Polh »Ino plafona v ootovfnt Leto LXXn., št. 291 LJubljana, sobota 23. decembra 1939 Cena Din Izhaja vsa K dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — lnseratl do 80 petlt vrst A Din 2, do 100 vrst a Dtn 2.60. od 100 do 300 vrst A Din 3, večji lnseratl petit VTsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNttTVO LJUBLJANA, Rnafljevn oflea itev. § Telefon: 31-22. 31 23. 31-34. 31-35 sa 31-36 Podriloiet: MARIBOR. Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJX, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulic« 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova nI. 2. telefon st 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st 10 351. Sovjeti se umikalo v vsej naglici Junaški odpor Fincev in silen mraz sta ustavila prodiranje sovjetskih čet na severni fronti ~ Velike sovjetske izgube na ljudeh in materialu — Poraz so-v]etov tudi pri Sali — Finska protiolenziva na Karelijski ožini nrlsinki, 23. doc. s. (Reuter) Nevtralni opazovalci zatrjujejo, da se sovjetske čete na severni fronti urnika jo v vsej naglici. Ni izključeno, da se nameravajo sploh podati v žitnika taborišča in prenehati z večjimi vojaškimi operacijami. Tudi na centralnem bojišču pri Sall so doživele sovjetske čete poraz. Nevtralni opazovalci pravijo, da je padlo v bojih predvčerajšnjim najmanj 2000 sovjetskih vojakov. Na Karelski zemeljski ož;ni so Finci pod-vzeli v širini 20 km protiofenzivo. Sovjetske čete tu že 16 dn: zaman napad.tjo utrdbe Manncrheimove linije. Finsko letalstvo je bombardiralo mesto Terijoki. kjer je sedež od sovjetov podpiiane »finske narodne vlade«. Helsinki, 23. dec. s. (Reuter). Sovietske čete na severni fronti se umikajo v paničnem begu in sicer ne proti Peče; g:, od koder so prodrle, temveč proti vzhodni meji na polotoku Kola. Za seboj puščajo velike množine vojnega materiala. Finski štabni polkovnik je označil inozemskim novinarjem vojaški položaj Finske kot ugoden. Sovjeti nimajo izgledov, da bi predrli s hitrim napadom motoriziranih oddelkov v sedanjem letnem času. Severno od Ladoškega jezera zaradi mraza in snega tankov pozimi sploh ne bo mogoče porabljati. Po finskih poda+k:h so Finci samo v zadnjih treh dneh sestrelili 35 sovjetskih letal. Skupno so doslej Finci od zače'ka vojne dalje uničili že b5U sovjetskih tankov Kodanj. 23. dec. z. »United Press« poroča, da se sovjetske čete na severr.o-vzhodni finski front« ie 48 ur neprestano um^ajo. Južno od Salmijaervi ja ni sedaj več nobenega sovjetskega vojaka. Nevtralni opazovalci potrjujejo, da so sovjet-ke čete zaradi silnih izgub in hudih p razo v skrajno demoralizirane. Izgube na ljudeh in materialu, ki so jih sovjetske Čete utrpele zadnje dva dni. so ogromne. Oslo. 23 dec. s. (Havas.) Umik sovjetskih čet na severni fronti je povzročilo dejstvo, da so se nekateri oddelki sovjetskih čet oddaljili predaleč od glavnega kontingenta sovjetskih čet. ki so dospele medtem šele do Salmtjarvija Ko so Finci dobili oja-čerja, se posame?ni oddelki sovjetskih čet ki so prodrli na jug preko Pitkaiarvija. niso mogli več hraniti. Po še nepotrjenih vesteh so finske Čete sased'e zopet mesto Pitka jarvl, 50 km jnžno od SalmUarvija. Zdi se, da se bodo moral p sovjetske čete umakniti vse do mesta Pečenge, kjer bodo najbrž prezimile. London, 23. dec. s. cDnMy Kxpress* poroča, da nameravajo sovjeti naibrže preko zime prekiniti vojoSke operac11e na Finskem ter nadaljevati z njimi šele spomladi. Medtem se namemvRio utrditi na svojih dosedanjih postojankah. rr*oIaJ za Fince ugoCen Finci odbili vse sovjetske napade — Bombardiranje neutrjenih mest BcA Inki, 23. dec. i. Na Karelijsk- ožini med Kank.jae: v ijem in Mulajaervijfcm so so\jetske ćete včeraj izvršile več napadov po močnem obstreljevanju topništva Finci so odbili vse napade in uničili sedem sovjetsk h tankov. Na vzhodni fronti kakor tudi v srednji Finski so se vsi boji končali uspešno za Fince. Ogorčeni boji se vrše pri Sali. V odseku Pečenge je hud boj za Kuno. Tudi na morju so bile sovjetske edinice precej aktivne in so stopile v akejo pri Koivistu in južno od njega. Izredno delavnost je včeraj razvilo sovjetsko letalstvo in sodijo, da je pri številnih napadih na razna finska mesta kakor tudi na manjše podeželske kraje vsega skupaj sodelovalo 350 letal. Sovjeti so bombardirali več neutrjenih mest, tako Helsinki, Viborg, Abo in še druge večje in manjše kraje. Pri vseh teh bombardira- njih je bilo videti, da Imajo letalci gotove objekte za cilj. zlasti kolodvoie m bo.n.ce. V Helsinkih je veljal tudi letalski napad v glavnem centralnemu kolodvoru, v Abu bolnici, kakor tudi raznim vojaškim bolnicam za fronto. Finska letaia so uničila več sovjetskih municijskih skladišč in napad.a T^noki kjer je sedež komunistične finske vlade, kakor tudi več otokov, ki so jih zasedle sovjetstke čete. Pri včerajšnjih boj h so Finci sestrelili najprej sedem, pozneje pa še pet sovjetskih letal. Na severu so doživele sovjetske čete strahovit poraz. Njihov beg se sp.e*ninja v pravo katastrofo Pod prit skom finskih čet, ki so bile v zadnjih dneh ojačeae se v velikem neredu um kajo proti Pitka-jaerviju in Salmijaerviju. Finski letalci so včeraj metali letake sovjet-kim čeLim in jih pozivali, da polože orožje. Božična poslan"ca maršala Mannerheima Helsinki, 23. dec. s. (Havas). Vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerheim je poslal finskim vojakom božično poslanico. V poslanici pravi, da pošlia svoje pozdrave vsem hrabrim vojakrm Kjerkoli se ti nahajajo, gredo nj hove misli k njihovim domovom in so odn k^m. Do konca bo treba vztrajati v borbi, ki io je usoda F;nski vsilila. Ce ne sremo do konca, ne bo nihče od nas več imel doma. domovine in svobode. Švedska pomoč Stoekholm. 23 dec. s. (K. ut r) Včeraj je odšel iz S točk hol ma 7 opet transport 500 švedskih prostovoljcev, ki bodo vstopili v finsko vojsko. Helsinki. 23. dec. i. Prva amhnhnta švedskega Rdečega križa je prispea včeraj v Abo. Stnekl^m. 23 dec. AA TTavas) Ns Finsko je bilo postnih 35 tr»n božičnih daril Več'*->oma so v zavitkih obleka ;n toplo perilo. Poziv kulturnim delavcem Stoekholm 23. dec. AA. (Havas) Znanstveniki, knj:ževn:k: in umetniki vseh treh skand navskih držav so objavili apel tovarišem vsega sveta, naj podprejo Finsko. Oi?govor Argentine na apel Društva narodov ženeva, 23. dec. j. (Havas) Tajn:..tvo Ui ušiva narodov je dobilo na svoj apel za pomoč Finski, ki f?a je poslalo na "se države članice, prvi odgovor iz Arzenline Argentinska vlada pravi, da je pripravljena po vseh svojih močeh upoštevati sleherni predlog in sleherno pobudo tajništva Društva narodov, da se Fmski čimprej nakloni vsa potrebna podpora. Sovjetski komunike Moskva. 23 dec. s. (Reuter) Soviet^k^ vojno ministrstvo ie izdalo ponoči Doscben komunike, ki daje pregled dosedanjih vo-raških aperacii na Finskem. Komun ke navaja, da so imele sovjetke čefe v dosedanjih bojih 3kupno 1800 mrt v h in 1000 ranjenih Finci pa 2200 mrtvih in 10 000 ranjenih Po nevtralnih poročilih so te cenitve za sovjete mnogo pren -*.ke. razen teea pa ne upoštevajo izgub ria ujetnk h m dezerterjih. Sovjetski komunike pravi dalje, so sovjetske čete povsod prodrle na Onsko ozemlje v širini 80 dc 150 km Tudi to navedbo zanika io nevtralna poročila Komunike nadalje ponavlla trrt^ev da ie bla Mannerheimova linija na Karelijski zemeljski ožini prebita. Moskva. 23 dec AA. rHava^ V Lenir -^iadu in okoliri morajo biti oonoči ■ se luči ugasnjene Kršite!ii te naredbe se kaznujejo z robijo do 10 let. Tako je bil .-^»sojen na osem let rob1 je nek ^osti.ni-čar v Leningradu ker je o»estil kongres »udi o odložitvi plačii finskega dolga F:nska žen nabaviti v Zed^nienih drJav.ih predvsem ini-nsujo, pi ruke maske in ieta- I ta D«>*!e} Se ni h*, ro«'*^ iz Z^Unlcnđl J> I žav noben tr«ii orož/a Verjetno je, da bo goiw vplival tudi na rnzpoloženje v Zedi njenih državah, tako da bo kongres '':-n ptej dovolil Finski pottebne kttdite. F ~lč ]£ praznik feo£ožiiosti Božične čestitke generala Gortha in generala Gamelina angleškim vojakom London, 23. dec. AA. (Reuter) Vrhovni peveljnik angle kih čet v Franciji general Gorth je poslal -ngleškim vojakom božične čestitke, v katerih med drugim pravi: Na;c generacije gledajo penovno angleške ekspedicijske oddelke o božiču v Franciji. Zaveznica vojska pod poveljnikom velikega francoskega vojaka se združeno upira napadalcu. Leto, ki se začenja, bo go» tovo prneslo težave in nevarnosti, kakor je to bilo v minulih vojnah. Toda tudi te težkoče bomo prebrcdli, za kar se bomo imeli zahvalili složnosti, ki obstoja danes med francosko nacijo in nami. Prepnčaai smo. da bomo prebred!; vse težave, ker vemo, da* fte vi, angleški vojaki z nami in to vedno, v dobrem in aiabem. Vojaki,, v kateremkoli delu cesarstva «e nahajfite aH se borite, po iljam vam najpnsrčnejše čestitke za božične praznike is najboljše želje za novo leto. \ lho.ni novf-iinflc francoske vojske general Gamelirt je pcslal ang!c:kim vojakom v tianciji istetako posianco, v kateri pra- vl. \*seir trojakom png'erl>egp cesarstva, po- Febnn pa onim ki služijo v Franciji pod poveljstvom lorda Gortha. pošiljam v imenu njihovih francoskih vo;aških tovarišev naj-pr.srčnejsc čestitke za božične praznike. Božič je praznik b« itočnosti. Mi ustvarjamo z napor: v »cj vojni bodočnost narodov. Ta b»d')«lno3t bo *aka kakršno mi želimo, kaj ti naše junaštvo je nezlomljivo. Božično premirje na zapadu T Curlh, 23. dec. s. >Neue Ztiricher Zel-tursgc poroča, da je papc£ki nuncuj ob priliki obiska pri zunanjem min atru Ribb&n-tropu ponudil Nemčiji da pristane na bc-ž čno premirje v vojaških operacijah. Čeprav nemika vlada na to ponudbo se ni dala oficielnega odgovora, sklepajo iz dejstva, ker je kancelar Hitler odpotoval v Berchtesgaden. da preko božiča niso nameravane posebne vojaSke operacij** Res Je n/t dru°i stran vrhovni poveljnik voj-ke general Brauchltsch odpotoval na zapadno fronto, kjer namerava prebiti božične praznike med svojimi vojaki. Kave Ive pomorskih min Zopet štiri la^je potopljene — t>Gneisenauu v nemški luki — Ustavljena ^Saturnia44 London 23 dec. s. (Reuter). Danski par-nik Jagenborg. (1900 ton), ki je že 14. decembra odplul iz Danske na Škotsko, po-greSajo ter je najbrže izgubljen. Posadka Šteje 18 mož. Oslo, 23. dec. AA. (Reuter). NorveSka ladja >RudolfPosiniac Paraik Je bil BSBBBBBBBlBBBBVBBBlBBBBSSB«S«BB«BsVBsmBBS«SBr»W močno pnSkorfovan, vendar je a pomočjo neke reševalne ladje Še priplul v neko angleško luko. London, 23. dec. A A. (Havas). Tovorna ladja Grifwcll <4454 ton), ki pripada luki Glas£ow, je bila poškodovana zaradi eksplozije, ki se pripisuje mini. Ladjo so pripeljali v neko luko ob vzhodni angleški obali. Del posadke je ostal na ladji. Vsi ranjeni člani pesnike, ki so bili v rešilnih Čolnih so bili preneseni v bolnico. Berlin, 23. dec. AA. (DNB). Na mero-lajnem mestu izjavljajo, da je popolnoma netočna vest agencije Havas da bi bil'1 nemška ladja Gneisenau. ki Je vozila izseljence iz baltiških dežel, potopi jena od neke podmornice neznane državne pripadnosti v Baltiškem morju. Ladja Gneisenau je prispela z vsemi svojimi potniki nepoškodovana v določeno nemškp luko. Kesa York, 23. dec. e. Kapitan italijanske ladje iSaturnia« je Izjavil, da sta njegov pHrnik ustavili dve podmornici, od katerih je ena z ladje odpeljala S Nemcev, ki so potovali v domovino. Podmornici nista bili razsvetljeni in bi kmalu trčili v ladjo. Binama Is Ica aktivnost velesil na Ealkanu V Ba.'i^ : wti zaupajo v solidarnost med Beogradom in Bukarešto in v inu^jubni vpliv Ital je Bit<"mne«tdročj;h devolj Hkrati se označuje kot po-olnoma neverjetna vest, ki je izš'a v nekaterh madžarskih listih in M covori o posredovanj i za mir s strani Vatikana in italijanskega vlada) ja. V tukaj§nj'h službenih kro*r;h ne prikrivajo dejstva, da je polofaj m-»Hh nevtralnih dr7av težak in da bo postal vse težji, čimdelj bo trajala vojna. Kot preventivno sredstvo za ublažitev težkega položaia se Jmatra sol;damost med Pogradom in Bukarešto na eni in miroljub- ni vpTlv TtaTie na PaHcami na drugi str . ni in žito je verjet:io, da nas bo lahko to skupno delo obvarovalo najiežjih kom plikacij. Zopet velika železniška nesreča v Nemci)! London, 23. dec. a (Reuter) Ponoči se je v južnosapadni Nemčiji primerila zopet težje železniška nesreča. 30 oseb Je bilo ubitih, 40 pa ranjenih. To Je v zadnjih 5 tednih že osma večja železniška nesreča v Nemčiji. Skupno je vseh osem nesreč zahtevalo 275 smrtnih trte v. Nemško uradno poroč lo pravi, da je včerajšnja nesreča v Genthinu zahtevala 132 smrtnih žrtev in nad 200 ranjenih. Postani In ostmnl lian Vodnikov* druibe! 1% notranje politike B02ICNA ČESTITKA VOJNEGA M. MS lit A Včerajnja številka službenega •Vojnega lista« prinaša ce&tilko, ki jo je min ster vojske in mornarice armij&ki general Milan Nedič naslovil na vojsko. Čestitka se glasi: Oficirjem, vojnim činovnikom in podofl-cirjem. kaplarjem in redo\ um kr»»aw»ki veroizpovedi ti- utam pravnik Kr^iu o-veza rojstva: Ilr»Mo» se uti o. ju d** i Čuvajte Jusoaiavijo! MLADI GOSTJE KRALJA PETRA Gostje Nj. Vel. kralja Pelra II mladi dijaki iz raznih krajev nafte države so obiskali včeraj muzej kue&a Pavla, tvornica denarja na Topčidtru in razne beofrajske gimnazije. Na čast aostom J in je zveza skavtov priredila slavnostno akademijo v .Narodnem ^ledaliftču na Vračarju. Danea ob 16. jim bodo priredili akademijo v Narodnem gledališču beo}craj^ki Sokoli. Jutri dopoldne pa j»m bo priredil akadimijo podmladek Rdečega kriza. PROTI SPEKULACIJI IN DRAGiNJl Minister za trgovino in industrijo dr. \ndres je podal vi eraj no\ inarjem daljšo 7javo. Med drugim Je rekel: Povišanje cen, ki smo ga «abflei!ll v zadnjem času. je deloma rezultat sedanjih gospodarskih razmer v svetu, deloma pa posledica ti enotnega pcmanjl anju bi ga v naši državi. V mnog h |>r m« r.h pa je povijanje cen tudi posledica s^ckulac j ki izkorišča razmere in p>ihozo potrošn kov. Izdali smo ukrtpe, da se z nuknadn ra uvozom in no\imi ti go\ ln.sk:mi sporazumi odstrani pomanjkanje surovin. Na drugi strani pa bomo izdali potrebne ukrep« za štednjo z živili, ker nam take u'r p - narekuje današnji položaj. Po>g tega bomo v prinodnj.h dneh Izdali uiedbo o konir*dl nad cenami živil z namenom, da se olajša položaj potrošnikov in da sr norma1 z rajo razmrre na trgu. Pripia\l.a se tud pre-osnova državne intervencije na trgu živil in živine. Izvršili smo začasno pr*>osnovo Prizada, v kratkem pa bomo ■stane* H direkcijo za zunanjo t govino, ki bo prevzela ddelek za trgovinske sp«-arurre in Zavcd a pospeševanje zunnnje trgovine SE EN BOLGARSKI GLAS Sofijski »Mir« priobčuje članek o nnilh »o-iranjepUitičnih razmerah in pravi, da iuo imeli do s(daj s v obodu za nekaj nevarnega divavnemu edin-stvu. toda v BjSsV xjem času je prevladalo prepr ča:.je, da orez s\cbode ne more biti pravega sporazuma. Članek se končuje z besedami: Nas veseli, da je prišlo do te spremembe pri naših sosedih, ker smo pr« pričani, da b »do tako naši bratski odnosi postali Je bolj prisrčni, ko bo v splošni svobodi prKla do raza narodna volja. IZJAVE P \OIKALSKin PRVAKOV »Pol tika« ol:javlja nove izjave rr.d'kal-.* h prvakov iz vseh krajev države, ki s>o Oli na zadnji konfereni i izvoljeni v akcijski odbor dr. Laze Markovica. Vsi po vr*il se odrekajo sodelovanju v tem odboru ln izražajo svojo zve*ii**oo vodstvu st«anke S Aeo Stanojevičem na čelu. »Politika« J« objavila take izjave iz Sarajeva, Sombora, CVt'nJa, Krajine in od drugod. TRINAJSTA PLACA V ZAGREBU Zveza hrvatskih zasebnih nameščrncev je poslala delodajalcem prošnjo, naj i?p a-cajo trinajsto plačo nameščencem po m ž-ooMi še pred božičnimi prazniki, pri podajanjih med zastopniki hrvatskega go po-darstva in Zvezo hrvatskih zasebnih nameščencev je bilo sklenjeno, naj tudi združenje trgovcev pošlje poseben dopia svojim delodajalcem s priporočilom, da izplačajo trinajsto plačo nameščencem s ozirom na njih teiko materialno stanje, ki se je poslabšalo zaradi podražitve živ-jvnjvkih potrebščin. POK R4 ST J AN J EN JE MUSLIMANOV V NISU Sarajevska »Mu^r'manska svijest« poroča, da je carigrajski list »Jeni Sabah« objavil članek beograjskega »Vremen*«« e krstitvi 40 muslimanov v Niiu v prisotnosti pravoslavnih svefen kov in /as o; ni-kov državnih oblasti. CariaraJ m no velika reakcija med našimi mu- ZBOROVANJE V DOPO.IU Zveza vseh srbskih nac'onalo'1- dn«l'ev > sedežem v Sarajevu je skler^'la. da bo 30. decembra v Dobo ju shrd vseh drl g tov društev in ustanov na ozemlju bivše Bosne In Hercegovine. Na tem zb^rovan^u se bo »alrpalo o stalHču bosanskih In hercegovskih Srbov ter o vseh aktualnih vpra-s*njih- Po sprejetju resolucije se bodo ndelefenci zbora zbra«l ~a grovn 0e» MU mučenlkov. kjer b<*^o objavljeni sklepi bo- — nrlfft.ltiiff^PVckM S^hoV._ Sorzna poročila Curih. 23 decembra. Beograd 10.—, Pariz 99675, London 1759. New York 445 875, Bruselj 74.35, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50. Smkbolm 106 12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Sofija 5.30, Italijanska polarnost V I tali J 2 pazljivo zasleduj Jo vojne dlje Asvrlije in Frai £je — Italijanska vlada In vatikanska politika Rim, 23. dec. e. Italijanski 1'sti posveča- f jo posebno pozornost dogodkom na Bližnjem vzhodu in prizadevanju zapadn:h velesil v tem P-d.očju. Tako vprašuje tu- i rmaka >Stamp.>.«. kakšen nam-n ima velika armada, ki jo zbira general Weygand v Siriji in ki je sestavljena iz Mar,kancev, Indokitajcev, Anamitov in čet tajske leg je. »Mes=agero« javija o konferenci pri Ibn Saudu, kate~e namen je bil U;tv.ir!ti \ maroški blok proti Rusiji. Listi pišejo, da I je namen tega manevriranja jasen. Za nadaljnje angleško-francosJ>e voine : vojne načrte je . neprMetna nevtralnost skandinavskih držav kakor tudi nevtral- ! nost Italije, ki je s svojim zadržan :em preprečila, da se ni uveljavila an leska obkroževalna politika v vsem sredozemskem področju. Z izgovorom, da preti nevarnost od sovjetske Rusije, je treba se-vernovzhodno Evropo vznemirjati, kakor tudi na Bližnjem vzhodu povzročiti potrebno, da bi prebili pas. ki ga okoli Nemčije tvorijo nevtralne države. Rim, 23. dec. e Značilno za stališče italijanske vlade glede obiska italijanske kraljevske dvojice v Vatikanu, je članek, ki ga je objavil znani italijanski n„v;nar Ansaldo v glasilu grota Ciano »II Tele-grafo«. V tem Članku Ansaldo naglasa, da ka-tol ška cerkev obsoja sedanjo vojno, kakor je vedno obsojala v^ako vojno.. Italijanska vlada tudi obsoja sedanjo vojno iz političnih in človeških razlogov, ker je to vojna brez pravih in stvarnih razlogov. Italijanska vlada želi miru in smatra, da je mir ed:na pot, da se ves svet osvebodi krize, v kater: bi se žrtvovalo blagostanje mnogih generacij. List nato ugotavlja, da sta katoliška cerkev in italijanska vlada zelo blizu druga drugi, glede na stal šče v sedanji vojni. Potem zaključuje: Italijanska država ne bo moeal nikdar pasivno gledati, da bi v Evropi prevladovala politika in socialna organizacija, ki bi se borila proti katolicizmu in bix propo vedo vala svobodo mišljenja. Možnost druge pomorske bitke v ameriških vodah Angleške vojne ladje preže na „Arauco", „Aćjtaiaal Sčsieer" pa pluje s polno paro na pomoč Ne\v York, 23. dec. e. Ameriška javnost z velikim zanmanjem zasleduje v^ako gibanje angleških vojnih ladij na meji ameriških teritorialnih voda. Ncmika ladja »Arauca«, ki se je zateka pred angleškimi vojnimi ladjami v flcridslvo luko, je še vedno tam. Amer ške ladje, ki prihajajo v ameriška pristanišča, javljajo, da pred ameriškimi teritorir Inmi vodami križari okrog 10 angleških vojnih ladij ki so na preži, če bi »Arauca« zapustila luko. Z druge strani pa pi haja z Južne Amerik? vest. da je »Admiral S heer«, k je najprej plul na pomeč oki pnici »Adm ral Grof Spee« spremenil rmer. in s polno paro pluje proti severu. Scd;jo. da hiti »Ad-m ral Scheer« na pomoč »Arauci«. Urugvaj zavrnil nemški protest i Montevideo, 23 dec. i. Urugvajska vlada je zavrn ia protest Nemčije češ da je b:l oklopnici »Admiral Graf »Spee« dan prekratek rok, in da urugvajska vlada ni postopala v skladu z mednarodnimi določili. V svojem odgovoru nava;a urugvajska vlada, da se je točno ra\ nala po mednarodnih določbah haaške konvencij? in da so pomorski strokovnjaki ugotovili, da je bilo 72 ur dovoli časa za vse reparature na poškodovani oklopnici. «1 ovešena p^melna a?ttt£«2a našsga KK Svečana za^Ll^uba 119 absolventi«j Kolničarskih tečajev Ljubljana, ?3 'l^cemh'-fl Izredna s'avnost jc bia včeraj v tclovad-n'c na liceju. Predsednik banovin^kepa odboja Rdečega kr ža, pododbora za Ljub ja-no ?mčafjev, ki so se slovesno zaobljubili, c'a b do nudili prvo pomoč v poircbi, opravljali pomožno službo pod strokovnim cccbjem v primeru vojne, elementarnih nezgod In epidemij ter sodelova-li pn zdravstveno-secialnem delu za ohra nitev m nanredejc narodnega zdravja. Predsednik dr. Fett:ch je pozdravi! zn Stopnike civilnih in vojaških oh'asti. sefa sanitete dravske divizije po'ko\nika dr. Bru ta. Šefa vojn kc b nec dr Gligorijcvi-ća banovinskega načc'nika g. Kosija. za sr i • • i ka /urana dr. Kavn:harja zastopnico n:i .1 brodelnem :n kulturno s< c a'ncm pod ročju de'uj'čc^a ženstvo go Minko Krof tovo rnn;tctnc£a banovin kr^a referenfa cir Ju na in zastopnike t:ska. V svojom le 1---- ru je predsednik orisal plemen te nn'^jjp. Vat^rc bodo absolventi opravljali ko so z uspehom dovršili 23 24. in 25. ool ničarski tečaj Rdečega križa. Zah\alil se je vsem. ki so sodelo- ali pri pouku, slasti mestnemu fiziku dr Kusu dr. Misu in zdrav nikom dr. Pavšiču, dr Kajzelju, dr. Ložar ju. dr. M?rM>!u -n dr. Avč;nu. Zdrav n'k dr. Mis je spregovoril nekaj v srca segajočih besed' o na'ogah samarjan-stva in spomnil absolvente na dolžnosti, ka %cre so sc zaobljubili izpolnjevati. Izrazil je tud: priznanje orrm. ki sc na gasilskem kongresu s delovali in pripomogli K lep'cmu uspehu kongresa Podčrtat jt z'asti zasluge s< ko'skega zmagovalca Borisa Grcgorke, ki mu gre zas'uga. da so samar lanski odredi na gasi'nkem kongresu tako častno izpolnili svoje na'oge. Starešma ljub'jan?ke gasdske zune g Pristov eK j" očrtal vrinit sa marijanskih odredov, ki so sodelovale na gasilskem kon gresu ter je sporočil, da je Gasdska zajednica odlikovala naj/f služnejše sodelavce, nakar je izročil odlikovanja in diplome od^ik vancem dr. Misu Borisu Gregorki, g. Senku, gdč. Zorki Ličcnovi in ge Adi Pnn-čičevi, nato pa je predsednik dr. Fettich fclovesno zaobljubil absolvente in absolvent kc ter jim izročil legitimacije. 1 ljajo potice šele danes, da bo pecivo tem bo.j sveže med prazniki. Mlečnih izdelkov je pa bilo dovolj. Precej povpra evanja je biio tudi šc po perutnini, vendar so jo gospodinje bolj kupovale že pred dnevi. Na "bolj živahno je bi'o pn mesarjih, pri nekaterih stojn:cah je bil celo pravi naval, da so mora j gospodinje dolgo čakati, preden so -rišlc vse na vrsto. Mesa pa je bilo naprodaj toliko, da bi se gospodinje lahko za'ožile z njim ne le za tri dni. temveč za ves teden. Precej je slo v derar tudi meso drobnice, menda sato, ker ga ob praznikih posebno cenijo pravoslavni. Po zaklani perutnini pa ni bilo mnog večjega povpraševanja kakor ob navadnih tržnih dneh. Danes so bile naprodaj tudi ribe, vendar ni bilo posebne izbire, ker je zadnje čase ribolov zelo oteikcčen. Priznati je treba, da sc ribe v primeri s slabim ribolovom se niso preveč podražile. V splo'nem ni bistvenih sprememb včerajšnjih cen. Zdaj so nastopile težave s prodajo zelenjave zaradi mraza. Zelenjadni trg je bil kljub temu precej dobro zale žen. čeprav e otežkočen prevoz, kajti zelenjava zmrzuje, čt ni dobro zavita in primerno pokrito jo morajo imeti tudi na trgu. Cc bo mrzlo vreme še trajalo čez praznike, bo trg po-jiej slabo založci z zelenjavo, ki se bo zato tudi znatno podražila. Danes ni bile nobenih bistvenih sprememb pri cenah. Tudi sadje so prodajali v splošnem po istih cenah kakor prejšnje dni. čeprav ga je bilv znatno manj naprodaj; jabolka namreč v takšnem mrazu že zmrzuje-jo. Posebno malo so pripeljali sadja kmetje, dovolj dobro pa so bile z njim založene stalne prodajalke. :jviii4:! Vil m ispava ttetia Pd micra najvišjega KIji *T*.?£a dela francoske frc;"rl 2 lo Lj bij m*« 23 d- mhra ] Danes in preko bož čnih praznikov sc to predvajal v k nu Luionu največji, naj-la. košnejši in obenem tudi najaktua n^jši film francoske filmske produkcije »EDVARD VII. LN NJEGOVA DOBA«. Film je napravljen po znamenitem kn,i žnem cielu člana f ancoske akademre An rea ?.Iauroisa. Ta Rim, ki je bil povsod dru^o 1 predvajan pod imenom »Entents cordial« tevilk na vstop nicah štiri številke, katerih lastniki bodo '-»rejeli po eno sliko. Obiščite to lepo in bogato razstavo! —c Lasfnsgfl brata le usmrtil Pred tri-Članskim senatom okrožnega sodišča v Ce ju se je zagovarjal v petek 271etni posestnikov sin Ivan Kresmk iz Belega potoka pri Franko^vem, ker je 12. novembra doma v prepiru v vinjenosti zabodel svojega 18'et-nega brata Alojza z nožem v srce. Ivan prečnine v znesku Š00 " n. — c Sf;ktursha rflzcf^r« na Z n ran a D' IVa Doreta K'emen'iča in Gabrijela Stupice v ~vijcl-ern d'"mu bo odprta samo še v nede-jo 24. t. m. Og'ejte si to zanimivo umetni Vo rar* ta vo! —c Alcstni ohra?t&i ZVV'juerii račun o gospodarstvu mestne občine cc'jke. nie h podjetij in sVadov za obraeun-ko leto !°38-39 je v mnis^U § 122 za1 ona o mestnih občinah razpoložen na obei vprnjlcd pri mestnem računovodstvu od 23. do vštetega 30. t. m. ob nava ln;Ji uradnih urah. Ugovore je treba vladati v navedenem roku "tismeno pri motnem poglavarstvu. Pravico lo vpogleda in ugovorov ima vsak č'an mesta Ce'ja in tudi vsaka oseba ki od ka rerega koli dohcglkfl v m~stu Celju plačuje Iržavni neposredni da»ek. —c Kn7en za izsiljevanje. Okrožno so*1i "-če v Ce'ju je obsodi'o v petek 291etno Šiviljo Marijo Butkovičcvo iz Zagreba na 8 mesecev str g^ga zanora in izgubo častnih nravic za dobo 2 let, ker je z izsiljevanjem 'zvabPa dvema moškima v slovcnjegra "kem srezu 21.500 d:n. Pri aretacii so na'li pri njej še 17.000 d:n, osta';h 4.500 din pa mora v smislu so Ibe vrniti. Razprava pro ti Butkovičevi je bi'a tajnn. —c Nesreča ne počiva. V Četrtek ob 17 ie pađel 34'etni de'avec Ka'ist Vuga iz Celja pri delu tako nesrc'no, da si je močno n^kodoval obe n^o\ Istega dne je padel 791etni preužitkar Matija Vranic iz Preko pe pri Vranskem z voza m si zVmil levo roko v ramenu. V Clrai^k' vasi je padel 501etni dnmar han G< bee % torek v globoko iamo in si na'omil križ. V četrtek je padel 11 letni pososfrvkov sin Anton Arn'ek s Prekorja pn Skofji vasi pri smučanju in >i zlomil de<=no nogo v č'enku. Ponesrečen c; se zlra\ijo v cc'i^ki bo'nici. —c Drsat'šče SK Celja v m^nem parku je že odprto ter bo o pra'n:kih ob ugodnem vremenu gotovo pri\abilo mnogo drsalcev, z'asti m'a '"ne. _c Pri Mo-: ski k^či na Goff h ie seH"n i <*0 cm sn-aa Smuka je dobra Pri Ce?irki veći je 30 cm snega. Smuka jc primerna. 1 lave teliSansLe zveze Z odlokom poštnega ministra so uvedene naslednje nove telefonske zveze z inozemstvom. Bled—Mauterdorf (2.70) Bled — Loffer (3.45), Bled—Arnoldstein (150) Celje—Spital a-d Drau (2.70), Ljubljana —Lavvamtind (2.50), Ljubljana—Arnoldstein (2.70), Maribor— Scheiffling (2.70). Maribor—VVundschuh (1-50). Ormož Rot-terdam (3.45) Petrovce— Graz (2.70), Petrovce— Voitsbergr (2.70), Ptuj—Brunsee (1.50), Rmske tonllee—Krumpach Nie-derdonau (3.45), Ruše—Graz (2.70), Sv. Jurij ob Taboru—Kunsdorf (2.70), Bled— VVolfsberjr (2.70) Celje— Dellach (2.70), Celje—vVlen—Gurtrarnsdorf (3.45), Kamnik—Velden am VVortersee (2.70), Begunje pri Lescah—Ledenitzen (150), Celje —Fronnleiteln (2.70), Celje—Frelglach (2.70). Guštanj—Kallnitz (3.45), Kamnik —Klagenfurt (2.70), Kropa—Steyr (3.45). Krško — Stockeran (3.45). Ljubljana — Dellach (2.70), Ljubljana—Bornbirn (4.35), Ljubljana—Trasa Steiermark (3.45), Ma-rbor—Adment (3.45), Moškanjci—Wien (3.45) Bled—St. Polten (4.20), Bled— Kopfenbergr (3.45), Bled—Judenburg (3.45), Bled—SteinbUlcken (2.70), Bled—Fusch a.-d. Grossglocknerstrasse (3.45), Celje— Fursterfeld (2.70), Celje—VVeiz (2.70), Guštanj—Launsdorf (1.50), Jesenice— Kotschah (2.70), Kranjska gora—Latsch-nach am Paakersee (1.50). Ljubljana—St. Veidt an der Drau (2.70), Maribor—Feld-kirch Vorarlberg (4.65). Maribor—St. Ml-chael in Obersteiermark (2.70). Maribor— Hermagor (3.45), Maribor—Edelschott (2.70), Mar bor—Deutsch Matreu (3.45), Muta—Knittenfeld (2.70), Rateče — Arnoldstein (2.70), Rogatec—Hruck an der Mur (2.70) Radenci—Fehring (1.50). Slovenska Bistrica- Millstadt (3.45). Donji Kraljevec—Unter Pn"endorf (3.45V Beograd Reifnitz am VVbrthersee v4.95). Beograd—Nackelsdorf Nieder Donau (4.95), Split—Thai—Aasl ng (5.J0), Spi-t— Roacn-bach (4.35), S;>..i — Seefeld Uroaskadolz i5.55), Ljubljana -Stein.ior£ a m Aas:a-cheraee (2.70), ^Iaaibo.—Uiachskaciien (3.90). Pokljuka Graz (2.70). Zagreb-ži..lingsliarta (4G5), Zagreb Ziauigthal ^.L'0), Guštanj—liofgastein 1345>, Gu-štanj—-Badgaste n (3.45). Za praznike v Spikovo kraljestvo Gozd Martuljk, 23. decembra še pred leti je bil Gozd Martu! ek. ta na,krasnejši kot našega planinskega sveta, šlroi javnosti povsem neznan. T^e z vlaka smo za hip občudovali silov te ra^dra-pane stene, dvigajoče Še nad deviško belimi sair*išči in k'.peče pod sinje nebo in bežno ,e m rmo nas švign La zel m a s"lka gozda stoletnih hoj m smrek. Zdaj pa je ta prelepi svet pistaJ piaaa Iz'etna Locoka. Vsako leto prihaja veJno več turistov, izletu kov in letovr&eorjev v divni borov&kl kot, v Šp kovo k ral-lestvo, da se tu na-užijejo njegov h letpot. ki prav niič ne zaostajajo za slovitimi Do!c*0 m: -6, jasno, mirno 120 cm snega, srrž. Bohi'ij Sv. Janez 530 m: —10, jasno, mir no, 30 cm snega. srež. Bohinj Zlatorog 530 m: —12, jasno, mirno, 35 cm snega. srež. Bohinjska B^trica: —16. jasno. mirno. 30 cm snega, srež. Gorjuše, 1000 m: —18, jasno, mirno, 40 cm snega. Koča na Ze'enicf. 1534 m: delno oblačno, mirno. 80 cm snega, srež. Do mna Krvavcu, 17C0 m: —7, jasno, mirno. 60 cm snega. srež. Velika Planina. 1558 m: —6, jasno, mirno, 60 cm snega. srež. Orožnova koča na Crni Prsti. 1349 m: —5, jasno, mirno, 85 cm snega srež. Jezersko. 8C0 m: —10, jasno, mirno, 25 cm snega. srež. Skofja Loka. 350 m: —13. harorn^er se dviga fasrm, mirno 17 cm ♦"•neffa srež. Po'ževo, 626 m: —8, jasno, 13 cm snega, srež. Radovljica 170 m: —16. hnrom^er se dviga, jasno, 20 cm snega, srež, drsališče je uporabno. •".'oke, P00 m* —1? 15 cm s^efa «*rež. Pohorski dom, 1030 m- —11, jasno, vetrov no. 10 cm sr>e?ra. srež. Sv. Lovrenc na Pohor.fn 4*3 r*v —n 1^«r>o mirno. 30 cm snega, srež, drsališče je uporabno. Koča na Pe-kn, I**ff2 m: —14. barrmefer se dvif^a. jasno, nrvrno. 40 cm snega. srež. R»m^ki vrelec. 530 m: —13, jasno, mimo, 15 cm snega, srež. Kora na Smrekovcu, 1318 m: —15, jasno, mirno, 80 cm snega, srež. rer*a. 1654 m: —11, jasno, mirno, 60 cm snega, srež. Sv Marjeta v 2lebeh: —15, 15 cm snega, srež. Naše sledališše DRAMA Začetek ob 20. url Sobota, 23. decembra: Velika skuSnjava Izven. Znižane cene Ljudska predstava Nedelja, 24. decembra: ob 15. uri: Peter- čkove poslednje sanje. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 25. decembra: ob 15. url: Kozarec vode. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Striček Vanja. Izven. Znižane cene Torek, 26. decembra: ob 15. uri: Snegul-Clca. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Tri komedije. Izven. Znižane cene Sreda, 27. decembra: zaprto Četrtek, 28. decembra: Županova Micka. Slavnostna predstava v proslavo 150-letnice prve vprizoritve. Govori univ. prof. In član Akademije g. dr. Kidrič OPERA Začetek ob 20. url Sobota, 23. decembra: Nižava. Red B Nedelja, 24. decembra: zaprto Ponedeljek, 25. decembra: ob 15. url: Glumac Matere božje. Izven. Znižane cene Ob 20. url: Sabska kraljica. Izven. Znižane cene. Gostovanje Josipa Gostiča Torek, 26. decembra: ob 15. uri: Pii belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Flgarova svatba Izven. Znižane cene Sreda, 27. decembra: Nižava. R^d Sreda Četrtek, 28. decembra: zaprto (foe(Q%ntca K O L E D A K DANES: Sobota, 23. decembra: Viktorija JUTRI: Nedelja, 24. decembra: Adam ln Eva POJUTRIŠNJEM. Ponedeljek, 25. decembra. Božić V TORLK, 26. decembra: Štefan DANAŠNJE V K IH KDi T V F KINO MATICA: Gospa Judita KINO SLOGA: Patrulja smrti KINO UNION: Edvard VII. in njegova doba UMETNOSTNA RAZSTAVA »I^ADE« V Jakopičevt-m paviljonu podaljšana do vštetega 26. decembra. Odprta od 9. do 18. PRIREDITVE V NEDELJO KINO MATICA: Gospa Judita KINO SLOGA: Ljubezen mladega Hardv- ja, matineja ob 10 30 »Patrulja smrti« KINO UNION: Edvard VII. in njegova doba KINO SISKA: Heidl — Shirlev Temple ln Humoreska KINO MOSTE: Banditi prerije ln Materin greh P K 1 K K DIT VE NA BOŽIČ IN ŠTEFANOVO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO D E Ž T' R N E LEKARNE SOBOTA, NEDELJA: Dr. Kmet. Tyrševa cesta 43, Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 ln Ustar, Selenburgova ulica 7 PONEDELJEK: Mr. Bakaršič, Sv Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer. Sv. Petra cesta 78 TOREK: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Ku-ralt, CSospOSVetSka cesta 4, Bohinec ded., C 'sta 20. oktobra 31 MESTNO DEŽURNO ZDRAV SLUŽRO bodo opravljali od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutrij mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Knezova ul 34., telefon št. 41-52 V PONEDELJEK od 8. zjutraj do torka do 8. zjutral mest. zdravstveni svetnik dr. Franta M 1 s. Poljanska cesta 15 II, telefon Št. 32-84 V TOREK od 8. zjutraj do srede do 8 zju- traj mostna zdravnica dr JnJlra f. 1 t-k o. Pletei šnikova ul 13 I, telefon 47-64. iVn *>S1oven, ki ima 10 Oin k, pa kljub temu ni dobila podpore od občine » Sponv ni i-mo vas na svetopisemski izrek o pezdiriu v bratovem očesu in o brunu v vttiem lastnem Izdcite brirnn, m» smo pe?dir Že od-tiranllil L pumo, da nas lazunictef %a 4 35 I IJ 13..... Pomen besed Vodoravno: 1. Vs?kodn2vna jođ, 4 prl-.lov časa, 8. Itsvnik 10. ra. 'obje, H-pre-log, 12- agregatno tanje vede, 14. osebni ?a mok 15. časovna enota, 16. potepuh, IS. pred ig. 19. ujcJa., 20. prvi dve črki v abecedi 21. vernik, 22. zikrita muslimanka, 24. kazalni zaimek, 25. pogorje v Borni, 27. oblačilo. 28. kom. znak za prvino, 30. družinsk. član, 31. predlog, 32. mor&ka žival, 34. gozdno drevo 35. največji grfki junak pred Trojo, 36. ptica. NavpČno: 1. največja svetinja vsakega naroda 2. reka v Bosni, 3. kratca za Površinsko mero, 5. nota v skali. 6. Goto/-čeva opera, 7. moško ime. 0- naža. želja reševalcem naš h križank 12. reka, oziroma Izvir, iz katerega so pi'e duiSe pozabo 13. padavina 15. ženako ime, 17. vrsta poslopja. 18. reka v Srbji. 20. Bog neks vere 23. srbsko moško ime, 24. pr:s lno brezplačno delo 25. ptič, 26. mesto v Pa-lestin 29. neparen. 31. velik ptič, 33. osebni zaimek, 34. predlog. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravn«: 1. Elizabeta, 8. gad. 9. voL 10. imam, 12. Rače 13. da, 14. Ida. i6. ak\ 17. anoda, 19. lio, 20. ona, 22. aroma, 25. as. 27. iU. 28. Om. 29. Trst, 31. Riga, 33. Una, 35. kor, 36. rnandolina. Navpicno: 1. egida, 2. lama, 3. Ida, 4. ar 5. Eva. 6. toča 7. Aleks, 11. minor t, 12. Radomir (Putnik), 15. do, 17. Ala. 18. Ana, 21. Batum, 23. ol, 24. omara, 26. srna, 28. ogon/ 30. San, 32. Iki, 34.' to. SPORT — FlnrUl olimpijski odbor ie nI odpovedal olimpijade. Finski olimpijski odbor uradno objavlja, da so zaenkrat brez rod-lage vse vesti o tem, da olimpijade v Helsinkih ne bo. Odbor bo storil nove sklepe na sejah v januarju in februarju. Upravni odbor olimpijskega odbora je začasno vstavil priprave za olimpijado. - t <8 czic je prazn*s€ miru • • • Ljubljana, 23 decembra Božič je bii prejšnje čase praznik miru ko beseda mir ni imela takšnega prizvoka kakor danes Bi/ je praznik ki je imel prisrčno poezijo. Že sama beseda božič je budila plemenitejša čustva in blage misli Zdaj se nam zdi vse to skoraj kakor pravljica Nekoč je bilo Toda tako lepa pravljica da se št vseeno ne moremo povsem sprijazniti z mislijo, da ni ostala več niti tro-ba poezije, da o božiču ne smemo več govoriti o večnem snu človeštva, o miru Najsi bo to naivnost, ali kakor ko h hočete imenovati, toda na/ nam bo vsaj dovoljeno to o božiču, da smo nekoliko naivni Blagor naivnim, ker njihovo je kraljestvo sanj v teh časih surove stvarnosti... Nekoč fe bilo Zakaj bi ne ver je li da bo zopet tako, vsaj verjeli? Res se je svet zelo naglo spremenil, res le tos marsikje ne morejo praznovati božiča kot praznika miru toda ali mir ni ostal človeštvu ideal? Če ni dosežen ideal, s tem ni rečeno, da ga ne bomo mogli nikdar doseči Če je vojna neizogibno zlo, vendar ne more biti nikomur ideal in nihče nas ne more prepri četi. da bo »eaVto neizogibna Vsi vemo da se časi spreminjajo in da novo jna ni večna Zato praznujmo ho .<,. če ne kot praznik miru, kot praznik upanja, da se svet ne bo spreminjal večno tako nesrečno kakor se mor da komu zdi zdaj! V resnici je človek sam svoj največji sovražnik; ne naravne sile. ki si jih je že vsaj delno podvrgel človek celo zlorablja to svojo moč v svojo škodo Podjarmil si je sile, a je kot otrok, ki mu pride po naključju v roke nevarno orožje Toda svojo otroško dobo bo človeštvo prej ali slej preživelo Otrok še nt zna logično misliti, a s tem ni rečeno, da ne bo nikdar znal Človeštvu bo prej ah slej postara logika najvišji zakon Tedaj pa bo mo v resnici lahko srečni brez sentimentalnosti Zdaj, žal. še ne moremo biti Tedaj bomo lahko srečni tudi brez praznika miru. a zdaj naj nam bo dovoljeno vsaj to. sanjati o božiču, o miru, o lepših razmerah in lepših časih Ne moremo verjeti, da bi kdo ne ljubil miru. čeprav tega noče priznati. Ljubijo ga tisti, ki se morajo vojskovati, kajti vojna je pri vsej glorifikaciji in mističnemu opevanju vendar ne kaj strašnega Vojna je brez poezije, vojna je sovražnica vsega življenjskega, lepšega in tega. kar imenujejo člo večnost ter kar nas povzdiguje nad živalstvo Ne, vojne ne more nihče opevati iskreno, kajti ljubiti življenje in vojno ni mogoče. Božič je bil praznik ljubezni . Da to plemenito čustvo zasluži, da bi mu posvetili vsaj en dan v letu Zasluži, da bi skušali izgnati sovraštvo iz srca vsaj v enem dnevu na leto In ta praz nik bi dosegel povsem svoj namen, ko bi se vsaj tedaj zavedH. da je najlepši nauk vseh časov: Ljubite svojega bližnjega! Toda ne samo to, sprevideti bi morali tudi. da človeštvo ne bo srečno, dokler ne bo živelo dosledno po tem nauku dokler nam ne bo sle herni brat Če je bit božič praznik I ju bežni in miru zakaj bi ne mogel biti kljub vsemu tudi dandanes? Sovraz ljudi čez noč. vendar zt*k**i vsa i ne bi skuhah zadušiti strasti, zakaj bi si ne priza devali biti človeški? Neki francoski pisatelj je zapisal, da se človek loči od živali po tem, da pozna usmiljenje Živali, tudi višje vrste, ne poznajo tega čustva Zdi se. da znajo po svoje misliti, da imajo razum ter da jih ne vodi zgolj nagon. Toda usmiljenja ne poznajo; vemo. da pozn. ■■■ strah, vemo, da poznajo materinski' ustvo. ki je pa nagonsko, a samica pu^osto tudi poje svoje mladiče. Ko človek zaduši v sebi to čustvo, se več ne toči od živali, postane sam zver, in sicer najbolj krvoločna zver med zvermi Zdi se nam pa. da se človek lahko loči od živali tudi po drugih plemenitih čustvih, predvsem po čutu nesebične ljubezni. Ljubezen je še več kakor usmiljenje, je čustvo, ki ne zasluži samo pesniškega opevanja, temveč, da zaradi njega živimo Ljubezen do soljudi nas ed^na lahko dvigne nad živali in nam pokaže smisel življenja. Morda kdo dandanes obupava nad človeštvom in se mu zdi, da je človeško življenje brez smisla Toda to je resignacija posameznikov, ki pogosto nimajo poguma pogledati resnici do dna. Zagrenjenost ne sme vzeti človeku vere v življenje. Ljubiti življenje — to je vse Živeti moramo in življenje samo na sebi ima po svojih globinah in širinah svoj smisel, tudi trpljenje je njegov del, morda najbogatejši, če že ne najlepši. Da. tudi v teh čusih ne smemo izgubiti vere v življenje; prav zdaj moramo ljubiti tem bolj mir. ceniti tem bolj plemenita čustva, praznovati praznik ljubezni, ko se nam zdi, da smo tako daleč od miru in vsega plemenitega Rožič je bil praznik miru — zakaj bi ne mogel biti zopet?! da se druStvo Imenuje »Kraljevsko«. Zgledu kraljice so seveda sledili tudi drugi člani kraljevske družine tn ostali od-1 čniki, s čimer se je društvo povzpelo med najodiičnejsa društva v Angliji. Vpliv društva na angleški narod se je kmalu pokazal. Ljudje so postali obzirnejša do živali, odpravljene so bile razne stare okrutnosti zdani so bili zakoni v zaščito živali. Angleškemu primeru so sledili tudi po ostalem svetu, pri nas pa šele po 100 letih, saj je bilo Slovensko društvo za varstvo živali ustanovljeno šele 1. septembra 1929. Za proslavo lOletn ce društva t.a j hi se javnost izkazala s tem, da bi povečala svoje zanimanje zanj in g* vsestransko podprla. Namen angleškega druStva je gojiti dobrosrčnost in preprečevati okrutnosti kar se dosega z ljudsko vzgojo, z opomini n svarili, po potrebi tudi ^ sodno kazni o, katere se posluži le v skrajnem primeru. Tako je bilo n. pr. v letu 1035 zrtanih 19.362 opominov a kaziii 1044 Na vprašanje, koliko je bilo pri nas izdanih opominov hi kazn , ki bi bile večkrat nujno potrebne, bo pač nekoliko težko odgovoriti. Slovensko društvo za varstvo živali ima srvoj sedež v UJjubljan , Lipičeva ul.ca 2. Vse informacije se dobe tudi v Veterinarskem bakteriološkem zavodu istotam. Pojdimo za praznike na Lisco Težak položaj pmiml&zza občinskega oseija Treba se bo pobrigati tudi za pokojninsko zavarovanje teh pozabljenih in zapostavljenih uslužbencev Ljubljana 22 decembra O občmskih uslužbencih podeželskih ob čin se v časop-sju malo ali skoraj nič ne piše, kakor da bi te občine ne imele usluž bencev. ah pa. da se jim take dobro godi Uslužbcnski kader pri podeželskih občinah se je v zadnjih i 1.1 m tako pomnožil, da tvori že lepo število. Tu so tajniki, blagajniki, pomožne pisarniške moči, sluge, obč. polic stražniki itd Dočim imata tajnik m bTagajmV. Vi sta na glavmh službenih mestih, kolikor toliko po uredbi o občinsk-h uslužbencih urejen *voj položaj, je poloiaj pomožnega osebja sko raj obupen. Ni na* namen, da h* krftizirali uredbo o obč nskih uslužbencih, vendar moramo na ža'ost ugotoviti, da ta uredba prepu ča pomožnega občinskega uslužbenca njegovi usodi ter na milost in nemilost občinski upravi Ker pa vemo iz dosedanjih bridkih izkušenj, da imajo uprave pri nekaterih podeželskih občinah malo smisla za ureditev Erdožaja svojega pomožnega osebja, si lah o vsak sam ustvari sliko, kakšen je polo-žai tega us'užbenstva Tako nima večina občin in "nekemu zavoda prav čedne vsote ker bi bilo treba v večmi primemo p'ačat' prispevke za nazaj Zakon o pok. zavarovanju je tako nudil občinam lepo priliko da se izognejo plačevanju prispevkov a občinskim uslužbencem je bi? prizadcian hud in n-nopravljiv udarec Dali je to bilo v «k"aimh. to pa zaradi naše stanovske nezavednosti Treba se je poprijeti dela in se r.ajprvj trdno in do poslednjega organizirati, kei le na ta način bodo naše upravičene želje uposrt ane. Prizadet' Tragična smrt Semkaj je pr spela vest o tragični smru -eeta sedmih otrok, posestnika 2-ul ča Ja-aeza iz Ošterca. katerega je ubila podirajoča se bukev. V g: ašč nskem gozdu so zadnji čas podira h drevje pod Potov o goro. Ko se je usodnega dne vračal z dela pokojni žulič. ni tega opazil ali pa nrt vedel o podianju ter je šel bre^.,\: ono po cesti, ko se ie naenkrat ziušila nanj 30 metrov visoka bukev Ln ga pokopala pod seboj. Sicer oo delavci, ki so pod rali drevje, takoj pr skočili k ponesrečencu in ga reis li izpod drevesa, toda vsa po-Moc je bila zaman, kajti 2ulič je moral biti na rie-stu mrtev. Komisija je ugotovffa da je Imel prebito lobanjo, zlomljeni obe roki n nogi tei več reber. Oblast je Laxoj uvedla preiskavo, kdo je zakr vil nesrečo. Dotični ki je vodil podiranje drevja, bi moral na vsa loiačin postaviti nekoga na cesto, ki b> opozoril mimoidoče na nevarnost. Toda to se ni zgodilo in nesreča se Je pripetila. Se v *-a tragika pa je v tem da zapušča 2u.' sedem mladoletnih otrok, ki bodo sedaj brez rednika. Tragična smrt je obudila po vsej okolici aocu&lvi/v&nje z nesrečno rodbino. LEPO DARILO P F A F F Šivalni stroj NA UGODNA MESEČNA ODPLAČILA ' I G N. V O K UIBIJANA — TAVČARJEVA UL. 9T. 7 Jubilej društva za varstvo ptic Ljubljana. 23. decembra Na Ang^ečkem praznuje letos društvo za varstvo živali 1151etnico svojega delovanja v korist ž valim pod odličnim naslovom »Kraljevsko društvo za preprečevanje mučenja živali«. Omenjeno društvo je naistarejše in največje društvo za varstvo ž.vali na svetu. Ustanovila sta ga rev. Arthur Broome in poslanec Richard Martin. Prvi poskus ustanovitve društva )e bi narejen že leta 1822 ko je izšel Martinov zakon o varstvu živali in ptičev. Sprva je društvo životarilo ker je imelo hudega nasprotnika v, brezbrižni javnosti, nez^n manju tiska in parlamenta šele leta 1835. ko sta vojvodin ja Kentska in kneginia Viktorija prevzeli pokroviteljstvo nad društvom, je društvo začelo napredovati. Ko je knrtgrnja Viktorija zasedla angtesst! prestol je obnovila svoje pokroviteljstvo nad društvom in je ukazala. Zidani most. 22. decembra Planinska postojanka na Lisci trna 947 m paJmorske višine. Najbližje in najpriprav-nejše izhodišče je a postaje Breg pri Sevnici. Koča ima 24 prenočišč. Poleg dobre kupnje je na razpolago izvrstna kapljica, z Biblijskega. Koča je oskrbovana vso o. 1'^ h užnica SPD Zidani most priredi čez božične praznike na Lisci smučarski tečaj, katerega bo vodSi strokovni učitelj z Laškega. Tečaj bo namenjen v prvi vrsti smu-čarjem-začetnikom in bo trajal od 25. do 29. t .m. Na Lisri sc najidealnejši smuškl tereni za začetnike, kakor za izvežbane smučarje. V zadnjih dneh je zapndlo na Lisci precej snega. Smuka bo torej napovolj-nejša. Lisco posečajo vsnko nedelje številni Zagrebčani, pa tudi Zasavci m Ceijani. pogrešamo samo Ljubljančanov, kateri še vse premalo poznajo naš plnninskl raj na Lisci. 2eleznlSke zveze za k Lisci so zrlo ugodne. Najprtpravnejši Je jutranji vlak. ki odhaja ob 530 uri lz Ljubljane, ki je še pred osmo uro na Bregu, odkoder je samo dobri dve uri hoda na Ltsco Do vasi Razbor vodi lepa avtomobilska cesta, ki vodi mimo graščine Ruda, kjer ima g. inž IThllf svojo »Umetniško propagando«, ki izdaja vsako leto na tisoče lepih slovenskih knji'^ t'd Razborja je do koče na Lisel samo še 50 min. Pri lepem sončnem dnevu se ti nudi tu krasen razgled daleč naokoli Znani pro. dr. Orožen, ga 1e prav lepo opisal v planinski knjigi. Priporočamo vsakomur, da prečita te zapiske. Prijazna oskrbnica te postn*žr 7 vsrml, kar ti srce poželi. Cone so BtneHM v,s dnevni pensijon stane od 40 do 45- din, kar je za naše kraje vsckiko zlasti ob prvovrstni postrežbi. primerno, R. B. P* krasni iiltn »Gospa Judita« ba za tožične praznike na sporedu v kinu Matici LJubljana, 23. decembra Premiera danes Gotovo je še vsem štednim kino-obiskovalcem v spominu »Jua-rez«. ki je 10 dni polnil dvorano kina Matice. Kakor je uprava vstregla s tem filmom, rdč manj — nasprotno še bolje bo ugajal vsem, tako moškemu svetu, kakor našemu nežnemu spolu, najnovejši filmski umotvor »Gospa Judita« z prvo umetnico Amerike Bette Daviš. Prav gotovo bo te Ini za Ljubljano tc največji dogodek in smo prepričani, da bodo Ljubljančani zadovoljni z našo izbiro filma za praznike. Kaj predstavlja film »Gospa Judita«? Damo s kamelijami današnjih dni. Dovršen iik bitja, ki je plemenitejše od povprečnega človeka, plemenitejše, ker je mogo trpelo — hi v tem trpljenju našlo spoznanje smrti, umariranja in končni mir. In ravno danes ko je smrt postala po vsod običajna stvarnost vsakdanjega našega življenja, ko postajajo ljudje že samo številke, nam tem izraziteje priča tragedija v tem filmu, kakšne vrednosti je življenje poedinega bitja. Bette Daviš jo doprinesla višek v filmskem vstvarjnnju Dvomimo, da bi se našel med gledalci kdo ki ne bi bil v dno duše prevzet in ganjen gledajoč ftlm »Gospa Judita«. 2ena predsednika Amerike gospa Roose-vveltova je čestitala posebej Betti Da visovi Vsem nalfrrt iHno oW«?iajproinineatiiejSi umetniki francosKega filma: Edvard VII.: VICTOR FRANCEN vraljica Viktorija: G VB V MORLA Y Kraljica Aleksandra: ARLETTE MARCHAL Kitchener: J KAN GALLAND c ham bo Ha in : JE AN D*YD ~lemenreanr JAPFFS BAt^MER film v zgodovini matograftje francoske kine- V tem sijajnem, nenadkrlljjvem filmskem delu eto predočena, poleg zgodovinskih dogodkov vsa prizadevanja ■uverenov bi diplomatov ob koncu preteklega in ob začetku tekočega stoletja, ki so d o vedla do prisrčnega sporazuma med Anglijo in Francijo na političnem in vojaškem polju, kar Je imilo za nasledek zmago zapadnih držav v pretekli svetovni vojni Rezervirajte si vstopnice v pre d proda jI ! Najaktualnejši film sedanjih dni! VeleOra svetovnega triutnSa! Last: EMONA FILM L j ubijana K*n3 Union, ■SSS tel* 2221 Nar.nčnihcm, inserentont, čitateljem in prijateljem „Slsvenshega Naroda'' želimo, da bi v teh nemirnih časih vsaj praznike miru preživeli v miru in zadovoljstvu. ______________UREDNIŠTVO IN UPRAVA DREVNE VJEŠTI — Posebnih voznih olajšav med praznik) ne bo. Mnogi ljudje so računali z voznim olajšavami na železnici med prazniki. Marsikdo bi potoval v domači kraj. n. pr. slu-žinčad in delavstvo, ki sicer potuje zelc redko v bolj oddaljene kraje, pa tudi športniki bi se letos še tem bolj posluževali železnice, zlasti, ko je prepovedana vožnja z avtomobili. Ne vemo ali na generalni direkciji železnic računajo kljub temu, da niso dovolili posebnih voznih olajšav če? piaznike, s tako velikim prometom, da se jim ni zdelo vredno usfeči ljudem, ali jim je pa vseeno, kakšon promet bo. Skratka posebnih popustov na voznini med prazniki ne bo razen nedeljske vozovnice. Kdor se bo torej hotel poslužiti polovične voznine. se bo morai vračati že na sam božič dopoldne. Zato kaže, da bodo kupovali nedeljske knrte le zelo redki potniki ter bo tudi ta olajšava med prazniki brez praktičnega pomena. Kisi Zvezža ima danes in jutri veliko izbiro m^ffsMh rib Preskrbljeno je za dobra domača, srbska in dalmatinska vina. Friporoča se Marijan Silovič — Francoski poslanik pri škofu Akša-movicu. Včeraj je prišej v posele k ikofu Anionu Akšumovicu v Djakovo trancoski pos.unik v Beogradu Ravmond Bruvard. V njegove mspremstvu sla bila francoski konzul v Zagrebu g. Georger Gavrad in dr. Čuvaj, direktor Naš.čke. Francoski poslanik si je ogledal Strossmaverjevo katedralo in se nato pok.onil na grebu pokojnega vladike Strossmaverja. Nato je g. Bravard obiskal bogoslovno šolo in samostanske sestre Sv. Križa. Po ogledu drugih zramenitosti Djakova. je bil francoski poslanik gost škofa Antona Akšamnvica v škoiijski palači. Iz Djakov ase je odpeljal v Djurdjenac. kjer se je udeležil lova v lovišču Našičke. — Ponovna podražitev bencinske mešanice. V finančnem ministrstvu, carinskem oddelku je biia te dni sklicana seja zaradi ureditve cen bcnchieke mešanice. Družbe, lastnico rafinerij, so predložile kalkulacijo in predlog za podi e ž. I te v bencinske mešanice. Družbe se sklicujejo na podražitev nafte v Rumuntj: Oooor za kontrolo in ureditev cen bencinske mešanice je dovolil podražitev z 20 par pri liiru. Nove cene bodo veljale oc 27. decembra. — 700 delavcev odpuščenh. V četrtek je potekel odpovedni rok delavcem tovarne cementa Split na Majdanu pri Splitu. Na cesti je ostaio okrog 700 delavcev. Tudi delavstvu drugih tvornic cementa preti nevarnost, da jih odpuste. Skladišča so polna ceiaenta, izvoza pa ni nobenega. — Romunsko jugoslovcnskl gospodarski zbornici v Bukarešti in Bec rradu Ob koncu decembra bo v Bukarešti ustanovljena romunsko-jufros l avenska trgovska zbornica. Ustanovitev bo združena z veliko svečanostjo, potem bo pa ustanovljena v Beogradu Jugoslovcnsko-rumunska gospodarska zbornica. Zbornici bosta delovali na povečanju iz:r.cn;ave blarra med obema državama ln odstranitvi ovir v medsebojni trgovini — Pogajanja med zagrebškim In ljubljanskim Pokojnin !;lm zavodom. Poročali smo že, da se ljubljanski ln zagrebški Pokojninski zavod podajata glede prevzema zavarovancev lz Dalmacije, ki pridejo s 1. januarjam 1910 pod zagrebški Pokojninski zavod. Prva podajanja so bila v Ljubljani in Beogradu, kjer pa sporazum ni bu dosežen. V četrtek so se pogajanja nadaljevala, pa tudi tam ni prišlo do sporazuma. Zagrebški Pokojninski zavod ni hotel pn-znati bilance, ki jo je predložil ljubljansk. Tako je ostalo vprašanje prevzema dalmatinskih zavarovancev na mrtvi točki. — Zaradi pomanjkanja premoga omejen pomorski rromet. V Sp'itu se čuti veliko pomanjkanje premena. Ze v četrtek neka-ter' parniki niso mogli odpeljati Včeraj zjutraj jih je pa ostalo v pristanišču še nelnj. VeVka ie nevarnost, da se ustavi ves pomorski premet, če ne bo premoga. G'av^a ovira ie v tem. ker železnica ne da na razpok »o vaso^ov za prevoz pretrda iz rudnika Monte Prcnvna Na drugi s*rani ie pa že1 emira ^ma naročila mnogo premoga v tem rudniku. _ Dolenjski rriel vabr*o smučarje. r>o- čim ie bil še vSerai na Gorentskem snec os^en^en. 1e na Dolenjskem že tri dni srež ki ie za sirotko nn-hi^o^nei-M Sne«ra ie s -cer po doVn'^-th crTrih mani kakor no planinah ker pa pokriva same senožeti, ho smuka ob količkaj ugodnem vremenu obra. Dom na Po.žc-vem s svo.o krasne kolico je že pripravljen na sp.ejcm smučarjev, ki jih bo med prazn ki kar mrgo elo po pr.jaznih gričih okrog doma Kdoi loče dobiti v domu sobo. se mora požu iti Ji Se danes telefoni, at oskrbniku. Med krajevni telefon Višnja gora 1. — Tečaj za avtogrno varjenje na .letnicah V drugI polovtei meseca lebruarja pr_redi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani tečaj" za avtogeno varjenje na Jes nicah Ta tečaj je n. me-ajen obitnikom ia pomc^n-kom kov narske streke zJasU iz okol ša Jesen c. Radovljice. Bleda Bohinja in K ran s«e gore Vabimo interesente ki bi se želeli udelež ta tečaja, da se objavijo z navedb svo eg-naslova najkasneje do 15 januaria ns na slov. Zavod za posteševanje obita zbornice za TOI v Lji.bi*am — Fin' In »v*»«nt papir ne bo pod ražen Na zadnja penam seji kartela papirnic so rarpravl-aii o novem ceniku oapirja ter sklenil podražitev Oblasti so "zdaj proučile novi cen k ter ugotovile da bi bila podr žitev finega n za vojnega papirja neupravičena ter *koi'hva narodnemu gospoda rstvu v /eme!J*kj plin. V Ma- riberu rso že delj časa preizkušali, ali bi bilo mogoče uporabljati zemelskl p?m metan tud' prt dies:ovih motorjih To je no-staJo posebno aktualno zdaj. ko «e vožn-a z motom mi vozili na pogon z bančnem ali nafto tako zelo omejena. Mariborska mestna poijetia so preizkusila izum nekega svojega uslužbenca za preuredi* ev die-s lovih motoriev na pogon z zemeljskim plinom. V ta narnen 90 preured li en avtobus, ki se je zelc dobro izkazal v prometu. Stroški preureditve so bdi nizki. Z njim so prev07.il; že več sto kilometrov brez vsakega defekta Zato so se mestna podjetja zdaj baje odločila, da bodo preuredil več avtobusov na pogon 2 zemeljskem plinom Zadeva je tako važna, da bi jo naj proučili tudi v drug h podjetjih. — Dovoljenja za uvoz *lrovin za p*-vo četrtletje 19!0. Uvozni odbor je že začel izdajicitJ dovoljenja za uvoz bla.ga iz ne-kl'rinšk"h držav za prvo četrtletje - 1940 in sicer za sirovine 20°/* vsega uvoza tekočega leta. To pomeni, da naj bi znašal uvoz svirovin iz nckilrtnšk h držav v prihodnjem letu 80«.'ft vseg-a letošnjega uvoza Obenem je začel odbor izdajati dovoljenja za uvoz nekaterh vrst blaga iz nekUrtn-š>kih držav in sicer bo dovoljen uvoz samo za 10 odstotkov uvoza v tekočem letu — Prva naročila petroleja v Ameriki. šumadinska banka v Beogradu je že sklenila prve dobave petrolejskih oroizvodov iz Amerke. Prva postijka je že na poti Cene petrolejskih prozvodov v Ameriki so za 10 odstotkov nižje od dosedanjih cen v Rumun- ji. let Zvezda želi vsem svoilm cenlenim erostom in obiskovalcem srečne in vesele b^*'čne nrnznike Marijan Silovič — Rok za vrnitev vreč povečan od 40 na 90 dni. Devi-zna direkcija Narodne banke je odredila, ca se morajo vse vreče, k' se uporabljajo za izvoz nagega blaga v klirinške di-žave vm ti v Jugoslavijo in sIcot v 40 dneh. Zdaj Je podaljšan ta rok na 90 dn-. — parnlk »VidOvč*an« izgubljen. Uprava Jugoslovenskega Lloyda je predela vest. da ie bilo zaman vse prizadevanje, da b rešili naS parnik »Vidovdrn«, ki je zirvv zil na pečme pri Borneo Parnik ie zgubljen, posadka bo prepeliana v domovino. — Iz »Slofbeneea lista«. »Službeni Ust kr banske uprave dravske banovine« št. 105. 2 dne 23 t m oblavlia uredbo o izdaii blagainišk'h zapiskov ministrstva za finance, uredbo o spremembi in doo^nitvi zakona o iTred^em kreditu za orera^izariio izvoza dezeT^»ih nr^deikov. uredbo o spremembi in don<-»tnjtvi zakona o dr?*"'nih menonniih. uredbo o srj^emetntM uredbe o sodnih nn^o^h fderiozftfli). uredbo o sr»re-mpm^^b i" đopoi'nHvnh č^e^a 2 nrerTbe o bar»ov^r»c:kih tro5s>**^ah. sn^mpmbp in dopolnitve v orgvPn*ku o sre^«tvu za de^a-tunranie deb;drirane«»a §r>irita. o mezanin bencina in o nad mru nad mešanico henr^na in iplrl^a urj»<*na nrndama rena ?ni-rita prennved nrndpie a^i bT"e^n1PČnecra ^etnppnia ipra^P^'b k»rt v rpvoiib »tt omotih in razglas o ustanovitvi župnije Rakek. L3VCLETNE INSERATE (VCŠČILA) Sprejema uirrava »Slovenskega Naroda" nepreklicno do petka 29» t« m« do 18« ure. — Važno za naglušne! Z malimi stroški ooste boljše slišali s pomočjo svetovne me-wOde. V Vašem ušesu so tri majhne koščice če te koščice ne delujejo dobro, boste sli šali zelo slabo. Večine besedi ae razumete. Zvoki ne dospejo do ušesnega živca. Na :isoče ljudi trpi zaradi tega nedostatka Potrebujete zaradi tega majhen srebrni VI-braphon, da bo Izginila Vaša naglušnost in da bodo omenjene majhne koščice spet sposobne za sprejem zvokov Tako bi zopet dosegli mir in zadovoljstvo Vibraphon y najhen. srebrn aparat, ki ga skoro neopazno nosimo v uSa*ti, brez baterije. bre7 Žic in brez vsakega drugega pribora Tvrd ka Vibraphon < D.-p. 30 C) v Zagrebu, To-mislavov trg 17 Vari nudi priliko, da preizkusite Vibraphon v teku enega rnesca ne da bi bili obvezani, kupiti ga. Zahtevajte popolnoma brezplačno obširne prospekte zdravniška spričevala in mnogoštevilna pri znanja naših kupcev, obenem s pogoji za 30-dnevno preizkušnjo. — Radijska oddajna postaja opozarja med drugim posebno na sledeč božični opo-red: Nedelja. 24. decembra ob 17.0O Božične pesmi poje Julij Bctetto ob -spremljanju klavirja (prof. Pavel Sivici. 17 i5 Ks Meško. Henrik, gobavi vitez. - Božič ni mis'erij v 4 slikah 19 15: V čaru rvet» noči St Premrl: V sveti noči — za coli zbor in orkester (Tone Petrovčič Radijski komorni zbor in radilskl orknster) I Lidel Mesija — za soli. zbor ln orkester Solisti ea Pa vda Lovsetova. konc pevka, ga Mil Kogeieva. Člmica Nar. gled. v Lj g Jož« Gostič. član Nar gled. v Zagreou. Radljsk komorni zbor in radijski o« k^stei i*trig dr. A Dolinar. — Ponedeljek, -o '.ecembra ob 17 10 Božični napevi (Radijski kon:o» ni zbor in radijski orkester) 2") X» 'Th Vi ckens: Božična pesem — Za zvočno lgrr prired'1 ms: Ivan PengO* • — Žepni koledarji Jadranske straže Ja dranska straža ie izdala za leto 1940 pri ročne lično opremljene žepne koledarčke ki se prodajajo po vseh večjih knjigarnah po 8 din za komad Občinstvo se naprn^ da pri nakupu ko'edariev zahteva same koledarčke Jadranske straže. — Seda i veljaven vozni red za Slovenijo je v celoti pravilno objavljen edino-le v prilogi voznega reda »Ekspres«; cena knji žice po din 2 50 644-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini jasno, stanovitno in zelo mrz Io vreme. Včeraj je znašala najvišja tem peratura na Kumboru 10, v Dubrovniku 9, v Splitu 7 na Visu n Rabu 5. v Man boru —1.8, v Zagrebu in Beogradu —2. ■ LJubljani —3 v Sarajevu —8 Davi je kazal barometer v Ljubljani 772 6 temperatura je znašala —10.6, na aeiodromu — 15 C. — Zv'šanje prejemkov driavnim uslužbencem. Pod tem naslovom smo priobčiu v torek spomenico, ki *o Je podp salo 32 9tanovskih organizacij aktivnih in vpoko-jenih uslužbencev Brez krivde uredništva je pa Izostalo Društvo orožnisk h upoko-iencev, kar tem potom izpopolnjujemo — Gradi se najmodernejše ^ele/.mčar sko prenočišče v Jugoslaviji. V Zagrebu grade veliko poslop^ v katerem bo te-'ezniCarsko prenočišče. najmodernejše v Jugoslaviji. Poslopje je že pod streho n spomladi bo opremljeno, široke je 28 50 m. dolgo pa 12 m. Postelj bo v njem okrog SO. — Najmla* vseučUIškl docent v Jujto-sfaviji. V Zagrebu je bil te dn: izvoljen za docenta na veter narskl fakulteti dr. Dragan Ianšič iz Osijeka ki bo predaval o splošnem in soer-.alnem ži vtnoreistvu Ro- e. je bil 1. 1910. in je najmlajši vseuči :šk; docent v naši državi. — rbof zaradi dekleta. Včeraj je prtSlr v vasi Miroftevcu blizu Zagreba do oora *unavan:a med 181etnlm kmetom Valen ko Bez1 čem ln nlegovim 20letnim sose iom Stepanom Vrbaničem Do prepira je pršlo zaradi dekleta, ki sta bila oba vanj zallubljena. Bezič je Vrbaniča zabodel v srce. _ Glavo so mu razklali *n vrat prerezali. V Sesvetih pri Zag-ebu so našli včeraj zjutraj ubitega 171etnega Gjura Hac-manka Imel Je prerezan vrat ln razklano glavo. Vse kaže, da so ga ponoči na-padM razbojnik. Hacmanek bi bil moral prevzeti veliko posestvo a njegovi svojci so skopi in so ga sovražili. Oblasti so uvedle preiskavo. _ V Drav zaradi nesrečne ljnbeznt Včeraj si je hotela končati v Varaždinu življenje 171etna Terezija Simovič. Skočila je v Dravo pa jo je opazil redar ln jo potegnil iz vode življenje si Je hotela končati zaradi nesrečne ljubezni. Iz Ljubljane —1J Seja mestnega sveta ljubljanskega je sklicana za četrtek 28. t. m, ob 17. v sejni dvoran« mag st: a ta. Na dnevnem redu so: n&znrnilo predsedstva; štiri leta mentzie uprave, paročla finančnega odbora in sicer med drugim tudi prepustitev zneska 150 000 dan volila pokojnega Josipa Vlfana v korst Akademije znanosti in umetnosti. Nadalje bodo na dnevnem redu poročila gradbenega odbora o parcelacjah. kulturnega odbora o imenovanju ulic hi o /lagradah za umetnostna likovna dela, poročila trosarinskega n personalno pravnega odbora, na kar bo javni seji sledila tajna. —lj Repriza zatemnitve v Rožni dolini. Poročali smo, da je bila prt predsnočnji vaji Rožna dolina posebno poc-^ena; odklopili so JI tudi stanovanjski tok ln zaradi tega ne bo nihče kaznovan, če ni dobro rastri oken. Menda prav zaradi tega, ker je bila Rožna dolina tako disciplinirana ter ' ker Je imela prva satemnitev tako lep uspeh, smo lahko uživali temo tudi snočl. i Tudi snočl so luči ugasnile kakor po programu ob 20. In tema je vladala do 21 Imeli smo torej pravo reprizo prve zatemnitve. Da smo je bili vsi izredno veseli, ni V soboto 23. ob 20. uri na oba praznika ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri. KINO MOSTE MATERIN GREH Nepozabni roman matere, ki ni poznala svojega sina. BANDITI PRLKIJE — Buck Jone«?, nekronani kralj divjega zapada kut borec __za pravico! OBEŠiitG pozimi C7. Bled: Pokl'ukc tiraniska gora: ^tiJ*""** Bori 'nf: Komna. VogW Do ie-Nojstrana: ŠTk"* /p?P/oi-n. HovcCt Krvavec. Y,i<± •>» g% . ^'onina. Trna t ITĆCr &f\U . Ve/rfcu Ptantna C^lSO VI C: . nt. Mrzlica. t\tnn Polževo. Bloke. Gorjanci mfornuici c in / ro.s/u kti Tu sko >rt>'tift zffza — '\/fo k. ' lih ui' a Restavracija in ekspres »JT!on« prinoroča svolo dobro kuhtnto In pijačo - Danes vsi prostori odprti do 3 ure V kletnem prostoru ie od 21 dalje, na Štefanovo pa od 1?. dalje godba s plesom. treba naglašati Za božičnico so nam naklonili manjšo porabo teka. Posebno vesele so bile zlasti gospodinje ki so bile prav pri izdelovanju svojih božičnih umotvorov, /daj se bodo lahko Izgovarjale na temo, če oo kdo vihal nos nad njihovimi poticami Zato se v imenu vseh prisrčno zahvaljujemo vsem ln vsakomur ki so nam pripravili še snoči tako ertjetne presenečenje ter se priporočamo za nadaljno tako iz-tedno naklonjenost. Nogavice rokavice kak.nkmi Wbotičnik. —lj Vlom v izložbeno okno Stražnik na kongresnem trgu je ponoči nenadoma ^a-*ui na Dvornem trgu žvenket šipe in hitro >topil proti Ljubljanici C:m je prišel izza vogala, ie opazil pred izložbenim oknom Kaiserjeve trgovine z orožjem in lovskimi potrebščinami mladega moškega, ki je hitro nekaj basal v žep Stražnika je zagledal tudi vlomilec, ki se je takoj spustil v dir za Ljubljanico Pričel se je divji lov m je bil vlomilec hitrejši Vlomilec je počepnil če? most proti Staremu trgu. kjer *e je nekje skril v temi vendar pa ga je stražnik »spoznal in danes aretiral. Vlomi-lee le bil. če je pravi neki brivski pomočnik Iz izložbe le izrezal z diamantom iebelo «hpo. tn pobral za okrog 2000 din raznih samokresov in lovskih potrebščin —lj Na Rožniku ne smejo sekati smrečic za božična drevesca. Nekateri posestniki gozdnih parcel na Rožniku Iz Dravelj in od drugod so si preskrbeli božična drevesca v lastnih gozdovih. Ker pa je rožniški ffrzd zaščiten ie nrenovedano tudi lastnikom sekati v niih Pri sekanju božičnih drevest 1e nekatere lastnike za'oMi gozdni •"•uvai in Hh nrilavil Mestna občina te ova-dence ka^nnva'a z občutno g'nbo. dasi so se izgovarjali da niso vedeM Ha ne smejo v lasnem pn7Hu qet-r»ti b^žičr>*h d^e^esc. — ti Pr*a»**ee SK P'Hje Je ofv^Upo f e«l le prvovrsten Pr^'^p opr jamo, da so ns r^^e'^'a se»on*ke karte. _ .Tn+r^ dnp 9J iVSA.Vrlil*' S fth p°T •'eveffh ^»«ž>»» boffa v **if*»1r«»#r,tri?l |r«»r»eti na Co-«:T-r»ot«o že da^es: Na Silvestrov« n le prr^^no v K»^1^o kler bo v resnici priletno. Znto si nf treba več b^Mtl »rlave radi večera v letu. Vabi v^as n «43-n —11 V S*»ntfakob«Verfi tfi+4h*9?n bo nrt-hodnli teden pT-em*«>ra izvrstne N"*'čeve vesetn'rrre »Tjie?« zdrav humor, dofmvtjj dem'^eki. rao'etenost de^nnla. odMkuleio to zabavno deTo nri^vbMeneca kemed^o-?rafa R No5'ča kt te Imsto oovsod Izredno ve^k uspeh Oblikovalci Seott^kob^ke-*a ^edaMiSča bodo 'meti snet prusko d« «=e bodo od srca np«me1aM SodeHilelo- Rm- va. Lavr'č T\T"«-*»r. P1e^**,11 Vlffall H cVo-r-»4 ve« ansambel odra Režijo vodi Miran Petro^č'ff. _H P"e«Ti1 y**>nA *.t*»«»to*r v HSS**I Ima b-*«č v n^t^**^'1' »y oh t S. »n*>rvnM-«-.«kl n'e*« in rveArr oh V* nH sssWtiMd te-č*»'^r. V to*"*** ft^efanovo ob ?n nr1 »ia-đ«»1fexm1»»| trč^l«. V *re*o oh 20. »»zpo-ort'n Vf»l"'# fr v P^t^k ob 90 itH . nmVo-pPd^H^^'n* teč^^«. Pri v*e* tev^Mh sf]0|*^T»fee*. Pr^H*"* nPp In fnfor- nv%HJe vsak dan. Dijaki (nje) im-^o no-pust. 647—n _H r*ie«n« vala v BsfcsSjSSSss v fi&e fti.'ki. se vr»f n«» praz^'k av fttefq.na, 26. t m od S dO 7 n*noi*n<». 6"^—n —11 inia na Ti»»»nrn »m« d revi ob 50 r^no p^ocrno v»1o. 640-n _t< p'*—"* va*e »T *tbM*n«lre*a hocTo na Sterr>no^ro 9S fleeerr»nra 1939 Ob ool s iw*no*^nas VsWtwfH .6^S-n _ti f »nMUn« _ T*trt-»V _ P«"** — e*'»- f4 fr* pe^1e »v*^bns Imrl v n^^^^^ 94 t rs IftansPUMI nh S uri lHil»a1 B Wf***"*4* trga ffiutii mitih M t m ob 7 nH -r»*e*«r. _ ftn^l e-e*rTf v brte^^M b**n«- vtrtf fK 1S*f|4*9fftal rw>*^a^J0 o ^n*h 4Mft- n^n ^p-fo^n v «nsH kra^h vfflSSftl ^tie vine. Po plan'nah je zapadlo do 2 m sne- Ta Ozkotirna žeWnfca je na nin^li kralji tako zamejena, da mora promet večinoma počivati ali pa imajo vlaki vi lika zamude V Sara cvo. so Unel včeraj ZjU--raj 20 stop-nj mi a za. —lj Božične ph sne vaje Svobode in Cra-flke se bodo vršile danei sveče j .n v ne-leljo ter na Štefanovo j Lne v Delav- ikJ zbomui 639 n — lj ltcpi°zeiitančiii p!e** jurtstov spila v Ljubjani med naše nijei tnejše pri blitve. Ze se Taj vlada vel ko zanimanje, k i ij se bo ples vršil. Slasti £e. ker ga ■ a li tehničnih zaprek ni bilo n boJo juristi s tem plesom p oslavih tudj d ct etmoo svoje fakultete. Pes se bo vrSU v t 16- ji'nuiirja 1010 v Ka/ini. — 1J Nekronani kralj »ff\ir^a zip^da Buck Jones nad bo . za . i. e v svojem velikem filmu B n liti 1 leiije«. Cestni razbc.,ji.ki Hladnokrvni ubijalci, napeti film roman' ke. drZBOSti, jim S.' a ■n napet h borb z zn.-rrenittm COWboy m Buck JoaeiiOBI v polomi za ■ ■ \ zločinci Kot dnjsi i m teče ne c ■■. ra. mojstrovina »Mstei n |Teh« Mlada I i žena fiancoskga ociVelaika Jfl <>k I umora. Za\ii<.na oi nio^a. tova p<> s\« : n propada ln poaL-ine javno di !:.»• »'.e/-in.s-na po usoi. se vrne v d< no\ no Da r ^1 čast svojima moža in snu p Htnnp m - !-ka Na ra: iavi jo k rani n.en las'ni sin. To je tako lopa Ln piet. eslj. va t vlj n la drama, da mora ganiti v.ciiko mater in vsakega otio.ca I'o cg teli dvta fianov najnovejši Metrov turna] taks da i - k obskovalec k na JAT« sle z- : / n u, a-st 1 dvorano za rožene pn-nke. —lj Sijajen božični Bpssai v kinu ^'<»d! Uprava k na Sloge je poakrl *.da da L>o njen božični spaied ugajal najširšim pta« stem k nopublike, m'a lim in oJrasKm. v glavnem pa je bil cilj njenega p risa Isva-nja. da postavi na sp^.cd fian, pri h rem ae bo občinstvo prisn^no zabava o. Mickey Roon« y si je po svo ih zadnjih uspehih pr d.bi vsesploAne simpat;je ln tako bo njegov na;n nej/i film »Lji.b /en mladega HarvMja« brezdvonino vsakomur ugajal. Odrasli in pa mlad na, vsi se bodo nasmejali pri Haidyjcvih ljubavnih pusto-lovšč nah. pr katerih nastopa Še ne .orasli dečko kot eleganten kavalir in g it-leman ki si zna pomagati iz vsake zad e-ge. Sk atka vsi se bodo smejaU, zlasti odrasli, ki se bodo pr tem filmu ml volje spominjali svoje mladostne dobe. Pie-miera filn^a v kinu Slogi bo še'e v n Je-ljo ter se bo ta film pre Ivajal le pri popoldanskih predstavah ob urah. ki so navedene v inserat h. Danes v soboto ln pa na vse tri praznike ob 10 30 uri dopoldne pa bo predvajala Sloga nnpet fi'm iz kra-1 estva divjega zapada »Patrulja »mrii«u Za publiko, ki Je željna senzacij, pri katerih gledalcem zastane sce v prs h bo ta film izrecno dobra"o*el. Pojoči kovboji izvajajo vratolomne akrobac.je, se bore za življenje in smrt z ra^bo mki In piibo-r jo končno zmago pravici. 3525 —lj FmrH so v Ljubljani od IS đo 2L decembra: CernKec Franjo, 73 let, premikat drž žel. v p., tiare Marijana. 84 let, vdova posest- ka, fCa'tasek Ivan, 65 let korektor v p.. Sttirm Frrnc, 76 let pofes*-nik in bivši prevoz^'k. Z'er- re'd II r«k 66 let, bivSi trgovec, Trman Feliks, 85 let, kamn' se«5ki mojster In posc5'r«ik, GTm Jakob. 70 let. mertni de'avec v p. Ge^ Ivana. roj. Dorn'k, 71 let. vdova fin p^d-pregV^nika Kasteilc s**rfja, 69 let koea-rica. Nosan Frrn^-ska. 82 let. šivlVia. Je-r?la Janko. 57 let. bnnoV"««kl urad^sk. — V ljobMin«kl boTnVI so omrtl: p^ine Jakob. 54 let. h'apec. Znfone ob S^j žei) Ja^er 63 let. de^vee Srn'^^-'k P^'č Albin, 25 let. r>cVar T^'er'č A'o1-Hn 1P let. tovarr'?^s de'avVa Zah'eV AeVilf ^ let mesar Zahk«r S^^ia. r-^1. 0r4ttls1 41 let. vdova ur^do'ka. Z*^ber .A»^a ro1. Hafner. 70 let. žena tref vra. a-v,« tc-**—»t. *3 let. pose5:fr,k. Pa^«f»Ml-ns, pri ik^fM T r-vi, Kandare Janez. 57 let pr»rr«=t . Pane ^ri Str>rrm t'-r,il ITrsrrrt) T ^ letq W1r> po« 7T |To?eM eb^ Pn'i> ^t^^ia pranr flo Vt, osVrb^'V Zapv^e nb* Ber^mle or^ Pa-^n^F- ljicl. t""1"4«^~\""" TT«->V^r> y> I fVwHe% 'et, Ta*•'",— Mahkovec, obč. Tržišče ^-ez Krško. Iz Ltj-v:*! — t. » trt i»«swaff|l bbve**1*** -v '.'vo da h^Hn ^rVn'^ fn««o \* r>«-1 ;^ 11 r^p- i ^HCiei ve« dan Na P^*r**i*-: 1p 7fi«nr^ — 0-"ini?iriii »r^r'b ta «*^v»#'-rh n^n-i^~r«»»»»r^v ▼ Trbev**J»h obve5«*** «vo, Schbnlebnova >Carniolia ant!q«ia et nova« (1681) in Val-Vasr*r1evs »Khre des H^r-'o^thiims Kraln (1659). Koncepcija teh del je teritorialna, vsebino niibovih historičnih delov tvorijo dejstva polit. In cerk. zgodovine, razen tega pa so vsi ti historik! pod vplivom nemškr ntr*~€ar,frti<*r"> h1iftrir*r*rT' rl :n kf nrw**»** na primer K"lte ln Slovane za narode prvotno germanskog* izvora, tn pod vplivom nazlranja, ki mu je pri določevanju narodnosti pripadnost k pokrajini in pripadnost te pokrajine k nemškemu Reichu bolj važna kakor jeziki prebivalstva. Vsi ti avtorji poznajo približno obseg slovanskega sveta In govore o Slovanih brez animoznosti. vendar pa v njihovi celotni koncepciji igri* slovenski jezik velike večine kranjskega in dela koroškega prebivalstva podrejene vlogo. Pojma slovanstva kot enote, ki druži kranjske in izvenki anjske Slovence, ne poznajo, in ob dejstvu, da je imela srednjeveška Karantanija večji obseg kakor kasnejši teritoriji, ne razmišljajo mnogo. Epohalen pomen Linhartove zgodovine Sele pri primerjanju s temi historiki nam postane jasen epohalen pomen Linhartove zgodovine. Prosvetljenska historiografija je nastopila proti dotedanji politični zero-dovdni pod geslom zpodovine dviUzacije. Pod ničnim vplivom se začne razlikovanje med politično in kulturno zgodovino, ki je med drupim tudi predhodnica socialne in gospodarske zerodovine 19. In 20. stoletja. Linhart poudarja, da hoče opisati pot človeštva v tem malem delu Evrope, ha posveti obširna po s staroslovenstvom v literaturi in poMt^kl v dveh ozlrih: na eni strani v tendončni nekritičnosti svodih tez. posebno svojega avtohtonizma (Kremni, Trstenjak. Hlei^^er). ki ga je bil zavrnil že Llnhert in ki se je proti njemu upravičeno boril Dežman. obenem pa v svojem omaho-vaniu ln možnosti, da se postavi na stališče, kt bi prelomilo s ted^ntim političnim in jezikovnim stanjem na Slovenskem. Prva kritična generacija s slavenskim konceptom Sele v Intervalu med pronobanjem pktiv nosti obeh ljubljanskih društev v šestdesetih letih ln oživljenjem Muzejskega društva 1.1888 je nastopila eeneracija novih zgodovinarjev (Suklie. Kaspret, Rutar, Aplh, Kos, Vrhovec, Koblar), ki v svojem delu razodeva kritičnost ln obenem vse-<;i?ozl slovenski kon^ot.. Novi duh se razodeva v največjem delu te generaeije Ko-sovem »Omdivu« in mnn-lh monografijah, gfnt^tol w*nc-i-r. 7*Tvl^o1a sv*>te r~~• r»vm v pu^*1-keri-nh Slovenske Katice In v literarnih rovMpVi. se je ka«**>f»*e venrtnr zadovoljila s kompr^ n'sntm soSttfem v ožb-t^nem Muzejskem druStvU. Pr-ble™ cmtrr-ir.e«'* slo-venskca r^Vn-k^Ta društva in plasHa r»o Imenu, fezlku ln nr'w,"<",Tti po vs**hini dela na Jc os* M nerešen in prav za prav tudi danes ni dokončno dognan. Danes premagano stališče Proti koncepciji slovenske zgodovine ne govore tuji vpbvi, ki so jo oblikovali, saj pri nobenem narodu zgodovinski razvoj ni produkt imanentne logike narodnega duha Neutemeljeno je tudi njeno zavračanje z argumentom, da so bili Slovenci večjidel svoje zgodovine pod tujim gospodstvom. £e pr osveti j enstvo je začelo nasprotovati nabran ju da je država edini predmet zg'o-iovinopisja- V 19. stoletju zastopajo sicer to naziranje Treltschke ln mnogi drugI historiki, ki nadaljujejo v tem oziru tradicijo historiografije absolutistične dobe, danes pa smemo vendar označiti to stališče za premagano. Koncepcija slovenske zgodovine sloni pač na identičnosti naroda, ki živi na tem ozemlju od naselitve do danes. Slovenska historiografija našega stoletja se seveda ni slučajno razvijala predvsem na dveh področjih, kjer se kaže naša zgodovina v najbolj originalni luči. V starejši zgodovini spadajo sem problemi prvotne naselitve Slovencev, stare slovenske družbe ln države, kasnejše kolonizacije in manjšanja slovenske pa ozem Ha ter formiranja poznejših narodnih m~ja. Mnopo pobud za raziskavanje teh problemov so dale hipoteze Peiskerja. Puntschar-ta ln VI. Levca. ki so ob prelomu stoletja uvedle k nam socialno ln gospodarsko zgodovino. Ta nova panopa, ki je nadomestila velik del »kulturne zpodovine i 10. stoletja, ie postala zaradi avoje vrstil osti slovenskega zgodovinskega razvoja za nas prav po- sebno važna. V historiografiji novejše dobe se pa začnejo v prvih letih tega stoletja bolj intenzivna raziskovanja razvoja literature, kulturnega in političnega preporoda in političnih borb zadnjega stoletja. S temi problemi so se bavili predvsem literarni historiki. osvetliti pa bi jih bilo treba še z mnogih drugih vidikov. Kljub razumljivi In upravičeni simpatiji za ta področja bi pa ne bilo prav, ako bi naša historiografija zanemarila tista važna poglavja naše preteklosti, kjer kaže naš razvoj prav malo originalnosti. Njen predmet mora biti celota slovenskepa zgodovinskega razvoja Fo polu, ki fo fe prvi označil Linbart Ta načela so v teoriji splošno priznam V praktični izvedbi so pa naša dosedanja sintetična dela in menopr fije. prav posebej pa naša bihliocrafija in kritika kakor tudi historična popularna in šolski literatura v tem oziru s svojo omeiitvijo snovi navajanjem in urejanjem dejstev večinoma prav malo zadovoljivi. Res je, da je izvedba te koncepcije združena z velikimi teSkočami zaradi rardične preteklosti slovenskih krajev od beneški' do madžarskih predelov, zaradi njihove sedanje politične ločenosti in zaradi si1 ■ vztr-Tnosti starih zgodovinskih konceptov in vidikov. Vendar pa nas vse te ovire ne smejo odvrniti od vztrajanja na poti, ki jo je nar prvi označil Linhart. Neizkoriščeno bogastvo zelene Krke Predlanskim so vložili v Krfco 13.0C3 rakov iz Bosne in Slavonije Novo mesto 22 decembra. Reka Krka je biia že od nekd.j na glasu kot redek ribar^k: revir, poln vsakovrstnih užUn h rib. V vsem svojem dolgem toku cd svojega izvira pa do izliva je Krka še danes zelo bogata na raznovrstnih ciprecidov do najplememtejših sal-pohvalnih besed čuje zlasii od tujcev Ob vsej tej dolgi reki ni prave Industrije in spr čo tega tudi ne za ribogojstvo škodljivih industrijskih odplak, kar pospešuje naravni rasplod vseh rib in to od običajnih ciprecidov do najpmemenitejših sal-monidov (Sulc, lipan. postrv itd.) Hvalevredno nalogo v pogledu ribolovstva ie izpolnil ribji športni klub Posavje v Brežicah, ki je preprečil lov z mrežami Med merodajnimi faktorji, ki skrbe za orc'p.h naSepa ribolovstva, se je pojavila pametna in koristna zamisel, da se je pričelo letos vlagati v Krko in to od Žužemberka do St Petra, potrebno število sulčevega za- jarnic pa se je seveda iztepala le v Krko. ljubljen je bil na dunajskem dvoru krški rak. Na veliko žalost prebivalstva ob Krki in pa vseh sladokuscev je ku^:a pred dobrimi 50 leti pomorila in uničila vse rake v Krki S tem je bil seveda uničen tudi bopat vir dohodkov.O kugi je bilo mnogo govora, vendar pravega v nn ka te bolezni ni bilo mogoče dopnati Nastanek bolezni med raki v Krki so ljudie v največji meri pripisali tedani m strojarskim podjetjem Ob Krki ie bilo namreč vek ko strojarn, kjer so slrojili raznovrstne kože. Spričo tega je nas4ala velika mi žnoat, da ?o bile v teh strojarskh odplakah kužne kali, saj so se stroj.le in izpirale kože v ^am: strugi Krke. Ko/.e, ki so bile prinesene v stroj, pa tudi niso bile vse od zdravih živinčet. Pri strojenju kož pa so strojarji rabili vsakovrstne kemikal je doma "epa in tujega izvora Vsa prda izplaka iz stro-Zato ni čuda, da je zašel v leno Krko krž- roda (Salmalucho). Ta plemenita riba je b la v Krki že od nekdaj zelo upoštevana in priznana. Naravni drest. zaradi naravnih neprilik ni omogočil, da se ta krasni ribarski revir oživi. Spričo tega se ga je moralo na enoten način restavrlrati :n tako spraviti na ono višino, kakor je bil nekdaj. Upamo, da bo pobuda vseh prizadetih zakupnikov in sozakupnikov ribarskih lovišč v Krki pripomopla k oži valjenju tepa plemen tepa športa in da bo Krka kmalu zopet to, kar je bila nekoč. Ni nikakega dvoma, da se bo ribolovstvo v Krki v sedanjih razm?rah še bolj razvilo k-^kor pa ;e bilo to prejšaje čase. To 5e predvsem iz narodno-gospodan-kih ozirov, ki v sedanjem času nujno zahtevajo, da se konzum govejega in drugega me a skrči. Reka Krka pa je bila v svetu zn::na tudi bogat vir dohodkov. O kugi je bilo izvažali v vse evropske prestolnice. Zaradi izredne mno/ine rakov v Krki so imeli domačini skoraj vedno na mizi rakovo juho in meso. ki je bilo tudi zelo ?lictno pripravljeno. Ce novome'-ka gospodinja ni moPla postaviti na m:zo drupepa. so io raki prav gotovo rešili iz zadrege To bogastvo Krke se je v ogromnih mnrrnah izvažalo na Dunaj, zla-ti na dvor. ki ie bil stalen od;ema'ec kršk h rnkov. da1 je berlinski cesarski dvor in r^~ki carski dvor. kjer so prav debro poznali in visoko cenili to dolenjsko poslastico. Posebno Dri- ni bacH, ki je ugonobil ves bogati zarod rakov. Leta 1937 so napravili v g. rnjem delu Krke prve poskuse, da bi rake znova zaplodili. V ta namen je bilo vloženih v Krko preko 13.000 bosanskih rakov je šev-cev in močvirnatih rakov iz Slavonije. O tej veliki množini v Krko vlo'enih rakov do danes še ni pravega sledu Našli so jih že okrog 30 mrtvih. Kam so izginil: živi rečni raki in kje so sedaj, pa bo stvar bodoče preiskave, ki bo ugotovila stanje vloženih rakov. Zaploditev rakov traja vsekakor 15 let. Po poteku te dobe. leta 1952, se bo šele moglo kai konk. e'n?,ia govoriti o zaploditvi rakov. Po nret?ku te dobe se bo tudi izkazalo, ali bo dob la Krka ponovno svoj sloves, ali na so bo izkazalo, da kužni bacil v Krki še ni i umrl Na vneto prizadevanje in de ovame gotovih fakt )rjev v tej smeri smemo s. velikim optimizmom uoati na popoln usneh. kajti ob priliki letošnjega popravljanja j^zov na Krki so videli v strupi preeei rakov. R IZ-veseljivo je tudi dejstvo, da so se raki pojavili v strupah Krk''n;h dotokov, predvsem v Težkem pot ku in bližnjem Saj-serju. S tem ie podana nsoteosl, d.i so v Krko vložen: raki zašli v potočne sirupe. Glede na veliko važnost ribolovstva v sedanjem času. se k tei zadevi, glede po-jitve sulcev in rakov jeiševcev v naši Krki še povrnemo. K. £ T^r anr:r:T 2h z^ev v I Redita jih g. Mtiiler "z Zagreba in gj& Dem^arjeva iz Mokronoga Mokronog 23 decembra f Reja zajcev ali kuncev je no d^žei že đo'go v navadi Skoro je ni hiše na kmo-t:h, kjer ne bi imeli in otroc n-* b: ukvarjali z zajci, k; prosto f kač-jo po hlevih. A o kaki umni in d.bičkanosni zaj-čjereji ni govora. Naši ljudje goje največ le manjvredne domače zajce, žlahtnejših zajcev v splošnem ni videti. Tudi o kaki sistematični reji zajcev ni govora. Med svetovno vojno je vojaška cbTa^ imela lepo urejeno zajčarno pod Rožn'k-. m v Ljubljani, kjer so gojili žlahtne zajce zaradi okusnega mesa. Po vzgleda ljubljanske za j čame so zaceli iz istega vzroka zajčjerejo tudi drugod, ki pa so jo sčasoma opustili. Vendar je zajčjereja žlahtni^ zajcev zelo dobičkanosna. rlast! takih zai-eev, ki dajejo dragoceno volno, kakor n j pr angorski kunec. An"rorsk; kunei so «redoje veliki, bele sive, rumenkaste al. mo rika te d ake k je precej dolga, zelo fina in svilena. Zlast' je cenjena dlaka be'e barve. Goje j h rnj-yeč rad: dragocene dlake ki daje izvrstno in zelo drago volno. Potrebuje skrbne nege, zelo snažen hlev in rednega ravnanja dlake. Radi dragocene dlake goje an poroke kunce v raznih državah, zlasti na Francoskem in Angleškem. Iz istepa vzroka 90 upeljali tudi rejo angorsklh kancev v Mokronogu, katero nameravajo zelo razširiti in razmnožiti. Angorske kunce je začel red ti g Mtiiler iz Zagreba skupno z gdč. Demšar j evo lz Mokronoga. Prvi angorski kunci so do-^peh z aerop^nom ;z inozemstva. Sedaj jin imajo že nad 150. Katero število se bo ie znatno povečalo. Primerni in umni zaj- ^iereii odgovarjajoči hlevčki stoje v vrstah in imajo več nadstropij Vsak hlevček, v katerem je le po en zajec p'.cmeri jak. je razdeljen v dva dela, v zajčje bivališče in v zajčje gnezdo, kjer si opie-men\jena zajke v primernem času narede gnezdo. Angorci se krmijo s suho in svežo krrnc*. Kot suha krma pride v poštev seno. oves .a Koi... a. tveta pa krm jo travo, deteljo, peso in ko: enstvo. Krmijo se dvakrat dnevno in sicer s spremembo hrane ker ajci ljubjo v hran izp/em mbo. Kune dobivajo b^lj malo. ker preobilna hr.na, jrs kuncem le na meso, zaostaja pa pri tem rast dlake, čemur je ravno reja k.n-cev namenjena. Za krmo ima vsak hlevček posebno povi o. kamor se polaga hrana in tudi ie e-: -ritce za krmljenje, jasli in poso.io za vodo. Bedno VSak tedeo se vsi zaj^i skrbno ■ • vc-c.o in se jim p skladi dlaka; v k Irupi mesec na se jim dlaka popu i S «^enje dlake ni primerno. Najbolj pusto dlako imajo zajci pozami. Angorci so zelo plemen to zajčje pleme, zato potiebuje prav skrbne n ^ge n mnucio saapc. Obolele zajce se takoj od-trani in separira Za ta primer imajo zajci posebne hlSVČke, ki so lcx?n: od ostalih hlevov. Zajčjereja v aSokrOB Igu je namenjena 'e angorskim zajcem, vendar goje tu tudi druge žl.:h'ne vrs'e — plemen'ake ?a križanje samic slabejS h vrst in s tem po-/lahtnjenje posameznih ua cm. k: na e < oje poleg pridelovanja volne tudi za pridobivanje žlahtnepa mesa. Poleg navedenega ima zajčjem v Mokronogu tudi namen seznaniti okolško prebivalstvo z umno in dob čkunosno . aj-čjerejo. Ce bi se naši ljudje poprijel! umne a č.jereje pitllMinillll Uvali, bi bi'o to ze'o dobičkanosno, siij se proda 1 kp volna porsk h kuncev od 500 do 600 dir. Po. p:reševanje po volni an^orskih k .ncev je zelo veliko. Dasi še ni dol ;o odkar j-oje v l&o-kri n -u plemenite anporce. se že oglašajo kupci za nakup dragocene volne Po vzgledu mokronoske zajčarne bi lahko vpeljali slične /iijiarre. če tuđi v manjšem obsegu tudi drugod in te b. bil nov vir bogatih dohodkov za našo deželo« ki je v pridoibtvi denarnih virov t a', o 1 c 1 na. Rejci angorsklh kuncev radevolje razkažejo svojo /ajča no in dajo tudi potrebne nasvete in navodila, kako ie ravnati z žlahtno in razmm boleznim podvrženo živijo zajčjega plemena. Ptičji paradiž v Ljubljani Ljubljana, 23. decembra Ljubko razstavo kanarčkov ilahtnih vr-viveev nam priredi vsako leto /a bož čne pravnike Drutvo 7a varstvo in vagojo ptic pe\k w Ljub! jnnifc Leti »s nam prijatelji ptičkov pripravljajo ie posebno presenečenje« saj bo med zelenjem m cvetjem prepevalo nad 250 najžlahtnejših kanarčkov, Wi bodo te dni na tekmi in <>c.ni zbrani za razstavo. Pevce letos oceniuje C (iojznikar iz Ljubljane. Razstava ho na ženskem oddelku učiteljske šole na Resljevi c. 10 in bo rxlpr-ta vse tri božične praznike. Otvorima ho ob navz<*čnosti povabljenih gostov in po-setn'kov v nevcn5lk^h trgevcev krasno usr>el S tem se je samo znova potrdilo dejstvo, da je slover.oko trgo\stvo visoko rAacio-na'no zavedno ter da je lahko še ve-'no v vz i i d rugi m gospo arsklm stanovom, f. ko se deluje za na:od. Vk"ub temu, da ni v P'ovenH' no^ne ter >ole. nobene piireditve, za katero ne bi U-gr/vc pri npe vali — f*cer se usp- h ta-kh prireditev re^no pr'ptše v dobro drugim organ1 zacTam — je samostolna nkcl-ja za obmejno šolstvo takole uspela: i&dru-že trroveev: Brežice 500. Ce^je-mesto 40~o Celje-frezi 1000, črrnomeli 1600 Dol-na 'en^svs lP^o. Knmn'lt 2200, Kranj 5 t«o6 oet«?t.o. K rko 120 La'ko 4200. Litja 200, Ljub' ana 17.000, Ljutomer 7600. I ptee 500 ^*~'iroi-mesto 132*0 Mur-Skr eo? ota 8O^0 >Tovo mesto 2509 OimeJ 20° Ptuj-me^to 1000. Ptuj okoMca 1580 P- \i:ca lC.f^o S'ov n.oka Bistrica ^OOo STo --»n'* Gradrc Sv. T^-n^rt 5O0O, Ško- fje Lok« nrn vn skupaj 82.133. 7.-? n**1 o—i-r tc>govc: in Gornja Radgona, v srezu mur-skosc^-oškem: K u zrna Trdkovs Markovci, Prošenja k ovci Serdlca, Ger'incl. Fike'nci, Krprpnrovci, Domanisevci. Hodot, Paukova, Vehki Dolenci 2enavlje hi Gederovci; v srezu lendavskem: Petesove' Zamrle Oenterovc4, Cent'ba. Dolina, Dobrovn^k. ^enica m Dolnia Lendava; v srezu ptuj-vtmti Svef1nie In Sv Duh v Halozah: v tctu čm-^n^^kem: Planina. Rečica Ma-•eHen in Cenlje. Vs-^^a skupaj j« bflo obdarovanib torej '5 sol. Letos ni ohmetne sole kl ne b4 bila ob- 1 ~"-ov?>;na Potrebno pa ie da se v bodoče ->rv*aru'eio vse sole sporazumno, da ne bo orejela ena *ola ogromno darov druga pa -»rav malo. Zaradi tega le potrebno sode-'^»vante v^h organizacij, ki skrbe za ob-rwe.-*no sodstvo! S^ove****© Ueovštvo je nsHonslno-ogTO-'enim šolam Častno pomagalo! a - nz ZAz gorenjjkega s»ko!stva Z reitee^ let- *a zborovanja načel i kov in načelnic S - kolske župe Kranj jVpS^v.p.i fn nn.i>^i^e 34 druStev So-k-.Iske župe Kranj so pol n v nedelje 17. t. m. v Kranju na svojem letnem zborovanju obračun svojega de-a ln sestavih program za bod če leto. Zbor je potekel v najlepSi harmoniji in razumevanju današnjih razmer. 2al da jc novozapadli sneg zadržal mnoge načelnike m načelnice, da niso mogli na zbor. V imenu župne uprave je zbrane načelnike pozdravil župni starešina br. šplcar In v svojem govoru pozval zbrr«~>e, da se poklonijo spominu Viteškega kralja. Pre*;led deti v župi 1e po^al dolgoletni župni načelnik br. B-^nik. Preteklo delovno leto smo začeli s tečajem za vodnike društvenih tečajev, kateremu so sledili vadi-teliski tečaji po edlnicah. Preko leta se je vršil tečaj za orodno telovadbo, bile so razne predelave vaj in tečaj za Sokole-rekrut.e. pri katerem je polo?Po prednisani izpit 30 bratov, ki bodo radi tega deželni akrajšane vojne shizhe. Tudi tekme so v spi všnem uspel** ZMo dobro so izpadle m'^dinske smučarske tekme v Kranjski gori. dočim so morale smučarske tekme za članstvo odpasti radi neugodnih snežnih razmer. Splošne župne tekme so pok«rale dosti dobre uspehe in deloma napredek. Vrsta naSIh članic je pri tekmah za prehodno darilo — prapor Nj. Vel. kraljice Marije — dosegla n. mesto. Na mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu in Versavi je našo župo častno zastopal br. Pustov Janez. Tekem za slovansko pi > <. "stvo v Sofiji sta se udeležila br. Pri-Stov Janez ln s. Hafnerjeva. V dru-M -'-t *V b'irt rfrto v edl -■•-mjeno vsled vePkegs vpokl'^0 vo" nlkov te tel a e. i cev na orožne vaj«» Radi tega so tudi odpadle že ra^ri^Hnc župne kolesarske in strelske tekme, i 2upni zlet n» B^o!« Je bil eden najlepših 'n najboljših, kar smo jih dosedaj imeli Na zletu je sodelovalo preko 3000 oseb. Zleta v Sofiji se je udeležilo iz nase župe 278 pri- ^ikov, zle ta sokolstva na Jadranu pa 104. Edinice pa so priredite 12 poletnih telovadnih nastopov. Kljub težkemu gospodarskemu ln negotovemu političnemu stanju upamo ln verujemo, da bomo v bodoče mogli nase delo ne le nadaljevati, ampak celo pomnožiti. Zato so zbrani načelniki hi načelnice vu-daljnem zborovanju sestavili program dela v bodoče. Program obsega najnujnejše In najvažnejše, ter odgovarja splošnemu stanju. Največ pažnje ae bo posvetilo od-brambnosti. Pri volitvah novega župnegs načelnittvs je na soglasno željo vseh zbranih ponovno prevzel načelništvo br. Beznik Vinko. Prav tako so tudi načelnice ponovno izvolile dosedanjo župno načelnico s. Horvatovo. Silvestrovanje Sokola Celje-matiea Letošnje leto bomo zaključili t Narod-tem domu m tam vstopil v novo leto. Na sporedu je 12 točk, ki bodo zapolnile vea spored do polnoči. NaJpiej bo enodeJanka >HJače«, burka Is kmečkega življenja. Dramat eni odsek Je iatakaU t Olju nekaj novih Igralcev, ki bodo tudi ▼ bodoče zvesti so t rudniki. Druga tooka bo govor chkuskega ravnatelja. On bo po potrebi predstavil tudi poedlne cirkuške umetnike. Zaradi tesnega prostora bo otrtras v okrnjenem obsegu, vendar bo vsakogar zadovoljil. Sledila bo tretja točka a par-temo gimnastiko to Je ■ telovadbo na tleti temveč zato, da bode prvaki pokazali lepoto takih vaj. Četrta točka »Ples st pi je že navežbaiia. Prem kajne korakov zdaj iz tega, zdaj iz drugega položaja bo zbudilo občudovanje. Peta točka »Seviljsk brivec c je sicer znana stvar, toda prikrojena bo Silveetrovemu večeru hi zato v tej obliki novost Šesta točka »Balete bo izvajana v izpopolnjeni obliki kak>r nekoč na v'soklh dvorih. V sedmi točki b*xio nastopili artisti ki so sestaven del Silve-trovega cirkusa. Dovršen gibi izva a'e v in njihova čudov ta prožnost bodo presenetili zlasti one obiskovalce, ki so že sami kdaj v svojem življenju ob nepričakovanih prirkah in z raznih nagibov zab'o-dili med artiste. V osmi točki > Miss Fv-ropa« bodo imeli pocetniki pri? ko videti no-/, svojer ov v^tn točka nas bo bežno povedla v tropsko Afriko in nam izmed 40 raznih zamorskih plemen predstav la nsjživrhne^S par v svojem divjem plesu. Deseta točka bo poučna za prijatelje lova ker se bolo prepriča1!, da se morejo adresi ra ti tuli ž vali na katere niso morda nikoh mlst H Enajsta točka »Kron ka« se bo nana'-ala na kratek, poljuden enoleten živHeni^pis po-edinlh bratov m se^er. Polnočna alegorija, ki le vselej dosegla svoj nameri bo napovedala srečen konec letošnjega leta. Takoj nato bo otvoritev p*esa. Društveni orkester neprestano vadi n s po'juhnlmi p'esnimi komadi ne bo v zadregi Priporočamo da o praznih o~ouč'te i*aš spored. Ne fx> vam treba ug bati kje bi pi-eždveli prehod iz starega v novo leto. Eno je gotovo, da ne bo tiko pridno nikjer, kakor na večeru Sokola matice. Prosvetni odbor Sokola Celje-matica V soboto it> ..e^ca.i^j. - j eaesta.] na ..stanovno sejo društven, prosveitni oobor. Na pi^cćnjo urustvenega piosvetarja so vstopili v odbor: Anton Basa, dr. Franc Farkai Ivanka Gomnčeva (tajnica), Janko Hočevar. Vera Levstikova, prof. Ivan .viJiiiar in Štefan Ra.h. Poed ni so prevali mesta poročevalcev za diamsk odsek, lutkaiStvo. go*.ibena odsek, jubilejno { razstavo, 't rex-av.Jija in pius.euie piu*e-d tve. Posvetni odbor je predelal spored dru- ! ^Lvenega piosvetne^a dela, ki ga je že la-ai prev.psai savc-uii pi-osvetni jčbor. Prosvetni ouLor to piiiei.il neobvezne at batne veee.e. da se navežejo ž vahnejši me«i-sebo ni st ki m da se člcnsLvo podrobneje vž vi v sokolsko delo, dolžnosti in nalc-ge r^iVi dt-b tni večer bo 24. januarja v mali dvorani NaaxKlnega dcnia. PO bo se pi-vi-pisa.1 spo.ed tega večera. V drug; po'ovici januar j ase bodo pričeli nagovori pred vrsto Db obletnici vi„ovdan_kih atentatorjev, ki bo 3. febiuarja 1940. bodo tisti reden nagovo: i pred vrsto: »Sokol.*tvo v oorhi za osvooo.enje V župn draoiski tečaj v Krš*kem bo skušalo društvo na.pot ti po enega člana in članico. PO bo skrbel nadalje za pr^lavar.ja za vs eč'anstvo m bo v ta namen povabil po potrehi tudi zunanje predavatelje. V jubilejnem letu čnkajo društveni pros\etni odh<» vs) ke na1 oge Navedeni bratje in sestre so se o lično uielstvovah ?e v raznih funkc jah pri Sokolu in v drujrih prosvetnih panogah zato smo pre^.Ičnni da bo prosvetno delo v društvu hitelo k novemu - izma-hu. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V gl.^KI -^Telefon 41-79_ Vesela in zabavna komedija HUMORESKA V glavni vlogi: Herman Thlmlg Predvajamo samo v sobjto 23. t. m. ob pol 9. uri. v nedeljo ob 11., pone deljek ob 11. in torek ob 11 uri po enotnih matinejskih cenah din 3.50 V ponedeljek 25. in torek 26. t. m ob 3., 5.. 7. in 9 uri prekrasen film, ki mora ganiti vsako srce HEIĐI V gl. vi. pri'jubljena Shlrlev Teniple! Poleg tega bogat dopolnilni program! Pozor: Obnovljena zvočna aparatura! Živ/.|s:i3e U ličili v nevarnosti Razpravi pred velikim in malin? senatom okrožnega oodi&ča v Maribora Maribor 23. decembra V noči na 15. september 1939 je nena doma izbi utrnil v domač ji posestnika j Franca Rojka v Krčevini pri Vurbergu ! požar, ki jo v kratkem času upepelil vse ■ poslopje z inventarjem vred. Sreča v ne-: sreči je, da ni požar zahteval človečkih življenj, kajti v času ognja je b lo v poslopju 11 ljudi, ki so se v zadnjem času reailL V trenutku, ko je bilo poslopje v ognju je trdno spala Rozalija Muršec s svojimi 8 otroki v starosti 6 mesecev do 12 let. Požar je opazil domač hlapec ki se Je zbudil šele takrat, ko so ognjeni zublji se Švigali iz strehe. Brž je zbudil Mursičevo družino. Ko je zadnji otrok zbežal na prosto, se je zrušilo goreče tramov Je. Na kraj požara so prih teli gasilci, ki pa niso mogli ničesar več rešiti. Prišli pa so tudi orožnki, ki so takoj pričel s poizvedovanjem, kako je požar nastal Ko so si ogledali teren okoli hiše so na.šh 8 cm dolgo in 7 cm debelo svečo, s katero Je bila nedvomno zažgana domač ja. Na podhigi te najdbe so orožniki takoj sumili da Je zanetil požar posestnik Fran Rojko sam. slasti ker ga ni bilo nikjer najti. Nadaljnje po zvedbe so pokazale da Je prevž tkar Josip Preložnik meseca aprila t. L vložil tožbo proti Rojkovi žen Tereziji na plačilo preživn ne in bi morala Terezija Rojko plačati 3000 dm preživnine ter 2000 din sodnih stroškov. Te ugotovitve so se bolj podkrepile sum. da so Rojkovi sami zažgali domačijo. Končno so orož-'ki Franca Rojka izsledili m aretirali. Pri saslušanju Je po daljšem oklevanju pri-nal, da Je sam zažgal domačijo, ker se Je bal. da bo Preložmk predlagal svršbo In da bodo njegovi leni prodaU hišo, če ne plača dolga. V smislu lastnih lapovedb si Je Rojko napravil podroben načrt kako bi se rešil dolgov. Najprej je domači lo zavaroval za 10.000 din in plačal celoletno premijo kar vnaprej. Dne 10 septembra Je kupil v nek trgovini 0 malih sveč ln jih v več nočeh namestil na podstrešju. Dne 15. septembra Je svečke ovil s papirjem ds se ne bi vM*»1o kako golijo Ko je okoli polnoči svečke pxxžgal pa se mu je pr peti.a nesreča. S svečo, ki jo je držal v rokah, je zaradi neprev.dne-ga ravnanja zažgal slamo in v naslednjem trenutku je b:lo vse podstiešje v ognju Ni pa imel več časa, da bi ogenj pogasil in je pobegnil Pri tem mu je sveča padla iz rok. kar je bilo zanj uso ino. Fianca Rojka ki je stai 31 let, so prepeljali v mati o ske sodne zapore. Danes popoldne se je znašel aa zatožni klopi pred vedkim kazenskim senatom maiihor-skega okrožnega sodišča. Državni tožilec je i ranca Rojka obtožil da Je zažgal h -šo svoje žene iz korist olju bja in da je spiavil v žlvl_enjsko nevarnost več ljudi Razprava ob času poročila še traja. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okiožnega sodišča se je danes dopo.dne obravnavalo krvop.elitje v noč na 4. junija 1938 v Crni, ko so našli na ?noj šču Hoblove gostilne v Crni mrtvega 23letnega delavca Andreja Napotn ka Sodne obdukcija je dognala, da je bila Napotniku prerezana pljučna odvodna ln dovodna žila n da je umrl na posledicah izkrvavitve Orožniki so dognali, da je pokojnega Napotnika do smrti zabodel 24 letni Franc Kodrun. ki je skupno s pokoj-rdm Na potnikom popival v Hoblov gostilni. Med fanti se je razvil prepir ln pretep, v teku katerega je bil ranjen tudi Anton Gobočnik. Franc Kodrun Je svoje dejanje priznal, zgovarjai pa se je. češ da je ravnal v silobranu ker da je pokojni Napotnik navalil nanj s kolom. Sodba ob času poročila Še ni izrečena Iz Prskmurla — Nepreviden avtomobilist. O vseh sve-t h smo poročali o smrtni avtomobilski nesreči pred železn škhn križsčem v Murski Soboti. Posestnik Jožef Puhan je pijan obležal sredi ulice in dva di.laka sta sa v večernem mraku našla na ces*I. vendar pa ga nista mogla spraviti h kraju ceste. Prot križlču je vczll avtomobil ki ga je vodd Šofer Anton b ujs iz Mu ska Sobote. Dijaka sta mahala proti avtobmo-bilu. da bi ga zaustav.la, ven !ar pa šofer njihovega svarila ni vzel resno ni je vozil dalje ter s kolesom zdrobil glavo pa-setn ku Puhanu, da je kmalu zatem umrl. Anton Fujs je bil za.a ii malomarne vožnje obsojen na 3 mesece za po a, pogojno na 2 leti. — Polica}« je o/merjal. Ru 'o'f Horvat iz D< Inje Lendave Je bi na obisku v Murski Soloti. Razgiajal je po ulicah in je hotel celo strahovati poveljnika po! cijsko straže ko ga je ta pozval k redu. Ker ni prenehal z žaljivkami na naslov va: nohtnega o:gana, ga je ta aTctirfd ln postavil za nekaj časa na hladno. Pred mal n sentoni oki žnrga sodiSča je bil Horvat obsojen na poldi ug mesec zapora in 240 dinarjev cenarne k^ni. — Divjaški ni<>Z. Irmo HoTvat posest-nieo iz Sredica je njen m *ž tako p ete-pel. da Je dcb La več hudih poškodb po glavi in po telesu Mo:ah so jo piep.djati v bo' nVo v Soboto. — Dva na en* ga. Cevljnr«k pomočn k fttofan snrtavoc iz Mačkevcev se Je pozno zvečer vračal po samotni cesti domov. Brata Janez in V.i.em C6r lz Otovec sta ga srečala na p-ti in med njimi se je mal prepir, v kate em je stal ftt»fan ftant.i c sam proti dvema, ki sta mela v rok ih kole. Proti piemo-M se ni mogel usp. o braniti in je ostal na boj Sču z zlomljeno levo roko. Moral je v brinieo. — V slamorCznico Je vtaknila roko 12-letna pose tn*'k ova bč Ma Ijjs k in p.i-Sla ob pist. železno kolo jI ga je zme kalo. — Z»t In ta*t. Alojz Bn^lč je prepustil svoje posestvo zetu Alojzu Kliaanu. Od tak.at se Je v hLso naselil sta'en prepr. Nekoč je zet dejansko napadel tasta in ga tolkel po glav. ter ga tbčal za viat. Tast je dob 1 resne poškodbe in je bil celo v nevarnosti za žirijenje. Pied mal m senatom je bil zet obsojen na 5 mesecev strogega zapoia pogrjno na 2 leti. — Nož v hrbet je dobi z driski pomočnik Matija Vrhovnik iz S'arnrHska, ko se Je zvečer vračal na svo; dom. Napadla ^a je skup'na fantov z Sloveč. — Z b-koin se nt dol ro bosti. V Benko- vi tovarni mesnih izdelkov je bk pritisnil k steni mesarskega pom >ča ka Maksa Kovača in mu poškoJoval rpko da je moral v bolnico. Iz Mari"j:ra — Zadruga Sokolska planin*-1 a koči v Marboru, opozarja vse one č:aoe, k so zgubili leti t maci je da dvis^e^o dup kate istih pri tajniku Vsi ki že i o r>rež:v ti božične pra^n ke in Si'vestrovo v Sokolskom p'amnskem d mu na P hTiu. n-»j ce nemudoma javijo v svrho rezerv ra-ja prenočišč pri zadružnem t.iln'ku A Kralju Mar'bor. Trt? Svobode fPiitn k). Inserirajte v tlSl. Narodu14! Najbolj« vodnik pc radl^kem sveto le wNAš VAL" sporedi evropskih postal na vseh vs lovih atioRovni članki, roman novela novice 8 radijskega in televizijskega sveta rumski pregled nagradni natečaj. smeSnioa Isnajn veah petek m je tudi iep«i HiiHirirant (|'KA \ A: Ljubljana Knafljiva ultra a> •a— dinarjev! Pri »Amerikanca« ▼ Florjan«« ulici M dobite aa praznike prvovrstna dolenjska, Štajerska ln druga vina. Po naročilu se vam dostavi na dom 1 din ceneje Kuhinja nudi vsakovrstna jedila po solidnih cenah. — Se priporoča in seli vesele božične praznike LASTNIK llflPIIIIIMII.IUI!|i|IWII 1sj« IIIHIIIIIIH VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO I .ETO ŽELJ Karol Florjančic elektrotehnično podjetje CELJE — CANKAKJJbVA UL, 2 ssaiisB mmmimsji • .skjh:.- •:!;ii-:^1:iiiiiuninanBa!!i!':. .. ZA PRAZNIKE OBIŠČITE KAVARNO CENTRAL Prvovrstna *am*ks kan«»l» — Na sveti večer ter vse praznike la v sredo odprto vso noč. ZA BOŽIĆ IN ŠTEFANOVO PLES. Ne zamudite prilike in veselite se! Dalmatinska vina prvovrstna, naravna, po najnltjl ceni samo din 8.-aa liter, pri odjemu nad 10 litrov din 7.50 liter, plavac la vugavs din 10.— liter tod za praznike „Ja«fraau to „Vai podrtun" L m m Poljanska cesta lt lmil-fns praznike le 11 vsem odjemalcem Vladimir Miloi DALMATINSKI PROIZVODI Vina, žganje, vinski kis, olivno olje lastno prešano dobita pri „LASANU" v Sliki as drobno ln debelo po najnižjih cenah. TELEFON ST. ZS 4S TELEFON ST. tS IS 1985 02 Zdravje šolske ladine v Ljubljani po podatkih šolske poliklii Jf .tt. m »i m m m ■ m - ■ i mm m m m m i Poslopje šolske poUkUnike v Ljubljani Ljubljana, 23. decembra Če hočemo proučiti zdravstvene razme re Šolske mladine v Ljubljani, se moramo predvsem ozirati na podatke o delovanju šolske polikliniko. Mladina je naše potomstvo, od nas zavdst v veliki meri, če bodo naši potomci zdravi. Zato smo dolžni posvečati posebno skrb zdravju mladine, ne le iz ljubezni do mladih ljudi, temveč iz ljubezni do naroda. Navajamo nekaj splošnih ugotovitev o zdravju šolske mladine v Ljubljani. K temu je treba pripomniti da je zdravstveno stanje mladine na deželi manj ugodno, kolik* r pač lahko o tem sklepamo po nekaterih podatkih iz raziskovani mladinoslox'cev in socialnih delavcev. Podatki pa, ki jih ima zbrane šolska poliklinika v Ljubljani, se nanašajo tudi na mnoge šolarje s podeželja, predvsem iz ljubljanske okolice, zato nam lahko dobro služijo za presojo sološneira zdravstvenega stanja šolske mladine v Sloveniji. ŠTEVILO OttO.AMZACIJ NARAŠČA Zanimive so že sune šlevilke o številu ordinacij v polikliniki v posameznih letih V 15. letih, od šolskega leta 1924 25 doslej se je Število ordinacij zolo pomnožilo Samo primerjajmo 1 1924 25 je bilo v splošnem ambulatoriju samo 2 336 ordinacij v letu 19LS 39 pa 10 179. To sicer ne pomeni, da zdaj mladina mnogo bolj bole ha. temveč da se je delovanje pomembnega zdravstvenega zavoda razširilo ter izpopolnila, da lažje nadzira tem več šolarjev Upoštevati moramo, da bi bilo v preteklem šolskem letu Se več ordinacij v splosnen ambulatoriju. ko bi ŠP ne bila prisiljen^ ustaviti svojega poslovanja za mesec dni z. radi «»el!tve v novo poslopje Lani je bilo tudi mnogo ordinarij v oče-snem ambulatoriju, in sicer 5.023. mod lem ko i:h je bilo prrjšnjc leto 4.928. Med vse-ru ambulatorijl (ra?.on v splošnem) imajo v tem največ dela. Tako je bilo n. pr. v oV'< in samo edon oslovskega kašlja l kor ]e pa pripisovati predvsemu temu. da ima ŠP po svojim zdravstvenim nadzor- stvom le srednje šole, torej že starejše di-iaštvo. — V februarju in marcu se je pojavila lažja epidemija influence. Na polikliniki se je javilo 108 obolelih dijakov ali 0.97%. TUBERKULOZA NA VSEH ŠOLAH število ordinacij zaradi tuberkuloznih obolenj je naraslo, a ne morda zaradi številnejših obolenj, temveč, ker so bolniki bolj redno prihajali na kontrolne preglede. Rentgenoloških pregledov je bilo 1130. Resnejših tuberkuloznih obolenj so imeli v evidenci 32. Izmed 32 bolnikov jih je bilo 20 v evidenci že od prejšnjega leta. Dokler so imeli denar iz Fonda za zdravstveno zaščito učencev, so težje bolne tuberkulozne pošiljali v sanatorije, ko jim je pa pošel, so se obrnili na bansko upravo za podporo; posredovali za sprejem v sanatorij 4 bolnih učencev na račun sredstev oddelka za socialno politiko in zdravstvo na banski upravi Druge bolnike so napotili v bolnico. Po trije bolniki so bili iz srednje tehnične *ole. I. drž realne gimnazije in II. drž. r. gimnazije; 7 jih je obolelo v klasični gimnaziji, po 2 v trgovski akademiii, mestni ženski gimnaziji osrednjem narodu za ženske domaČe obrti in III. drž. mešani meščanski šoli; po enega bolnika so imeli v drž. dvorazredni trgovski šoli. zasebnem učiteljišču uršulink, HI. drž. r. gimnaziji, H. drž. dekliški meščanski šoli, zasebni meščanski šoli uršulink, II. drž. deški meščanski šoli, na državnem konservatoriju In zadružni šoli. PORAST OBOLENJ ZA GARJAMl Med internimi obolenji so ugotovili največ bronhijalnih katarjev, bolezni prebavil, angin itd. Kirurških obolenj je bilo nekaj manj kakor prejšnja leta. Zanimivo je, da se poškoduje vselej več dečkov kakor deklic. V preteklem šolskem letu je znašalo to razmerje celo 3:1, v prejšnjem pa 2:1. Nekaj posebnega je velik porast obolenj za garjami. V preteklem letu so ugotovili 64 primerov. V bolnico so poslali na zdravljenje 42 bolnikov, fiolske telovadbe so oprostili 111 dijakov in dijakinj zaradi obolenj srca tn ledvic, kar je precej visok odstotek v primeri z drugimi obolenji, 0.98%. SP ima tudi zdravstveno posvetovalnico, ki se je starši in dijaštvo dobro poslužuje. V preteklem šolskem letu se je oglasilo v posvetovalnici 1245 roditeljev in 2488 učencev. Večina staršev je bilo povabljenih, prostovoljno jih je prišlo le 238. V odseku za bolezni grla. ušos ln nosu je bilo pregledanih 220 dijakov. 62 zaradi nosnih obolenj. 60 zaradi grla in 98 zaradi ušesnih obolenj. 8 POČITNIŠKIH KOLONIJ Pomembno zdravstveno zaščitno delo šolske poliklinike je prirejanje počitniških ko- lonij. Za kolonije izberejo najslabotnejše ter najpotrebnejše učence. Letos so priredili 8 počitniških kolonij ln otroci so bdi na počitnicah po mesec dni. Na Rakitni so priredili 3 kolonije, po 2 v Lukovici in Medvodah in eno na Gorjušah. Kolonijo na Gor-jušah so priredili letos prvič kot poskus, ki se je dobro obnesel, kar se tiče podnebja, ki je zelo ugodno (višina 1000 m), a računati je treba z večjimi stroški, ker so Gorjuse zelo oddaljene od Železniške postaje, veljajo pa tudi za letovišče. V vseh kolonijah je bilo 350 šolarjev, dijaštva srednjih Sol 183, učencev ln učenk ljudskih Sol pa 167. Za počitniške kolonije so prispevali: Fond za zdravstveno zaščito otrok 39.202 din, banska uprava 31.338. Kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije 7.440. občine 8.360 in humanitarne ustanove 47.116 din, skupno torej 153.701 din. Letovanje mesec dni je veljalo 500 din, za otroke državnih in samoupravnih nameščencev je bila določeno 450 din. za otroke, ki jih je poslala letovat mestna občina ali mestna delavska zavarovalnica, 440 din in za otroke, ki jih poslala banska uprava, 410 din. Oskrbnina za posameznega otroka je znašala povprečno 439.14 din. Ustanove so plačale za vsakega otroka povprečno 381 3 din na mesec ali 12.71 din na dan. — Razen teh kolonij je SP organizirala pozimi še božično počitniško kolonijo na Rakitni, ki je trajala od 26 decembra do 4. januarja. Udeležilo se je je 45 učencev, 42 iz srednjih šol. TELESNE NAPAKE ŠOLSKE MLADINE SP Ima tudi ortopedski oddelek, a žal, nima še zanj svoje telovadnice, ker še vedno niso končana vsa dela v novem poslopju. V preteklem šolskem letu so telovadili v telovadnici I. drž. realne gimnazije. Vpisanih je bilo 38 gojencev, 14 dečkov ln 34 deklic. Vseh telovadnih ur je bilo 60 Učenci so bili poslani po posebnem pregledu vsega dijaštva k ortopedski telovadbi zaradi naslednjih najpogostejših telesnih napak: povešene rame v 12 primerih, pove-šenl kolki (5), ploščat toraks (7), okrogel hrbet (6), ukrivljena hrbtenica (6), odsto-ječe lopatice (14), udrt prsni koš (3), izredno slabo razvito mišičevje (51. ploščate noge (8) in krive noge (4). Od lanskih 12 gojencev so ugotovili pri pregledu izboljšanje pri petih gojencih. V preteklem šolskem letu je bilo na šolski polikliniki zaposlenih 5 zaščitnih sester, in sicer 4 na posameznih oddelkih, ena pa v šolski kuhinji. Sestre so opravljale razen rednega dela v oddelkih tudi delo na terenu: obiskovale so dijaško po domovih zaradi zdravstvene zaščite. Vseh obiskov so opravile 210. Zaradi bolezni so opravile 7 obiskov, zaradi počitniških kolonij 195. zaradi prehrane 8 in po šolah 62. Razen tega so sestre opravljale še službo nadzornih organov v počitniških kolonijah. POLOVICA ŠOLARJEV IMA SLABE OCI Posebno pozornost zaslužijo podatki o zdravljenju dijaštva v oddelku za očesne bolezni. Preseneča namreč izredno veliko število dijakov s pokvarjenimi očmi. Sistematsko so pregledali 5.937 učencev in učenk, in sicer 313 osnovnih šol, 1925 meščanskih in 3729 srednjih, tlgotovili so, da ima na ljudskih šolah normalen vid 55.3^, torej samo dobra polovica, na meščanskih le 47.3%, na srednjih pa komaj 44.8'> . Sprevidimo torej, da ima dijaštvo od leta do leta bolj pokvarjene oči in število normalno vidnih učencev upada, čim višja je šola, to se pravi čim delj učenec zahaja v šolo. tem slabše ima oči. Na ljudskih šolah je bilo 39.3% učencev daljnovidnih, na meščanskih 42.2%, na srednjih 36.1 %. Kratkovidnih je pa bilo v ljudskih šolah samo 5.4%, a na meščanskih šolah že 10.5% in na srednjih 19.1%. Zanimivo je, da število daljnovidnih znatno presega število kratkovidnih. ssjssssssa ■» a Letolnji uspehi našega tujskega promet 4. Zanimivo je, da Število domačih gostov v naših turističnih krajih vedno bolj narašča, Število inozemskih pa nazaduje Ko so pred tremi meseci izbruhnile sovražnosti med nekaterimi evrop.-kimi državami, smo bili prepričani, da bo bodo na našo letošnjo turistično biianco vpli vale zelo neugodno in da bo spričo tega izid naše letošnje turistične sezone slab. Statistični podatki, ki so naj-točnejša podlaga za sestavljanje turistične bilance, pa povedo nasprotno: ieiojnja turistična sezona je bila v Sloveniji prav dobra in niso nanjo preveč neugodn vplivali niti znani dogedki v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta. Glavna turistično sezona je bila Sloveniji celo boljša kakor lansk;< jamo stntističn podatke za naj vazi. venske turistične kraje: Gosti v: 1938 1939 Ro-aška Slatina 8.065 7.849 Dobrna 3 932 4053 Laško 1.053 989 Rim ke Toplice 669 482 Bled 20 616 23.577 Kranjska gora 4.547 4.263 F hinj 5.084 4.251 Rateče Planica 2.363 2.250 Jezersko 1.025 1.445 Dolenj-ke Toplice 685 929 Sk.jpaj 48.039 50.088 Manjše število gostov v nekaterih krajih izravnava večje število gostov v dru-g h piedvsem v Dobrni, na Bledu, na Jezerskem in v Dolenjskih Toplicah; tako da je letošnja celotna bilanca za Slovenijo res ugodiejJa od lanske. Se zanimivejšo slfkč nudi stnticfrka noč-nm: Ncč ire v: 1938 193P Rogaška Slatina 120.230 116.log Jrv^ied na zdraviliški uoin v ttogaski Slatini letos v Nava-jše slo- D Jbrna 61.608 62.394 Laško 10.743 9.878 Rimske Toplice 7.626 5.582 Bled 160.737 177 999 Kranjska gora 56.113 53.572 Bohinj 38.893 31.069 Rateče Planica 25.022 24.401 Jezersko 14.395 16.420 Dolenjske Toplice 10.131 10.426 Skupaj 505.498 507.887 Tudi pri noeninah so Dobrna, Bled, Jezersko in Dolenjske Toplice nadoknadile izgubo pri drugih naših turističnih krajih, tako da je tudi pri nočninah skupni uspeh v Sloveniji boljši od lanskega Veliko lepši uspeh naše letošnje turistične sezone nam pokaže skupna statistika za vso Slovenijo, ki izkazuje pri jugoslo-vneskih gostih v naših turističnih krajih skoraj 20.000 nočnin več. Ta okoliščina je razveseljiva posebno zaradi tega, ker smo v sedanjih nemirnih časih navezani pred-" na domače goste, ki nam morajo na-. Ji.i L ■.-bo pri inozemskih gostih ra *7gnba je razufljiva, saj smo imeli do- slej vedno največ inozemskih gostov iz Nemčije, Avstrije in Češke. Ce se r t/mere hodnjem letu izkazati tako ugodno turistično bilanco kakor letos Od 1. januarja do 31. oktobra je obiskalo Slovenijo: leta domačini tnozemci skupaj 1939 122.919 52.839 175 812 1938 121.835 56.826 178.661 Skupno število gostov je torej za malenkost nazadovalo, kar pa ne pomeni, da je bila — upoštevajoč normalne razmere — naša letošnja turistična sezona slabša od lanske. Ta malenkostna razlika ram nasprotno potrjuje, da bi bila letošnja sezona po uspehu boljša od lanske, če bi ne prišlo do znanih dogodkov v Evropi. Podobno sliko nam kaže tudi statistika nočnin v istem razdobju: leta domačini inozemci skopaj 1939 734.765 260 248 995 013 1938 713.477 283.730 997.207 V prvih dveh mesecih vojne, septembra in oktobra, je bil najboli prizadet Bled. ki je imel v lanskem septembru 2967 gostov (19.060 nočnin), v istem mesecu letos pa samo 235 gostov (3786 nečnin). Prav takšen padec gostov izkazuje tudi v oktobru, ko je imel lani 424 gostov (2160 nočnin), letos pa samo 46 gostov (615 ncčn;n). Zanimivo je. da so v prvih dveh mesecih vojn*-* nekateri naši turistični kraji po številu gostov celo napredovali, med njimi predvsem Kamnik in Laško. Z letošnjo turistično sezono smo torej v splošnem lahko prav zadovoljni, lepi uspehi pa Jiam hkrati dokazujejo, da sta Tuj-skoprometni zvezi v Ljubljani in Mariboru izpolnili svojo t?zavno nalogo kljub vsem denarnim oviram, ki se z njimi morata boriti. Prav tako zanimiv kakor statistika je tudi pregled letos izdanih turističnih propagandnih publikacij, ki sta jih izdali zvezi sami ali pa s sodelovanjem s krajevnimi tujskoprometnimi društvi. Slednja so nekatere prav okusne publikacije izdala tudi sama. Med pomembnejšimi turističnimi publikacijami, ki so letos izšle v Sloveniji, mo--amo predvsem omenit!: Prospekt »Z;ma v Sloveniji«, ki 1e v napadi 26.000 •izve J ..v izšel v sedmih jezikih, izdali pa sta ga Tujskoprometni zve- zi v Ljubljani in Mariboru skupno s centralo Puiruka v Beogradu. Letn: plakat 1939 »Slovenija«, ki je bil v nakladi 2.500 izvodov tiskan v sedmih barvan in je izšel v osmin jezikih. I/dali sta ga na enak način kakor prospekt »Zima v Sloveniji« naši tujskeprometn; zvezi. Prospekt »Gornja Savinjska in Lok. r ka dolina« je v riak.au. 20.000 izvodov izdala mariborska Tujskoprometna zveza. Izšel je v dveh jezikih. Prospekt »Rogaška Slatina« je v nakia-vodov v treh jezikih izdali celjska mestna občina in mariborska Tujskoprometna zveza. Prospekt »Dobrna pri Celju« je v nakladi 20.U00 izvodov v petih jezikih izdalo ravnateljstvo zdravilišča. Prospekt »Dobrna pri Celju« je v nakladi 15.000 izvodov v šestih jezik.h izdalo ravnateljstvo zdravilišča. Prospekt »Kranjska gora« je v nakladi 30.000 izvodov v sedmih jezikih izdalo Tujskoprometno društvo v Kranjski gori Prospekt »Dovje-Mojstrana« je v nakladi 5000 izvodov v dveh jezikih izdalo Tujskoprometno društvo za ta dva kraja. Prospekt »Kranj« je v nakiadi 5000 Izvodov v petih jezikih izdalo kranjsko Tujskoprometno društvo. Prospekt »Bohinj« je v nakladi 10.000 zgovoren dokaz njunega idealnega dela, hkratu pe izpričevalo njune življenjske sposobnosti in moči. Slovenski tujskoprometni zvezi nastopata skoraj pri vseh svojih akcijah skupno. Ze pri pregledu letos i/danih tui .stičnih propagnadnih publikacij smo to mimo grede poudarili, poleg tega pa moramo med skupnimi letošnjimi akcijami obeh naš h zvez omeniti tudi reprezentat:vni turistični razstavi na »Ljubljanskem ve-lesejmu« in »Zagrebškem zboru« ter njuno sodelovanje pri razstavi Društva za ceste na letošnjem pomladnem beograjskem sejmu. Sodelovali bi bili tudi pri jesenskem, vendar pa so to medtem nastale razmere preprečile. Poleg teh razstav je mariborska Tujskoprometna zveza samostojno priredila turist čno razstavo tudi na letošnjem »Mariborskem tednu«. Med skupnimi akcijami obeh zvez moramo omeniti tudi kolektivno čas p i no reklamo za glavno in zimsko sezono, ki sta jo letos prvič organizirali za jugoslo-venske in inozemske liste. Ta reklama s« je pokazala kot prav uspešna, zvezama pa je tudi omogočila, da sta plasirali večje število brezplačnih turističnih propagandnih člankov za obisk Slovenije po raznih listih. Hotel Toplice na Bledu izvodov v štirih je7ok;h izdalo Tujskoprometno društvo v Sv. Janezu ob Bohinj-skm jezeru. Prospekt »Gorje pri Bledu« je v nakladi 5000 izvodov v dveh jezikih izdala podružnica SPD v Gorjah. Prospekt »Vitanje« je v nakladi 1000 izvodov v treh ježkih izdalo vitanjsko Tujskoprometno društvo. Prospekt »MiMinja« je v nakladi 3000 izvodov v treh jez:kih izdalo Tujskoprometno društvo v Mislinji Prospekt »Vul.rcd« je v naklad! 1500 iz-v'Lrdov samo v s.ovenšeini izdalo vuhrcd-sko Tujskoprometno društvo Poleg teh važnejših prospektov, ki so letos izšli v Sloveniji, jih je izšlo seveua tudi veliko drugih, tako da lahko skupno naklado letošnjih v Sloveniji izdanih turističnih propagandnih publikacij ocenimo z 250.000. Ce upo£te\ amo, da ie biLo letos razdeljenih tudi zelo veliko publu acii ki so ostale iz prejšnjih let. si lahko šeie pravilno predstavljamo ogromno ddo. ki sta ga za propagando Slovenije izvršili naši tujsko-prometni zvezi skupno s krajevnimi tujskoprometnimi društvi. Pri tem velikem ^številu razposlanih turističnih propagandnih publikacij tudi lahko verjamemo, da subvencija banske uprave našima zvezama ne zadošča niti za poštnino M -sliti je torej potrebno prav resno, kako najti za naši zvezi nove dohodke, ki bodo omogočali nadaljevanje zdaj tako lepo zasnovanega dela v nezmanjšanem obsegu. Zavedati se moramo, da bi skrčenje propagande za obisk Slovenije pomenilo padec števila gostov, s tem pa bi bila v v gospodarskem pogledu prav hudo prizadeta vsa Sloven ja. Ce pogledamo po inozemstvu, bomo videli, da turistične zveze, ki imajo v drugih državah manj dela kakor naši, vzdržujejo ali pa vsaj izdatno podpirajo države. Pi. as tega ni Država skrbi za zdravstvene domove in skoraj za vse osta'o. kar je v interesu javne blaginje. Za turizem, ki je najbolj v interesu siromašnh. sicer čisto pasivnih pokrajin, ne skrbi in ga tudi v omembe vrednem obsegu ne podpira. Tega naša javnost ne ve in zato marsikdaj po-tavlja naš ma zvezama dolžnosti, ki jima jih nihče ne mo:e naložiti. Obe naš: tuj>koprometni zvezi sta prostovoljni organizaciji, ki sami skrbita zase in ki si sami morata priborili dohodke, ki jih ne delita članom svojih odluiui, pa. pa investirata v. turistično delu, ki je v prid vsej Sloveniji. Naši tuj>ko.prometni zvezi torej nista delniški družbi, ki bi skrbeli za blaginjo svojih delničarjev, pač pa sta idealni in res požrtvovalni organizaciji, ki sta prostovoljno prevzeli težavno nalogo skrbeti za turistični napredek Slovenije in za njeno turistično propagando Ce bi bili v prejšnjih letih kupičiii prebitke od svojega poslovanja, bi se zdaj č sto zanesliivo ne postavljalo vprašanje, kakšna bo njuna bodočnost? Samo ljubljanska Tujskoprometna zveza je od 1923. leta do zdaj izdala za turstično propagando Slovenije blizu 1,800.000 dinarjev, če pa k temu dodamo še izdatke mariborske Tujskoprometne zveze za turistično propagando naših krajev, bomo dobili približno številko 3.000.000 dinarjev, ki sta jih dve prostovoljni organizaciji na lastno pobudo in s prostovoljnim delom zaslužili in vrnili javnosti. To je dovolj Vsaka zveza zase. pa tudi -kupno sta izdajali turistične »biltene«, ki sta z nj'mi obveščali domače in inozemske turistične urade o najvažnejšem, kar se tiče naših krajev. Posebno zanimivo je. da sta naši zvezi razpošiljali turistični pr. pa-gandni material za Sloven jo na (.koli 1.200 domačih in tujih turističnih uradov in korespondentov. Mariborska zveza si je letos urodila celo posebno kartoteko za razpošiljanja turističnega propagandnega mater.ala M rno grede naj poudarimo, da sta /.vez. za svoje člane razpošiljali turistične pabhkacne na svoje stroške, kar predstavlja za krajevna tujskoprometna društva znatno olajšanje, za zvezi pa povečano delo in občutno povečane stroške. V letošnjem letu sta obe naš. tuisko-prometni zvezi izpopolnili svoio /b.rko tur.stičnih propagandnih fotografij zlasti z Dolenjskega in :z Bele Krajine. .«< temi fotogratijumi pa sta okras la na e železniške in posebno obmejne postaje Poleg tega je romale več sen j diapo'.divov ki so last zvez, po Madžarskem, Danskem n ■ Nemčiji, na pobudo ljubjanske SVSSt pa i je banaka uprava odkupila tudi tri propagandne filme našega znanega st ok vinjaka g. Metoda Badjure. ki pre i t .. ija »Triglav poz mi«, »Blo.-.ke smučarje« m svojevrsten turistični žurnal. Svoje ob.-ežno propagandno in trgovsko delo opravljata naši zvezi sami in poti m 19 svojih uradov, ki jih imntu po v>. h važnejših turističnih in obrne n h krajih Slovenije. Ta velika razširjenost njune-a poslovanja, ki jo je ustvarita r. mi Ca ■ potreba, pač najz^ovorneje daka^iuje. kako ogromno delo opravljata. Ce onn-nimo naposled še njune ako je za izboljšanje naših turističnih razmer. L: sta jih podvzemali pri vseh obla-tvih in ustanovah, dalje njuno najt iz* 1 d -lovanje z vs^mi sorodnimi organiza -ijami, ki imajo posredno ali tudi samo i eposred-no zvezo s turizmom, njuno pomoč pri najrazličnejših tuj konrometnih, gostinskih in pod )bnih tečajih ter njuno v: žno obmejno informacijsko in splošno siu/bo, smo vsaj v medlih obris h podal kremen pregled njunega res ldtaloe^a in požrtvovalnega dela. Ce bo napo led spoznala tudi drsava, da je vprašanje subvencioniranja naših tujskoprometnih zvez nuno potrebno urediti tudi v Jugoslaviji in jim z državnimi, izdatnimi subvencijami nuditi možnost obstoja in delo> anja. bodo vse naše zveze, posebno pa naši slovenski, ki ju ves čas njunega obst ja postavljajo vsem drugim za zg ed lafalU) delovali tako, kakor zahtevajo interesi našega turizma in kakor bi tud. same. želele. Ce mnugo naprednejše tuje države ■ svojimi sredstvi podpirajo turistične zveze, je to tem bolj potrebno pri nas. kjer se turizem še zmerom raz\ ija in kjer bi v bližni bodočnosti lahko napravili novo evropsko turistično središče. VI. i:« r ill' »Gospod, pojasnite mi, kako ste mogli poljubiti mojo hčerko v temi?« »Oprostite, ampak to vprašanje sem si zastavil že sam. ko sem jo videl naslednji dan ob belem dnevu,# Potoolske Tonilo« »SLOVENSKI NAROD« sobota, 28. 1939. štev. 201 Pred 25 leti so o božiču tudi grmeli topovi Prvi, ki ]e izjavil, da bo trajala svetovna vojna najmanj tri leta, je bil angleški lord Kit chener — Kako je avstrijsko poveljstvo pojasnilo svoj poraz v bojih s Srbi pred božičem L 1Q14 Ljubljana, o božicu 1939 Pred 25 leti o božiču je potekal pet mesec svetovne vojne. Grmeli so topovi v Evropi in tekla je kri kakor ob letošnjem božiču. Nihče si ni upal verjeti pred 25 leti, da bo vojna trajala 4 leta, se manj si je kdo drznil misliti, da bo četrt stoletja pozneje zopet divjala v Evrop: vojna vihra. Čudno bitje je človek in še bolj čudni organizmi so človeške zajednice. Ni ga bitja na tem svotu, ki bi bolj trpelo, kot je človek, in vendar človek pozabi na vse trpljenje sčasoma. Kakor pozabi mati Qa porodne bolečine, tako pozabi mož na preteklo trpljenje In žrtve v borbi. Življenje mu fzleči rane in življenje ga vedno znova tira v boj z novim trpljenjem In novimi žrtvami. BREZ BOJA ZAVZETI BEOGRAD V začetku decembra 1_ 1914 je bil največji dogodek v svetovni vojni padec Beograda. Avstrijski general peh.te Frank je dne 2. decembra poslal cesarju na Dunaj takole poklonitveno brzojavko: »Velesrečen prosim Vaše c. :n kr Apostolsko Veličanstvo, da smem na dan dovršenega 66. leta slavnega vladanja Vašega Veličanstva položiti Vam ob noge na j v dane j še čestitke 5. armade, kakor tudi najpokornejše poročilo, da so danes čete 5. armade zavzele mesto Beograd.« Iz ostalih bojišč so avstrijska poročila naznanila, da se boji pri Lodzu ugodno razvijajo, borbe v Karpatih še niso končane, Nemci so imeli uspehe v Aragon-skem lesu, od 11. novembra do 1. decembra pa so ujeli 80.000 Rusov. GOVOR KANCELAR J A BETHMANN- HOLLVVEGA Državni kancelar Bethmann-Hollweg je v Berlinu imel na zasedanju nemškega državnega zbora velk govor, v katerem je med drugim rekel: Jasno je, kdo je odgovoren za to največjo vojno v svetovni zgodovini. Rusija ima zunanjo odgovornost, notranjo odgovornost pa nosi Anglija. Londonski kabinet je mogel vojno onemogočiti, ako bi bil v Petrogradu izjavil, da Anglija ne mara, da bi se iz avstrijsko-srbskega konflikta razvila vojna celega kontinenta. Ako bi bili Angleži tako govorili, potem bi morala tudi Francija energično zadrževati Rusijo in naša posredovalna akcija v Petrogradu in na Dunaju bi se bila posrečila. Svoj precej dolg govor je nemški kancelar prod 25 loti zaključil z besedami: Anglija nas hoče gospodarsko uničiti, Francija se nam hoče maščevati za leto 1870., v Rusiji hoče triurni rati pamdavi-zem. Vsem sovražnikom kličemo: Nemčija se streti ne da! Mi bomo vzdržali ta ko dolgo, da se nobeden več ne bo upal motiti našega miru in da bomo mofili razviti vso svojo nemško moč! SEZNAM IZGUB JE NABIT NA DESKI Vojna poročila so pred 25 leti kakor danes napolnjevala stolpce v časopis h. Razen vojn h poročil listi niso prinašali drugega čtiva, kajti bila je vojna in v vojni človek pozabi na vse mogoče in mora pozabiti na vse mogoče. Skromna dnevna kronika z drobnimi poročili o dnevnih dogodkih je bila edino nevojno Čtivo za Čitalce dnevnikov. Med dnevne vesti so uredniki uvrstili v presledkih po nekaj dni nekaj vrst, za katere so se za-nima'e žene in hčere, očetje in sinovi. Samo tri vrste so obsegale te vesti, a bolj kot voi^a poročila, so zadajala našim ljudem skrb ?n bol. Glasile so se: .^Sermrn izgub je nabit na deski pred mestnim magistratom.« Kdo se še spomni, kako so se naš« matere in žene s plahim korakom približe deski pred magrstratom, na kateri so b'li nabiti seznomi izgub št. 70. 71, 72 . . . Kdo more vedeti, kako jim je bilo pri duši. ko so krožile z očmi po seznamu in iskale svojega sina. svejega moža. ki se že več mesecev ni oglasil s fronte? PESIMISTIČNI LORD KITCHENER Tragična je b:la pozneje usoda lorda Kitchenerja. Njegova smrt na moriu je menda še danes zagonetka, toda Kitche-ner je bil eden izmed onih redkih vojakov ki so vedeli Že 1. 1914., torei v letu ko te večina vojaških strokovnjakov in politikov izjavljala, da vojna ne more trajati dalje kot šest ali sedem m^s^ev, da bo vojna trajala naimanj tr: leta. Dne 5. decembra so list! r^občili Kitcheneriev razgovor z nekim ameriškim novinariem, ki mu je Kitchener s povrd' en j enim glasom rekel: »Vojna bo trajala š? naimanj M leta in se bo krncala šel'* takrat, ko bo Nemčija na morju ha na kopnem popolnoma premagana!« Listi po zaradi te izjave imenovali lorda Ktchenerja — pesimista TRI GROZNE CBKE IZ ABECEDE V decembru pred 25 leti so začeli dnevniki tudi že pri občevati sezname mrtvih Peter Omm: Brlog razuzdanosti Bili smo na nočnem pohodu po new-vorškem pristaniškem okraju. Bili smo štirje, Jim in Hans, Hansova žena in Jaz. Prihodnji teden nas Je že čakal povratek v Evropo in tako smo hoteli Se kaj videti in doživeti vsaj eno pustolovščino . Noč je bila vlažna. Večer smo začeli v tesni kitajski krčmi, toda tam nam m posebno ugajalo. Gostje so bili izključno Kitajci, poskakovali so neprestano po krčmi, se zabavali sami med seboj in vst> je bilo tako vsakdanje. Potem smo zavili v »Bazar O' Regny« z vabljivim napisom: »Za vse denar!« Znano zabavišče, odprto nepretrgoma noč in dan, središče mornarjev, sloveče po tem, da lahko proda človek tam karkoli, kar im* pri sebi ali ns sebi, če nima denarja, da bi še popival. Vse se da spraviti v denar ob katerikoli dnevni ali nočni uri, zato je zabavišče tudi vedno polno. Vanj prihajajo ljudje z vsega sveta in prodajajo malajska bodala, tuniško posodo, rezbarijo iz samoj skega lesa, školjke redkih vrst, pa tudi vsakdanje potrebščine: ure, nože, samokrese in obleko. Jim Je kupil tam no* za odpiranje pisem iz slonove kosti, krasno izrezljan, težak skoraj tri funta. Potem smo krenili naprej. V kavarni z to postrežbo smo kar stoje popili vro- in ranjenih ter ujetih slovenskih vojakov. Kakor seznami na črni deski pred magistratom, tako so imeli tud seznami v listih največ čitateljev. saj skoraj n: bilo Človeka, ki bi ne imel svojca, ali sorodnika ali vsaj dobrega znanca na fronti. Tri črke abesede so igra'e v teh seznam h usodno vlogo, in sicer r, m in u. Mnogim je še v spominu, kako so ljudje planili na časopise, ko so izšli in se s strahom in krvavečim srcem zarili v seznam mrtvih slovenskih vojakov. Po abecedi so bili vojaki našteti v teh seznam h. Mati, Id je iskala sina. žena. ki je iskala moža, je trepeta1 a, ko jc našla pravo ime pri tej ali oni Črki. Ako se ie ujemal pripisan polk in stotnija. je bilo treba kreniti z očmi samo nekaj milimetrov na desno in mati ali žena je vedela, ali bo še kdaj videla svojega sina. svojega moža. Mnogo jih je bilo, ki so se pri prič zgrudile nezavestne, ako je stala za stotnijo črka »m«. M, to je mrtev, r, to je ranjen, u, to Je ujet. OPOROKA CARJA PETRA VELIKEGA V začetku decembra pred 25 leti je vzbujala pri razgledanih ljudeh pravcato senzacijo vest o oporoki carja Petra Velikega, ki jo je priobčil neki Anton Holl-riegel v Berlinu. Oporoka se glasi po tem poročilu: Veliki Bog. ki nam je dal življenje ie krono, nas je vselej razsvetljeval in nas ščitil s svojo božansko močjo. On mi dovoljuje, da smatram ruski narod za bodočega vladarja vse Evrope. Jaz serm našel Rusijo ket potok, zapuščam jo kot reko, a moji nasledn'ki bodo iz nje ustvaril: morje, ki bo oplojevalo vso Evropo. Zato jim prepuščam svoja navodila in jim priporočam, da jim posvetijo na i več i o pozornost. Sodelujejo naj ob vsaki priliki pri vseh sporh in konfliktih v Evropi. Švedom je treba vzeti čim največ zemlje, treba je izzivati njihove napade, da se s tem dobi povod cia lih lahko podjarmimo V to svrho je treba Svede izolirati od Dancev, a Dance od Svediv in skrbno netiti njih rivaliteto. Potrebno je. da se ne-zdržno š rimo na severu ob Belem m^rju na jugu pa do obrežja Črnega mrrja Nujno potrebno je, da se kar najbolj približamo Carigradu in Indiji Kdor bo tamkaj vladal, ta bo pravi gospodar sveta. V to svrho se je treba vojskovati zdaj s Turčijo zdaj s Perzijo. Oprezno je ^eba zbirati okrog sebe vse pravoslavne narode in take. ki niso združeni z Rimom. PRIZNANJE PRVEGA PORAZA Dne 11. decembra 1914 so smeli listi prvič od pričetka svetovne vojne poročati tudi o porazu. To je bilo prvo poročilo o porazu na morju. Berlinski VVolifov biro je javil, da je londonska agencija Reuter javila, da je angleška eskadra dne 8. decembra opaz.la brodovje nemških k. ižark pri Falklandskih otokih in ga je napadla. Po istem poročilu so se v boju potopile Njegovega Veličanstva ladje »Scha n-horst«, »Gneisenau« in »Leipzig« Naše izgube so, kakor se zdi, težke. Neka i dni kasneje je uradno poročilo naznanilo, da je bila potopljena tudi kr žarka Num-berg. Zanimivo je to poročilo zaradi tega. ker so Nemci z njim prvič priznali poraz na morju in ker se je na istem kraju po 25 letih zopet odigrala prva večja pomorska bitka, in sicer spet med Angleži in Neme:. Nemška žepna križarka »Admiral Graf von Spee« je bila žrtev te bitke. Dne 14. decembra 1914 so listi objavili vest da se je z ladjo > S^harnhorst« potopil tudi admiral grof Spee, UMETNIKI V STISKI Slovenski likovni umetniki so pred 25 leti priredili v Jakopičevem paviljonu božično razstavo. Razstavili so svoia dela Vavpotič, Stemen. Jama, Franke. Jakopič Klemenč č, Gaspari Santel. Stefic, Zmitek Magolič, Kopač, Ropret in Zajec. Danes razstavljajo v Jakopičevem paviljonu člani oživljene »Lade« Skorai vsi še živeči slovenski umetniki, ki so razstavljali pred 25 leti, imajo tudi danes svoje slike v paviljonu Sloven k m umetnikom se ni godilo pred 25 leti n*č bolje kot danes, kakor ie soditi po vsebini člankov o razstavi. Težko, morda n^hvale^no podjetje v sedanjih časih, so Disali listi ob otvoritvi razstave, in ve^d^r ao~l na usmiljena in plemenita srca Govor'lo je mnogo razlogov proti, še več pa za podjetje in ker sila kola lomi. odločb" so se vpričo obupnega pmotne^a p^l ">*ai=> naši upodabljajoči umetniki k samopomoči — božični razstavi. PRVO PRIZNANJE SRBSKEGA i JUNAŠTVA Glede na to, da so avstr jska poročila z največjim navdušenjem naznanila d^e 2. decembra 1914 zavzetje Beograda, je zanimivo, knko so se glas po/val št ri letnike črnovojnikov pod orožje. Po božiču 1914 so Usii prvič pi ali o rnožn- stl revolucije v Rusiji ter o sporih med Srbijo in Bolgarijo. Bilo je očito, da s. bo Bolgarija postavila na stran Avstr jcev in Nemcev. Ra/na poročila so kazalr. na to, ia se bo v sledečem letu tudi Ital ^a oi-ločda za vojno in da se s le grup rajo čedalje bolj izrazito v dva tabors. Tudi v Avstriji so ob koncu leta 1914 spoznali, da bo vojna dolga, zato pa bo njen rezultat končen, kakor so poroča'1 listi. Ko- od tega m v Evi opi Kamniški Sokol si hoče zgraditi dem Prošnja prijateljem in dobrotnike m sokolstva Kamnik, 19 decembra Sokolsko društvo v Kamniku se Je odločilo zgraditi lasten dom. Zavedamo se težke naloge, ki si Jo s tem nalagamo. Tudi časi, v katerih živimo, niso taki. da bi nam to nalogo olajšali. Toda ali smemo odlašati? Sokol ima na svojih prapor h zapisano delo. neprestano delo kajti to je potrebno za uresničenje njegovih idealov. V tekmi raznih pokretov. stremljenj in nazorov ne smemo biti zadnji, temveč prvi. Vidimo, kako vse hiti za svojimi cilji, porajajo se nove ideje in nova gesla, pojavljajo nove organizacije, zidajo se domovi in zbii a jo sredstva. Kaj boa ti. Sokol, napravil na vse to? Morda odnehal? Sokolska pot ni prijetna. Mnoga gesla so. ki ti obljubljajo razne dobr ne na tem ali onem svetu, sokolstvo ti ne obljublja ničesar Poziva te. da v življenju izpolnjuješ dolžnosti, ki jih imaa do svojega naroda, do drugih ljudi it do sebe to se prav da si kot človek in kot član vojega naroda na svojem mestu. Same dolžnosti ti nalaga Sokol, zato pa ti ne daje drugega kot zagotovilo: Imel boš lepo in ponosno zavest, da ai ro**rno kaznovanje od strani re«^^ nr^Hvc^m pa iz iemn'h s^<*'«č proti sodbam katerih m prov^p^a leka. £p'^5na pjrmpct^n ivSnMPsjni V»*n1*n*»ev bo cV-r-epita vero v orav**««* svobodo in Poleg te je predložila tudi naslednjo RESOLrciJO Ct.KDB SLOVFN1JB ♦tzvršuioč naročilo rednega občnega zbora Advokatske zbornice v Ljubljani z dne 11. oktobra 1939 izraža podpisani od* log razumnosti Edinstvena priložnost, to ] vil: Veseli me, gospodje, da ste tudi v» bo imenitna sleparija. Toda poskus'mo lahko In tako smo skleniJi mahniti jo še tja Hansova žena nam ni hotela ookvariti tega ves^i* nj^e1« ie avto in se odpeMata domov Mt trije smo se pa naročili v Gourbon Street Rilo j e blizu. Ozka, ^"»bo razsvetljena ulica. Ktjvb temu pe že od <*«*W videli hišo s svetlobno ret^mo nad vrati: Posetlte Mr. Vickyja! Na 7unai je to čisto čedno, — Je menil Ti m. —.K sreči imam v žepu svojo pištolo. Tako smo torej zavili v brlog greha. Vrata na dvorišče in že smo videli v prvem nad-nadstropiu vrsto razsvetljenih oken in ru. vsakem napis: Vicky. Široko leseno stopnišče. Pozvonili smo, toda Hans je dejal. Jim. ti si najmočnejši med nami in orožja imaš. vstopi torej prvi. Petje se je razlegalo skozi okna. Prvo, kar smo opazili, so bile vrste stolov in šele potem smo opazili več nvlzic ob eni steni, na katerih so sta'e sklede in krožniki in iz njih se Je kadilo. Dvorana srednje velikosti je bila približno do tretjine polna. Jim si je potisni k^buk ns tilnik midva sva pa obsta'a ilroko odprtih ust Po stenah so viseli ve^ki lepaki in si»ke na ozkem pročelju Je pa stala majhna prižnica Tedaj je pa ie pristopil k nan. temno oblečen mož, žarečega obraza, po JUn se le samozavestno ntsmthnn Br- doben pridigarju. In smeje je nas potdra- nasli pot k meni Dobrotljivi bog odpusti vsakemu grešniku, ki stopi preden j skesan in srokorjen. Vstcp'te in dovolite, da 'denem z vami roke k molitvi... Sele tedaj «mo opazili lepak «ad priž-nico: Samuel Vickv. predstojnik zasebne kosanji ss mera'no rovzd^o rreinfh moi In žen. Glej. vsi ti so tu iskali razuzdanosti, a prišli so k bogu. Ta čas me je pa že prijel piMtoar Samuel Vickv prijazno pod roko in mi zase-petal smeje: Glejte, gospod, tudi vi ste Iskali razuzdanosti, jaz pa tu oznanipm eva^ceiij. In lepo vas prosim, pokažite drugim do ber zg'ed. Nič se nI dalo storiti, ostaM smo nekaj Časa. Za nam) so prihajali dokaj pogosto novi gostje, ki so tudi zaman iskali razuzdanosti. Nekateri so ostali lz radovednosti. drugI so glasno protestirali s smehom ali tudi s psovkami, preklinjali so in godrnja 1e odhajali. Ko smo se vračali po lesenih stopnfrah ia dvorišče, je m en P H»ns: To re nam bo-'<> škodože'ino smejali, ko jim bomo to "ipovedovalL Jaz sem mu pa ugovarjal Ne nfbče st am ne bo smejal, ker nam nihče tega n*. verjeL ___- ^ ske stike z domačini, Id mu žele na novem stužibenem mestu obilo si eče. — D^a meseca Je Jedel, pa nič plačal. Zaradi pievare se bo m<-ral za g mrjnti delavec Karel N., ki je bil zaradi mnnj-#ti tn večjih deliktov že 15krat kaz^jvan, Karel se je nastanil v Stari Lok? in dva meseca je jedel, plačal pa nič in to kljub ponovnim opominom. Gospodinja se je zadolžila aa detrih 300 din hi je mnenja da je pretkani Karel ie vnrprej tako računal, da ne bo nV ptafal. Ko so Karla pr jeli, kako prav za prav je s to stvarjo, ni bi kar nič v snrfosjjL Vedel je celo povedati, da je navezal z gxiopoofje-logkega Sokola na Štefanovo. Prlčetr* igre ob 20. mladini vstop zabranjen, godba tudi med odmori! — Težave ▼ premet«. Po prvih ponrVrv-vih bele zfane je v foroto pod noč pr* nas is hudo snesVio. To je ime'o za posledico, da Je zdrknil tovorni avto, ki je vozli z Poljanske delne v me to, tik pred vKo-pom na Mr«*tni trg. na Folj ruki cesti med Koftuhovo h'6o 'n BI n zri'k ovim atelje j r-m pod cesto. Cesta je tam od.rg-ta v breg m zadnji del avtomo*>'la je zaneslo navzdol, meettem ko se ie avto umikal neki irnaki. Zadeva Je končnla brez nosnVvne m^tertaJ-ne Škode, večja sitnost je b'ls v tem. ker je bil p;omet v Po1 jonsko doJtno v tel smeri za dobri dve uri nemop^oč. Konično °o spiavili avto na cesto nakar šele je b-la ce*ta .«r>et odp:ta. Zn-Mno je, da se je takoj rtrslednje popove prav na 'st m Kraju zmaknil pod cesto se neki avto. Z* T I MC^NO — MoJa tašča mora biti v petih minutah na kolodvoru sicer zamudi vlaK. — Bodite brez skrbi, gospod — odgovori šofer avtotakslja. — Vozil jo bom, akor da peljem svolo lastno taščo. •TUDENTOVSKA LOGIKA č?lm več se učiS, tem več veS. <5tm več val tem več pozabiš. Clm vse pozabil, tem mani veš. Clm manj se učiš tem manj ve* Cim manj ves, tem manj pohabi*. manj pozabil, tam vse vsi. Pred 1© leti na turneji ljubljanske Glasbene Matice Zanimivi spomini na vtise in doživetja naših pevk in pevcev na potovanja po Franciji Ljubljana, 23. decembra Po dobro uspelih koncertnih turnejah leta 1928 v takratno CSR in republiko Poljska, se je čez leto dni opogumila ljubljanska Glasbena Matica za večji podvig in daijšo pot, v Francijo. »Z iedjo raste * k pravi pregovor. In tako se je oapravil tudi kranjski Janez v Francijo, da tam sapo je domaČo pesem. Bilo je 23. novembra 1929, ko smo se odpeljali z monakovskim brzcem na daljno pot, In zares, srca so nam bila nekam tesna . . . Pa saj ni bilo čuda. pred nami je bila nad štiri tisoč Kilometrov dolga pot v tritedenski odsotnosti od doma. Po vsenočni naporni vožnji smo privezih ob osmih zjutraj v bavarsko velemesto Mnnchen. V Miinchenu Prva vest, ki so jo prinesli monakovski jutranji Usti in nas je močno zaskrbela, je bila ta, da je ponoči umrl ^veliki tiger*, francoski državnik Clemeneeau. Kaj bo izklesani kipi svetopisemskih prerokov in modrijanpv. V dobi nemške okupacije med svetovno vojno se je dal ovekoveciti na ta način tudi imperator Viljem kot — prerok Danijel. Francozi so mu po vojni prizanesl in dodali napis: Sic transit gioria mundi Popoldne smo se odpeljali v ru tarski revi Merltbach, kjer je bilo takrat zaposlenih več tisoč slovenskih rudarjev. Matični kvar tet pa se je odpeljal v manjšo slovenski, rudarsko kolonijo Aumetz. Mračilo se je že, ko smo izstopili v Merlebachu. Cel gozd dimnikov, žerjavov in raznih železnih kon strukcij je pošastno strmel in molel v nočno nebo. Med rudarskimi družinami in nami so se razpletali pogovori: O, tam dol ni bilo več živeti! Bili so v Zagorju, Trbov ljah, Hrastniku in Se drugod. Pa so prifik izprtja. omejitve dela. odpustitve. Družina je neizprosno zahtevala kruha... In so odšli s trebuhom za kruhom. Pravili so, da dobro zaslužijo, toda delo je težko, v akordu. Petdesetletnlkl so bili za težje delo že Množica slovenskih rurtarjev pozdravlja Matičarje v Franciji zdaj? Splošna narodna žalost, nekaj dni nobenih prireditev, koncertov itd. Najmanj do pogreba ne, tako smo modrovali, in morali se bomo vrniti. 2e prihodnje izdaje listov so nas rešile zaskrbljenosti: stari tiger je v svoji oporoki ukazal skromen pogreb v vsej tišini ln prepovedal vsako narodno žalost. Oddahnili smo si. V razglednih vozovih električne cestne železnice smo si ogledali Monakovo. Za razne muzeje, pinakoteke in palače, žal. ni bilo časa. Pač smo bili pičle tri ure, kolikor je Čas dopuščal, v »Deutsches Museum«, ki kaže v velikanskem obseeru razvoj nemške tehnike ln Industrije. Bnje tisti, ki obhodi vse dvorane, hodnike tn nadstropja, prehodi pot 20 kilometrov. Večerne ure smo preživeli v največji monakovski pivnici Hofbrau. kjer je bilo v tistem času nad tisoč gostov Nu. bila je nedelja in pivo izvrstno. Mi pa na nadaljnjo pot z nočnim brzovlakom proti zanadu. Zgodnja jutranja ura nas je pozdravila na obmejni poptaii Kehl kjer smo pomaknili ure po zapadnoevropskem času za eno uro nazaj. Nato pa smo zapustili >die Wacht am Rhein* fn oddrdrali čez most na francoska tla, v prestolnico Alzaske-Lotarinške. Strassbourg Strasbourg je preprosto, domače mesto; novejših, modernih stavb je malo. Velik del mesta je zvezan s številnimi prekopi, zato spominja na Benetke. V kanalih je mnogo čolnov, tudi takih s strehami, okni in dimniki. Tukaj bivajo in opravljajo svoje delo perice. Na cestah smo srečavali ženske v alzaški narodni noši: v temni obleki, na glavi značilno črno pokrivalo s širokimi črnimi pentljami kakor peruti. V protestantski cerkvi smo si ogledali zanimiv umetniški nagrobnik maršala saksonskega. Pred univerzo stoji spomenik slavnemu Izumitelju Pasteurju. Obiskali smo še veliko oranžerijo v mestnem parku ln se nato ustavili pred štrasbourško katedralo, Mun-strom. velikanskim spomenikom stavbar-ske umetnosti. Občudovali smo čudovite, do najmanjše podrobnosti Izdelane skulpture ogromnega portala ln zrli tja gor v nehotično višino, kamor se vzpenja 142 m visoki stolp, drugi stolp pa nima vrha in meri do ravnega zaključka 68 m. Tik pred poldnevom smo se zbrali pred astronomsko uro stolnice, ki velja za Čudo sveta. Kaže pravi ln sončni čas, cerkveni koledar, lunine spremene, stanje zvezd premlčnic, podobe mesecev in sedmih dni v tednu itd. Opoldne defilira dvanajst apostolov pred Kristom, ki jih blagoslavlja, le pred Judo obstoji mirno. Petelin zapoje in zakrili s peruti. Smrt udarja s koso na zvonce. Zanimiva ura, v mnogo večjem obsegu kakor sta podobna praška in olomuška ura. Popoldne smo se odpeljali naprej na zapad. Vlak je kmalu zavil med severne odrastke Vogezov. Spremljal nas je Canal de la Marne au Rhin. Zanimiv je promet po kanalu, ki je tako ozek. da more po njej ploviti le po ena ladja. Vleče jo konj, ki počasi stopa na bregu Od Časa do časa smo vidcM ob kanalu postaje, kler ie struga strga ln se morejo ladje srečavati. S takimi prekonl je preprežena vsa Francija ter je tako ustvarjena zveza med Severnim, Sre dozemsklm morjem in Atlantikom. Nancv, Met«, M&rlet ;tt Nancy je bil prvi kraj našega dalj.' bivanja in odmora v Franciji. Po dvenočni utrudljivi vožnji iz domovine smo se tu prvič odpočili v postelji. Tu smo tudi priredili svoj prvi koncert, ki je v nabito polni dvorani odlično uspel. Nepozabno nam je ostalo v spominu, da je prispelo odposlanstvo našega delavstva iz oddaljenih krajev na koncert, prostori pa so bili vsi razprodani in so domačini razmestili naše rojake po ložah, da so mogli tudi oni biti navzočni pri koncertu. Središče mesta je veliki Sta-nislavski trg, ki ga zapirajo na štirih oglih »zlata vrata« umetno kovana ln bogato pozlačena. Sredi trga stoji spomenik poljskemu kralju Stanislavu Leczvnskemu, kateremu so Francozi kavallrsko prepustili Alzaciio-Lotnrlngljo za Izgubljeno kraljevi- | no Poljsko. Iz one dobe je ostalo tukaj še mnogo poljskega življa Tretji dan z utraj smo že izsotpili na velikanskem, v trdnjavskem slogu sezlda-nem kolodvoru nekdanje dobro utrjene nerrš^e postojanke Metz. 8e smo videli na zidovih sledove Izstrelkov Na vzvišenem prostoru stoji spomenik na strašno svetovno vojno »Le poilu defenseur«. In ie dr>*7 spomenik je v Mrtzu. Nad monumentalnim portalom stare gotske katedrale so nesposobni. Kar smo jim mogli nuditi domačega in dobrega, je bila naša domača slovenska pesem. In smo opazili, da so jim za hip za žarela lica v spominu na daljno domovino. . . V Verdunu Prihodnje jutro je Sla naša pot čez strahotno verdunsko bojiSče. Kmalu smo naleteli na znake ln ostanke svetovne vojne razvaline vasi ln večjih krajev, tvornlc ir, raznih stavb. Iz vlaka smo gledali velikan ske granatne kotanje, ostanke razbitih betonskih utrdb, krtine strelskih jarkov. Na verdunski postaji smo Bi kupili razgled nlc. Ena je kazala trdnjavo Douamont. ki je večkiat meuj&la gospodarje ln zahtevala cele hekatombe žrtev. Sedaj je spremenjena v kostnico in Ima napis* Qui qtie tu sols, passant, entre et salus bien bas les restes des heros tomhčs pour ton salus — Kdorkoli si popotnik, vstopi in se globoko pokloni ostankom junakov, padlih zo tvojo rešitev. . . Spodaj pod postajo pa se je svetil v zimskem soncu popolnomn novo pozidani Verdun. Nato smo prerezali po Širini Argone ln dospeli kmalu čez poldan v Reims. fttlrt petine mesta je do tal porušila vojna vihra. Nemci so tu gospodarili deset dni; po bitki ob Marni so jih Francozi sicer vrgli iz mesta, toda držali so se v neposredni bližini mesta do oktobra 1918. Odtod so tudi občutno poškodovali katedralo, eno izmed največjih svetovnih stavbarskih umetnin. Vžigalne granate so uničile velik del oboka ln veličastna stolpa, še smo videli strašno razdejanje. A že takrat so začeli z restavracijskimi »Echo du Nordi. Dnevnik, ki ima dan več stotiaoč naklade, izhaja te od leta 181 Nato pa smo se poklonili spomeniku, ki * je postavil »Lille 4 ses fuslllea. Ob trdnja skem zidu stoje Štirje kipi. Štirje luna1 rije Francozi ha en Belgijec. Mirno ta pi zirljivo gledajo predse, bradač na desni rokami v žepih. Posredovale so nevtral države, papež se je zavzel zanje, toda v zaman. Pasti so morali, češ da se niso p koravall nemškim okupacijskim zakono simpatični Lllle nam je ostal v lepem sr minu. Na vojaSkem pok*>pališ2v V nedeljo zjutraj 1. decembra smo . opet med našimi rojaki v rudarski kol nI ji. Po dobri uri vožnje Iz Ltlla proti jt gu smo dospeli v Lens, središče velikih pre motrokopov, kjer je živelo takrat na tisoč naših ljudi. Tukaj okrog so divjali me* svetovno vojno poleg Verduna najhujši bc ji. Karkoli se je dvigalo iznad zemlje, vs« je bilo Izravnano. Ko pa so po končani voj nI začeli Francozi z obnovo Industrije, sr vila v treh mesecih sezidana povsem moderna bivališča, večinoma pritlične hiše z^ več deset tisočev rudarjev. Vpliv visok' kulturne države se je dobro odražal tud-pri naših roiaklh. Pri skuonem obedu, k so nam ga pripravile ljubemive naše ro-iakinle. s pristnimi domačim! krofi za močnato jed. so vstaiali naši rivieri! druf za drugim ter iznašali vsebinsko in oblikovno dovršene pozdravne govore, da se 1!m kar nismo moedi načuditi. Po obedu sr nas onozorili na 11 km oddaljeno voino pokopališče F multo. kamor smo se odpeliMI na avt^T*arih čez nizko brdovito ozemlie Tzstooili smo spodaj ob cesti, nato pa ŠV še nekaj minut oe* po bro^o R'^«»or tmu«. V mr^Vu smo za nuSčnli z vsesvetskimi čustvi krni ve?i»*» *?tne grozote in se vrni M na po«-tn1o. odkoder nas 1e poteomil vlak v štirih urah v PrH-* w»--'"vcrdeči svit nam ga je javljal že od daleč. K*n3fio v Parizu Pariz. Štiri dni in pet noči smo poslušali utripe veselega, razposajenega, razkošnega velemesta. To je 3abilon, to je raj hi prokletstvo, to so sanje ln resnica, to so nebesa in pekel Kdaj se oddahne, kdaj sniva? V dnevnem svitu, v polnočni uri, v jutranji zarji in večernem mraku, neprestano hrumi ha težko sope. v mogočnem toku mu polje vroča, nebrzdana kri po nemirnih žilah. Vhodi na postajah pariške podzemske železnice »metro« požirajo na tisoče potnikov, isto toliko jih bruhajo iz sebe izhodi. Milijon ljudi na dan prevozi jo podzemske električne, ki se vrstijo vsake tri minute z največjo brzino. Se večji je promet opoldne tn zvečer, pa ga opazuj na Place de la Concorde, kjer so pred poldrugim stoletjem padale glave velikašev pod revolucijsko giljotino, aH pa pri Are de Triomphe, pod katerim Ima neznani junak svoj poslednji počitek. Da. tako je bilo takrat, tako je bilo Se pred nekaj meseci. Danes pa je Pariz zatemnjen in promet omejen do skrajnosti. a zbrali na Gare de Lvon, na južnem ko-avoru. k odhodu Iz Pariza. Kmalu je sa-rvel brzec proti jugu. Na desni smo puli Fontainebleau z neizmernimi vrtnimi usadi. Polagoma amo prešli v valovito ml je, bližali smo se vinskim goricam, »tovito lote đ'or, nekaKSno francosko oki jo. Opoldne nas je sprejela v pravem uladanskem sončnem sijaju prestolnica urgundlje, Dijoa. Kratkega pol dneva nam bilo določeno, in bilo je aovolj. Tu so kdaj stolovali burgundski vojvode. VI-eli smo njihovo palačo, današnji H6tel de lile, dijonski magistrat, kjer smo bili sl-ijno sprejeti tn pogoščeni s pristnim burin dcem. Da. tamkaj je preprosta, doma-i gostoljubnost, ki nas je spominjala na esele dolenjske hrame. Tudi tebe ne bomo k dar pozabili, sedemdesetletni profesor lasbe, ki si prišel več ur daleč, da si slini na našem koncertu »pevsko razodetje«, akor mi se izrazil v napitnlcl pri večerji, v, zares veselo je bilo tam v burgundskem Mjonu! Se isto noč smo nadaljevali vožnjo z Dijona v Grenoble. Tu je središč« pokrajine Dauphlne ln francoskega alpskega turizma ter izhodiflče v svetovnoznana leto-išča: Chamonix, Modane. Gap. Chartreuse. Thamberv itd. Grenoble Ima univerzo, ki e ena izmed najslavnejših francoskih vse-ičiliSč. Prihodnji dan smo se peljali v prekrasnem sončnem decembrskem jutru po asfaltiranih serpentinah 1000 m visoko na oredgorje Savojskih Alp v gorsko vas Laf-frev. Spodaj leži pokojno planinsko jezero, v ozadju kipe nehotične zasnežene visine alpskih verig tja do najvišjega vrha Mont Ceniš. Tik nad jezerom stoj! baS pred našim obiskom dovršeni spomenik Napoleona na konju. Semkaj je pri bežal z Elbe ne- u gnani Bonaparte. Tu je iskal saslombe pri svojih zvestih, tu so tuui pripravljale vladna četa prvi spopad. Pa jim je Sel Napoleon naproti, razpel je svoj plašč in zaKiical: »Vojaki, mar ne poznate svojega imperatorja?« In ao se mu vse vladne čete brez strela pridružile. Maffreyski malre je v svojem pozdravnem nagovoru poudarjal, da je bila ljubljanska Glasbena Matica prvo oficlalno druStvo, ki je obiskalo zgodovinski spomenik. V Lyor-/» Prihodnje jutro sinu s* iirttfril v zadnji kraj naSe francoske koncertne turneje, v Lyon. Tukaj je gradil Cezar svoj znameniti most čez Rodan. Danes pa so tu arhitektonski viseči mostovi in več kilometrov dolga zidana nabrežja. Ob izlivu reke Saone v Rodan se je razvilo tekom stoletij živahno trgovsko velemesto, kjer prevladuje svilna lniustrija. Zani lv je bazar na bregovih Rodana z novo ta staro robo. od dragocene svile do preprostih trakov. V reprezentančni sprejemni dvorani na magistratu nas je sprejel Edvard Herrlot, lvonaki maire ministrski predsednik, večkratni minister, politik in znanstvenik, velikan na duhu in telesu. Stali smo pred njim ln opazovali zanimivo njegovo pojavo: na orjaSkem tilniku velikanska glava. Zamišljeno strmeč tja nekam daleč, je govoril o naSi državi, ki jo dobro pozna. Večerni naS koncert v Grand Theatre je zbral veliko množico občinstva. Zares velika je jonska opera, štiri nadstropja lož. Z Lvonom je bil konec najlepših dni našega francoskega potovanja in dostojen zaključek koncertne turneje v Franciji Se smo se ustavili v Genevi in priredili dobro uspeli koncert v Salle de la Reforma t ion, kjer v oni dobi glavna zasedanja Društva narodov nato pa smo se odpravili po tritedenski odsotnosti spet nazaj v domovino. Rudolf I>o-tnl SPOR? O. ziiaiskosportne igre KID na Jesenicah in črnem vrhu Prirejene bodo v soboto 15. ln v nedeljo 14. ]an. 1940 S^prejesn Gfa^ene M:< Hoe v T.j *\'<»nl po franrnvk* turneji deli, katera so denarno omogočile Združene države ameriške. Pred katedralo stoj: spomenik verske in narodne junakinje Jeanne d' Are, ki je pripeljala po osvobodilni vojni francoskega kralja Karola VTI v Reims k kronanju, nato pa svoje juna štvo plačala z lastnim živi enjem. Tudi v Relmsu smo priredili koncert. LiUe Prihodnji dan smo potovali iz vinorodne Champagne, vse preorane od srdite in dolgotrajne svetovne vojne, približali smo se belgijski meji ter se vozili ob njej vso pot do večera, po ozemlju najbolj razvite francoske velike industrije: premog, železo, tvornice, tkalnice, predilnice. Hiše in cerkve imajo svoj poseben slog ta so rdečt barvane. Pogosto presežejo železniško progo asfaltirane avtomobilske ceste, ravne, kakor bi jih potegnil z ravnilom, se Izgubljajo v perspektivi na obzorju. Peljali smo se skozi Valenciennes, kjer se izdelujejo najfinejše čipke, konkurenca svetovnozna-nim bruseljskim čipkam. Bila je Že trda tema, ko smo dospeli v Lllle, važno železniško križišče železniških prog proti kana lu, v Belgijo in na jug v Pariz. Veliko trgovsko mesto ni bilo prizadeto od svetovne vojne, nemSka sapa ga je zajela brez boja kmalu v začetku vojne. Mesto ima velikanski promet, ki daje slutiti tudi velike blagostanje. Razk^ne palače, trgovine ln kavarne so vse v marmorju ta kristalu Ogledali smo si mesto, stopili v katedralo sv. M~vr'"lja, gotsko stavbo, ki Ima pet ladij in obiskali največjo tiskarno« lista Vozili smo se v skupilv avl. Vrnih p«: »ctovnem mravljišču. In smo se peljali tudi na M on t m a rt re, kjer kipi v nebo vsa bela, veličastna bazilika Sacrč-Coeur. svetišče, ki mu menda ni več para na svetu. Videli smo na tem in prejSnjih potovanjih velikanske hiše božje, temne ta mračne gotike stavbe, sto in stoletne cerkve, a nikjer nI bilo tako čiste, tako svetle, tako nove. Tik za cerkvijo pa so najbolt razvratne pariške ulice Dva svetova ... Tam preko mostu Aleksandra III. na levem bregu Selne se dviga veličastna kupola Invalidskega doma. Pod njo počiva prah genijal-nega K rzičana V zvezi s cerkvijo je muzej, ki prikazuje vse. kar je povezano s življenjem in delom francoskega imperatorja. In še nekaj so nam pokazali uslužni Francozi- svoje največie bednike iz svetovne vojne, najtežje inva'lie. V rotuuio Invalidske bolnišnice so jih pripeljali na vozičkih. Gledali smo največje siromake med siromaki, brez rok. brez nog, slepe, hrome, z zlomljeno hrbtenico itd. Večina njih so bili mladi ljudje v najboljših letih. In smo jim zapeli naše pesmi. Po vsaki pesmi aplavz, vsaj rahel; bil je vsaj hvaležen pogled, oko se je znrosllo tn so\:a fe zdrknila 00 bledem licu. Za časa naSega bivanja v Parizu smo Imeli več koncertov: na Sor-bon«t v Salle Caveau. peli smo za covo-reči film na pleSče in v r*nMo, imeli smo na tisoč" »'orr-rtne r,,.vuu«» t<%da nlkler nf httt h^n Hvaležnega ln bolj dojemljivega občinstva... Trda temu fe Tef«'a -»»»4 Parizom fa epaaec nas je se aoamal v ooan, Jesenice 22 decembra Po vzorcu lanskoletnih smuSkih tekem -azpisuje Kranjska mdustnj^ka družba za -voje sodelavce in njih svojce tekme v '.imskih panogah PROGRAM. Sobota 13 januarja 1949. Tekmovalni prostor, travnik Pisarje (na avžu. Jesenice). Ob 15. uri — svečana otvoritev II zimsko- sportn:h iger z nagovorom tehničnega ravnatelja KID Razpored tekmovalcev sodnikov gostov Ob 15 uri 30 m — vi trajnost nI tek na 15 km za verificirane tekmovalce Dolžena proge ze razteza po pobočjih Možaklje ali okoli naselbin Jesenice — Dobrava — Ja-vornik in nazaj ? viimsko rszliko ca 250 m 15 ari 15 m — vTtrajnostnl tek na S Km za dame f j-in torke in seniorke) z viSmsko razliko ca 60 m Ob 15 url 31) m - vrt rs i post nI tek na 1 km za neveri« irane tekmovalce z višinsko razliko ca 80 m Ob IS. aH 10 m — juniorska štafeta aa progi f> 4 km. Nedelja. 14. Januarja 1940. Dopoldne: Tekmovalni prostor Crni vrh in pot iz :i nega vrha do Cufarja. Ob S. ari — veleslalom na prosi Z90S m a verificirane tekmovalce z visinsko raz-iko ca 800 m Ob I on 30 m - veleslalom na prosi tata m za skupino neverific ranih tekmovalcev z višinsko razliko 250 m Ob W ari — slalom za skupino al obrs-tovodij in višjih uradnikov bi ostalih sodelavcev — Dolžina prose cs 500 m vi-I nska razlika 100 m Ob U ari — sankaška tekma iz C nera vrha po poti ob Goli peči tn po savni cesti s ciiiem pri Cu farju Prosa velja za enota dvosedežne sanke s obljubno zasedbo Popoldne: Ob 15 ari — skoki m M m skakalnici SK Bratstva zs sentorie ta mladino. Zvečer. Ob ta ari — boke? tekma na ledu na športnem Igrišču KID. med moštvom S. K ririie in K I D Ob SO. ari — ra*jrias*t*v rezu*t? tov in razdelitev daril po «ospe dr Klinarjevi. Ob ta. url 30 m svečani zaHjuček II zim5ko-sportnih iger K I D. z 7ak'hčnJm govorom p dr KI-narja fSveč na razsvetljava igrišča, bengalični ogenj itd.) POTEK IN IZVEDBA ORGANIZACIJE V soboto dne 13 januarja majo vat prijavljen: tekmovalci neplačan dopust od 13. do 14. ure. o čemer se obvestilo posamezni ob atl s posebno okrožnico od Inspekcije dela. Tečzto ob 14. ari 15 m krene sprevod tekmovalcev iz tovarne do glavni ceeti skozi Jesenice na tekmovalni pros'or (to je na travnik Pisarje na Plavžu). Sprevod -e razvija po sledečem vrstnem redu: 1 Državna zastava — nosijo 3 smučarji. 2 Godba. 3 Zactava športnih iger K I D. ki jo nosijo sledeči mednarodni tekmovalci: SmoTej Franc, P^aček Ciril. 2emv* Lovro. Raringer Anton. Zvan AloJ^, K~bTar Stanko. 2nidar Emil. Klančnik Gregor, Jakopič Albin in Taler France. 4. Predsedstvo in gostje. 5 Sodniški zbor. 6 Posamezni obrati. 7. Reševalno moštvo ea*ii«ke We KID. Po prihodu no tekmovalni prostor se izvrši razpored tekmovalcev in svečana otvoritev iger. DOLOČIT JI Pravico nastopa imajo vsi sodelavci KID n ona mladina, katerih starti so zaposleni pri gornjem naslovu Skupina verificiranih tekmovalcev tekmuje po pravilih 'ZSS. Istotako neverificirani. Za skupino tekmovalcev na progi 500 m pa veljajo sledeča pravila: 1. Tekmuje lahko vsak obra to vodja, oziroma nedeljski smučar, zaposlen pri KID 2. Dovoljeno Je Uhan je palic, zaviranje i telesom ali kak drugače, rdpenjanje in amenjava snvči Dovoljena je tudi nos nja smuči, vendar * pr'd^žkom da se pre-mučajo vss vratca Dovoljena je taja pomoč prt padcih, fzom m j x TekmovaldI teh skupin se raadelUo na ko snso I i aUuraUoe razrada in atom a) tekmovalci v starosti 35 — 40 let, b> tekmovalci v starosti 40 do 50 let. c) tekmovalci v starosti nad f>0 let Ocena tekmovalcev se vrš: po handkap sistemu, takole: a) skupine prejmejo za vsako preko 35. leta prekoračeno leto starosti no 1 sekundo, ki se jim šteje v dobro ter odb"i? od doseženega časa Tekmovalci v b) skupini pretmHo za .sako preko 40 leta prekoračeno leto *n-~osti a 2 sekund«, ki se iiin štejejo v d-bro ter odbijejo od doseženega časa Tekmovalci v c) skupini prejmejo 7S vsako preko 50 leta starosti nre^oračeno leto po 5 sekund ki se 1 m štejejo v dobro ter odbijejo od doseženega časa 4 Vsak tekmovale mora presmučati vfo progo in vsa vrstica drugače ie diskvsll-r-lran. 5 Vsi tekmovalci se razdele po znanju in izvežbanosti v 3 skupine in to: a) netrenirani smučarji b> dobri smučarji, c) nedeljski smučarji. V skup'ni s) se tekmovr'cem se tekmovalcem že na startu prišteje 2 minut! v slabo v skupini b> 1 minuta v slabo, v skimini c) brez pHbitks. Uvrstitev v te skupine lzvr* vodstvo tekmovanja na licu mesta Zoper razsodbo vodstva ni priziva UDELEŽBA Nastopiti so dolžni vsi verifiHran4 tekmovalci, ki so zaposleni v obrat h KTD. Tekmovalce v ostalih skupinah oa vnbimo k številni udeležbi Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. ŽREBANJE startnih številk se vrši ob 14. uri 2C decembra v pisarni plavža ob na\*70*n *M sodniškega zbora Po žreb-»nui dob vsak vodja skupne spisek startnih 5te\ T>: njegovih priiav^encev najkasneje do 28 de-embra do 8. ure. DARILA Prvi trije tekmovalci v vsaki skupen! prejmejo praktična darila Alpska in klasična kombinacija se ocenjujeta Zmagovalci posameznih oanos preimejo na lov prvaka KID v dot*čn panogi 7a L 1940 Da se poživi zanimanje za 7;mski sport in dvigne tekmovalna borbeno t ra p:c"u-*emo Istočasno tekmovanj moštev posameznih obratov za PREHODNI POKAL predsednika A. Westen-a V ta namen veliaio določbe: Pravico tekmovanja za prehodni pokal imajo vsi obrat" in pisarne. k't^r*h pop^-šnja razdelba le veljavna tudi za sestavo moštev za to tekmovanje. SODELAVCI! Dolžnost nas vseh je, da se tekmovanja udeležimo v čimvečjem številu. V naš h vrstah so nahajajo najboljši zimskosportni tekmovalci, ki so že večkrat nad vse častno zastopali naše ime pred licem vsega sveta, ki je občudoval nj novo voljo, borbenost in disciplino. Naše II. zimskosp rt-ne Igre morajo biti dokaz istih vrlin, predvsem pa dokaz naše sposobnosti — d -ci-pline n odlične organizacije. VODSTVO. b Radeč — Prepovoiana sečnja bo tč ni h drevesa. Sečnja boži ni h drevesc gre v zaaniih letih na škodo gozdnega gospodarstva. Ker amo ravno pred božičnimi prav.Uki bomo seznanili In o po zor II nase ljudi o predpisih o sekanju ta prodajanju boSičnlh drevesc. Za božična drevesca se smejo sekati samo drevesca, ki se lahko izločijo sa čiščenje al. redčenje gozdnih sektorjev. Zlasti je prepovedano sekanje mladih Iglastih dreves sa božična drevesca v nedoraslih gozdovih ako bi s tem bil ogrožen razvoj sil obstoj teh gozdov. Sečnja toi čnlh drevesc, k. obsegajo skupno povratno 0.20 sli več, se smejo vršiti po posebnem odobrenju s roškega načeatva V Krškem Kdor prodaja ali prevaža bo« C na drevesce mora dokazati njih izvor s po* trduom predsedstva občine v obrnčju katere so bla drevesca posekana Bot'čna drsveecn. ki aa prevešajo ali prodajajo bran predpisanega potrdila, se bodo sa- ISO letnica prve uprizoritve if 31113 01 „Županove Micike" Spe minu barona Žige Zoisa in Antona Linharta, pionirjema slovenske opere in drame Ljubljana, 23. dec. Dne 20, decembra 1789 bo uncu v Lij ubijani prvo vse večerno sloveusKO gieuanško predstavo in so igrali prvič Anton Linhartovo veseioigro iz kmetiškeg a zivijenja »Zupanovo .tlickoa. JNa gledališkem lepaku so bile sledeče persnoue: Tuipenheim, en shlaiitni gospod, — Shterafeidov-ka, ena miada bogata vdova — Monkof, Tui-penhelmov perjatel, — Jaka, shupan — Mizka, njegova hzer — Anshe, MizKen shenen — Gia- sliek. en shribar. Že naslednjega dne je poročala >L.aibacher Zei-tung* (v prevodu): »Včeraj so naši prijatelji gleaanšea zopet stopili na oder in nam najbolj prepričevalno dokazali, da ima tudi kranjski jezik dovolj prožnosti, gibčnosti, moči in melodije ter se kakor ruščina, češčina in poljščina zelo lepo daje poslušati izTalijinih ust. >Shu-panova Mizka ali Marija, prav za prav znana vese-vaškega rihtarja hči«, loigra »Die Feldmiihle«, je svobodno in čisto po noši kranjskega naroda prirejena. Izvrstni prevod je dal tej igri vso notranjo popolnost in že znana umetnost teh Igralcev in igralk je nadkiiilia vse pričakovanje publike. Vam, moji gospodje in gospe te družbe, se zahvaljuje iz polnega srca ne le siromak; tudi ves narod je ponosen na Vas in Vas ovekoveči v letopisih literature, rekoč: Tile so bili, ki so položili temelj za Izpopolnitev svoje materinščine in ga storili uporabnega tudi za oder«. »Laibacher VVochenblatt« Je poročal tak isto o tej predstavi in pripomnil: »Igro je uprizorila v mestnem gledališču ljubljanskem zasebna družba in je žela, kakor se je seveda moglo pričakovati, povsem nedeljeno priznanje publike«. Ne vemo, kdo je bil poročevalec »Lalb. Ztg.c Težko si pa mislimo, da bi bil Nemec, ki bi bil zapisal tako laskavo oceno prevoda in predstave ter bi tako ostro razumel pomen in kulturno važnost prve slovenske gledališke uprizoritve. Bržčas je bil poročevalec član Zoisove književne družbe ali pa morda sam baron Zois. Zakaj bas Zois je bil dal pobudo Antonu Linhartu, da je Richterjevo igro prevedel, bržčas tudi reži rad in celo sam na predstavi sufllral. In Zois je bil, ki je pridobil za igralke in igralce odlične dame in gospode najbolj ugledne ljubljanske slovenske družbe. Ni bila pusta šala in zabava, nastopiti prvič na velikem odru gledališča maskiran pred kritično nemško in v svetem navdušenju kar takoj popolno slovensko predstavo, pričakujočo slovensko publiko. Ni bilo lahko govoriti naravno pi"vi slovenski odrski tekst, ki je bil brez dvoma umetnejši in čistejši, zato težji kakor običajna govorica, pa končno po najvišji možndosti verjetno in življenjsko predstavljati tudi osebe, ki so bile tem požrtvovalnim, idealnim diletantom iz najboljše mestne družbe znane le iz opazovanja, ne pa iz doživljanja. Ti diletant je so prostovoljno prevzeli težko nadlogo pač le v globoki zavesti, da začenjajo prevažno pionirsko delo za ugled slovenščine, za prvi temeljni kamen bodočega slovenskega gledališča in za populariziranje dramske umetnosti, najmočnejšega vrela ljudske srčne m umstvene kulture. Da, zares, tile so bili, ki so položili temelj za tako krasno izpopolnitev naše materinščine in zaslužili so si, da jih ob 150-letnem jubileju domače drame imenujemo s hvaležnim spoštovanjem: Ivan pl. Desselbrunner. tovarnar, G. pl. Gazzarol-lijeva, dr. Merk, kasneje dvorni svetnik na Dunaju, gospa Linhartova, roj. Homa-nova iz Radovljice, odvetnika dr. Piller in dr. Repič, pa dr. Makovic, Linhartov svak. Vodil jih Je baron žiga. baron Zois EdeLsteinski, ust varilci j velike industrije, posestnik fužin na Gorenjskem, veletrgo-vec z železom, strokovnjak v naravoslovju in literaren estetik, učenec francoskih enciklopedistov. Po načelih Herderjevih je Zois učil Val. Vodnika originalno pesniti ter j u ln po ložah je donel hrup in plosk, da ni mogoče popisati...« Razumljivo je, da je hotel Zois po teh svojih začetnih malih poizkusih v operah spraviti na oder tudi pravo vsevečerno dramo v slovenščini. In tudi to se mu j t. posrečilo: pridobil je za svoj cilj Antona Linharta, uotlej pesnika dramatika in zgodoviuarja v nemščini. Linhart se je rodil decembra 1757 v Radovljici očetu Čehu in materi Slovenki. Radovijieanki. Ko je dovršil v Ljubljan gimnazijo, je prebil dve leti v stiškem samostanu in nato odpotoval na Dunaj, kjer je pod Sonnenf<. Isovim vodstvom dovršil policijski, trgovski in finančni tečaj. Stopil je v vrsto nemških pcetov in se po Somienfelsovih naukih poglabljal v dra-r/mtiKo. Diuvijoka gledališča, posebej italijanska opera, so mu bili izvrstna šola Tak> pač Zoisu, začetniku siovenske opere vsaj z besedili, ni bilo težko, da je pridobil Linharta za ust varite! ja slovenske d.arne. U^oda ni dopustila, da bi se bi? Linhart povzpel do izvirnih s*ovenskih dramskih del saj je n.oral umreti kot tajnik kranjskih deželnih stanov že julij; 1795. šele 38 let star. In še danes, ob 150letnici premiere pr ve slovenske veseloigre in sp'oh prveg? dramatskima dela v slovenščini, lahko čitamo na Linhartovem nagrobn;ku v Navili pn Sv. Krištofu napis Franceta Prešerna: Baron žiga Zois v narodnem duhu za narod ter mu presojal jezik in stihe z estetskega stališča svetovne literature, ki jo je dobro poznal. Japtdj, Kumerdej, Linhart, pozneje Vodnik in Kopitar so se shajali na Zoisovem domu na Bregu v Ljubljani, in Zois jih je vzpodbujal, naj delajo za napiedek slovenskega slovstva. Na Zoisovo pobudo se je lotil Kumerdej slovnice in slovarja in Linhart mu je pomagal, Vodnika je priganjal za ustvarjanje narodne lirike in ustanovitev prvega slovenskega časnika Ljubljanskih Novic, Kopitar se je seznanil s slavisti ko pil Zoisu in pridooil je Linharta, da je poslal z ^županovo Miciko« in z >Veselim dnevom ali Matiček se ženi« ustanovitelj slovenske drame v narodnem duhu za narod. Po očetu Miaaelu Angelu je Ml Zois italijanske, po materi Slovenki Ivanki pl. Kapusovi iz Kamne gorice pri Rado.iji-ci pa slovenske krvi. Slovenska kri v njem je pieroagala italijansko. Rojen leta 1747 v Trstu, je umrl 10. novembra 1819 v Ljubljani ta veliki mož, čigar zasluge za slovensko kulturo in ugled slovenskega jezika ostanejo nepo/.abne. Jernej Kopitar je poročal Čehu slavistu Do-brovskemu takole o Zoisu (prevod): »Baron Zois je središče kulture na Kranjskem- Pa ni samo prijatelj in pospe-ševatelj, temveč tudi v visoki meri po-poznavalee slovanščine. Glagolico in cirilico čita hitreje kakor gospodje strokovnjaki. Skoro vsako leto okoli velike noči prihajajo v Ljubljano italijanske opere. Za te je v prejšnjih? letih baron Zois zmerom prevajal pri'juMjene arije v kranj-Ščlno. Poizkusi se niso obnesli slabo, saj so celo Lahi dejali, da je slovenščina can-tabilissima, kar nemščina ni tako... Ko se Časih nihče ni nadejal da se bo pela slovenska pesem med laškimi, je začel Anton TJnhart Ste:« t,q ustil nemSkega Furnasi. je pisal Kranja zgodoe star'ga časa, ko.i.u Matiček. Mivka, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, n>t i znana? Sla-.ile, dokler mrtvi se zbudijo, domači bosta ga Talija, Klijo. Kajpak »županova Micka« ni bili šotah prva slovenska gledališka predstava. V poročilu »Laib. Ztg.« Čitamo, da »so naši prijatelji gledališča zopet stopili na oder i. Nastopali so torej že prej, a le v dramatskih prizorih in kratkih igricah brez pomena. Ali »Zupanova Micika« je bila prva sorazmerno velika, kar enotna vseve-černa slovenska uprizoritev in hkrati prvo seme moderne psihološke reaMstične slovenske dramatike. Zato nam je ostala literarno dragocena in njen jubilej je obe pevec ali pevka sredi spevoigre peti doma- I nem jubilej našega gledališča, na^e lju čo pesmico, ki jo je zložil Zoi3, in v par- bežni. Fr. Tako je bilo staro ljubljansko gledališče Spomenica komiteta tehničnega đela kake bi na] zbirali kovine in tfruw .»t a t eri: J Ljubljana, 23. decembra Komite tehničnega dela v Ljubljani združuje organizacije naših tehnikov v stremljenju po tehničnem napredku in gospodarskem razvoju naše domovine. Zato pa tudi upravičeno opozarja na pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v gospodarskem življenju. Prav je tudi, da je zdaj opozoril oblasti na malomarnost, ki je izredno škodljiva vsem; nevede zapravljamo narodno premoženje, mečemo denar na smetišče, med tem ko so sirovine od dne do dne dražje, a tudi čedalje bolj dragocene. Komite tehničnega dela je predložil banski upravi spomenico, kako bi bilo treba zbirati kovine in razne druge odpadke, ki jih ne znamo izkoristiti. V spomenici je med drugim rečeno: Časopisje sosednih držav poroča od časa do časa o organiziranem nabiranju raznih predmetov, kovin, papirja, cunj itd. Tako o pi«"**! nekateri IL3ti, da Je organizirano . Mronje raznih odpadkov vrglo v Nemčiji 1. ■03« ogromno vsoto 550 milijonov mark 1* milijard din!). Nedvomno so Nemci r,š i gospodarstvu tudi naslednja leta tako velike vsote premoženja. Znano je, da so predlanskim nabrali sn.mo kositra — ki ga mora Evropa uvažati iz Indije — predvsem z zbiranjem konzervnih SkateJ za približno četrtino letne porabe, a M ratl so pri škatlah pridobili še 60.030 železa. Ko so prejšnje Čase zarr.etavali prazne tube za peri? so zavrgli na leto okrog 4000 ton kositra, a zdaj rešijo polovico te količine dra^e kovine. Kako pomembno je zbiranje odpadkov, sprevidimo tudi po tem, da Nemčija krije skoraj četrtino letne produkcije papirja, ker zbirajo tudi »neraben« papir. Z zbiranjem starih fotografskih pHšč, filmov in kemikalij pridobe približno 6C00 kg srebra na leto. Pri nas pa vse to roma na smetišče, če izvzamemo nekatere gasilske organizacije, pri nas nI organiziranega zbiranja uporabnih odpadkov. Omeniti je treba tudi, da nekatere trgovine kupujejo kovine, cunje ln kosti, a Q organisacgi zbiranja na mo- remo govori*1 M< d tem Vo zameta vati , dan za dnem staro ž dežje ali ga pa puščamo v raznih ropotarnicah, da ga požre rja. morajo naše ieleaarne uvažati staro železo. Predlanskim je bilo v našo državo uvoženega 4302 vagona starega železa, v enem samem poli tju. letos pa 3.087 vagonov. Zn^no je tadt, da Base panlrntce uvažajo cele vlake starera pr pirja. domaČega pr. zametavamo. Kositra primanjkuje v naši dr "avl čedalje bolj in podražil se J2 od 56 na nad 200 din kg! Medtem pn Ta leži več ton v smeteh, uporabljenega v tubah in akatian. narodnega premo^enjs bi i^ko rešili čc bi uvellf or anlriraro nr-hiranje zavrženih predmet v Is oopadkoe, ki propadajo na smeti****' po podstrešjih, kletelj in razivh skladišTia. Naj naštejemo, kaj vse bi prišlo v postov za nabiranje: kovine: železo, baker, svinec, kositer (tube in konzcirvne ška.le), cink, medenina, bron in alumirdj; borobi«/.cvina: obleko, cunje, krpe; prpir: časopisi, letaki, reklamne brešure, katalogi; steklo: steklenice, drobci stekla; porcelan: drobci; gumi: kavčuk, podpetice, podplati, galoše, plašči koles itd.; plut j vina: zamaški; ko3ti, loj, žima, d?aka, ščetine: obrabljene žarnice, žcone baterije: vosek in parafin; stare fcto«raf*.ko p'^šče t. f.l._-.Ve !..:::e: xsliv, rr.:»rrii?. t*e-akev, črešenj), str itd. Organizacija zbiranja bi morala sloneti na prostovoljnem delu. ker bi bicer stroški najbrž ne krili dohodkov. Zato bi pa bilo treba pritegniti k zbiranju prtdvsem šolsko mladino in razne organizacije. Koristi od zbiranja bi bile nedvomno velike. Banovina bi dobila nov vir doaodkov, ki bi jih lahko porabila za socialne namene. Prezreti bi ne smeli tudi vzgojnega momenta; zbiranje bi budilo smisel za varčevanje. Največje koristi bi imeli od zbiranja. ke» bi se lahko zmanjšal uvoz raznih sirovin. Pozabiti tudi ne smemo, da bi zbiranje odpadkov nudilo zaslužek mnogim nezaposlenim, kajti potrebno bi bilo sortiranje, spravljanje v skladišča in prodaja zbranega materiala. Prav dandanes, ko je zaradi morske olokade skoraj povsem onemogočen uvoz kositra, parafina in kavčuka, bi zbiranj materiala zaviralo draginjo. Zato Komite tehničnega dela predlaga: takojšnjo ustanovitev posebnega oddelka pri banski upiavi za organizacijo zbiranja zavrženih predmetov: banska uprava naj odredi ustanovitev referatov v ta namen na okrajnih načelstvih: poskrbi naj za ustanovitev glavnega skladišča za zbiranje, sortiranje in odprodajo zbranega materiala v Ljub'jani ter pomožna skladišča v Mariboru in Celju- takoj naj naroči šolskim vodstvom, župnim uradom, gasilskim, skavt skim, telovadnim in športnim društvom, naj ačno propagirati nabiranje zavrž nih predmetov med prebivalstvom: šolska mladina naj bi začasno oddajala nabrane predmete v šoh v kakšnem zasilnem skladišču; banska uprava naj pouči in povabi prebival- stvo da bo začelo zbirati predmete, ki jih zdaj zametava. dalje naj uradno pozove industrijske in trgovce organizacije, aa dajo nasvete glede (tfOStoStOV, ki bi jih bilo treba zbirati, in o prodaji; naroči naj tudi občinam, da od časa do časa prirede javno zbiranje zavrž nih pn dnu tov ter sirovin, predvsem naj bi poskrb le, oa bi prebivalstev spraznilo saro s pod .».i; jri. Občine naj bi ob določenih dneh odvažale to blago od hiš. da bi pieb.valstvo bilo že vnaprej pripravljeno. Ti predlogi so nedvomno umestni in izvedljivi ter si.u.ro pt* ■ I >vaU, da jih bodo na pristojnih sasstlh ISJJOJUvaM. Upamo pa tudi. da bo prebivaLstvo pokazalo la/ume-vanje za zbiranje zavrž.er.h pitd:uetov. saj je to v nejgovem interesu. Četudi bodo ob-IsatJ pokazale dovolj rs sevanja za akei-jo. vendar ne smemo pričakovati, da bo prišlo do organizaeje /Liraaja č z noč. Zato pa bi bilo potrebno, da bi prebivalstvo takoj začelo zbirati predmete ki smo j h naS eli. zlasti, naj bi se dela lotila šolska mladina, da ne bo zamujenega preveč časa ter da bo dotlej, ko bodo urtanovljtT.a skladišča že zbranega precej blaga. Šolska mladina lahko oprav* to delo mimogrede. Ce bi jo za to nagradili a knjigami — mladinskih knjig je pri nas toliko, a najvrč v knjigarnah, m^d tem ko otrokom ne pridejo mno^o do rok — ali aaksnftnl pos• t»-nlmi znaki rdi dir k>mami. bi tanka doso'di najlepše uspehe. Zadeva je tako nujna, da se je treb:i dela lotiti tn!< >i. k^j smo zamudili že dovolj časa in utrpeli po malomarnosti veliko škodo. F?e^se£i*ik R£e£ega kdža se obrača na vse prebivalstvo Jugoslavije s pascbito poslanico Beograd 11. decembra Preteklo je Že 75 let od prvega mednarodnega sporazuma s Katerim so bile postavljene podlage za zaščito in podporo ranjenim m obolelim vojakom ter ustanove Rdečega križa. Delo društva Rdečega križa ki je bilo ustanovljene pod težk nu vtisi bitke pn Solfei-inu po zaslugi plemen tega Švicarja Dunanta je ostalo poglavitno vezano na bojno polje. V dolgotrajna in krvavi svetovni vojni 1914—1918 je storil Rdeči križ mnoge usluge človeštvu izkazujoč pomoč ne samo ranjenim in bolmm. temveč tudi ostalim vojnim žrtvam, beguncem, starim ljudem otrokom, nebogljenim in zapuščenim. Od tedaj uživa Rdeči križ splošno upoštevanje po vsem svetu, njegovo delo se pa razširja tu«li v miru na vsako panogo k. ima značaj dobrosrčnosti zdravstvenega in socialnega razvoja in napredka. S posebno pozornostjo sem zasledovala to delo Rdečega križa, ki je v meni vzbu dilo živo željo, da v njem aktivno sodeiu jem. Znani so mi velik- napori in rodo ljubno žrtvovanje našega Rdečega križu s katerim je častno in dostojno izviševal svo.fo samnrj?nsko dolžnost v preteklih dneh za svobodo, neodvisnost ln uedinjenj« našega naroda Povojno sodelovanje in po buda pr; vseh akcijah za izkazovanje prv-pomoei prizadetemu prebivalstvu in kra jem prr-adetim po elementarnih nes ečah delovanje za higiensko prosveto in čuva n^e naio 'nega zdravja skrb. da se po ot ganizadji Podmladka Rdečega kr ža vzgoi številčno močan, telesno in duševno 7.drav r\-a.sčaj bodočih članov društva in so delavcev, p iprav 'jeno^t in zagotovitev 1; se na prvi rx>ziv odzive in neseb čno sode 'Tije pri delu in dolžnosti mednarodne za lednice Rdečega križa, so pridobili našemi društvu Rdečega križa zasluženo prizna nje doma n na tujem in temu se tudi ja* v polni meri pridružujem. S temi nvslimi uv^ževanja in li-ubezn do našega društva Rdečega križa sem težko ln odgovorno dolžnost predsedniki rada prevzela, pripravljena, da-jo vrš m ■ požrtvovan jem računajoč pri tem na vdano sodelovanje vseh odborov in članov dni štva. Sedanje prilike v svetu nam nalagajo vztrajno in naporno delo da bomo pripravljeni za vsak primer Vzvišene in člo vekoljubne ideje Rdečega križa odgovarjajo p'emen temu značaju našega naroda Naše društvo Rdečega križa dela čast naši domovini ln potrebno je. da predstavlja element njegove moči. Zato se obračam do vseh slojev našega naroda s prošnjo, da s pristopom v članstvo društva Rdečega križa okrepijo vrste njegovih sodelavcev, osobito pa, da s posebnimi darovi v gotovini in naravi — glede katerih bo izda! glavni odbor posebna navM'ia na vse ediniee — okrepijo njegovo gmotno pripravljenost. Vse odbore in č*ane našega dmštva Rdečega križa in njegovega podmladka, kakor tudi vse sod lavce, podpornike n pr jatelje diištva pozdravi m /. I jo za uspešno delo v novem leto 1940 i Iskreno prošnjo vsemogočnemu da zavlada mir :n ljubezen med brati, med ljudmi in narodi. OLGA l. r. Navodila glavnega odhora RK za nabijanje prispevkov Vs. odbori društva Rdečega križa se naprošajo, da v smislu po::iva Nj. kralj. Vi-scx'anstva kn < inje Glg<\ vzvišene predsednice društva Rdečega križa, pristopijo k akci.ii za zbiranje prispevkov za R leči križ Za to akcijo je potrebno da izvoli vsak odbor društva posebno sekcijo sestavljeno v glavnem od ženskih članov društvenega odbora v dotičnem kraju. Prispevki se spiejomajo n zhrajo: a) v denarju in vrednostnih papirjih: b) v mote-riahl za bolnško opremo. kakor: posteljnina (vo'none odeje, rjuhe in sltmnjačel, posteljna pregrinjala, rjuhe, perilo (telesno) za bolne in ranjene, platno za iz leio-vanje perla bolniški pribor (halje brisače, nogavice, copate), jedilni pribor, kakor tudi pribor za kuhinjo, ovojni material (vata. gaza :n kalipo-platno) ter vsak diUg sanitetni *n bolni&ki material; c) v živ lih. Prispevki v gotovini se boio uporabili za nakup opreme postaj za prvo pomoč društvenega odbora v dotičnem krajo, osobito za pr mer napadov iz zraka ter na i i-vo materiala za raasrvns bolmee banovinskih odborov. Prispevki v bolniškem in sanitetnim materialu se bodo porabili deio-ma za postaje za p.vo pomoi'- v dot čnem kiaju in za izpopolnitev bolniške opreme banovinsk h odborov dništva R! <<:_•.i k :-ža. Darovi v živil.h se bo lo up>:abiti za šolske kuh nje za prehrano sJfOnsai h otrok in za zimsko pomoč potrebnim v dotičnem kra„u in v duig'h pss'vnih kiaph. Naprošajo se tudi vsi šol3ki oubori Podmladka Rdeoega kr ža da sodelujejo pri zbiranju daril v živilih za šo'ske kuhinje in za zimsko pomoč Vse članice in člani društva, kateri bodo prejel pooblastila za zbiranje prispevkov, naj pri tej priliki tudi skušajo vpisati čim vec nov h članov, izvzemši dižavne uslužbence, za katere vršijo vpis pristojne državne oblasti. Banov nski odi ori dništva bodo iz a-li nadaljnja navodila za uporabo odnosno razdelitev nabanlh prispevkov v žlviuh, naknadno se bo pa izvn.da razdelitev nabranih pr spevkov v gotovini in bolniškem materialu v smislu zgoemjib navodil. Nova lepa planinska vas in privlačna zimsko športna postojat?fc-'* nastaja v gorski dolinici Na Poljanah Jesenice, 22. decembra Me i Jesenicami ln Gor jami leži samotna gi.rska dolinica, katero domačini nazivajo na Poljanah. Dolinica se z jesen ške strani prične na vrhu prelaza Kočne in se vije ob juge vzhodnem obronku strme gore Me-žak je skoraj do vasi Spodnji graben, mimo katere hiti bistra hči naših vsokih gora deroča Radovna. Ta dolinica, ki leži precej odmaknjena od industrijskega revirja :n gorenjsk'h vasi bi bila šiioki slovenski javnosti le malo znana, če bi nad njo ne kraljevala slovita »Kamenita baba«, kj stoji kakor Ogromen sr^men'k na strmem izrastku gore ?" ''\!e. O tej Čudni naravni tvorbi so s-oje čase kioži'e med preprosMm Ijo '."'vom re^o zari™"dve govorice, ki so b le le p!-xl bujne človeške fantazije. Tudi v tej gotki dclinicl sami vedo povedati stari očanci in brezzobe ženice veliko zanimivega n stra/nega. Baje je bilo v da', n' preteklosti v tem okolju IzvJšen'h mnogo umorov in ropov na bogate ljudi, kateri so izg'nil brez s?edu in da so storilci ve Ino izg'nili kakor kafra. Naj bodo take govorice resnične aH ne, vendar hoja po tej go*sk dolini v večernih in nočnih urah ni bila prijatna, ker so se v tej samoti še pred desetletji skrivali potepuhi, tatovi in vlomilci pred roko pravice. V zadnj h letih pa je tudi v tej planinski samoti zadihalo novo življenje. Delavci z go"j?nsk:h vasi, ki so zaposleni v tovarnah K ID na Jesenicah in na Javorni-ku so s v zadnjih letih postavili lepo število hiš, ker jim je bila vsakodnevna vožnja z Jesenic v Gorje ln obratno predolga in prenaporna. Na zelenih senožetih pod srirdmi bregovi M>žaklje in na obronk h buZiotf*! jtzzZ&v *a z:_.:la Upa pia^x*ik>'..j. vas, ki Jo tvorijo večinoma lesene hiHos in vile zgrajene v plan nskem sIocti. V vasi je že gostilna, mala trgovina in trafika. Nekaj hiš je prav lepih ter močno poudarjajo p'anJ-nskl zna'aj pokrajine, le dve ali tr , ki so deloma še v gradnji, bodo kazile to lepo planinsko vas. Ko bo v tem okolju obdelana zemlja urejeni vrtovi in ko bo zraslo sadno drevje — trd ij bo ta lepa vas cilj neštetih izletnikov in prijateljev prirode. Po cesti, ki vodi po tej gorski dolini je nastalo no\o življenje. V času visoke le-toviščarske sezone brni po tej beli in dobro oskrbovani cesti mnogo avtomobilov ln motocikk>v. Delavci iz gorenjsk h vasi se vozijo s kolesi v železarne na Jesenice in na Javornik in nazaj. Na tej cesti srečuješ kmete, ki voz jo v industrijsko kotlino poljske pridete, sadje in les ter neštete gorenjske fante in može s kolesi, ki se kakor na veliki kolesarski tek tu z bliskov to naglico pode s prelaza Kočive po strmi ln vijugasti cesti navzdol v industrijsko kotlino. V zmskih mraeilll «,0 Poljme c lj neštetih smučarjev in snnkaecv. Tu so idealni smučarski tereni, kakišuih ni dLdeč na okoli. Tu b. se dale izvesti odi č ne proge za smuk, tek in za salom. Tu so najboljši tereni za izgradnjo male in velike skakalnice. Sneg^v tem okolju dolgo leži, osobito v senčnih legah, tako da bi smučarj. imeli dosti časa in prilike za vežtanje v smučanju in izveabo tekem. Čeprav je ta lepi planinski svet videti precej odmaknjen, vendar je izredno lahko dosegljiv. Z Jesenic je samo 40 minut hoda, z Javornika pa pr deš v pičH pol uri. Oe bi bili v okolici Ljubljane aH Zagreba tako lepi smrški tereni in tako dlvna gorska p-».raj na bi Iz nje nare lili kmalu smučarsko poou.j.ui.^ pivega reda. fitev. 901 »SLOVENSKI NAROD« sobota, 23. decembra 1930. Stran 13 Vladislav Fabjančič: Ob 25 letnici veleizdajniškega procesa proti Preporodovcem Priglasitev slovenskih dijakov v srbsko vojno akademij o pred Ubrahoaii svetovne vojne - Odlomek k BL knjigi nDobrovoljci kladivarji Jugoslavije' Tovariš Rajko Paulin me je opozoril, da bi b lo prav. Če otmem pozabljenju podvig slovenskih dijakov »Prepoiodovcev«, ki so prvi prijavili kot dobi o v olj -ci proti habsburški monarhiji svoj vstop v srbsko armado, ie preden se je mislilo, da je svetovna vojna pred durmi. O preporodovskem gibanju, ki le vsaj rnea Slovenci neposredni predhodnik do-brovolfskega pokreta, se ie že precej pisalo Ni pa o tem še rečena zadnja beseda Se so preblizu vsi ti dogodki, še je mnogo ozirov in predsodkov, da se ne piše vedno tako. kot ie v resnici blo Ko bodo vsi akterji izravnani v smrt — večina jih je že — bo lahko objektiven ne-udeežen zgodovinar stvari pravi no presodil 2ivi činitelji — kako malo iih je se! — pa ie prav. da zb rajo za tega zgodovinarja grad vo, da ga bo primerjal, tehtal in ocenil Povedo nai do svoji naiboljši vesti predvsem tisto, kar §e ni nkier zapisano ali o čemer miclijo. d* n: bf'o orav zapisano Obude nai svoj spomin, v kolikor jih še n- zatajil. Preden izpregnvorim o predmetu teea sestavka nai Dredvsem poudarim, da ie bilo preporodovstvo samonikel slovenski pokret, ki se ie začel £e leta 1911 brer najmanjše or-S*»n>7acH«-ke aH mat^r'alne rve»e • »ličnimi pokreti med Srbi in Hrvati Duhovni NtJki sc oač bli u?t*aila sr «ih redka potovanja do slovanskem me in znanstva s srbskimi in hrvaškim: fin bolgarskimi) student: na avstr'iskih un Vr>r-zah Vse to pa ie bilo več'd M megleno in ni prešlo >k";rja 'deie o «p!ošn: slovanski -vzajemnosti Češki vrli v ie b 1 vse do ore-por dov«tva nepr-memo večji na slovensko mlad;no .n iavnn-« 'oh ka1't r»o hr-va^k kai šele srb-k Sola ie hvali r Bol- I gare omalovaževala Srbe Ideala d :iki so se učili ru>č ne in češčine 7,Tg eb 1e I b'i boh oddalien nego Prapa. Petroer-id | bližji od Beosradh Narodno-radiknlno di-laštvo k' ie bi^o 'edai gorvlna sila med mladino ie goi;lr k>lt s'ov^n«?k^ea realizma (""ehi so bili v?or lind^ka izobrazba in manjšinska de'o tor ftče ?a udejstvo* va»-«ie Z**d;nienr S oven ia — seveia v okviru habsburške m^rarb ie — politični id^a' Na ra^b'tip Av trje ni mislil živ kr*t Ce b' kdo kai tak^ea izpr^glovoril bi dož vel ffromop'as-'n ""^smeh n o^1 rito-srčno onmU^vanie M'adi-no so zanima'! narodnostni boii v Avs+riii in dunatskJ p^r'^ment dom? klerikalno - liberalno ob-ačMr>avan «e ilirski sp**?nini niso :m *13 r?fbol iSnpa zvoka. ile5ičevsko osnelevanie odroma izvra'anj10 hrvaJiko-tlovflfi v b nd po^niev na |e?ikovno nl?t 1° n- fča^o m'a-d!r^o Hladno OeneracMa Hk nami 1e vsa zorela v Masarvk^^em reatlrnin Pro-svr>ta narodno fo^d^^'vo. to ie bJlo v njihovih glavah, v kolkor n;so b;ip 7asa"imp v le^os'ovf'i in fim'"tn'*^ti Pevo'nriot">arnn ?rp^"^*:s*'^no r^m~n*:č°o pr^n^roHovitvo je bile temu poko'enju ne-nesod^bnr-fra S temi ljudmi smo preporodovci bili glavn boi Redki ljudje, ki so imeli osebne zveze s Srbijo kot sicer velezaslužni dr Niko Zupanić. so ostali brez stikov 5 sodobno slovensko mlad no Plutovo »Jutro« je sicer pomaga'o širiti mržnjo proti germanizatorskemu avstrijskemu rež'mu — za kar ie bilo itak dovolj ugodne ped-laee med narodnim Slovenci samimi in je zanjo ekrbela tudi vzajemnost s Cehi Simpatij do Srbov sta Plutovo »Jutro« in »Dan« pač res vzpodbujala, pri nikomer pa ni vse to prešlo splošnega okvirja slovenskega odpora proti pangernmnVmu. najmanj pa v komerkoli porodilo misel o re-volucijskem gibanju, ki naj bi Slovence :n Hrvate odcepilo od Avstro-Ogrske in jih združilo s Srbi v docela neodvisni suvereni Jugoslaviji. Več zanimania — vsaj v kroti'h katoliške mlad'ne — ie imela tra-listična zamisel, ki nai bi s pomočio prestolonaslednika Franca Ferdinanda ustvarila pod habsburškim žezlom Veliko Hrvaško, h kateri bi pripadli tudi Slovenci Za realno pa se trd! to ni smatralo med mbadlno. marveč boli za «1rar-karsko politično geslo Mladino le n^'mprno bolj za "bmala vsaka nova Cankarjeve knjiga in leposlovje snl^h. veliko boli narodno napredovanje Slovencev v Trstu in Gorici, zb ranie prispevkov ^a O'r'1-Meto-dove šole na Koroškem in S*a;"r^--em sokolski zleti in potovanla Poč'trrške zveze kot na S'5teršič - Krekovo zavzemanje zr hrva-ko državno pravo. Tudi socialna vprašanja so po'e? narodnih, gospodarskih in kulturnih vzbujala pozornost mladih ljudi. Praška šo'a za napredno dijaštvo. Krekova za katoliško, celo dunajska soc aldemokratska Sola so duševno oblikovale naše nastopajoče poko-lenje V kolikor je kdo kdai pomislil na E. C. Bentlev: politični okvir vseh teh stremljenj, se je ta odražal v želji po ožji ali širši federalizaciji habsburške monarhije. — Narodno-radikalni mladini je lebdela pred očmi v takem okvirju zedinjena Slovenija, katoliški, v kolikor se je vzpela iz kul-turnobojnih gesel, pa Velika Hrvatska v trializmu. Edino redki socialni demokrat je so imeli v idejni zamisli neko megleno jugoslovansko federacijo v podonavsko-ba 1 -kanski zvezi. Vse to na ie bilo zgolj ideološko, realnost Je bila pri njih razredna borba, soc.alne reforme in or ran zaci j a delavstva v Avstriji z oporiščem v dunajskih, tržaških in graSkih delavskih masah ideal socialna, ne nacionalna revolucija, aksiom premoč nemške in kvečjemu ie češke socialne demokracije nad kulturno in socialno zaostalim južno-slovansk'm kmetstvom Reforma Avstrije, maffari p^d Hab-buržani. se jim 1e zdela stekat realnejša kot pa ideološka jugoslovanska federativna republika. 2iv krst med vsemi temi slovenskimi struiaml ni pomlšMsI na to. kar se je rf>-dilo malo let oozneje. na to. kar se ie zdelo otročje fantastično, čemur so *e oonVlo-valno poem^hovali vsi »zrel?« ljudie v Sloveniji (razen n»'. ko se je iznenada ofiacllo tz ust či-*to m'adfh naiml^lš^h, in kar se 1e skozi d?me vojne?a požara — izkazalo kot edfno rr^no: samostojna pop^^mna n«*odvisna Jug ^favf.fa- rarb't.fe Av^*ro-n» sk^ v aaetoitafne dr?ave. o*fno«ro prikljfFČfev k že ohctoV?lm samostojnim narodnim državam Tako misel ie imel mladi i7redno nadarjeni d'iak dunajske univerze pokojni France Fahjančič. Duhovno daleč ored vrstniki, ie vstonil prvotno v soeial!5tirno d'jaško zd. i^enle na Punain. klc- je b?l nekaj Časa zastOpnll za |u£ne Slovana Med tem pa s*» fe rnno?- d*"iz!d tvd; z ir'irfm, zlasii slovanskih oijaStvotn ^!^er velik, vendar ne meglen Slovan Is v na-sprotju s pr^o< splošnim eseniskim r>o-vdušeniem odobrava! polj^Vr t-fj^n^or-To •.a ev^ "n ?(*ri!f:,«v v*eb P^l**>t-r-v trtr malon -ko ?ibar>fe za »ikra»?n-ko klilturno snm^~* ^^n^v7* ftkr*i{lr«cifa v?6. tedanji tajnik Naro!ne Odbrane«, s katero smo biB v stalnih s' k h se je mn so tmdi! za to stvar. Lahko pa ni šlo. ker so se nev-for bali komplikacij z Av l ij- n so re skrbno izogibali vsaki p^dobn: ak 'i: S b 1a je sicer prav z vedeli m spreirm^'a s^ovrn^ke ntelieente in tudi druge sov n ve stro-k - -oke v svtjo sb:7bo Morali Pa *o se-^preieti srb«ko državljanstvo. Zakaj naj bi se delala izjema s tis'lmi. ki bi tudi postaM srbski državljani In hotoli vstopiti v oficirski kor, ko razšiij?na Srbila vendar potrebuje toliko sposebnih ljudi? Pribičevičevo prizadevanje je bilo končno kronano z uspehom. V začetku juni i a 1914 mi je sporočil veselo novico, da je zagotovljen sprejem 20 (ali 30. več ne vem) slovenskih dijakov, k: morajo imeti dovršenih vsaj 6 razredov srednjih šol Nisem dvomil, da bom to število dosegel Hotel pa sem vstopiti kar rudi sam. pa me le Pribičevič prepričal, da Imam druge naloge. Tedaj sem menda p?sal domov, naj se moj mlajši brat Milan, ki Je k nčaval šesti razred gimnazije, pripravi za vstop v beograjsko vojno akademijo To p;smo je pozneje izvohal ljubljanski policijski šef dr. Mihael Skvbl, ki Je šele z nacionalno-sociallst'čnim prevratom v Avstriji, v kateri se je prej dokopal do najvišjih Časti, upajmo, za vedno končal svojo policijsko kariero, ter njegov najiznaidljivejši pomagač detektiv Gruden. Državni pravdnik PajniC se je v famozni obtožnici proti Preporodovcem K 1183-14 z dne 26. septembra 1914 takole dotaknil te zadeve: »Kakega m'šliemia je posebno Fabjančič. sledi iz okoliščine, da je nameraval svnfega mlafgVge brsta spraviti v ksdetnl zavod v Bel grad a, da hi noMal srbski častnik, ter se e bodočnosti bnVvsl nroti avstrijski srmadi. Kakor le nadalje pfssl Fabjančič' »svoji materi, zidal se je v Be! gradu konvikt za dl-iake Iz Avstro-Ogrske. kler naj b; se dijaki vzgoJevaH v smislu velikosrbske* propagande, katero bi potem morali širiti v domovini«. • Bedasto podtikanje, ker Je b?lo prepo-rodovsko gibanje Izrazito Jugoslovansko in nikdar velesrbsko Seveda Pajnič tudi mojega pisma ni prav citiral, marveč ga je po svoje prikrojil. To Je menda tudi vse. kar le Avstrija izvohala o nameravanem vstopu slovenskih dijakov v srbsko vojno akademijo, ki smo ga hoteli izvesti postopno v širokem merilu, pa že začetek je bil zamišljen resneje, kot se Je sanjalo ljubljanski policiji Po dogovoru z majorjem Pribi Cevi čem sem se brž podal na pot. Akcijo sem hotel izvesti popolnoma sam da bi stvar ostala tajna vsem razen vodstvu kladivar-Jev in bodočim vojnim akademcem; vsak priglašenec pa je smel vedeti ime samo še enega svojega tovariša Obiskal sem Ljubljano. Kranj. Gotico* in Trst. Povsod sem opravil še bolje, nego sem se nadejal, posebno v Kranju in Gorici. Slo mi je ?a to. da brdo akademci iz raznih krajev Slovenije. Ce se ne mot:m. je bils večina fantov končala ne samo zahtevanih 6 razredov, marveč je imela popolno gimnazijo. Podrobnosti sem porabil ZdJ «e ml da smo se dogovorili, da bodo vsi kandd ti s posebnim geslom poklicani, ko pride čas, v Beoerad Nekaj mi Jih je dalo ce'o kar s seboj spričevala Druei pa bi jih m^li noslat: v Beosrrad po končani maturi. Nekateri so potem to b d- storili. M;s'im da ie bil med njimi rajnki Grahli (Bezfsejo ruski dobrovoljer) iz Go»-;ce Beseda bi bili nedvomno vsi držali da ni vsera or rre-čil izbruh vome sai so vsi goreli od navdušenja Ko je av«tr vojaka ravz-la B*»^-"rad. so mnoei m'^lMi. kai b bilo če b; l srb?ki arhvi ;n njihova spričevala Dr šla v avstrfjdne roka« Dobi* c^m več rx>n' dv kakor 1e Mld loč-eno, en. "^r> ce ho ria^o doseči v Beograd'i. da jih v.cmo • a j 30 Ko «pm tik no VTdovem dne\r' prllH v Bf»o*»rad sem brž snor^-č1' ma'orjn Pr'-r> če\:čo nspell svnlo n^'^ in m" od^a1 ->r:^*ji5r»n''h V";o^ v;hra ie f" Bez nekaj tednov piefHtela naš načrt po k-*f-rrn al S1 se v «?rb«?k'~^» a^n^a-^rt^nn ?v >r' T>^r' r» r^f i«"vvS f»fTmar?ale v V-vavJ v~1«f u **s-ničiti ti«to V">r se |e wn«tri v^s Ti 7de-lo sen daljne bod? čno*tl. • a Var sa ^nr«'?' •;1ov',p*^,, ra^^mnlfrf niti mislit? ns«o T'Pr'i :r* ^"*t" fm^o nai^di. n^— -^'■evit Preporodovci pr:čakovali Šele čez leta, • V Tolmfmi c«»m nri t«sM prtfflrl ^b'«skal :x)zne)ša dobrovoljca Lovra Kl**!^en^;ča in Vlad:m;*-a Misija v Breafnki na Franca Fabianč ča. ki so v tamošni h "aml-zijah širili ju?oc1n\Tansko revo^sci n~mo misel kot Fran*n Skrbeč in tovariši v Celovcu in drugod Snonainjam se da je France Fabjančič oomi*lial Išdat na «voj lastni vstoo v srbsko voljko BH je ^k*:v»n avstrijski »Fannrich« pred koncem službe Jtadioi»re*$ratn Nedelja, 24. decembra 8: Jutru ji pozdrav. — 8.15: Koncert tam-butaS^ega septeta (vodi Kahne). — 9: Napovedi, poiočila. — 9.15: rrenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. Tome Slovenska masa. — 9.45: Verski govor (g. ravn. JoZe Jagodic). — 10. Koncert godalnega okteta (plošče). — 10.15: Samospevi: ga. Nada Udovč Brejc, pri klavirju g. prof. P. Sivic. — 11: Kvintet pihal (flavta, oboa, klarinet, fagot. rog). — 11.45: J. Haydn. Godalni kvartet D-dui op. 64 No 5 ISkrjančkov kvartet — plošče). — 12.05: Fr. Schubert: Nedokončana simfon ja v h-molu (New Queena Hali Orchestre — ploSče). — 12 30: Poiočila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — Oddaja prekinjena od 14.30 do IV. — 17: Božične pesmi poje g. Julij Betetto, pri klavirju g prof. P. Sivic. — 17.45: Kaaver MeSko: Henrik, gobavi vitez — božični misterij v 4 slikah. Izvajajo člani radijske igralske družine. — 19 00: Napovedi, poročila. — 19.05: Božično zvonjenje.—19.15: V čaru svete noči. — 20.40: Recitacije. — 20.50: Boi ene pesmi poje trnovski cerkveni zbor; vmes koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 22: Božični nagovor (g. prof. Fr. Koblar). — 22.10. Božične pesmi poje »Ljubljanski zvon«. — 23.10: Boztčne čestitke iz raznih detel (plošče). — 23 45: Pritrkavanje (prenos).— 24 00: Prenos polnočnice iz cerkve sv. Petra v LJubljani. — Konec ob 1.30. Ponedeljek, za. decembra, •: Jutrnji pouirav. — 9 05: spovedi. — 9.10: Boacni spomini (ploSče). — Verski govor (g. prior Valerian Učak). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Tamburaški orkester: Božične pesmi; vodi Karmelj. — 11.45: Božične pesmi in skladbe (plošče). — 13.02: Beethoven: Klavirski koncert v Ea-duru s spremljevanjem orkestra solist: prof. Pavel Sivlc. Povečani radijski orkester, dirig. D. M. Sija-nec. — 13: Napovedi. — 1230: Praznični koncert radijskega orkestra. — 14: Otroški božič (Izvajajo In po jo otroci). — Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. — 17: Prenos z razstave kanarčkov. — 17.10. Božični napevi (radijski komorni zbor In ladijski orkester). — 18: Massenet: VVerther, II. dejanje (plošče). — 19: Napovedi — — 19.20. Nacionalna ura: Hr.aSke božične pesmi (Antun DobiOnič iz Zagr.) — 19 40: Prelud Ji in melodije (plošče) — 20: Charles Dickens: B Z 'na pesem (za zvočno igro priredil Ivan Pengov) Izvajajo Člani rad jske lgTalske družine. — 21 15: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi poročila - 22 15: Citruški trio »Vesna«. — Konec ob 23. url. Torek, 26. decembra 9: Napovedi. — 9.15: freiios cerkvene gl-*sve u. uuo.ske cerKve. — W.4o: Verski bOvor ig. pnor v ...t : itn Učak). — 10 r*ri-ijub.jctii ujpevi (p.uSče). — 10 3 < Trbo-mijski pevski Jan n cimerotanov kvariti - 12. Ulascialm koncert ipkš-e). — U 30. Utojave, - 13: .>,..p^edi. — 1- oJ: Wscii oapevi: iCin>*4Hii ~ii^ ij-.cta gg b e-to^ii Banovac in »ckaslav Janko. - 14: Va^ki umcLUiKi tploo e>. — 17: Ifoneoka mladina ka im^.o k g. Eisiskn k i^usj. — i7 ju. Narodne s stpremij)svssijesn radij kts> ga oikesira (z gt^spo Urag.co i30*\ovj) 19-0. NuCiOu ilna ura: Srbsko po.noilSje nekdaj in sedaj (prof. Mu Vukcevsfil — 19.40. uo.ave — ju. v cseJ >va . aaije na va.-i, jc2ck u3 ^ozek In teroct Stiit.rjc. h is sA i sntijc v-.nj^m Isarmosuka vsa ■ pio-pi<-š^e — piis.ia ^lasi-a.; (a SLaiiKu* — 12 Napo edi poiovila, — 12 15. Koncert Srt da 27 dec BSijtS). 7 Jutriiji iid. -i v - 7 0j. l.ol' po..di. — * j.5 i'.s-n .ciičck .eseiih .»> ko. (p.oSčei uo ?.45. — 12 00. iz ćudKih oper vpioiče) — 12.30: i oiočila, ooja.e. — 13: Napovedi. — 13 02: Stamel »Sinje fantje«. — 14. iJorovila. - 18: Mladinska ura. O.-t-k v ui .dniSivu dnevnika (K p^r-tazai. — 18 40 DesavOC m izobrazba < g ič. Urista Hafner). — 19: Napovedi. p*)rO-člia. — 19.-i0. Nac o lna ura. VpUv po-sle srebrnih Ksic in nazadnje ie bil ve* ko ie nrodp1 ?Ton<:a in dobil zanj v npl-čom der>j»rtii okrog 3900 ^e-le p!i;hni|j; norveški rejec plemeriite dlv-indi Harts Ki^r H r^oVria ie sn^na' kako draeor or. jp.\rihr\ mu ip naključje položi. 'O V fprpp;p N*** i-r-t1^ ni dv"0-»'l o vpo'ki istakovl \rr*»dr»osfi *Od*» m^n^p r*^*; *p prečni v 1r"'-:'i n-"0'^ r5-1' bo M^cova f>H;if>-i-irNrt tiidi n^rW'-'-i*1f* ali n*» ir^^e tpVn. Irnjror ep ip npr^:?"iV^vano n^nvi'a. TSJio'-'rMrp j^^'.-^^o cp ip ?*r>rmio- ,,piP trp-, h-1; *?**»rw>11 cp >p K';7r>' r\ar> ko b! moralo po M^nsu oplojena navadna sre- brna lisica vreči mladiče. Toda narava j* potrdila svojo tvorno voljo. Tudi mladiči so imeli vse znake izjemnosti svojega očeta. Tako je Mons ustanovil nov lisičji rod Dragoceni lisjak je potem potoval za težk-tisočake iz ene norveške farme v drugo in 700 norveških kron. za katerega je bil prodan Everston. je obrnil v milijonsko vrednost. Norveška reja srebrnih lisic in druge divjad«, ki daje dra^ooeno krzno, se je pro-.'av^a že s srebrnimi lisicami in zdaj je naenkrat porazila svoio konkurenco poseb-nnnstrn v Kanadi. Mednarodni treovci s krz^nrn So takoi ponudbi orrromne cene za kože p»>if trmast Oj lisic. Riasta. modra, srebrna n1f»t?ri»!Btp lisica' Te^ko fantastično mod»"«»rn nebi » r*'"> i ^ ^1 ^ o: t-p r» Me'ra ^Hai nrj M^^ov' r>ct^rn^' r»pn^fn1ipio ^pncVri «vet. m" b'rp. nepp- ip r>o V»-m*» pVmontfp *r» rpHVp bivali Vai c,r> ■»"""» 7nT>'r9 T5o t-iiHi mr»**'j»> 7?n'rq ♦«-» c;api lr o 1 + 1 o+ *~,T"\v^ 1 r%ir*} «lp muKictp HT/V^p KTo ■■ r »> S -rv<~ - rvr> n n1««:«,pf« *t«fp« v »i'^-pn — r, r> .»»•?• c;p r^.p H/-*bi ''•nlrriTo | tU r»«< V—»>tO 1W (V>1 ^«n ^„^i^j- *»^Sš«4I| riplr!>> nfl O 3 i'U'H *qy< ti*«*;m »»c-*1 v ^ S cr'r> t- 0<-'h tT'»»^<»»->* ^„^.^---.„ir^l ^ rii^«!«!)^iV Ucimb T — ^ ^ V. ^ ^4 ^ t-\ *i CO'*^''^ l^»^rt'o w-1> ^r~*£\^. "mogo predrago, da bi jim bilo dostopno. razvila v hieroglifsko upodabljanje pred-^av. Med slikami iz neolitika, starimi JOO do 10.000 let prevladujejo lineam: oosnetrlčni obrisi, ker dokazuje, da se je ement simbolične grafike tistega Časa očno uveljavljal. Take risbe rib. znakov vode v obliki :cakastih Črt, podobe človeških rok m »g itd. se v ska'ah dobro v dijo. Iz iste-a veka izvira tudi podoba živali, sporni-i a ječe na psa. Mnoge linearne znake so aSli tudi med slikami Iz bronaste dobe istega veka izvirajo tudi komplic rane slike solnca in solnčnejca voze. dokazi kulta. Najmlajša izmed odkritih skalnih slik je postava jezdeca iz železnega veka. Znanost ne pozna podobnih primerov nikjer na svetu, ds bi bilo toliko predhisto-ričnih umetnostnih dokazov Iz ra nih dob zbran;h na enem kraju. V marsičem spominjajo ob Arovskem morju najdene s 1-ke na one v severni Afriki. Ti umetnostni spomeniki iz najstarej^h čas-»v bodo zdaj prorčeni v antropološkem muzeju moskovske univerze ... Z letali proti ogn} trnkom Letalske bombe na) bi odvračale lavo od dovcikili bivališč in rodovitne semlje 49> se 0 +0 Nt-. .. 11 ***** + 300.C00 ha si! si*I . '^n^f h' r l& zasn^Itl ^ sa I v mrzlo Sibirijo n flrevjctm in še3? yi jtem bo mogoče U na^«4v^itt t'.3^s,ic\ V tSibiiiji živeči Buijuti zemlja oračevo polje, kjer se bo majalo v vetru zlato žitno klasje. Toda ustna gailoba. nevidna in vendar povsod p i^ujoča stoji v tej mrzli zemlji zaenkrat kot nepiemag Ijiva pregrada- Sadje preti ust^2 gnilolii Strokovnjaki so slednj č izjavili, da so potrebni sveži vitamini, da todo mogli ljudje začeti odkiivati bogate naravne zaklade Sibirije. Če bodo na rnupjla|go vita-m ni. to se pravi če bodo imeii ljudje dovolj svežega sočivja zlasti pa sadja, se jim ne bo treba bati ustne gni o'ce. Tiste ga dne, ko bo dozorelo prvo sablje na sadnem drevju, bo lahko težka industrija v Sibiriji s!avlla zmago. Ta problem — pridelovat sadje v Sibiriji. — je bil poveijen sadjarsk:m strokovnjakom. Mnagi izincd nj-Ih so se mu-zali, nekateri 30 se smejali, češ taka misel more šinti v g avo samo norcu, saj v Sibirij nikoli ne bo raslo sadno drevje?, saj ne poznamo vrst, ki bi rasle v tej ledeni pust;nj.i. P-ouče^anje sibirskega podnebja in zemlje je dalo navidez prav tem črnogledom. l\T.3ve vrste proti starim Toda človežka žilavost, podprta z redkl-m poed nci, ki so se posebno odikovali na polju fisologije rastlin, tako da se jim je odprl pogled v tajno delavnico prirode, je premagala na prvi pogled r."premagljive ovire. Skupina sadjarrkih strokovnjakov ki njhova ž lavost ni posneta nobene meje. se je z vso vnemo lotila atu.'i.'a. Nekaj let je zadostovalo, da so pniSli s trditvijo, da je ta veliki problem ref.en. V ozadju teh navdušenih znanslve likov jr stal slavni Mičur n. On je vzgojil vrst» sadnega drevja, ki prenaša'o tudi najhuj ši s.birski mraz. To pomeni velik prevrat kajti takih vrst je podaril MčuiLn razis kovalcem najmanj dvajset: jabolka, slive hruške višnje, breskve in vinsko trto. V zvezi s tem je bil sestaven tehničen progiam dela, kajti na-tp.ej je bil t^eba izboljšat zemljo, ož'v'ti jo z "oakte rijami. redllniml snovmi in ziaknrr. Zgrn dili so več ve!:k:h sred šč Lega deia, ka term se je priključila cela vrsta manjših Ustanovil: so celo cmrežje šol, in sadni 1 vrtov na kateiih se mnoge vi ste sadne ga drevja geje. proučujejo in žholjSujejp. Posle f ca tega prizadevanja ,Te Dlla več tisc5 o'Jporn h, zelo rodovitnih sn-in h sadik. Te so postaje glavna armada, ki je osvajala S:> irijo. Z^ai že podajo ruski sadjarski strokovnjaki vrsto s"dneg b-ev-ja. k; j m je večna domovina mrzli k-pod T eden:m morjem. Prvi ur^^r^ fcrff. >v Ko je bilo vse to opra Ijc . 1 so sadjarji ofenzivo na vseh podočjih. Ka' so prod:rali naprej, je razvidno iz poro" la, oh'^vlienega v rev i' »Za Tučurinsk^ plodovodstvo«. Leta 1935. je b.Io v sever Sibiri i umetnih po £ r"1 i oki zns^ : ti dosežena do^« B/Crz^s sTbhsks ^p^t1!0. krl-v sebi ogromna naravna .gastva. Doslej se je tzko-čaio le malo teh boga-ev, kajti človek prodira v verne kraje piei-o velikih .ir. Tam še ni prometnik :l, niti zadovoljivih člove-dh bivališč. Največja ovira j pa bolezni. Med boleznimi . Š3 vedno zadržujejo tudi lajdrznejSe pionirje sovera, e prva Ln najbolj nevarna ustna gnfbba. Ljudje; ki so . .cli v Severno Sibi-o, trdno n >čenl odnesti b dobrem zdravju smagb kruto naravo, so so nili čez nekaj let skruafeni a Izčrpani po tej bo'e^ni. .mu iju.H je na zeiftlji vedno ć in zato je potrebno ved-o več siro,in. Treba 00 pri-'iti Sibirijo, da izroči člo-5tvu globoko v s.'uji ze ulji rite rude i?i pre *>g, da u//oli pif Viti del pra-«ro-sdov in da postane sibirska •»a n:?ja za hl Žnjo tonč dvojiti, kajti že g^ede na pomanjkanje •rvTg h svežih in Jedilnih živ 1. bo potreboval rudar v s hrskih rudnikih letno 120 do 15j kg svežega sadja Če bo hotel uspešno op a. jati svoje težko delo. To je pa koUčina ki je še niso dosegli niti po sadja stvu sloveče države, kakor n. pr. Ameriške zdužene dria.ve. Ta cilj, ki se zdi Lan tast črn, bo mogoče coseč , ko bodo zavzemali sadni vrtovi v Sibiriji površino krog 300.000 ha. Sibirski sadjarski strokovnjak V. A. Od neov jo prep ičan. da bo ta eSj kmalu 'osežen Krr^et jskl te.iniki skupaj s pozna, alci rastlinske fiziologije, bodo bajr rp e.mcd i fantazijo v realnost. S bir;j~ p.vstane ogromen sadni vrt, in u^tna gni- o1 a bo "zginila. Neizmerno m;^era'no in .astl nsko bogastvo Sibirije bo tako izgu 0 lo svojega za-ščitnika. Italija je zdaj edina evropska država, kjer o še delujoči vulkani. Nedavno smo noro-"ali o dalekosežnih načrtih italijanskih in-enirjrv, ki hočejo ukrotiti m izkor>šdsti ogromno energijo ognjenikov. Čeprav 90 ti lačrt. tehnično povsem reani in čeprav ni nobenega povoda dvomiti, ds bi se ne dali uresničiti, se vendar slišijo še zaenkrat kot pesem bodočnosti. O tem priča najbolj tudi to, da se pripravlja v Italiji obenem druga »hramba proti morebitnemu bruhanju mo bočnega Vezuva, strmo dv:0an>čej»a sc na.l ■oalo Neapeljskega zaJ'va, kakor tudi si ~ilj<:kega vulkana Etne, nad 2000 m višjega od Vezuva. Gre v prvi vrsti za to, ds bi bile ob izbruhu vu'kana čim manjše človeške žrtve :n opustoVnjc rodovitne zemM«- Zato sc sklenili A> močnih izbruhih ognjemkov bo-riti se proti pekoči lavi z bombniki. Cim bi začel vulV.u: bruhati lavo, bi se dvignilo z naih'i/jega leta'i'ča več težkih bomS-nikov, ki b» metali bombe v lavo. valečo se proti hi*ain in rodovrtnemu polju, da bi io povsem ostanU a-i pa vsaj obrnili njen tok v dol'no. k-er bi ne napravila toliko "koc?e in ne povzročila tako strašneca raz dejanja Tu bi 'ahke bombniki koristih Hu dem m hi nc biii več najstrašnejše monl-no orodje uost. Največjo po :o n si pos.e a o ko IČHSnemu sadju kajti Ig-r aac»Ja je v S'-bii i i: divjoga zelo Binogo. Treba je ganao divjake cspiti, kar gre zelo hitro. To del je prav tako va£no za sb ske k i*e z naj strej"- m podnebjem, kakor gralr^a mode. nih cest. Za Daljni vzhod so pose1.no prikladne hruške in shve. Kraji pod Uralom so določeni za višnje, s katerimi so delali čudvvte po-c" se tudi v step^em delu 7 t 'ne S ) 'j-?. V W>fi incm delu Si-i>b:je pa hočejo i-. iti vinsko Lrto, ču 'o- ito o • omo p :ti r.vr a. sadnih vrtov 7. predlanskim pp ha lc' - ha. že 5 ni it* ... iiU Kti so u«* •»jc'ki ugulaviH je v črnenn ; u ali v ma'inah mnogo v tami ov, so eli sadja ji v Sbniji organ iz/ rat^ nabira-lje vseh už tnih divje ra?rto5ih sadežev. I'aJvO p'i'obvajo cele tone drag "^n^h vi-Laminov ki vedno bolj potskajo pustno gnilobo proti severu. Ć ni ribez je peseb no ko- "pten. zato so ga že por1 t.\?n" v goje ga aa velikih p antažah. Kc*"f t? ffa**fa petr:f je Ha v Sibiriji Čeprav v Sibirfji marljivo de1©jo in če-av je tajn vedno več sadnih vrtov, je ;~ »na letna še vedno nezadostna, če hočejo na.avna bogastva Sibrije sist^^mti-"no in v večjem -obsegu izkoriščati, bo • eha nT-ogo ljudi, zdravih in obva:o»anh evarne ustne gn lobe. število ljudi v Si-^ i ji se množi mr.ogo holj kakor število ^obhodno pctiebnih vagonov sa^ja. Zdaj o za vsakega prebivalca Sibiiije na raz-olago 50 do 60 kg svežega plemenitega adja in divj h sadežev letno To pomeni S lem jr b J*» se Lc mora1' p '»ade^anje sa^j»'jev po- ,Qnr,"-n nVrAT^^ <^e je zadaje čase znatno povečala in sodeč po fotografijah, ki so jih napravili v obirervatoriju ameriške voj-r>e mlinarice se je število sončnih peg mo-rVo rVn^ec'alo. V začetku sep*embra so opa-z«vaTi nn s^^cu 2051 po«» raz^eMe^ih v 16 sk"rn rEn velika skvr;n se je pojavila na južVem de*u soroa '"r» fa uy«'*"*e nftrav —^'- n~> V'-^'irovp'^vn^h radijskih postaj Učenjaki nrmreč prav'io da tvon 00-*r^7H-*»ost JTfnrevarjs sonca v takih časih io*"sferne vlftarfe v rav^^ph ki so relrs»i ro^i nad zemljo in ki odbijajo ra-■ rl;:-be valove. i Te ravn'^e uč^pt-n^pip Uni-nr 7Tr^in za rprUi^t-e vnV\*p n,q ve,?ke ^^ve uč'^-^k ioriof/p^-'v, v^inrifv ce pofc^^e tako tp'^oč kaVor rr^^!t"p r> fn pnp'p'-''''« co vp^V^ j ni^i,-in v rpr'-'ck-'h qprr'rr«.*»;h a'i pp 'ah-ko tt,r,< spr^'Tn r*'VMW n«fpove\ |t»e^iwsj mo lahko, da bodo tra**,1e te m^nie ki iro-5^o -roo-t-rat za nas samo teoretičen pomen, več mescev. Kekaj o žeji Avtor >F ziologije okusa« Brillat Sava -.in razpravlja v šalj.vem tonu o vzrokih žeje. Razne okolnosti bodsi v zvezi ali vsaka zase lahko pospešujejo žejo. Naj omenimo samo nekatere, na pogostejše Tcolota podpira žejo. Zato ljudje že od pamtiveka radi posedajo ob rekah. Telesno delo pospešuje žejo, zato veleposestn'ki. k tm?,-»"o najete delavce n'koli ne pozabijo dati pVisče da se malo okrepe. Od tod izvira tudi p e o/or. da je vino. ki pa da p d c ja 1 krajinske znanstvene akademije več sto jamskih slik iz ra7n'h stoletij od pal o ;tika do železne dobe Posebno zan*m:ve so risbe, stare 20 000 let. Take risbe so prvič našli v Sovjetski Rusiji. To so r'sbe mamuta, jelena in drugih živali Zamnvve so tudi linearne geometrčne slike, kt se vrste z realističnimi podobami živa.i. Te slike na skaln'h stenah navajajo človeka na misel, da so poznali ljudie že ob koncu paleolitika simboliko, ki se je pozneje Bridka usoda indijskih otrok Holan'ski lat »Het NatfonaJe I>agt>lad« je posvetil nedavno irvodnlk socialnim razmeram v Inddji in je zlasti ostro otofodil težke razmere, v kater h morajo živeti otroci v Indij* Nkjer drugod na svetu ne izkorišča, o otrok tako kakor v deželi ma-haradž Nikjer ni umrljivoat otrok tako velika kfikor v tej najbogatejši aJVgljSki l<»r-n ii Holnn-Vki lat p'še: V ndustriji siude dekdjo 6 do 10 letni otroci veS dan kakor odraali delavci. In-diurt.rija laka ima tesne s^bo razsvetljene p.OB^ore, ki se zelo redko prezračijo. D^Tavci n:m^jo kje umiti se in voda. ki ^ rab: v podjetjih. vse*»uje zek> m"o?o baktsr4! Se oburnejSe so rs-zmere v to-hsAsJB! tove^Tiah. kjer morajo We*nl otroci de1***' 10 r»o 12 ur ^revTio proti mizern1 mend*. V tk*%tfeak preprog In čistilnicah vojie de^io S do ISetaV otroci Ozračje je tu rr'no prahu. Tu npe de*' '"t pri zapn* sojenih motc*mh k*r na t^eh. T,ntr+n »ploh ne poT1 Otzopi so večinoma *'abo hranjeni hi njihovo zchavV trpi tudi zaradi plr>" m stanrn-an.1. V remJv»yu stanuje v pni 6 do 9 fSa>0 TTmrl^-no«* n uporaba bombnikov proti bruha jočun ognjenikom mrvtgo koristnejša in pamc^ntj^a kak or uporaha prot' ljudem proti ne»»cćn"'m žrtvam i i sjsji /skrivile nič drugega kakor to, da *io na tvetu 369,r)00.000 Ur Od leta 1937 se je pa vlada odločila za takozvani tip lastne stanovanjske hišice, zgrajen v novih okrajih. To so krneč k m močno podobne hišice. Stroški za eno tako hišico znašajo okrog 15.000 Ur. Za gradnjo takih hišic je določila vlada eno milijardo lir in program je raztegnjen na pet let In že letos v Juliju je na narodnem kongresu Z .-vodov za gradnjo ljudskih stanovanj minister za javna dela izjavil, da bo treba ta gradbeni program podvojiti, če hr^če država zadostiti najnujnejši potrebi po cenen.h stanovanjih. Marija Ter 21!ja sv~j"m otrokom Mar ja Terezija, mati 16 otrok je vodila obsežno korespondenco s svojimi sinovi in hčerami. V pismih jih je neprestano vzpodbujala k pot-tenju. vztrajnosti, dostojnosti, pobožnosti, ljubezni do domov -ne in dmsrim čednost'm. Svoja pisma je paaia v baročni francoščini. Za Hugovo berlinsko založništvo je zbral ln prevel ta pisma Carl Rothe, pod naslovom »Mati in cesarica«. Med drugim je pisala Marija Terezija svo,1i hčeri Maiij Antoinetti, soprogi Ludvika XV.: Nikar se vendar ne sramujte biti do pokornosti Nemka. V p:snvh. zlasti on h, ki so naslovljena na poznej*ega cesarja Jožefa in najmlajšega sina Maksimilijana, je izražen cesa-ričin oCpor do vsega, kar diSi po prosvet-Ijenosti. T."p:čna literatura tejra stoletja, kakor recimo Rousseauova dela ali način vladanja Friderika Velikega in duh protesta n to vske Prusije. so bali Mariji Tereziji kot vnet katoličanki tuji. V pismih vedno znova svari svoje otroke, naj nikar ne zamenjajo vere z besedo svoboda, kakor so stor li to proflvitljpn.' fPozofl o kate -lh pravi: Nihče ni slaM ta brezčutnejfti od teh dozdevno močnih duhov, nlh^e pri "r,tmaniši nezjrodi tako strahopeten is obupan. Ko je bi a Marija Terezija že babica je Se vedno navdušena del la nasvete svojemu Števil-"wu potomstvu. Po njih je segala celo na polju higiene Id gospodinj stva. Nad lžl.003 ns/Ih stanovanj Fašistlčrii režim v Italiji razvija žilavo delavnost tudi na polju stanovanjske 'x>litke, zla-ti glede preskrbe stano.anj gospodarsko šibkejšim slojem Ze leta 1919. so bili v Italiji ustanovi j -ni zavedi za gradnjo ljudskih stanovanj. Naloga teh 'avodov je bila preprečiti Spekulacijo z zemljišči ter graditi ln oddajati v najem stanovanja siromašnim in srednjim slojem. Slo je za gradnjo delavskih stanovanj. Po statistiki iz leta 1936. je blo zgrajenih tako 135.305 stanovanj. Toda ti zavodi so gradil: predraga stanovanja in tako so bili že pod fašističnim rež'mom združeni v pokrajinske zavode. Ti so glede oradnje novih stanovanj delovali z občinam: in z njihovo pomočjo posebno v pogledu financiranja je bil ustanovljen narodni konzorcij. Tako je bilo v 15 letih fašističnega re-Vma s pomočjo občin, avtonomnih zavo-iov za gradnjo ljudskih stanovanj, d »bro-telnih društev ter društev državnih urad-i kov." vpokojencev ln železničarjev zgrajenih 121 245 stanovanj Stroški za ta stanovanja so znašali 5.500.000 000 lir. To pomeni, da jc dob'la ItaVja na leto 8^ novih stanovanj, za Zanimivosti Največji črni biser je bil prod^" ^voj čas za 30.000 funtov šterlin^ov — Nekatera ameriško indijanska p emena ^t«-žejo zdaj komaj še 50 do 100 članov — Neka dunajska klnika opozarja na to. da povzroča pretirana kaja cigaret zelo rada želodčne č:re. zlasti pn ljudeh, k d m navadno vdihavajo — Bilo Je izrnč na^o, da uniči rja na leto 3,000 000 ton ie-{ leza in jekla. Ce hočemo pr do-iti toliko železa in jekla, potrebujemo štir.krat to-j liko premoga in koksa — Najmanjši člo-! vek je baje živel v 18 stoletju in p sel se je Nikolaj Furry. Ko je bil star 21 let je meril 26 palcev. Kmalu potem je pa umrl in njegov okostnjak so spravili v muzej. — V elektrotehniki se rabi žica tanjša od človeškega alsu — V srabšč ni pomeni beseda abes mešanico in to se d bro ujema s prebivalstvom Abes nje. — Bolan človek naj bi nikoli ne segel no mrzlih obkladkih. ker lahko včasih zelo škodujejo. — Angleški lordi tmaio dvom'ji-vo prednost, da jih namreč obesijo na svileno vrvico, če store zločin, zaradi katerega so obsojeni na smrt. Napredek Addis Abebe V bivši abestnskl prestolnici so oni dan svečano otvoril. novo veliko elektrarno, ki bo dobavljala električen tek vsemu mestu hi tudi naglo napredujoči industriji. Prihodnje leto bo napeljana elektrika do Harrara. Italijanski inženjerj računajo s kapaciteto 25 000 000 kw. ur. V ta namen so zgradili velik jez, ki bo zadrževal 50 mil Jonov kub. metrov vode, tako da bo lahko elektrarna obratovala tudi v času, ko v Abesinvl dobro ne dežuje. se nekaj let ln Addis Abebe bo čisto moderno mesto. Iz prejSnje negufove prestolnice, v kateri so Uveli večinoma Abe-sinci v svojih s romaš nih kočah je nastalo velemesto s širokimi ulicami, kana* 11 zaci jo in vodovodom Italijanov v A besi n ji je zdaj 37 000 in njihovo število se bo v kratkem pomnožilo na 50.000. Ze zdaj je v Addis A bebi 327 avtotaksijev za Italijane in 05 za Abesinc«. Insulin f roti sladkorni bolezni Prof. Charles Best, ki je odkril • prof. Bantlnom zdravilo proti sladkorni bolezni, zdaj že sloveči insulin, je nedavno predaval v Torontu o sedanjem stanju zdrav ljenja sladkorne bolezni 1 insulinom. Najprej je omenjal naporno delo, ki ga je moral opraviti preden je odkril na psih učinke insulina. Potem je pa prese! na zadnjo izpopolnitev tnsullnovih preparatov v svezi s protaminom ln einkprotaminom. Ta dva znatno podajaata učinke tnsullnovih preparatov. Prof. Best je podrobno analiziral umrljivost za sladkorno bolezen v Kanadi od 1.1922. ko so tam jeli izdelovati insulin na debelo, tako da ga lahko dobi vsakdo, kdor ga hoče in kolikor ga hoče. V nekaterih starostnih skuptnsh umrljivost sa sladkorne bolezen sploh ni nazadovala, temveč celo napreduje. To se pa da pojasniti tako. da dočaka zdaj več na sladkorni bolezni obolelih starost delj kakor prej. Toda v starosti izpod 50 let se umrljivost očitno krči Od 1.1891 do 1920. torej dokler ni bil znan InsuMn. je umrlo v starosti do 50 let izmed 100 45 diabetičnih bolnikov, torej skoral polovica. Od I 1922 pa umrljivost sa sladkorno boleznijo nazaduje pri bolnikih Izpod 50 let. V letih 1929 do 1983 je padla urmljivoat na 16%. Od takrat se drsi 11 jI v ost diabetikov do 59 leta na tej vissaL ■ MALI OGLASI Beseda 50 par. daven posphei Preklici izjave oeseaa Din i.—. davek posebej. Za ptsmene odgovore giede malin ogtasov |e treba priložiti znamko. — fupustov za male oglase oe priznamo. za hodnike in stopnišča v vseh barvan v zalogi prt SEVER RUDOLF, LJUBLJANA — MARIJIN TRG 2. Kokus tekači Azno Beseda 50 par. lavek posebej Najmantai znesek S.— Din PRVOVRSTNA VLNA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— arbski prokupac > > 8.— rizling > » 9.— dolenjski cviček > > 10.— Portugalka > > 10.— > sladka > > 8.— Jabolčnlk sladki > > 5.— tramlnec > » 12.— lingač > > 12.— tg a n J a: troptnovec > » 24.— slivo v k a > > 24.— brinjevec > > 34.— rum » > m - borovnlčar > 9 itt.— Mrzla jed ha I Se priporoča Buttet« J Jeraj. nasi Minka Videmć, Ljubljana Sv Petra c 38. 42 T MALI OGLASI s •Slovenskem Narodu« imajo * I g U r t- o u •» p p u 1 \.SAhU» tidi^O luiilal tO Se vedno po starih cenah do-bavija v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Opravat Celov SKa oO t>piejeinajo se naiičila 50 1 ZA . VSAKO 1'IMF IKO -najo rj*a in najcenejša obučila sina b'a vite pri P R E S K E R Sv Petra cesta 14. ZA PRAZNIKE vsi k Miki ču na Glince. Prispe a nova pošiljka pristnih Štajerskih in dalmatinskih vin. Domače koline in domača zabava. Vsem cenjenim gostom želiva vesele praznike in se priporočava za obilen obisk. Tonček in Milka Miklič. 3527 ZAMRZNJENE VODOVODE tali brez razkopavanja zidu z električnim aparatom Avgust Cokert. klepar, vodovodni instalater Gregorčičeva 5 -tel 21 70 52 T M i Ali fL>> 11 AN JE ažuiM,inje vedenje zaves pe rila monograihov gumbmc Ve u Kn zaloga p*-rja po i din »Julljana«, G*^posveiska c 12 3 1 KALO! HALO! Ljub tel jI pristnih dalmatinskih vin dobite za Bjžič v gostilni PLODAN, ZaJoSka c, 18, Moste danes ha kaj ar In morske ribe. Se priporoča poslovodja Filip Renljanovifi. S52*, TRAJNA 0?%B*JLACIJA izdelana z najboljšim Innajuo-vejšiin aparatom v vseh moler-nih frizurah za ceno din 50.—. Trajnost zajamčena. Se priporoča frizerski salon Perhaj Ivan, Cerkvena ul. 19, Trnovo. S517 ZA BOŽIČ ... Vabijo smučarje 21ebske planine, gostilna pri žlelmika pa na dobre koline. Za mazo pa kapljica izborna In sladka, da lepše rlrsela bo smučka Vam gladka. 3516 Najnovejši patentni aparati za hitro ogrevanje prostorov, 70*3- prihranka na gorivu ! ! ! Zahtevajte ponudbe od: Branko Besen ic", proizvodnja patentov, Crikvenica 3532 HLAPEC marljiv, trezen ln zanesljiv dobi službo pri: Fric Smuk, valjčni mlin, Križe na Gorenjskem. 3534 Ia SUHE SLIVE 25 kg din 125, 50 kg din 225.—, 10 kg jedrc din 200.—, 50 kg Ia celih orehov din 300 franko podvoz razpodilja G. Drechsler, Tuzla. 3535 beseda 50 par. davek posebej NajmanjSi znesek 8.— Din " OREHOVA JEDRCA aova, sortiran cvetlični med In medico dobite najceneje v NKOAKNl MuMlana židovska ul. 6. 48.T "~ NAPRODAJ več zemljišč hi hiS po ugodni ceni. Obračajte se na Informa-clono pisarno Marinko, Udiljak — Banjaluka. 3513 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8. - Din KUPIM rab^ene industrijske tračnice ter polnojarmenik (gater) 30 čolni, rabljen. Ponudbe: Ludo-vik Kuharic ml., parna žaga — Ormož, 3504 KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje, moške obleke in perilo. Klavžer, Vošnjn«*ova ul t • 3472 ET EKTROMOTOR.,^ 220. V, 8-KSvi;ca l$0jdps&QV, dobro ohranjen, kupini.., Retnec & Co., Kamnik. 3533 DOPISI ^»-seUtt eOej NiiimaniS: mespk s. Din ST^*A Vse najho'jše h godu, vesele piaznike in mnogo, mnogo sreče v novem letu! 3529 Preizkusite | tuđi VI za 1 MESEC 150.000 Jih sedaj posluša glasbo, radio, gledališče LUL Pred 2 ali 3 leti bi bil. čudež, če bi mogli spet slišati. Sedaj morete doseči to z najmanjšim aparatom, na svetu — s srebrnim Vihraphonom. aparatom lešnikove. velikosti. Brez žic, brez baterije, brez toka. praktično NEVIDEN. Zahtevajte še danes brezplačne ln neobvezne pro-. spekte, zdravniška u verenja kakor tudi pogoje za 30-dncvno prelikiišiil© Kupon odrežite bi pošljite še danes na: APARATI VIBRAPHON (Dep. 30. B.) Zagreb, Tomislavov trg 17. ■ Pošljite, mi brezplačne in neobvezne prospekte kakor tudi pogoje za' 30-DNEVNO PREIZKUŠNJO Ime___,. Naslov Aparati vtbraphon (Dep. 30. B.) Zagreb, Tomislavov trg 17. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELJ VSEM SVOJIM CENJENIM NAROČNIKOM Anton Krašnja ▼odovodni instalater LJubljana, Emonsfca cesta % ŠIV STROJI NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI •Js8 > m o r ojr j i T K I C I K L I a I V. S T ROJ I igtaCifV vpzIčkf^TIlroJi avtomobilski. koisseadeJA*- TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA Karlovšks c. 4 - Podružnica Maribor: .Aleksandrova 26 Cen i h i Pt a s k o i ' - ?5s OSAMT-FENO DEKLE želi iskrenega prijatelja. Ponudbe na upravo i>lov. Naj oda j pod »Osamljena«. 3514 1 BOG\TA GOSPA Išče starejšega resnega gospoda z gotovino in v pokoju. Naslov v upravi »Slov Naroda«. 3531 Beseda l — Din davek posebej NajmanjSi znesek 15. - Din VILA NA BI EDU v lepi legi. z razgledoni na jezero 12 sob ipension) ugodno naprodaj. - Pojasnila: S!avko Repe. Bled. 3503 HlsA dve sobi. pi it i k'1 ne, • lep" - vrt. nivi *a — 40 000 din pt >^m; Kue, Brežic«, Predmestje 9. * 3516 Beseda oO par davek posebej Najmanjši znesek 5 Din. HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. 3530 'v S* JUG9GRAFIKA si PET M NAM Pri nas dobite zajamčeno pristna domača in dalmatinska vina, razna žganja, likerje, Unlonsko ln Laško pivo, ▼ mnogovrstni Izbiri razna topla ln mrala jedila. Express kava din 1.50 — Krofi s nadevom 2 din. GOSTILNA PRI LOVCU, Rimska e. 24, Bleiueisova e. t Najnovejše dogodke Is vseh krajev sveta poslušajte z radioaparatom ^Jf £ O I AT O *V* Brezobvezno Vam predvaja: »Tehnik« J. BAN J Al LJUBIC AN A, MIKLOŠIČEVA CESTA 20. — TEL. 34-19 as Vesele božične praznike in veselo novo leto želi Vsem svoj m cerverTm ^o^tom, odjemalcem in pnjauijem ona z rdečimi srci. r t * /. 5i * f "DRAVA,, Zavarovalnica za malega človeka M A R I B O R - Aleksandrova cesta Ste v. 14-1 Zavaruje: za slučaj smrti, doživetja, dote In rente (pen /i je) , Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi! Glavna podružnica: Sabotlca, Manojlovičeva št. 5 (v lastni palači) Zimska sezone u Rofiešlii Stotini 1 Elektrotehnično pod]etie BOGATAJ IVAN TELEFON fc0-03 Kongresni trg 19, poleg nunske cerkve jjj : Izvršuje vse esektefihse instalacije .. in no pravi 1 a. — Trgovina in zaloga vseh v t* s t instalacijskega* materiala. , Strokovno in solidno delo; nizke cene t . L''. • •• , vsem CENJENIM ODJEMALCEM 2BLIM SREČEN BOZIO IN NOVO LETO I ŠLEGR FRANJO MESNICA, LASTNI PROIBVOD BTJHO»H5SNATBGA BLAGA IN GNJATI A LA »P R A I tC t) ŠUNKE« ZAGREB, MAS AR YKOVA 18 TXLJTJTON ST. 62.-94 mm Kolesaril! Kolesa Vam ognjeno emajlira v vseh poljubnih barvah po smernih cenah Peršin Franc (A Ravnateljstvo zdraviliSca je glede- na mnogoštevilne želje svojih gostov storilo rVse, da bi svojim pacijentom tudi pozimi nudilo vso udobnost in;jim ss^oguralo največji možni uspeh zdravljenja. V ta namen je naj-modernejii hotel »Jtigoelovanski kralj« urejen tako, da ima pacijent, kar mir^e'za zdravljenje potrebno, vse v hiši. > ,1t-ts)m Jioteilf' je tudi strogo dijetska kuhinja, ki je — v zvezi z zdrav-ljehjem * vodo ^- dosegla v zadnjih letih tako mnogoštevilne in zadovo-ljujbee^\uapehe. Pod dosedanjim strokovnim vodstvom gospe Miklau ostane d iletjrst^a k-u h in, j ar* v s o z i m 6 odprta. vjndikacije: bolewii želodca in prebavil, DIABETES, bolezni jeter, žolča, led'vfc in seči, lažje živčne^ lEKilezni, rekonvalescenti itd. ^Točna obvestila daje ravnateljstvo zdravilišča 3743-2 v ROGAŠKA SLATINA •edL avtoU&m}e la tsspe^Msile M. VID NAD UUBUANO Makulaturni papir iMii.; Naroda« I4»sqaa», Kasnj« va aftsa s NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO Ravlfen: ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR RASPUTIN Ravlfen; ĆRNA VOJNA Thompson; SIVKO Malerlevat RUDARSKA BALADA Broširana knjig* etane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA? LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. • / „SPECTRUM" d. d. tvornice ogledal in hrtuUnlce stekla LJUBLJANA VIL Telefon 23-43 ZAGREB, Vla&ka oL 83 Telefon 22-683 Celovška SI SPLET, Krafte videva 13 Telefon 23-68 VELEZALOGE STEKLENIH PL08C IN OGLEDAL VSEH VELIKOSTI IN OBLIK ZA POHIŠTVO, OPREME, STAVBE, AVTOMOBILE, NADPISE, OKENSKO STEKLO ITD., ITD. Štirje aparati letnika I940 zopet dokazujejo, da Je znamUa svetovnega slovesa wmmummmmmmmmmmm Zdravilišče Dobrna N želi vsem svojim cenjenim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto. Vesele božične praznike ter srečno novo leto zeli cenjenim posetnikom svojim GOSTILNA »DALMACIJA« pri sejmišču — LAŠKO RADIONE 740 super Osemelektronskl veliki razkošni super Radione 740 Ima predstopnjo, 7 krogov. 3 valovna območja, moderne Jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu, sman.isano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratkovalne motnje — Tipa 740 W aa Izmenični tok rabi le 60 tvattov. Cena dtn 5.600.— Tipa 740 GW za latosmetni in izmenični tok rabi 70 wattov. Cena din 5.800.— RADIONE 540 super Peteiektronskl razkošni super Radione 540 ima: 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko. zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu. — Tipa 540 W za izmenični tok rabi le 40 wat-tov. Cena din 4.200.— Tipa 540 GW za Isto smerni In izmenični tok rabi 58 wattov. Cena din 4.400—- RADIONE 440 B super fttlrielektronskl baterijski super Radione 440 B Ima: sedem krogov, 3 valovna območja, 2 voltne Štedljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopljivo razsvetljavo skale. — Poraba toka (brez razsvetljave): 3 Volt, 0.42 A, 135 Volt. 13 ma Cena din 3,700.— RADIONE II 2 super Sest elektronski avto- in potni super Radione K t Ima: predstopnjo. 7 krogov. 3 valovne dolžine, delan je za 6 ali 12 voltm akumulator In za vse napetosti Izmeničnega toka; ima regulator za barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje In zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto. — Poraba toka je oeverjetno majhna in sicer: za izmenični tok le 24 ivattov. za 6 voltnl akumulator le 3.5 A. Cena din 4.800.— RADIO d. Z O. z V LJUBLJANI — MIKLOŠIČEVA CESTA 7 TELEFON 3190 VSEM CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM SELIM VESiSL B02IC IN SREČNO NOVO LETO ! BATISTIČ RAFAEL TRG. S SUROVIMI KOŽAMI STRA2ISCE PRI KRANJU — TeL So KOT DOSEDAJ BOM GLEDAL TUDI V BODOČE, DA BOM PLAČEVAL NAJVIŠJE DNEVNE CENE SE PRIPOROČAM ! Vesele bazične praznihe in srečno novo leto Selimo vsem cenjenim gostom. Obenem priporočamo svoja prvovrstna dalmatinska vina. Točimo: Cankarjevo nabrežje 5 I. A. SUNARA VODNE TURBINE ZA VSE RAZMERE avtom, regulatorje, xatvornice, za žage in Izdeluje In dobavlja G. F. SCHNEITER SKOF J A I OKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference — Zmerne cene napodna Tiskarna 1 C Kj L3UBUANA je naipopolnejši in najbolj ekonomičen gradbeni materijal, ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in omogoča izvajanje najdrznejših, stavbn h konstrukcij in najrazno-vrstnejših izdelkov CEMENT« A. D. LJUBLJANA - BEOGRAD - ZAGREB - SPLIT UraM* Jodp Zupan« // Za »orodno Utkamo" Fran Jaran // Za upravo in (moralni dol Krta Oton Chritfof U V*i v Ljubljani