Leto LXXL, št, 187 a Ljasljana, ponedeljek TL avgnsta lojS Din iznaša vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inaeratt do 80 rat a Din 2, do 100 rat 4 Din 2.50, od 100 do 300 rat A Din S, večji lnaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slavenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CN L J U BL4 AMA« Knafljevm eJftea fttev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 tn 31-26 Podružnice : MARIBOR. Grajski trg it. T — NOVO MESTO, LJsbrjansfca telefon st. 26 — CELJE, cel^ko urednldtvo: Stroasmaverjeva nitca l, telefon st. 65; podružnica uprava: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — jbsenicb: Ob poatna hranilnica t Ljubljani st. 20.351 10L Konferenca Male antante na Bleda: V pričakovanja važnih sklepov Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante bodo danes zaključena in bo zvečer izdan uradni komunike — Na dnevnem redu so predvsem problemi ie Evrope pustila Bled in odpotovala v svojo doroo- BLED, 22. avg. p. Včeraj dopoldne sta se pripeljala na Bled oba zunanja ministra zavezniških držav tam prisost ovali tudi zastopniki tiskovne Male antante. šefi tiskovnih uradov vseh treh držav ter veliko število tujih in domačih novinarjev. Tam so s- državniki tudi slikali, zatem so s? dr. Sto-jadinovič. dr Krofta in Petrescu Comnen po krajšem odmoru v salonu postaje cd. pel-aii na Bled v hotel > Toplice«. Prva seja, Na Bledu sta se češkoslovaški in rumunski zunanji minister takoj podala na dvor in se vpisala v dvorsko knjigo Nato pa so se vsi trije državniki zbrali k prvi otvoritveni seji blejske konference. Ob tej priliki je ministrski predsednik dr. Stojadinovič prevzel predsedstvo stalnega sveta Male antante za leto dni. Avdijencc pri knezu namestniku Pavlu Opoldne so se državniki skupno podali na dvor. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel najprej v avdijenco češkoslovaškega zunanjega ministra Krof to, pol ure za tem pa še rumunskega zunanjega ministra Petresca Comnena. Id ga je tedaj tudi odlikoval z redom Belega orla I. stop-nie Kosilo na dvoru Knez namestnik je državnikom Male antante na dvoru priredil intimno kosilo. Udeležili so se ga tudi vojni minister general Maric, dvorni minister Antić, rumunski poslanik Cadere, češkoslovaški poslanik dr. Lipa, dalje načelnik nolitii- nega oddelka nažega zunanjega ministrstva dr. ivo Andrić ter glavni spremljevalci obeh zavezniških držav, dalje naš poslanik v Bukarešti. Jovan Dučie in naš poslanik v Pragi Vaso Protic. Avdijenca pri Nj. VeL kraljici Mariji Okrog 16 ure je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela v avdijenco rumunskega zunanjega ministra Petresca Comnena in pol ure nato še češkoslovaškega zunanjega ministra dr Kamila Krofto Druga seja Po teh avdijencah se je ob 18. v Golf-hotelu konferenca Male antante nadaljevala. Druga seja stalnega sveta Male antante je trajala vse do 20. ure. Okrog hotela se je ves ta čas zbirala množica domaČih in tujih novinarjev, ki so z zanimanjem opazovali ves diplomatski promet okrog hotela. Precejšnjo pozornost je vzbudil tudi intermeno, ko je bil v Golf- j hotel pozvan madžarski poslanik na našem dvoru Georg Bessenyei-Bakas. Iluminacija Bleda Zvečer pa ie Bled kljub vsem govoricam. ki so se ze nekaj dni Urile o svečanostih ki &e na tahem pripravljajo za to konferenco Male antante, naravnost presenetil tudi vso razvajeno diplomatsko in novinarsko publiko. Ves Bled z otokom in gradom je zažarel v bajni svetlobi žarometov. Med tem, ko «o se zbrali državniki pri dr. Sto* jadinoviću na večerji, so se pojavili na temnih vodah iezera nešteti eolni osvetljeni z lampi joncki. ki so uprizorili naravnost divne slike beneških noči. Drugi dan konference Bled, 22. avgusta, p. Danes dopoldne ob 10. 9o se posvetovanja zunanjih ministrov Male antante nadaljevala Popoldne bo zaključna konferenca, po kateri bodo vsi trije zunanji ministri ob 18. sprejeli novinarje in bo ob tej priliki izdan komunike o razpravah in sklepih blejske konference Male antante. Drevi bo v Parkhotelu gala-večerja po večerji pa koncert na Čast visokim gostom Ponoči bosta dr Krofta in Petrescu Comnen s svovm spremstvom za- | vino. Napovedi of icioznega »Vremena« Oficiozno »Vreme« piše v svojem uvodniku o sestanku Male antante in posebej o problemu končne ureditve odno-šajev Male antante in Madžarske. Po mnenju tega beograjskega lista bi mogli blejski razgovori dovesti do sklenitve treh novih bilateralnih, a po vsebini identičnih paktov z Madžarsko. Mala antanta naj bi se v tem primeru kot celota odrekla formulam nekdanje diplomatske sole. ki je smatrala, da se samo s kolektivnimi pogodbami more podati zadostno jpmstvo za mir. Po-l vtisom učinkov bilateralnih pogrodb. ki -jih je Jugoslavija sklenila s Bolgarijo in Italijo, naj bi Ma'a antanta kot taka krenila po tej novi poti. To mnenje beograjskega po!uradnega lista je izzvalo v konferenčnih kro*rvh na BI -du vsekakor veliko pozornost in je le še bolj o ja čilo ie zgoraj omenjeno rezerviranost. v katero se je čez noč sprevrgli včerajšnji optimizem. ^ Nemški manevri predčasno zaključeni Po zatrdilu vojnega ministrstva h<+-*~ rezervisti s 1. septembrom odpuščeni * ~" Berlin, 22. avgusta, br. Silno pozornost v vseh političnih in diplomatskih krogih je izzval snočnji komunike vojnega ministrstva, ki b~ez vidnega vzroka objavlja, da bodo veliki nemški manevn še ta mesec zaključeni. Kakor znano, bi imeli manevri po prvotnem razporedu trajati 12 tednov do konca septembra. Komunike vojnega ministrstva pa sedaj naglasa da bodo rezervisti odpuščeni s 1 septembrom v istem redu, kakor so bili vpoklicani, istočasno pa bodo odpuščeni tudi vsi oni aktivni vojaki, ki so z avgustom odslužili svoj kadrovski rok. Ta nepričakovana prekinitev manevrov je izzvala v vsej javnost: različne komentarje V uradnih krogih so glede vzrokov predčasnega zaključka manevrov skrajno rezervirani in se izgovarjajo, da si je samo inozemstvo izmislilo, da bodo manevri trajali dva meseca ter da to sploh ni bilo nameravano. V diplomatskih krogih pa sodijo, da je treba počakati, ali se bo napoved vojnega ministrstva tudi uresničila, ker je možno, da je bil ta komunike izdan le v sv.rho pomirjenja medna rode javnosti in omiljenja nerazpoloženja. ki se pojavlja. ^ ar**; j^s**^* r > v T » mv T Jc i j" m Q- i*— r A i. x. fTK .1- flv t * \t a' r to 1f ;V • >ej ♦ **, v S>- * ~"Y t- i m- & j' o-^oir A Ulll i » 1 t. t\. i - t *o "-j ► r u^'**^rJ - jr~V C--*p. .m »• i . /A A«. » 1 v jri v . r . v tf V t't V jO v T i' v • *y- **i r - m no t A. *. ,^ ktLzv w v%.x ai' » " n>- f "V_na n f v W' &> ne-r- f' r r ter > _ r r r ^ r , t i - r * rr ^—• j— ^-v \jt ^>ra' ta- ^ Uv Odgovor Rima Italija podpira v voljce, ki jih ne na angleško demario •i« London, 22. avgusta, br. Kakor poročajo današnji listi, je angleški odpravnik poslov v Rimu izvršil novo demaršo pn italijanskem zunanjem miniti u grofu Ciamj in zahteval pojasnila o tem, da je bilo v zadnjih 14 dneh poslanih iz Italije na pomoč generalu Francu nadaljnjih 17.000 legionar- jev ter velike količine vojnega materiala. Angleška vlada je opozorila italijansko vlado na tO, da tako početje p*č ne more pospešiti likvidacije Španskega problema in uveljavljenja itali jansko-angle-škega sporazuma. Angleški odpravnik je zahteval, daj italijanska vlada informacije angleške vlade o pošiljanj« nadaljnje podpore generalu Francu kljub svoječasneimi dogovoru, de ne bo več intervenirala, demantira m tako pomiri mednarodno javnost. italijanski odgovor London, 22. avg. r. Danes je prispel odgovor italijanske vlade na angluHro demsr-so v Rimu. Italijanska vlada naglasa v svojem odgovoru: 1. Italijanski vladi ni ničesar znanega o kakih novih pošiljkah orožja genefakl Francu in je to verjetno popolnoma neoaoova- umakniti prej k« Orugui 2. V kolikor je bil poslan iz Italije vojni material v Španijo, so bile te pošiljke namenjene italijanskim prostovoljcem v Španiji, da bi mogli izvršiti svojo dottnoat 3» italijanska vlada ne more umakniti svojih prostovoljcev iz Španije prej, prodno tega ne store druge države. Po sodbi londonskih krogov ta odgovor italijanske vlade nepusča nobenega dvoma, da namerava Italija do kraja podpirati generala Franca in se celo naglasa sodelovanje svojih prostovoljcev v španski vojni na strani franeovcev. V Londonu smatrajo, da je ta odgovor v teani »vezi z odgovorom generala Franca. Šangna/, 22. avg. e. »Reuter« poroča: Včeraj ob zori je evropski predel Sanghaja vznemiril sazburljiv dogodek. Več odder-*om kitajskih Četnikov je uspelo, da so se vtihotapili v mesto in otvorili silovit ogenj na japonske straže m patrulje, ki kniarijo po mostu. Med tujci, ki žive v Sanghaju in zaradi silne vročine «pc na strehah, je nastalo veliko razburjenje. Kolakor je tovljeno, je. bil smrtno ran j« ki so m Apel Dalađiera na vse Francoze Samo s vztrafnim delom in s složnimi napori me more dvigniti narodne blagostanje in zagotoviti mir PARIZ, 22 avg. e. Ministrski predsednik Daladier je imel včeraj velik govor o gospodarskem položaju Francije in je med drugim izjavil: Poleg vseh glavnih dejstev vendar vidimo, da Francoska v tej atmosferi mednarodnih zapletljajev kaže veliko več vznemirjenja in nervoze, kakor bi bilo to pričakovati. Odkod prihaja to? To je zaradi tega, ker se na francoskih in na svetovnih trgih dvomi v vrednost franka. To je vsekakor v zvezi s tem, da so naši narodni dohodki v zadnjem času znatno padli in so se znatno povečale državne in samoupravne dajatve. Leta 1914. so znašali narodni dohodki 38 milijard frankov v zlatu, leta 1931. 49 milijard, a leta 1937 so padli na 22 milijard, a od tega je skoro 10 milijard državnih in samoupravnih dajatev. Kar se tiče dohodkov premičnega in nepremičnega kapitala, so se zmanjšali za 45%, dohodki francoske trgovine in poljedelskih podjetij pa so se zmanjšali za 66 odstot. Ko to vemo, moramo jasno videti pot, po kateri se moremo rešiti iz tega položaja. Daladier je nato poudaril, da je odločno proti vsaki deflaciji. Nasprotno je treba povečati dohodek obstoječega kapitala, da se s tem koncentrira čim več novega kapitala. Treba je predvsem spremeniti zakon o 40 urnem tedenskem delu. Brez velike formalnosti in diskusij je treba storiti vse, kar je potrebno, da bo vsako podjetje razpolagalo ne samo s 40 urami, temveč kolikor mu je potrebno za razširjanje koristne delavnosti. Ne mislimo ukiniti zakona o 40urnern delu, temveč je treba omogočiti podjetjem, da delajo tudi nad 40 ur. Smatram, da se ne moremo ogniti uredbi o obveznem plačevanju nadur dela, toda vedeti je treba, da je potrebna za plačilo nadurnega dela razumna lestvica, ki bo odgovarjala naravi in značaju posameznih industrij. Smatram, da nagrada za nadurno delo ne more biti večja od normalnih dnin Zahtevam, da naj se z vseh strani vloži največji napor, da se doseže večje državne dohodke. Tega ne zahtevam samo od delavcev, temveč tudi od delodajalcev. Ta napor je treba napraviti v obliki racionalnejše ureditve svojih podjetij, v obliki stalnega izpopolnjevanja materiala, dela in v veliki modernizaciji obratov. Vodeč računa o socialnem miru, morajo naši delodajalci spoštovati zakone, ki so dvignili dostojanstvo dela na višjo stopnjo. Pod takimi pogoji bo tudi država mogla izdatnejše podpirati gospodarsko proizvodnjo s tem, da bo znižala nekatere dajatve, da ne bo takega pritiska na naše gospodarstvo. Prepričan sem. da bodo znižane dajatve pripomogle do regulacije nivoja cen in usposobile podjetja, da delajo z dobičkom, ki je glavni vir za ustvarjanje novih kapitalov Ena najvažnejših potreb vsakega gospodarstva je stalnost proizvodnih stroškov in prodajnih cen. Neprestano skakanje stroškov in cen pomeni smrtno nevarnost za našo valuto. Trdno smo odločeni ustvariti akcijski načrt, ki bo istočasno vodil račun o osnovnih interesih dela, narodnega gospodarstva in financ. Pri izvajanju tega načrta vodimo računa o tem, da odstranimo nasprotstva med interesi državnih podjetij in interesi privatnega gospodarstva. Država želi. da prepusti zasebnemu gospodarstvu znatnejši del splošnih dohodkov, kakor pa jih je imelo dosedaj. Potrebno je. da vsi Francozi sklenejo premirje in da se glede na sedanji položaj na vsem svetu sporazumejo. Potrebno je to, zaradi rešitve domovine. Vrnimo Francijo k vztrajnemu delu in bomo rešili mir! Vrnimo Francijo k vztrajnemu delu, pa imamo najboljše poroštvo da ostanejo v veljavi socialni zakoni, ustvarjeni na temelju pravde in pravice. Vrnimo Francozom vztrajno delo, pa si bomo zagotovili stalnost naše valute, brez katere si ne moremo niti zamisliti velikodušnih razmer, za katere se navdušujemo, kakor malokdo. Potreben nam je odločen dvig naše državne v interesu obrambe Francije, v interesu njene varnosti. Ta dvig pa moramo začeti in doseči v znamenju zaupanja in reda in navdušenosti s toplo željo za očuvanje maru in z vero v lepšo in boljšo bodočnost. Zakon proti avstrijskim ministrom Vsi člani bivših zveznih in deželnih vlad pridejo Berlin, 22. avg. e. Zbornik zakonov in uredb z včerajšnjim datumom objavlja zakon o odgovornosti članov bivše avstrijske zvezne vlade in članov bivših pokrajinskih vlad. Zikon navaja, da se osebe, ki so bile v zvezni vladi ali v pokrajinskih vladah storile dejanja, ki predstavljajo kršitev pozitivnega prava ali so poslovale na Škodo nemških narodnih interesov, lahko postavijo pred posebno državno sodišče, ki bo zasedalo na Dunaju. Odredba velja tudi za župane, ki so pomagali pri takih poslih. Zakon odreja, da se uredba upora- bi tudi za bivše predstavnike občin in mest ter Dunaja, ki so se pregrešili s protipravnim in proti na rodni m delovanjem. V zveri s tem se v poučenih krogih poudarja, da bo ta zakon uveljavljen v glavnem proti visokim osebam, ki so brez vsakega pritiska in sile storile dejanja, kaznvva po tem zakonu. Kar se tiče oseb. ki bi mogle priti v postev, v poučenih krogih javljajo, da je to težko vnaprej reči. O tem bodo prišK do končnih podatkov šele tedaj, ko bo glavni komisar Burckd končal proočeva»j© zbranega ofoteŽihkoga materiala. Horthv v Nemčiji Berlin, 22. avg. r. Madžarski regent Hor-thy je s »vojim spremstvom prispel v Berlin na oficielni obisk, ki bo trn jal šest dni. Njemu na čast bodo razne prireditve, obenem pa se bodo vodila med nemškimi in madžarskimi državniki pogajanja o sodobnih političnih problemih. Pri tej priliki 9C ho odločilo, ali se bo Madžarska popolnoma naslonila na Nemčijo, ah rja bo šla po poti sodelovanja z ostalimi podunavskimi ta balkanskimi državami. Z uradne »trani ne dajo nilnJrm oi>ve-nagovorov. V političnih krogih predposta«vijajo, da bodo madžarski in nemški državnici govorili predvsem tudi o gospoda rakih vprašanjih, med drugim o olajšavah za izvoz madžarske živine v Nemčijo. V ruodžarafcjh gospodarskih krogih smatrajo ta predmet za izredno važen glede na to, da za madžarsko živino m tovrstne proizvode trenutno ni dragega tujega trga. Bukarešta, 22. arvg. e. Sef oddeka za gleške potne liste angleškega koenoieta na Dunaju g. Kendrick je prispel v Budimpešto, odkoder je odpotoval v Jugoslavijo. Kakor anano, je bfl Kendriok pred dnevi aretiran od nemških oblasti in prepeljan v zapor. Po intervenciji angleškega poslanika je bfl pa rapvecen, obenem pa mu je bilo prepovedano nadaljnje bivanje v Nemčiji. dobave letal .... 22. e. Po _____ _ vestiki je odobren firancoski vUdi ievos letci, ki jm je kupila v USA v vrednosti 5,300.000 dolarjev. To jc prvi primer, da Tk*da dovolila moaomskhn kz- Štetje Židov v Italiji Rim, 22. av»g. e. Dane« opolnoči je Kilo v Italiji izvedeno Štetje židovskega prebivalstva. Obrazci, ki so bili poslani vsem židovskim družinam in vsem, ki so židovskega pokol en ja, čeprav niso Rdovske vere, govore o verjetnosti, da se termi popisu ne bo mogel izogniti noben Žid, pa naj 9\ bo italijanski podanik ali tujec. Italijanski listi predvidevajo, da bo rezultat štetja pokazal, da živi v Italiji mnogo več Zidov, kakor je bilo dostej shižbeno ugotovljeno. Po dosedanjem Štetju je btlo v I ta-nji 47.850 Židov, toda izključno tak m. Id so židovske vere. Berlin, 22. avg. AA. (Tfcrvao). Nemški minister za narodno gospodarstvo WaJter Pwnic bo v druga polovici septembra obiskal nekatere držav« v jngovzfiodni Evropi. Newyork, 22. avg. AA. (Havas). V ladjedelnici »New Fort« se bodo v ponedeljek načela dela za zgraditev nove vefike ameriške potniške ladje, ki naj bi zamenjala ladjo »Levistan«. Nekdanjo nem*o lad)o »VaterkKkk so za krajšo dobo umaknite iz prometa. Nova ameriška ladja bo imela 34.000 ton ki bo največja, kar so jih do zdaj zgradili v ameriških Udjedelnkaah. Borzna poročla Čarih. 22. avgasta. Boograd 10, Pariz 11.91 London 21.2876, Nbpw York 436*5250. 398.60, BerT*D 135, Pfcvaja] 33 Pi Za enoten nastop vseh železniikih delavcev delirVMV Iz vil ve bili danes dopoldne koorerance zeetOprnkOv" železniških delavcev in profesionistov, aktivnih In Upokojenih is vseh krajev naše države k« sfcser radi aeln ilOVlI < e samostojne ki neesrvzsne uUukuvne organi* zacije, ki daj M esaogočila enoten nastop vseh tri raniikMi delavcev in profesiooi-stov aa n^aov« aoeiatee dobrine. Konferenco Je otvoril in vodil g. Srečko Gantar, ki je uvodoma pozdravil navzoče delegate, ki jih je bilo 43 in sicer iz vseh delov nase drsava, nato pa je obrazložil navzočim pomen in namen konference, ki jo je sklical poseben akcijski odbor sestoj eč iz 3 izvršilnih Članov in sicer gg. Srečka Gantarja, Franceta Polarnika in Antona Kvagla. Iz svoje s»n* de so nato delegati izvolili naslednje predsedstvo konference: Ivan Drnovšek, Maribor, Stjepan MaJerič, Zagreb, Danilo Slonovič, Sarajevo in Vasa Mijatov iz Kraljeva. Predsedujoči g. Drnovšek je sporočil dnevni red konference, ki je obsegal dva referata ter sklepe za intervencijo v Beogradu in predložitev pravil nove delavske organizacije. Kot prvi se je oglasil k besedi g. Leopold Brcnčič, ki je izčrpno orisal težak socialni in gmotni položaj železničarskih delavcev v vsej državi, povdarjajoč vse okolnosti, ki silijo 35.000 žel delavcev, da se strnejo v močno stanovsko organizacijo. Dejal je, da delavstvo, ki opravlja na železnici najtežje in najbolj odgovorno delo. že 20 let zaman trka na vrata odločujočih, da bi uvideli težak položaj tega delavstva in končnoveljavno rešili delavsko vprašanje s posebnim zakonom, ki bi bil trajne vrednosti in v katerem bi se predvidela prilagoditev mezd vsakokratnim draginjskim razmeram v državi. Od leta 1923 do 1927 je delavstvo na železnici polagoma izgubilo pravico za pravico, vendar ta Izguba ni pomenila samo poslabšanja gmotnega položaja, marveč se je poslabšal tudi moralni položaj. Od leta 1927 do danes pa so delavci utrpeli redukcijo za redukcijo prejemkov, ki so bile tem občutljivejše, ker se je od leta 1936 dalje istočasno večala draginja. Tako so znašale redakcije od leta 1927 do danes pri progovnem ^ delavstvu povprečno 50Vo njihovih prejemkov, pri delavniškem in kurilniškem delavstvu 38°/« in pri postajnem delavstvu 35*/«. V teh odstotkih pa niso vračunane redukcije premij, akordnih postavk in izguba obleke. Na tisoče je delavcev, zlasti pri progovnih sekcijah v državi, ki že več let zaman čakajo na stalnost. Se vedno so pogodbeni ali nestalni in vsako zimo jih čaka brezposelnost. Na tisoče delavcev, ki so sicer stalni, pa mora po zimi po cele tedne na brezplačen dopust, čeprav garantira delavski pravilnik vsakemu delavcu najmanj 160 delovnih ur mesečno. Za starostno zavarovanje so delavci plačali po svoječasno veljavnih predpisih določene zneske in so imeli zadevni fondi milijonska premoženja. Se danes pričajo o teh premoženjih krasne stavbe železničarskih stanovanjskih hiš. Kljub temu pa morajo delavci sedaj za ves čas nazaj še enkrat plačati prispevke in dosti je delavcev in profesionistov, ki morajo plačati po več, celo deset, dvanajst tisočakov nazaj. In če je tak delavec nastavljen, ga smatra železniška uprava za novinca, ki dobi pravico na najnižjo pokojnino na-stavljenca šele po 10 letih. Vsa doba, ki jo je prebil na železnici kot delavec, je izgubljena. Slične so razmere v bolniškem fondu, kjer imajo delavci edino pravico plačevati prispevke, svoj govor je g. BrenČič končal s pozivom, naj se sestavijo predlogi, ki jih naj organizacija v obliki resolucije predloži prometnemu ministrstvu ter generalni direkciji v Beogradu. Drugi govornik g. Franc Brezovsek iz Ljubljane se je zavzemal za zboljšanje položaja upokojenih železniških delavcev in rentnikov, zlasti onih, ki še danes prejemajo kronske rente s povdarkom, da se njihove pokojnine izenačijo z današnjo draginjo in današnjo vrednostjo denarja. V svojih nadaljnjih izvajanjih je omenjal, da je bilo vprašanje izenačenja takozvanih staroupokojencev v vseh na-sledstvenih državah in tudi v ostalih državah, ki mejijo na Jugoslavijo, Že davno izvedeno s tem, da so se jim ne novo odmerile pokojnine, odgovarjajoče prejemkom aktivnega osebja, oziroma da so se k pokojninam priznale večje draginjske doklade. Le pri naa v Jugoslaviji je to vprašanje do danes še nerešeno in trpi radi tega na tisoče staroupokojencev. Naravnost v obupnem položaju pa so rent-niki bivše Južne železnice, ki še danes prejemajo one kronske rente, ki jim jih je odmerila za tedanje razmere bivša Avstrija. Delavski pravilnik iz leta 19&0 in najnovejši pravilnik iz leta nista re- šila vprašanja starourx^kojencev, pa tudi ne vprašanja pokojnin delavcev, ki so bili tedaj še aktivni. Tretji govornik Miha Zagode ni Slaka je predlagal izvolitev pripravljalnega odbora, ki naj sestavi resolucijo. V komisijo za sestavo resolucije so bili rzvoljcni Brenčič, Kmet, Zagode, Malerič, Slonovič in Mijatov. V časa, ko Je komisija proučila v poitev prmajajoče predloge, se je razvila med delegati žrvateta debata, Id so se je med drugim udeležili delegati Supanič. Zagenmk, Bahim, Gruden, Gornik in drugi, ki so z zadoščenjem pozdravili ustanovitev nove delavske orsantse-cUe V borbi a* nilnhuaiiu pravice is-leaniikeaa delavstva ter aa zboljšanja dosedanjega stanja. Sprejeta resolucija zahteva med dragim: da se čimpreje pristopi k definitivni redakciji pravilnika o pomožnem osebju državnih prc*netnJh ustanov ob sodelovanju »Strokovnega udroftetija delavcev državnih prornetnfh TBtanov« m da se a tem pravilnikom za jamčijo delavcem vsa ona prava, ki so jih že imati in atCer da se avtomatično prizna stalnost vsem onim delavcem, ki so biH že stalni v smislu prejšnjih predpisov ali pa ki so bili Člani obstoječih provizrjekih fondov, nadalje da se osigura nirtiiisnVno izsnrsdovanje delavcev napram sferlbanhii letom, da se prizna deenvceni ^naka na sporedne prt* za selitvene stroasm da aa nadalje ukine sedanji akordnt In premijski isfii ki je kvaran za delavca in aa državno prometno ustanovo ter da aa delavske plača zvišajo v razmerju z draginj -skimi prilikami, Vprašanje penzijakega fonda naj se resi s posebnim pravilnikom, delavcem pa naj se prizna pravica soodločanja v tem fondu. Tudi naj se priznajo delavcem državnih prometnih ustanov vsa ona pravice, ki so zajamčene delavcem v naši državi na podlagi obstoječih socialno političnih zakonov. Ob priliki ta regulacije naj se priznajo vsa leta delavske službe v penzijo, kar je bilo priznano že z predvojnimi zakoni in službenimi pragma tik ami. Nadalje naj se ukine plačevanje kuluka aa delavstvo državnih prometnih ustanov, kar so delavske pristojbine daleko izpod eksistenčnega mi-nima. Tudi naj se storijo vsi koraki za ukinitev brezplačnih delavskih dopustov, Mavcem pa naj se zajamči pome atttev aa vse delavne dol v mgsuun. Ukine naj aa dosedanja praksa budi kar povzroča, da as vrat valili u na račun delavcev, eesnO € no nabavita material Za računsko teto naj s* dit za delavske plac** pJlSfclj dit za nabavo materiala. &* za pridobitev pokojninske pravice In čas bitev pravic« na polno psnatjo naj Tragična smrt redi analogno kakor flft zW reguliranim osebju z 10, oziroma IS do 30 leti Članstva, obenem pa naj aa ukine plačevanje Članskih prispevkov aa ono dobo« ko sO delavci svoje prispevke Že plačali V smislu prejšnjih predpisov. Potem so bila sprejeta pravila nove delavske sindikalne organizacije, ki bodo predložena ministrstvu. Izvoljen je bil or-ganizacijski odbor, v katerem so: Ernest Ravnikar (Ljubljana), Franc Breaovšek (Ljubljana), Franc Karbun (Maribor), Anton Zalar (Ljubljana). Anton Kregl (Maribor), Leopold Brenči* (Maribor), Danilo Slonovič (Sarajevo), Mi j o Vesa (Kraljevo) in Mijo Zagode (Sisak). Sedež nove sindikalne organicije bo odrejen potem, ko bodo pristojna oblastva pravila odobrila. V tem smislu bo sklican vsedržavni kongres železniškega delavstva in profesio-nalistov, na katerem bodo dokončno določili sedež nove organizacije. Mariborske in okoliške novice — Kav plavalni kleb v Maribora. Pripravljalni odbor novo ustanov! j enega plavalnega kluba v Mariboru bo razpisal te dni vabila za ustanovni občni zbor, ki je sklican za. petek, 23. avgusta v lovski dvorani hotel Orel aa 30. uro. Ustanovitev no* vega kluba, ki si namerava nadeti ime >Ma riborski plavalni klub«. je bila v športnih krosrih sprejeta s splošnimi simpatijami. Upamo in želimo, da to novemu klubu uspelo združiti pod svojim okriljem vse ljubitelje plavalnega sporta ter da bo v kratkem Maribor tudi v plavalnem športu zavzel ono mesto, ki mu ori pada z ozirom na geosraski položaj in prekrasno kopališče na Mariborskem otoku. — Avstrijskih nogometašev ni bilo. Včeraj bi se morala v Mariboru vršiti nogometna tekma med FC Rapidom iz Celovca in tukajšnjim SK železničarjem. Tekma pa je bila preložena na poznejši termin, ker so Celovčani sporočili, da radi »tehničnih« zaprek ne morejo v Maribor. — Pora« ptujskih nogometašev v Mariboru. Na stadionu SK železničarja je bila včeraj popoldne prijateljska nogometna tekma med pobreško Slavijo in ptujsko Dravo, ki se je končala z zmago Slavije v razmerju 5:1 (2:1). Domačini so bili v vsakem oziru boljši nasprotnik ter so zasluženo zmagali. Ptujčani so sicer zelo požrtvovalno zaigrali, vendar se jim je poznalo, da že delj časa niso igrali težjih tekem .Sodil je g. Bizjak v splošnem dobro. — Drava zahteva svoje Žrtve. Včeraj popoldne okoli pol 5. ure je skupina mladih fantov plavala v levem dravskem rokavu pri Mariborskem otoku. Med njimi je bil tudi 16-letni Franc Prešeren, sin strojevodje državnih železnic, stanujoč v Stefensovi ulici št. 1 v Mariboru. Ko so fantje plavali nekako proti sredini Drave, in sicer blizu mostu, ki veže Mariborski otok z levim bregom, je Prešern nenadoma zakričal, za vpil na pomoč ter v nasled-jem trenutku izginil s površja Drave. Fantje so takoj plavali za njim. da bi mu pomagali, toda Prešerna ni bilo več na spregled. Alarmirali so takoj reševalni čoln, toda vsa prizadevanja, da bi nesrečnega mladeniča našli, so bila zaman, ker ga je valovje zagrnilo. Prešeren je bil sicer zelo dober plavalec in domnevajo, da ga je pri plavanju v odprti Dravi prijel krč. —- Tajfnsrvena smrt otroka. V soboto popoldne je neka ženska pripeljala pred hišo Angele Laknerjeve na Fali zibelko z otročičkom ter izginila. Otrok je nekaj časa jokal, potem je pa utihnil. Ko so ljudje pogledali v zibelko, je bil otrok mrtev. O tem informirani orožniki so obvestili mariborsko državno tožiltsvo, ki je odredilo obdukcijo otrokovega trupelca, ki bo na selniskem pokopališču. Obstoja namreč sum, da je bil otrok zastrupljen. Orožniki so se izsledili otrokovo mater in sicer neko Ivanko G. Otrok je bil nezakonski. Ženska je pri zasliševanju izpovedala, da je otroka pustila »>red Laknerjevo hišo zato, ker je imela opravek. Sodna komisija je ugotovila, da se je >trok zadušil. Drobovje in možgane so poslali v svrho preiskave fiziološkemu institutu v Ljubljani Otrok je 3 mesečni Avgust Magwl in ga je Gradišnikova imela samo na reji. Ugotovili so, da je dete zaužilo preveč maka. — Sobotni trg 20. avg. je bil dobro založen. 0 slaninarjev je pripeljalo 16 svinj. Svinjsko meso so prodajali po 12 do 15, teletino po 8 do 14, svinjsko meso izlu-ščeno 13 do 14, riba 15 do 16, zajec 13 do 14, salo 14 do 15, slanina 13 do 14, pljuča s srcem 7 do 8, jetra 7 do 8, rebrca 10 do 12, glava z jezikom 5 do 6, ledvice komad po 2 do 3, noge 1 do 2 din komad. Na ze-lenjadnem trgu so prodajali 9 vozov krompirja in 106 vreč. Cena za kg 75 para do 1.50, merica 5 dO 6 din, čebula 2 voza in 47 vreč po 1.50 do 3, česen 2 do 5, zelja 6 vozov za glavo 50 para do 4 din, kislo zelje 4 din, kumarce komad 50 do 1 din, kumarce za vlaganje 8 do 12 komadov za dinar, zelena paprika 5 do 10 komadov za 18 din, karfijola 1 do 6 za komad, ohrovt glava 50 para do 2 din, hren 8 do 9 kg;, buče 50 para do 3 din za komad, rdeči paradižniki 2 do 4 din za kg, glavnata solata komad 50 para do 2, endivija 25 para do 1 din. Na sadnem trgu so prodajali: jabolka 3 do 5 din za kg. hruške 5 do 8, slive 6 do 8 za kg, Črnice 2 din liter, breskve kg 6 do 16, maline 3.50 do 4 za liter, grozdje 8 do 12 za kg, brusnice 6 do 6.50 za liter, luščeni orehi kg 36 din. Na perutninskem trgu je bilo 122 kokoš, komad 18 do 25 din. Piščancev je bilo 724 komadov za par 16 do 50. gosi po 30 do 35, 64 rac po 12 do 18. 32 domačih zajcev po 24 do 25 din. Na senenem trgu je bilo 6 vozov kislega sena po 72 do 80 din za 100 kg, 1 voz pšenične slame po 45 din za 100 kg. — Razglas da vrne uprave. V smislu člena 148 zak. o neposrednih davkih je pote« kel dne 15. avgust* 1938 skrajni rok za plačilo III. četrtletnega obroka zgradarine. pridobnine. davka na posl. promet >n luk-eus (pavšaliTan) rentnine, davka na neože* niene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet in I polletni obrok zemlja rine- V smislu S. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem iztirjanju in neizterljivosti dav* kov z dne 19. 12. 1928. št. 146.000 (Uradni li«t 32/8 iz leta 1989 ee opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks. da jih plačajo v osmih dneh. sicer se bo uvedla prisilna izterjava v smislu čl. 30 in 59 zgoraj citirane uredbe. Bajka Justina Prizadeti sadjarji Maribor, 22. avgusta Naši sadni izvozniki se morajo boriti s novo težavo. Naš sadjar in kmet, ki prodajata sedaj jabolka do 2.75 din in ki upa na lep izkupiček, je pri tej novi težavi nujno povezan s sadnimi izvozniki. Številni vagoni gredo vsak dan iz Maribora ki Pesnice v Nemčijo. Zadnje dni pa se dogaja, da zmanjkuje vagonov in sicer na kolodvorih v Mariboru, Pesnici ter Ivanj* kovcih. Sadni izvozniki so zaradi toga zelo prizadeti, saj zamudijo lahko dobavne termine in je s tem ogrožena vsa kupčija. Naši sadjarji m kmeti ps so prizadeti zaradi tega, ker prihajajo s svojim blagom na kolodvore določene nakladalne dneve, ki pa so spričo pomanjkanj« tovoren vozov prišli v preizkušnjo. Sadni izvozniki m sadjarji se zaradi tega bridko pritožujejo in so trdno prepričani, da bodo odločilni čtntteiji v razomevanja interesov našega sedjarseea poskrbeli m* dovoljno število Spremembe v novem voznem reda Te dni je bila na glavni Arekcfjl želesnte v Beograda konferenca zastopnikov vsen zefesnatfh oprav, UMfcaiictsli osgantsacij, rečne in flMvSke plovbe, banovin itd. Rax-pravijal ao o voznem reda za L 1938-39. Sklonjene so bile tudi nekatere važne spremembe v železniškem prometu nS področja ljubljanske železniške direkcije, kar bo našo javnost nedvomno ženim* i o. Na progi Jesenice—Bistrica Bohinjsko jezero nameravajo mresti vlak as povratak deiapsesa s Jesenic, odkoder bo odhajal ob 22.30. Na prosi Ljubljana—Novo mesto bodo uvedli vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 530 ter bo imel aveao a Kočevjem, kamor bodo potrtki prispeti is pred S, Nadalje bo imel novi vlak avaso v Trebnjem s vlakom, ki vosi v St J sok v Novem m sate pa z viskom na progi proti Straši Toplicam. Vlak se bo vračal is Novega okrog 16. (Cea se ni točno desocen.) Da bodo 1614, bodo na progi Ljubljana—Litija uvedli lokami vlak. ki bo vozil iz Ljubljane takoj za potniškim vlakom. Lokalni vlaki, ki zdaj vozijo med Zagrebom in Brežicami, bodo Vozili po novem voznem redu do Videm—Krškega. Tudi med Mariborom in Celjem bo vozil še en vlak, ki bo odhajal iz Maribora ob 23.30. Na progi Murska Sobota—-Hodc4 bo vozil še par tretjih vlakov; iz Murske Sobote bo novi vlek odhajal okrog polnoči. Na progi Ljutomer—Murska Sobota bosta vozila dva lokalna vlaka s prihodom približno ob 8. ▼ Ljutomer in ▼ Mursko Soboto. Izboljšan bo rodi promet na glavni progi med Beogradom in Zagrebom, odnosno Beogradom in Jesenicami rn na drugih, priključenih progah. Poleti bosta vozila se dva brza vlak s med BeOsfrodOPi in Zagrebom. Imela bosta priključene vagone že neposreden promet med Beogradom in le* toviaob Glede mednarodnega prometa so sklenili, naj direkcija ukrene vse potrebno ss izboljšanje dosedanjfc razmer. Direkcija bo poslala jeseni v Budimpešto svojega zastopnika tis mednarodno konferenco aa le-ieznHflci promet. Slovenski Javnosti «76 otrok strada v nest lepi planinski Ritnici na Pohorje. Se tretji teden stoje njihovi redniki ▼ mezdnem tikanja. Neže* dostno ps je ven gornja ose* prehranjena ae vseh zadnjih sest let. V obmejnem are* za j« doma, priklenjena dobesedno na granit, iz k&tereara nejspratasjis in oajadra-vejSa roka komaj izkleše polovico tega. kar skromni človek normalno potrebuje. Osnoval se ie podpisani odbor da zbere od vseh socijalno hn rodoljubno entotth src prostovoljne prispevka, bodi v blagu, bodi drusače. da olajša vsaj nedolžni daci težke ure vsestranskega pomanjkanja. Za vsak najmanjši dar, izrekamo najlepšo zahvalo. Slovenci, ne zabHe obmejne dece! kjhofca na Pob. &^svgdata lflho. Vse prispevke naj se Odda na ohttnsko opravo. Odbor za pomoli stradajoči ded* Deborsek Karei, sreski nar. pisrtanae l.r. Zatotmk Janfto, pveoasAA občine 1. r. Ptihr Viktor, obtfenefci odbornik L r. slan obe. oprave t r. L* Triglava In oMeial Pa dno je sedel v prepad nS> TVigzmvn naa znam botanik, vpokOjeni izadnctterj ff. ko Jesena, stsnutoč ne. uvedi 19 <* " ljanSSL ZdnJ SO nesreee. saj aa Je turistov. 73-letni Bajko Justin se Je Se v sredo opoldne odpeljal m vlakom do Mojstrane, namenjen v Trtglavefko pogorje, kamor > zahajal teko red. Odšel Je do Vrat, notar se js ustavu v Aljaževem doma, kjer Js tudi prenočil. Iz Aljaževega doma je naslednji dan krenil na Kredarico, ostal gori ves dan in Živahno kramljal z večjo družbo turistov, ki jim je pripovedoval svoje planinske doživljaje. V petak šarana SS je odpravila skupina turistov na vrh in se jim js te na Malem Triglavu pridružil tudi Justin. Rasne je ss je fnssjovarjal a us> I m tržaškim turistom, ki mu je med pogovorom omenil, da je že petftlStiridesetič na vrhu. hkrati pa Js pototn. de ss ne počuti posebno dobro, in sicer zato ne, kar je pred odhodom v ko«! zajtrkov«]. Z vrha se je Justin nameraval vrniti nazaj na Kredarico in od tam do Vodnikove koče ter v dolino. Družba planincev je odšla z vrha malo pred 7 namenjena v Aleksandrov dom, takoj za njo pa je krenil tudi Justin. Akademik Branko Pogan iz Rožne doline, ki je bn že v Aljaževem domu skupaj z njim, pripoveduje, da je točno ob 7 začul za seboj sum. Takoj se je ozrl in prepaden ugotovil, da je padel Justin in sicer pri prvem klinu. Padec so videli tudi dru eri turisti, ki so obstali vsi zaprepafičeni. Z daljnogledom so skušali ugotoviti, kje j« nesrečnež obtičal, po pa niso opazili niti globoko spodaj na sneži-šču. Potem so se nekaj časa zaman trudili, da bi izsledili ponesrečenca, nakar so nadaljevali pot do Aleksandrovega doma, vmes pa ustavili vse turiste, ki so jih srečali in jim pripovedovali o nesreči. Neki Nemec je odhitel v Mojstrano, kjer je alarmiral reševalce. Hkrati je prispelo iz Aleksandrovega doma tudi na Jesenice telefo-nično obvestilo o nesreči. Reševalec Korenini je takoj poiskal svoja tovariša UroSa Zupančiča in Moreta, nakar so se v vsej naglici s kolesi odpeljali proti Mojstrani, odkoder so odhiteli skozi Vrata na Trigrlav. Spotoma so pismeno obvestili Se Joža Oopa in dr. Miho Potočnika, ki sta b:la v petek z udeleženci plezalnega tečaja nekje na Skrtatid. Reševalci so zvedeli na Kredarici, da je Justin omahnil blizu Vodnikove ploSče na južno stran grebena. V soboto zjutraj so reševalci Korenini, More in Župančič, ki se jim jo pridružil še mladi plezalec Tgor Triller, odšli že pred peto uro na Triglav, opremljeni z vrvmi in drugimi pripomočki. Ko so po sledovih našli kraj, kjer je strmoglavil Justin, so se jeli spuščati nizdol v steno, kjer so na prodnati polici našli najprej pokojnikovo čepico in Zlomljeno palico. Ob sedmih so v skalni razpoki naleteli na Ju-stinovo truplo in sicer kakih 150 m pod vrhom. Truplo je bilo za.gvozdeno med skale, vse razmesarjeno, obrnjeno navzdol in z nogami zapičenimi v trup. Glave m bilo nikjer, vratu se je držala samo ena čeljust. Zupančič se je spustil mimo ponesrečenca čez previsne skale na širšo polico, nakar šele so reševalci mogli začeti svoje naporno in nevarno delo. Po polici so spravili truplo levo navzdol in ga po silnih naporih prenesli skozi kamine na melisče na južni strani stene. Reševalci so potem dobili pomoč, nakar so truplo prenesli do Aleksandrovega doma. Zdravnik dr. Bre--elj je ugotovil, da Je Justina zadela kap, zaradi Česar je omahnil. Zavito in na no-silnico privezano pokojnikovo truplo so čez noč položili na snežišče, včeraj ob 9.30 so ga pa prenesli v Srednjo vas v Bohinju, kamor so prispeli okrog 5. Na prsi pokojnika so planinci položili šopek zelenja in planink. V Srednji vasi je sledil komisijski ogled trupla, nakar so ga položili v avto-furgon mestnega pogrebnega zavoda ter ga snoči prepeljali v Ljubljano. Očetovo truplo sta spremljala oba pokojnikova sinova Vladimir in Ciril, ki sta že v soboto prispela v Triglavsko pogorje. Pogreb pokojnega Rajka Justina bo danes popoldne ob 17. in sicer po pravoslavnem Obredu izpred kapelice na pokopališča pri Sv. Križu. Nekaj spominov na Rafka Justina Ko smo v soboto zjutraj braH o nesreči na Triglavu, je takoj obšla zla slutnja znance, še bolj pa stanovske tovariše pokojnega Rajka Justina, ker je bik) rečeno, da gre za starejšega turista. In žal se je ta slutnja uresničila. Kakor je bil pokojni trden m pravi obok narave že od mladih let, je vendar svojo moč precenjeval. Češ, da mora premagati vsako slabost Ze pred leti mu je zdravnik svetoval, naj opusti pretežko bojo v planine, toda to ni nič pomagalo in ko je letos spomladi težje obolel, ni mogel zdržati v postelji. Ko ga je prijatelj srečal na ulici ter mmi bral z obraza, da je bolan in mu prigovarjal, naj se pazi, mu je Justin odgovoril: — Zdravnik hoče. da bi ostal v postelji nekaj dni, ker imam nad 38* vročine, pa ne zdržim, in jutri poj dem na Šmarno goro. Se najbolj se pozdravim v višavah, sploh bi pa najraje umrl kje v planinah, ker ae ml zdi to najlepša m najlažja smrt To svojo željo Je izrazil večkrat vpričo znancev, v družbi, kamor Je pa le redko zahajal. Zelja, da bi omrl v planinah, se mu je izpolnila. _ Pokojni Justin je bil svojevrsten človek, po svojih nazorih in načinu življenja čudak že od mladih let. Globoko je ljubil naravo, zlasti rsatlinstvo, ki ga je opazoval, proučeval in negoval vse Življenje. Družbe nikoli ni iskal in tudi na izlete je hodil najraje sam. Bn Je mnenja, da družba človeka samo ovira, posebno v planinah. Će ga je pa le zaneslo tu pa tam v družbo, je bil zanimiv družabnik, saj Je anal tako lepo pripovedovati o svojih doživljajih, o redkih rastlinah in rožah, ki jih je odkril visoko gori v planinah. Kot vnet botanik je imel " bal ni Vrema na Krasu sknTbenira pospan msszsssaan na Trebelno pri Mo-kronosru, Ja najsi v Trstu voznika za pre-voa_sa liasflsli JS moral serveda precej Vi-asja pruvoauiao, katero mu Ji moral po, vnesti tedanji JajStai šolski svet Zloglasni HsSTunagvr je debelo r*gledal, ko je dobsl v roke račun, Justin mu je pa po-Jasnfi, da ima toliko herbari je v raznih nasfnn, ki jm je treba skrbno prevažati m paziti, Oa se ne poatodujsjo. Od tod tako visoka prevozni na. Povrnili so mu vse etjoake. KO je skjCbovai v Beli Krajini nad Kolpo na Preaoki, je skrbel tudi za šolski pouk na pravoslavnih Bojancih, ki so spadali pod marijindolsko pravoslavno župnijo. Tu je poblize epoanal pravoalavje in se po-jrlobil vanj. Hrana rdi in pobratil se je z ondotnim župnikom Grujičem, poznejšim vladiko. Temu je ottjubil, da bo prej ali slej prestopil v pravoolavje. To je storil •als, ko se j« vrnil pp vojni v Ljubljano. Neke noči ni mogel spati in pravil je, da Se rrw fe zdelo, da ga peče vest. Spomnil se je na obljubo glede pravoslavja in takoj drugo >Jtro je šel na magistrat, kjer Js pevodal, da hoče prestopiti v pravoslavno vero. In od tedaj je bil vzoren vernik pravoslavne cerkvene občine v Ljubljano. Bil Je vedno zaveden Slovenec, Jugoslovan in Slovan vobče. Mnogo se ja ukvarjal s slovanskim slovstvom in staro slovenščino. Zatrjeval je, da ima že pripravljen napis v staro slovenščini za svoj nagrobni spomenik. Kdor ga ni poznal in ga je videl na ulici, bi n^. bil mislil, da vidi pred seboj moža, ki je ponesel slavo nase domovine P° širnem svetu in ki Je znan tudi med sv** tovnkni učenjaki. SJava njegovemu spominu! IH vizionar v Triglavskem pogorju Komandant dravske divizijske oblasti general Djordje Luklc je prišel v soboto proti večeru a Komne mimo Triglavskih jezer v AleksajMirov dom, da bd se včeraj povzpel na vrh Triglava. Prenočil je v Aleksandrovem domu. Vreme je bilo krasno, noč jasna, le na Jugovzhodu so se vlačile megle, a tam doli za Trento se je bliskalo. Izkušeni planinci so napovedovali poslabšanje vremena. In imen so prav. ž)e ponoči so zagrnili oblaki Triglavsko pogorje in začel Je besneti vihar, da se je AleOcsandrov dom kar tresel. Bučanje viharja Je Mlo tako silno, da ni bilo mogočo spati. Večkrat je kazalo, da bo vihar dvignil streho doma. Zjutraj so se podile preko Triglava megle in celo ob vznožju Je pihal tako močan veter, da na plezanje na vrh ni bflo mogoče niti misliti. Proti poldnevu so se megle sicer nekoliko razkadile, vendar so pa večinoma zagri-njale vrh Triglava, ki se je prikazal ia njih le tu pa tam. 2e je kazalo, da sp bo vreme zboljSaJo, ko ao «e jele vaUtl iz Trente nove megie in kmalu Je Jelo tudi lahno deževati. Popoldne Je v presledkih lilo, da m bflo mogoče stopiti iz doma. Nekaj turistov Je dež zalotil med potjo in biH so do kože premočeni. Drvizionar. ki Je napravilo Triglavsko pogorje nanj mogočen vtis, je ostal v Aleksandrovem domu db danes, v nadi, da bo danes vreme ugodnejše. Vse pa kaže, da tudi danes ni imel sreče, nasprotno, najbrž bo moral vedriti v triglavskem pogorja, dokler bo tako hso kakor Je danes dopovaift. KOL1DAB r. Poriedetjsk, 22. avgusta katoličani: Timotej DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kraljica d£ungte Kino Sloga: Ana Karenma Kino TJmon: Tajmstvena uMca KJtjo Btostec »Prestare in »Carjevi sveč-nskat Reso ftlMca* Moj sni gospod ministar DEŽURNE LEKARNE Danes: Bakarčzč, Sv. Jakoba trs; 9, Kamor, Miklošičeva oeata 30, Mmiuaver, Sv. cesta 78. Vsako delo je vredno plačila, proatovolj-ao ss posebno. Najskromnej^e plačilo je zahvala, čamt in priznanje tor*j prostovoljnemu delu, kuhiku, storjenemu iz ljubezni do bližnjega. Dm ni rez, kar je res, temveč je re«, da ni res, kar je res, to je ie stara stvar in s tem se je sprijaznila tudi že resnica — ta uboga hčerka božja. Čami in hvala tudi nji, da je tako av*fev*s in Hrohogrudnaf Mestno načelatvo je nem poslalo oni dan popravek v obliki pojasnila v zadevi mestne plinarne in njene kavcije v zneska hJO diru Mestna občina pojasnjuje m utemeljuje to kavcijo na svojevrsten način. Njena logika /a vredna ovekovečenja. Skoda bi bilo, če bi zapadla pozabi, ker je edinstvena. Mestna občina pravi, de je mestna plinarna pobirala kavcijo prvotno samo od nerednih plačnikov, ko so hoteli imeti ponovno priključitev pitna. V kratkem času pa se je izkazalo, da je težko delati izjeme in deliti konzumente v dobre in slabe plačnike. Zato je bila uvedena kavcija za vse konzumente brez razlike. To se pravi, da je vrgla mestna občina v en koš tiste odjemalce plina, ki že dolga leta v redu in Pošteno plačujejo pfvu in one, ki ođ njih dotžnih zneskov ni mogla izterjati. Po tej logiki bi bito treba zapreti vse ljudi, kajti če eni kradejo in sleparijo, se najlaže izognemo zlu, če tatvine in sleparij« sploh preprečimo. Preprečimo jih pa lahko tako, da vse ljudi, poštene in tatove s sleparji vred zapremo. Enako lahko preprečimo za veš večne čase tudi roparske umore, če vse ljudi obesimo. To je naj-kamjmt pemtee — po lo&ki naše mestne oo- - L*