UDOV,, K. US. LJUBLJANA, attaajaesns Ran> te JCITA ITAf JANA S. A-, MTJLAMO 10.— Din, t 1» fnan ihsg dal Regno đTtaBa a LUNIONK FDBBLICRA ITALIANA S. Au, MILANO L'epica resistenza sull'Amba Alagi Rimovati attacchi su Malta, Sollum, Tobrak e stati provocati al Cipra — Qui e soli9 Ainba H Quartler Generale delle Forze Armate ranica in da ta del 16 maggio 11 seguen-te bollettino di guerra N. 345: Nella notte sni 15 formazionl da bom-bardamento italiane e tedesche han no at-teccato, con visibili effetti, lmportanti obletu v I navali ed aeronautici dell'isola di Malta dove durante la giornata gli attacchi ■mm stati rinnovati da unita germanlche. In combattimento con la caccia avversaria na Hunicane e rtato abbattuto. NeH*ACrica settentrionale sono In corso combattimente nella zona d! Sottum. F< mazionl di Stukas scortati da caccia Italiani, hanno bombardato poalztonl nemiche nel settore di Sollum. Altre formazionl Italiane e tedesche hanno bombardato Tobrak colpendo In pieno ona batterla c a*, distil-latoii e provocando vasti tncenđL Nel Mediterraneo orientale nostrl aerei hanno bombardato aeroporti e ferrovie nel-fisola di Cipro. Aerel nemicl hanno landato alcnne bombe snll'lsola dl Rodi senza provocare vit- time ne NeD'Afrlca orientale eontluua repica slstenza delle nostre Trnppe sull'Amba A-lagl, ancora ona volta, nella storla, simbolo di valore e di gloria del soldato ttaUano; U nostro presidio, attaccato hm forze da ogni parte, battuto incessantemente daOe artlgllerie e dalTaviazione avversaria, lotta con Indomito coraggio infllgendo gi spisal me perdite alTattaccante. Nessuna n ovita di rilievo negll altri tori. Vztrajen odpor na Amba Alagiiu novi letalski napadi na Malto, Soli um, Tobrak in Ciper — Tam in na Allagiju je bila sovražniku prizadejana velika Skoda Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 16. maja naslednje 345. vojno po. V noči na 15. maj so italijanski in nem-bombniski oddelki z vidnim učinkom napadli važne letalske in mornariške objekte na otoku Malti, kjer so preko dneva napade obnovile nemške edinice. Eno letalo Upa Hurricane je bilo v letalski borbi s sovražnim letalstvom sestreljeno. V Severni Afriki so na področju pri Sol- inmn v teku borbe. Oddelki nemških glavoev so v spremstva italijanskih lovskih letal bombardirali sovražnikove postojanke v odseku pri Sollumu. DrugI italijanski in nemški letalski oddelki so bombardirali Tobruk ter v polno zadeli protiletalsko baterijo in destilatorje ter povzročili velike požare. Na vzhodnem Sredozemskem morja so naša letala bombardirala letališča ter železnico na otoku Cipru. Sovražna letala so odvrgla nekaj bomb na otok Rhodos, ne da bi povzročila človeške žrtve aH Škodo. V Vzhodni Afriki se pri Amba Alagi ju nadaljnje junaški odpor naših čet, ki že enkrat v zgodovini znači simbol slave italijanskih vojakov. Naša ki jo silovito napadajo sovražnikove sile od vseh stran] in ki jo neprestano obstreljuje nasprotnikovo topništvo ter letalstvo, se bije a neukrotljivim pogumom, »adaja-joč napadalcem zelo hude Izgube. Iz drugih odsekov m nobenih poudarka vrednih novic Hrvatska krona ponuđena Savolskemu princu 17. maja. s. Švicarski tisk ustanovitev hrvatske kraljevine za najvažnejših dogodkov tega tedna navaja tudi željo hrvatskega ljudstva, bi Imelo za kralja Italijanskega princa, da je to nov dokaz velikega ugleda, ki ga v mirnem času kakor v vojni ■II is Jo savojskl princi. Delegacija za Rim 17. maja. s. Danes dopoldne je ob 11. poglavnik po prvi vojaški paradi, ki se je vršila v svobodni in neodvisni odpotoval v Rim. Spremljajo ga vlade dr. Kulenović no-mimater dr. Andrija Artukovic, pravosodni minister dr. Mirko Puk, prosvetni minister dr. Mile Budah; borporacij-sH nrhrfrtfr dr. Joso Duznandžić, minister za narodno zdravje dr. Ivo Petrič, državni tajnik za zunanje zadeve dr. Mladen Lorković in član velikega državnega sveta dr. Vranošić. v delegaciji so nadalje za-grebfikl Škof ffalis-Szewis, zagrebški mufti Kmet, francigkan dr. Andrija Glavaš, verski vodja ustaške milice Kecalija ter voditelj pokreta industrije Leonhard Grivic. tajnik stranke Blaž Lorković, dr. Mato Jzkovic m major Ivo Budina. Pavelicev državni program , 17. maja a V prvi atevaOa ted- ____»Neodvisna hrvatska država« je dr. Bauessž objavil cenovna načela hrvatskega ssikdfcaji pokreta. Načela so podana v 17 V prvem členu ugotavlja poglavnik, je prišel hrvatski narod v svojo domo o popolnoma svoboden v času preseljevanja narodov, da si ie prav o j i! svojo sedanjo deželo za vedno, V sedmem členu pravi, da je prišel v deželo popolnoma organiziran ne samo glede na red, marveč tudi v vojaškem pogledu in da si Je v njem paril državo z vsemi njenimi značrlnost-V naslednjem členu pravi, da se je hrli narod uprl tur tarančji. da je osvobodil nacionalno ozemlje, ki mu po zgodovini pripada, da si je tako ustvarili suvereno oblast v svoji domovini :n obnovi popolnoma avtonomno hrvatsko državo. V členu 11. pravi: V nacionalnih in državnih vprašanjih naroda neodvisne hrvatske države mora odločati oni, ki je po krvi ?n pripadnosti član hrvatskega naroda Glede na to noben tuj narod in nobena tuja država ne moreta odločati o usodi Hrvatov mm hrvatske države V členu 12 ugotavlja da je kmet osnova in vir vsega narodnega življenja in zato prve čuvar vse državne oblasti v neodvisni Hrvatski. Kdor ne izhaja iz kmečke družine, skoraj gotovo ni hrvatske krvi, marveč priseljenec. V čje-nu 13- ugotavlja, da je narodno bogastvo Hrvatske predvsem v njenih gozdovih *n ▼ njenih rudnikih ki zaradi tega ne morejo Mi predmet privatne trgovine Zemlia je le last onega, ki jo obdeluje. Upravna razdelitev Hrvatske Zagreb, 17. maja. s. Po ustavnem načrtu, ki ga Izdelujejo strokovnjaki, bo Hrvatska razdeljena na 30 upravnih okrožij. Štiri so že določena. Na čelu vsakega okrožja bo veliki župan, kateremu bodo podrejeni okrajni načelniki. Za vukovar-sko okrožje, ki bo po pisanju hrvatskih listov segalo do Zemuna, je imenovan za velikega župana Nemec dr. Josef Elicker, ker biva na tem področju največje število Nemcev na Hrvatskem. Ostala okrožja se niso razmejena, ker še niso določene vse meje hrvatske država, Jutri prispe v Rim posebna delegacija pod vodstvo« dr« Ante Pavelića, Id bo ponudila hrvatsko krono princu Savojskega doma — Pri tej prfBJti bodo podpisani važni razumi in določene meje med Hrvatsko in Italijo Rim, 17. maja s. Posebna hrvatska delegacija pod vodstvom poglavnika dr. Ante Pavelića je odpotovala v Rim, kamor bo prispela jutri zjutraj. Kakor znano, je bil včeraj v Zagrebu objavljen zakon o hrvatski kroni kot simbolu hrvatske suverenosti. Deputacija bo v imenu hrvatskega naroda ponudila hrvatsko krono italijanski dinastiji in bo prosila Nj. Vel. Kralja in Cesarja, naj določi princa Savojskega doma, ki bo kronan s hrvatsko krono. Delegacija bo v Rimu podpisala tudi važne sporazume političnega, gospodarskega in teritorialnega značaja. Pri tej priliki bodo tudi podpisali pogodbo o razmejitvi med Hrvatsko in Italijo. Zagreb, IT. maja. a. Paglavndk dr. velić je sprejel v avdienci senatorja Mor-gagnia, predsednika agencije Štefani bi je imel z njim dolg in prisrčen razgovor. Predsednik organizir? na Hrvatskem vinsko službo agencije. Pripravil je potrebne sporazume s pristojnimi oblaatvi za uspešno sodelovanje agencije s tiskom nove hrvatske države. Drobiž iz Hrvatske Zagreb, 17. maja. a. Varaždinskim Zidom in Srbom je dovoljene gibanje po mestu samo od šestih zjutraj do devetih zvečer. Vse židovske trgovine bodo morale Imeti razen tega v svojih izložbah napis, ki jih bo označeval kot taksne. Med dr. Clodlusom in ministrom aa narodno gospodarstvo dr. Suslčem so se včeraj začeli razgovori gospodarskega značaja. Določila sta bistvene točke nemako-hrvatske pogodbe o plačilih. Tečaj mark* je bil določen na 20 dinarjev. Ustanovil se je zavod za kolonizacijo, al naj bi kmečkim družinam in vračajočim se hrvatskim emigrantom omogočil nakupovanje zemljišč. Dalje je njegova naloge, da uredi obdelavo močvirnih tal in likvidacijo poslov v zvezi z agrarno reformo. Zavod je podrejen korporacijskemu ministrstvu. Poostrena kontrola v Zagreba Zagreb, 17. maja. u. Zagrebška policijska direkcija je s takojšnjo veljavnostjo odredila, da se morajo javni lokali v Zagrebu zapirati odslej ob 22. Doslej so smeli biti odprti do 23.30. Prav tako je v času od 22. do 5. zabranjeno brez izjeme vsako gibanje na ulicah. Vsa doslej izdana dovoljenja so razveljavljena. V svojem razglasu policijska direkcija Izrecno opozarja, da se bo proti vsakomur, Id bi se v prepovedanem času pojavil na ulicah Zagreba, uporabilo orožje. Obenem opozarja prebivalstvo, da smejo vršiti hišne preiskave samo policijski organi, ki pa se morajo v vsakem primeru izkazati s posebnim pismenim nalogom. V vsakem drugem primeru naj se o samovoljnih hišnih preiskavah obvesti takoj najbližja policijska stražnica. v Rimu Rim, 17. maja s. Danes opoldne prispe ▼ Rim nemfika kulturna misija pod vodstvom bavarskega ministrskega predsednika Sheberta. Vrnila bo obisk predsedstvu družbe Dante AHghieri, ki je bila konec marca v NemčljL Delegacija bo družbi poklonila Goethejev kip. Rim, 17. maja. s. Tu pričakujejo skorajšnjega prihoda japonskega vojaškega in mornariškega odposlanstva. Namen obeh odposlanstev, je ogled italijanske fronte ter da ugotove neizmerne napore, ki jih je morala Italija vzeti nase, da se doseže zmaga osnih velesil Poslanstvo armade vodi general Jamasito, pomorsko poslanstvo pa admiral Nomura. Rim, 17. maja. u. Podatki, ki so bili zbrani ob koncu meseca aprila, kažejo, da šteje Rim sedaj 1,384.500 prebivalcev. Statistični podatki, ki so bili doslej objavljeni tudi za ves čas vojne, kažejo, da število Zagreb, 17. maja, a. V Zagrebu je bilo doslej registriranih 3000 moških Zidov. Doslej jih je živelo v Zagrebu okrog 20.000. Angleži poffljajo ojačenja v Stngapnr Tokio, 17. maja s. V Smgaporu so bile angleške čete zadnje dni znatno ojačane. V luko je prispelo več oddelkov *"g*«*w» vojske in mornarice, skupno več tisoč ljudi. V Smgaporu so Izkrcali tudi večje množino ameriškega orožja. V kavkaškem mestecu Bardi so našli na pragu velikih mestnih vrat velik zaklad srebra. Pravijo, da je bil zaklad tam zakopan že v času med 6. in 11. stoletjem. Med drugimi dragocenostmi so našli tudi mnogo takih reči, iz katerih bo lahko sklepati na razvoj in kulturno zgodovino mesta, ki je bila nekoč pravi trgovinski center na poti s Vzhoda v Rusijo- Poplave tudi v Brutnp »O Globov« poroča, da eo na področju ob Riu Grande do Sul nojsaSe ogitmme poplave, ki so po dosedanjih podatkih zahtevale že nad 50 žrtev. Okrog 150 ljudi je bilo ranjenih. Vodovje se jo z veliko brzino razlilo čez oba btegova m v hipu podiralo cele vasi. Poplava je raadrla okrog 15.000 kmečkih, stanovanjskih in drugih kmetij Jo II Re Imperatore a Cettigne La dttet detla nascita deUa Maesta la 11 Sovrano con esnltanti Cettigne, 17 maggio. s. Ad un mese dalla sua liberazione. avvenuta per vir-tu degli eroici soldati d'ltalia il popolo montenegrino ha vissuto oggi una indi-menticabile giornata di appassionato entusiasmo per la visita del Re Imperatore. La popolazione di Cettigne ha in poene ore pavesato a fes ta la citta, imbandierando tutti gli edilici fino alle piu modeste abitazioni p rivate con ves-silli dai colori montenegrini e italiani. La popolazione si e riversata sulle stra-de. II Re Imperatore partito da Scutari alle prime ore del mattino e giunto in automobile a Podgorica, accolto da en-tusiastiche acelamazioni degli abitanti alle ore 6.45 e dopo aver passato in ri-vista U 93. reggimento fant eri a ha pro-seguito per Cettigne. AlTingresso nella citta attendevano il Sovrano il Commissario Civile Mazzo-lini o il comandante la divisione. Vit-torio Emanuele ID. passa in rivista il terzo gruppo del secondo reggimento artiglieria. Davanti alTingresso del pa-lazzo della residenza sono le personali-ta montenegrine tra cui alcuni vecehi aiutanti del Re Nicola. II Re Imperatore si sofferma con alcuni di essi e ne ri-conosce alcuni con i quali si intrattiene a conversare rievocando le visite fatte a Cettigne nel 1896 in oceasione del suo fidanzamento con la principessa Elena e nel 1910 per la ineoronazione del Re Nicola. II Commissario Civile gli prezenta le notabilita montenegrine e i funcionari italiani. L'eac ministro Popo-vic che ha a fianco il metropolita e i membri della consulta rivolge al Sovrano un seguenie indirizzo di omaggio. II Sovrano stringe la mano all'ex-mini-stro Popovic e quindi si intrattiene con varie personali ta montenegrine. Con il metropolita della chiesa ortodoasa mon-tenegrina Gioachino il Sovrano parla lungamente in lingna italiana e il metropolita risponde in italiano. Sempre accompagnato dal Commissario Civile fl Sovrano Iascia la residenza passando davanti allo schieramoento delle trupne che salutano alla voće. L'automobile reale attraversa il corso principale di Cettigne dove la folla e maggiormente ammassata ed agita le bandiere gridan-do appassionatamente il suo benvenuto. Anche gruppi di militari tedesehi di passaggio per Cettigne elevano U loro vibrante saluto alla Maesta del Re Imperatore che risponde a tutti sorridendo e salutando. Nella piazza antistante il palazzo reale dei Petrovič e schierato 11 secondo battaglione della 108. Legio-ne Camicie Nere che saluta il Sovrano alla voce levando in alto i pugnali m« tre il Sovrano si sofferma un istante a guardare la časa ove egli abito durante il suo soggiorno a Cettigne per il fidanzamento, časa che e dirimpetto al palazzo reale. II Re Imperatore entra ouindi nel palazzo reale che e ora trasformato in museo. La campana della cattedrale ortodossa, che durante 22 anni di domi-nazione serba non aveva piu suonato, squilla ora in segno di giubilo. II Sovrano comincia la sua visita nella sala delle armi e si sofferma poi par-ticolarmente ad osservare la gloriosa bandiera montenegrina della battaglia del 1878 in cui il Re Nicola guidd il suo esercito alla vittoria contro i Tur-chi. In un'altra sala a piano terreno il Sovrano osserva le vetrine con antiche uuiformi di vari paesi appartenenti a Re Nicola e ad alcuni principi montenegrini. In una sono grandi ritratti ad olio di Re Umberto e della Regina Mar-gherita che il Sovrano osserva con com-mossa attenzione. In un salotto e una grande fotografia a colori della Fami-glia Reale Italiana. II Sovrano osserva e ricorda che e stata eseguita a S. Ros-sore nel 1913. Con cisibile emozione il Sovrano visita le camere della Regina Milena e la camera dove la Regina e Imperatrice Elena visse da Principessa. Allorche il Sovrano Iascia il palazzo reale ed esce sulla piazza il fragorc degli applausi e degli evviva assume un tono altissimo. II Re si avvia per visita re un grande plastico di tutto il Mon-tenegro eseguito da prigionieri di guer-ra italiani nella loro permanenna a Cettigne, durante la guerra mondiale. dopo 1'occupazione del Montenegro. Dopo breve sosta il Sovrano procede verso la cattedrale ortodossa di S. Giorgio. Sulla scalinata d il metropolita e fl elero con ricehi paramenti di festa splenden-ti di oro e di gemme. II Sovrano entra nel tempio che visita attentamente soffermandosi presso la tomba dei Granduca Mirko. Sopra il sarcofago il Sovrano depone un fascio di rose scarlatte. II Commissario Civile Mazzolini accompagna il Sovrano fino al limite dell'abitato prendendo quindi congedo. H corteo reale prosegue per Antivari. II Commissario Civile ha in-viato alla dama d'onore della Maesta della Regina Imperatrice un telegram-ma in cui la prego di voler benignare di eomunicare alla Maesta della Regina Imperatrice che il fiero popolo di Cettigne ha oggi accolto in tripudio ed m esultanza la Maesta del Re Imperatore e lo ha salutato quale liberatore. La Corona eroata ad un Principe di Časa Savoia Roma, 17 maggio s. Una delegazione eroata con a capo il Poglavnik Ante Pavelic giungera domenica mattina a Roma per chiedere alla Maesta del Re Imperatore di degnarsi designare il principe di Časa Savoia che cingera la Corona eroata. a delegazione firmera a Roma degli importanti aceordi di carattere politico economico e tenitoriale. Kralj in Cesar na Cetinju Rojstno mesto Nj. Vel. Vladarja z Cetinje, 17. maja. s. Včeraj je crnogorsko ljudstvo z navdušenjem sprejelo Kralja in Cesarja, ki je prispel is Albanije v Crno goro. V nekaj urah ae je Cetinje okrasilo z zastavami in prapori Italije in Crne gore. Prebivalstvo se je zgrnilo na ulice. Kralj in Cesar je prispel iz Skadra že zjutraj z avtomobilom v Podgorico, kjer ga je prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Tam je pregledal oddelke 93. peS polka in je nato nadaljeval pot proti Cetinju. Prod mestom sta Vladarja pričakovala Civilni KomMazzolini in divizijski poveljnik s spremstvom. Kralj in Cesar je med potjo v mesto, kjer je bil deležen silnih ovacij ljudstva, pregledal tretjo skupino TL topniškega polka. Prod vhodom v rezidentno palačo pa so ga sprejeli crnogorski dostojanstveniki, med njimi tudi nekaj starih pobočnikov Kralje Nikole. Kralj in Cesar so jo ustavil in se razgovarjal z nekaterimi izmed njih. Spomnil so je svojih cetinjskih obiskov leta 1096, ko se je zaročil a tedanjo princeso Jeleno hi leta 1919, ko je bil kronan kralj Nikolaj. V palači mu je nato Civilni Ko-predstavil Črnogorske dostojan-italijanske funkcionarje. Popović jo za tem z m Člani tehničnega • in Cesarice je navduSenjeni darju vdanost in zvestobo črnogorskega ljudstva. Vladar mu je v zahvalo nil roko in se je nato razgovarjal z katerimi dostojanstveniki. S črnogorskim pravoslavnim metropolitom Joa-hinom je Vladar dolgo govoril v italijanščini. V spremstvu Civilnega Komisarja je za tem spet zapustil palačo in pregledal čete, ki so ga pozdravile s vzklikom. Z avtomobilom se je odpeljal po glavni ulici mesta, kjer ga je množica pozdravljala z vzklikanjem in z zastavicami. Tudi skupine nemških vojakov, ki so bile na poti skozi Cetinje, so se pridružile ovacijam za Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je vsem s nasmehom in pozdravom odgovarjal. Na trgu pred dvorom Petrovičev jo bil razvrščen bataljon 108. legije Crnih srajc, ki je pozdravil Vladarja g vzklikom in z visoko dvignjenimi bodali. Kralj si je ogledal dom, v katerem je bival ob priliki svojih obiskov na Cetinju.. Poslopje stoji nasproti dvoru. Kralj in Cesar je za tem vstopil v dvor, ki so ga spremenili v muzej. Tedaj so je oglasil zvon pravoslavne cerkve, ki ni zvonil vseh 22 let, ko je bila Crna gora pod Srbijo. Stran 2 fSLOTBRSKI NAROD«,*****. 17. maja »41 113 Nadaljevanje m %. strani Vladar Je pričel svoj ogled ▼ orožarni in si je posebej ogledal slavno crnogorsko zastavo iz bitke leta 1878, v kateri je kralj Nikolaj premagal Turke. V drugi dvorani si je Kralj ogledoval stare uniforme kralja Nikole in nekaterih črnogorskih prinčev. V gornjem nadstropju je pozorno občudoval oljnati sliki Kralja Umberta in Kraljice Mar-garitte. V velikem salonu je bila razstavljena tudi barvna slika italijanskega kraljevskega doma. Kralj se je spomnil, da je bila napravljena v San Ros-soru leta 1913. Vladar si je za tem ogledal še sobe Kraljice Milene, v kateri je kraljica in Cesarica živela kot princesa. Ko je Vladar zapustil dvor, ga jc množica znova sprejela z nepopisnim navdušenjem. Vladar si je ogledal še velik relief vse Crne gore, ki so ga napravili italijanski vojni ujetniki za časa svetovne vojno na Cetmju. tam se je odpeljal v pravoslavno katedralo Sv. Jurija, pred katero ga Jc sprejel metropolit s vso duhovščino. Kralj se je v cerkvi poklonil na grobu velikega vojvode Mirka, na grob Je položil Šop rdečih rož. Od tam se Je Vladar v spremstvu Civilnega Komisarja Mazzolinia odpeljal s Cetinja v Bar. Civilni Komisar pa je poslal častni dami Nj. Vel. Kraljice in Cesarice brzojavko, v kateri jo jc prosil, da bi sporočila Vladarici, da je ponosno cetinjsko ljudstvo včeraj s navdušenjem sprejelo Nj. Vel. Kralja in Cesarja in ga pozdravilo kot osvoboditelja. Sofija, 17. maja. s. Vsi listi objavljajo danes daljša poročila in komentarje o potovanju Kralja in Cesarja po Albaniji. Pri tem posebej opozarjajo na veliko navdušenje, s katerim je albanski narod povsod sprejemal svojega vladarja. Zasedanje Nacionalnega direktorija Fašistične stranke Nacionalni direktorij je sprejel poročilo Tajnika stranke o delu na vseh področjih ter izrazil simpatije slovenskemu ljudstvu Rim, 17. maja s. Včeraj se je sestal Nacionalni direktorij Fašistične sitr?nke. Ob pri četku seje je sprejel spomenico v počastitev v vojni padlih vojakov ter pozdravne brzojavke generalu Cavalleru. Nj. Vis-vojvodi Amedeu Savojskemu d' Ac&rta in generalu Italu Ga.riboldiju. Nacionalni direktorij je nadalje izrazil svojo živo simpatijo za slovensko prebivalstvo, k.? se je vključilo v veliko skupnost Liktorskega Imperija. Tajnik stranke je nato obširno poročal o delovanju stranke na posameznih področjih v prvih mesecih leta XIX. od oktobra preteklega leta dalje. Posebno pozornost je stranka posvetilla krajevnim orga-nizac; jam, ki prihajajo do največje mere v stik z ljudstvom in v katerih prihaja ljudsko razpoložen je tudi najbolj do izraza. Nato je govorili o skrbstvu stranke za vojake, delavce, rodbine v vojni padlih in vpoklicanih obveznikov O men M je, da so fašistične žene v tem času pripravile in razdelile med vojaštvo nad 150.000 zavojev z darovi v katerih jc bilo skoro 1.4 milijona oblaeM. Na tem področju jc mnogo soddloval tudi Dopolavoro, ki je priredil celo vrsto gledalskih in kinematograf- skih predstav za vojake ter poskrbel za prevoz oblačil, knjig, radijsik'h aparatov in drugih daril na bojišče. V Ducejevem imenu je bilo za božič obdarovanih nad 2 milijona ljudi. Stranka je tudi v tem času skrbno čuvala pravice delovnega ljudstva, ki vztrajno sodeluje pri vojnih naporih naroda Obeležil je sodelovanje stranke z Ministrstvom za ljudsko kulturo na področju propagande in ogromno udeležbo fašistov, fašističnih žena, organiziranih kmečkih žena m delavcev pri velikih zborovanjih, ki so bila prirejena v tem času. Vrsta zborovanj je bila prirejena tudi za ureditev strokovnih vprašanj. Za tem je govoril o športnem d d! ovan ju strankinih organizacij, o uveljavljanj« mladinskih organizacij na vojaškem področju ter o politični in duhovni pripravi novih generacij za delo med narodom, V okviru mladinskih iger je nastop Jo v zadnjih mesecih nad 5 milijonov mladine. Stranka bo še nadalje korakala na čelu italijanskega naroda kakor to hoče Mus&ciini. Nato je podtajnik Mezzasornma podal program nadaljnjega propagandnega dela ' na področju filma, radiofonije m tiska. Malteška razstava v Rimu Rim, 17. maja. s. V imenu fašistične vlade podtajnik v predsedništvu ministrskega Fveta Russo otvoril malteško razstavo. Razstava je posvečena zgodovini Malte ter obsega knjige, publikacije in listine, ki dokazujejo nesporni italijanski značaj otoka Malte. Podtajnik Russo je pri tej priliki imel krajši nagovor, v katerem je dejal, da se vsi Italijani nadejajo, da bo Malta čim prej združena z materjo Italijo. Garibaldijev dan Rim, 17. maja. s. Duce je sprejel generala Ezia Garibald:]^, W mu je izrazil svojo zahvalo v imenu vseh skupin Akcije za Nico, ker je pred kratkim odredil, da se te skupine podrede vodstvu stranke. General mu je pcročal o delovanju Gari-baldinske legije in o organizaciji Akcije. Duce je odredil, da bodo vse skupine Akcije za Nico 2. junija ob obletnici smrti Josipa Garibaldija po vsej Italiji skupno z zavodom za fašistično kulturo praznovale Garibaldijev dan. Odstavljeni danski konzul v Ameriki Kodanj, 17. maja s. S posebnim dekretom so bili odstvaljeiii danski generalni konzuli v New Yorku, Chicagu in San FrancLscu, ker so se priključili bivšemu danskemu poslaniku v Washingtonu Henr. Kaurmannu, ki je odrekel pokorščino vladi v Kodanju. Proti Kaufmannu je bilo uvedeno sodno postopanje zaradi veleizdaje. Novi predsednik sobranja Sofija, 17. maja. s. Za predsednika sobranja je bil izvoljen dr. Kristo Kalfov, dosedanji predsednik komisije za zunanje zadeve. Krediti za nove bolgarske pokrajine Sofija, 11 m&js. s. Finančni minister je predložil sobranju zakonski načrt, po katerem naj bi se dr ločil izredni kredit 3 milijard in 300 milijonov levov za nujne izdatke v novo zasedenih ozemljih. Separatističen pokret na škotskem New Tork, 17. maja. s. Dopisniki ameriških listov iz Londona so objavili zanimivo vest, ki so jo hoteli Angleži na vsak način skriti. Poročila teh dopisnikov namreč javljajo, da se na Škotskem vrše velike nacionalistične manifestacije, ki imajo izrazito separatističen značaj. Policija je morala izvršiti mnogo hišnih preiskav ter je v tej zvezi zaprla nad 50 oseb. Oblasti so iz Londona dobile strog ukaz naj brez usmiljenja zatro to gibanje. Prizadevanje policije, da bi odkrila voditelje tega r a zornega nacionalizma, so ostala doslej brez uspeha, pač pa zatrjujejo, da se je dvema voditeljema posrečilo zbežati z najeto jahto. Samovoljna angleška cenzura na Trinidadu Buenos Aires, 17. maja. s. Poštne pošiljke, ki prihajajo iz Zedinjenih in drugih držav ameriške celine, so angleške oblasti na otoku Trinidadu odprle in pregledale, dasi so bile pošiljke popolnoma zasebnega značaja. To novo nasilstvo nad pisemsko tajnostjo je vzbudilo veliko nevoljo med prebivalstvom Južne Amerike. Ka] skrbi Knoxa Filadelfija, 17. maja s. Včeraj je bila izrečena ameriški vojni mornarici nova bojna ladja 3>Washington«. Ob tej priliki je imel mornariški minister Knox govor, v katerem je še enkrat propovedoval potrebo, da Zedinjene države posežejo v vojno. Zatrjeval je, da gre za vojno, v kateri bo odločeno, kdo bo obvladal morja. Izjavil je, da bi morale Zedinjene države najti način, kako varno dobaviti Angležem vojne potrebščine, ki so bile izdelane v Ameriki. Neredi na Kreti Rim, 17. maja. s. >Popolo di Roma« se bavi z neredi, ki so nastali na otoku Kreti ter pravi, da anarhija na tem otoku ni nič čudnega, kajti na Kreto so se zatekli razni pustolovci brez vesti ter potegnili za seboj čete, ki bi bile ostale rajši doma. Zato ni nič posebnega, ako se vojaki zdaj upirajo in ako se njih načelniki, ki so izgubili mastne dohodke, med seboj pobijajo. Angleški zavezniki, pravi omenjeni list, zmeraj končujejo na tako žalosten način. Nasvet Američanom Rim, 17. maja. s. Povodom obletnice zasedbe Belgije in Nizozemske izraža »Chi-cago Tribune« svoj dvom v angleško zmago in svetuie Američanom, naj se čuvajo vojne. »Popolp di Rpma« ponavlja v kratkih besedah članke chicaskega lista ter pravi: »Ta pametni nasvet je popolnoma brez koristi, kajti vojni hujskači iz Bele hiše ne delajo nič drugega, kakor da skušajo rešiti Anglijo pogube, kar je pa v ostalem nemogoče.« Klet Zvezda sporoča cenjenim gostom in ostalemu meščanstvu, da Je zđaj glavni vhod v klet iz šelenburgove ulice. Klet Je odprta vsak dan do 22. vre. Priporočam svojo dobro znano kuhinjo in dobro znana vina. Za naklonjenost in velik poset se priporoča, cenjenim gostom Telefon 45-54 Telefon 45-54 Washlngtea>. 17. maja. s. Vest o imenovanju generala Wilsona za poveljnika angleških vojnih sil v Palestini in Trans-jordaniji je bila v tukajšnjih političnih krogih sprejeta kot znamenje, da je postal položaj tudi v teh dveh deželah za Angleže zelo resen. Kljub demantijem angleške propagande je postalo jasno, da ukrepi angleških oblasti doslej niso zadostovali, da bi se zavrlo arabsko gibanje, ki se nasprotno zmeraj bolj razvija in že grozi, da bo pregazilo sile mandatarsko oblasti. Angleški odgovorni politični krogi sedaj skrbno proučujejo angleški položaj v Palestini z ozirom na obči narodni položaj, ki v celoti dokazuje .da pojema sila angleškega imperija. Postopanje ameriških oblasti z italijanskimi državljani New Tork, 17. maja. s. Javljajo, da bode člane posadk zaplenjenih italijanskih ladij in osebje italijanskega paviljona na svetovni razstavi, ki so jih pred kratkim aretirali, prepeljali v koncentracijsko taborišče v Montani. Pismo iz Beograda Beograd, 15. maja. Življenje v Beogradu se polagoma normalizira . Mesto samo pa nudi docela spremenjeno lice. Prej tako živahno, je sedaj postalo tiho in mrko. Ljudje ne postajajo na ulicah, kakor poprej, marveč hite za svojim poslom. V središču mesta še vedno razkopavajo razvaline. Tn delo opravljajo civilisti pod vojaškim nadzorstvom. Po objavi policijske direkcije so doslej izkopali izpod ru-ševir že 10.000 trupel žrtev letalskega napada. Računajo pa, da je pod ruševinami še na i 5000 mrtvih. Vodovod je za silo že popravljen, tako da imajo sedaj vodo že po vsem mestu. Tudi elektrarna je bila obnovljena in ima Beograd zopet električno razsvetljavo. Le industrijski tok je še omejen. Trgovine so sicer odprte, toda zaloge so pošle. Čevljev in manufakturaega blaga ni več; glavno zanimanje je usmerjeno seveda na trgovine z živili. Za glavne življenjske potrebščine so uvedene živilske nakaznice. Trg je v primeri s prejšnjimi časi slabo založen, ker kmetje še ne prihajajo na trg. Kave, najbolj priljubljene pijače Beograjčanov, je začelo primanjkovati. Tudi sladkor je bolj pičel. Kakor napovedujejo, bo 1. junija zopet odprto gledališče. Beograd ima zdaj samo dva lista. Popoldne izhaja »Pravda«, ki jo vodi bivši direktor »Vremena« Gregorič, zjutraj pa izhaja »Novo Vreme«, ki je nastalo po združitvi prejšnje »Politike« in »Vremena«. V svoji zadnji številki se bavi z novim položajem in razglablja o tem, kdo je zakrivil razpad bivše Jugoslavije. Pri tem prihaja do zaključka, da so se Srbi preveč bavili s svetovno politiko in se lovili za raznimi ideali, oddaljujoč se pri tem od realnosti in zanemarjajoč svoje lastne notranje razmere. Zdaj morajo Srbi ubrati nova pota in se brigati predvsem za svoje zadeve, da najdejo pot iz sedanjega poraza v boljšo bodočnost. Železniški promet je v glavnem že obnovljen, vendar pa vozijo vlaki v primeri s prejšnjim voznim redom z velikimi zamudami, ker morajo potniki na mnogih mestih zaradi porušenih mostov prestopati. Avtobusni promet je pomnožen in ima Beograd z avtobusi zveze na vse strani. Poštni promet je še omejen. Na novo se urejajo tudi letalske zveze, ki bodo pod nemško upravo. Sonetni večer Ljubljana, 17. maja. Koncert, ki sta nam ga včeraj predstavila rektor Glasbene akademije Anton T ros t in profesor istega zavoda Jan S 1 a j s, je obsegal sonate Corelli ja, Beethovna in Janačka. Stilno je zajel tri različne dobe in je bil kvalitativno izbran strogo umetniško, kar že samo na sebi naglasa pomen in značaj prireditve. Corellijeva »Sonata v d-duru, št. 1« je pisana v strogi, umerjeni in prozorno čisti arhitektoniki ter vzbuja po najdosiednejšt moti vični povezanosti in celotni harmonični gradnji uravnovešeno, v globine segajoče razpoloženje v vseh stavkih (Grave—Allegro— Adagio, Allegro, Allegro, Adagio, Allegro). V njej se izraza tip ] čistega, estetskim smotrom služečega muziciranja, ki nudi prav tako popolno, pa čustveno še bolj razgibano in širšo Obliko v krasni Beethovnovi »Sonati, op. 24, F-dur«, v kateri vse poje in se preliva in vendar ohranja klasično ravnovesje, katerega meje so naravno občutene in zato subjektivno in objektivno kar najbolj pristne. Janačkova »Sonata« pa razodeva široko razgibano muzikalno dušo velikega moravskega mojstra, ki tudi v tej skladbi ni mogel zatajiti viharne, prav t korenine zajemajoče slovanske čustvenosti; v navedeni skladbi čustvo kar prekipeva, kar vzbuja oblikovno navidezno neenotnost, pa je vendar vse notranje organski povezano in tudi vseb'nski polno duhovitih zamisli ter neposrednega, iskrenega doživljanja. Violinist d 1 a j s je vse tri sonate izvedel odlično, na visoki umetniški stopnji. Poleg povsem sigurnega nastavka in najčistejše intonacije — dveh čin:'teljev, ki sta pri njem samo po sebi umljiva — omenjam predvsem lep, zveneč in ustaljen ton, ki ga zna do popolnosti izravnati v vseh legah in v vseh mtenzitetnih gradacijah. Isto izraza njegovo motivicno oblikovanje, ki je bilo vseskozi amlaelno in smotrno ter v skladu s potrebnimi estetskimi zakonitostmi. Interpretacijo je doumel v vseh skladbah docela stilu ustrezajoče, z vsemi finesa mi. katerih preciznost še prav posebej označuje njegovo violinsko igro. Prav zato je oblikoval dela omenjenih mojstrov verno, kar je menda najbolj prepričevalno in umetniški zrelo izrazil v Corelhjevi ki Ja-načkovl sonati, ki sta obe izzveneli v dumi stilne dovršenosti; podobno velja tudi za njegovo izvedbo Deatlumiove »Spomladan-oostec, ki ji je vtisnil pose ono močan v diugata m tretjem stavku (Adagio moKo eapraaetvo, Seherzo). V celoti je ustvaril enakovredni odnos tehnično-obU-kovnega ter vsebinskega, kar dovolj ka- Ljubljanski jc Ml đmrnm rnavsHc deli Ljubljana, 17. maja Čeprav je davi močno deževalo, je bil živilski trg precej živahen, kakor je vedno ob sobotah. Ze zgodaj so pripeljali na trg precej zelenjave in sočivja, večinoma seveda italijanskega, več ali manj pa so bile založene tudi mesarske ste j niče, okrog katerih so se že rana zbirale pridne gosnodinje. V splošnem so se mesarji sicer držali predpisanih cen. vendar je bilo tudi več primerov, da so nekateri meso prodajali dražje in zaradi tega je posredovalo tržno nadzorstvo. Organi za kon-' trolo cen so prijavili dva mesarja, ki sta meso predrago prodajala. Kazen ne bo majhna, saj znaša že za prvi tak prestopek 5.000 din globe in 50 dni zapora. Seveda pa niso krivi samo mesarji, temveč tudi gospodinje same. oziroma nakupovale!, ki sami preplačujejo meso ali pa molče plačujejo od mesarja diktirano ceno Spričo tega imajo tržni organi precej težko stališče. V dokaz nai navedemo značilen odgovor. Id ga ie dala neka gospodinja davi tržnemu organu, ko jo je vprašal, po čim je plačala meso »Ah. kaj. saj je vseeno 1e edeovorila. glavno je. da sem ga dobila!« Tako oač ne bo mogoče živilski trg precej živahen zajeziti vala draginje in preprečiti navijanja cen. Podobna slika je bila tudi na trgu z jajci in perutnino, kjer je bila tudi ie zgodaj precejšnja gneča. Sicer je res, da se kokošim ne dajo cene prav določiti, toda v večini primerov zahtevajo kmetice pretirane cene. tako od 70 do 90 din za kokoš, čeprav je mršava, da se vidi skozi njo. Nekatere gospodinje plačujejo vsako ceno, druge pa zahtevajo posredovanje tržnega organa. Potem se začne barantanje, nakar vsaka stran običajno neko1.'ko popusti in kokoš, za katero je bilo najprej zahtevano 90 din, gre za 70 din v denar. Z jajci je bil trg slabo založen, prodajali so jih po določeni ceni, namreč 6 komadov za 10 din, lepša tudi po 2 din komad. Masla danes na trgu skorai sploh ni bilo. Kot rečeno je bilo dovolj zelenjave, po-vrtnine in sočivja. Kilogram graha v stročju so prodajali po 16, krompir še vedno do 12, beluše po 32. glavnato salato po 20. berivko nekoliko ceneje, krogram špinače po 10. Na trgu je bilo tudi precej češenj, ki pa so še vedno drage, kg ?4 do 28 din. Ostalemu bla^u so bile cene v •splošnem nespremenjene. rakterizira višino njegove umetniške potence. Klavirski del je prav tako dovršeno in v najlepšem kvalitativnem soglasju z violinistom izvajal naš priznani pianist T r o s t, ki je s svojim, nekako vase usmerjenim in po zvoku čisto svojskim tonom, s poglobljenim melodičnim oblikovanjem in s finim, intenzitet no odgovarjajočim prilagajanjem violinistu izkristaliziral enako kvalitetne stilne podobe zgornjih mojstrov. Trost in šlajs sta nudila ne le posamič, marveč tudi v skupnosti umetniški zrelo celoto ter sta s svojim izvajanjem posredovala redek estetski užitek, za katerega sta žela izredno prisrčno in navdušeno priznanje. Dodala sta m. stavek Cesar Fra-nekove »Sonate«, po kvaliteti enako visoko kakor ostale sk'adbe sporeda. Nadejam se. da njun koncert ne bo ostal osamljen, temveč da ju bomo kot dva izmed naših najvidnejših reprezentantov reproduktivne glasbene umetnosti imeli kmalu spet priliko slišati. Te vrste koncerti takšne umetniške stopnje so nam vedno vrelec pravega estetskega uživanja in so zato potrebni in pomembni umetniški dogodki. cd — Pogrešane! se javljajo Iz Niša so na Rdeči križ došla obvestila o pogrešanem. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b/n. sporočila. Baltezarevič Danica, Cugelj Marija, Ciglar Pavla, Jermakova Helena, Manojlo-vič Mira roj. Lenassi, Millvojevič Ruža. Obersnel Josipina, Reichl Ana, Srdič Nada roj. Palčič, Tomše Mara roj. šavnik. Obenem javlja Rdeči križ, da je dobil nekaj informacij o celjskima 39. in 110. pehotnem polju in 45. mariborskem pehotnem polku. Javila se je Kurent Aleksandra (mama) za Kurent Rudolfa iz Ljubljane. KOLEDAR Danes: Sobota, 17. maja: Bruno Jutri: Nedelja, 18. maja: Erik DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ciganska kri Kino Sloga: Giuseppe Verdi Kino Union: Gost podzemlja Kino Moste: Vrata smrti in zločin v ekspresu. Umetniška razstava »Slovenskega lika« v razstavni dvorani Batove palače. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. D L 2 II R N £ LEKARNE Dežurne lekarne: Danes in jutri: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič, Tržaška cesta 49. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta 15-11, telefon št. 32-84. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 19. uri Sobota, 17.: Učenjak. Premiera. Red Pre-mierski. Nedelja, 18. ob 15. uri: Mali lord. Mlad. predstava. Cene 14.—. Ob 19.: uri: Komedija zmešnjav. Izven. Cene 20.—. Ponedeljek, 19.: zaprto. Občinstvo bo zanimalo, da pripravlja Drama kot prihodnjo novost italijansko komedijo, ki sta jo napisala simpatična Camasio in Oxilia »Bog z vami, mlada leta« (»Addio, Giovinezza!«) Komedija uživa v Italiji najlepši sloves in preverjeni smo, da bo zadostila s svojo ljubkostjo tudi naše občinstvo. OPERA Začetek ob 19. url. Sobota. 17.: Ples v maskah. Red B. Nedelja, 18.: Seviljski brivec. Izven. Gostovanje Alde Nonijeve. Ponedeljek, 19.: zaprto, V Verdijevi operi »Ples v maskah« je dejanje zgrajeno na politični zaroti zoper grofa Ricarda in ljubosumju njegovega tajnika, ki izve, da zalezuje grof njegova ženo. Pestri prizori, ki slikajo dogodke na dvoru, pri čarovnici Ulriki in na samotnem kraju blizu Bostona, so muzikalno zgrajeni z vsem mojstrstvom Verdijeve invencije in ustvarjajo celoto, ki prevzame poslušalca. V nedeljo, 18. t. as. bodo peli v Operi RoasinUevo opero »Seviljski brivec«, ki je na novo naštu diran in na novo zaseden. Ta opera je vzor komične opere in je da. nes na repertoarju vseh velikih svetovnih gledališč. Svojo krstno predstavo je doživela v Rimu L 1816. Skladatelj jo je kom. poniral po naročilu vojvode Cesarinija za Teatro Argentina v Rimu in je bil nagrajen aa to delo a 400 tolarji. Naslovno partijo bo pel Janko, Realno kes roettnja ka-leratarka Alda NonUeva* grofa Almavt-vo — Banovac, don Basiha — Betetto k. a>, don Bartola — Zupan, nadalje Španova, Anžlovar, Dolničar in Perko. Dirigent: dr. Svara. Režiser: C Debevec. c Višnja gora v novem času V Višnji geri se zopet razvija normalno življenje. V prevratnih dneh si je marsikdo nagrabil živeža in drugega blaga. Ko je pa prišla potem italijanska vojska, je bil red kmalu vzpostavljen in sedaj so preiskave po hišah po vsej okolici, tako da se bo ukradeno blago zopet vrnilo lastnikom, kar ga še ni porabljenega. Zdaj je v Višnji gori zopet vse v redu in italijanski vojaki se prav dobro razumejo s tukajšnjimi prebivalci, saj so zelo prijavni in gredo v vseh zadevah vsakemu na neko. Vkljub razmetanemu orožju in strelivu, ki je bilo v prevratnih dneh razmetano okrog, se v Višnji gori ni pripeti1 a nobena nesreča, z razstrelivom. Ljudje so bili toliko uvidevni, da so pustili vse pri miru. Mnogo beli marljivi in delavni so tudi letos ljudje kakor druga leta, kajti vsak košček zemlje je lepo obdelan in zasajen s krompirjem, fižolom itd. Nekateri posestniki še sedaj niso dobili svoje živine nazaj, nekaj konj je pa Še v okolici, ki čakajo na svoje gospodarje. Po dolgem času je bilo zadnjo nedeljo zopet precej številno obiskano naše Polževo. Spomladi je najlepši čas za izlete na Polževo, saj je ravno meseca maja vsa okolica v bujnem zelenju in cvetju, in je tudi vsakomur lahko dostopno, ker je samo uro daleč od postaje Višnja gora — Stične — ali Žalne, povsod so pota markirana in po bujno zelenih gozdovih, spremlja izletnike krasno ptičje petje. Križanka Pomen besed: Vodoravno: 1. Pripadnik srednjeevropskega naroda, 5. zver, 9. muslimansko sveto pismo, 10. afriška reka, 11. otok v Jadranskem morju, 12. živilo, 13. podoba, 14. veznik, 15. ploskovna mera, 16. Inicijale slovenskega pisatelja, 17. vrsta masti, 19. država v USA, 20. muslimanski bog, 24. predlog, 26. kitajska mera za ceste (442 m), 28. števnlk, 29. oziralnl zaimek, 30. mesto v francoski severni Afriki, 32. družinski član, 33. vprasalni zaimek, 34. kemična prvina, 35. vrsta rastlinske svile, 36. svetopisemska oseba. Navpično: 1. Predlog, 2. gora v Karavankah, 3. moško ime, 4. otok v Jadranskem morju, 6. osebni zaimek, 7. jugoslovanska pokrajina, 8. žensko ime, 12. orientalski bog, kateremu so darovali ljudi, 14. mesto v Rusiji, 17. močan, 18. osebni zaimek, 20. kem. znak za prvino, 21. mesto v Vojvodini, 22. ptica, 25. del opere, 27. država v Aziji, 29. kvarta, 31. veznik, 32. mesec. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. soba, 4. Samo, 8. Abo. 10. rog, 11. ha (hektar), 12. ost, 14. tu, 15. Aristotel, 16. Ra, 17. tek. 18. ni. 19. Lir. 21. lian, 22. Una, 24. tla, 26. ep, 28. pri, 29. up, 30. Valencija, 31. iz, 32. Tea, 33. et, 34. car, 36. Bdi, 37. Ares, 38. Iran. Navpično: 1. Sahara, 2. obara, 3. do, 5. ar, 6. moten, 7. Ogulin, 9. oster, 12. osti a, 13. tok, 19. las, 20. Ana. 22. ulica, 23. devica, 24. trnek, 25. Apatin, 27. pazar, 28, pet, 29. ujeda, 35. re, 36. er. Iz Višnje gore Gospodarsko poslopje pogorelo. Nedavno je pogorelo vse gospodarsko poslopje s hišo vred posestniku Jožetu Koželju na Malih Vrteb, Zažgali so otroci. Ker so bili ljudje na polju, je pogorelo vse poslopje, tudi vos živel in živinska krma. Le nekaj oblaka in živino so rezili. Vaška an&tortuk brfraama Je odpovedala, dele ga-silcSn z Muljave as je posrečilo pogasiti 'ogenj, drugače bi zgorela vsa vas. Koželj je bil le za 10.000. din zavarovan. 113 Stran S DNEVNE VESTI — P«! gonijo srnjad. Prijatelj našega nam piše: Oni dan smo se odpravili trije znanci s kolesi proti Iškemu Vintgar-Ju. Zahotelo se nam je blaženega miru v prelepi pomladanski prirodi m ga res tudi našli ob bistrem potoku zelene soteske. Pripravili smo si skromno južino in se pomenkovali o tem in onem. Naenkrat smo pa prav v bližini začuli srdito pasje lajanje. Radovedni, za kaj gre, smo vstali in opazili sredi tolmuna vso upehano srnico, ki sta jo napadala dva vaška psa. Brž smo se odločili za pomoć, pograbili nekaj kamnov, a le s težavo odpodili podivjana psa. Do smrti utrujeno in laže ranjeno srnico smo spravili na breg, kjer smo jo, ker je bila zaradi premrzle kopeli vsa premraže-na. zavili v odejo, nakar smo jo odnesli proti vasi. Žal pa je ostala naša dobra volja zaman, kajti kmalu je uboga živalca poginila. Da podivjani vaški psi gonijo srnjad, žal ni osamljen primer. — »Službeni list Kr. Italije za Ljubljansko pokrajino« št. 39 z dne 14. maja objavlja naredbe Komisarja tako ureditev rabe državne zastave, omejitev plačilnega odloka bankam in zavarovalnicam maksimalni cenik št. 1 in odločbo Komisarja glede postavitve novega sekvestra Zanatski banki kraljevine Jugoslavije a. d. Darujte za staroloskl »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Cek. rač. 14.672, >Dom slepih«, Ljubljana — Prvi darovi za nesrečne ižanske pogo-relce. Včeraj smo poročali o usodnem požaru na Igu, kjer so ostale družine ubogih pcgorelcev na cesti brez vsakih sredstev. Pomotoma je bilo v našem poročilu rečeno, da so pogorelci štirje. V resnici jih je pet in vsem je požar uničil vse imetje. Ogenj ao zanetili lačni otročički, ki so si hoteli skuhati krompirja. Ponovno se obračamo rta dobre ljudi s prošnjo, naj priskočijo tem revežem v silni bedi na pomoč. Darila v denarju in blagu sprejema uredništvo >Slovenskega Naroda«. Doslej so darovali za nesrečne ižanske pogorelce advokat dr. Tone Zupančič 1.000 Din, zobozdravnik dr. Jože Rant 100 Din in neimenovana 20 Din. V imenu pogorelcev se darovalcem toplo zahvaljujemo. — Zopet imamo deževno vreme. Ko smo včeraj zabeležili, da se je nebo zopet precej pooblačilo in da utegnemo dobiti dež, nismo mislili, da se bo to tako hitro zgodilo, zlasti pa ne, da se bo vreme tako temeljito pokvarilo. Menda bo tudi letos pela stara pesem, da bomo imeli večino nedelj deževnih. Med tednom se vreme še nekako drži, čim se pa približa nedelja, se skisa kakor nalašč, da ljudje niti na izprehode in kratke izlete ne morejo iz mesta. Jutri bo zadnji krajec in morda bo nehalo deževati. Kositi je začelo že snoči, ponoči je pa precej močno deževalo in dež je nas pozdravil tudi davi, ko smo vstali. Pomladni dež je sicer koristen, saj pospešuje rast, toda zdaj ga še nismo pogrešali, ker je zemlja dobro namočena- Le prahu nas je rešil za nekaj dni. škodoval bo pa sedanji dež sadju, ki je v cvetju, pa tudi poljska dela ovira. — Nev gr«b. V Stožicah je umrla včeraj žena trgovca in gostilničar.]a ga. Marija Ramovž roj. Kmetic. Pokojna je "bila kot vrla žena splošno znana in priljubljena. Pogreb bo jutri ob 16. iz hiše žalosti, Stožice št. 51. na pokcpal sče k Sv. Juriju, Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Avtomobilska nesreča pri PuUu. V noči od torka na sredo se je na cesti med Trstom in Puljem pripetila huda avtomobilska nesreča. Neki veliki tovorni avto je zašel s ceste in se zakotalil v dokaj globok prepad. Na avto je bil priklenjen še drug voz, ki ga je tovorni avto potegnil za seboj. Na obeh vozovih sta bila po- leg šoferja se dva moža. Vsi trije ao ae ubili. Nesreča se je zgodila okrog 23.. ponoči. Zato so šele naslednje jutro opazili, kaj se je zgodilo. Trupla ponesrečencev so prepeljali k Sv. Lovrecu Pazenatičkem. V četrtek so pričeli gasilci dvigati iz prepada tudi ostanke obeh voz. — Nesreče. Pri požaru na Igu se je včeraj teže ponesrečil 511etni posestnik Anten Balant. Ko je reševal iz goreče hiše rame predmete, se je udri strop, ki ae je sesul nanj. Balant ima hude opekline po vsem životu in po rokah. — V Zalogu je padla s kolesa 231etna trgovska pomočnica Frančiška Bregarjeva in si zlomila levo roko.' — V bolnico se je zatekla tudi 301etna po-sestnikova žena Veronika Praznik iz Ajdovca, ki jo je popadel pes in jo ugriznil v desno roko. Iz LfofcifOTie — lj Filmanje Ljubljane. Včeraj popoldne je neka italijanska filmska družba fil-mala nase mesic. zlasti vse zanimivosti in znamenitosti, razne spomenike, trge, muzej itd., prav tako pa tudi notranjost avtomatičnega buffeta Dajdama, kjer so najprej namestili štiri velike žaromete za osvetljevanje, nato pa filmali. Filmsko aparaturo vozijo na velikem tovornem avtomobilu pivovarne Union. —lj Sloves ljubljanskega prahu tudi letos ni prav nič manjši, kakor je bil lani ali predlanskim Ponavlja se stara pesem: čim pride pomlad, da nam toplo solnce posuši ceste in ulice, se začne ta pesem in ootem se vleče s kratkimi presledki tja do pozne jeseni Ce je cesta ali ulica le nekoliko živahnejša in če ni asfaltirana, moralo imeti meščani noč in dan zaprta okna. da se ne zaduše v prahu, pa tudi hoja ali vožnja po mestu je prava muka, ker se d vi saj o od vseh strani oblaki prahu. Ko prideš demo v. si ves pralen, da je treba čevlje in obleko večkrat na dan osnažiti Lani je nam mestna občina obetala, da bo poskrbela za odpravo prahu s katraniziranjem najbolj prometnih in se ne asfaltiranih cest Ostalo je pa žal le pri obljubah Morda se bo pa dalo v tem pogledu letos storiti kaj. Dobro bi bilo in meščani bi bili mestni občini iz srca hvaležni, če bi jih rešila vsaj najhujšega prahu. —lj Karlo Kopel, docent Glasbene Akademije v Ljubljani, bo sodeloval kot violinist na simfoničnem koncertu Ljubljanske filharmonije, ki bo v ponedeljek 19. maja ob pol 20. v Unionu. Igral bo solistični part v 5-Violinskem koncertu« slavnega ruskega skladatelja Glazunova. Karlo Rupel je ob-solviral konservatorij v Ljubljani in izpopolnil svoje študije v- Pragi in v Parizu. Našemu občinstvu je dober znanec Že iz nekaterih nastopov kot odličen solist. Na koncertu, ki bo velika družabna in umetniška prireditev, bo prvič izvajana Druga Simfonija slovenskega skladatelja L». M. škerjanca, dalje Corellijev >Ooncerto gros-so« in Beethovnova Peta simsonija. Dirigent Samo Hubad. — Občinstvo opozarjamo, da je predprodaja vstopnic v kinu Unionu od 10. do 12. in od 15. do 20. ure zvečer. —lj Gospa F^anja Goiobova, naša odlična koncertna in operna pevka bo izvajala prihodnji ponedeljek 26. t. m. samostojen koncert pod naslovom: Večer arij in pesmi. Na klavirju jo bo spremljal pianist Marjan Lipovšek. Na koncert, katerega spored nam bo prinesel mnogo za Ljubljano novih skladb, že danes opozarjamo. Predprodaja bo v knngarni Glasbene Matica od p:ne- deljka dalje. LJUBEZNIV MOŽ — Poslušaj možek, danes me je na trgu pozdravil neki gospod takole: »Klanjam se, gospodična!« — Zakaj pa ne! Kdo pa naj verjame, da se je na svetu našel tepček, ki je vzel tebe za ženo. UUBLDANSkl KINEMATOGRAFI ve ob 16^ 18. ia 20. uri! Krasen film o burnem »tepskem življenju CIGANSKA KRI Attl.a Horbiger. Heldemarte Hathever. Wini Scbur. — PUm Je opremljen s hrvatskimi napisi. KINO MATICA, tel. 22-41 GIUSEPPE VERDI F. Giachetti, M. Cebotari, B. Gigli. — življenje in umetniško ustvarjanje velikega komponista. — Radi velike dolžine filma predstave samo ob 16. in 19. uri KINO SLOGA, telefon 27-30 Elegantna pustolovščina GOST PODZEMLJA. — Hans Albers in Milda VVeissner. Film je opremljen s hrvatskim besedilom. KINO UNION — TeL 22-21 —lj Veliki orkester Ljubljanske filharmonije bo izvajal v ponedeljek 19. t. m. v Unionu skladbe skladateljev fikerjanca. Co-rellija, Glazunova in Beethovna. Koncert, ki bo nudil umetniški dogodek, naj bo v teh časih razprodan do zadnjega kotička, saj je namenjen za pomoč brezposelnim slovenskim godbenikom. Dirigent Samo Hubad, solist docent Karlo Rupel. — Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Uniona. Cene nizke. — lj Ljubljančani — vneti kmetovalci. Kar veselje je gledati obdelane parcele v naših predmestjih, toliko jih je in tako skrbno jih lastniki oziroma najemniki goje. Obdelovanje zemlje bo koristno v dvojnem pogledu. Na eni strani se bodo navadili delati ljudje, ki sicer ročnega dela skoraj ni-80 poznali, na drugi strani bo pa jeseni mesto uvažalo mnogo manj živil, kakor bi jih moralo sicer, posebno krompirja. Pridelek seveda ne bo tako velik, kakor mnogi mislijo, ker prvo leto prekopana in malo ali nič pognojena zemlja pri nas ne more dobro obroditi. Nekaj bo pa le in vsak pridelek bo dobrodošel, saj se v gospodinjstvu močno pozna, če ni treba vsakega krompirčka in korenčka kupiti na trgu. Obdelovanje zemlje bo prišlo prav meščanom tudi pozneje, čeprav ne bo treba gledati na vsak dlnarček. Sele zdaj prav vidimo, koliko neizkorisčane zemlje smo imeli pred nosom, pa nam ni prišlo na misel, da bi jo obdelali. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. Dr. STANE VRHOVEC ordinira pri dr. KRAIGHERJU Beethovnova ulica 9 — Tel. 38-30 —lj Umrli so v Ljubljani od 9. do 15. maja. Antonija K uhelj, višja postna kentro-lorka v p., dr. Rado Kufiej, 66 let, univ. profesor v p., Frančiška Jere, roj. Pavlin, 63 let, posastnica m gostiln.čarka, Amalija Jerovec, 79 let, služkinja, Ana Jaboraegg, 82 let, zasebnica. Frančiška Velkavrh, roj. Kunec, 74 let, delavka tob. tov. v p., Ana Verbanc, 77 let, poetrežnica, Andrej Jeba-čin, 73 iet, orožniski stražmojster v p. — V ljubljanski bolnici so umrli- Emilija Za-vršan, roj. Umberger, 59 let, *en i nv širega uradnika v p., Katarina Simonfč, 66 let, žena kočarja, Otovec pri Črnomlju, Emilija Lehmann, roj. Blahna, 65 let, vdova po davčnem kontrolorju. Tomaž Križnar, 46 let, posestnik, Okroglo, obe. Naklo, Ivan Zupan, 27 let, čevljarski pomočnik, Hcte- maže. obč. Preddvor pri Kranju, Marija Schwentner, roj. Tehovnik, 73 let, vdova po žel. uradniku, Franc Oikum, 22 let, delavec v steklarni, Retje pri Trbovljah, Franc Benedik, 47 let, gozdni delavec, Porven, obč. Selca pri Škof ji Loki. zarja, da njegovi kurirji, ki potujejo radi poizvedb za pogrešanimi vojaškimi in civilnimi osebami v razne kraje bivše kraljevine Jugoslavije, ne morejo in ne smejo vzeti s seboj nobenih pisem na svojce, ker se morajo pisma predlagati v cenzuro vojaškim oblastem. Možna so samo kratka sporočila svojcem na poizvedovalnih polah. ki jih je založil nas odbor. Te pole dobijo interesenti v pisarni na Miklošičevi cesti št. 22 b oroti povračilu tiskarskih stroškov. —lj 70 ovadb zaradi navijanja cen. Davi je bilo državno toži-stvo obveščeno od mestne občine, da bo prejelo 70 ovadb zaradi navijanja cen, veriženja in prekupčevanja. V večini primerov gre za kupčije z živili. Državno tožilstvo bo takoj vložilo proti vsem brezvestnim spekulantom in na. vijalcem cen tožbo in bodo vsi strogo ter brezobzirno kaznovani na podlagi uredbe o pobijanju draginje. —lj Splošna bolnišnica vabi vse zdravnike, ki so se bili priglasili za stomatološki tečaj, naj pridejo na informativni sestanek v šolsko polikliniko v nedeljo 18. t. m. ob 11 uri. —lj Zaplenjena drva. Včeraj so pripeljali na ljubljanski trp številni kmetle drva. zlasti iz okolice Polhovega Gradca in pa iz vasi pod Krimom. Ljubljančani so seveda hitro sklepali kupčije in kupili precej lepih drv po zmerni ceni. dva voznika pa sta zahtevala zq meter drv do 200 din. Voznika, ki nista hotela pristati na določeno ceno, sta drva odpeljala, a ju je dohitel tržni organ, ki jima je drva zaplenil. —lj Vino baznih v'st bo mestna občina ljubljanska prodajala na prostovoljni javni dražb! v sredo 21. t. m. in po potrebi tudi Se naslednje dni. Dražba se bo pričela vsak dan ob 9. dopoldne, in sicer najprej v prostorih Prosvetnega društva Krakovo-Trnovo. Karunova ulica 14, nato pa še v skladišču štepanja vas 12 (Cešnovarjevo skladišče poleg cerkve v Stepanji vasi). Vse potrebne informacije daje pisarna mestnega preskrbovalnega urada v drugem nadstropju Mestnega doma. —lj Gostilna Lovgin toči dnevno sveže pivo v vrčkih. 281-n Iz Hrvatske — Zagrebški listi o Ljubljanski pokrajini. Zagrebški listi, med njimi zlasti »Novi list«, ki izhaja namesto prejšnjih »Novosti«, posvečajo precej pozornosti tudi Ljubljanski pokrajini. Zadnje dni so objavili več poročil o nedavni vojaški paradi v Ljubljani, o prevzemu bivše podružnice ju-goslovenske Narodne banke v Ljubljani po poverjeniku italijanske Narodne banke, o obisku armadnega generala Eksc. Robotti-ja ljubljanskemu županu in o slovenskih županih, ki so se poklonili Kr. Civilnemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino. — žiti je In raiij3ki sprejemniki. Zagrebški listi živahno komentirajo novi rumun-ski zakon, ki Židom prepoveduje posest radijskih sprejemnikov. Vsi Židje v Rumu-niji morajo namreč svoje radijske sprejemnike do 22. maja odati policijskim obla-stvom. Zagrebški listi smatrajo, da bi bili enaki ukrepi potrebni tudi na Hrvatskem. — O novem hrvatskem admiralu G juri Jakčinu poročajo hrvatski dnevniki, da je bil rojen 1889. 1. na Dunaju, po končani pomorski akademiji na Reki pa je 1907. 1. stopil v avstrijsko vojno mornarico. Bil je celo obsojen na smrt. izvršitev kazni pa je bila v zadnjem trenutku preklicana. Admiral Jakčin je zdaj poveljnik hrvatske vojne mornarice in hkrati prvi vojaški ataše hrvatskega poslaništva v Berlinu. — Število nameščencev na Hrvatskem. Zaradi organizacije neodvisne države Hrvatske se je število nameščencev na Hrvatskem zelo povečalo. Pc statistiki, ki jo jc izdal STJZOR, znaša £daj število nameščencev na Hfvatskem 3'..879. Od tega štavila je 14.993 nameščencev zavarovano pii Merkurjevi bolniški blagajni, pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev pa: v Banja Luki 1.142, v Dubrovi.iku 1.540, v Karlovcu 1.153, v Osijeku 4.528, v Sarajevu 2.521, v Splitu 1.275, na Sušaku 1-277, v Tuzli 1.224, v Zagrebu 4.108, v Novem Sadu 599, v korajih Irlg. Ruma, Sr. Karlovci, Sremska Mitrovica in Stara Pasova skupno 5*9. v mestu in okraju Zemunu pa 319. Podatki kažejo, da ima največje štavilo zavarovanih zasebnih nameščencev Osijek. _ Danes, jutri in v ponedeljek ob 19. dvojni spored: VRATA SMRTI (Ken Mavnard); ZLOČIN v EK5PRESSU. Oba filma sta premieri! Pozor na uro pričetka! KEVO MOSTE — Društvo Zagrebčanov, ki je eno izmed najpopularnejših in po članstvu najštevilnejših zagrebških društev, je iz svojega članstva izključilo vse pripadnike židovske veroizpovedi. — Hrvatske železnice. Po izjavi, ki jo je dal uredniku »Novega lista« prometni tajnik hrvatske države Josip Markovič, so že popravljeni železniški mostovi v Kloštru, Bukovici, Sladojevcih, Slatini, Cačin-cih in Barču. ki jih je uničila umikajoča se jugoslovanska armada, v kratkem bodo pa popravljeni še preostali porušeni mostovi v Čakovcu, Ludbregu, Koprivnici, Bogojevu, Novem Sadu, Slavonskem Brodu in Bos. Novem ter vsi trije mostovi v Pančevu. Promet z Nemčijo in Madžarsko je doslej že normaliziran, ni pa niti več dolgo "do dneva, ko bo popolnoma normaliziran promet tudi z Italijo. — Nova železniearska Sola. V Zagrebu nameravajo že v kratkem ustanoviti posebno železničarsko šolo za strokovno izobrazbo železniškega osebja. — Kiparja Ivana Mešlrovića, ki je rektor Akademije za lUovno umetnost v Zagrebu, je te dni sprejel hrvatski prosvetni minister, doglavnik dr. Mile Budak. Me-štrovič je z dr. Budakom razpravljal o vseh aktualnih problemih hrvatskega umetniškega življenja. _ Hrvatsko narodno sodišče. Hrvatski pravosodni minister dr. Mirko Puk je podpisal odlok o ustanovitvi posebnega hrvatskega narodnega sodišča s sedežem v Karlovcu. Za njegovega predsednika je bil imenovan z istim odlokom starešina okrajnega sodišča v Karlovcu Mirko Mikac. O delovnem obsegu tega sodišča omenjeni odlok so govori. _ Berači na zagrebških ulicah. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je te dni izdalo odlok, da morajo biti z zagrebških ulic odstranjeni vsi berači. Na Hrvatskem bo odslej vsaka občina morala skrbeti za svoje siromake, za zagrebške mestne siromake pa bodo zgradili poseben azil. _ V Zagrebu 10.000 nezaposlenih. Po podatkih Borze dela za april je bilo v aprilu v Zagrebu več kakor 10.000 nezaposlenih. Med njimi je bilo 4.500 nekvalificiranih delavcev, 2200 kvalificiranih, 3300 nezaposlenih pa je pripadalo uradniškim slojem in svobodnim poklicem. SPORT Kopališče Ilirija je že pripravljeno. Letno športno kopališče SK Ilirija so že pripravili za novo sezono. Vreme trenutno sicer še ni ugodno in za kopanje ie gotovo še prehladno, toda ko se bo zvedrilo, bo ozračje že toliko toplo, da se bodo ljudje lahko solnčili. Bazen so že napolnili z vodo, ki je tako čista in mo#a, kakor Sava Bohinjka. Letcs se nam obeta prav bogat in zanimiv športni spored. Ilirija je Že Stopila v stike z vodilnimi italijanskimi klubi odnosno z italijansko plavalno zvezo in tako bomo imeli zopet na sporedu tekmovanje plavalne lige. v katerem bodo sodelovali poleg domače Ilirije tržaška Triestina, Fiumana z Reke in Viktorija s Sušaka. Ilirija bo letos nedvomno najmočnejši plavalni klub od svojega obstoja dalje, za kar jamčijo imena Žižek, ki je znano od Juga pristopil k Iliriji, dalje dr. Vilfan, Tone Cerar, Pel-han in ženska ekipa, ki je bila že v bivši Jugoslaviji najboljša. Obvestilo Naše cen j. odjemalce obveščamo, da obratujemo normalno v polnem obsegu. Vršimo galvanizacijska dela in dobavljamo naše izdelke zlasti ■ armature po naših starih cenah, katere so veljale pred 15. marcem 1941. V kolikor v bodoče radi izrednih razmer ne bi bilo mogoče preskrbeti zadostne množine sirovin prosimo svoje odjemalce zlasti obrtnike, instalaterje in industrije, da hranijo odpadke metala in star materijal iz katerega jim vedno lahko izdelamo tudi v bodoče potrebne armature in izdelke. Kupujemo stare metale kakor baker, bron, medenino in aluminij. UNITAS dr. z o. z. LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 90/*. MALI OGLASI Ocaoda 00 par, daven posebej. PreaJio, izjave oeseda din 1*— 4a plamene odgovore glede malin oglasov je creba priloži U annaaeiži — Popustov aa maie oglase oe priznamo. RAzno Beaeda 00 par. Davek posebej. Najmanjši znesek din POZOR! Proatm naj ml dotični javi, ki ve, kje se nahaja moj sin Anton Lovšin, redov 1. bater. 3. mitr. čete 53. p. p., ki ae je nahajal ie dne 8. aprila 1941 v Koprivnici. Stroške povrnem. Lovšin Anton, posestnik, Kri-ževniška vas 23, p. Metlika. 859 Dotrpela je, previđena s tolažili svete vere, naša ljubljena žena, predobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa MARIJA RAN0VŽ roj. KmetK žena trgovca in goatilaiičaria Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 18. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stožice štev. 51, na pokopališče k Sv. Juriju. ST02ICE — LJUBLJANA — TRBOVLJE — CRNUCE — VERJE LJUTOMER, dne 16. maja 1941. Globoko žalujoče Ramo vi, Lavtilar, Zatrakovec, Kalinger ta Vse oglase sprejema oglasni oddelek Slov. Naroča dnevno do 9.uredop. Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E.ZAKRAJSEK Miklošičeva 34 BLEDICA IN MALO- ~ KRVNOST IZGINETA pri Vaših malčkih, če jih hranite dnevno s pristnim cvetličnim medom iz > MED ARKE«, Ljubljana, židovska ul. 6. 864 Vi po 7.— Din c. 12 uL 3. S. T. PRODAM Beaeda 00 par. Davek posebej Majmanls? mesek H.— dro " LEPO SPALNICO moderno, cvetlični jesen, proda mizarstvo A. Cimerman, Dev. Marija v Polju it. 111. VILA 4 soba Itd. v Mariboru naprodaj aa 300.000 Din ali se zamenja za vilo v Ljubljani. — Ogiaae na pisarno Rapid, Mar-burg, Herrengaaae 28. 865 Opozorilo javnosti! Da ne bo javnost posumila v besedilo in-seratov, ki priporočajo zdravilne prednosti „Ambroževe medice1 v raznih bolezenskih primerih, bodi povedano, da ta medica ni nobena luksuzna pijača in da so njene zdravilne učinke dognale ugledne medicinske kapacitete po dolgotrajnih poizkusih. Zal pa je bila do danes radi raznih potvorb premalo cenjena, ko doslej pravilno pripravljene ni bilo dobiti. Edino pristna in pravilno pripravljena je le m Ambroževa medica" Makulaturni papir Ljubljana, Knaflieva ulica štev. * SLUŽBE 00 Najmanjši posebej 11 din GOSPODIČNA a malo maturo In trg. šolo, že r praksi aa pisarniška dela, zmožna stenografije in strojepisja, išče službo tudi začasno v pisarni aH kot blagajnlčarka. Ponudbe na pravo >SL Naroda« pod »Dobra strojepiska«. 717 FRIZERKO dobro, Iščem aa takojšen nastop. Viktor Pavlic, Vič — Ljubljana. 869 SAGAMA sposobnega za galancijanko, vestnega in treznega, sprejme takoj Josip Tlek, Črnomelj. 866 KUPIM Beaeda L— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din ŠTEDILNIK In električni kuhalni aparat — dobro ohranjen — kupi »Metana«, Gosposvetska cesta 16. 855 OTROŠKI VOZIČEK športni, dobro ohranjen, kupim. Fuglna frizer, Zaloška 27 870 OGLAŠUJTE tfSlov« Navodil*4 kar ao aajeeaejši m Ljubljančanom rekvirirana kolesa saj obvesti e koles, ki jih je bivša jugoslo-vojaška oblast odvzela ljubljanskim prebivalcem: Kjer koli bi se našlo katero teh naštetih kolea, naj se to naznani mestnemu poglavarstvu v Ljubljani (vojaškemu uradu), da obvesti o tem pravega lastnika. Kolesa so razvrščena po tovarniških znamkah in tovarniških Številkah, številka v oklepaju je policijsko evidenčna številka. Pogrešajo pa se tale kolesa: Ab-ko: 77 (193584). — Adler: 661 (5138) 4534 (193472), 7863 (1848), 106465 (5778), 162229 (273), 169434 (193475), 286261 (1230), 359959 (1621), 388170 (446), 689768 (14724), 759384 (2670), 759874 (19573), 778710 (190977), 786387 (12569), 1039466 (6376), 1042226 (4862), 1059932 (743), 1059934 (14989), 1060009 (194816), 1090926 (17245), 1106406 (17813), 1106411 (11309), 1126253 (4350), 1141094 (194082), 1153731 (187957), 1154085 (193520), 1166000 (19532) 1166009 (194170), 1166671 (193819) 1269170 (194181), 1694079 (6381), 5740564 (1215), — (13390). — Adler Pax: 275297 (628). — Adria: 53094 (192991). — A.E.G.: 1688710 (10541). — A.G.E.: 348304 (290). — Aiglon: 128202 (1825), 1330 (7904), 5230 (2145), 6621 (10785), 39063 (13313), 43190 (3450), 52587 (4107), 117216 (12679), 229062 (11361), 337137 (8282), 399992 (4915), 504233 (755), 540442 (194453), 593507 (194066), 602935 (3973), 603016 (13120), 605310 (193487), 4051212 (19725), —, rodeč (113719), črn (8638). — Age: 610381 (505), 610880 (5214), 610933 (14116), 610943 (11166), 686634 (19380), 711799 (2242), 756S87 (189087),1687322 (2300). — Alfa: 115335 (5306). — Aleion: črn (866). Alerion: 52715 (9243). — Alfa: 683129 (14780). — Altena: 14969 (4024). — Anker 177957 (7254). — Atlas: 27985 (7587). — A ust r o Deimler: 753432 (189620). — Auto-dirk: 709500 (738), 795235 (194032), 1398-924 (9447). — Autodirk C: — (194483). Aut omot o: 590261 (14464). — Achules: 288275 (193811). — Balkan: 297739 (684). Barodela: 920402 (190743), 920720 (189239) Baronia: 23026 (194439). — Bauer: 914269 (191406). — Bianchi 125 (187548), 20240 (1S3654), 732660 (194030), 822487 (193777) 4S21937 (14951). — Bismark: 40873 (997). Blaif: črn (14603). — Brenabor: 1833823 (188359), 1897347 (191131). — B. S. A.: 24503 (89002), 201841 (526), 202879 (8573). Bundesrad: 63837 (11938). — Caventrv: — (113232). — Centra: 5105060 (11899). — Champion: 1079378 (349), 949139 (4408). — The Champion: 1101980 (6298). — Cse-pel: 118840 (7982). Diamant: 4927 (1218), 96338 (14372). 254552 (4658), 818809 (89983), 849935 (13438), 866096 (15054), 891275 (557), 895974 (5185), 928674 (14864), 969994 (191-377), 980621 (595), 1068492 (189446), 818809 (9116), — (9795). — Dirk: 348295 11472). — Dolomit E 136 (14506). — Diir-le: 348289 (14802). Diirkop: 64404 (13327), 79378 (12403), 127183 (1971), 163240 (12907), 164479 (12801) , 188389 (960), 283762 (2041), 401852 (10444), 402152 (337), 970912 (12885), 995136 (2404), 1397377 (194474), 1428691 (3542), 1484517 (2060), 1495311 (194448), 1548890 (1196), 1552229 (16375), 1652216 %89668), 1746936 (191404), — (11042), — (19589). — Elektra: 407105 (7080), 438902 (1279), 1517601 (13800), 1542045 (12214). — Elite: 79738 (18697). — E.S.K.: 705800 (193870). — Eska: —, (12802) , 45633 (1190), 93284 (13288), 102643 (85921), 319368 (13137), 698134 (194086). — Eva: 31b (11353). — Esweco: 596261 (4135). Exelenz: 124d 1738 (19252), — Excelsior: 1379 (187369), 10709 (1679), 27661 (190944). — Feldpost: 39124 (— ). FOstia: 108240 (12546). — Flscher: 54584 (189633). — Flagg: 85054 (13362). — Fre-ra: 86436 (957). — Gabron: 2442 (636). — Gore: 21068 (6165). Griffon: črn (13378). Hansa: 701155 (3684). — Helvetic: 19092 (193834), 33725 (193988). Herison: 42295 (1034). — Hermes: 774778 (188097). — Hamburg: 670710 (3528). Huraber: 215189 (2051), 267253 (4479), 441157 (189020). — Ideal: 149928 (605), 167862 (10076), 193922 (1430). — Ingo: F 20417 (194150). — Jaz: 4365 (480), 77014 (12945). — Jax Stadion: 123326 (1349). — Jugo 629403 (1873), zelen (848). — Jugo Adler: 69424 (190747). — Jugo Stever: 4300101 (4254), 5500482 (194518). — Rinta: 62134 (4830), 69194 (13001), 275071 (1953), 547513 (1520), črn (10286), — (10508). K. C. L. Kinta: 548152 (12915). Kosmos: 227022 (—), 227943 (194211), 287104 (13406), 5100748 (11364), 5101076 (15285), 5101885 (11116), 51009967 (1361), — (7143). — Miele: 440-194 (4853), 440303 (897), 511510 (2974), 511842 (2871), 511857 (190884), 531669 (194016), 581976 (189162) 645739 (194480), 663856 (194015), 663360 (194534), 663816 (194461), 663997 (194201) Malca: 45377 (191136). — MeJster: 957303 (194583). — Mllla: 404968 (7619), 431196 (10297), 427931 (3412), 652607 (194113), 699849 (18588). — Milano 24388 (191619). Mita: 664116 (187859). — Mojster: 815884 (193818). — N~A.G.: 766459 (194179). — Naro«: S3569 (8824). — Nero: 3060 (7539) 4361 (10333). — Neuman: 1410344 (5203). — N. K. H.: 183666 (191410). — Nagrad: 683367 (194428). — N.S.TJ.: 622968 (5201), 633929 (13221), 1219819 (18318). — Opel: 77818 (1197), 81213 (13551), 83157 (289), 83529 (5435), 369126 (10472), 1486610 (10257). — Orion: 201283 (1444). — Oza-ford: 34927 (9331), 35055 (575), 35067 (7775). — Pariš: 180746 (9038), 701263 (264), 732215 (422), 732738 (2077), 751709 (3882). — Pa trla: 4593 (9454). — Pa 270083 (3975), 270107 (947), 270213 (13-664). — Perfekt: 516735 (106351). Pfeil: — (14157). Peugeot: 31903 (468), 214958 (13243), 219758 (4375), 291876 (12928), 410933 (5641), 698809 (5084), 752730 (4554). — — Phonomen: 262316 (187349), 262853 (191391), 267233 (188449-b-1939), 267291 (193676), 320461 (193645), 352533 (194116) Panaz: 54002 (194139). — Predoza: 35625 (19456). — Priesenrod: 37684 (976). — Presto: 666163 (14327), 683266 (191409), 685189 (188119), 685356 (194051), 685373 (17550), 788965 (193615). — Prima Vera: 2031202 (3375). Puch: 27181 (9261), 48014 (10111), 57901 (19698), 61656 (9624), 126367 (13316), 211805 (5447), 286096 (14008), 293541 (7547), 335075 (6965), 338513 (15017), 371443 (1346), 396553 (6138), 396622 (12810), 406909 (10748), 422840 (13378), 422851 (6955), 422908 (13632), 422950 (4944), 466386 (1355), 503199 (10843). 548093 (12247), 556731 (3334), 093854 (6248), 651502 (927), 651571 (191356), 677314 (193785), 677498 (187357), 741565 (190953), 741597 (191367), 768475 (194197) 842957 (193782), 884454 (13505), 893354, (12967), 945323 (193780), 952278 (194103). 957745 (194106), 957787 (193-707), 959508 (194537), zelen (2125), črn (17040), črn (102760), Luksus Silberrot, brez številke, 325084 (10266-1). Record: 444 (9200), 163597 (1849), 168-595 (1580), 678713 (9963), 1281795 (13222) 1541520 (1128), 1540137 (2110). — Benda: 52006 (343). — Benova: 39510 (194414). — Sudreck: 297276 (194174). — Super Adler: 300933 (298). — Superma: 66898 (18239). Tajfun: 131076 ( 81945). — Titanla: 20421 (194-502), 1424478 (11099), 1544664 (1436) - Tizor: 442282 (17900). Torpedo: 86 (9859), 151594 (11203), 312314 (13306), 313615 (10931), 313905 (2044), 336196 (13073), 403587 (2337), 407367 (13416), 407695 (3854), 412425 (538) 413258 (1244) 426031 (13680) 426957 (994), 427485 (470), 431853 (3506), 431891 (837), 432299 (17150), 432316 (7248), 434280 (739), 434298 (13771) 434300 (8771), 440617 (2082), 447271 (3201), 447273 (10195-3), 451059 (7139), 451189 (13338), 451224 (13557), 451225 (8563). 451313 (4359), 451345 (718), 451422 (463), 451510 (14031), 451529 (10871), 451563 (113945), 451595 (17723), 451636 (592), 577629 (5336), 577809 (215), 688887 (193779), 689039 (194049), 689539 (194020) 690481 (194022). Torpedo dirk: 348276 (4981). — Tribuna: 1922 (3794), 57901 (12601), 404889 (7577), 601817 (10454), 2064584 (615), — Triumph: 689550 (994024), 734440 (191341) Trobec: 29912 (194136). — Turnir: 245786 (761), — (19702). Union: 225451 (194079). Valy: 42 (17440). — Veka 84228 (14841), 116625 (2672), 608215 (591538). — V.K.C.: 24736 (350). — Vicktoria: 486612 (13482), 1074739 (11171), 1094059 (6902), 1207363 (194070), 1301530 (194424), moder (191137) — Wadie: 628333 (13365). — Bite: 283569 (1868). Rlxe: 59137 (730), 242775 (13236). — Skandla: 13885 (4955). — Spedallrad: 3700780 ( 2958). — Splina: 165981 (19073). — Šport Strela: 879878 (207-027) — Sprinter: 30541 (14562). Stadion: 103802 (90916), 123442 (14237), 124104 (17869), 124718 (4880), 128580 (5249), 523399 (9993), 738488 (194-069), 738700 (194-083). — Standard: 4048 (5427) 14500 (975), 41103 (1370), 413177 (1723). — Stadion Jax: 93145 (737). — Starhen-burg: 324773 (14376). Stever: 7484 (5829), 97568 (12764), 99846 (7227), 510538 (4310), 953888 (193605), 1333054 (3977), 3100276 (7548), 5100928 (1442). — Stever Kosmos: 5100198 (6407). Stever Waffenrad: 2702399 (1183), 2702696 (4339), 3132563 (4970) 3150854 (13208), 3900528 (1069), 3918492 (194116), 4100464 (9475), 5700565 (1941), 5701045 (13409). — Micro Drop: 157765 (19583). — i: 213050 (194050). Stvria: 53990 (1612), 144426 (4032). 515719 (10224), 550957 (1930), 537809 (7924), 618662 (1226/11.), 651648 (194009), 670254 (5684), 726260 (17289), 762004 (5823), 762035 (8447), 762323 (469), 762356 (10974). — Stvria Waffenrad: 917460 (14101). — Wanderer: 303438 (S03 B), 644945 (12998). 1180899 (189-106) Waffenrad: 492214180 (10615), 39255 (7997), 116243 (12825), 129057 (10545), 167279 (906), 168784 (4194), 188119 (2027) (11109) 3102986 (12110), 3108753 (7584), 3102027 (310), 3133196 (13293), 3174126 (187026), 3920127 (2000), 3925494 (18183). 310022093 (1006), --- (3754). — Waffensebmlth: 186492 (5182). — Watfen Schul: 1263251 (1641), 1273074 (331). — — Weltfloger: 2029331 (3534), 2065972 (191-292). — Westa: 586191 (190595), 602401 (650). — Weata Special: 600848 (14060). — Wotan: 523710 (15441), 562793 (1928). — Zerjal: 3049 (16700), 3114 (193680). — Aster: 422966 (2178). — Adler: 689353 (187598). Kolesa brez znamke: 65461 (5422), črno 69498 (13743), črno 80356 (372), sivo 127692 (4946). 151792 (14175), črno 339918 (194272), zeleno 739764 (4331), črno 798141 (9865), črno 852694 (6045). S proslave Dneva vojske In Imperija v LJubljani kje poten ti maechine deUe unita motorizzate sono tra gli elementi essenziali deft-rEsercito Italiano. — Mogočni strogi motoriziranih edinic spadajo med bistvene elemente Italijanske Armade. Mož, ki molze kače V neki reji strupenih kač v Floridi ima Rosa Alton nevarno opravilo. Njegova dolžnost je, da klopotačam in mokasinov-kam »pomolze« strup. Mož pa opravlja to delo z veliko spretnostjo. Ce ga pri njem opazuješ, bi ne mogel verjeti, da je pri tem kaj težkega in nevarnega. S prsti pritisne vsako kačo na strupno žlezo, da se iz nje potoči smrtonosna tekočina in nabere v stekleno posodo, ki jo je Alton že prej porinil kači v gobec. Tako preprosta pa stvar vendarle ni. Treba je poleg velike spretnosti tudi veliko hladnokrvnosti. Rosa Alton je pri svojem delu dosegel prave rekorde. V eni sami url je sposoben nabrati strupa iz 150 kač, nekoč pa mu je uspelo, da je >po-molzelc 150 kač v 44 minutah. Do danes je odvzel strup že 40.000 zmljam in pri tem se mu ni niti enkrat zgodilo kaj hudega, niti ena kača ga ni mogla pičiti. Za vsako molžo prejme 20 centov, tako da njegov zaslužek ni baš slab. Strup, ki ga dobivajo iz kač, ne rabi samo kot serum zoper kačje pike, temveč ga v Čedalje večji meri uporabljajo tudi kot lek proti drugim boleznim. Konec sani s pasjo vprego Spodrsnilo jih je letaBo v zadnjih letih stopiti v zefc> oddaljene kraje ter imeti pri tem mnogo sreče, da si srečaj kakšno takšno vprego, kakršne so bile pred desetimi leti še splošno v rabi Sani na pasjo vprego pa ni spodrinil morda avtomobil, temveč modernejše letalo. Danes opravlja redne zveze na Aljaski in z nje 175 letal Lansko leto so preletela skoraj 52 mMijonov kilometrov, prepeljala so 29,699 potnikov, 1.88 milijona kilogramov tovom m 245.000 kg pošte. Medtem ko trnja na primer potovanje iz Fairbanksa v Neme s sanmi 30 do 40 dni, opravi letalo to pot v 5 urah. Navzlic temu, da so voz-nine za letala razmeroma visoke, so vendar- le znatne* nižje kakor stroški, ki jih zahteva potovanje s sanmi na pasjo vprego. Na Aljaski je ta čas 127 letališč, med temi jih je le deset z dolžino 730 m in več. Zato so letala poleti opremljena s plaveči, pozimi s smučmi, da bi ne bila navezana na sama letališča. Ta čas pa gradijo celo vrsto večjih letališč in prav tako radijskih postaj za vremenska pore čila. Najpozneje prihodnje leto bodo na Aljaski tudi najod-daljenejši kraji dostopni z letalom. Po nekem poročilu z Aljaske bodo sani na pasjo vpiego letos v tej deželi menda popolnoma izginile. Že doslej je bilo treba Gradtjbena delavnost v Nemčiji Tudi med vojno v Nemčiji nimogo grade« zlasti manjše Gradnja stanovanj v Nemčiji po vojni je bila določena v osnovnih potezah s Hitlerjevim odlokom z dne 15. novembra 1940. Gradbena praksa in zakonodaja bosta pa morali v okviru določenega cilja rešiti še mnoga vprašanja in probleme, da bo gradbeni program v polni meri dosegel svoj cilj. Dočim je v Angliji gradnja stanovanj po Izbruhu vojne večinoma zastala, ker je zmanjkalo gradbenega materijala in delavcev, so lahko v Nemčiji nadaljevali gradnjo stanovanj tudi med vojno. V Nemčiji polagajo posebno važnost na gradnjo delavskih stanovanj. Leta 1939 so zgradili v Nemčiji (staro državno ozemlje brez Posarja) nad 220.000 stanovanj in sicer 190.000 takih, ki so jih jeli graditi že leta 1938. 30.000 pa takih, ki so jih začeli graditi leta 1939. Leta 1939 so začeli graditi 200.000 stanovanj, za lansko leto je bila pa v načrtu gradnja 170.000 stanovanj. V prvih 8 mesecih lanskega leta so jen graditi še 26.000 stanovanj. V istem času so dogradili 74.600 stanovanj, od katerih spada veČina med že omenjenih 170.000 stanovanj iz L 1939. Bilo je torej možno ta presežek okrog 40% dograditi, poleg tega pa začeti še z gradnjo 26.000 novih stanovanj. Novi načrti glede bodoče socialne gradnje stanovanj ne pomenijo nobenega podržavljenja skupne gradnje stanovanj. Zlasti gradnja lastnih stanovanjskih hišic ln stanovanjskih naselbin tam, kjer imajo ljudje svoj kapital, ne bo samo ostala v veljavi, temveč se bo še posebej pospeševala, Tudi privatni pobudi velikih industrijskih podjetij, ki hočejo zgraditi stanovanja svojim uslužbencem, ne bodo postavljene nobene meje. želja po lastnih domovih bo po vojni gotovo zelo velika. Že od svetovne vojne ima zasebna gradnja stanovanj v Nemčiji bistveno drugačen značaj kakor pred letom 1914. Gradnja i domov za lastno uporabo daleč presega gradnjo stanovanjskih hiš, v katerih od- najanuitkom Ta J* med drugim tudi posledica dejstvo* da je bila zasebna gradbena delavnost v manjših mestih ln po kmetih vedno večja kakor po velikih mestih. Tudi leta 1938, ko so zgradili v Nemčiji približno tri petine vseh novih poslopij zasebniki, so bile po kmetih, po občinah ispod 2000 prebivalcev nad tri četrtine vas gradbene delavnosti v privatnih rokah. Po stabilizaciji valute zgrade v Nemčiji vsako leto od 150 do 200.000 zasebnih stanovanjskih hiš, večinoma enodružinskih. Celo v letu krize ln depresije 1932 je bilo zgrajenih nad 90.000 zasebnih stanovanjskih hiš. V zasebni gradnji stanovanjskih hiš je lahko stopalo večje stanovanje zaradi razpoložljivih večjih denarnih sredstev vedno bolj v ospredje. Nova socialna gradnja stanovanj bo pa pritisnila gradbeni delavnosti v Nemčiji po vojni odločilen pečat. Po svojem vplivu na ljudsko politične cilje države in skupno moč širokih množic prebivalstva je postala gradbena delavnost politična naloga državnega vodstva. Izvajanje gradbenega programa v prihodnjih letih naj ne resi samo stanovanjskega vprašanja kot takega, temveč naj ustvari odločilne pogoje za ohranitev zdravja delovnega ljudstva, za povečanje narodnogospodarske proizvajalne moči. Tako bo zagotovljena tudi narodnogospodarska rentabilnost bodoče socialne gradnje stanovanj. Devet žrtev incidenta Pretekli torek je morala četa ameriških mornariških strelcev intervenirati v spopadu, do katerega je prišlo med sanghaj-ako policijo in skupino agentov nangkin-ske policije. V spopadu je bilo devet Američanov ubitih, med njimi tudi neki podčastnik. Do incidenta je prišlo zaradi tega, ker je oddelek mednarodne policije v Sanghaju skušal ustaviti neki avto, v katerem je bila žena policijskega ravnatelja iz Nang-kinga. Sanghajski policijski organi so nameravali avto preiskati. Obenem so hoteli aretirati 16 policijskih agentov iz Nangf-kinga, ki so poskušali preprečiti preiskavo v avtomobilu. V spopadu je bila ranjena tudi žena omenjenega policijskega ravnatelja, nadalje dva nangkinška stražnika, neki Kitajec in se pet drugih ljudi. Zakladi daljnega severa Iz Ottawe poročajo, da se Kanada vedno bolj zanima za arktične kraje, kamor pošilja vsako leto več ekspedicij, da se prepričajo o možnosti razširjenja tamošnjih rudnikov. V ekspedicij ah so zdravniki, misijonarji, trgovski agenti in učenjaki. Kanada noče zaostajati v raziskavanju Ark-tide za Rusijo, ki je že našla tam daleč na severu gospodarsko pomembno oblast. Kanada ima že sicer v svojih arktičnih krajih več rudnikov, iz katerih pridobiva železo, cinik, nikelj in radij, in kjer je zaposlenih okrog 15.000 delavcev, toda strokovnjaki menijo, da se izkorišča le neznaten del naravnega bogastva v arktičnih krajih, ki zavzemajo celo tretjino Kanade, Kanadska viada proučuje zda i vprašanje kreditov, da bd se pospešilo in povečalo izkoriščanje naravnih bogastev v polarnih krajih. Iz Edmonta je bil že organiziran redni zračni poštni promet do Whitehorsta na Jukonu. Ta zračna proga ima zvezo z ameriško zračno progo iz Fairbanksa na Aljaski. Podobna gospodarsko zelo važna zračna proga veže veliko Suženjsko jezero s Coppermine in z Akla vikom na severu, Črnec finSan zaradi posilstva —u V mestecu Qumcyu v LuK>*aiia je v torek šest belcev napadflo nekega črnca. Moža so najprej kamenjali ta mu na/to pognali več strelov v glavo in prsa. crnca so osumbh, da je posilil neko belo dekle. 2e prod dnevi je arotrran. V torek zjutraj pa so belci vdrli v zapore, zaprli paznika in privlekli črnca na uAica. Tam so ga pre-tepali m kamenjaJii. tako da se jt omes/vestiL Ko jo čez nekaj časa zopet prise? k zavesti, je črnec odh i/tel nazaj v zapor da bi rešil paznika. Ta je odredil, naj črnca odpeljejo v najbtižnjo bolnico. NapedaJoi, kr so za to zvedeli, pa so voz z ranjencem pričakali v zasedi ter črnca usrrel i-li. Zakaj imajo robčki obliko kvadrata Dne 21. j^mija 1785 je kralj Ludvik XVI. zapoved al, da morajo odšle i vsi njegovi državljani nositi samo robčke kvadratne oblike, S tem je hotel ugoditi svoji ženi Mariji Antonieti, ki je imela posebno slabost do vsega, kar je melo obliko kvadrata. Mael: 51 Blodna ljubezen Roman Romain je zopet ostal sam in zdelo se mu je, da je mrak iz sobe naenkrat izginil. Njena mladost, njena lepota je bila napolnila s svetlimi žarki njegovo srce in oči, ki so tako hrepenele po svetlobi in solncu. Toda prav ta osamljenost mu je bila prijetna; njene tople besede so ga nekoliko zbegale, čeprav so mu na vso moč laskale. Zdaj je bil zopet pomirjen in lahko je razmišljal. Njegove misli so bile mračne, pri tem pa sladke. Mračne, če je vse tisto, kar mu je povedala Jeanne, zdramilo v njem za trenutek veselje do življenja in željo da bi ostal živ. Mar ni bila ona sama zdravo življenje mladosti, prekipevajoče nad in obljub? Zdaj so mu pa zopet rojile po glavi težke misli o bližajoči se smrti, ki se je že sklanjala nad njegovo posteljo in ki jo je že videl v bledi svetlobi, prodirajoči skozi okna. Pomislil je, da se je dra-žestno bitje pojavilo za hip liki žareč meteor, da je vzdramilo v njem varljivo upanje v okrevanje, da se bliža konec njegovega življenjskega romana. Temu grenkemu spoznanju se je pridružilo nekaj sebičnega zadoščenja. On bo umrl, toda njegova smrt bo sveta. Solze privabi v njene krasne oči, dvomil, da ga vsaj malo ljubi. In če vidi umrli, kaj ki so ga še malo prej gledale tako veselo in prijazno. Plakala bo zavoljo njega, kajti zdaj ni več se godi na zemlji, se osveži njegova duša s sladko roso, padajočo iz oči mlade vdove na njegovo krsto. Ko je prišel zdravnik k njemu tistega dne drugič, ga je ranjenec vprašal z nestrpnostjo in strahom: — No, gospod doktor, kaj si še danes niste na jasnem glede mojega stanja? Ni mi treba prikrivati resnice, ki jo bom itak uganil. Kako dolgo bom še živel? Zdravnik mu je otipal žilo in pregledal rano. Romain ni videl radostnega presenečenja, odsevajočega iz njegovih oči. Veselega obraza je odgovoril na njegovo vprašanje: — Kako dolgo boste še živeli? — Upam, dragi moj, da še dolga leta. Ouelern je smatral zdravnikove besede za običajno frazo, a katero tolaži zdravnik vsakega umirajočega. Pokazal je, da ga ta odgovor ni zadovoljil. — Prosim vas, gospod doktor, ravnajte z menoj, kakor z možem. Doprinesel sem vam jasen dokaz, da mi je čisto vseeno, kako si vi in vaši kolegi čisto zaman prizadevate podaljšati mi življenje. Povejte mi vso resnico. Smrti se ne bojim. — Saj vam govorim resnico,, vi nevernež, — se je branil stari zdravnik. — Toda včeraj vam še ni- sem mogel z gotovostjo zatrjevati tega, kar vam lahko danes. In da bi zavrnil vsak ranjencev dvom, je pripomnil: — Cujte, zdaj vam vse odkrijem. Bolj nego rane so me vznemirjale njihove posledice. Krogla je ranila jetra samo površno, in Če bi bila odstranjena, bi bili že davno zdravi. Nesreča je pa hotela, da so pustili v jetrih svinčenko in to je povzročilo vnetje. Bal sem se, da bo nastalo notranje izločanje in kot posledica gnitje trebušne mrene. Zdaj smo pomirjeni, rana se je zaprla in gnoj pride na površje... Odveza! je rano in pokazal Romainu kraj lise temnomoder kolobar ček v obliki bulice. Pritisnil je nanj s prstom in ranjenec je zastokal — No, vidite, — je dejal, — zahvalite boga, rešeni ste. Videč to liso sem se včeraj bal, da se bo vaša rana vnela, zdaj mi je pa že jasno. Jutri ali pojutrišnjem se bo bulica zmehčala, potem jo pa prerežemo in vse bo dobro. — Ah, — je vzdihnil častnik in odleglo mu je. — Bil sem že pripravljen na pot na oni svet Zdaj pa naj začnem živeti znova, a... prosim vas, ali bom mogel pojutrišnjem že vstati? Stari zdravnik ga je začudeno pogledal — Vstati? Mislim, da se šalite. V nevarnost hočete spraviti svoje zdravje? Se dober mesec dni boste morali ostati v postelj iin niti ganiti se ne .. Potem bomo pa videli... — Se mesec dni ostati v postelji? — je zatarnal Romain obupano. — Ne obžalujte tega in bodite previdni, zlasti dokler se tvor ne predre. Hudo vas bo še bolelo, potem bo pa konec bolečin. Sicer se mi pa zdi, da imate zelo ljubko družico, ki vam bo pomagala prenašati muke. In smeje je zdravnik odšel. Tistega popoldne je sprejel Romain Jeanne drugič, v spremstvu njenega očeta. Jeanne je kar žarela od radosti. Prav kar je bila zvedela od zdravnika razveseljivo vest, in požurila se je, da bi mogla deliti z ranjencem svojo srečo. Ouelern je bdi srečen, videč jo tako srečno. Tega tudi ni prikrival Z otroškim veseljem je poslušal njen radostni glas. Zdaj je smel začeti novo živ«-ljenje in poznal ni nič boljšega kako bi zapolnil čas, kakor poslušati sladke besede svoje žene. Sicer je pa šlo vse tako, kakor je bil povedal zdravnik. Zvečer so nastale hude bolečine. Pričale so o krajevnem vnetju tkiva. Dokaj močna vročica je pripravila ranjenca ob spanje, zopet je postal malodušen in nehal je gojiti željo, da bi mogel vstati. Se dva dni je trajalo, preden je tvor dozorel m se zmehčal Potem je pa ostro rezilo dovršilo sveje delo. Tiste dni je našla Jeanne zaprta vrata. Tretjega dne so ji pa že dovolili vstopiti. Njeno prvo vprašanje je bilo, ali bi zdravnik dovolil vzeti Urejuje Josip Zapančlft U Za Narodno t ffa dal lista Oton CfariataC M Vai i