36. številka
I imm, i mMi. H. Umrji
H1H. lefo.
.Slovenski Narod" velja ¥ Mafel|aai
na dom dostavljen:
celo leto naprej .... K 24*— pol leta      „      • •
četrt leta „ na mesce m
12-—
; 6--
. 2--
v upravništvu prcjcman:
celo leto naprej ■ , • • K 22*—
pol leta     „ • • • • •
Četrt leia     „ • • • . . 5*50
na mesec   ■ • • . • ■ 1*90
Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vTaČajo. Uredništvo: SLaailova allca it 5 (v pritličja levo.) telefon tt 14.
laserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari
—— Posamezna številka velfa 10 vinarjev. —mmm
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. v,Xarodna tiskarna« telefon št Of.
•Slovenski Narod" velfa po posli:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     „       „    . .
četrt leta   m      m    . »
na mesec   «       m   m m
K 25-— . 13--. 6-50 . 230
za Nemčijo:
celo leto naprej      ... K 30*
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej .... K 35.-^
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravniitvo (spodaj, dvorišče levo), SnaUova ulica it 5, telefon ŠL 04*
Pokopana revizija deželnega volilnega reda.
Po dogodkih v včerajšnji seji odseka za revizijo deželnega volilnega reda je pač popolnoma jasno, da na kako sporazumljenje sploh ni misliti in je torej celo stvar smatrati za izjalovljeno. I speh vsega je samo spoznanie, da je s klerikalci vsako paktiranje popolnoma nemogoče in vsaka misel na poravnavo obstoječih nasprotstev naravnost absurdna.
Narodno - napredna stranka je ravno v vprašanjih glede volilnega reda in volilne pravice zavzemala vedno najpopustnejše stališče. Ni-\Kr se jim ni tako mudilo z znižanjem cenzusa in z uvedbo direktne v 'ilne pravice v kmečkih občinah, kakor na Kranjskem. Na Češkem, ki ie vendar gospodarsko na višku razvitja in čigar prebivalstvo se odlikuje po redki politični izobraženost, >e danes nimajo tega. kar imamo že davno na Kranjskem, kjer smo gospodarsko vendar daleč za vsemi drugimi kronovinami izvzemši Dalmacijo in Istro, in kjer politična iz-^razba tistega kmečkega polprole-jata. ki daje klerikalni stranki vso njeno mGč, ne presega dosti politične izobrazbe meksikanskih rdeče-kožcev. Zlasti pa je zadnja volilna reforma za deželni zbor pokazala tako nadčloveško, nad vsak strankarski egoizem in nad vse najnaravnej-še ozire samoobrambe vzvišeno popustljivost narodno-napredne stranke, da kaj podobnega sploh ni dobiti v zgodovini volilnih reform.
Sedaj so prišli klerikalci z novim predlogom na revizijo in pre-memno deželnega volilnega reda. Z ljubko sramežljivostjo so pripoznali, da je volilna reforma, ki so jo ustvarili pred šestimi leti, šušmarsko delo, kakor so po sodbi merodajnih ministrstev sploh vsi zakonodajni produkti, kar jih zvali ta stranka odbranih kapacitet — in to simpatično pripoznanje ostane skoro gotovo edini sad te najnovejše akcije za volilno reformo.
Bistvo klerikalnega predloga za reformo volilnega reda je: mestni in trški kuriji se vzamejo vsi izven-liubljanski mandati na ta način, da dobe kmečke vasi, ki   so politično
združene z mesti, volilno pravico v mestni kuriji: da bi mestno prebivalstvo bilo toliko bolj zanesljivo pripravljeno ob vsako politično veljavo, se mu obesijo še indusirijalni okraji; v kmečkih občinah pa se preustroje okraji tako, da bi klerikalna stranka nobenega ne mogla izgubiti in vrh tega se še pomnože mandati kmečkih občin za štiri.
Klerikalci so najbrž mislili, da bodo z revolverjem v roki izsilili kapitulacijo. Ce ne glasujete — pa raz-vdiavimo dolenjski in notranjski mestni mandat. Potegnili so ta revolver včeraj iz /ena — pa ta grožnja ni napravila nobenega vtisa.
Z veliko radostjo je javnost včeraj izvedela, da se napredni poslanci absolutno niso udali in da odklanjajo z vso odločnostjo zahteve klerikalne stranke. Klerikalci se prokleto motijo, če mislijo, da hoče narodno - napredna stranka za vsako ceno mir imeti in se ogniti sitnosti, da bo svoje pravice odkupovala klerikalcem in dopustila trajno in veliko oškodovanje mest hi trgov-, samo da bi klerikalci ne razveljavili Lavrenčičeve-ga in Mazelletovega mandata. Volitev v mestnih in trških skupinah poslancev Lavrenčiča in Mazelleta je bffa razpisana pravilno v smislu veljavnega zakona tako. kakor ]e bila doslej praksa in kakor je bilo pri svojecasnem volilnem kompromisu izrecno in obvezno dogovorjeno. Če bi se torej osmehla klerikalna veČina dež. zbora razveljaviti Lavren-čičev in Mazelletov mandat, bi bilo to na^ilstvo. brezvestno kršenje veljavnega zakona in prelomitev sklenjenega kompromisa, to bi bil napaden zločin, na kateri bi morala državna avtoriteta dati odgovor, kakršnega zasluži tako dejanje in kakršne ga fe država sama sebi dolžna dati, če še spoštuje pravico in postavo.
Ne dvomimo čisto nič, da 90 narodno - napredni noslanci drage volje pripravljeni sodelovati pri vsaki resni akciji, ki naj omogoči tako revizijo deželnega volilnega reda, ki bo vpoštevajoč vse opravičene Interese prebivalstva in vseh slojev pravično razdelil na javno moč, s takimi nevrednimi komedijami pa, kakršna je ta, ki so jo klerika! :i sedaj vprizorili s svojim predložni o premembi volilnega reda, naj pa ta stranka kar neha že iz resoekta, ki ga je dolžna deželnemu zboru.
Princi na obiskih.
D u n a j, 13. februarja.
Srbski prestolonaslednik Aleksander se je mudil včeraj na povratku iz Petrograda na Dunaju. V najstrožjem inkognitu je dospel, sprejeli so ga samo Člani srbskega poslaništva: v inkognitu se je izprehajal po lenih dunajskih ulicah. Pot ga je rovedla gotovo tudi mimo dvora in Berchtoldove rezidence na Ball-platzu, a ogledal si je obe paiači, kjer sc odločuje velika avstro-ogrska politika samo od zunaj, praga ni prestopil. Ni zaprosil za avdijenco pri cesarju in ni se oglasil pri grofu Berchtoldu. In to kljub temu. da so ciicijozni nisti naravnost pisali, da bi bila prošnja za avdijenco ugodno rešena. Kot odličen privatnik si je ogledal mesto in ga zvečer zopet zapustil — brez redov in odhkovanj.
Danes zjutraj je dospel drugi princ, Viljem Wied. Tudi on je prišel še samo kot privatna oseba, a na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki cesarja, grofa Berchtolda, vlade; cesarjev gost bo oba dni. kar ostane na Dunaju; že nocoj je bil sprejet v dolgi privatni avdijenci, njemu na čast se je vršil slovesen dvorni banket. Obiskali so ga vsi dunajski državni, mestni in — cerkveni dostojanstve-n;ki in Drine Wied bo jutri vračal obiske. Kljub strogo privatnemu značaju se vrši prinčevo bivanje na Dunaju torej vendarie v formah, ki so običajne sicer edino pri obiskih prijateljskih suverenov. — Oficijozni listi pa so to pot prekosili že same sebe. Da so posvetili Viljemovemu obisku vsi dolge uvodnike, je pač umljivo, saj so mu jih že tudi prej ponovno; a vsebina je taka, da bi si ne mogel želeti bolj laskave niti vladar, ki sveto veruje v svoje nadčloveštvo. Vse dobre lastnosti, duševne in telesne, ki morejo dičiti 391etnega moža, ima princ Viljem, tako da se naivni bralec gotovo čudi, čemu da so velesile tako dolgo izbirale in se posvetovale, predno so se odločile za njega. Saj mora biti vendar jasno, da je princ Wied že od narave, ali morda — »von Oottesgnaden« predestiniran za novi albanski tron, da je on edini, ki bo mogel dovesti Albance k zveliča-nju in da je samostojna Albanija brez njega sploh nemogoča. — Da ne bi imel prav nobene popolnosti, je resen list. za kakršnega hoče veljati
»N. Wr. Tagblatt«, celo izračunal, da bo bodoči vladar tudi telesno povsem kos svoji nalogi, kar baje ni ravno samoumevno. Silno velik in močan da je, da bo že s svojo zunanjostjo imponiral svojim bodočim ministrom in utrjen tako, da bo z lahkoto prenesel vsak fizičen napor, kar vse da je za albanskega vladarja neobhodno potrebno. — Pri tem ne moti lista niti najmanj dejstvo, da v isti sapi pripoveduje o visoki kultur-nosti albanskih državljanov, o navdušenju in ljubezni, s katero pričakujejo Albanci svojega Misijo . . .
Ko bi ne bil princ tako trezen, kakor je, bi začel gotovo tudi on verovati, da sta mu podeljena krona in žezlo von Gottes Gnaden. — Tako pa se prav dobro zaveda, kaj tiči za vsemi temi slavospevi, in kdove, če jih je vseeno vesel- Saj lahko razbere iz njih jasno, da ga smatra avstrijska oficijalna javnost za »svojega «, ali ga vsaj hoče za takega narediti. Samo zato in toliko časa mu kade in ga časte. — Princ Wied naj dovrši nalogo, ki jo je začela Avstrija takrat, ko je vložila prvi veto proti srbskemu prodiranju v Albanijo. Ta refren se ponavlja v vseh člankih in člančičih. Ali princ \Vied mora vedeti že sedaj, da mu bo to nemogoče; da bi istega dne. ko bi začel igrati vlogo samoavstrijskega prijatelja, zapečatil svojo usodo. Ze seda] mu je avstrijsko - italijanska rivaliteta pripravila nebroj neprilik. Na Dunaju so mu zamerili, da se je šel najprej poklonit v Rim. Lahi mu ne morejo odpustiti, da ga popelje v novo domovino avstrijska ladja, ln vendar gre sedaj samo še za formalnosti: kaj šele bo, kadar si stopijo nasproti stvarni interesi. Za vsak najmanjši ukrep bo moral prositi za dovoljenje na Dunaju in v Rimu, saj bodo tam njegovi pravi finančni ministri, in brez teh ne more vladati nihče, kaj šele knez ubožne, neorganizirane Albanije. — Pri tem bo imel še vedno neprijetno zavest, da vlada v drugem Schleswig - riolsteinu, in ravno jubilejne proslave zadnjih dni opozore morda i njega, kako slaba so časih mednarodna prijateljstva. — Če pa zadene njegovo državico usoda obeh severonemških provinc, seveda i zanj ne bo več prostora . . .
Če se prvemu albanskemu vladarju tudi posreči, ohraniti soglasje z dunajskim in rimskim kabinetom, še s tem svojega prestola ne bo dovoljno zavaroval.   Avstrija in Italija
kljub svojemu navdušenju za Albanijo ne bosta dolgo v stanu, paraleli-zirati dosledni bojkot Albancev proti davčnim uradom. 2e prvemu, v principu zdavna dovoljenemu posojilu 70 milijonov, delajo^ države tripelenten-te velike ovire. Če pa bi se pokazalo, da se je albanski vladar res dal zapeljati sirenskim vabilom z Dunaja, mu bo postal pač svetovni denarni trg ravnotako zaprt, kakor je nam že danes.
Lepe avspicije princa Wieda torej niso. Trdnih, sigurnih tal za svoj prestol še dolgo, dolgo ne bo dobil. Prave opore ne bo imel nikjer, je tudi ne bo smel imeti, ostati bo moral več ali manj osamljen, vedno sredi med tripelentento in trozvezo in v tej zopet previden, da se ne približa preveč ne Italiji, ne Avstriji. — Z zavistjo in bojaznijo bo zato morda čital, kar poročajo listi danes še o tretjem prineovem obisku, o bivanju grškega kraljeviča Jurja v Belgradu. Priznati si bo moral, da je ta zadnji po-set precej drugačen, kakor njegov; videti bo moral v tem znamenje, da bo moral računati še s tretjim faktorjem — z novo balkansko, ali vsaj grško - srbsko - črnogorsko zvezo. Da to njegovih težav ne bo zmanjšalo, je pač umevno.
Iz odseke za deželnozMo volilno reformo.
Voiiini red za deželni zbor kranjski ima mnogo nejasnosti in protislovij, treba ga je temeljito predelati ter odstraniti vse diference, lako nekako je utemeljeval dr. Evg. Lampe svoj predlog na odložitev poročila verifikacijskega odseka, ki je imel namen, razveljaviti mandata poslanca Lavrenčiča in Mazelleta-Volil se je odsek desetorice, ki naj v osmih dneh poroča deželnemu zboru. Prva seja tega odseka je bila v četrtek. Udeležili so se je s strani vlade deželni predsednik ekscelenca baron S c h \v a r z, dvorni svetnik L a s c h a n in okrajni glavar Kres-s e. Prišel je poleg dr. Šusteršič v svoji lastnosti kot deželni glavar. — Navzočih je bilo tudi več poslancev, ki niso člani odseka.
Dr. Šusteršič je takoj spo-četkom seje pozval vse udeležence, zlasti pa vlado, kaj je glede splošne in enake volilne pravice,   ki sta jo
LISTEK.
Moje Mm
VI.
Pri nas doma ni bilo pobož-■' tva, ne tistega mrkega, trdega, židovskega, ki ne rosi v udano srce ljubezni božje, temveč vtepa s palico božji strah. Bili smo globoko verni; ne samo v meni, v nas vseh je ostal ter ostane pač do konca dni skrit oltar, pred katerim darujejo čiste misli ob veselih in žalostnih urah. Še pozno, ko me je bila že vsega opred-ia tuja učenost, ko se mi je bilo srce že vse razbolelo od soparnega spoznanja, se je mnogokdaj zganilo v srcu kakor neizrekljivo sladek in gorek opomin, kakor tiha otroška molitev.
Med vsemi otroci najmanj pobožni in najmanj brzdani so mini-nrantje. Domača jim je cerkev, vsakdanja jim je mašna ceremonija, tako da jih pretesna bližina oltarja ne posvečuje, temveč pohujšuje. Pokušali smo vino, za kelih namenjeno, jedli smo hostije; res da hostije še niso bile posvečene in še ni bilo v njih telesa Kristusovega; ali tega nismo vedeli in vendar nihče ni občutil greha, Bali smo se mežnarja, ne Boga. Po-
dili smo se po temnem, prostranem podstrešju ter lovili zaspane netopirje; potrkavali smo ob petkih lepo ubrano na vse tri zvonove, da so se ljudje po Vrhniki čudoma spogleda-vali; če se nam je zazdelo, smo na slepo vero pozvonili z velikim zvonom, kakor oznanja obhajilo bolniku; stare ženice so drobile proti cerkvi, šepavi mežnar je lomastil v zvonik ter spotoma grmadil prečudne kletve. V vsem takem početju je bilo samo čisto veselje, greha nič. Katekizem, ki smo se ga učili v šoli, je imel komaj toliko veijave in spoštovanja, kakor abecednik. V srcih nam je bil napisan vse drug in drugačen katekizem; bil je svet in strog. Tam so bili sami neodpustljivi*in vnebovpi-joči grehi, taki grehi, ki jih ni poznal šolski katekizem. Ne bil bi nikakšen greh, če bi oklestil do zadnje mladike ves Majerjev vrt; ali bil bi vnebovpi-joč greh, če bi zatožil tovariša, da je klestil. Fantje imajo svojo posebno pravico in postavo, nikjer priučeno, od nikogar zaukazano. Mislim, da jo je bii ustanovil za človeško dušo sam Bog in da so jo šele kasneje, v pohuj-šanih časih, izkvarili čemerni pismar-ji in farizeji.
Posebna je bila naša vera, nikjer priučena, od nikogar zaukazana; čisto ponevedoma je bila od vsega začetka samovoljno vzklila v srcu ter ga je vsega prepojila. Ne da se razlo-
žiti z besedo te resnične vere; ker vsaka vera je nedopovedljiva, je brez glasu in brez telesa, kakor luč in kakor ljubezen. Pri stari materi sem bral evangelij o trpljenju Kristovem; prav nič občudovanja in nič pohlev-nosti in nič hvaležnosti nisem občutil ob podobi trpečega Boga; vsa globlja in čistejša je bila moja vera: iz vsega srca rad sem imel Krista, brez strahu in bolečine bi se bil dal bičati namestu njega.
Stregel sem za ministranta ob polnočnici. Mraz je škripal in grizel do mozga. Vse, kar se je godilo tisto noč, mi je daljno, so motne sanje. Domač sem bil v cerkvi, kakor na peči, kakor pod mostom; tedaj pa se je mahoma vse spremenilo, odprla so se nastežaj vrata nebeška. Ne od kora, iz daljnodaljnih krajev, iz samega paradiža so se glasile svete božične pesmi; omamljive dišave so segale v dno trepetajoče duše: cerkev se je bila razmeknila, razširila se do onkraj obzorja, do morja in čez; in vse je bila sama luč, da so me skelele oči in da mi je šlo na jok od radosti in sreče. Ko sem se vzdramil, sem bil v zakristiji; sedel sem na širokem stolu, držal sem v roki kos potice, gorke solze so me ščegetale po licih in zeblo me je.
Nevesel mi je spomin na prvo sveto obhajila Mnogokdaj in v mnogoterih oblikah sem že pripovedoval
o tistem strašnem jutru, ali zdi se mi, da sem vselej ponevedoma in iz gole sramežljivosti zatajil resnico. Napotil sem se navsezgodaj v šolo. iz šole v cerkev. Hodil sem brez misli in brez skrbi, kakor da bi šel v gozd po gobe. Tiste molitvice sem znal gladko, da sem jih blebetal tja vendan, zraven pa mislil na Majerjeva jabolka. Še pred oltarjem se nisem domislil, da klečim pred Bogom. Z obema rokama sem držal veliko svečo; od sveče so drkale debele voščene kaplje in s temi kapljami sem risal bil križ na črni hrbet tovariša, ki je klečal pred menoj. Hudo mi je šlo na smeh, ker so se tovariši držali, kakor da bi imeli bonbone v ustih, po enega na vsaki strani; in poželelo se mi je, da bi zažvižgal. Tedaj sem ugledal kaplana čisto blizu, spremenjenega, neznanega; sveto svetal je bil v obraz, pove-šal je oči, na ustnicah je bila tiha molitev; v desnici mrtvaško bledi je držal hostijo, klanjal se je globoko in počasi od ust do ust. Spreletel me je mrzel strah, udarilo me je trdo na srce, da sem neveren, nevreden, zavržen od začetka in na vekomaj. Samo še troje jih je bilo pred menoj; vstati sem hotek nisem mogel. Ko sem odprl usta, se mi je zazdelo v bolni grozi, da se pačim v obraz Bogu samemu. Hostija se je prijela zob in neba, trgal sem jo s suhim jezikom, da bi jo spravil v grlo, ki je bilo tesno, kakor
zaklenjeno. In ves čas sem molil v splasenih mislih: »O gospod ... o gospod!« In ves čas mi je ležala gora na duši: »Storil si božji rop, zavržen si!« — Ko sem šel iz cerkve, sem se smejal in sem klatil jabolka ob cesti: »Saj je vseeno — zavržen si!« Tisti večer se je zgodilo prvikrat, da sem pomislil, kako bi kar nahitro končal to življenje, ki je sojeno in obsojeno.
Nevesel mi je spomin na prvo sveto obhajilo, nevesel na zadnje. Pri spovedi sem bil, duhovnik mi je dal odvezo, še roko sem mu poljubil. »Da se mu le užgala ni, le ne užgala od tega Judeževega poljuba!« Zlagal sem se mu bil, zatajil sem mu bil svoj greh, edini greh, ki me je bil takrat do kraja oskrunil, omrežil me vsega kakor gnusen pajek. Šel sem od spo-vednice daleč stran, v temno zatišje ob krstnem kamnu, blizu vrat. Tam molijo očitni grešniki, ki niso vredni, da bi klečali pred oltarjem. Pred oltarjem, razsvetljenem od nebeške glorije, so dobivali v dar telo Kristovo moji tovariši. Kristus sam je šel mimo v svojem rdečem plašču in me ni pogledal.
Stopil  sem na cesto in sem bil
star.
hran Caokar.
■
pred šestimi leti zastopali obe slovenski stranki.
Zastopnik veleposestva grof Barbo in deželni predsednik se takoj oglasita proti. Deželni predsednik je že imel pripravljeno dotično izjavo iz leta 1908., ki jo je pustil prečkati.
Poslanec dr. R a v n i h a r poda
izjavo, da stoji narodno - napredna stranka prej ko slej na stališču splošne in enake volilne pravice s pro-porčnim sistemom.
Dr. J. a m p c in dr. Š u s t e r -š i č nato konŠtatirata, da je spričo odpora s strani vlade in veleposestva brez pomena, da bi dalje razpravljali o splošni in enaki volilni pravici.
Nato razvija deželni glavar misli, v kateri smeri naj se giblje volilna reforma. V mestni skupini so danes mesta nepravilno grupirana, brez skupnega interesa. Tak skupni interes bi bila trgovina in obrt. Zato naj se privzemo v mestno skupino industrijski kraji. Nujno potrebna je rekonstrukcija kmetskih volilnih okrajev, ki naj se krijejo z okraji v splošni kuriji. Zato naj se zviša število kmetskih mandatov na 20. ki se volijo v 10. volilnih okrajih, kakor so določeni za državni zbor. Ravno ti volilni okraji naj volijo tudi 10 poslancev iz splošne kurije. Vse volitve naj bodo na en dan. Trgovska zbornica naj voli v dveh oddelkih, velika in mala obrt. odnosno trgovina. Volilni kraj naj bo vsaka občina. Odpraviti je glavne volilne komisije. Ženska volilna pravica naj se vpelje v mestni in kmečki skupini. Volilni imeniki naj bodo stalni.
Dr. R a v n i h a r izjavlja, da ni pričakoval, da bodo gospodje prišli s tako razsežnim programom. Vendar pozdravlja to misel, ker je deželni volilni red vsestransko potreben temeljite volilne reforme. Deželni glavar je sprožil marsikatero misel, ki je simpatična. Umevno pa je, da more te misli, predloge jih še ne moremo imenovati, vzeti ad referendum, da jih poroča klubu. Gotove principe bi že danes lahko zagovarjal. Spričo odklonitve splošne in enake volilne pravice za ves deželni zbor, naj se taka vpelje v posameznih kurijah in to s proporčnim sistemom. Zlasti naj se vpelje v splošni kuriji, v kateri pridejo na ta način vsaj deloma na svoj račun sloji, delavstvo, ki jim je ta kurija namenjena. Zakaj se branite interesnega zastopstva v tej kuriji? Zakaj dušite delavstvo s pluraliteto? Ako pa tudi v to ne privolite, potem pa združite v tej kuriji vsa? vse industrijske kraje po deželi v en volilni okraj, ki mu dajte lastnega poslanca. V mestni kuriji stoji na stališču, da morajo mesta in trgi ostati >-čistk brez vasi in krajev, ki so z mesti in trgi morda združeni v en volilni okraj. Izključeni naj bodo v tej skupini vnanji volil-ci. Kmet je ves nesrečen, ako mora, ker ima morda kako njivico v mestnem pomeriju, voliti v mestu. Tu je zanj popolnoma tuj milje. Tam. kjer ima svoje posestvo, ki je obdeluje, tam tiči njegov interes. Tam je njegova volja, da si izbira svojega poslanca. Ne jemljite mu te pravice. Iz političnih razlogov delate silo meščanu, pa tudi — kmetu.
Grof Barbo tudi pozdravlja potrebo temeljite reforme deželnega volilnega reda. Simpatična mu je misel o ženski volilni pravici. Kar se tiče zaželjenega povišanja mandatov v kmetski skupini, je pomisliti, da je razen 16 mandatov v kmetski sku-
pini tudi 10 poslancev v splošni kuriji v kmetskih rokah. Splošna kurija je pri nas tako močna, kakor v nobeni drugi kronovini. Povišanje števila mandatov v kmetski kurili nad 50, se mu ne vidi umestno.
Deželni glavar se nato obrne do zastopnikov narodno - napredne stranke z direktnim pozivom, naj se izjavijo glede povišanja števila v kmetski skupini.
Dr. R a v n i h a r pravi, da je že izjavil, da vzame izražene misli ad referendum. Za svojo osebo pa mora reči, ako se v kmetski kuriji pomnoži število mandatov, da mora sorazmerna pomr.o -itev slediti v mestni skupini. Predlaga, da se odseku predloži ves potrebni materijal, statistiko, mape, deželni stavbni urad naj izdela načrte, potrebne bodo poizvedbe na licu mesta itd. Volilna reforma naj bi se nanašala tudi v tem rziru na volino tehniko, da bodo volove ~es tajne in res čiste, česar o dosedanjih volitvah ne moremo trditi.
Dekan L a v r e n č i č in dr. Šusteršič se takoj oglasita proti po-množitvi mandatov v mestni skupini, češ. da imamo itak dva mandata več, kakor nam gre. Dr. Šusteršič nasve-tuje, naj Ljubljana odstopi en mandat mestom po deželi.
Posl. Jarc temu nasprotuje.
Posl. R i b n i k a r zastavi na to direktno vprašanje, kaj pravi večina glede od nas sprožene misli proporč-nega volilnega sistema. Na to govori obširneje o volilni tehniki, ki bi jo bilo izpopolniti v smeri tajne volilne pravice.
Dež. glavar pravi, da je pro-norčni volilni sistem le teorija, dokler ni tak sistem splošno izveden v vseh kurijah (?!) To pa je nemogoče, ker je notorično, da veleposestvo takega sistema v svoji kuriji gotovo ne vpelje.
Grof Barbo izključuje -ivedbo tega sistema v svoji kuriji, v drugih kuriiah je pa tehnično neizvedljiv (?!).
Bolj burna seja je bila včerajšnja, o kateri smo že na kratko poročali. Tudi k tej seji so prišli vladni zastopniki, kakor k prvi seji.
Po otvoritvi seje se takoj oglasi k besedi posl. dr. R a v n i h a r in izvaja, da se je klub poslancev N. N. S. posvetoval o volilni reformi ter izrazil svoje zadoščenje, da se reforma raztegne na ves dež. volilni red. Izraža željo, da bi reforma obsegala tudi sam deže!ni red. Klub pozdravlja marsikatero od nasprotne strani izraženo idejo. S svoje strani predlaga in da v razpravo zakonski načrt glede skupine mest in trgov. Govornik obširno od to^ke do točke utemeljuje ta načrt, ki izraža načelo, da volijo v tej skupini zgolj mesta in trgi :n ne krajevna občina, da naj bodo izključeni vnanji volilci in da bodi vsaka izprememba okoliša volilnega okraia, kakor tudi izprememba obč. volilnih redov, ki bi vplivala na aktivno volilno pravico za deželni zbor, vezana na kvalificirano večino.
Predsednik Lampe:   Ali je to
vse?
Dr. Ravnihar: Za sedaj vse.
Dr. Pegan ves razburjen — ali v resnici ali samo na videz, ne i o-remo presoditi — pravi, da se iz predloženega načrta vidi, da hoče manjšina diktirati večini, kako h je imeti petrificirano svoje pravice. Vi nas silite v kavdinski jarem. Pojdimo
narmttttL Predlaga, da a* del. zboru
poroča, da pogajanja niso imela uspeha in naj ostane pri predlogih verifikacijakega onseka.
Klerikalci vstajala Dr. Šusteršič jim namigne, nakar zopet sedejo, Jarc govori neka] o »froclariji«. Napredna poslanca reagirata. Nastane ostro pregovarjanje. Baron Schwarz pokliče na stran dež. glavarja, s katerim konferira, na to še grofa Bar-bota.
Grof Barbo izvaja, da je v prvi vrsti namen odseka, da odpravi nejasnosti v sedanjem zakonu.
Dr. Ravniharjev predlog, s katerim se strinja, je primerna podlaga, da se o njej razpravlja. Naj se tudi z druge strani pride s predlogi. Le kompromis vede do uspeha.
Narodno-napredna stranka stoji na stališču, da je treba dež. volilni red spopolniti tako, da pride ž njim pri volitvah prava ljudska volja do izraza, najširši sloji prebivalstva pa do veljave.
Zato zastopa narodno-napredna stranka načelo splošne in enake volilne pravice, katero načelo, če ga izvede, daje tudi garancijo za n dek liudstva naše dežele.
Dosledno zahteva narodu -napredna stranka uvedbo proporčnega sistema pri splošni in enaki volilni pravici. Naš dež. zbor se je že pečal s tem voiilnim sistemom in velikokrat se zatrjuje, da je od dež. zbora kranjskega sklenjeni ljubljanski občinski volilni red, ki bazira na proporcionalnem sistemu vzor vseh volilnih redov. Ce se je dež. zbor že v enem slučaju izrekel za moderni proporčni sestav, se ne bo mogel upirati tudi tej zahtevi, da se ga uvede tudi za dež. volilni red.
V podkrepitev nujne potrebe proporčnega * sistema za volitve v kranjski dež. zbor naj navajam samo izid zadnjih deželnozborskih volitev v splošni kuriji. Volilnih upravičencev je imela ta skupina 86.837, veljavnih oddanih glasov je bilo 79.703. Kandidatje S. L. S. so dobili v splošni kuriji — vštevši seveda tudi kočevski okraj — 52.061 glasov. Iz tega sledi, da ni prišlo do izraza ljudske volje 34.776 glasov v prvem in 27.642 glasov v drugem slučaju. Una cela tretjina vseh oddanih veljavnih glasov je ostala v dež. zboru brez zastopstva, ker so vsi mandati pripadli kadidatom S. L. S. Jasna je torej krivica, že samo iz tega slučaja, krivica, ki jo vsebuje današnji volilni red. ker je brez določbe proporčnega sistema.
Narodno-napredna stranka zastopa sicer mnenje, da bi se ■ primernim pritiskom — brez boja. se ni dosegla še nobena moderna volilna reforma — vendarle dalo tudi za dež. zbor kranjski uveljaviti načelo splošne volilne pravice s proporčnim sistemom. Po našem mneniu leži odločitev v moči S. L. S. Izjavljamo pa. da smo pripravljeni sodelovati pri vsaki maniši volilni reformi, katere smer bi se držala navedenih principov.
Zlasti smo pripravljeni pospeševati razširjenje moči volilcev v sedanji sološni skupini. Baš tu je najprej dana možnost, da se ustvari vzorec za volilno reformo bodočnosti, ki ie danes sicer še naš ideal, katera na mora postati deistvo.
Če se hoče doseči, da pride prava ljudska volja do izraza, da po-stnne re^iltat volitev prava slika mišljenja   prebivalcev   cele dežele.
moram dosledno zahtevati, da se v dež. volilni red sprejmejo določbe, Id garantiralo, ne samo na papirju, marveč tudi v praksi absolutno svobodo bi tajnost voHtev.
Kar se tiče predlogov g. dež. glavarja glede volilne reforme izjavljam v imenu narodno - napredne stranke, kakor je to že moj tovariš dr. Ravnihar poudarjal, da smo prl-pravlienl sodelovati in se dogovarjati. Najresnejsa volja ie, reformnim predlogom pripomoči do uresničenja. V principu smo tudi za uvedbo ženske volilne pravice, kakor tudi v principu ne ugovarjamo pomnožitvi mandatov.
Če se pa hoče izvesti — kakor je danes tukaj poudarjal predsednik našega odseka dr. Lampe — temeljito reformo deželnozborskega volilnega reda, potem je to čisto izključeno, da bi se kaj takega lahko sklenilo tekom 8 dni. Cela zadeva potrebuje vsestranskega razmišljeva-nja. Izjavljam pa. da se mi pri sklepanju volilne reforme ne damo pre-senečiti ter ujeti in tudi ne gremo pod jarem, da se izrazim z besedo dr. Pegana. Vprašanje spora radi skupine mest in trgov se da rešiti tekom 8 emi in naš predog, ki smo ga v tem oziru stavili, je najprimernejša podlaga, za kompromisna poga:?rii^. Da se pa omogoči obsežnejša in pa temeljitejša volilna re'orma, predlagam: Odsek za volilno reformo naj ostane v permanenci. Ta naj eventualno tudi šele v dru m zasedanju dež. zboru predloži nov načrt volilne reforme.
Dr. Pegan izraža mnenje, da naš predlog ni predlog za kompromisna pogajanja. Klerikalcem se daje ž njim manje, kar že imajo n. pr. Kamnik. Umika svoj predlog, da gremo narazen. Proti temu je, da bi ostali v permanenci. Zbornici moramo poročati v enem tednu. Ako tega nočemo, je škoda časa da sedimo.
Dež. glavar polemizira s predlogi dr. Ravniharja. Tudi on ne more biti za zavlačevanje. Odločiti se moramo do četrtka na eno ali drugo stran. On kot predsednik dež. zbora bo skrbel, da se to vprašanje reši v prihodnji seji deželnega zbora ali tako ali tako. Konstatira z obžalovanjem, da smo prišli na mrtvo točko. Hoče povabiti klubove načelnike ter vlado, da se v ožjem krogu razgovo-rimo, ali je sploh mogoče nasprotja zbližati ali ne.
Na to se oglasi z obširnejšimi izvajanji še enkrat posl. dr. Ravnihar. Konstatira, da je tako on za se kakor klub poslancev N. N. S. z veseljem pozdravil misel, naj se volilni red temeljito reformira.
S pošteno voljo smo prišli v odsek, da sodelujemo na tej reformi. Nasprotnih predlogov ne odklanjamo a limine. Od nas vloženi zakonski načrt ima namen, da ustvari podlago za razpravljanje v odseku. Tako se vrši modus procedendi v vseh enakih slučajih. Pričakovali smo proti-predloga, a tega ni. S tem, da kar na kratko odklanjate naš predlog, dokazuje, da ste nespravljivi in intrasin-gentni ter da vam ni mari za temeljito reformo, da vam stvar ni resna. Nam je na tem, da se ustvari zakon, ki bi odgovarjal vsem zahtevam in potrebam prebivalstva. Ta zakon naj bo temeljit, naj bo »lep« zakon. S tem, da nam grozite in nam nastavljate nož na prsa, nam čisto nič ne imponujete. Pretnja, v osmih dneh ali volilno reformo — seveda
po vašem okusu, — ali pa razveljavljene dveh mandatov, ne napravlja na nas niti najmanjšega vtisa. Ne borimo se za mandate. Gre nam za pravično volilno reformo.in če imamo voliti med skrpucalom kake volilne reforme in začasnim razveljavljenem dveh mandatov, potem volimo raje slednje.
Na to je bila seja zaključena. Popoldne so se sestali klubovi načelniki. O tem poročamo na drugem mestu. _m
Hrvaški sabor.
Hrvaški sabor Je včeraj vzel v razpravo zakonsko predlogo o ustanovitvi četrte — narodno - gospodarske sekcije pri hrvaški deželni vladi. Še preje je sabor sprejel v drugem čitanju zakonski načrt o ko-legijatniii sodiščih.
O predlogi glede ustanovitve narodno - gospodarske sekcije je poročal poslanec dr. Fran Poljak. NaglaŠal je med drugim, da pomenja predloga veliko pridobitev za narod in narodno gospodarstvo. Predloga ni političnega značaja, ker bo Četrti oddelek pri vladi docela nepolitična naprava. Seveda še ta zakonski načrt ni docela dovršeno delo, zato je povsem umljivo, da morajo temu načrtu slediti še druge predloge, ki mu bodo dale dušo in življenje. Nova sekcija je v prvi vrsti poklicana v to, da dogradi gospodarsko upravo, ki se je doslej na Hrvaškem docela zanemarjala. V to svrho bo treba dokaj denarnih sredstev, ki se bodo morala preskrbeti v proračunu.
Govornik je obširno razpravljal o nalogah, ki jih bo imela nova sekcija. Treba bo uvesti delavsko zavarovanje, urediti vprašanje kmetske-ga kredita, uveljaviti nov lovski zakon ter skrbeti za reformo zemljiških zadrug.
Ob 12. je predsednik odredil kratek odmor. Po odmoru je referent nadaljeval svoja izvajanja. K besedi se je oglasilo izredno mnogo govornikov. Debata o tej zakonski predlogi bo torej trajala precej dolgo.
Velika kulturna svečanost v Zagrebu.
Ob priliki stoletnice rojstva velikega našega kulturnega delavca, apostola jugoslovanske ideje, pesnik-filozofa kneza Petra Petroviča Njegoša in povodom desetletnice svojega obstanka priredi srbsko akademsko društvo »Njeguš« v Zagrebu dne 1. marca t. 1. veliko slavnost s sodelovanjem vseh hrvatskih, srbskih in slovenskih kulturnih društev.
Društvo »Njeguš<; se pripravlja na to svečanost že mesece v sporazumu z vsemi našimi društvi v Zagrebu. Pomen te prireditve je velik, program njen je vsestranski, značaj njen je občenaroden, jugoslovanski, a uspeh te svečanosti je odvisen od naše javnosti.
Svečanost sama je razdeljena na tri dele. Rano v jutro bo v cerkvi spominska slavnost, na kateri bo govoril znani jugoslovanski propoved-nik dr. Nikola V e 1 i m i r o v i č. Na to bo slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovali prvi kulturni delavci našega troimenskega naroda, kakor poslanec dr. Gjuro Š u r m i n iz Zagreba, dr. Fran 11 e š i č, predsednik »Matice Slovenske« iz Ljub-
Kristalni zamnšek.
Roman.
Francoski spisal M. L e b l a n c
(Dalje.)
IL
Navzlic svojemu dobremu znanju z Lupinom in navzlic laskavim dokazom zaupanja, ki mi jih je dal, vendar ene stvari nisem mogel nikdar popolnoma dognati, kako je namreč bila njegova družba organizirana.
Ni nobenega dvoma, da je Lupin imel tako družbo. Gotovi dogodki se ne dajo drugače razlagati, kakor da je sodelovalo mnogo moči in neprenagljivih sil, ki so se vse pokoravale eni in edini velikanski volil A kako se je ta volja uveljavljala, po kakih posredovalcih in s kakimi podpoveljniki? To mi ni znano. Lupin je to ohranil tajno in tajnosti, ki jih je hotel Lupin ohraniti, se sploh niso dale razkriti.
Edino mnenje, katero mi bodi dovoljeno izreči, je to. da se je ta po moji sodbi jako maloštevilna družba od slučaja do slučaja pomnoževala z drugimi ljudmi, začasnimi zaveznik? dobljenimi po vsem svetu, ki so bili izvršitelji njim samim dostikrat neznane avtoritete. Med temi in med poglavarjem so bili o vsem obveščeni tovariši, najzvestejši, ki  so pod
neposrednim    poveljstvom Lupina igrali prve vloge.
V to vrsto sta gotovo spadala tudi Gilbert in Vaucherav. Zato je sodišče napram njima tako neusmiljeno nastopilo. Prvič je imelo v rokah dva Lupinova sokrivca, dognana in brez dvomna sokrivca in ta dva sta imela na vesti umor. Ker je bil ta umor v naprej preudarjen in se je obtožba na umor naslanjala na \ trdne dokaze, je to pomenilo smrt. En dokaz je bil popolnoma zanesljiv: Leonardov teletonični poziv, oddan nekaj minut pred umorom. »Na pomoč ... Razbojniki... Umorili me bodo.r Ta obupni poziv sta slišala dva moža, službujoči uradnik in eden njegovih tovarišev, in oba sta ga odločno potrdila. Vsled tega poziva se ie obveščeni policijski komisar odpravil v vilo Marija Terezija, kamor ga je spremljalo več ljudi in nekaj na dopustu se nahajajočih vojakov.
Lupin je dobil že prve dni natančna pojasnila o preteči nevarnosti. Njegov boj proti človeški družbi je s tem stopil v novo, strašno fazo. Zdaj je slabo kazalo.  Zdaj je šlo za j umor, za dejanje, katero je sam obsojal — in ne več za enega tistih za-; bavnih vlomov, pri katerih   so bili I oškodovani kaki pustolovci ali skopi bogataši, kar je vzbujalo  vedno  le j veselost in sprijaznilo ž njim javno mnenje. Zdaj ni šlo več za napadanje, nego za obrambo, za rešitev glav I obeh tovarišev.
Listič, ki sem ga prepisal iz njegove beležnice, v katero je dostikrat zapisoval svoje mnenje o težavnih položajih, nam kaže način njegove mišljenja:
Pred vsem je eno gotovo: Gilbert in Vaucherav sta se z menoj igrala. Ekspedicija v Enghien, ki ji je bilo navidezno namen, izprazniti vilo Marija Terezija, je imela skriven smoter. Med vsem delom ju je obvladoval ta namen in kakor po mizah tako sta tudi po omarah iskala le eno reč in sicer nič drugega, kakor kristalni zamašek. Če hočem torej v tej temi jasno videti, je pred vsem potreba izvedeti, kaj je s tem zamaškom. Ni dvoma, da ima ta skrivnostni košček stekla v njiju očeh velikansko vrednost... Pa ne samo v njiju očeh, zakaj to noč je bil nekdo tako predrzen in spreten, da se je utihotapil v moje stanovanje in mi ukradel ta zamašek.«
Ta tatvina je Lupina prav izredno jezila.
Pred njegovega duha sta stopili dve. enaki nerazrešljivi vprašanji. Pred vsem: kdo je bil skrivnostni obiskovalec? Njegovo pribežališče v ulici Matignon je poznal edino Gilbert, ki je užival njegovo popolno zaupanje in mu Je služil tudi za zasebnega tajnika. Oilbert ie bil pa zdaj v zaporu. Ali je bilo verjetno, da ga je Gilbert izdal in pognal policijo na njegov sled? A v tem slučaja — zakaj ni policija Lupina areti-
rala, marveč se zadovoljila s tem, da je vzela kristalni zamašek?
A nekaj je bilo še čudneje. Pred-postavljaje, da je bilo mogoče odpreti stanovanjska vrata — in to je moral smatrati kot storjeno, dasi ni tega noben znak izdajal — na kakšen način je bilo mogoče priti v njegovo sobo? Kakor vsak večer in po navadi, ki je ni nikdar pozabil, je bil tudi zdaj zaklenil vrata in nastavil varnostni zapah. A vendar je kristalni zamašek izginil, ne da bi se bil kdo dotaknil ključavnice in zapaha. Vrh tega je Lupin vedel, da ima dober sluh tudi v spanju, a vendar ni zaslišal niti najmanjšega šuma.
Ni dosti iskal. Poznal je predobro te vrste ugank in vedel, da jih pojasni šele razvoj dogodkov. Toda, zelo vznemirjen in spravljen iz ravnotežja, je takoj zaklenil to svoje pritlično stanovanje in si prisegel, da ne prestopi več njegovega praga.
Posvetil se je najprej razmišlje-vanju, kako bi si mogel dopisovati z Gilbertom in z Vaucheravem. A v tem oziru je bila nova težava.
Dasi ni bilo mogoče resno dokazati Lupinove sokrivde, je sodišče vendar odredilo, da naj se vrši preiskava ne v Seine - et - Oiseu, marveč v Parizu, in da naj se preiskava raztegne tudi na Lupina. Tako sta prišla Oilbert in Vaucheray v zapor Santč. Tako v zaporu Santč, kakor v Justični palači so vedeli prav na-tanko, da Je med zaprtima in med
Lupinom treba preprečiti vsak stik in policijski prefekt je izdal v ta namen natančne predpise, ki so jih tudi najnižji uslužbenci do pičice vestno izpolnjevali. Ponoči in podnevi so najzanesljivejši pazniki, vedno eni in isti. čuvali Gilberta in Vaucheraya in ju niso izpustili iz oči.
Lupin, ki se v tem času — čast njegovi karijeri — še ni povzpel do policijskega nadzornika in torej v justični palači še ni mogel izdati odredb, ki naj bi omogočile njegov načrt, se je moral po štirinajstih dneh brezplodnega poskušanja udati v usodo.
Storil je to z jezo z vedno naraščajočim strahom.
— Najtežje pri kaki stvari, je pogostoma sam sebi govoril, ni konec, ampak začetek.
V tem slučaju: Kako je začeti? Po kateri poti je treba hoditi.
Obrnil je svojo pozornost na poslanca Daubrecqa, prvega lastnika kristalnega zamaška, ki je pač moral natančno poznati pomen te stva-rice. Na drugi strani, se je vpraševal Lupin, kako da pozna Gilbert dejanja in nehanja poslanca Daubrecqa? Kako ga je mogel nadzorovati? Kdo mu je povedal, kjer je nameraval Dau-brecq preživeti večer vloma? Koliko zanimivih vprašanj je bilo rešiti!
(Dalje prihodnjič.)
1__Mm^
fjane, in vseučiliški profesor Pavle P o p o v i ć iz Belgrada.
Zvečer bo sijajna zabava, ki jo prirede vsa naša društva.
Važnosti in značaja te proslave nam pač ni potreba še posebe poudarjati, ker je dandanes pač vsakdo uverjen, da so take narodno-kulturne manifestacije silno potrebne. Naši bratje na Balkanu so zaposleni z lečenjem ran svojih junaških sinov in niso mogli prirediti take slavnosti.
Dolžnost je naša, dolžnost tukajšnjega naroda hrvaškega, srbskega in slovenskega, da pokažemo svojo kulturno moč in enodušnost, svojo življensko sposobnost, ki ni manjša od one naših bratov na Balkanu.
Naše silne in edinstvene manifestacije bodo vselej in povsodi samo potencirale našo vero v veliko narodno bodočnost in bodo obenem tudi dober opomin onim, ki nas omalovažujejo, in onim. ki hočejo z na-nai, a brez nas odločevati.
Uspeh te svečanosti, osobito pa njen splošno narodni značaj je odvisen od odziva naše javnosti.
A naša javnost je v zadnjem času pokazala, da ume v takih vprašajih, v katerih gre za veliko in obče-narodno manifestacijo, ostati na višini, ki odgovarja našemu položaju, naši lepi bodočnosti in naši kulturni vlogi. _
Ogrska igralna banka.
Glede trditve poslanca Kristoffv-\i, da je porabil od splošne prometne banke izplačanih 350.000 K v politične svrhe, objavljata ravnatelja te ranke, Tibo in Schwarz   izjavo, ki pravi: Kristoffvju v roke izplačanih -n.000 K je bilo zaračunanih za odo-ritev statutov igralnice, toda brez « Dveznosti, da porabi   Kristoffv to vsoto v politične svrhe. O tej vsoti ie dobi! Kristcfrv na ime imetelja se eče bone. ki so bili izplačili vi. ko doseže obljubo, da se bodo statuti na odobrili. Boni so se potem faktično izplačali Kristoffvju. Iz tega pa sledi, da se navedbe Kristof-• ?a ne krijejo z navedbami ravnateljev družbe. Kristoffv bi moral do--.azati. da je onih 350.000 K res porabil v politične svrhe.
Kosovo.
Iz Belgrada poročajo, da se je srbski kabinet v zadnjih dveh svojih ejah bavil z vprašanjem, ali bi se ne jstanovilo na Kosovem polju popol-!onn novo mesto z imenom Kosovo, bodoči prebivalci tega mesta naj bi aobili stavbišča zastonj in poleg te-'^a še več koncesij. Za ustanovitev mesta bi prišli pred vsem v poštev oremožni Srbi iz Amerike, pa tudi drugi Jugoslovani, ki bi se hoteli tam naseliti. Novo mesto naj bi bilo krilce raznih železniških prog. Ce se bo ministrstvo zedinilo, bodo takoj zdelali načrte za novo mesto in le-ros polen povodom slave Kosova, bi blagoslovili temelj novega mesta.
Bolgarska in Turčija.
•VViener Allgemeine Zeitung-? - roča iz posebnega vira v Carigradu sledeče: Turški poslanik v Sofiji c po naročilu svoje vlade izročil bolgarski vladi noto, v kateri izjavlja turški vlada, da je smatrati bolgarsko - turška trgovinska pogajanja v Carigradu za prekinjena, ker bolgarska vlada ni izploniia svoje obljube, da bo prenehalo tekom osmih dni i reganjanje Pomakov. Obenem naznanja turška vlada, da bo, če preganjanje Pomakov tekom 20 dni ne preneha, naložila na blago bolgar-
:ega izvora 507^ diferencijalno carino. Ostri ton note je sofijske diplo-natične kroge hudo zadel in to tem bolj, ker so smatrali vprašanje mo-
amedanskih bolgarskih podanikov /e blizu svoji rešitvi. Z druge strani se zatrjuje, da namerava porta na-ašč ustvariti napeto razmerje na-, ram Bolgarski, da ima potem vzrok zopet zasesti južno Trakijo, kar bi bilo za Turčijo velike važnosti pri eventualni vojni proti Grški.
Gospod Hartvig.
Gospod Nikolaj ni Hartvig je cobro znan najširši javnosti Ruski roslanik je to na dvorcu srbskega • ralja Petra.
Kljub svojemu nemškemu imenu je Hartvig po svoji zunanjosti prototip pravega, pristnega Rusa, po svojem mišljenju pa je odločen, oduševljen Slovan, menda najboljši Slovan v vsi ruski diplomaciji. Toda oduševljenje za slovansko stvar bi za diplomata še ne bila bogsigavedi kaka prednost, ako bi to oduševljenje ne bilo v zvezi z izredno nadar-
jenostjo, sposobnostjo in diplomatsko
spretnostjo. No, Nikolaj Hartvig je tudi na glasu kot izboren diplomat in politik. Da pa je ta glas o njem upravičen, izpričuje najbolj največje njegovo delo, ki ga je izvršil. Balkanska zveza.
Res, ta Balkanska zveza, ki je imela že pri svojih prvih korakih naravnost sijajne uspehe, je vsled tujih spletk razpadla, toda Hartvigovi diplomatski spretnosti in prebrisanosti se je posrečilo na Balkanu zvariti novo zvezo, ki bo morda za evropsko politiko še daleko večjega pomena, kakor pokojna balkanska alijansa.
In ta diplomat izrednih sposobnosti je sedaj v kombinaciji, da postane naslednik ministra zunanjih del gospoda Sazonova.
Kaj bi to pomenjalo, lahko presodi vsakdo, ki ima količkaj vpogleda v evropsko politiko.
Čisto gotovo je namreč, da bi se ruska zunanja politika v bistvu in v svojih temeljih izpremenila, čim bi ji stopil na čelo mož, kakršen je gospod Hartvig. Ta politika bi postala - resnici ruska in vsled tega tudi slovanska, zakaj povsem sigurno je, da bi Nikolaj Hartvig ruski zunanji politiki utisnil pečat svoje individualnosti.
Avstrijski vladni krogi bi seveda ministra Hartviga, v katerem zro zakletega sovražnika avstro - ogrske monarhije, pozdravili z dokaj mešanimi čustvi. Spominjati se je treba, da je še nedavno tega krožila po časopisju vest, da se je gospod Hartvig precej čudno izrazil o Avstriji. Rekel je baje, da pride sedaj, ko je Turčije v Evropi konec, na vrsto — Avstrija.
Vobče je baje vodilno načelo vse Hartviscove politike popolno za-okroženie in končno uničenje Avstro - Ogrske.
Ne vemo, v koliko so resnične te vesti, eno pa ie gotovo, da gospod Hartvig ni poseben prijatelj avstro-ogrske monarhije. Če torej v resnici stopi sedanji belgradski poslanik na čelo ruske zunanje politike, bi to pomenjalo toliko, kakor da je ruski kurz zaplaval v odločno protiavstrij-5ko smer.
Ako uvažujemo, da je že sedaj razmerje med Rusijo in Avstrijo tako naoeto. da govore pesimisti o bližajoči se vojni, potem moramo priti do zaključka, da bi imenovanje gospoda Hartviga za ruskeea ministra zunanjih del značilo toliko, kakor da se Rusija hoče v resnici pripraviti za obračun z — Avstrijo.
Štajersko.
Iz Celja. Moška podružnica - Branibora< ie imela v četrtek zvečer v rdeči sobi gostilne Narodni dom svoj redni letni občni zbor. O delovanju podružnice v minulem letu je poročal predsednik dr. Milko Hrašovec. Posredovalo se je v mnogih slučajih pri nakupu m prodaji važnih posestev, trgovin in obrti, pošiljalo se je navadno časopisje na mejo, delilo knjižico ?Branibor«, množilo lansko leto ustanovijo i tr-govsko-obrtni sklad, ki utegne igrati enkrat Še važno vlogo. Tajniško poročilo ie podal dr. Laznik, bi: ajni-ško Miro Majcen. Podružnica deluje sedaj še v skromnih mejah, nani-ka ji članstva in denarnih p dpor. Med našim občinstvom je za delo, kakor ga opravlja »Sudmark^. le malo zanimanja. Slišale so se tudi tožbe, da je centrala v Ljubljani čisto mrtva in ne daje nobene inicijative, še manj pa podpore v kraje, ki so je potrebni. C. M. D. zahteva seveda velikih žrtev in zato je razumljivo, ako se občinstvo za * Brani-bor* manj briga. Pa se bodemo morali tudi nanj navaditi. Dr. Milko Hrašovcu. ki se je obe leti, kar celjska moška podružnica obstoji, za njo veliko trudil, gre za njegovo delo prisrčno priznanje.
Iz Celja. V četrtek je bil pred okrožnim sodiščem obsojen bivši Plevšakov mesarski pomočnik Anton Ogrizek zaradi napada na orožnika Gorjupa na 8 mesecev ječe;2 meseca preiskovalnega zapora se mu všte-jeta. V neki noči pred Božičem je fant brez vsakega pravega razloga napadel orožnikaGorjupa na cesti pri državni železnici v Gaberju in ga je pobil z ročico na tla. Izsledili so ga takoj kot krivca in drugo jutro se je še upiral orožniku, pri čemur je dobil bodljaj z bajonetom v nogo. Na rani še sedaj boleha. Anton Ogrizek ie bil 13 let pri Plevčaku v službi in je bil postrežljiv in varčen fant.
Iz Celja. Na rednem občnem zboru Celjske sokolske župe dne 8. februarja 1914. katerega se je udeležilo 11 društev in 1 odsek (od včlanjenih 13 društev in 2 odsekov) je bilo izvoljeno za leto 1914 sledeče župno predsedstvo: Starosta: Josip Smertnik. Cehe-   I oodstarosta- dr.
Ljudevit Stiker, Brežice, 1L podsta-rosta: dr. Šandor Hrašovec, Celje, načelnik: Alojzij Jer in, Celje, tajnik: Drago Kralj, Celje, blaganik: Viktor Moškon, Celje, zapisnikar: Stanko Erhartič, Celje. Namestniki: Čulek Josip, Št. Jur, Pikel Fran, Žalec, Re-pič L, Braslovče. Pregledovale! računov: Berk Jos., Celje, Baša L, Hrastnik, Senica V. 2alec. Delegata v S. S. Z.: dr. Šandor Hrašovec, Drago Kralj, Celje. Namestnika: Moškon Viktor, Celje, Deržič L, Radeče.
Iz Ormoža. Dobili smo v roke pismo tomaževskega kaplana Močnika, s katerim je ta visoko »častiti« agitiral pri volitvah v ormoški okrajni zastop. Uvodoma pravi: »Kmečka stranka, ki hoče Središčane pometati iz okrajnega zastopa in jih nadomestiti s krščanskimi mežmije postavila v skupini kmečkih občin te-le kan-didafe...<' In na koncu: *Naš Šker-lec bode kot »dober kristjan^ seveda volil s Središčani: vi ga ne poslušajte, ampak volite moje, ki so vsi na dobrem glasu ... - Kar je zgoraj podčrtanega, je podčrtal kaplan Močnik; tudi >dobrega kristjana« je opremil on z ušesci. Stavek o Šker-lecu je značil za stvarno« in »pošteno agitacijo naših visoko časti-tih; vsako kaplane si drzne kot namestnik božji sramotiti in sumničiti može, ki so za ljudstvo že več dobrega storili kot sto kaplanov skupaj. Škerlečevo ime v okraju ne bo pozabljeno: kamen na Dobrovi oveko-veči ime te rodbine, ki ima največ zaslug za lepo cesto Ormož - Sv. Tomaž. Središčani pa imajo sedaj nov dokaz v rokah, da se je agitiralo od duhovščine naravnost proti njim in da torej nimajo prav nobenega povoda voliti svoje zastopnike v tak okrajni zastop. Vprašanje, ali je n. pr. bolfenski Košar odličnejši kristjan ko Središčani, je pa prav zanimivo in ga ni treba za poznavatelje razmer dalje razpravljati. Dandanes zadostuie, da se kdo politikujočim duhovnikom obesi na škrice — in celo iz Košarja postane lahko »dober kristjan •.
Iz ptujskega okraja. Zdražba mora biti: C. kr. okrajno glavarstvo razpošilja na društva te dni ukaze, s katerimi zahteva društvena poročila za preteklo leto. Ukaz je dvojezičen, a izpolnjena je le nemška stran. Zahtevi mora se ugoditi v 8 dneh, drugače pride kaznilni sluga (!) Vzorec je seveda zopet nemški. To bi slov. društva nikakor ne smela trpeti. Neizpolnjeno vračati in zahtevati slov. ukaz in slov. tiskovine. To je očividna zdražba.
Čitalnica v Gradcu priredi v soboto 21. t. m. ob osmih zvečer v steinfeldskih dvoranah (Steinfelder Saie, Miinzgrabenstrasse 10) plesni venček. Svira vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 7.
Iz Gradca. Graski časopisi poročajo, da sta mestna svetovalca felmaršallajtnant v pok. Marsch in vpok. major Pecchio odložila svoja mandata za to, da sta volila z drugimi uradniškimi zastopniki vred socijalista Ausobskega za podžupana. V tej zadevi je kler. Hagenhofer tudi v parlamentu interpeliraL
Koroško.
Koroški deželni zbor. Včerajšnja seja je bila precej dolga in živahna. Vloženih je bilo 8 vlog in en predlog glede poprave deželne ceste čez Sv Andrej. Poročilo deželnega odbora glede zakonske ureditve kmetijskih nadaljevalnih šol z zakonskim načrtom se je izročilo stalnemu šolskemu odseku. Nato se je otvorila debata o ti stvari. Deželni odbornik Holinger je zavračal Walcherja in izjavil, da ni deželni zbor nikdar sklenil obvezne šestletne šolske dobe in da odklanja za sedaj vsako debato o šolskih zadevah, ker se bodo razmotrivala ta kočljiva vprašanja ob priliki, ko bo dal svoje poročilo stalni šolski odsek. — Nato je bilo dovoljenih več podpor med temi podpora 1500 K za izdajo ročne knjižice o občinski upravi, 2000 K za rudarsko šolo v Celovcu itd. O obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah je poročal poslanec Dobernig, ki se je zaletel tudi v Slovenec. Zavrnil ga je poslanec Grafenauer. Seja je trajala skoro do ene ure in je bila ena do sedaj najbolj zanimivih sej. Ta seja tudi kaže, da bo deželni zbor težko rešil kočljivo šolsko vprašanje, katerega se gotovi krogi že naprej boje. Prihodnja seja se vrši v ponedeljek.
Drobne vesti. V gozdu pri Pod-kloštru so našli ustreljenega neznanega moža. Zendarmerija je dobila pismo od nekega bivšega vratarja Spitalerja iz Podkloštra, da se bo ustrelil Preiskava je dognala, da je neznani samomorilec Spitaler. — Pri Šentpetru na Koroškem se je ponesrečil pri sekanju drevja kolar Ivan Šteng. Padlo Je na nJega drevo.
ki mu je zlomilo desno roko in ga težko poškodovalo na glavi — V škofjem dvoru je ukradel neki domači fant gostilničarki Mariji Rabi-čevi 110 klobas. Fanta so ujeli v bližnjem gozdu, kjer je hotel skriti svoj plen. — Znani apostol za proti-alkoholno gibanje, ki je bil te dni v Gradcu pride 19. t m. v Celovec, kjer bo imel več javnih predavanj. — Srčna kap je zadela v Celovcu 54-letnega stavbnega mojstra Heinca. Mož je bil na mestu mrtev. — Mestna občina celovška prodaja premog po 2 K 26 vin. 100 kg.
Primorano.
Srečna Goriška. 2e od 1. 1910 kažejo deželni proračuni Goriški ogromen primankljaj, ki vedno narašča in za katerega Še niso našli kritja. Sedanji deželni odbor je sklenil, da potrka zopet na vrata davkoplačevalcev, ki naj z novimi davki vsaj nekoliko pokrijejo deželni primankljaj. Proračun za 1. 1914 izkazuje v svrho saniranja deželnih financ sledeče nove vire dohodkov. 1. Vpelje se deželni užitninski davek na vino v zasebni vporabi in sicer 8 kron od hektolitra, 2. davek na pivo se zviša od 4 na S kron in 3. deželna naklada na zemljiški davek se zviša od 207r na 40rrm
Goriška porota. Prvo zasedanje goriške porote se prične dne 30. marca. Na vrsti so najprej tri tiskovne obravnave, ki so bile pri zadnjem zasedanju preložene. Tožena sta urednika listov »Eco del litorale« in »Novi čas«.
Za avstrijskega poštarja v Albaniji s sedežem v Draču je imenovan poštni asistent v Gorici, neki Santa. Mož je pozabil v Gorici, katere narodnosti je, bil pa je dober patriot. Sedaj bo vedel, da je avstrijski Albanec.
Bralno društvo »Vodnica« v Dol. Trebušl (Tolminsko) priredi dne 15. februarja v gostilni »Pod cerkvijo« veselico z igro, deklamacijo in plesom.
Iz lierpeli. Pevsko, bralno, sokolsko in godbeno društvo »Zvezda« priredi dne 15. t. m. v prostorih gospoda Josipa Krizmana v Herpejah predoustni plesni venček.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu naznanja, da zaradi tiskovnega gibanja društveno glasilo dne 15. svečana ne izide.
Umor ravnatelja Stabilimenta tecnico v Trstu. — Maščevanje kaznovanega delavca. O tem umoru, ki tvori sedaj dnevno govorico v Trstu, se govori še marsikaj, nakar je javnost že pozabila. Lansko leto je bila v tem zavodu protestna stavka delavcev in sicer zaradi neusmiljenega postopanja z delavci, katero je zakrivil inženir Pichler. Stavki je sledilo enomesečno izprtje delavcev. Delavci so zahtevali, da se Pichler odpusti. Družba tej zahtevi ni ugodila. Pichlerja je obdržala in se pogodila drugače z delavci. Kljub temu pa se razmere v zavodu niso spremenile v prid delavstvu, marveč so se poslabšale. Pichler je bil tudi maščevalen človek in brezobziren. Pichlerja so delavci že večkrat napadli. Nekoč mu je vrgel neki delavec v hrbet kos brona. Delavec je bil kaznovan, Pichler pa je hodil po tem dogodku delj časa po tovarni v spremstvu policaja. Nedavno so ga hoteli napasti delavci, ko se ie peljal v tramvaju. Tudi takrat je Pichler odnesel srečno pete in ušel maščevanju. Nekateri govore, da Pichler ni sam kriv, marveč, da je on izpolnjeval le dolžnosti, ki so mu jih nalagali niegovi delodajalci, lastniki zavoda. Mogoče je to in če je res, je bilo tako maščevanje delavca še bolj neupravičeno. O umoru samem govore, da je ustrelil Zanier Pichlerja ob 9. zjutraj pred poslopjem ravnateljstva. Ustrelil je nanj štirikrat in ga je dvakrat zadel. Peti strel je zadel mojstra Zafforo, ki je ranjen na roki. Pravijo, da Zanier ni streljal na Pichlerja samo zaradi tega, ker ga je ta kaznoval zaradi dvodnevne odsotnosti s 14 dnevnim brezplačnim dopustom, rriarveč, da sta imela Zanier in Pichler še druge račune, o katerih pa javnost ni vedela. — V tovarni se še ni pričelo delo. O Zanierju ne vedo še nič, kam je pobegnil.
Drobne vesti. V Trst je prišel Oger Andrej Hromeč, ki potuje že od 1. 1901 peš po svetu. Prišel je iz Rusije, skozi Turčijo in balkanske države. Prehodil je Azijo, južno Afriko in Ameriko. Hromeč namerava izdati knjigo, v kateri bo opisal svoja potovanja. — V Gorici se širi po mestu govorica o veliki zagonetni tatvini v *iekem goriškem duhovnem zavodu. — Aviatična vojaška postaja v Gorici bo pomnožena. Postaja dobi v kratkem več novih letalnih strojev in novo moštvo. — Lah Mario de Bassa in poturica neki Brecelj sta bila obsoiena v Gorici uradi iz-
gredov pri demonstraciji za laško vseučilišče na 3, odnosno 5 dni zapora. Ostali demonstranti so bili vsled priziva na namestništvo oproščeni. — Laška primorska sankaška tekma se vrši na sankaiišču v Bohinju jutri. Pristop imajo samo člani goriškega društva: Societa alpina delle Giullie.
Kdo je kriv?
Kakor so poročali razni listi pred par dnevi je bil preteklo soboto napaden načelnik na državnem kolodvoru v Trstu.
Bivši železniški skladiščni delavec je streljal na načelnika. Ne mo« rem reči, da bi bil ravno načelni* kriv, da je bil Tomažič odpuščen in tudi v tem slučaju ravnateljstvo državne železnice; vzrok moramo iskati čisto drugod. Ko je bila pred osmimi leti nova proga odprta, je bila s tem odprta nova zveza, nova cesta, po kateri se je vozilo blago v našo državo iz naše države in preko nje.
S kakim veseljem je vsakdo pozdravil to novo naredbo, saj je vsakdo upal v iepo bodočnost.
Dan na dan je bilo videti težke tovorne vlake, ki so hropeli po izborno izpeljani železni cesti iz Trsta proti Opčini in dalje in dalje v tuje dežele.
Istotako so pripeljali zopet blago, ki je deloma ostalo v Trstu, deloma pa naložilo na mogočne ladje, da so ga ponesle v Dalmacijo, na Balkan ali Bog ve kam daleč.
Vse je služilo, mnogo ljudi je privrelo iz tujine si krul služiti in vse je vsaj za silo živelo. Kaj pa danes?
Kar ni tuji element, privabljen po nemških pijonirjih, izpodrinil, kar je ostalo, to hoče uničiti zunanje politika.
Poglejmo promet pred leti in dandanes. Nihče noče v tujini našega blaga; tako smo se povsod zamerili, da celo Slovani ne marajo slovenskega blaga.
Naši dobri zavezniki imajo vsega v izobilju, mi pa imamo le slavne politike in drugega nič. Sedaj je jasno vse.
Radi omenjenih razmer je bilo treba tovorne vlake opustiti in seveda ljudi spoditi iz službe.
Da so bili prvi Slovenci, ki so morali iti, je gotovo. Med vsemi 17 delavci, ki so bili odpuščeni, ni bilo niti enega Nemca, ki bi bil moral brez lastnega zagreška zapustiti službo.
Med temi nesrečneži je bil tudi Tomažič. Kot delavec je bil tih in miren, vedno je bil sam za se.
Doma je vzdrževal starega očeta in mater in nikdar ga ni bilo videti piianega. — Ko pa je bil odpuščen iz službe ga je to tako hudo bolelo, njegova skrb, kdo bo hranil za starše, je bila tako velika, da se mu je zopet zbledlo in da je storil grozni, vse obsodbe vredni poskus. Tomažič je bil že pred nekaj leti delj časa v bolnišnici za umobolne; bolezen pa se je popolnoma polegla, dokler mu skrb za obstanek ni zopet zmedla uma.
Da pa ie gola resnica, kako brezobzirno se rjdpuščajo Slovenci iz železniške službe, dokazuje sledeči slučaj, ki se je dogodil isti dan popoldne, ko je na večer Tomažič streljal na načelnika. Pisarniški delavec Tauzes je bil pred par meseci odpuščen brez vzroka iz službe. S pomočjo jugoslovanske železničarske zveze se mu je posrečilo, da je bil nazai sprejet.
Opravljal je zopet svojo službo točno kot prej. Kar pa neki večer načelnik Stulier zve, da je Tauzes, kakor tudi njegovi kolegi dve minuti pred 6. uro zapustil pisarno, ga drugi dan zopet vrže na cesto, brez vsakega drugega vzroka: drugim njegovim kolegom, ki so se ravno tako kot on pregrešili, pa še besedice ni rekel. To so naše lepe razmere!
Pred nekaj dnevi so morali odpustiti onega, kateremu se je moral pri prvem odpustu umakniti Tauzes, nekega zagrizenega Nemca Fleisch-manna. Fanta so sprejeli, ker je imel nemško kokardo v gumbnici, ko se je prišel ponujat in ker je baie v »Ein-, tracht« keglje postavljal. Precej pri vstopu so mu dali eno izmed najbolj prijetnih pisarniških del. No, ker so se pa morali pred kratkim o preteklosti vseh delavcev informirati, so tudi za Fleischmanna vprašali. Med drugimi lepimi iznenadenji je bilo tudi, da je imel Fleischmann za seboj 5 mesecev ječe radi tatvine.
Ko so morali slavnega Germana odsloviti, so ostali železniški Teutoni skorai jokali za njim.
To so razmere, ki smrde do neba.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD', *w 14. Mbrauja ltU.
36. Stev.
iBSMiike notice.
V Jeseniških novicah »Slov« beremo v pretečeni sobotni številki tole: »Misijon so imeli naši prote-stantje pred nekaj časom v kazini na Savi. Neki luteranski misijonar je s skioptičnimi slikami kazal svoja misijonska pota. Da ni manjkalo ob tej priliki »Los von Rom« agitatorjev, je jasno. Menda so se celo nekateri veljaki podpisali na agitacijsko listino za proč od Rima. Navadno so ta posel doslej opravljali ljudje nižje kvalificirane vrste. Imena novih agitatorjev priobčimo, ko jih natančno do-ženemo.« Nimamo veliko k temu za pripomniti. Da so se sedaj zopet na %avi razmere poslabšale in da se je zopet začelo živahno agitirati za proč od Rima. je pač župnik Skubic sam največ kriv. Sedaj hočejo vdrugič Skubicu izkazati pravo prijateljstvo oni luterani, katerim je sam škof Anton Bonaventura o priliki predlanskega birmovanja na Jesenicah napravil posete. Tedaj: gliha skup štriha!
Ljudje nižje kvalificirane vrste so pri našemu župniku Skubicu vsi oni, kateri so do sedaj pridno delali za gibanje proč od Rima, No, če pa človek, ki je zdrave pameti, njegove pridige posluša in ga hoče kvalificirati, potem pač spada župnik Skubic sam med »ljudi najnižje kvalificirane vrste.«
Letošnji predpust je tudi na Jesenicah kakor na Savi prav živahen. Ni je sobote ali nedelje, da bi ne bilo po 6 do 8 veselic. Vrh tega pa še razne gledališke predstave itd. Seveda nista s tem župnik Skubic in župan Čebuli zadovoljna. Marsikateri kristjan mora — za kratko veselje nedeljskega plesa, ki ga je morda užil — poslušati bridko očitanje v cerkvi, a to vse tudi nič ne pomaga, saj se vendar vsak človek rad v rrepustnem času malo zabava in navadno Skubičeva zabičevanja pre-sliši.
Radi tega je začel župan Čebulj zopet šikanirati naprednomisieče gostilničarje na Jesenicah in na Savi z licencami. Samo gostilničar Fergles na Savi pri Amerikancu sme imeti vsako nedeljo plesno veselico.
Radi hazarda je bilo več uradnih oseb naznanjenih sodniji in glavarstvu. Imena teh priobčimo drugič, ko jih izvemo po receptu našega župnika Skubica.
Opozarjamo še enkrat vse one, kateri se za lepe maske zanimajo, na maškaradni ples v nedeljo, dne 22. februarja v velik dvorani pri Jelenu na Savi. Vstopnice se dobe v trafiki gospodične Ane Klinar na Savi.
Slovensko delavsko izobraževalno in pevsko društvo »Sava« na Savi ie pretečno nedeijo vprizorilo zadnjo igro, burko »Kontrolor spalnih vozove. S tem se prenehajo gotovo pri tem društvu letošnje gledališke igre in sicer radi obolelega režiserja gospoda Ambrožiča.
Klinarjevo gostilno na Savi sta prevzela s 1. svečanom t. 1. gg. Leo in Marija Klarman. poprej hotelir na Bledu. Slavno občinstvo opozarjamo na današnji inserat in ju priporočamo gg. trgovskim potnikom in izletnikom na Gorenjsko.
Dnevne vesti.
Nadaljevanje kompromisnih
pogajanj za deželnozborsko volilno reformo? Včeraj popoldne ob 5. so se - I i na povabilo deželnega glavarja načelniki deželnozborskih klubov v to svrho. da se konstatira, jeli so mogoča nadaljna kompromisna pogajanja glede dcželnozborske volilne reforme. Načelnikov namestnik kluba narodno - napredne stranke poslanec dr. Novak je poda! naslednjo izjavo: Klub narodno - napredne stranke izjavlja, da bi bilo najboljše, če se celo vprašanje volilne reforme enotno in skupno reši. — Glede vseh dalekosežnih reformnih predlogov iziavija klub narodno-na-predne stranke, da ne zavzema povsem odklanjajočega stališča, da je pa po njegovem mnenju v svrho proučavanja potreba materijala iz statističnih podatkov, česar pa v tako kratkem času — 8 dni — ni mogoče pridobiti. Zategadelj ie treba predvsem izreči, da naj se odsek za volilno reformo izreče permanentnim, ki lahko posluje in zadevo dožene tudi še po preteku sedanjega zasedanja. Dokler ni ta permanentni odsek končal svojega delovanja, v zbornici ne pride do sklepa o poročilu verifi-kacijskega odseka. Ako bi se pa ravnokar označenemu postopanju ne hotelo pritrditi, se klub zadovoljuje tudi s tem, da se reši v sedanjem zasedanju zgolj vprašanje volilne reforme za mestno skupino; v ta namen se predloži načrt, ki naj služi za podlago nadaljnemu razpravljanju in pogajanju. Ce se pritrdi v predloženem načrtu izraženim načelom, zlasti temu, da se volilna pravica v mestni kuriji omeji le sa pomeril do-
ličnih mest Iti triov, sprejmemo v te kurijo ped istimi načeli tudi le različne kraje industrijskega aH mestnega značaja, ki so dandanes ie uvrščeni v kmetske kurile. Razgovora so se udeležili navzoči: dr. Rav-nihar, dr. Novak, dr. Šusteriič. baron Schuarz, dr. Lampe, dr. Eger, grof Barbo, dr. Pegan in Jarc. Zadnji del razgovora vršil se je zgol o reformi za skpupino mest in trgov. Zaključen je bil razgovor s tem, da počaka deželni glavar predložitve novih konkretnih predlogov, tikajočih se volilne reforme, nakar bo deželni glavar zopet sklical klubove načelnike na nadaljni razgovor; v slučaju, da bi bil ta razgovor brezuspešen« skliče se odsek za volilno reformo, ki naj konstatira, da kompromisna pogajanja niso privedla do uspeha in o tem poroča na prihodnji deželno-zborski seji.
+ Veleposestniki in volilna reforma. Klerikalna stranka se za kulisami zelo trudi, da bi pridobila veleposestnike za svoj načrt volilne reforme. Uspeh je po naši sodbi naravnost nemogoč, zakaj veleposestniki bi sami sebe najhuje udarili in sami sebi izrekli eksistenčno pravico, če bi priznali kmečkim volilcem volilno pravico v mestni kuriji. Podlaga, na kateri sloni deželni zbor. je vendar zgodovinskega značaja. Nekdaj je bila avtonomna uprava v rokah tako-imenovanih deželnih stanov, namreč zastopnikov plemstva, duhovništva in mest. Novi čas je iz teh stanov ustvaril sedanji deželni zbor: dal je kmečkemu ljudstvu njegovemu pomenu primerno zastopstvo, sicer pa ohranil zgodovinsko podlago: duhov-stvo ima svojega zastopnika, veleposestniki, ki so nasledniki nekdanjega plemstva, imajo svoje zastopnike, in mesta so ohranila svoje zastopnike. Pri podelitvi sedanje ustave je bila ravno to vodilna misel, da se v deželnih zborih na zgodovinski podlagi ustanovi interesno zastopstvo. Vsled tega se nam pa zdi naravnost izključeno, da bi se mogli veleposestniki le v sanjah sprijazniti z mislijo, naj se prevrne vsa interesna in zgodovinska podlaga volilnega reda in naj se volilcem iz kmečkih vasi podeli volilna pravica v mestni kuriji. V tistem trenotku. ko pade načelo, da smejo v mestni kuriji voliti tudi kmečki volilci. ie zadan smrtni udarec tudi kuriji veleposestnikov. Če smejo volilci iz krneč, vasi voliti v mestih, če je odpravljena historična podlaga volilnega reda — kdo more potem še braniti privilegij veleposestnikov, da smejo v njihovi kuriji voliti le tisti, ki so vpisani v deželno desko, ne pa tudi tisti, ki so sicer pravi veleposestniki, pa v tej kuriji samo zato nimajo volilne pravice, ker niso vpisani v deželno desko?
— Koritarji si dele službe. Že nekaj časa sem ie znano, da se pripravljajo različne spremembe pri učni upravi na Kranjskem. Nekaj višjih mest bo izpraznjenih; nadzorniško in ravnateljska. To dela klerikalcem hude skrbi, kajti pri najboljši volji morajo priznati, da za ta mesta nimajo svojih ljudi, pravih, pr: :nih klerikalcev, takih mož, ki so bili vedno klerikalni, ne takih, ki so p stali klerikalni takrat, ko so klerikak dobili moč. in bodo seveda zopet odskočili, ko se razmere premene. Klerikalci bi radi svoje ljudi sprav i na ta mesta, pa jih nimajo in tako s zdaj koritarji dele te službe. To se pravi; za zdaj intrigirajo. V tem oziru se ču-jejo prav mične, prav zabavne stvari, ki bodo še veliko smeha provzro-čile.
Albanščina v naši armadi. Sil-ne simpatije, ki jih goje naši merodaj-ni krogi do vsega, kar je albansko, niso ostale brez vpliva niti na našo armado. Tudi v armadi je treba pokazati, da je Albanija tista os. okrog katere se vrti vse javno življenje v Avstro-Ogrski. Zatj so dali sestaviti albansko slovnico in albanski besednjak s posebnim ozirom na vojaške potrebe, in vojaške oblasti pozivajo sedaj aktivne in rezervne častnike v posebnih dopisih, naj se nabavijo te knjige in naj se pridno uče iz njih — albanščine. Cemu bo častnikom albanščina, je seveda zagonetka, ko je vendar znano, da se nikjer širom Avstrije ne govori albanski? Govore pa se razni drugi, dokaj kulturnejši jeziki, med temi tudi slovenski. Pravijo, da se častniki, službujoči pri slovenskih polkih, odlikujejo po svojem naravnost fenomenalnem neznanju slovenščine. Ce je že tem častnikom potrebna albanščina, ali bi jim ne bil nič manj koristen tudi slovenski Jezik? Zato bi želeli, da bi vele-slavna vojaška uprava v isti meri odkrila svojo ljubezen tudi do slovenskega jezika in ga v iznčenje priporočala aktivnim ki rezervnim častnikom prav tako, kakor priporoča sedaj albanščino. Seveda nismo čisto nič prepričani, da bi vojaška oblast ustregla naši želji in prošnji, ker vemo, da ie v danih razmerah v očeh merodajnih činitetiev vedno ie
več vreden jezik, kl t a govori 800 tisoč na pot divjih Arnotov, kakor pa Jezik slovenski, ki ga govori pol-visoko kulturnih av-!
Mi
strda. Iz dežele nam prihajajo prošnje, da bi se koncert te slavne pevke pričel ob pol 8. uri, da se ga tudi rodoljubi z dežele lahko do konca udeleže. Kako neprijetno je za nas Gorenjce, ako moramo h koncu koncerta dvorano zapustiti in na kolodvor teči. Ljubljansko občinstvo se naj ozira tudi nekoliko na zunanje goste, ako hoče imeti dobro obiskano dvorano. — Rodoljub.
— Začetek koncerta. — »Glasbena Matica« ustreza drage volje po časopisih izraženim željam občinstva ter naznanja, da se bo koncert Valborge Swardstrdntove v četrtek, dne 19. t. m. pričel šele ob 8. uri (in ne ob pol 8.). Ker je zanimanje za ta koncert vsestransko, priporočamo si. občinstvu, da si pravočasno preskrbi z vstopnicami.
— Oče Pust, tesarski mojster v Ljubljani in vedno zelo vneti klerikalni agitator, so prišli v denarne zadrege in prosijo svoje upnike za poravnavo. Takole 50 in 60 procentov ponujajo. So pač slabi časi!
— Člani »Socialne Marice v Gorici dobe knjige pri našem poverjeniku za Ljubljano, gosp. I. C o -m i š č e k u, Mestni trg 10, II. nadstropje (v hiši g. Skaberneta).
— Pomanjkljivost pri poštnih poMljatvah na Kranjskem. Z Gorenjskega nam pišejo: Pošiljatve, ki jih dajemo na Gorenjskem zjutraj na pošto, se dostavljajo v Ljubljani šele drugi dan. Da to ni praktično, je jasno. Temu bi se lahko odpomoglo, ako bi jemal pošto tudi vlak št. 1713, ki odhaja z Jesenic ob 9. uri 34 minut. V tem slučaju bi se gorenjske pošiljatve še tisti dan lahko dostavile v L jubljani in ob progi Južne železnice do Trsta in Celja. Takisto bi se pošiljatve, namenjene na Gorenjsko, lahko še isti dan dostavile, ako bi imel poštno ambulanco tudi vlak št. 1714. Ta vlak odhaja iz Ljubljane ob pol 4. popoldne. Tako pa obleže vse pošiljatve v Ljubljani in prihajajo na svoje mesto šele drugi dan, kar gotovo ne pospešuje prometa. Opozarjamo na to stvar merodajne faktorje s pozivom, naj te nedostatke odpravijo.
Iz Most nam pišejo: Nedavno tega je bil v nekem naprednem listu g. Anton Kovačič, kakor da bi bil podrepnik Oražmovega očeta. Ta napad je bil docela neutemeljen, ker je splošno znano, da je Kovačič eden najodločnejših naprednjakov in svo-bodomiselcev v naši občini. Sicer pa taki napadi z znane strani čisto nič ne morejo škodovati g. Kovačiču. ki je v svojem mišljenju neomajen, kar pa se ne da trditi o raznih drugih možeh.
Št. Vid nad Ljubljano. Vdana prošnja na vse napredno misleče rodoljube, ki imajo plemenito srce, ki čutijo ter razumejo sokolsko idejo, da darujejo po svojih močeh v plemenito in vzvišeno svrho za zgradbo Sokolskega doma v Št. Vidu na Ljubljano. V namen, da je olajšano posameznikom z eno dopošiljatvijo darov, otvori je Šentvidski Sokol pri c. kr. poštni hranilnicni na Dunaju čekovni promet. Sokolski odbor torej razpošilja širom slovenske domovine okrožnico s priloženimi čeki. — Srčna hvala pa vsem onim, ki so nam žc odposlali darove bratske sokolske ljubezni.
Nedofetni   otroci — puščavnlki.
Z Bleda se nam piše: Tam pod Triglavom, blizu Ukane, se nahaja koroška družina po imenu Eberwein, ki stanuje v čisto navadnem živinskem hlevu in sicer z desetimi majhnimi, nedoraslimi otroci. Ti revčki stradajo ter prezebajo v letošnji mrzli zimi, da je groza, leže vsi skupaj s starši na slami na tleh in izgledajo kakor divjaki, posebno ker so jim dorasli lasje že čez ramena. Povrh pa jih še njih slaboumni oče trpinči, ker jih popolnoma nage po snegu valja, misleč, da lih knajpa. Polovica teh otrok je še šoloobveznih. Kje so tu oblasti, družinski očetje in krajni šolski svet?
B1 e j e c. Iz Bohinjske Bistrice se nam piše: Med mnogimi posetniki veselice Ciril-Metodove podružnice dne 1. februarja, smo na svoje veliko začudenje videli tudi tukajšnjega klerikalnega nadučitelja Silvestra, ki se je prav povoljno izrazil o delovanju podružnice, ter prav z zadovoljstvom sledil vsem točkam veselice. Zgražal se je pa ostro nad domačini, da se tako malo zanimajo za take prireditve, služeče v dobrodelne namene in v obrambo slovenskega naroda. Baje se je tudi izrazil, da se preseli k drugi stranki, h kateri ne vemo, ker ga nobena ne mara, pač pa si na vsak način prizadeva dobiti ugled med Bohinjci, akoravno ga tukajšni klerikalni občinski odbor prezira. V poznih Jutranjih urah se Je podal ves ginjen proti domu z zavesta, da ie izpolnil
svojo narodno dolžnost in da se še ni v žviljenju tako zabaval kakor ta večer. Tudi g. župnik Berce je obljubil, da bode še večkrat obiskal nas zavedne Bohinjce.
Umrl Je v Logatcu, dne 1. t. m. veleposestnik in trgovec Josip Bruss. Pokojnik je bil rojen 1. 1822. v Logatcu in si je s svojo spretnostjo pridobil veliko premoženje. Z njim Je sedaj zamrla cela rodbina; pač je nekaj oddaljenih sorodnikov, a pokojnik je vse svoje imetje zapustil oziroma izročil svojima trgovskima pomočnikoma, ki sta mu bila sicer popolnoma tujca. Josip Bruss se je pečal tudi z lesno trgovino in s po-IjedeUstvom ter je posebno ljubil sadjerejo. Od 1. 1840. do 1845. je bil pisar pri oskrbništvu kneza Win-dischgraerza v Logatcu. Ker je bil podjeten, si je znal poiskati postranskega zaslužka. Tako je sam vodil loterijo, ki se je nahajala omenjena leta v mali »vahtnici« nasproti To-lazzija, ker oseba, ki je imela loterijo, ni znala pisati. L. 1845. se je poročil z bogato vdovo Lenassi in prevzel vso trgovino in posestvo. Leta 1848. je bil župan. V kritičnem letu so se mu v blagajno stekali novci, da je bilo veselje. Voznikom, ki so vozili vojaške stvari, ni hotel nobenemu nič plačati. Kmetje so se tedaj pričeli proti njemu puntati, oficirji pa so ga lovili in preganjali, da je bil večkrat primoran prenočevati na kakem zvoniku. L. 1888. je ustanovil v Logatcu v svoji hiši posojilnico, ki sedaj prav dobro uspeva. Za politiko se ni prav nič zanimal in čital samo nemške časopise. Za domače dobrodelne namene je izdal marsikaj in za ustanovitev samostojne dole-njelogaške fare 35.000 K. Tudi za cerkvene orgije je dal večjo vsoto, a orgelj ni nikdar slišal, ker ni ljubil cerkvene uprave. Pogreb je bil veličasten, kajti župnik je s prižnice oznanil, naj se pogreba vse udeleži. Če bi bil umrl kak revež takega mišljenja, kakršnega je bil pokojnik, bi mu bil župnik najbrž odrekel cerkveni pogreb. Ker doslej ni bilo najti oporoke glede gotovine, ki jo je zasputil pokojnik, se zna zgoditi, da pride med dalnjimi pokojnikovimi sorodniki in med sedanjima imete-Ijema njegove tvrdke do pravde.
Marijina devica — zvita tatica. Mlado, krepko punco, ki je po Ljubljani, v Trstu, na Dolenjskem in doma na Štajerskem kradla kakor sraka, je v petek pred novomeškim okrožnim sodiščem doletela zaslužena usoda. Ana Miheljak, je šele 18 let stara in doma v Skalah (občina Velenje) na Sp. Štajerskem. Lahko bi bila dema pri svojih starših, pa to ji ne diši. Punica je že v zgodnji mladosti rada kradla. Pozneje je vstopila v Marijino družbo, kjer se tatvine sicer ni odvadila, pač se navadila ljubezenske umetnosti. Še ne 18 let stara je bila že dvakrat zaradi tatvine kaznovana. Ko so ji domača tla postala prevroča, se je preselila na Kranjsko. Lansko leto je služila v zelo ugledni hiši, namreč pri županu v Mostah, znanem krepostniku g. Oražmu. Od tod je šla v Preloge. kjer je dobila službo kuharice pri trgovki in kantinerki ge. Repanšek. Pokradla je gospodinji poleg raznega b:aga tudi 60 K denarja, natakarici Šturmovi pa poleg srebrne ure in verižice tudi okrog 40 K. Izmed železniških delavcev si je zbrala fanta ter ga povabila v Ljubljano. Končno je fanta poslala nazaj v Preloge in mu dala še za -rajžo« denarja in z drugimi fanti zapravljala ukradeni denar, dokler je ni ljubljanska policija zaprla. Ko je prišla iz preiskovalnega zapora^ je imela pri okrajnem sodišču v Šoštanju glavno razpravo zaradi tatvin, ki jih je zagrešila še na Štajerskem. Pustila se je v kontu-mac obsoditi. Do glavne razprave glede tatvin pri ge. Repaušek bi bila punica morala ostati v Ljubljani. Prišla je k lastnici izkuha Viktoriji Kovinšek, kjer je dobila službo, a že čez par dni je le tej ukradla znesek 10 K in izginila. Šla je v posredovalnico Nowotny, tam izmaknila posel-sko knjižico neke Frančiške Ban, pa jo je* pod tem imenom še tisto noč oakurila v Trst. Tam je kot Frančiš-k« Ban nastopila službo pri ge. Mariji Platzer, kateri je kmalu po nastopu službe ukradla 180 K, ki jih je imela gospa skrite pod zglavjem postelje. Z denarjem je izginila tudi zaponka. Še pred to tatvino pa je okradia tudi krojača Franceta Pela-na, na jako premeten način. V Trstu se je izdajala tudi za Marijo Kljukec. Ko se v Trstu ni več čutila varno, se je vrnila v Ljubljano. Tu je prenočila v r.ekem boljšem hotelu pod imenom Ana Pocajt, natakarica iz Braslovč. Ali to pot ni dolgo uživala slasti ukradenega denarja. Že drugi dan po prihodu v Ljubljano je prišla policiji v roke. Poizvedbe so dognale, da Je ta »Ana Pocajt« in »Frančiška Ban« pravzaprav Ana Mihuljak, ki ie pred dobrim mesecem vnrvič prišla
ljubljanski policiji v roke. Poslali so jo v Novo mesto, kjer je bila obsojena na eno leto ječe.
»Nagnenje srca«, krasna indijska drama v 4 deih, ki se predvaja danes v Kino »Idealu«, je vprizorjena od iste tovarne kakor »Quo vadiš ?<* In »Kleopatra«, z isto režijo in istimi Igralci. Igra v dveh svetovnih deiih in ima v vsakem dejanju senzacijo. Velikanski prizori z levi. lov na divje zveri, predrzen beg, potop ladje, nevarne ježe itd. Prihodnji torek »Brez Jomovine«, velikanska ljudska drama v 6 delih. Poleg tega še krasnn veseloigra v dveh delih »Čigava Je žena*.
Noge pohabil si je 521etni usnjarski pomočnik v Polakovi tovarni Ivan Bitenc iz Vodmata. Navedeni je šel po stopnjicah iz prvega nadstropja, kjer mu je spodletelo. Ujel se y sicer z rokami za ograjo, a so mu roke omagale, da se je spustil ter pade! kake tri metre globoko na tla. Bitenc bode ostal kake štiri tedne delane-zmožen.
S^lašeni konji. G. Čik nas prosi, da konstatiramo, da sploh ničesar ne ve o tem, da bi se bili v ponedeljel ob pol 11. dopoldne  v Komenskeg ulici splašili konji in ne ve kako pride v dotiko z ono notico.
Izgubilo se ?e izspričevalo III. b razreda I. drž. grmnazije z začetnim! črkami F. L. na poti od Mestnega trga do pošte. Kdor ga je našel, naj ga izroči uredništvu ^Slovenskega Naroda«.
Narodni! obramba.
Vse, ki so dobili »Slov. Branik« 1. številko na ogled vljudno prosimo, naj vsaj list vrnejo, ako se ne mislijo naročiti. Značilno za naše razmere, da imamo za edinu obrambno glasilo tako malo zanimanja, da se je za 600 razposlanih številk oglasilo Ie kakih 80 naročnikov, vrnilo kakih 200, a nad 300 naslov-ljencev ni storilo ne eno, ne drugo. Ker bo uprava še potrebovala 1. številko, se toplo priporoča.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Medvode in okolico ima v soboto, dne 21. t. m. ob 6. zvečer pri g. I. Kolencu na Ladji svoj občni zbor.
Društvena naznanila.
VII. družabni večer Narodne čitalnice — predpustni večer — se vrši v sredo 18. februarja. Kakor sta imeli obe zadnji tako lepo uspeli priredbi: valčkova tekma in čajev večer svoj poseben stil, tako se tudi to pot pripravlja pod neprodirnim plaščem aranžerske molčečnosti nekaj skrivnostnosladkega, kar bode udih-nilo celemu večeru žlahten aroma. Zabavni barometer kaže tedaj izborno! — Pričetek ob 9. zvečer. Toaleta kakor običajno.
Na ples, ki ga priredi danes zvečer Sokol II.. se še enkrat opozarjajo bratje člani in cenj. občinstvo. Nudil bo obilo razvedrila, kakor godbo, solo petje, amerikanska licitacija zelo zdivjanega petelina itd. Cene pijači in jestvinam navadne. Torej vsi danes zvečer k bratu Kavčiču! Na zdar!
Sokol I. opozarja vse delegate za občni zbor župe Ljubljana L, da sc vrši župni občni zbor jutri, v nedeljo 15. t. m. ob 4. popoldne v društvenem lokalu Sokola L, Trg Tabor št. 2, skozi dvorišče. Opozarja se brate delegate, da se v obilnem številu udeleže tega važnega občnega zbora. Na zdar! Odbor.
Ples v maskah praznuje letos pravzaprav 501etnico, kajti L 1864. priredil je Južni Sokol na pustni torek prvo veselico s plesom in telovadbo v stari čitalnici v Sovanovi hiši nasproti kazine, katero veselico je posetilo mnogo maskiranih in kostimiranih gostov. Takrat so telovadili: Drašler, Coleretto, Kobler, Pev. Toman in Fran Vidic. Kdor bo obiskal letošnjo sokolsko maskarado. temu bodo zadnje urice predpusta le prenaglo prešle. Starejši bodo gledali na mestu nekdanjega kotiljona sedaj moderne plese, živeli bodo v prošlosti in se naslajali ob spominili nazaj; mlajši bodo vživali sedanjost in zidali gradove srčne bodočnosti. Vsi pa, ki bodo letos obiskali sokolsko maskarado, ki bo v Narodnem domu. dne 24. t m. na pustni torek, bodo prav zadovoljni.
Važnost organizacije se opaža danes povsod, a še važnejše so organizacije na narodni podlagi. V prvi vrsti prihajata v poštev Narodna socijalna zveza in Zveza jugoslov. železničarjev, katerih je namen vsestransko podpirati slovensko delavstvo. Ker pa potrebuje delavstvo v teh slabih Časih tudi izrednih podpor, zato priredita N. S. Z. in Z. J. 2. n? pustno soboto velik ples narodnega delavstva. Z gotovostjo lahko računamo, da bode slovensko narodno občinstvo  uvaževalo to prireditev
36 štev.
.•L0V1NNQ NAROD*, dne M. fcbfMrja 1914.
Stran 5«
ter se radovoljno  odzvalo povabihi
narodnega delavstva in se mnogobrojno   udeležilo III. velikega plesa
narodnega delavstva.
Danes teden na pustno soboto zvečer se vrši v Narodnem domu v Ljubljani III. veliki ples narodnega
delavstva. Priprave zanj so obsežne in v polnem teku. Vsi zgornji prostori Narodnega doma bodo lepo okrašeni, igrali bodeta dve godbi, za dobra in cena jedila in izvrstno pijačo je preskrbljeno, skratka zabava bo imenitna. Zabava bo nad vse prijetna, ker — kljub temu da bodo vese-lični prostori krasno ovenčani in bo dekoracija imenitna — bo vendar vse po domače: nobene prisiljenosti. prenapetosti. Vsi se bodo radovali kot bratje in sestre. Udeležba bo — sodeč po sedanjem zanimanju — velika, kajti prišli bodo ne le sami — Ljubljančani, temveč tudi zunanji gosti iz št. Vida, Kranja. Jesenic, Kočevja, Litije, Zagorja itd. V soboto 21. t. m. bo praznik slovenskega narodnega delavstva in njegovi prijatelji pohitite torej v obilnem številu na ta praznik.
Predprodajo vstopnic za III. veliki   ples   narodnega   delavstva je
prevzela gdč. Jerica Dolenc, trafika v Prešernovi ulici. Poleg tega so vstopnice v predprodaji   pri članih
veseličnega odbora in pri gdč. natakarici v Narodnem domu. Prosimo si. občinstvo, da si po možnosti ft poprej preskrbi vstopnice.
Zanimiv pogovor s ceste:   B. * Te živi«, pozdravi   gospod svojega znanca na ulici, »slišal sem, da hodiš :etos precej na plese. Ali se kaj dobro zabavaš?     »Se že gre, no, pa vendar ne tako, kakor bi si človek želel ker prave zabave, ka'.cor prejšnje čase. le ni več najti. Kaj pa Ti?« laz nisem letos še nikjer bil. pač pa om Šel na -Slaveevo maskarado, :atera se vrši na pustno nedeljo, dne 22. t m.   v veliki   dvorani hotela Union«, tam se bom prav gotovo, akor vsako leto izvrstno zabaval.« Ali gre pa tja lahko vsak. tudi če ni abljen?    Seveda, vabljeni so vsi! Samo veš. posebnih vabil letos ne ^odo pošiljali, le če se hočeš maskirati, moraš pri nakupu vstopnice povedati svoje   ime.<-   »Je   že prav!
rosti, mudi se mi danes, drugič ::ii boš Še kaj povedal o maškaradi, me zelo zanima. Pozdravljen!« »Na zdar!-
Prostovoljno   gasilno društvo
- Glince naznanja, da priredi v
ledeljo   15. t. m.   svojo običajno
redpustno plesno veselico, katere >_iSti dobiček je namenjen skladu ^odporne zaloge za obolele člane. Veselica se vrši v splošno znani re-^.avraciji g. J. Marinška »Amerika«
a Glincah ter sodeluje na nji tam->uraski odsek ondotne podružnice
Svoboda«, Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina   prostovoljna. Obenem
laznnnja društvo, da praznuje letos 401etnico društvenega obstoja z več-io slavnostjo ter se vsa cenj. bratska društva na isto opozarjajo, čas in spored se pravočasno objavi. Ker ho veselica za mlade, kakor tudi starejše nudila dovolj zabave, ter je Či-sti dobiček namenjen v dobrodelne
a:::ene, vabi k mnogobrojni udeležbi najvljudneje odbor.
Društvo za otroško varstvo in
iladinsko skrb v sodnem okraju Višnja gora ima dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne v sobi št. 6. c kr. sod-nije svoj občni zbor.
If. Planinski ples na Dunaju se Se navzlic s početka nekoliko nezgodnim avspicijam  izredno dobro
bnesel. Kajti naše planinstvu naklonjeno občinstvo si je bilo v svesti, da se prireja planinski ples sa-:no v to svrho, da pomore podružnici z njega gmotnim dohodkom zadeti in izvesti nameravano stavbo — planinske koče Dunajskih Slovencev v domovini. Ostalo pa je tudi od lanskega I. planinskega plesa
• opominu, da tako neprisiljene domaČe zabave v krogu rojakov in znancev ne nudi nobena druga prireditev. In res. nepričakovano število gostov je napolnilo praznično, s -merečiem in planinskim »orodjem« sicer skromno, vendar pa okusno okrašeno veliko dvorano češkega doma. (Dekoracija se je morala vsled oblastvenih predpisov znatno omejiti.) — Pokrovitelj plesu je bil
avdušeni prijatelj planinstva   c. in
r. podmaršal ekscelenca g. Lav-rič pl. Zaplaški. poleg katere-nas je s svojim posetom razvese-
io   nepričakovano   veliko število Movenskih častnikov.   Plesa se je eležilo   tudi večje število ljubkih hinj in Čehov, ki so  se izborno ; abavah v našem   krogu. Mnogo-t rojni obisk in jako   ugodni gmotni peh sta odboru veliko zadoščenje. Živahno vrvenje je vladalo do zad-? jega takta godbe. Ples je vodil načelnik g. dr. Valjavec, dočim je bil
finančni minister« za cviček, kranjske klobase in drugo »blago« načel, namestnik  g. Kosčr   kateremu k
stalo na strani število Izkušenih in neumornih sotrudnic in sotrudnikov.
Ni nam mogoče vseh imenoma navajati, ali radi posebne požrtvovalnosti in vstrajnosti naj bodo pohvaljeni: g. Knvjeva, gdč. J uranova iz Ljubljane, gdč. Archovu, gdč. Ku-soldova, Valjavčeva, šušteršičeva in gg. kavalirji. Pozabiti pa ne smemo posebno velikega samozatajevanja, s katerim je g. rač. svetnik Mladič izvrševal svoje blagajniške posle. — Cenjenim darovalcem za darove In preplačila prisrčna zahvala!
Posredovalnica N. S. Z. za delo in službe. Službo išče: 1 strojnik, 1 urjač, 2 slugi, 1 mizar, 1 ključavničar, 1 žagar in 1 pisarniški pomočnik. Službo dobi: 1 krojač za trajno delo na deželi. 1 hlapec. Pojasniia daje N. S. Z. v Narodnem domu.
PrasiBta.
Če  se  vetu približa sodni dan!
Kako bo takrat? Nekateri bodo molili, se izro- -dali, hodili s procesijami, se bičali in postili ter si olajševali svoje, z grehi obremenjene duše; drugi bodo hiteli porabiti zadnje dni življenja ter bodo krokali dan in noč, iskali dohiteti v ljubezni kar so zamudili ter se bodo potapljali v razkošju in razbrzdanosti; tretji, težko-krvni melanholiki, pa si poiščejo stru-f pa in revolver ter zbeže bojazljivo pred trenotkon, ko se izpremeni zemlja v prah in pepel. Doživljali smo že take čase, in svet jih bo še doživlja!, ker neumnost in lehkover-nost ljudi ne izmre nikoli. Konec sveta pričakovati s smehom in šalo, to je gotovo snov za izborno burko. Jutri, v nedeljo zvečer, jo igrajo prvič na našem odru. Pisatelja sta znana imenitna burkača, ki znata pisati napeto dejanje in izvrstne vloge. Kdor se rad od srca nasmeje, naj si gre pogledat sijajno predpustno burko »Velika repatica ali konec sveta!« — Popoldne se vprizori drugič in sicer pri znižanih cenah Govekar-JurčiČe-va narodna igra »Deseti brat« s petjem in godbo. Sodelujejo zbor, orkester in nekateri pevci solisti. Opozarjamo, da se igra ta drama po novi priredbi dramatizatorjevi na našem odru prav dobro ter je letos pri prvi predstavi ne le izborno napolnila gledališče, nego tudi prav posebno ugajala. Opozarjamo nanjo tudi starše in mladino.
Umetnost.
Koncert »Glasbene Matice« dne
19. februarja bo zopet nudil občinstvu nekaj izrednega v umetnosti in v krasoti poezije. Swardstromova predava svoio pesem v tako dovršeni, idealizirani obliki, da poslušalec z njo vred doživi vsebino glasbene in pesniške poezije. Njene pesmi so genijalni, neizbrisni in nepozabni vtisi. Gotovo sedanja generacija v nad 30. letih v Ljubljani ni zadobila mogočnejšega vtisa od svetovne pevske umetnosti, kakor v koncertih Swardstromove, ki hodi po svetu živa pesem v dobesednem pomenu. Izvajala bo v tem koncertu zopet glasbene bisere švedskega in norveškega naroda. Skladbe so že v s1 besedilu tako poezije polne, d; že globok vtisk, kdor jih je le tal. Pesmi, kakor »Pomladni Marjetica*, »Titania«, »Ples ličkov«, »Breza pripoveduje«, nesite me s pesmijo domov«, » znem poletju , »Mladi voznik«, •Kralj lieimer in sirota Aslog«, »Zadovoljna mati Britta«, -Planinski spev norveški-. »Materino srce«, »Podoknica*, > Sporočilo štorkelj« itd. so svetovni biseri v poeziji. Da bi občinstvo moglo bolje razumeti in uživati, je dala »Glasbena Matica« prevode teh pesmi natisniti, kar jo stane mnogo denarja. Užitek je brez-primerno večji, če poslušalec besedilo prebere in razume, zato priporočamo, naj si vsak omisli besedilo v interesu lastnega užitka.
ojem ima reči-Jan«, koz->Po-po-
Književnost
— Ustoličenje koroških vojvod.
V času, ko se spominjamo zadnjega ustoličenja koroškega vojvode Erne-sta Železnega na knežjem kamnu, ki se je izvršilo 18. marca 1414., je umestno, da opozorimo na tem mestu še enkrat na knjižico z gornjim naslovom, ki jo je založila Narodna knjigarna in stane samo 30 v. Zanimivo kulturnozgodovinsko črtico toplo priporočamo ob 50Oletnici zadnjega ustoličenja na Knežjem kamnu.
— Med glasbenimi albumi, ki so* nastali v času tanga, moramo posebno omeniti glasbeni album Fučikovih plesov (Fučuk Balkanklange) II. del, ki obsega 16 najlepših svetovnih plesnih komadov. Album je izdalo založništvo Edvard Ktokner v Budimpešti. 2e ime Fučik, ki Je sestavil ta album ter priobčil v njem šest svojih novih kompozicij, jamči za lepoto vseh točk. Cena albuma Je 3 K 60 vinarjev.
laiM p slotiiikim
Stltl.
— Resnica ali bajka? Bolgarski list »Kambana«, ki ima v zadnjem času prav tesne zveze s sedanjo Rusiji sovražno bolgarsko vlado, javlja, da je Rusija poslala na Bolgarsko ogromne vsote denarja v svrho, da bi rodi rla opozicijo in s pomočjo te strmoglavila carja Ferdinanda Koburžana. Kakor zatrjuje ta list, je Rusija poslala v Sofijo prvo vsoto o znesku 70.000 levov sredi meseca decembra lanskega leta in sicer potom Bolgarske narodne banke ruskemu poslaništvu, ki je denar potem vročilo voditeljem Rusiji prijaznih strank. Druga pošiljatev v znesku 125.000 levov je dospela v Sofijo pet dni kasneje in sicer je prinesel ta denar poseben sel iz Bel-grada, tretjo pošiljatev 100.000 levov je odpravilo v Sofijo po posebnem selu rusko veleposlaništvo v Carigradu. — četrto pošiljatev v znesku po 50.000 levov je prevzel kurir ruskega sofijskega poslaništva v Ruščuku od posebnega sela ruskega poslaništva v Bukarešti. Peto pošiljatev je vročila ruskemu sofijskemu poslaništvu Ruska komercijalna banka, šesto pošiljatev v znesku po 10.000 levov je rusko poslaništvo izplačalo znancem dr. Daneva. Sedmo pošiljatev po 48.000 frankov je rusko poslaništvo izplačalo potom komercijalne banke gotovi osebi v Gjum-juldžini. Osma in deveta pošiljatev v znesku nad 100.000 levov je došla naravnost iz Petrograda in bila vročena samostanu na Sipki. V celem je baje Rusija poslala v Bolgarijo 655.000 levov in od te vsote je baje dobil dr. Danev 125.000, ostalo [;a 3 opozicijonalni voditelji in dva časopisa. — Koliko je resnice na teh vesteh, ni mogoče dognati, zdi pa se, da so te vesti zgolj bajke, ki imajo tu prozorni namen kompromitirati Rusiji prijazne politične stranke.
— Spomenica slovanskega društva poslancem ruske dume. Prireditelji slovanskih obedov v Petrogra-du so poslali predsednikom vseh strank v gosudarstveni dumi spomenico, v kateri kritizirajo rusko zunanjo politiko z ozirom na Balkan in na ostale Slovane, češ, da je ruska diplomacija s svojo nespretnostjo lansko leto razbila balkansko zvezo in s tem zadala silen udarec slovanski vzajemnosti. Takisto dolže diplomacijo, da ni lansko leto pravočasno sprožila rešiteve dardanelskega vprašanja. Spomenica zahteva, naj gosudarstvena duma skrbi za to, da se spremeni ruska zunanja politika. Predvsem je treba spraviti v stari intimni tir odnošaje s Črno goro,Drav tako važno pa je tudi, da se poskrbi za to. da tudi Bolgarska pristopi novi balkanski zvezi. Spomenica govori končno o pravkar se vršečem »veleizdajniškem« procesu proti maloruskim kmetom v Marmaroski Sihoti.
— Srbski Sokol v Bitolju. Kakor smo že poročali, se je nedavno tega ustanovilo v Bitolju srbsko sokolsko društvo. Bitoljska mestna občina je odstopila v telovadne svrhe *Soko-lu« v svojem poslopju dve dvorani, v katerih je bil preje za turških časov penzijonat srbske gimnazije. Telovadbo v moškem oddelku bo vodil Čeh Prochaska, v ženskem oddelku pa Hrvatica gospica Becičeva, ki je dovršila sokolski tečaj v Pragi.
— Slovenec — načelnik stavbnega urada v Bitolju. Službeni list bitoljske občine »Opštinske Novine« pišejo: »Naš mestni stavbni urad je pričel svoje delovanje, ker je dospel šef inženir g. Josip Skoberne. Bratska slovenska kri. ki teče v žilah g. Skoberneta, nam jamči, da bo g. šef deloval za Bitolj prav tako požrtvovalno, kakor bi delal za lepo, belo Ljubljano.«
— Znanstveno delo Slovenca. Naš rojak dr. Niko 2upanić, kustos »Narodnega muzeja« v Belgradu, je izdal kot plod svojih obsežnih antropoloških studii na bolgarskih vojakih, ki so bili po bolgarsko-srbski vojni lanskega leta kot ujetniki internirani v belgradski trdnjavi, brošuro »Pontijski Bolgari«, prilog k antropopologiji balkanskega vzhoda. V knjižnici se nahaja 16 slik, narejenih po dr. Županičevih fotografijah.
— Visoka starost Iz Kozluka v Bosni javljajo, da je v vasi Srbska Viunica začetkom tega meseca umrl kmet Radovan Spasojević, ki je bil star 135 let. Mož je živel silno skromno, a bil čil in čvrst do svoje smrti.
izpred soflftL
Duhovska Mogočnost sodno obsojena, Piše se nam z Dolenjskega: Vedno več slučajev dokazuje, da se gotovi duhovniki mogočno povzdigujejo nad vse oblasti, ki sicer če le ta stan oardonirajo. Ne! du-
hovnik se je, odkar v deželi vlada klerikalna stranka, vživel v prepričanje, da sme kakor v cerkvi tudi zunaj cerkve nekaznovano počenjati vse, kar se mu zljubi. Nastopni slučaj   kostanjeviškega   kaplana prav značilno   kaže,   da se duhovništvo glede svoje osebe zamišlja še v stare čase, ko bi bilo nekaj nezaslišanega, če bi se kak lajik po duhovniku žaljen, drznil pred sodiščem zahtevati zadoščenja. Jože Rogelj, kaplan v Kostanjevici, je pravzaprav žrtev te napačne duhovniške vzgoje. Kaplan, ki je ob enem na ljudski šoli tudi veroučitelj,   je bil ovaden,   da je otroke pretepal. Pri okrajnem sodišču v Kostanjevici   fungira   kot zastopnik   državnega   pravdništva g. Ivan Gerlovič,   sicer tajnik ondotne posojilnice. Ta je v tej zadevi omenjene kazenske ovadbe proti kaplanu v izvrševanju svoje uradne dolžnosti   predlagal,   naj se kaplana za njegovo dejanje kaznuje.   G. Gerlovič bi bil moral   isti predlog staviti tudi  če hi bil na kaplanovem mestu recimo   kak   napreden učitelj. Ali kaplanu Roglju se je zdela ta Gerlo-vičev^ uradna dolžnost kot nekaj tako predrznega, da je, dobivši od sodišča poziv k razpravi, napravil vlogo v kateri   odklanja   g. Gerloviča kot funkcijonarja državnega pravdništva?   Gospod kaplan Rogelj pa je oči vidno namenoma v razlogih svoje vloge razžalil g. Gerloviča.   Pisal je med drugim tudi to-le: »Gerlovič je ede^   največjih mojih političnih nasprotnikov,   ki   me je v tej tožbeni zadev" Iz trikrat v enem  tednu po časopis;"-! blatil in o meni vedoma širil   neresnico.   Tz teh   razlogov je dvom opravičei.,   da bi Gerlovič v tej kazenski stvari kot zastopnik državnega   pravdništva   postopal nepristransko.^ — Radi teh očitanj se je prizadeti g. Gerlovič   kot uradna oseba moral poiskati zadoščenja. Ko je kaplan dobil tožbo v roke,   ga je minila vsa prejšnja   domišljava ko-rajža in drznost.  Tik pred razpravo je poslal svojega zaupnika, župnika iz Vel. Doline, k g. Gerloviču s prošnjo,   naj   to   tožbo   proti kaplanu umakne.   Pomislite, je dejal župnik s posebnim   poudarkom, pomislite, kaj bodo ljudje rekli, da duhovnika tožite . . .   Ker kaplanov zaupnik ni imel boljšega predloga za poravnavo, je ta župnikova grožnja ostala brezuspešna. Prišlo je do raaprave pred sodiščem.   Kaplan seveda ni mogel nič tajiti. Priznal je tudi da za svoja očitanja ne more doprinesti dokaza resnice. Zatekel pa se je k zagovoru, da so mu »gotovi ljudje« (pri čemer je najbrže mislil na ex-župana Kržis-nika) tako pravili, da je Geriovič tisti,   ki je o njem v časopisih pisal. Tekom razprave je tožitelj poudarjal,  da bi ga ta kaplanova ovadba bila lahko spravila ob službo in je izrekel tudi mnenje, da si je bil kaplan teh posledic tudi sam svest. Skoro smešno je bilo videti in slišati, kako se je kaplan na to naredil užaljenega ter tožitelja zavrnil,   češ, kako more o duhovniku sploh kaj takega misliti. (Če bi te »nedolžnosti« naših duhovnikov   iz   bridkih skušenj ne poznali,   bi   kaplanu Roglju že kaj verjeli.) V celem kaplanovem nastopu se je kar za prijeti poznalo, da so ga tisti njegovi »gotovi ljudje« na to obravnavo šmentano slabo preparirali. Zatekel se je namreč med drugim tudi v takih slučajih k že znanemu izgovoru, češ, saj nisem imel namena g. Gerloviča žaliti. Še le ko je uvidel. da mu bo tak plitev izgovor težko kdo verjel,  se je bil pripravil za poravnavo. Dobil je na razpolago, da plača 100 K za Sokola. To je kaplan seveda   odklonil.   Pač pa bi bil pripravljen nekaj dati za Orla, katerega pa v Kostanjevici menda še ni. No pa plačajte 50 K za Ciril-Metodo-vo družbo.   Ne,   tudi tega ne bom storil. Ampak 10 piši in beri: celih deset kron bi dal za Slov. Stražo toda le pod tem pogojem, da sem prost vseh drugih stroškov. Res, kako velikodušen in celo za klerikalno društvo radodaren, je ta gospod kaplan! Kakor je bilo že naprej pričakovati, s poravnavo ni bilo nič. Kaplan Rogelj se je moral pustiti obsoditi na 90 kron globe,  v slučaju neizterljivosti na temu primeren zapor. In pa stroške bo moral seveda plačati, ker dr. Slane vendar ne more zastonj v Kostanjevico sredi  hude zime pošiljati svojega koncipijenta.
e stvori.
* Tanga Poveljnik 2. romunskega vojnega kora je izdal javen oglas, da ne smejo plesati častniki in vojaki zloglasni ples »Tango« in v katerem poživlja obenem civiliste, da naj naznanijo vojaški oblasti, če vidijo koga. da pleše »Tango«.
• Aretacija. V Belgradu so aretirali nekega Henrika Beton i j a, ki je poneveril v neki banki v Buenos-Airesu 120.000 dolarjev in pobegnil. Betoni se Je izdelal v Belgradu gg
grofa in je živel zelo potratno. Pri njem so našli komaj 10.000 dinarjev.
* Za vojno. V prihodnjih petih letih bodo izdale evropske velesile nič manj kot 46 milijard za svoje vojske. Na Rusijo pride 12 milijard, na Francijo 8, na Anglijo 8, na Nemčijo 10, na Italijo 3*5 in na Avstrijo 45.
* Stari spomini. Pri prezidava-nju cerkve Varcellin v Rimu so odkrili hišo matrone Lucine, ki je bila priznana zaščitnica papeža Marcela. V hiši in pod hišo so našli tudi več skrivnih podzemeljskih hodnikov in v njih celice, v katerih so našli polno skeletov. To razkritje povzroča v Rimu veliko pozornost.
* Na Dunaj bodo prepeljali na posebno odredbo cesarja truplo nadvojvode Leopolda II. Toskanskega, ki je umrl dne 29. januarja 1. 1870 v Rimu, kjer je tudi pokopan. Nadvojvoda je bil rojen 3. oktobra 1797 in je umrl kot general avstrijske konjenice. Pogreb nadvojvode na Dunaju se vrši 28. februarja.
* Berolin — New York. V Četrtek so oficijalno otvorili brezžično brzojavno zvezo med Berolinom in New Yorkom. Prvo oficijalno brzojavko je poslal berolinski župan Županu v New Yorku. Berolinski župan je čestital svojemu ameriškemu tovarišu na uspehu te nove zveze in poudarjal, da bi se odnošaji med Nemčijo in Ameriko še zboljšali. Kaj je odgovoril župan iz New Yorka berolinskemu županu še ni znano.
Zrakoplovstvo. Francoski aviatik d' Ors se je dvignil te dni v spremstvu tovariša Lemoine na pariškem letalnem polju. Ko sta dosegla letalca višino približno 3000 metrov je odprl d' Ors padalo in se je spustil na zemljo. Preletel je višino 3000 m v 39 sekundah in pristal nepoškodovan nekaj metrov od mesta, na katerem se je s tovarišem dvignil v zrak. Lemoine je ostal še dober četrt ure v zraku, nakar je sledil svojemu tovarišu.
* Atentat na brzovlak. Ne daleč od postaje Pisp6ckladany na progi Veliki Varadin - Budimpešta so napadli neznani napadalci brzovlak. Izstrelili so na vlak celo salvo, ki pa ni imela zaželjenega uspeha. Kroglje so razbile okna na lokomotivi, na poštnem vozu in na več vozovih II. razreda. Poškodovan ni bil nihče. Po prvi salvi so ustrelili napadalci še enkrat, toda tudi brezuspešno. Strojevodja je zvišal hitrost vlaka, napadalci pa so pobegnili.
* Detektiv — izsiljevalec. V Londonu so aretirali detektiva James Maureja, ker je hotel izsiliti od soproge princa Viktorja Thurn-Taxisa. s katero se je pred kratkim seznanil in bil parkrat z njo v družbi, 1000 mark molčnine, češ da je on dobil nalog od njenega moža, da jo nadzoruje in da je videl stvari, ki bi jo kompromitirale v visoki družbi. 2ena je detektiva ovadila, nakar je bil Maure aretiran. Po prvi preiskavi so ga izpustili proti kavciji 2000 mark.
* Sohor. V Pragi so aretirali v četrtek neznanca, ki je hodil okrog v uniformi Četovodje nekega praškega polka. Aretirali so ga, ker so ga zasačili in flagranti pri tatvini v nekem hotelu. Sohor je priznal, da je umoril tudi protistutko Schmidovo na Dunaju in jo oropal. Oropane predmete je izročil nekemu postreščku, ki jih je nesel v zastavljalnico, kjer je dobil za nje 300 kron. Zastavne listke je Sohor požgal. Obenem je Sohor priznal še en umor in več tatvin v javnih hišah. Med drugim navaja obtoženec, da je taval že od 14 leta v tujini. Pri vojaškem naboru je bil v Ljubljani, kjer pa ni bil potrjen. Dognali so, da ima mož srčno napako. Iz Ljubljane je šel Sohor na Angleško, kjer je dobil službo na nekem angleškem parniku. V Trstu je pobegnil iz parnika in je odpotoval nato v Prago. Cel čas se je preživljal mož z goljufijo in tatvino in je priznal cele litanije raznih hudodelstev. Oblasti so uvedle na podlagi njegovih izpovedi obširno preiskavo, ki bo trajala najmanj en mesec.
* Lodiuski. Preiskava je dognala, da je zločinec Sohor, katerega so aretirali v Pragi, in ki je priznal umor prostitutke Muhrove in Schmi-dove, bivši damski krojač Ladinski, Mož je pobegnil od 36. pešpolka in se je klatil več let po raznih krajih. Prizna sedaj, da je izvršil več tatvin v raznih javnih hišah in da je umoril Muhrovo, zanika pa umor Schmido-ve in pravi, da je to povedal samo zaradi tega, da bi ga eskortirali na Dunaj in bi on med vožnjo pobegnil. Od vojakov je pobegnil, ker se je izognil s tem trimesečnemu zaporu, katerega je dobil zaradi neke tatvine.
* Zrakoplovstvo. Nemški letalec Bruno Langer se je dvignil predvče-rajšnem na letalnem polju pri Bero-Unu. da bi dobil svetovni rokocrf fe
Strto 6.
»SLOVENSKI NAIOD* šm 14. februarja 1914.
36. štev.
ostal najdalj časa v zraku. Če* 16 ur
je moral pristati in rekord je obdržal še vedno Ingoti ki prednjači pred Nemcem še vedno za celili 20 minut. — Parmelin, ki je preletel te dni Montblanc poroča o svojem poletu sledeče; V višini 600 m sem zašel v meglo in nisem videl ničesar razun najvišjih bližnjih vrhov. Vzdignil sem se nato do višine 3500 m in preletel v tej višini Montblanc. Za to sem rabil skoro poldrugo uro. Spustil sem se na zemljo pri Courmajeurju, ker sem to moral storiti. Po kratkem odmoru sem se zopet dvignil in letel do Aoste, kjer sem moral zopet pristati. Nameraval sem prileteti do Turina. toda to mi ni bilo mogoče.
• Solnograški zakon. Spomladi leta 1912. se je vršila v Solnogradu pred   deželnim   sodiščem zanimiva obravnava proti katoliškemu duhovniku, sedaj 62 let staremu, Kirchstei-gerju. Mož je uvidel, koliko zla rodi nesrečen zakon. Zakonska se sodno ločita, cerkvena ločitev je razun izredno  bogatim   in   vplivnim višjim osebam nemogoča. Tako napol ločeni ljudje so takorekoč izročeni kot žrtve  konkubinatu.    Da vsaj nekoliko opere ta socijalni madež in da pomaga tudi manj  premožnim ločencem, ki ne morejo iti v Rim in plačati ogromnih taks itd. za cerkveno ločitev, se je odločil Kirchsteiger za takozvani »Solnograški zakon . Kot katoliški duhoven ima pravico podeljevati   zakramente, ki so cerkveno popolnoma veljavni Začel je poročati sodno ločene ljudi obojega spola, da jih reši nedovoljenega, pravzaprav prepovedanega, konkubinata. Seveda so ga napadli takoj cerkev  in njeni pristaši in so ga ovadili, da ruje proti državno priznanemu cerkvenemu zakonu in da sramoti s svojim zakonom   cerkveno institucijo, nerazložljiv cerkveni zakon.   Kirchsteiger je bil pred dvema letoma oproščen, ker se mu ni moglo dokazati, da bi delal to iz dobičkariie in žalil s tem cerkveni zakon kot tak, obenem pa mu se je priznalo, da je opravičen podeljevati eerkveno pravomoćno zakramente kot katoliški duhovnik. Pri tem se je posebno uvaževalo, da je Kirchsteiger strankam sam pred poroko povedal, da sklepa on samo cer-kvenoveljavni zakon, katerega pa državni zakoni do sedaj še ne bodo priznali.   Kirchsteigerja so sedaj zopet tožili. Mož je priznal, da je posvetil v teh dveh letih več sto novih zakonov, katere so sklenili sodno ločeni, cerkveno  poročeni  zakonski obeh spolov. Kirchsteiger je izjavil pri obravnavi, da ni kriv. in da zavzema obtožnica napačno stališče, ker dotični, ki io je sestavil, gotovo ne pozna bistva in namena SolnograŠke-ga zakona*-.    V splošnem je Kirch-steigerjev zagovor zelo zanimiv. Iz njega posnemamo samo bledeče: Da je opravičen podeljevati zakrament zakona in blagoslavljati poročenee, dokazuje izrek tridentinskega koncila, ki slove: Kdor pravi, da sveta ordinacija ne posvečuje v sv. Duhu in da nima pravorrocnega značaja, ali da mere postati bivši duhovnik zopet navaden   lajik.   ta naj se izobči. — Papež sam pravi v svojem katekizmu:   Jasno je, da je duhovniški stan tako visok, da višjega nimamo. Duhovniki se ne imenujejo  po pravici samo angeli (?), marveč tudi bogovi (?). ki imajo torej meč in veličanstvo nesmrtnega boga.   Solnograški škof pa je pisal v enem svojih pastirskih pisem, da je moč duhovnika večja, kakršne je treba za obuditev mrtvecev ali za ustvaritev več svetov, kot je zvezd na nebu.  Njih moč presega vse   oblasti pozemeliskih knezov in kraljev. Niti v nebesih nima nobeden take moči. Marija nima toliko oblasti in Kristus sam se pokorava volji katoliških duhovnikov.    (Če pridejo v Tiebesa!) Zato sme tudi on, kot katoliški   duhovnik, obdarovan s takimi predpravicami. posvečevati zakon, tudi če ga državna oblast ne prizna. V nebesih mora biti ta zakon vknji-žen kot veljaven zakon. Kirchsteiger trdi dalje, da on ne žali niti cerkvene, niti državne institucije, marveč, da je opravičen kot katoliški duhoven pomagati onim ponesrečencem,   ki so zašli v nesrečo vsled zakona   in so sodno ločeni in obenem obsojeni v konkubinat in izpostavljeni raznim neokusnim dovtipom in neupravičenim žalitvam in preziranjem. Priče so   potrdile Kiehsteigerjev zagovor, nakar   je   bil   Kirchsteiger zopet — oproščen.
* Izrežite in pošljite. Ako nam pošljete to notico, dobite tri tople, tigraste zimske spalne odeje 124X190 cm velike za reklamno ceno 5 K 70 v za vse tri po povzetju. Tvornička firma S. Schein. c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj Dunaj I., Bauernmarkt 10. 12 in 14._
* Trdovratno   motenje prebave
doraščajoče mladine. Otrokom, ki tožijo o glavobolu, pomanjkanju slasti, trdem odvajanju in imajo še različne izpuščaje na koži, dajajmo pred zajtrkom  majhen kozarec prirodne
Prane Jožetove grenčice, s čimer se
z nje želeodec, kri in črevo čistečim učinkom dosežejo pogosto prav presenetljivi uspehi. Dr. Wallensteint mestni šolski  zdravnik v Berolinu,
piše: »Izredno sem zadovoljen s točno odvajalnim učinkom Franc Jožetove vode, kar se z nobenim drugim sredstvom ne da tako hitro doseči.« — Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodaim.
Telefonska in brzojavna poročila.
Parlamentarni kalendarij.
Dunaj, 14. februarja. Glasom dosedanjih dispozicij bo sklican državni zbor za 3. marca ter bo zboroval do 3L aprila. Delegacije bi se sestale 21. aprila. Kakor pa se sedaj zatrjuje, bo nemogoče držati se tega kalendarija.
Dunaj, 14. februarja. Nekateri jutranji listi so prinesli vesti, da se iz-premeni parlamentarni kalendarij. Oficijozno se sedaj razglaša, da te vesti niso resnične, marveč da se sestane državni zbor gotovo prve dni marca.
Deželni zbori.
Dunaj. 14. februarja. V nižje-avstrijskem deželnem zboru je predložil poslanec Hofbauer predlog glede regulativa za banke. Proračun nižjeavstrijskega deželnega fonda izkazuje 68,086.000 K potrebščine in l. »08.000 K pokritja. Deželne do-klade se bodo nobirale v stari višini.
Brno, 14. februarja. V morav-skem deželnem odboru so bili predloženi predlogi čeških socijalnih demokratov in nemških krščanskih so-cijalcev glede izpremembe volilnega reda za občine.
Dunaj, 14. februarja. Nemško-nacijonalna zveza nižjeavstrijskega deželnega zbora se je bavila z vprašanjem uvedbe proporcionalnega volilnega reda za nižjeavstriske občine. NaglaŠalo se je. da takega volilnega sistema ne gre uvesti že iz narodnih ozirov. ker se boje, da bi dobili potem Čehi primerno močna zastopstva.
Nova trgovska akademija na Dunaju.
Dunaj, 14. februarja. Gremij trgovcev na Dunaju je sklenil ustanoviti na Dunaju novo trgovsko aka-demiio, kjer naj se prične poduk že leta 1914 15a
Češko - nemška spravna pogajanja.
Praga, 14. februarja. Kakor poroča »Unšoo« se bodo spravnih pogajanj udeležile vse češke stranke razen državnopravnih radikalcev.
Nova katoliška stranka na Francoskem.
Pariz. 14. februarja. Tu se je osnovaia nova katoliška stranka, ki se je postavila v nasprotja z dosedanjo francosko republikansko Katoliško stranko na monarhistično podlago. Nova stranka je zaprosila v Vatikanu odobrenja, rimska kurija pa je odobrenje odrekla, češ da se je večina francoskih škofov izrekla proti novi stranki.
Brezžični požigalec. Rim, 14. februarja. Inženirju Uli vi se je posrečilo na razdr: o več kilometrov užgati z brez i enimi električnimi valovi zalogo sm dnika. Vojna uprava mu je iznajdb n takoj drago odkupila.
Rusko železniško posojilo. Pariz, 14. februarja. Včeraj se je pričela tu subskripcija prvega dela velikega ruskega železniškega posojila v znesku 2 in pol milijard frankov. Subskribirati je bilo 565 milijonov in je bilo posojilo naenkrat oddano. Te milijarde, ki jih bodo v prihodnjih 4 letih posodile francoske hranilnice Rusiji, bodo služile velikim političnim in posebno vojaškim namenom. Ta vsota se bo porabila za gradbe železnic, ki morajo biti tekom štirih let dograjene in imaje namen, olajšati mobilizacijo ruske armade. Ruski in francoski generalni štab sta se popolnoma sporazumela slede železniških prog, ki naj se najprej zgrade.
Francoska obramba. Pariz, 14. februarja. Mornariški minister Monis je izjavil v debati o mornariškem proračnnu, da je mnenja, da se mora izvršiti obramba atlantske francoske obali s pomočjo podmorskih čolnov, zrakoplovov in letalnih strojev. Tako dolgo, da se razmere izpremene. pa je potrebno, da koncentrira Francoska svoje vojno brodovje v Sredozemskem morju.
Angleško vojno brodovje.
London, 14. februarja. »Dailv Chronicle« poroča, da bo znašal proračun za angleško vojno brodovje za bodoče leto 51 milijonov funtov.
Bagdadska železnica. London, 14. februarja. Vprašanje Bagdadske železnice je v vseh glavnih točkah popolnoma sporazumno rešeno. Rešiti je samo še nekaj vprašanj manjšega pomena*
* Mehika.   - ^
Novi Joffc. 14. februarja. Iz Mehike brzojavljajo, da so vstaši pri Canoasu v bližini Cardene pognali v zrak neki osebni vlak, 50 mož zveznih čet in več potnikov je bilo ubitih. VVilson.
New York, 14. februarja. Predsednik Zedinjenih držav VVilson je nevarno zbolel.
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
London, 14. ebruarja. »Dailv Telegraph - poroča, da zahteva tripelententa, da naj se posojilo 75 milijonov Albaniji da pod kontrolo mednarodne finančne komisije Samo pod tem pogojem bo tripelententa tudi priznala predujm, ki ga bosta dali Albanija Avstriji in Italija. Glasom istega vira zathevata Avstro-Ogrska in Italija 6()r¥r udeležbo pri albanski državni banki.
Skader, 14. februarja. Ker so dohodki mesta Skadra preneznatni, da bi krili potrebe mesta, je sklenila mednarodna komisija uvesti razne j davke, kar pa je naletelo pri zastopnikih albanskih plemen na hud odpor, ker ljudstvo na davke ni vajeno.
Cetinje, 14. februarja. Včeraj je odšlo 20 mož mednarodne posadke v Skadru v Sv. Ivan, da eskortira onih 11 obsojencev, ki so bili zapleteni v valonsko afero, v skadrsko ječo.
Dunaj, 14. februarja. Princ VVied se odpelje danes zvečer v Berolin.
London, 14. februarja. Diploma-tični krogi trde. da trajajo nasprot-stva med tripelentento in trozvezo zaradi albanske banke naprej. Avstro-Ogrska in Italija zahtevata 60% udeležbo pri banki, v kar pa tripelententa ne mara privoliti. Francoska, Rusija in Angleška odklanjajo tudi vsako odgovornost za desetmilijon-ski predu iem, ki sta ga dovolila Avstrija in Italija princu VViedu.
Turčija in Bolgarska.
Carigrad, 14. februarja. Turški listi pišejo od včeraj po naročilu porte sila ostro proti Bolgarski in pravijo, da je bolgarski nastop proti Pomakom onemogočil nadaljna pogajanja za zbližanje obeh držav. Evropski diplomatični progi sodijo, da hoče Turčija s svojim ostrim nastopom izsiliti na eni strani popustljivost Bolgarske napram Pomakom, na drugi strani pa prisiliti Bolgarsko, da privoli v turško-bolgarsko vojno konvencijo. Diplomatični krogi sodijo tudi, da hoče Turčija s svojimi zahte-vaunj pripraviti teren .da se v slučaju definitivne izgube Egejskih otokov odškoduje na račun Bolgarske.
Grška in Turčija.
Atene, 14. februarja. IMed prebivalci narašča razburjenje vsled ved-nega nakupovanja vojnih ladij s strani Turčije. Splošno vlada prepričanje, da se pripravlja Turčija na napad na grške otoke v Egejskem morju, zlasti na otoku Kios in Mitilene.
Atene, 14. februarja. Listi so snoči poročali, da sta obstreljevali 2 turški vojni ladji neko grško torpe-dovko.
Turčija.
Carigrad, 14. februarja. Vojno sodišče je obsodilo bivšega polkovnika Sadika in contumaciam na smrt. ker se je dokumentarično dokazalo, da je ustanovil v inozemstvu ligo z namenom, da vzbudi v Turčiji splošno revolucija, vrže sedanjo vlado in usmrti več visoko stoječih oseb. Poleg tega je baje tudi pripravil atentat na Mahmut £efket pašo. Njegova sokrivca, bivša poslanca hodža Sabri in Basri sta bila obsojena na dosmrtno ječo.
Solun, 14. februarja. Predvčerajšnjem in včeraj se je vkrcalo tu kakih 4000 mohamedancev z ženami in otroci, iz veČine najrevnejših slojev, da se izselijo v Carigrad in Malo Azijo.
Pariz, 14. februarja. »Echo de Pariš« poroča, da se pogaja Turčija z argentinsko vlado zaradi nakupa oklopne kri žarke, ki jo grade za Ar-gentiniio v Novem Jorku.
(Sospodurstvo.
— C. kr. prfv. splošna prometna banka,   podružnica LJubljana, preje
I. C. Maver. Stanje denarnih vlog 31. januarja 1914 76,614.726 kron.
Dauišnji list obsega 16 stran?.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo: moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici 73 K 40 v, poklonili prijatelji pokojnega sodnega nadsvetnika gosp. ViŠnikarja mesto venca na krsto; Krista Binder iz Zagreba 5 kron mesto cvetja prerano umrlemu pravniku Vladku Rac v Zagrebu; telovadno društvo Sok al v Rajhenburgu 10 kron mesto venca na krsto zvestega brata, soustanovnika in odbornika Frana Kacjana, in Društvo nižjih mestnih uslužbencev 3 K, preostanek ob priliki 401etnice Nikolaja Rusa v hotelu Lloyd- — Skupaj 91 K 40 vinarjev.
Živeli nabiralci in darovalci!
Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrepa prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Moliovega Sefdlstz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan leknmar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Donafo, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 25
Opreme za neveste najbolje in najceneje kupite, ako pišete po vzorce vsega tkalskega blaga dobro znane češke firme Jan Škoda, tkaleovna v Cervenem Kostelci, Češko.
Poslednje modne novosti moškega in damskega blaga prinaša zopet starorenomirana tvorniška firma sukna Siegel-Imhof v Brnu v svoji najnovejši sporniadni in poletni kolekciji po čudovito nizkih cenah. Tudi privatnim odjemalcem se vzorci, ne da bi bilo treba kaj kupiti, pošiljajo gratis in franko, s čimer jim je dana prilika, da se za majhen denar dobro in moderno oblačijo.
Osramočeni smo.
ako vkljub vsemu naporu napada kašlia pri koncertu ali v gledališču ne moremo več zatreti. V zadrege te vrste si prihranimo, ako kratko prej na poti v gledališče itd. vzamemo par Favev'h nristnih sodenskih mineralnih pastili in med predavanjem sem in tja katero raztopimo v ustih. Ne bo nas več tiščalo h kašljanju, ra tudi proti samemu kašlju smo bolj zavarovani Faveve pristne sode-nice stanejo škatija K 1 25.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun
Naložbeni papirji.
4° o majeva renta .... 4 2° o srebrna renta . . • 4° o avstr. kronska renta . 4C o ogr kronska renta . 4° ■ kranjsko dež. posojilo 4p.o k. o. češke dež. banke
Srečke.
Srečke iz 1. 1860 1 5 . . .
„ 1864. . . . •
j, tiske.......
_     zemeljske  l izdaje II.
ogrske hipotečne . „ dun. komuna ne . „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske .... „    avstr. rdeč. križa .
„ bazilika.....
turške......
borze 14. februarja 1914.
Drnarni Blagovni
84-8815
84-25 8355
88 25
. ' 440'— . 680-— . "92 50 . j] 281-.l0 . I 242-. II 229-75
.;; 47i —
. ! 483-—
, jI     Ol -
. 31-75
.11 2; 25
22S-25
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke . j 407-— Avstr. kreditnega zavoda . B 643 90 Dunajske bančne družbe   . I 536 —
Južne železnice......9 105-75
Državne železnice..... 720-—
Aloine-Montan.......i 839 50
Češke sladkorne družbe . . j 328*— Živnostenske banke . . . . I 281*75
84-20
83-35 84 45 83-75 89'— 89*25
450*-690-— 302-50 291-50 2.S2-— 237-75 481 — 493-— 6 V— 55*— 35 75 31-2S 231*25
408-— ^41-90 537 — 106-75 721 •— 840-50 329 -28275
Valute.
Cekini.......• . . j   11*391   11 43
iMarke..........I 117*45 : 117*65
Franki  .......... j!  95*30 95*r0
Lire......., « • .1   9495    95 15
Rublji..........:! 25312, 25412
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 14. februarja 1914. Termin«
Pšenica za apr. 1914. Pšenica za maj 1914., Rž za apr. 1914 . . Rž za oktober 1914 . Oves za apr. 1914. Oves za oktober 1914 Koruza za mai 1914 . Koruza za julij 1914
za 50 kg 12-— za 50 kg 10-92 za 50 kg 9-12 za 50 kg 8*60 za 50 kg 7-86 za 50 kg 7 84 za 50 kg 6 73 za M) kg 683
Neteorolostčno porodio.
ViSini Ml morjem zh'2 Srednji zračai tlak 735 na
S o* e	Čas opata- ; ▼uja	Stanje barometra v mm	2. S H 2 —	Vetrovi	■ Nebo ■        x •
13.	2. pop. | 9.zv.	739 1 742*0	3*2 10	Si. jug brezvetr.	oblačno 9
14. •	i 7. xj.	745-5	1 o-i i	i •	*
Srednja včerajšnja temperatura 0 9J\ norm. — 0*4§ Padavina v 24 urah  mm 0*0.
Zahvala.
Za vse blage dokaze sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
Franca Hribar
hišnega posestnika in krojača
kakor tudi vsem prijateljem in znancem za časteče spremstvo blagega pokojnika izrekamo svojo najpresrč-nejšo zahvalo. 626 Posebno se zahvaljujemo g. Franu Ksav. Staretu stM hišnemu posestniku v Ljubljani itd. za prekrasni venec
DOB, dne 15. februarja 1914.
Žalujoča ostali. *
Sprejme se
ospodična
sa stanovanje in hrano.
Več se poizve v upravništvu »Slov. Naroda«. 535
3 mesece  star, se Odda  V rejo v
ljubljansko predmestje.
Poizve se v Sele&burgovi ulici 6 II desno; 636
ki je tudi dober ključavničar pri strojih, se Sprejme v trajno delo takoj ali po dogovoru. Oženjeni ima zraven delavnice stanovanje.
Ponudbe    na    Fr. Knallič, Šmartno pri Litiji. 638
R
U
(gamsov) event. par jelenov se želi za UStreljenje za avgust. Treba je dobrega stanovanja. 63/
Ponudbe z navedbo pogojev pod |9W. G. 5508" na Rudolfa Mosses Sunaj, I, Seilerstatte 2.
MOET& (HAND0N
EPERNAY
je šampanjec
doora uv ari5toterc\cLje.
Mstaaauljeao 1745
Predprodaj* vstopnic v trafiki fc
i maikerada, pustno nedeljo 22.
februarje v veliki dvorani hotela »Union«. V b'a
gohotno uvaževanje 1 ~m Da se izogne vs; m neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala ter je pristop splošen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje ime. Vstopnina za člane in maske 1 krono, za
nemaskovane 2 kroni. 446 in v trgovini g. L. černeta v VVoifovi ul. 3. Podrobnosti o maskaradi glej društvene vesti.
29
63
36. štev.
"SLOVENSKI NAROD-, dne 14. iebruarja 1914.
Stran 7.
sv piaiiio ii Mro tferarin l\m i
m po nizki coni proua 029
i zalogi glasovirjev 3vana Dry
r? Radeckega cesti štev. 2.
prave in vglaševanja se izvrše hitro in poceni.
Iščem
3 dIa r s k b g a učenca
poltene družine. 600 Naslov: Rudolf Svara, sedlar-
zlatorumen, trčaa, zajam čeoo  čist, ▼  deiicah s 4 V*   kg vsebine, razpošilja po K 8-50 Čebelarstvo mraka
mojster v Komnu« Primorsko.
500 kron !
plačam, ako moj uničevalec korenin lisam lin Vaših kurjih očes, bradavic, otiSČancev ne odstrani v 3 dneh Dre* bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K   3 lončki : emenv, Kascaau (fiassa) I., Post!. /36 Ogrsko.
Prevzamem v na*em dobro vpeljano
g o vino
mešanim blagom    Oziralo se bode na boljše in večje trgovine. Ponudbe ij se  pošljejo pod »jDoktn Oksi-
L?nca" na upravn. »Slov. Naroda«.
Denarni zavod v LJubljani sprejme
Debro ohranjen Ssnlfh * Bros
pisalni stroj
se ceno odda.
Pred Prulami 23., I. nadstr.
Jabolčni^
iz najboljših leg štajerskega, Č:st, prirodno pristen, od 100 liToi naprej, liter po 20 vin po povzetju   1 'pošilja
]uri jož. Stelzer, VeizeisJorf jri gra&cu
koiiiaristinjo
< 1 eh  dež.   iezi)   v  zmožno, sprejme
Ig. Rabenstein v Ljutomeru. Prednost imajo l • ailfe klavirja. 2ele se nemške ponudbe. 627
so no
I:
no službo. Oferte ood ,,BolJŠa
noc" na upravništvo »S:ov. Naroda«-63?
Ljubljane  na eni  najbolj promeuvh cest oiZdam dobro Idočo
m i išii Masom
u dobremu trgovcu ali začetniku.
V hiši se nahaia tudi dobra gostiln«,
mu jo na željo tudi pod ugodnimi pogoji
:m. 6C6
Ponudbe naj se pošiljajo na ur-avn. Naroda*-: pod „Sigurnost 2000".
Vermuth-
».no najbolise  ^-novosti prodaja po najnižji ceni tvrdka 235
Br. Novaković, vinska trgovina
■ ■ v/ Ljubljani.    —— -
Kavarna
brez konkurence, z gostilniško konce-si:c\ se odda v večjem industrijskem trgu. kjer so c. kx. uradi, z lepim, velikim lokalom, kegljiščem, vrtom itd.
Ponudbe na upravništvo »Slov. /sareda pod „Savarea 597".
i
Stanovanjskih    prostorov, veh^a rana klet, dobra pitna voda, krasna i  lega nasproti  kolodvora, elek-na   luč,  z   lepotičnim,  sadnim in e.cojadnim vrtom, se pod ugodnimi
i proda.
! pove lastnik Alojzi; Krajne, •i trg. 619
LJOBLJAIŠIl-
ključavničarske aH kleparske obrti, ki dovrši v kratkem svojo učno dobo, lahko tako; vjtnpi kot volonter r elektrarno J05. KogOVŠOkU DSSled.
V Idriji, c!a se nadalje izobrazi v električni stroki. Prednost imajo domačinu 612
ata veiil
' JEOSIK Z* MJItFWOST \% POSVETO Letnik XXXIII. (1914).
'.-tj«  po 3 psal obsežen v "oliki oamorkl eden po: na mesoo ▼ svoskib ter stoji 5 K ao *», cel leta 4 K 60 at četrt leta e J2 30 b.
m uea^rstrijsk- rf-3ele 11 K so h se leto ?=6sci »praski ee dobivajo po 80 h.
"rodna Tiskarna" v L,iubliarJ.
za gospode in dame
%   60 gramov te2ka, K 14C"—, me-_\ sečno 4 K. Prve vrste srebrni 11 ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. \ f Pošilja se na vse strani. Kdor J bi rad ceno kupil uro in verižice* naj piše takoj. H Locorer, Bfpcfava (Lnndenbnrg) 290 trgovina t. zlatnino.--- -
roslav Slapar
krojaški mojster
usoja cenj. svojim naročnikom tem on vljudno javiti, da se je preselil s svojo
krojaško obrtjo
iz Ravnikarjeve ulice
i jKartincvo cesto št. 4.
Zahvaljuje se tem potom za obilo tej izkazano zaupanje in prosi, da mu  ohrani v obilni  meri  tudi v če 621
platneno in pavoinato blago
m hišo In opreme za neveste kupite najcenrie v ohčeznani podkrkonoškitka :i
ilao Škoda, Corvenv Kostelac št 15 t    «3 & on sei Po
Prosim, da pišete po vzorce platna, kana-fasa, damasta, zefira, oksforda, ki jih pošljem vsakemu rsstanf in franko.
40 m ostankov K 18 in sicer lepo urejenih od  flanele, modrotiska,  beleea blaga itd., najbol še kakovosti v dolžini 3—12 m rci ostankov se ne pošiljajo Poizkusite.
vse Vzorci
Vestno izvrSevanje naročil.
602
mm
Za skorajšnji nastop iščemo poginoma zanesljivega mlajšega
pisarniškega
uradnika
obro izobrazbo, popolnim znanjem nščine in nemščine v govoru in i ter strojepisja. Prosilci naj svoje ne   ponudbe   naslove   na M. schi's   Sdhne,   tvornica špiriti, ■a, slada, čistilnica špirita v Ce Ovcu. 6.31
z 2 sobama, predsobo in pripadki ter vrtom in vodovodom v kuhinji
se odda za maf termin
Hradeckega vas st. 74. Vpraša se
j pri Jernej Iliebš, Radeckega vas Št. 54.
557
Naznanilo.
Naznanjam, da sem s 1. februarjem 634
preselila svojo obrt
! in se obenem vsem cenjenim damam najtoplejše priporočam.
! rud MOJI«,
krojačica.
Stari trg št. t., III. oadstr. Ljubljana.
3w if/>
SANATORIUM - EMONA
S^-NOTRANJE^^^^^^^'BOL£:ZNl^ I LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA 4
sef-zdr**« PRMARiJ DR FRDERGANC
Učenca1
li sprejme takoj i
Mmtmm Bttara,  Moto usosto
••• trgovina s Specerljo ia želemino, v
¥ slmiko sprejmem
v
ki mora biti spreten železninar in ki deluje že dlje Časa v stroki; nadalje
soldokontlstu
V f onudbi naj    e navede izobrazba,
doc ^danjc službovanje, plačilni zahte--pk i"» Ča> mogočega vstopa.
P-ter Ma|dU, Celle.
Golša
golSne žleze, debel vrat, napet vrat, se hitro in z naivečjim uspehom odstrani s St Osornu Eropfealsum (sv. Jurja balzam za golšo). Steklenica K 4*—. Sijajna zahvalna pisma. Belina - LaboraJoriura Bari Remamel, Landahnt §t, 834, Bavarsko
i Meso
Meso k
Pokažemo Vam, kako igraje lahko postransko ali kot glavno opravilo na dan zaslužite 20—50 kron. Povsod, v privatnih hišah, f)0 hotelih, kavarnah, restavracijah, penzionih, pisarnah, tvor-mcah itd. se stvar prodaja Vzorci in navodilo prodajanja zastonj. Pi^it** na: Evergrip, Abt. 4?, Dunaj, I., Fleischmarkt 1.
Stroje za valjenje
za domačo in divjo perutnino (donosno perut-ninarstvo) strokovno ureja pasmea* perotnin© vseh vrst in vso perutninorejsko opravo dobavlja Specijalna tvornica NickerI & Co, dr. z om. z., centrala Dnnai-Inzersdorf, Triesteistrasse štev. 30, telefon 9120. Zahtevajte katalog št. 45.
Zi mošks in ženske.
Brez vbrizgavanja
v nekaj malo dneh celo naiboi zanemarjene toke bolezni se£se cevi r zdravi
Ur-sin " Tecton.
1 škatlja s 100 kroglicami K 5
Za nopoioo ozdravljenie sado-ataleta  2   škatifi.    Izdelovalec: ;f'he  Urstn Chemical Co.f London.
Naroča se.v glavni zalogi:
E. LSĐSBSRi lekarnar, sr- ..?.?*;Sta ivM Kuseumrlng 21.
Kiv&a. zima je!
Kje se dobe
Iščem službe
Imam tudi prakso v gscenfn divjačine.
Ker sem do 15. marca t I. še v državni službi, mi je nastop mogoč 1. aprila t. 1
Ponudbe pod „Lovec11 na upravništvo »Slov. Naroda«. 592
It 6 6 H 6 €
zdrav, poštenih staršev, prijetne zunanjosti, s primerno šolsko izobrazbo, vešč slovenskega in nemškega jezika SO sprejutO v manufakturno trgovino Vinko Sket, Ilirska Bistrica (Notranjsko)- 827
razpošilja v 5 kg poštnih zavitkih: prešut (Kaiserfleisch) po K T—, povojena slanina ali gnjat K 6*—, sirova slanina ali kare K 5*50, vse franko po povzetju dobavlia
Matray Araiiii, Szatmar ii. 265.
Stanovanje
lepo, obstoječe iz 2 sob s pritiklinami, zlastf kopalno  sobo, bližje  justične palače, 30 . lice sa takoj ali za male v termin«
f Pismene ponudbe pod šifro nDr. B. M.
; 30 508" na upravn. »Slov. Naroda«. 50$
Sluzlo natakaritB
iSfce mladenka iz boljše hiše.
Ponudbe se prosi pod HBol]Ša hi&a", poštno leteče Ljubljana, glavna pošta. 5S§
Proda se okrog tisoč različnih
\i\\n\\ 'stetliiii
ter popolno nova 8 m dolga steklena strna Vprašanje pod Steklenica 53S" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Izprašan
strojnik - kurjač
SO Sprejme takoj v tovarno v Ljubljani. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro „strojnik-kurjać 562".
suha bukova in mehka r
Dobijo SO skozi celo leto vsak dan ¥ naj¥ešjl zalogi  veletrgovine z
vsakovrstnim lesom
JK. KOBI
LJubljana, Karolinška zemlja 22 pri  Dolenjskem mostu.
Telefon št. 325.
543
fristno brnsko blago.
Spomladanska in poletna sezija 1914. Kupon m 3 10 dolg \ \ kapon   7 kron
a poBrtao nsško nlcu { £js J« £5
(suknja, blafe, telovnik) j j. kooofl 17 kras St     stane samo    » ) 1 kapon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, dalje blago za površnike, turistovski !o-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja no tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana
Siegel-lmbof v Brnu (Brtaa).
9kW ¥serd gratis In franko.
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvomlilcem krijtr, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvale naj-pozorneje In natančno po vzorcu. 615
Stanov
v podpritličju na solnčni legi z 2 in z 1 sobo ter z vsemi drugimi pritiklinami sta oddati z majevtin ter* minom. 565
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Gospodična
za trgovino z mešanim blagom, ki zna streči kakor tudi v nemščini voditi navadno knjigovodstvo in govori slovensko in nemško, se sprejme«
Vstcp lahko takoj. 581
Umetni mlin Weiss Bela,
Beiatiaci, Ogrsko«
UPSISaUaUmHMEaaUaUIllBliailllSllllllall ih I I
Zendna ponudba.
Jrgovec, 40 let star, s premo* 5 en jem m gotovino 32.CCC Jf. Jusr v svrho jfenitve spoznanja j gospod/črto /j dobre družine y ena^tm premoženjem ali f^af^o trgovino v prometnem f^raju.
J Samo resne ponudbe s jAt* P°d Šifro „^pomlad 100' Jrsi, poste re~ Sta nt e, Via Stadion, 614
Jajca za nasad!
Perutnina čisto elita c raso:
Rumene Orpingtonke 15 komadov K 6*— Rumene Orpinktonke (angl. import)
12 komadov  .  .  .  .  K 12—24 Bele Wyandottes 15 komadov K   5—8 ] Bele Minorke 15 komadov   .  K   6—8 j
Cene izklj. poštarine in troškov. Odgovarjam na vsako vprašanje, ako se priloži znamka za  odgovor. Piščanci po dogovoru.
Feratatinstvo R. Woldl9 DJakovo, Hrvatska-3iavonita-
M u kiriii
Mehka in trda bukova drva. cela in razcepljena ter v kolobarjih. Trbovelj« ski kosovni premog, K 2 90 do K 3 48 za 100 kg. Trboveljski kosovni premog, zlasti dober za štedilnike, K 2*76 do K 840 za 100 kg. Velenjski salonski briketi Klara, edino in najboljše kurivo sa peči, K 140 do K 180 sa 100   komadov,   postavljeno   v kišo.
trgovina It tC Taushor. ~    Iloka ooota it 47. Mor. MS, 4144
Službe išče samostalen
t
sposoben pri vseh mizarskih strojih. Ponudbe pod „Svarz" Malagora št.
3. pri Kočevju. 574
liro
Stalni
404
asenti
zmožni nemščine se sprejmejio ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod tfHEI$XUR"9 Brno, Neugass« Nr. 20.
mlteljl.
Kdcr želi svoj i?um izkoristiti, naj se javi pod šifro „Portuna 100 588" na
upravništvo »Slov. Naroda«. 588
s triletno prakso želi premeniti mesto.
Nastop v marcu oziroma v aprilu.
Ponudbe na upravništvo „Slov# Naroda" pod „Kandidat 1914 511".
Karel Siškovič v Grnikalu, Istra, ište
koeijaža
cd 24 do 40 let starega, neoženjenega, za dovoz trgovinskega blaga iz kolodvora v prodajalno. Plača po dogovoru. 462
na solnčni legi s 4 sobami, poselsko in kopalno sobo in vsemi drugimi pritiklinami, opremljeno z vsem kon« fortom, se da z majem v najem.
Naslov se poizve v upravništvu »Slov. Naroda«. Z€A
Kupim vsako množino
O!
od mineralnih vod in sicer VI% in '/s literske z zaboji vred
Prijazne ponudbe z najnižjo ceno na upravn. »Slov. Naroda« pod lfStOV. 1000'. 401
je s sv ©j in.
elodccm
m črevoi
nezadovoljen
iettlitmt rtdnO netol easa
(jASTRICIM
Ocinei prt»tnttiljr» PO m ■ vseh apotekak
Velika s^stijajtana 3 Ha
6LAVNA ZALOO/M
Si«mopo»«ka. Dunaj. NL ftveriUnstr8S3c25k,
fmmm§nmm\
60S
V Ljasljati sc ottiva f s vsek letarass.
4Y
1990
18
C46/3^^^
Portcie
Ženini in neveste!
pntiM Im primana poročna darila na primer irebrno In Chlna srebrno namizno orodje v lepili kasotah knpito najbolje In najceneje pri tvrdu
F. ČUDEN
254
LJUBLJANA
samo Prešernova nliei 1
Cenik s koledarjem 1914 poštnine prosto.
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523
A. & E. Skaberne
Mestn> trg 10.
Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene!
krema sa ro&e In obraz ^^^^T19
Dobiva se 2 o vso č.       3347    Škatlja K 1*60.
Pmiica 80 h.
vseh dežela izposluje inženir 33 Sl5LJW- oblastveno avtor, in zapriseženi oatentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse nt. 37.
loga 15*50
in nogi  najbolj priležnih
čevljev
me,   gospode   in otroke«
Viktorija Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3-
Gg. učiteljem, učiteljicam in ćrz   uradnikom 15° o popusta
MoSki in tonske, ki so pri
boleznih sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4S64
Dr. međ. H. Seemann, Sommerfeld 83. (Bez. Frank!ari - Ođer.) Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska alt budimpeštanska razpošijjalnica,
v irogib vsem carinskim nenrilikam.
! Franc Furlan t
oas!cr!n:k ^ctiinoircc vdova
§ kilača¥!i£č&rsfvo
§ zaloga štedilnike? I
I se nahaja: 172 |
# Ambrožev trg štev. 9.1
vse vrste siamorezntce
in vso erugs poiiedelske stroie
ter
zeleznino
pcnu;ata
Ksvis nasl <
lder & Verovšek
trgovina z žeiezniao in poljedelskimi stroji
Ljubljana! Dunajska cesta štev. 16.
Ne zamudite zahtevati cenik I
Se!8"i;Gry9?2 cl. i mm ola^ns 0.1
Šopki, venci  s trakovi  in naoisi se izdeluje:o po nB]n't'ih canah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasn.h suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljubljana.
Trgovina z orožjem in c. kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgssse L
5Sf^» priporoča po tvorniških cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne "»ištole. točno zastreljene sistemov „Browning*. ^tevr" .Mauser* in ,Bayard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 55 Cenovnik gratis in franko.
lščo bos.-berc. zomalfska bolnica v Sarajevo.
Osebe, ki so že delale v večjih zavodih, bolnicah in slično, in ki žele, da dobe navedeno mesto, naj se obrnejo
radi pogojev na ravnateljstvo te bolnice. 575
zrnata
va diši
E
pravilni pripravi edino popolni kavini nadomestek: Kafihreinerieva §Cn@!poova sladna kava,
Ssm £ dobrim mlekom in malo sladkorjem
zaužit, je pristni Kathreiner
pilaše, kakršna mora biti.
Kdor hoče kal natančnejšega čitati, " rea£ piSe Kafhreinerjevim tvornicam za stedno kavo d. dr., Dunaj i.B Annagasae It. 8.
bran
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000-—
Vlog...................- 43,500.000-—
Rezervnega zaklada............. •   »* 1,330.000-—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnilnica je panilarno varna
2 /o
stoji pod kotrolo c. kr. deželne vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 574% obrestim in najmanj */4% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike. H *
■
Caradejci in čudodelna zdravilna sredstva.
(V premišljevanje zdravnikom, lekarnarjem in drugim.) Leta   1696.   je  škofov^ telesni
, zdravnik v Miinstru. Christian Frantz Paullini izdal visoko pesem vse tedanje ljudske neumnosti. Gla-
j; sovito delo je izšlo neštetokrat, zadnjič leta 1848. s sledečim naslovom: rievlsame Prečk - Apothecke, \vie nemlich mit Kotli und Urin fast alle, ja auch die schvverste. gifftigste Kranckheiten, und bezauberte Scha-den vom Haupt biss zun Fiissen, inn-und ausserlich. gliicklich curiret \vorden. Čarodejec je dolgo časa vlekel za nos celi svet in kuriral srečne pacijente z krogljicami in mikstura-mi pripravljenimi s človeškim in živalskim blatom ter urinom.
Na blagoslovljeno delovanje že-nijalnega Paullinija se spomnim, kadar prebiram različne pratike in koledarje. Morda se bo kdo smejal. Pa stvar ni smešna, zakaj dober del današnje nekulture, današnje zaroblje-nosti in gluposti predstavljajo ravno kričeče reklame različnih pratik in koledarjev. Vrisk dobite, da Paulli-niji niso še izumrli, pa tudi ne zavedno ljudstvo iz leta 1700. Masa veruje še v čudeže, Kolomonov žegen ter se zdravi malo manj kot z blatom in urinom-
Dovolite, da naštejem čarobna f-redstva. V Kodanju, na Ogrskem in na Dunaju vam napravijo čudodelno mast, ki vam v enem tednu
-rremeni solo kožo na glavi v meter dolge lase. puščavo pod nosom v komate brke, koze na licu v fino. gladko kožico. Sedaj si pa v duhu predstavljajte mladega starca pred ogledalom, ki neusmiljeno muči goloto na glavi z najslabšim vazelinom, da bi mu :?Ieša pognala. Predstavljajte si sramežljivo devico v srpanu, ki maže ovela svoja prsa s slabo svinjsko mastjo, da bi ji v nedrijih vseveteio novo življenje. Prizori za bogove! Tam na Dunaju, na Ogrskem, na Hrvaškem pa se krohota slepar, ki prodaja čarobno mazilo, slab vaselin, zaitovo mast kg po 2^0 kron in še več. Neumnost mase je tako velika, da se dobe ljudje, ki jih je že Ana Cziiag opeharila s svojimi 2 metra dolgimi lasmi, na še vendar verujejo a čarobno tolščo gospe Ane Križaj v Šiški. Se več! Čudodelnega zdravila sploh nikdo ne kupi, ako ne stane 8—10 kron.
Pa pustimo veselje onim, ki hočejo, da se jih slepari s čarobnimi žili. Stvari so na sebi navadno ne-. k odi ji ve za zdravje. Veliko bolj nevarni so čarodejci. ki kar na veliko mazačijo. Ozdravijo vse znane bolezni, skoraj, da ne vzbude mrtvih v novo življenje. Ti mazači ^e rekruti-rajo iz vseh slojev Človeške družbe. Med njimi najdemo trgovce, frizerje, lekarniške laborante, lekarnarje in propale zdravnike. Vsa ta čedna družba deluje za hrbtom javnih obla-z najbolj umazanimi sredstvi, in ker je neumnost preveč na svetu, zaslužijo tudi milijone. Thverrijevo ^cntifolijsko mazilo in balzam, Dia-na francosko žganje, Elza fluid, Vita-Kto, Visnervin, Kola Dulz, Stomoxi-gefl itd. so sredstva, ki so donesla špekulantom milijone. Fabrikant Diana francoskega žganja je baje prodal svojo trgovino neki družbi za 8 milijonov. Jasen dokaz, kake kupčije delajo ti moderni čarodejci. Ne obstoji pa zlo v tem, da roma na sto-:isoče našega narodnega premoženja v žepe špekulantom za ničvredna sredstva, ampak zlo je hujše, ker marsikatero neozdravljivo bolezen, marsikatero prezgodnjo smrt imajo na vesti čarodejci za avstrijsko mejo. Odkrižali smo se domačih maza-čev, konjederk in drugih takih čed-i osrečevalcev, pa so se nam vrinili tuji, ki so še bolj nevarni. Ne bi bilo mogoče uganjati sleparij s čudodelnimi sredstvi en gros, da bi se naše oblasti bolj zanimale za stvar, da bi bili naši zdravniki bolj agilni in naši lekarnarji bolj zavedni.
Obljubljena dežela čarodejcev in čudodelnih zdravilnih sredstev je Odrska. Za njo se vrste Švica, Angleška,   Francoska in Hrvaška. Za
primer naj navedem delovanje lekarn Torok v Budimpešti in Vertes v Lugosu. Kar vganjate te dve lekarni,
presega že vse meje. Lekarna Torok
straši med našim ljudstvom z nešte-vilnimi letaki, reklamnim materijalom in anoncami. Računajoč na lahkovernost nevarno bolnih, priporoča
svoje Čudodelno tajno sredstvo zoper pljučne bolezni »Certosaiu. Steklenica velja samo 5 kron. V reklami najprej omaja zaupanje v zdravnika, češ saj itak nič ne pomaga, potem pa našteje neresnične slučaje čudežnega ozdravljenja. Tuberkulozni revež, ki se kot vtopljenec lovi vsake bilke, pošilja zadnje vinarje v Budimpešto za skrivnostni Certosan, ki je brez vsake zdravilne vrednosti. Špekulant se ni zmotil. Na stotisoče je že šlo na Ogrsko, na stotine pa jih bo šlo pod zemljo, ki bi jih zdravnikova pomoč pravočasno še rešila.
Nekaka Stomoxygen Companv se tudi skriva za lekarno Torok. Ponuja Stomo\ygen krogljice, ki ozdravijo vse bolezni na želodcu. Da se kalini hitreje love, je ta čedna Companv razpisala kar 12 tisoč kron nagrade za svoje odjemalce. Lahko, saj prodaja brezpomembne krogljice brez vrednosti po 2 m 3 K 50 v. Ni mi treba posebej poudarjati, da tudi ta Companv računa na ljudsko lahkovernost in slepoto oblasti.
Naj osvetlim delovanje gospoda Venesa v Lugosu. Čarodejec je znašel sredstvo, ki gotovo odvadi pijanca pijančevanja. V par tednih se pijanec prelevi v abstinenta. Čarobna pijača stane 6 kron. Predstavljajte si ubogo delavčevo zeno. Ona in otroci stradajo, oče pa je pijanec. Kaj bi taka sirota ne žrtvovala, da bi privela moža na pravo pot. V upanju na boljšo bodočnost si še v svoji revščini pritrga od ust par krajcarjev, da zbere 6 kron za čarobni napoj. Mož je popil kapljice, ki mu jih je žena skrivaj mešala med pijačo, pa spreobrnil se ni. Za 6 kron je bila sirota na najbolj talotski način opeharjena. Pri nas se še ni pojavil nikdo, ki bi svaril ljudstvo Dred hijenami, ki jim je vsako človeško čustvo tuje, ki še umirajočega siromaka ociganijo.
" ^lim, da ni odveč, ako navedem kot dokaz ljudske neumnosti sle-parstvo s Gudron Guvot likerjem. Omenjena tekočina pomaga za vse katarje, jetiko, kolero, sploh vse bo-'eznL Ljudstvo se tepe za njo. In kaj Je ta čarobni Gudron Guvot? Stara, smrdljiva katranova voda, ki je vredna s steklenico vred jedva 10 vinarjev. Pa ker so jo pripeljali iz Francije, je ljudstvo prav rado plačuje po 2 K 50 v. Moderni Paullini. ki je sleparii s Gudronom je zaslužil milijone. Oblasti se cel čas niso ganile!
Še neka;. V zadnjih 3 letih je zaslužil trgovec Merlier v Berolinu 4 milijone s svojimi čarobnimi sredstvi. Vse človeške nadloge in težave preženejo njegova sredstva. Ker so ga iz Nemčije pregnali, so ga vzele pod streho avstrijske oblasti na Dunaju. Zgodilo se je nekaj specijalno avstrijskega. Trgovcu, ki ni avstrijski državljan, so dali lekarno »Mr.riahilf«, ki se vodi na račun penzijsk :a fonda dvorne opere, v najem. IV" pa se zmerjamo, da imamo postave Njegova čarobna sredstva so: Vita   o, Re-
nascin, Antipositin, Visnervin, Anti-neurastin, Assanator in Herkules Kola.
Bolj ponižen je Feller v Stubici.
Ozdravi vse bolezni, celo arteriosklerozo z E!sa fluidom za 42 v. Dobrotnik človeštva!
Posebno rubriko tvorijo »filantropi«, ki zdravijo »zastonj«. Sem spadajo najbolj nevarni sleparji. Skrivajo se navdno pod izmišljenim imenom kakega zdravnika. Ti kujoui operirajo na sledeč način. Pacijent popiše svoje križe in težave ter jih vrže v poštni nabiralnik. Čez nekaj dni pride danajsko darilo. Bolniku se opišejo strašne posledice njegove bolezni, ako se ne bo pravočasno zdravil. V tolažbo se mu priporoči čudodelno sredstvo, ki se dobi samo pri gotovi tvrdki, (ki je seveda s sleparjem v zvezi.) Ptiček, ki se je vse-del na ta lim, zgubi par lepih peres iz repa. Čez nekaj tednov popraša slepar za junaško zdravje. Pacijent, ki se jc med tem nazobal neprebavnih piiul, se pritoži, da se zdravje ni obrnilo na bolje. Tedaj pa pride velikansko pisanje. Bolniku se napiše znanstvena razprava o biokemičnih reakcijah, obenem pa se mu svetuje vnovič naročiti čarobnih pilul. Le premnogim se niti sedaj še ni posvetilo v glavi.
Primer! Neka ljubljanska gospodična je potožila svoje križe zdrav-niku-čarodejcu v Švici. Zahteval je za ozdravljenje 25 frankov. Za ta denar ji je poslal 20 gramov natrijevega bromida, ki stane v naših lekarnah celih 20 vinarjev.
Priporočam cenjenim bralcem gospoda Travserja v Londonu, ki spada v to rubriko zdravnikov-čaro-dejcev, v blagohotno uvaževanje, ob enem tudi vse njegove švicarske in ogrske kolege.
Dovolj primerov! Jasno sem dokazal, da sleparji znajo na vse mogoče načine spraviti v denar svoja čarobna sredstva. Zlo, ki so ga povzročili ti mazači med našim ljudstvom je tako veliko, da je treba resno misliti na obrambo. Vsak cigan si dovoljuje dandanes delati najneverjetnejših eksperimentov z našim narodnim premoženjem in z zdravjem našega iudstva. Kje pa stoji zapisano, da bi morali ravno Slovenci veljati za najbolj zabite ljudi na svetu! Dolžnost naše inteligence, zdravnikov in lekarnarjev je, da ljudstvo v tem oziru poduče, spravijo -fta višjo stopnjo. Treba je iti med narod s predavanji, brošurami, letaki itd.
Zdravniki in lekarnarji ne bodo s tem storili samo človekoljubnega dela. ampak bodo tudi sebi koristili. Vsak zdravnik in lekarnar čuti danes ogromno škodo, ki mu povzroča to moderno mazaštvo. Saj mnogokrat stoji zdravnik brezmočen pri postelji bolnika, ki je prej poskušal že vsa čudodelna sredstva, ter pritiral bolezen v brezupen stadij. Ljudstvo v svoji omejenosti ne bo dolžilo čarobnih sredstev, ampak zdravnika, češ, da ničesar ne razume.
Naše lekarne, ki stoje pod strogo kontrolo obbsti, so nasproti tem sleparijam popolnoma brezmočne. Ljudstvo, ki je bilo tolikokrat ogoljufano s tujimi čarobnimi sredstvi pa zgubi zaupanje tudi v domače lekarne. *
Samoobramba teh dveh stanov zahteva, da se skupno borita proti sleparijam in sleparjem. Razkrinkati |e treba vsako tako čudodelno sredstvo takoj, ko se je pojavilo. Sčasom bo tudi ljudstvo drugače sodilo o zdravniku in lekarnarju in mu bo gotovo hvaležno, da sta ga obvarovala škode.
Na mestu bi bilo, da bi se v Ljubljani osnoval stalen odbor zdravniških in lekarniških organizacij, ki bi vzel stvar v roke in razmišljal, kako bi se dalo najuspešnejše zajeziti' zlo. ki se vedno bolj širi. Ali ne bi mogli enkrat tudi Slovenci kazati pot ostalim avstrijskim kronovinain? Ali moramo biti res povsod zadnji?
Mr. Ph.
Zapomnite sls
1. Scettova emulzija je edina na Scottov način napravljena, na skoro 40 letno izkušnjo se opirajoča emulzija ribjega olja
2. Scettova emulzija ribjega olja
se izdeluje izključno iz najfinejšega lofotskega parnega ribjega olja in drugih prvovrstnih sirorin. Zaio je vedno enake dobrote in učinkovitosti.
3. Seottova emulzija ribjega olja
je blagoslastno, lahko prebavno, tek zbolšajoče krepilno sredstvo, tako za odrasle kakor za otroke.
4. ScOttOVa emulzija je spričo preizkušenega Scottovega izdelovalnega načina neizpreme-njeno stanovitna in ima 00-Ieti isto učinkovitost kakor pozimi. — Pa vedno samo
Seottova emnlzila«
In nobena druga!
Cena oripnaini steklenici - K So • Dobiva se po vs-h lekarnah Proti vpo5il;3tvi v. v p;*rrenin r^amkah dobite od tvrdke SCOT * BOVVN'E, d. z. o. *. na Dunaju VII. sklicev3Je sc na nsš list enkratno rpoSiljatev p o i; kušnje od kake lekarne.
Proti
m m PUMI 1
izborno defofe dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
1 steklenica z naTOdilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusfeka ▼ Ljubljani, ResJ*eva cesta štev. 1
poleg Fraac Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekamf dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn jež. železnice, c.kr.tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Bčeinsino-cstna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,   22.  februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-nstne zobne
vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-strsnja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaL
Spoštovanjem
Mato Kaurinović, kr. pošte meštar ►
Spominjajte se
Resnično ljudsko domače zdravilo, ki ga imajo v mnogih rodbinah več nego 50 let vedno v zalogi, je praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. To je najboljši dokaz za njega uspešno porabnost za zanesljivo pokritje vseh ranitev in ubrani-tev nevarnih vnetljivih komplikanj, da se pod bolečine tolažečim in hla-dečim učinkom rane kmalu zacelijo. Praško domače mazilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.       L A.
in modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovskv & Sin
Humpolec, Češko.
Velika izbira. Vzorci na zahtevo franko. Novi letni vzorci se že razpošiljajo.
Mnogo je preizkušena
naravna
aSkalicna kislina
pri kamenu
in boleznih
mehurja kot sredstvo s&ojslno s sečno kislino.
Ljubljani: Kihael Rastner, Petsr Ussnlk ii JL Sarsbsn.
Idi zdravje želodca!
Cez
ga ni I
po nJem ti jed liiši, Želodec ne opeša In alava ne boli!
Zahtevajte izrecno „FLORI AN!«
Zavračajte ponaradbe!
Postavno varovano.
i
3S71
Berbatay;cv podfosforokisli
It 44 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. — Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Pristen samo s spodnjo varstveno znamko.
Herbabnyjeva
K Ji ,! k«,
©jJUJUSHFRBABIIViriEiir«
romatišk
Pred ponaredbami se svari.
Že 45 let uvedeno in vrlo preizkušeno bolečine tolažeče sredstvo za vdrgnenje. Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Na 112. mednarodni farraae. razstavi odlikovano z veliko zlato kolajno.
glavno razpečavališće:
Dr. Hellmanna lekarnica ,,Zur Barmhersigkeit"
na Dunaju VI11, Kaiserstrasse 73—75.
(HERBAIRT-JEV nasltdnlk). ___________
Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljubljani in Novem mestu. ■ """
Stavbeno podjetje:     Parketna tovarna:
Prevzamem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po najnižjilt cenah. Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila.
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic j katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara že obstoječa tla.
Strojno mizarstvo:
Izdelujem vsa slavbeno-mizar-stvo tičoča se dela, pohištvo le proti naročdu. Izvršujem tudi vsakowstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela,kakor: strešne stole, strope, verande, barake odre u L d. — Popravila izvršujem  točno in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti^plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora.
Ustanovljeno L 1900.
V. Scagnerti, Ljubljana.
Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora.
436
Tele/on štev. 299.
36
88
Stran 10.
.SLOVENSKI NAROD-, dm U. februarja 1914
36 štev.
»ženjeni?!
Potem zahtevajte .vzorce 3 za 1 K« 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3 4z llustrovan cenovnik i,
'zdravniškimi nasveto cratis in tranko(zaprto)
30 h>   — L Slagar bfolealćaa ■tn-taktara,   Dvaa) FI. Wieslogerstr. 8.
Špecerijske stroke, vojaščine prost,
se sprejme
pri tvrdki 579
A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Na prodaj so
^preiema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druea zavarovalnica*
Zlasti   je   ugodno zavarovanje doživetje in smrt z manjšajočimi
12 vplačili.
na
se
4»
•■• - •••   vzaiemno zaiarovalna banka v Pragi.   ••• ■ Be*orvui loaal K 60,780*72a-1S — Isplatama oasaodsJa* ta kaoitalijo S 129,965.304-25 Fo velikosti drugi vzajemni zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Generalno nstovmo i Li«fi^
i Gosposki nlid ste?. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
I
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
deloma tik razširjenega kolodvora, deloma blizo istega v ravni lesri, deloma v mestu samem blizo novega gimnazijskega poslopja. Prvooznačena stav-bisča so najbolj sposobna za zgradbo kolodvorskih skladišč, ostala pa za zgradbo hiš in vil.
Kupni reflektanti naj svoje naslove naznanijo upravništvu „Slov. Naroda" pod šifro „H. P. 509". 509
Cobre harmonike K 5a—
Brez c*ria. jtroiko*. Jtnsrro. Zaaena 4rroIje»» tli denar eazaj !
St. 30C3 4 10 tipk, 2 rastra, 28gla-^   ^ *>   sov, velikost 24 x 12 cm K 5' —.
Št. 6541* 4 8 tipk, 1 register, 24 glasov, velikost 28 x 14 cm K 5"40. Sl 15^3 4 io tipk. 2 registra, 28 glasov, velikost 36 x 15 cm K 580. Št. 30 a 4 10 tiok, 2 registra, 50 glasov, velikost o6x 14 cm K fi-4Q» St. 6631 4 10 tipk. 2 reristra. 50 glasov, velikost 31x1^ cm K 860. Šola za samouk pri vsaki harmoniki zastonj.   Pošilja po povzetju
c. is kr. CTerai dobavitelj  _» ^B^milfail eksporta* aiia glasbil ? Mosta, it. 44» (Čeikot.
Nadležne kocine
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Ri
odstranjevalec
415
Izdelan« atelje
Za*, neškodljivo, gotov uspehe. Pušica za 4 K zadostuje. Razpcoiranie strogo diskretno.
les. dr. I. Rit latoralsrij. Onaj l!.. Bffssss 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem
jelenu", drogeriii A. Kane in ..Adrija'4.
*Baaf*aaaVvaua*asaaaaaasj
im reško oostelino m
! ke: sivega očiščenega 2 K, K  2-40. napolbclo K 360, belo K 480, prima mehke K 6'—.veieprima K 720. Naj-
boltse vrste sne*no belo perje K 9 60. — iz neprodirnega rdečega, modrega, belega ali rme-zi posteljnega inleta. Prav dobro napol-Pemica ali blazina, 180 cm dolga, i 116 cm široka K 10-—, K 12*—, K 15 — in " 18-—, 2 metra dolga, 140 cm široka K I 13-, K 15--. K 18-— K 2P-. Zglavnik SO cm oolg, 58 cm širok K 3-—,  K 350 in K 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*50, K 5\>0 in K 6"—. Nepovoljno se za-• menja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-sni cenik gratis in franko. 3350
Bea^i Satka, Leses št. 35. pri Plznja u [&km
Mlajši zdravnik,
vajen zdravljenja z vodo,
sb išle v prosa livii sa M\im n imt m Sil
na Rudoifa Mosse, Dunaj I.
statte
Ponudbe pod „Kurarzt 5450"
štev. 2.
Seiier-
622
620
Naznanilo.
Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva s 1. svečanom 1914
prevzela slamano gasilna J. Kili sa Savi. (sapii tovarne).
Priporočava se slav. občinstvu najtopleje kskor tudi gg. potnikom in izletnikom na Gorenjsko.
Zrave: fine dunajske kuhinje se točijo pristna vina in marčno pivo iz 6dsske pivovarn«. =^= Prt gostilni je voznikom vedno na razpolago luđi hlev, ~—
Priporočava se za obilni obisk z velespoštovanjem
Leo in Marija KI ar znan.
1 Slovanska knjisra
in papirnica o
Ponudbe
je na prodaj pod ugodnimi pogoji.
na ,,Adria", anonČno- reklamna špedicija
* —= (HI ==ss=m
Krasna umetniška reprodukcija w veš barvan Z \ A .TI E.\ITE in K 019 \ It J K V K SLIH
PRIMOŽA TRUBARJA
=   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 00 ci la strok« »ci \m aat-lepil okras vsake »lose as k« al se. Ta rsprodakclja |e »ploh najlepša ln nsj-dovrseaofsa kar jih Isaaama ilov—m.
Cena s pošto kron 3a
NARODNA KNJIGARNA am? *
Prekrasna garnitura
samo kron 2-1
Kdor se hoče prepričati, kako ceno prodaja moja firma, naj naroči takoj par manšetmh gumbov pristni 14 kar dou-blezlato. zlat prstan, elegantna double urna veriž ca, rar uhanov z imit. briljanti. Vrh tega dobi vsak naročnik glasom prospekta posebno ploSčsto doublezlato uro zastonj. Če ne ugaja, denar nazaj. -- Po povzetju K 2 60 in poštnine 70 vinarjev pošlje Jmve-lenexrort H. Welss, Nagysallo Nr. 23, Kom. Bars, Ogrsko. 514
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v Izdelovanje vsakomtala onsek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pra-uelafe stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c. kr. preskuse-valcid in od mene preizkušene. — llu«tro-14 vani oenlkl zsstonj.
aia-ali*-
£ dobavljam franko na vsako * postajo za reklamo nove vrste
r
ki se gonijo z nogo z e:eg. *"J 'omarico in 10 letno garacijo. Odpošljem ko dobim lc K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste Šivalnih strojev ► Ringschiff« »Central-Bobbin« za domaČo rabo in za   rokodelce  po cenah  na debelo.
L VeiKiierg. Dunaj I!. Mm Mzmtmt 11IIL
Ceniki gratis in franko. — Hrvaška korespondenca. 3709
Vino!
Vino!
Gospodom gostilničarjem ▼ Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem
odprl
na Lavrici pri Ljubljani
(preje Lcače).
Zagotavljam, da imam in bodem imel le pristna, naravna vina, ker kupujem naravnost od kmetov-vinogradnikov lastni pridelek Vzorce pošiljam poštnine prosto. Se priporočam 4631
Ivan Oprla
Lavrica pri Ljubljani.
z dne 23. maja 1673 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
mfilMiii propisoa
in drugimi zakon! in ukazi kazenski postopek zadeva- ^ j očimi. _ W
«• vasaa S K OO w^ K po posti UM?. liS
anriaa knngania ? UnkriaiL
Zdraviliški! r
v wM\m livii
Ugodni pogoji. RudoTa Mosse, Dunaj 1.
Ponudbe pod Seilersiatte 2.
se si v mu za
„Gtosilge Geiegenheit
io
5461" na
623
Narodna Knjigarn
priporoča sledeče kaflge:
Aleš iz Razora. ETc-žE"
Cena bro?. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Atila ▼ Emoni. 5r^N"&2
bro^. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 10 vin. več.
Brodkovski odvetnik.
Češki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče.
F. Senčar. Cena broš 1 K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s pošto 20 v več.
Greh in smeh. j^!lieE£S:
niče. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več.
Gospod Zahar. S^'ln^;^
sličice iz sedanjosti. Cena broš. 80 v s
zgodovinski  roman. Spisal Fr. Remec Cena broš. 1 K 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zgodovinski
Spisal Luigi Calco. poŠto  10 vin. več.
Gospod Bncek. KiST^SS
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več.
V vili   Mati«17   Zgodovinski roman. JVldlJ   JlleUJd*. Spisal Fran Remec Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več.
Lepi stri ček. (Bel-ami).
Roman. Francoski spisal Guy de Mau-passant, prevel Oton Zupančič. Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s pošto 20 vin. več.
Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka.
Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v več.
Ljnbezen Končanove Klare."
50 v, vez.
Libera nos a malo.
roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš.
1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več.
Voli   Inrrl  Roman za mladino in od-IILall   lUlU   rasle.  Angleški spisal F. H. Bumett. Cena broš. 1 K 60 v, vez.
2 K 60 v, s pošto 20 v več.
IrTino  Socijalen roman iz ljubljanskega llillia. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena broš. 1 K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Najhujši sovražniki. ipads0al
Murnk. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Narodni   kataster Ko-
i»A&ba  Spisal Ante Beg. Cena 60 v, rUoaVU* s pošto 70 v.
0 dostojnosti. !peif,a,7o0v.msapnošto
80 vin.
0 službeni pogodbi X1™-
kov m drugih delojemalcev v podobnih službah. Cena 50 v., s poŠto 10 v. več.
fl h vin i i»Afl drž. zakonika št 89 z U Drini red dne  16.  avgusta 1907. Cena 1 K, s pošto 20 vin. več.
Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu, ferali;
Cena 3 K, s poŠto 3 K 20 v.
Opatov praporščak. zvtt
roman. Spisal rt. Remec Cena broS. ; 1 K SO v, ves. 2 IC 70 v. s posto 20 v več. |
Pravljice za mladino s
clilromi (Prevodi čeških in hr-ailA.CtlUl vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več.
Prava ia neprava ljube-
mam   Povest. Spisal Blaž Pohiin Cena «514- broš. 1 K cOv, vez 2 K 50 s pošto 20 v več.
Premaganci.
60 v, vez. 1 K 6
Rdeči smeh
dimir
vin.
Skrbnost hiše št. 47.
Novela. Spisal Franc Remec.   Cena broš, K 60 v. s pošto 10 v. več.
Ruski spisal Leonid Andrejev, preložil Via-Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Rienzi zadnji tribunov.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edward Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 20 v, s pošto 30 vin. več.
CfcSnhfi   Slike  iz   pariškega življenja. &IIJJUU   Francoski spisal Alphonse Dau-det, prevel Oton Župančič. Cena broš. 2 K., vez. 3 K, s pošto 20 vin. več.
Roman
Angleški spisal I. Storer-Clousten. Cena broš 1 K 50 v., vez. 2 K £0 v., s pošto 20 vin. več.
Skušnjave Tomaža Rr-
1tlfi7ii5ITjf>lra SPisal Sepetavec, 2 mK&ifdVU&a. zvezka. Cena broš. 2 K
40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 30 v več.
Sirabovalci dveh kron.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 30 v več.
Stara devica.
Oblak. CePna broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Slovensko-nemška meja na Koroškem. BfgpicenXk
1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
St'ri ruske slike. Hudournik in
Rendezvous.) Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Uho in stafc. SgSrffl'g
dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s poŠto 30 v.
TTndin«! Povest. Francoski spisal Andre" UUUllld. Theuriet Cena 90 v. s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških voj-
vrnil Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., VUU- s pošto 40 v.
Vaška kronika. TeS
losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Vnaravi 'zbrani spisi Frana Erjavca, Udi a VI. ure£iii dr. G. Sajovic. Cena
1 K 20 v, vez. 1 K 70 v, s pošto 10 v več.
V študentovskih ulicah.
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zadnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez.
2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jur-
AJAn 11 zvezkov. Cena vsakemu Ulld. zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s poŠto 20 v več. (Zvezki III., VIII. in XI. so razprodani.)
Narodna knjigarna ima v zalogi tudi vse druge
slovenske knjige ter poilje na zahtevo najnovejši a    u cenik cele zaloge. n o
06
014^6434
C^72:-^^C
63
Za kratek čas.
Gospa. Torej — jaz vas sprel-mem v službo, ampak to vam povem, jaz ne maram videti ljubimcev v h V
Služkinja:   To je pa lep milostiva — moja prejšnja milostiva je imela kar tri ljubimce!
*
Gospa: Jezus — pomagajte!
Mož: Kaj ti pa je?
Gospa: Tu sem pri klavirju pela — pa ti vrže nekdo pri odprtem oknu čevelj v sobo.
M o ž: Veš kaj — zapoj še malo, morda vrže še drugi čevelj!
*
f Iesalka; Moje ime je Sabina.
Plesalec: A, Sabina? Ali so vas že kaki Rimljani naskakovali?
Plesalka: O, da, naš faj-moster, pa sem jim dala tako za uho, da se mi več ne upajo v bližino,
i
Prvi krokar: Iz treh gostiln so nas že napodili. Kaj pravite, kam bi šli. da bi nas pustili vsaj kako uro sedeti?
Drugi krokar: Pojdimo na policijo, tam nas bodo radi pustili sedeti.
— Na veselem plesu pa tako molčeči! Na kai mislite gospodična?
— Mislim, da so v ženskem živ-'ienju ure, ko mora biti moški velik tepec, če nima nič duha.
— Kako pa kaj tvoja kupčija? = Oh, kmalu že ne bo nič
več... samo puder gre izvrstno, na :ente!
— Kako pa vendar to?
— Ker so v zadnji operi srečni nevesti, ki se je bogato omožila, peli: Vsa je bela, vsa ie bela, s tem bogato srca viela ...
Iz bodočega sveta, ko bndo ime-le ženske volilno pravico. (Časniško poročilo):
Pri današnji volitvi je dobil zna- I ni   brezposelni   gigerl   in plesalec cIadkogolk 1567 glasov, priljubljeni -^orist Cviligof 2735 glasov, sloveči t balist in bivši mesarski pomočnik ^sek pa 3624 glasov.   Več kakor 00 volilk je prišlo prepozno k vo-1 rvi...
Fajmošter Jaka ie prišel po opravkih v Ljubljano in si tu privoščil toliko dobre kapljice, da se je ko-naj in komaj plazil proti kolodvoru. \Ta potu ie izgubi! klobuk. Mimo-^redoč človek vidi župnikovo poletje in se ustavi:
— Kaj pa iščejo, gospod? = Klobuk!
— Tu ga ne boste našli, ga ni! Kdo ve. kje ste ga izgubili?
= Klobuk moram najti!
— Gospod — ga ne boste našli.
= A. hudimana — saj so še Moro Lizo našli, bom vendar tudi jaz naše! svoj klobuk!
V ponoćni kavarni, ko je vse ve-I in razposajeno: M o ž: Že zopet je štiri ura! Tema življenju mora biti enkrat konec!
ek se ne naspi, ne more delati, :ma   vsled   tega sitnosti in prepire, boli, mora v sanatorij, mora place-r:   zdravnike,   postane prezgodaj 5tar...
2ena: Oh. ljuba duša. kar povej, da nimaš nič denaria več!
*
— No. čestita družina, vi se pa prav pošteno veselite predpusta! Kar šampus imate na mizi. O, draga
*pa. to ste pa morali štediti zadnje mesece...
— Da. da: Čim se je pričel ad-' jnt. sem začela znašati svoje stvari v zastavljalnico.
Gospod: Lepa maska — tebe ~a jaz poznam!
M a s k a: Verjamem, saj sem vam jaz danes popoldne izplačala tistih 50 kron, ki ste si jih izposodili pri o i cm šefu.
Prva gospodična: Pogle] — tam je gr.^pod Koren jak ovič! To ti ie mož! Ta je iz lastne moči nekaj 'osegel.   Majhen obrtnik je bil, zdaj
ma dve hiši. To bi bil ženin!
Druga gospodična: Zeri? Ne! Možje, ki so iz lastne moči dosegli, so sicer vredni vsega spoštovanja, ampak za zakon niso.
Prva gospodična: Zakaj ne —?
Druga gospodična: Zato, gledajo preveč na svoj denar.
* *
Oče: Kaj pa vedno noriš z enim n istim plesalcem?
Hči: Ah, papa, zastavil mi le svojo častno besedo, da se z menoj
DoroČL
Oče:   A, kaj!  V predpustnem -asu zastavi ta človek sploh vse l *
Gospodična: Prav ravno tu — na plesu — v najveselejšem tre-notku — mi moraš povedati, da me
več ne ljubiš?
Gospod: Mislil sem, da se boš tu najlaglje in najhitreje potolažila.
*
Gospod:  O gospodična, ta
koder, ki ste mi ga poslali v spomin, pa ni z Vaše glave!
Gospodična: Saj tisti verzi, ki ste mi jih poslali, tudi niso bili iz Vaše glave.
*    . *
Na dolgo ječo obsojenega kaznjenca je prišla obiskat njegova žena.
Pogovarjala sta se nekaj časa prijazno, potem pa se naenkrat hudo sprla.
Kaznjenec:   Spravi se ven! Te ne maram več videti! Paznik: Mir!
Kaznjenec: Prosim, gospod nadzornik, peljite me zopet v mojo celico; jaz bom tej babi že pokazal, kdo je gospodar v tej hiši.
V hladnejšem letnem času je ves svet hripav ali kataraličao bolan. Da
se kmalu iznebimo teh neprijetni!1, znakov in ubranimo resnih obolenj, rabimo blagoslastno, točno učinkujoče sredstvo Thvmomel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Le malo bo lekarnic, kjer bi ga ne imeli. Cena 2 K 20 v. Pazite pa strogo na ime izdelovalca in izdelka. I a
Kdor Odo! dosledno rabi vsak dan, po naših današnjih znanostih kar najbolje neguje zobe in usta.
Cena: Vi steklerrca (za cele mesece) K 2*— ' 2 steklenica K 1-20.
Štedljivost
pri kuhanju
dosele le tista gospodinjo, ki uporablja
MAGDI?
kocke
(gotova goveja laka)
MAGGi
sam
Vsaki kocka da, — će se fo polite s * i litrom vode, — 1 krožaik gove e faha, katera me ta d i uporablja kot juha za vknkanfe. za polivanje omak   zelenja? Itd.
Pri nakupa naj se pasi na ime MAGGI ta na varat rano
znamko 603
svezao a ^ krilcem.
KASLJAJOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehor
THVMOMEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje duSljivi kašelj, odpravlja težkoČe du§ljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tajmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja aaaV* Prešla vprašajte svojega zdravnik*. 1 steklenica M* K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2*vV K. 3 steklenice ako denar naprej T.— K.  10 steklenic ako
denar naprej za SO-— S.
Izdelovasje is glava* zalega
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji _ Praga III., M. MS. —
Pazite na ime izdelka, izdelovalca   is ss ?sr srveoo znanke.
V Ljasljasi v lekarasl. dr. G. Plccoll. L Sesati.
A. KUNST
ca aliea itev. 4.
Velika zaloga obuval
Vsakršna naročila se Isvriejeje teta* te pe Bilki cevi. Vse »ere te shranjujejo hi sszaasrajeje. — Pri znuanjib naročilih aaj
se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor!
Pozor!
Drože gggtggi
Naznaniam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hi$o na Krakovski nasip št 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mopoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50* boljše od vsakih špiritnih dfOŽ. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem ,
Makso Zaloker
tovarnar drož sjgj v korist družbi sv. Cirila in JKetoča.
□ODinininiDiniD
je najboljii. 44
ilani zsun irl Prti div. zaloti taja in rana na debelo t Ljubljani, Bolna ulita itn. 41.
SLJl Franc Kos
Z jubljana, Sodna ulica.
Podoirajte domačo industrijo!
Stare n*»qavice se ceno podpletn|e|o I
Si
Josip Stupica
jermenar in sediar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
kobTi*skih oprav
=====  krasno opremit ene   -......:
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« ii sčlne, ie obrabljene vozove In n —   konjske oprave. —
□inlDinia □
modni otelile
: za gospode :
LJubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
liani! le&iBBsti kroj.
fristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
ročnih del
mm jiger
Židovska tiliM štev. S.
legate oorevJJeaa zaloga Staliih
potrebščiB, pričetih ia izgetovljealh vezeara kakor ts*H k tem pripadajoči narterijeL
Montiranje, predtiskarija, taav /. biriraije ii plisiranje. :
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
Živi jez ska zavarovalnica
e jako ugodnimi tarifami in pogoji išče -
glavnega zastopnika
za Kranjsko, event. za vse slovensko ozemlje-
Ponudbe strokovnjakov, izvežbanih v organizaciji in v inkasu, ki morejo položiti kavci'o. sorejme upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro „Slovanska družba". 610
■	-	IIIM liHnlHllil	snnssiiišsaB	n ffjR^nfliiHS	n
					
r
122
vglaševalec
Dobro blago se samo hvali! ssaaaaas saean r
~. Jura
glasovirjev in trgovec glashil
PoHanska cesta 13.
Jamčim pismeno 10 let.
Zaloga prvovrstnih glasovinev, pianin, harmonijev, gosli, gltar, taraburie, citer, harmonik itd. Najboljše strune „WeicboIdM in  dru^e ter vse potrebščine glasbil —
— Zavod  za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašu'em »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samstoini stro'<o?ajak  za vglaševanje ter
popravila vseh  glasbenih inštrumentov je na Kranjskem konceslonirana tvrdka
f. 6. Jurasek.
Previdni
kolesar l/diJco prihrani mnogo časa in denar j a, ako v zimski seziji pasti svoje kolo po strokovnjaku preiskati.   — ]\e zamudite tora j vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni^ strogo solidno m v najkrajšem času strokom jaško do vršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brezplačno   hram   do   spomladi v naših nalašč za fo primernih prostorih.
K AR L CA MERNIK $ Ko. Spec. trgovina s kolesK motorji^ avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. LJURLJANA.
/L
Dajte mi, prosim, danes zopet puško
Dr. Dralleja
MALATTINE
PuSica K —70 ia 1*20 po vseh lekar"?h, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom ia
b°'jsih brivnicsh.
BV P
Jari Drpate, Haiashiirg (Bostoaliaoii) m L.
^^r*!^aa
3D
82
47777070
Strm 12.
mm
.SLOVBNSKI NAROD", dat 14 februarji 1914.
36 štev.
fSAirl MnUlana
Ojl W mMšm. Samo Mestni trg št. 19.
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
oblaatv. kane. I nate late«* mm električne naprava, lise I, pr •II« l dalje klanih zvonil, telefone« Hal. Strelovodno napi Poprava v stroko »padajočih dol. V zalogi blago prvo BI Ova, računi na razpolago. Opremljen tem z najboljŠleal In ai vej al ml   preakuaovalnlaal  aparati.  —  Cena  In dala
Greh in smeh...
Zabeljene in osoljene kratkočasnice.
Brez   dovoljenj«  kaesaakefijskeea  ordinarijata Izdal
Tinček Hudaklin.
n   Cena 1 krono, a pošta 1 krono 10 vinarjev, i
Jtarodna knjigarna v £jnbljani, Prešernova nI. 7.
■Hanse
Piiiiii ? Imm in Jezne Ameriko H
se vozijo sedaj le pe domači avstrijski prog i ||
dobi đoTOlj domače hraie z
Trat — Wew Tork, lueaos Aires, Rlo do Janerio, Santos Itd.
t najBevejSiini brzeparniki z drena vijakoma, električne razsvetljave, brezžičnim brzojavom, na katerih je xa vsakega potnika preskrbljeno, da
vjnom, svež krati, posteljo. fc opcij itd. =
ODHOD WMW: ! Imm mm niti gnil. iim tonih rsM 14 M.
Vsžaja iz Trsta f Kanadi: (Pertltai (sata. ISsatriai) vsaki »atet atoit.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brerpfačno in prodaja vozne liste plaval zastopnik za 40 Kranjsko. Štajerske in Koroška
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26. =^(131g!i^=Iig][H]F^igp=^BlI3
C, fcr. avstrijske      driavae železnice.
Izvleček  Iz voznega reda.
Veljaven cd 1. maja 1913.
Postaja: LfnbHana iainl kolodvor. OdEtad.
6«54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst. Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Celovec, St. Vid ob Glini,
Duna'.
7»32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Jan 2, Rudolf ovo, Stražo - Tr-r'ice.
9- 09 donosne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomort, Solno2rrad, Monakevo. Koln, Celovec, Lire. Dunai, Prago, DraZdane, Berlin,) fdireletni voz Feka-Opatlja-Solnograd.]
11*39 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr/fič, Jesenic?, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Sotnograd, Celovec, Dunaj.
1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofje) Loko, Krani, Pađovliico. Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-SO popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Jan?, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Tfttf, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6*3* zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž". Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak. Inomost, Solnotrrad, .Monakovo, Viissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
zvečer. Oebni vlak, na Grosuplje, rTočevje, Trebnje, Sti Janž, Rudolfovo.
10- 01 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Soinograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak fz Ber-
lina, Draždan, Prase, Llnca, (Londona) Vlissingena, Mona'rovega, Sofnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranh.
••99 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega. St. Janza. Trebnjega, Kočevja. Grosunliepa.
9a52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja. Line*, Celovca, Monakovega, Solr ^rada. ^nnmosta. Bel»aka.
11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Ceiovca, eljaka TrJIča, Kranla
3*99 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janza, Trebnjega, Kočevja, Grosucliega
4-33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka Tržiča, Kranja
5«iv zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan. Prage Dunaja, Linca. Celovca, Kolna Monikovepa, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
••JJ nrvečor. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Llnca, Celovca Bfliaka, Tržiča, Kranja.
9-ea tvačar. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-]9 po noči. Osebni vlak iz Straže-i o-plic, Rudolfovega, St. Janza, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11*31 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Oo-nce.Trbiža^Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Feataja: Muklfaaa dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:   7-32,  11-39, 3-12,
7-1», (11-JS ob nedel'ah in rraznikihl Prihod iz Kamnika: 9-42, 11-00, 2-41,
9-13, flO-39 ob nedeljah in praznikih).
Ckr. driavno-iolezuieko ravnateljstvo v Trsta,
Cebelni med
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg po povzetju za K 9*30. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe, lavom aiado (Erster unr B<enenhonig-Ex-port( BALATOH FOKAJAR, (Ogrsko(
Lasne hite
BO{fiB9lo kakovosti po 5, 7,9 In II krm — ¥99 vrato laano podlago ta aarotloo — barva za lasa lai brado „*9i»!l" po 2 in 4 S toaletno potrobioiao - larallo, brada ia dru rje potrebščino za maskiranje, vsa po zolo zmernih ceaab priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Moaiaooa ta Starega trga).
Izdeluje vsa laeaičaraka dela solidno in okusno Kupuje zmešane in rezane ženske lase
V Ameriko m v^nado
CUNARD LINE.
Careaia iz teke dne 2J. febrnarja 1914. Carpatbia iz Trsta ane 26. feor. 1914. Saienia ii Trsta dae 6. marca 1914.
Iz Liverpola i Lnsitania dne 14. februarja. 7. ia 28. marca, 18. aarila in 9. maja 1914.
Carnania dne 21. febrnarja  in 23. maja
1914.
Manretania dae 28. febr., 21. marca, 11. atri!a ia 16. mala 1914. 26
Camnania dne 14. marca 4. in 25. aprila ii 30 mija 1914.
Carenia dae 2. maja 1914. ■ Fcfasalla. vezne karte:    . i
Andrej Odlasek, Ljubljana. Slomškova al. 25
Dunaj I., Karntnerring 4, Trst, ViaMiramar,7 pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook dt sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene : lil. razred Trst-New York: za v Kanado po-tuiore K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo*
Zbirka
v slovenskem jeziku.
u
Stanje denarnih vlof na kaj. in tek. račun 31. dec. 1912:
K 214,160.979-—
O. kr.
L zvezek:
Kazoasld zakoa
o hudodelstvih, pregreških iu   prestopkih z dne 27. m«ja 1862 St 117 drž. za k. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1*62 «t d. z, ex 1863 in drugimi novejšimi  zakoni kazenskopravnega obsega.
V pUtno veaan 9 H; po poeti 9 S 39 vfa.
Izboljiajte promet v svo\i gostilni
2150
z izvrstnim cenim
plzenjsklm piv
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah* ::
Največia Čisto slovanska pivovarna. 2505
ana- Zaloga v Ljubljani: V. H. Roh
Zaloga v Zagrebu, Trotu, Pulju, Zadru itd.
Poskusite to f
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan14 v Trstu, Via della Caser-
ma in v slovanskem S
hotelu „Lacroraa" v Gradežu.
Javna dr a
Dan 2. marca 1914 99 bodo prodajala na Javni dražb!
ia M. 10 v
61S
Cenjena je na 29.900 tron. Najemnina donaša 2800 kron.
Pripravna je posebno za kako ^brt Najmanjši ponudek znaša 15000 K.
Kupci se prijazno vabijo. Kupci se prijazno vabijo.
L
ANTON STACUL, L;
priporoča najiopleje izvrsini
^ £\ m p a ti j e o
r
i
599
BI
I! t'
lil
Kniga se dobiva v „Narodni knjigarni" v Prešernovi ulici v Ljubljani in stane broširana 2 kroni, vezana 3 K 20 v. s pošto
20 vinarjev več.
Stanje denarnih vlog na hran. krni žice 31. avg. 1913:
::        R 76.BM.72B--. i:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala ta anaja. — Ustiaovljna U64. — 2t ptažne.   fnjl Mjl tnj-tf. Ml D
Preskrbovanje vteh bankovnih transakcij, n. pr. t Prevaemaaje eanaavaaa otna na hranilne
knjižice brez rentneta davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovaniem — Denar ee lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — KapevanjO in 9fOoa|aaje ntnauaooanaa papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
ranfrjev !n posojila nanje.
Uctanoaa In pi
Miiaki kapital in reserve 55,000.000 kron.
Najkulnntnejse izvrševanje awnnla naročil na vseh tuzemskih ia inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov ia izirebanie vtvdnostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papHlev - »romese za vsa žrebanja. Izplaaala ni aaaaslla o Amartko in H Aaaerike. 1660
LlaMiaaa. - Telefon slov. 41
6154
36 Štev.
MtiNBmm NAROD", dat 14. februarja 1*14.
Stran 13.
praiakaieeni
3716
^ o
dobavljajo trgovine z rudninski m i vodami, lekarne, drogerije in kopalilko ravnaterjitve.
Sezija 15. maja—oktobra.
j
Neprt>m0ĆlJlT03t »etoanke tat OsnŠenJO   vlažnih zidov lat prostorov.
eno, kamor U|o det In laomoo a
Proti tToinenn odporno
apnom povzroči samo
Nestrpljiv za vsake eeve stavke.
— -  _    Zahtevajo« proapakt G od
komično tvornico Tralsklrohen pri D mu o j«, Llokloln O Co.
Svetovno znani! Originalni motorji „0tto"
3981  za bencin, bencol, petrolin, surovo
olje, sesalni plin, svetilni plin itd.
Motorji so snroTO ol|o „sistem* Diesel". Bencinovo lokoaacstU.
Najmodernejša konstrukcija.
Največja tvornost!   Najvarcnejši obrat!
Oooloj prodanih con IIO.OOO motorjev s 1,220.000 konjak, silami. Specialni   proopakt   341 gratis.
Langen & Wolf, Dnnaj X., Lasenbnrgerstr. 53. sL
Zastopstvo Heckl & Pohl, Trst, Via S. Spinidione a«a«. IS.
„PFJIFF" Pozor!
Pozor!
Kdor si želi kupiti v resnici dober aivalni 3tT0|f naj
kupi samo pravi
FAFFOV STROJ
ki nosi na glavi in stojalu ime .Plafl' in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor Wan«nrađ3 FHC^I, solidno ljudsko kolo KosmOS in Ulrlja kakor tudi
vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Sdina prodaja
Alleinverkauf) 22!
Bosentiorfer, H51z1 fieitzman
FSrster. Rud. Stelzbammer, Gebrčder Stingl. — Lanb. Closs in Hofnann
na obroke od K 15"— in 20-— naprej.
7, %ž A
BREZNIH
učitelj aias'jeec Matice ln edini zapriaeieni strokovnjak c kr. det. sodišča.
Največja in najsposobnejša tvrdka vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij na avstr. juga.
.•ST: Ljubljana, Kongresni št. 15. = z.££ =
Velikanska izbera v vseh modernih slogih in lednih barvah. — Oglejte si klavirje z angleško Erard in francosko Lezoff — mehaniko. — 10 letna postavno obvezna garancija Najcenejša izposojevalnica. — Ugodna zamena. Uglaševanje in popravila strokovno in ceno. — Ta omon.ene aftSboli*s fabrikate imam za Kranjsko le las v zalogi zato svarim pred na kuponi lalzifikaiov in navideznega potelaa pri trgovcih, ki nimajo niti enega pomem-___- bnega fabrikata v zalogi pa se drznejo kričati o dobrem blagu.--
Prm tiunolsKii taornlcn pohiftoa
specialni zavoj za popolne ženitninske opreme.
I
to 1
> g oŠ__
—
— es
c
■
C
U
S 250
5'
S* ■
2:
a
o
3
28
3 sa
MiCHAEL WEISS Wt. Dunaj
VII.y Ereitegaose S in 6 o.
Zarod m komplote a opravljanje sUnevaml, IsOtClev ki vil vseh
vrst slogov in lesa od preproste do najfinejše izvršitve. Oblazinjeno po* histvo najboljše izvršitve po najnižjih cenah. — Kompletna obednica od K 250— do K 200O—. Kuhinja, kompletna, bela ali siva od K 70— do K 3C0— Politirana sobna oprava od K 200— do K 900*—. Poea-mezni koai v veliki izbiri čudovito ceno Razpošiljanje na desolo strogo vestno pod jamstvom. Patentni voz na razpolago, 1'cstrovaoi album za pohištvo proti vpošiljatvi 50 h v inafnkah.
■■ Plačilni pogoji po dogovoru. ■ ■■
Perlo
ata posteljo In puh
Pvaai P* mjm^h cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pi-«d Škofijo Uw. SO.
Znanja naroČila m toCao izvrtojejo.
aha anali a aahlaejiifc
otroških vozičkov
Davek na špirit!!
Z ogromnim zvišanjem davka na špirit, ki je stopil v veljavo 1. februarja, jo nujno priporočati, da ti vso apirituoze sami izdelujemo.
Oni reflektaoti, ki bi si to izdelovanje radi uredili po praktični metodi hi o tem niaofo pHhraaUli, naj se pod šifro „Grosse Ersparntsse 4351" takoj oglasijo na anončno ekpcdicijo M Dukes Nachf. d. d Dnnaj I/l, VVoltzeile 9. BaoT* IzknSeaega strokovnjaka postavi zadevna tvornica brezplačno na razpolago.
s*H Naznanilo!
m
^5
iime.
aLPakič
v L|uM|anl.
•»«(• i Nmtjta
Vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel
f otograficni atelije gosp. julija jffullerja
v poslopju Ljudske posojilnice.
Zahvaljujem se tem potom vsem cenjenim odjemalcem za izkazano ml zaupanje kot večletnemu poslovodju imenovanega ateljeja, katerega hočem tudi nadalje voditi v splošno zadovoljstvo cen j. naročnikov. 504
Priporočam se z najodličnejšim spoštovanjem
Julija Mflllerja naslednik
Franc Grabietz.
Dstaaa?I lene I Mi.
iparno barvarstvo
ter kemično čiščenje in
snaženje oblek. Apretura sukna.
JOS. REICH
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4. Sprejemališče
Selenbaroova ulica št. 3.
Postrežba točna« Solidne cene.
Otvoritev trgovine
VI udno naznanjam, da sem otvoril
¥ LJubljani, sv. Petra cesta št. 8
(nasproti hotela Lloyd)
i
l
m\m is oraaii
pod tvrdko Danijel Zupane, juvelir in zlatar.
Lastna delavnica sa poročno prstane, za vsa nova dola ln popravila pri zlatnini, srebrnini ln urah.
Se prijazno priporoča
Danl|al Zupane, juvelir in zlatar.
v Amen
Ljubljana, Dunajska cesto It. 13,
Izbora, zalog.
namiznih in na-stropnih
sveiiljk
Miaovcišc vrste
po nizkih conah«
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično likfe Olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kaieli, zasllze-nost la erealafeaje
je v tem času za otroke najboljše preizkusen in mnogostrana ko priporočen lipetćei eofc. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh  tu- in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih adraviL Izborna toaletna sredstva Oda**
z modernimi velikimi brzoparniki Iz
Ljubljane čez lotim v Wew-Y§iH
•e proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših pamikUi Finiand, Kroonland. Vaderland. Zeeland, Lap! and in Sasniand,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje) med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, vi udna postrežba in spalnice po novem rrejene kalite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnka f minentne£3 nomens, ter traja vožnja 7 dni.
Odkod iz tjnbljaae vsak terek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat tas Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasaila daje vladno potrjea zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica odslej stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnico.
aazeceilje ee Škrat et
njuniiie
trava« ma Magala.
■e ne «trnL
mm Fr. SevOlkamtai?.
puškar
priporoča svojo VOlifcO
raznovrstnih
217
pušk in samokresov
Olnko Pnh»?ln
lekana pri zlatim orln
aaaaaaj laaaai v« m. a.
rotem
IfjMka. kakor radi kolgll^ft, smlakla in oottdh strogo
.P*"k, t« katere jamčim za dober streL Posebno pripo-rooovk. in pmikO Book s Knipporimi cevmi za brez. dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
JaV*  po itnjnizjih čanak. "M PoprnvaU in nnrocoo no Isvrinjelo toono in sanooliivo.
Canovnlkl m aaktavanja aaatonj In paaaalaia proato.
1706
52
D0C
*UY
Stran 14.
— ■ ■ ■     ■ ■ »i   ■ ■■ i
jftlloi metka
„       kov sijajno potrjeno in o
kožne hibe, solnftte pege, ogrci, raskava, ordečela in razpokana koža ter druge napake polti, izginejo takoj, edino in samo z desetletja preiskuseno in od strokovnja-oblastveno   za   neškodljivo preiskano 414
tf^j   dr. A. Rixa pasta Pompadour
Ob neučrnkovaaju denar nazaj. Poizkusni lonček KI*— večji lonček K 3*—.Kozmetikom dr. A. Rixa laboratorij na Dunaju IX, Berggasse 17/E. — Zaloge v Ljubljani lekarna   pri   »Zlatem jelenu« parfumerira   A   Kane, drogerija »Adrija« (C van čara).
HAM\0»EV1\JE PISAVE
iTen STEKLENE
MMnU
437
To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpeljemo pod imenom „Opaloaa npa* odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot kopije ampak kakor originalna t j. osebna pisma (posebno
važno za odpošiljatelje ponudb itd.) Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovljenega originala (tudi skica ati risba) reč tisoč kopij v zaželjeni barvi (even. vsaka kopija v različni barvi). Aparat je zelo preprost in
ne zahteva nobene stiskalnice in tudi ne pride nobena masa (želatin itd.) ali gosta tinta »vpoštev. Ceniki, vzorci tiska in reference znstonj. WW a^eaon^onno razkazovanje.
THE REX Co.9 Ljubljana, aolenbiirgovu alica 7. Telefon sfe 38.
Zaloga pisalnih tn rmnoh v»lnS» »trojem, mjih po trebit in ter pittrnilkih oprav —-
Veirrabljiva steklena opataa plošča
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čeblja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. 61 Poskusite pri
P t-o n Q 7 In Ari ii specialistu za ortopedična in anatomična I idil 0£aillllClJU obuvala, Ljubljana. Šelenburgo
[ova ulica št, 4.
r
J L
J L;
pisarna za urejcraajc spi. gospodarskih zaSev
1 Rozman v Kranju.
■     Posl. stroka: Tehnične zadeve. -- - -Proizvodi najsolidnej&ib tovarn. ::
Motorji na bencin, bencol, surovo oije itd. Diesel-mo-torji, lokomobili za industrijo in poljedelstvo itd. itd.
Pel'edelskl stroji mlatilnice, stiskalnice za slamo in seno, vitelji, plugi, brane, kosilni stroji, posnemalniki itd. — Elektrotehnični m o to rt i »n aparati, zlasti elektromotorji, dinamo-stroji, svetilke vseh vrst, ventilatorji, zdravniški aparati itd. — Strofi za obdelavo lesa, zlasti za mizarje, kolarje, strugarje. sodarje, kot: trakaste tn krožne žage, skobelni. stružni in vrtalni stroji, univerzalni mizarski stroji itd. — Stroji za ko vinarstvo, stružnice, vr-talniki, Shapir.g stroj: itd. — Stroji za opekarstvo, za izdelovanje cementne in glinaste opeke, modeli, vozovi, tračnice itd. — Strofi za mline. kompL razbiralni, čistilni in valjčni stroji, sita, elevatorji itd. — Strofi za pivovarne, nsnlarne, milarne, mlekarne, tiskarne, knj Igo veznice, kartonatao in tekstilno is d u stri« o itd. — Armature za električne, parne in vodovodne naprave, sesalke, trans mi al e itd. 336
Tovarniške cene. — Preračuni in nasveti brezplačno. — Štreno stvarno poslovan! e. — Na zahtevo se dovolijo plačila v obrokih.
hran Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15 T'-priporoča svojo bogato zalogo v
'/ 9
xa rodbino in obrt.
Hren'tiri kuni zi vezenje v hiti.
Pisalni stroji
„ADLER",    j j fletilni stroji dHflBJ^p
vseh velikosti.
rt rt rt rt rt rt rt rt w w w w w w rt w rt rt
ki so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parniki .Velikani' preko
:-------- Hamburga. =
Največji pamik na svetu je
„Imperator".
Doig ie 920 čevljev f280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v * do 61 2 eaes
se popolnoma jamči. O prv! vožnji „Imperator? aM piSe .Glas Naroda* iz New-Yorka: Imperator*4 je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani* Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani* so poicg »laapol asorfa**: .Kaiserin Auguste Viktoria* (25.000 ton), .Amerika* (24.000 ton), .Clcve-land* in .Cindnnati* (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
M
rt w rt w w w w rt
H rt *
FR. SEUNIG,
LJublJaaa, Kolodvarska aUca,
niaiiirj
! s Titanu aliaatlb barv, laka in firia
Teiefen
flnilb I5i
.zal'
BODE
BRATA
oteslikarja, lakiraria, stavbna
Prodajalnica a        j j
Miklošičeva ulica št. 6. LJ nasproti hotela „Union".
EBERL
jo pohištvena pleskarja:.
41
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila. 8
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
pri poreče svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče* za gospe, n ep nemoči j ivi h havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in nainižjih cenah izvršujejo.
Pekarija.
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
xxxxxux
(j. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Irbanceve maaaf. trgovine
priporoča
Eeiio. razmi nlko mrili, kravate, oiratoite iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
LHIUSC1
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov la oolnčnikev.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
mrnmwmu\ jtiii wm\ jh* mmmnm. h m*m
mm
{xjcl usaulat uJončene peči)
sbonjf
uso/te/rtu nastnani. jo
Steriitnihjoro in peci **oz.We£s
illMtiaiuiiiaaiieiiiiifii i i    i Iiiilii1lla-,d1■ ■■»im-mi.
Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentni
brzodelni jarmenik, jarraeniki cepilniki, (samice), benečan-.*.  ski jarmenik  ,\ .*. enolistni in dvolistni.
Vs* stroji za mizarje,
kolari e, strugari e, sodarje, tesarje Itd. itd.
Vsi stroj!
za izdelovanje pohištva
iz vpognjenega lesa. Stroji sa lupljenje lesa.
Stroji za lesno volno.
TURBIN
za vse vodne razmere
z največjo izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
-Patent prijavljen. —
MODERNE 320
TBANSMESl JE.
Prevzem kompl. tvor-niških oprav za vso :: lesno industrijo, t:
Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava za I. kranjsko elektr. centralo: 2 turbini po 1600 - konjskih sil. -
Tvornica strojev G. TOlffltTES, Iifnblfana P.
XXXXXX
xx—
XX
Nainiile cene.
XX
t> en
> e
XXXXX»!
--|XX)
XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
232
xx\
XX XX
XXI—
xxxxx:
za spalne tn fsdilna sobe, salone la gosposke sobo.  Preproge,  zastor}!, modroci aa vzniat tlmaatl modroci, otroški vozički Itd.
00
a o
a
es
ca
Naiaolidneiše blago,
iS
XX XX XX
XX
xxxxx
Brizgalnice
kupujte samo pri
R. A. JmM, Zosreb
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Sredlitam prodnln eajniegasnih brizgalnio In potrebščin tnloTadn. eron|a la aiieniebilov d. s. o. |. Praga-Smlohov B. A. SmeknL L Stratilek. ¥. K. Sraakal.
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
0^9833
WL
EF
36 štev.
•SLOVENSKI NARDDV 4m 14. ftorsarj* 1M4.
Strtn 15.
Is
II
denarja
10*/o popusta dam na mase cene svojega potrebščine koles, pnevmatik in prinklin do 15» ssvila —orisi prt
meni. Naročite torej tako}, kar potrebujete za svoje kolo? Pošljite
takoj vse za popravilo, emajliranje, poniklanje. Zahtevajte veliki katalog 1914 gratis m banko. Največja in najstarejša razposiljalaica
=    za vozna kolesa in šivalne stroje    -..... -;
fi. Veissberg, rtoraiSka zaloga, Dunaj H, Katere taaistr. 231L
Slovensko dopisovanje. 609 Slovensko dopisovanje.
Velika okazijska razprodaja
ravno   došlih  pristnih perzijskih preprog
se bo vršila
ine 19., 20. In 21. febnaarja w akladtščiti tvrtke „Balkan", trgov, ipedlelfske In koavJslJake deL tir. na Doaajakl cesti 33.
Vpogled je dovoljen vsakemu brez obveznosti nakupa.
Cena zmerne.
583
10 de 20 % nennata.
C. kr. priv. tovarna za cement I
Trboveljske premogokopne dražbe ¥ Trbovljah
nriporoca svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in I podome trdote daleč nnakrflfmloei dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 4355
raznih  uradov   in na j si o vi te j šib   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dana}, L, Maximilianstrasse 9.
kr. mir.'?tr?tTo za domobranstvo na Dun^iu. ipartement 12, št. 160 ex 1914.
>lede dobave avatrijaklb materijalnih vrsi za c. kr. domobrana tro
Ministrstvo za domobranstvo namerava dobavo različnih artiljerijskih
njalnih in opremnih  vrst za leto 1914 si zagotoviti potom splošne kon->:irence in s tem javno poživlja na vložitev pismenih ponudeb, ki so najpo-e 19. februarja 1914 ob 10. dopoldne vložili pri imenovanem ministrstvu
n i zapisnik).
Na to dobavo   nanaša:oči se razglas, iz   katerega se  lahko povzame r^a in število predmetov, ki jih je doba iti, je bil že ▼ polnem obsegu pri-!0 v »Slovenskem Narodu« št. 34 od 12. februarja 1914.
NA DUNAJU, januarja 1914. 4S1
Od c. kr. ministrstva za domobranstvo.
■
SamO 5 dni! z brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre v M M
Odhod iz Ljnbliane vsak torek. Vožnfa iz Esvre v Kanado vsak mesec enkrat.
Ve''^.vne vozne liste (Sifkarte) za vse razrede dubi$ edino Dri 3439
Ed. Sznarda
oblastveno potr tovalv a ni
ena po-
y LiĐ&iianl.Đunaislia cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti "©stilne ori „Figovcn".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po naj-nif.fl ceni. Izdala vozne listke no vseh teleanieah za priretanše zabavnik in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam breip sin o
Kakršna gnojitev — taka žetev!
Tomasova žlindra
znamke
zvezde
preizkušeno in poceni /os/orno kislo umet. gnojilo za spomladansko setev.
Gotov učinek! Visok donesek!
Tom asovo žlindro zajamčeno čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plom-ranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah
»<jer je prodajaliŠče tvrdke Thomasphosphatfabriken G. m. b. H. Berlin W 35.
H1
ie
vsakovrsroeea mamim Maia
in se priporoča po najnižjih cenah: 604
palično železo, jeklo, pločevina v vse svrhe, žica, bodeča žica, mrnfe za ograje, okovje za stavbe, orodje za ključavničarje, kovače, mizarje, strugale, tesarje itd., pristno amerikanske žage in sekire td. na debelo  in drobno. —  Umetna gnojila v celiti vagonih.
<Hiiiilij!
atjeNI
Ceniki franko.
vseh vrat za urade,
društva, trgovce Itd.
^ftJw čenc,
fraver k hresan atoli laveafcevla stantilij
sileaL
Ceniki franko.
_r
I Blaž Jesenko
i   LJaMJua, Stari trg 11
I priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
'•—-•---itafnovoja« fauson« ■?
po najnižji ceni.
tlnstrovasi ceniki zastosj Is postniae prosto
j* o
C* m
£5 si
E3 O
Najcenej*«
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor Korit
(pepref Henrik Sern)
pokrival« streh in klepar, vpeljite strelovodov, ter instalater v^ovshv
Wmi Poljansko (»ta it. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriliem z
asbest-csmsufBizn Ikriljaa (Etervit) patmt Bafschelc
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska eprsva. Pntekljem posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Ljubljana, Seleitanon ilka it. i
pripora«, mj. kofato zalof* razaomtaik
pušk in samokresov ffTttnlTittiBniB^latt*)
l E RES it
dela mokre kleH.vlezna %mm stanovanja gl zajamčeno suha
ZASTON. ST.36 PROSPEKTI
lAvstcceresitna družba 2ez.Du111jx1x.EisenbahnstrweNg6i.relD, 252. 1
Sprejmeta ae takoj
milili m p *m
Popravila puik, samokresov in biciklov
stara nad 30 let, vešča slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi ter knjigovodstva. Dalje
ki zna dobro sekati in je vajen tudi kupčije.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« pod vlStev. 582".
Gufliver
# „ u 111 mlzorstvo.
tapetniškega \\m-—
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic n in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskom orehu
350 kron.
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
V naročbo
prvi slovenski
priporočamo
leposlovni mesečnik
kateri Izhaja že 34. leto
„Ljubljanski zuon
II «.|.
■ti« ■■|»oi|io pripMsiifto,
=  pegalk. la kritike {
„Unbllonski zvon  vaime|ilk sloveaska tal slo
— vauUk kaUterani aoveettfcf
..Ljubljanski zna
II  rt Je tekom teologa 33M-ies* sloretv*. odttoao mesto.
Naroča sei
tate. in aolites.
m
DpranSm „likt zini" IMljan. Riiflara d.i
Ceaa: Cckfetao K&20. polletno K 4«l četrtletno K £30.
1929
00
34
D.
4TED
Stran 16.
bij
u   Delniška glatnl
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice In na tekoči racaa jg3| 01   Kupnje ln prodaja srečke ln vrednostne papiri©
s nT k P s :; s vseh vra
ter lili obrestuje od dne vloge po tistih
po dnevnem korzu. :: ::
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & K. Skaberne
Mestni trg IO. ^
Velika  Izbli*.: Solidna «o«>s*z.«*l»ai S
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kc sivega, Hobre^a, rali en etra 2 K; boljšega 2*40 K: »rima polbelega 2*80 K; belega 4 K: belega r>uhaste«ra 5*10 K: kj? velefinc^a snežnobele^pi, nulienetja, 6*40 K. 8 K; ke puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega TOK; nalfineiši prsni puh 12 K. Naročila ^d a k: itanre? treska.
ix rostonitega rdečem "modrega,   belega   ali rumenega
Z$otwlJene posteUe
-.w--—------m    —--^ - - '-'pi,—,       ~ v v     ™ • ^- ~- w, —
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Sroka, t dvema iglavnicama, 80 cm dlg. 69 cm šir.,' polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice 10 K, 1* K, 14 K, 16 K, zelavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 ctr dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80. 21 K, zjjlav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 130 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Rasoosilia se po novzetiu, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neucraiaioče se vrne denar — _ Natančni cenovniki irratis in franko.     S Beniscn, Dešenice st. 767, Češko, j
Domača tvrdka.
Jnveiir In trgovec z urami
Ustanovijo leta 1889.
•v
id. Cerxie
Ljubljana« WoBfova ulica štev. 3
oroosii prsteni
lastnega izdelka, kaker tudi
kompletne kasete namiznega orodja
po najnižjih cenah
Lastna   delavnica   z   električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki 15. junija 1914 najvišle Število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvL, vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v z^atu in srebru.
zbero do jvišjo svoto
shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru.  V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obraljene dele z novimi, temeljito presnaži ali jih  popolnoma  prenovi po primemo najnižji ceni
ANA g0rec, LJUBLJANA.
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
Mi Tsrsnie cesta štev. ti (M svet. Htitt Ketizeji).
Pravnik
i
kupi 520
3- Zekavčie, Mokronog.
Najbolje za z.cba
P
E
e e«
m
m
o
X
a 3 m
m
9
O C
cs
k
Kmetovalci! Superfosfati
so v ceni precej znižani.
Dokazno najnčicl&ovitej-še, najcenefše nadomestilo za fosforjevo fcialino
za vse vrste zeml'e ln vsa vrste sadežev,
prekašajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priporočena gnojila s fosforjevo kislino.
Amonijakovi, kalijevi, solitrovi 5Uperfo?fati najcenejša, najdonosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnoiil. kupče-valci in kmetijska društva.
Centralna pisarni: 7
Ladvik fortnsr, Praia, Ffikojijf 17.
in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečiščenjem ne morejo razviti v hude in težko celjive rane, je najboljše mečilno viačno mazilo
priotaleii
a
imenovano, ki varuje rane in ohranja snažnost. bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo začeljenje in zaraščanje ugodno pospešuie. — ŠkatHica 70 vin. Pristno samo s po leg stoiečo varstveno znamko. En poizkus zadostuje. Ne dajte si vsiliti nadomestil. Glavna zaloga
8FBICHF9 c       dvorni dobavitelj le-. ri\((Un[ft, karna pri Črnem orla. Prajg-a, Mala strana, ogel Nerodove nlice št. 203.
Zaloga ▼ neh lekarnah Avsto-Ogrske Po r.oiti uko »e poftlje naprej 3 K 1'*. vin. dobite * Skarlje, ako 7 K 10 ikatelj trak j.
r lekartt
i
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
za gospode ia gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj   samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št 5.
Govsserski čevlji za turiste, higijenični ^   čevlji za otroke in Lawn-tennis-CevljL
K 12*50—16*50.
đcmsKo in otroško lionl
zelo solidne tvrdke
ristof ič-Bučar*
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne Fine Moderne
KOSTUME, f| f  ffSfP JOPICE,
KRASNE PLAŠČE, P |   11 7 F ZIMSSS PLA3S3,
: NOČNE HALJE, s O LU jLL B0S m SfSUFE,
K3ILA. PERILO.
Otroško Mm ■ plašče a niši.
Higieniči.0 perilo In drago potrebščine za novorojenčke. Pošilja na izbiro tudi na dežela. --aa
Ivan Bizovičar
ametsl ln trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::     izdelane vence, Šopke in trakove. ::
* * *
Dalje ima na razpolago
:: za izposojevanje
ob mrtvaSkih odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekora čilske cvetlice za dvorane n   ln balkone, s
1«»
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelen j adi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovičar, n vrtnar, Linblfana. a
mi
WWWWWW   WWWWW MW^MMif¥
1
metski posojilnica ljubljanske okolice v Ljubijo
r j
440
W obrestne hranilne vloge po Hstih
brez odbitka rentnega Slavka.
u
r J
Rezervni zaklad nad X 800.000
1