1 nCAUiŽNlCA °0 Mžale konoplan induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXXVII OKTOBER 1989 Četveroboj med podjetji Svilanit — Tosama — Dekorativna — Induplati je letos potekal v Ljubljanski Dekorativni in sicer 30. septembra. Ekipno so tekmovalci iz Induplati zasedli 1. mesto. Čestitamo vsem iz gornje fotografije! Induplati in spremembe v družbi Reformna prizadevanja v družbi so tako očitna, da bi se slepili, če bi jih podcenjevali in neupoštevali. Za delovno organizacijo je pomembno razčleniti, kam nas dejansko vodijo. To, da nas vodijo v tržno gospodarstvo, je parola, ki nam ne pove, kako naj se v spremembe vključimo. V naslednjih stavkih želim razčleniti moje poglede na spreminjanje odnosov v družbi, ki smo mu priče, pa njihovega bistva vsakodnevno pravzaprav ne zaznavamo, v daljšem obdobju enega leta ali nekaj let pa nas bodo spremembe zanesljivo udarile. Če se bomo vanje vključili, jih lahko pozitivno izkoristimo, če ne, bodo posledice lahko zelo neprijetne. Kot prvo in najpomembnejše je spreminjanje težišča v zakonodaji od vseh ustav pa do zakonov: Primarno postaja ustvarjanje dohodka (dobička), medtem ko se skrb za njegovo delitev (pravično?) v veliki meri prepušča samim ustvarjalcem dobička. Druga značilnost, ki ima zelo tesno zvezo z prvo, pa je omahovanje glede lastnine. Privilegiranost družbene lastnine je, kot vse kaže, v zatonu. Pluralizmu različnih oblik lastnine, ki bi bile med seboj enakopravne, pa iz idejnih razlogov še nismo dokončno rekli »DA«, čeprav vsaj v Sloveniji menim, da smo že zelo blizu takšni odločitvi. No, Zveza komunistov se še ni jasno opredelila in tu moramo počakati na kongrese. Temu rahlo teoretičnemu uvodu pa naj dodam konrektno, kaj to pomeni za DO Induplati: — Induplati je delovna organizacija v družbeni lasti in bo še kar nekaj časa ostala (vsaj do razjasnitve dileme na idejni oziroma sistemski ravni). V poslovanju pa se že in se bomo vse več srečevali in poslovali s partnerji, ki v svoji organiziranosti favorizirajo druge oblike lastnine (privatna, skupinska, delniška). Navsezadnje se v izvozu in uvozu na Zahodu to dogaja že ves čas. Vsem tem partnerjem moramo biti po svoji učinkovitosti enakopravni in izgovor na naše specifične pogoje dela z družbeno lastnino enostavno odpade. Če v tem ne bomo uspevali, nas čaka stečaj, ki je bil kot pravno sredstvo vedno prisoten, vendar v praksi ni živel, a očitno počasi zanesljivo prodira kot pravni način umiranja neučinkovitih. Smatram, da nas te spremembe naravnost silijo, da naša razmišljanja in ravnanje podredimo klasičnemu podjetništvu, kar pomeni: — da je podjetje naše (Seveda je to teoretično in praktično nedorečena misel, vendar če se omejimo na trenutno zaposlene, upokojene, kjer je vprašanje minulega dela ..., je določenost vendarle večja kot danes. Niso razčiščeni deleži, ni jasna vloga direktorja, saj se ne ve, koga zastopa; lastnike ali družbo? ... pa vendar je tak skupin-sko-lastninski koncept zanesljivo najboljši v prehodnem obdobju.) — da z najmanjšimi stroški dosegamo največji možni dobiček (Prav tu, menim, imamo največ rezerv. Racionalnost trošenja se je dolgoročno v sistemu družbene lastnine pokazala za problematično. Pri tem moramo smatrati tudi osebne dohodke kot strošek. Posledica nepriznavanja osebnih dohodkov kot strošek se nam kaže v prevelikem številih, zaposlenih na vseh ravneh v družbi, pa tudi v Induplati. Preveliko število ljudi pa verižno povzroča opravljanje tudi nepotrebnih del, predvsem pa je zaščita delovnega mesta in zaposlenega prinesla nerazumen odnos do dela in predmetov dela. Tudi pri nas se to kaže. Lahko sem zelo konkreten. Začne se s prihodi na delo in zamudami, konča pa z odhodom iz tovarne. Najbolj karakteristična oblika tega odnosa je po mojem mnenju prav odhod iz DO ob koncu dopoldanske in popoldanske izmene. Skupinsko pomikanje proti vratom pet minut pred koncem delovnega časa dokazuje, da tovarna ni naša. Prepričan sem, da ima večina poštenih delavcev, ki se sicer zavestno predčasno najdejo v takšni situaciji, zelo neprijeten občutek, primerjal bi ga z občutkom, kot da bi nekomu nekaj ukradel, nihče pa nima občutka, daje sebi vzel pet minut. V samem delovnem procesu se nam to kaže kot zahteva po vedno večjem številu zaposlenih za približno isto količino opravljenega dela. Kaže se v odnosu do 'predmetov dela, saj se tisti, ki je stopil na balo blaga, ne zaveda, da je tisti meter, ki ga je uničil, dražji od njegovega zaslužka v osmih urah, da metanje preje v nekaj metrov oddaljen zaboj povzroča v tkalnici nepopravljive napake in škodo, kije neprimerljiva s ceno dela, da metanje šotorov in prigrad, ki so vredne precej več kot naša povprečna mesečna plača, lahko povzroči reklamacije in dolgoročne tržne posledice. S tem, ko tu nikogar konkretno ne imenujem, se reševanju takih in podobnih problemov raje izogibamo. Spremembe nas pa silijo, da prav tu uredimo stvari. — da dobiček vlagamo tja in tako, da bo dal v najkrajšem času največji možni rezultat (zopet dobiček) (Smatram, da je pri tem potrebno imeti razvito funkcijo razvoja novih proizvodov in marketing, ki morata biti specialistična za posamezno vrsto proizvodov — šotori, zavese in prti, tehnične tkanine, izdelki iz plastificirane tkanine in imeti enakovredno moč odločanja kot funkcija trženja in proizvodnje.) Poslovanje v pogojih visoke inflacije nam ne omogoča, da bi se tem ciljem v večji meri posvečali, saj veliko energije in volje izgubljamo pri reševanju težav, ki jih v normalnih pogojih npr. na Zahodu, sploh ne poznajo. To seveda ni in ne sme biti izgovor za počasnost preobrazbe, ki je pred nami. Vendar moramo pri vseh spremembah zagotoviti, da bodo dajale boljše rezultate, ob tem pa morajo medsebojni odnosi ostati dobri in konstruktivni. Dušan Leb HIŠI Ob poti dviga se mogočna hiša, s prezirom na sosedo nizko zre, a da v njej sreča prava dom je našla, tega v napuhu svojem se pač ne zave. Ogromna soba v prvi hiši se blešči in za bogato obloženo mizo šest oseb sedi, a vse bogastvo v hladu se topi, ki jim iz src in iz oči žari. Besed prisrčnih niso zmožni dati, vezi ne znajo niti poiskati, vsak zase samo vztrajno premišljuje, kako življenje svoje naj si oblikuje. A v mali nizki hišici toplina je doma, pogovor teče, čuti vse bogastvo se srca. Nihče bogastva večjega si ne želi, kajti ljubezen in toplina src jih bogati. Danica Predstavljamo letošnje inovatorje Od zamisli do uresničitve Letos je prijavila inovacijsko zamisel sodelavka - diplomirana inženirka tekstilne tehnologije GORDANA ČARDAŠE VIČ, zaposlena kot obratovodkin j a v obratu konfekcije Radomlje. Urednica Konoplana se je z njo pogovarjala o njenih idejah. _____ Gordana Gardaševič, prosim, da opišete inovacijo, ki ste jo prijavili v letošnjem letu! V letošnjem letu imam prijavljeno inovacijo pri robljenju strehe šotora ŠD 88. Potek dela pred in po uvedbi inovacije je naslednji: Na streho šotora ŠD 88 dimenzije 3,12x 16,64 m in teže okrog 56 kg šivilja prišije 5 kosov prečnih trakov. Potem streho zarobi (širina robu 12 cm) na vseh štirih stranicah. To je faza 35. Zaradi velikega volumna in teže blaga je delo utrudljivo in počasno, zato sem z uvedbo inovacije olajšala izdelavo enega dela faze 35. Opis izdelave faze 35 po uvedbi inovacije je takšenle: Prej opisana faza je razdeljena na dve novi fazi in sicer fazo št. 106 in fazo št. 107. Pri fazi 106 šivilja izdela vzdolžni rob na delu še nesestavljene strehe. Ta del širine 1,15 m in dolžine 16,64 m je navit na balo, postavljeno na uleža-jenem nosilcu, voden preko vodila — distančnika, uležajenega transportnega valja, obloženega z materialom z velikim tornim koeficientom, v robilec širine 12 cm in naprej pod šivalno tačko, kjer nastane zahtevani rob. Tako zarobimo levi in desni del strehe. Oba zarobljena dela ter neza-robljeni srednji del se potem sestavijo (sešijejo) v celoto. Sledi faza 107, pri kateri se prišijejo prečni trakovi, prečno robljenje, ter 8 oz. 9 gurt. Za opisani novi način šivanja je bilo potrebno izdelati in opremiti šivalni stroj Necchi, klasa 977 104 z naslednjo opremo: — stojalo za balo z uležajeno oso vino, sestavljeno iz treh delov, — uJežajen transportni valj, prevlečen z materialom z zadostnim tornim koeficientom, — nosilci transportnega valja, — vodilo distančnik, — robilec širine 12 cm, — miza kot podaljšek plošče šivalnega stroja. Učinek inovacije: — vzdolžno robljenje strehe (faza 106) zahteva sedaj veliko manjši fizični napor; — zaradi šivanja z robilcem je širina robu povsod enaka in je izdelek lepši ter kvalitetnejši; — čas šivanja se je skrajšal. Kdaj oziroma kako se vam porodijo ideje o izboljšavah pri šivanju vaših proizvodov? Ponavadi me začne motiti obstoječi način izdelave določene faze. Moti me zato, ker je neroden, utrudljiv, počasen, povrhu pa dobimo Šivalni stroj z vpeljano izboljšavo. prevzemu izdelkov nenehno opozarjajo na to. Tako začnem premišljevati, kako spremeniti zadevo na bolje. Zasnovo — idejo kar hitro izoblikujem, sama izvedba pa potem ponavadi' nastaja dolgo časa, ker izdelek ni vseskozi v proizvodnji, pa tudi inovacije niso moja glavna dejavnost. Ko je enkrat stvar popolnoma gotova in vpeljana v proizvodnjo, poleg tega pa pokaže še dobre rezultate (kvaliteta, način izdelave in količina), sem šele zadovoljna. Nameravate nadaljevati z izboljšavami pri vašem delu? Ali že obdelujete kakšno zamisel? Vsekakor so izboljšave proces, ki traja in se nadaljuje. Nekaj mojih izboljšav je že vpeljanih v proizvodnjo. Vseh niti nisem prijavila, ker prijavljam samo tiste, ki prinašajo večje prihranke. Če obdelujem kakšno zamisel? Ja, obdelujem . .. Zaenkrat samo še premišljujem in kombiniram izvedbo zamisli. Upam, da mi bo uspelo. 1 - stojalo za balo 2 - transportni valj 3 - nosilci 4 - vodilo — distančnik 5 - robilec 12 cm 6 - miza podaljšek Ob letu spet nasvidenje Na začetku septembra so se spet srečali upokojenci in upokojenke Induplati. Na lepo in jasno petkovo popoldne, osmega septembra, se jih je zbralo v tovarniški restavraciji in dvorani okrog 350. Od 12. do 13. ure so številni obiskali tovarno in si ogledali njene proizvodne prostore. Vsakdo je pohitel v obrat, v katerem je delal večino svojega življenja. Zatem so imeli upokojenci v dvorani enourno kulturno prireditev s pozdravnim govorom tovariša direktorja Dušana LEBA. Prisotni so radi prisluhnili harmonikarskim vižam naših najmlajših. V programu so jih z igranjem hramonike presenetili trije mladi fantje (v starosti 4,8 in 11 let) in ena 8-letna pevka, hčerka našega sodelavca. V program sta bili vključeni tudi pesmici dveh naših pesnic — Danice Bleje in Katarine Letnar in folklorna skupina iz Most. Bilo je zanimivo, saj so gledalci nastopajoče velikokrat nagradili z navdušenim ploskanjem. Po končani proslavi so upokojencem delavci gostinske dejavnosti pripravili okusno kosilo. Zatem je sledila zabava, na kateri je prisotne kratkočasil narodnozabavni ansambel Bonus. Mnogi so se ob lepih vižah tudi zavrteli. Nekako ob 12. uri so se skozi glavna tovarniška vrata vsipale skupinice upokojencev ali posamezniki. Pri vratarnici so čakali obratovodje, ki so prišleke vodili v »svoje« obrate. Nekateri so zavili v predilnico, drugi v opleme-nitilnico, tretji v tkalnico, ali v manjše delavnice. Urednica Ko-noplana se je pridružila skupini, ki si je z Vinkom Kepcem ogledovala tkalnico. Delavke so ogledovale stroje, otipavale prejo in se pogovorile z delavko pri stroju ali z mojstrom vzdrževalcem, če so ju še poznali. Precej je bilo primerov, ko se aktivni delavci in upokojenci niso več poznali. Tisti, ki so se poznali, ker so nekdaj delali skupaj, pa so si veselo segali v roke. Z nekaterimi sem se ob tej priliki malo več pogovorila. ZOFI BERGANT je bila tkalka. V tkalnici je delala 30 let. Celih 10 let je delala v treh izmenah. Po dnevi ali po noči. Sedaj, ko je upokojena, se ukvarja z delom na domači kmetiji. Počuti se veliko bolje kot prej, ko je še hodila »na šiht«, saj si delo sama izbira. PAVLA ŠTRUKELJ je doma iz Mengša. V tkalnici je bila 28 let, sprva je bila delavka pri stroju, zadnja leta pa preddelavka. Upokojena je že 17 let. Sedaj pazi vnuke in gospodinji Veliko pa ne more narediti, saj je precej bolna, ima namreč samo eno ledvico. TILKA KVAS je stara 54 let. Upokojena je tri leta. V tkalnici je delala 30 let. Skupne delovne dobe pa ima 35 let, saj je 5 let delala drugje. Tilka tudi med upokojitvijo ne miruje. Doma pazi vnuka in se ukvarja z domačimi opravili. Tilka je tudi opazila, da so stroji v novi tkalnici zelo izboljšani in tkejo kvalitetneje kot so nekdaj. Nasmejani obrazi pred menzo Skupina delavk se je počasi, z veselimi obrazi in pričakujočimi očmi, odpravila iz tkalnice skozi dvoriščna vrata proti restavraciji. Tukaj je bilo pri vhodu zbranih že precej delavcev. Nekateri pa so še prihajali. Urednica Konoplana se je pomešala v skupino in se z nekate- rimi pogovorila o njihovi delovni dobi v Induplati ter o življenju po upokojitvi. NACE ŽARGI je star 81 let in je bil na srečanju eden od najstarejših upokojencev. V tkalnici je vitalni dedek delal 39 let in tri mesece, in sicer na stroju Kroping. MARIJA PAVLIN je upokojena 7 let. 16 let je delala v predilnici, 15 pa v šivalnici. KAROL DIVJAK je že tudi v letih, saj je upokojen 20 let. Ravno toliko let je delal v predilnici, ob česalnem stroju za lan in konopljo, tako imenovani Hekelci. Njegovega stroja sedaj ni več, nadomestili so ga modernejši stroji. ALBIN ROJC je doma iz Hudega, star je 77 let. Upokojen je 17 let. 23 let je delal v Induplati kot zidar. Ker težko hodi peš, se je na srečanje pripeljal s kolesom. Pravi, da se lažje vozi s kolesom kot pešači. FRANC LUŽAR se je na srečanje pripeljal z mopedom. Takoj ga je obstopilo nekaj nekdanjih sodelavcev in ga pokaralo, ker se je pripeljal brez čelade, saj bi imel lahko opravek z miličniki. Franc je upokojen 4 leta. Prej pa je delal v Induplati 40 let, vse skozi v oplemenitilnici, kjer je bil barvar. Živi v Zg. Jaršah. Odkar je doma, pomaga ženi paziti vnučke. MARIJA in AVGUST OREHEK sta doma iz Gorjuše. Žena je v Induplati delala 22 let. Bila je v tkalnici, v šivalnici, nazadnje pa v čistilnici blaga. Upokojila se je invalidsko, tako daje doma že 6 let. Mož je 13 let delal v čistilnici blaga, 17 let je bil zaposlen kot nočni čuvaj, 5 let pa je bil vratar. Skupne delovne dobe ima 40 let, upokojen pa je 3 leta. Na srečanje v Jarše se je pripeljal s fičkom. Kljub temu, da sta Marija in Avgust upokojena, ne mirujeta. Doma imata malo kmetije, na kateri pridno delata. Z veseljem skrbita za kravico in nekaj zajcev, s čimer prispevata tudi k zmanjšanju življenjskih stroškov. Včasih smo bili bolj nasmejani kot so sedaj Dvorana ob restavraciji Induplati ni mogla sprejeti veh 350 upokojencev, ki so se udeležili srečanja. Zato jih je nekaj sedelo v restavraciji. Vendar tudi oni niso bili odrezani od središča dogajanja. Kulturno prireditev, ki je potekala na odru v dvorani, so upokojenci v restavraciji spremljali prek video posnetkov. Ko pa se je kulturni program zaključil, so se začeli veseli pogovori za mizami, tako da so sogovorniki zunanje dogajanje kar izključili. Eni so bili bolj zgovorni, drugi pa so bolj opzovali, kdo je prišel na srečanje in s kom se lahko rokujejo. Vsi pa so si imeli veliko povedati, saj je od prejšnjega srečanja minilo leto dni, v tem času pa se je marsikaj zgodilo. Tudi upokojencem čas hiti, preneka-terim še hitrje kot prej, ko je imel redno pot: dom — služba — dom (kjer je bilo treba gospodinjiti in skrbeti za otroke). Pa si poglejmo, kaj so povedali upokojenci pri mizah! DRAGI ZALOKAR je stara 75 let. Upokojena je že četrt stoletja. V Induplati je delala okrog 20 let. Zaradi sodelovanja v NOB se je lahko prej upokojila, saj je imela dvojna leta. V tovarni je delala najprej v tkalnici, nato v pripravljalnici, nazadnje pa še v oplemenitilnici. Ob isti mizi je sedela tudi JULKA KOČAR. Prijazna gospa je doma iz Hudega. Upokojena je 6 let. V Induplati je delala 29 let, v mladosti pa je 3 leta služila pri neki družini v Kamniku. Sedaj ko je upokojena, pazi vnučke, kuha hčerki in se ukvarja z vrtom. Poleg obeh sogovornic sta sedela še zakonca ŠTEFKA in ALOJZ KLANČAR. Žena Štefka je bila v Induplati zaposlena 35 let. 23 let je delala v tkalnici, 10 let v konfekciji, zadnji 2 leti pa je šivala zavese. Upokojena je 9 let. Nasmejana je povedala, da se sedaj malo bolj posveča možu, veliko kolesari, vozi se z avtom in pazi vnučke. Mož Alojz je bil v Induplati zaposlen 33 let. Upokojen je 6 let. Kljub upokojitvi ga še videvamo v Induplati, saj tukaj dela honorarno kot varnostnik. Honorarno zaposlitev si je izbral zato, ker sta njegova in ženina pokojnina nizki, stroški življenja v bloku pa so precej visoki. Pa še zdravega se počuti, zato se mu zdi škoda, da bi se predajal brezdelju. Pri sosednji mizi sta sedela v veseli družbi tudi FANIKA CEDILNIK in ERNEST CVETKO. Cedilnikova je povedala, da je bila v Induplati zaposlena 35 let. Delo v Induplati je bila njena prva in zadnja zaposlitev. Upokojena je 7 let in živi v Domžalah. Kot mlado dekle je pričela delati pri obračunu osebnih dohodkov. Potem sojo prerazporedili v obratovno knjigovodstvo, nazadnje pa je spet delala pri obračunu osebnih dohodkov. Po upokojitvi je sogovornica oskrbovala ostarelo mater, ki je že umrla. Sedaj pazi vnučka, veliko plete, zelo rada pa si tudi utrga čas za branje knjig. Velikokrat obišče prijateljice in se udeležuje izletov. Skratka, njeno življenje je umirjeno, vendar zelo pestro. Po pogovoru je Cedilnikova celotnemu kolektivu Induplati zaželela veliko delovnih uspehov. Ernest Cvetko je doma iz Medvod. V Induplati je bil zaposlen 16 let. Bil je na delu upravnika restavracije in počitniških domov. Upokojen je 14 let. Sedaj doma obdeluje vrt ter se vozi z mopedom. Srečanj upokojencev se redno udeležuje. Je pa pripomnil, da pozna čedalje manj ljudi. Pri mizi ob steni dvorane sta v krogu nekdanjih sodelavcev sedeli MARIJA HRIBAR in MILKA GRILC. Hribarjeva živi v Zg. Jaršah. Stara je 81 let in je bila že veteranka med zbranimi upokojenci, čeprav je na pogled skrila precej let. Upokojila se je daljnjega leta 1962. V Induplati je delala 11 let. Ima pa še partizansko pokojnino, saj je sodelovala v NOB od 1941. leta. V naši tovarni je delala v mokri predilnici in v šivalnici. Marija sedaj živi pri hčeri, kjer pazi že na pravnuke. Poleg tega se ukvarja še z vrtom in gospodinjstvom. Kljub letom se počuti zdrava, čeprav jo včasih mučijo noge. Med pogovorom je sogovornica obudila tudi spomin na težke vojne čase, v želji, da se ne bi nikdar več ponovili. Na vojno ima grenke spomine, saj je bila tudi v arestih. V Begunjah je bila celo vklenjena in je njeno življenje viselo že na nitki. »Hvala bogu,« je dodala, »da me je venomer spremljala sreča. Moram pa priznati, da nisem še nikoli živela tako dobro kot sedaj. Zato želim življenje v miru tudi prihodnjim rodovom.« Tudi Milka Grilc je doma iz Zg. Jarš. Je dve leti mlajša od Marije. Upokojila se je leta 1962. 19 let je delala v tkalnici. Pred tremi leti jo je zadela kap na eno stran telesa. Od takrat ima eno roko negibno, tako da skrbi samo zase, pa še to težko. Tudi gospodinji težko, saj jo posledice kapi močno ovirajo. Ob mizi v sredini dvorane sem srečala MARIJO PETERCA in MARIJO URBANIJA. Peterčeva je Mengšanka. V Induplati je delala 34 let. Upokojena pa je eno leto. Marija je bila 20 let tkalka, preostali čas pa je bila v predilnici. Ker je od upokojitve minilo šele leto dni, je Mariji še vedno nekoliko dolgčas po sodelavcih. Spočetka sojo velikokrat oblile solze spomina in težnje po stike z ljudmi, s katerimi je delala toliko let. Potem se je tolažila s mislijo, da je na dolgem, dolgem dopustu. Sedaj je nekoliko bolje. Rada ima red v stanovanju, zato nenehno nekaj pomiva in pospravlja. Družbo pa ji dela tudi ptiček in zajčki. Urbanijeva Marija pa je doma iz Lukovice in je stara 77 let. »Na šiht« v Induplati je hodila 20 let, kjer je delala v tkalnici. Upokojena je 21 let. Marija se srečanja upokojencev večinoma udeleži vsako leto, seveda če ji to dopušča zdravje. Zadnje čase se namreč ne more preveč pohvaliti z zdravjem. Sogovornica se srečanj upokojencev rada udeležuje. Ob tem se razvedri in pogovori z nekdanjimi sodelavci. Doma se namreč ukvarja z vnučkom in dela na njivici, na kateri pridela sočivje in zelenjavo, da se lažje preživlja z nizko pokojnino. V prostorih restavracije sta pri kosilu klepetali MARIJA MAJDIČ in FANIKA CERAR. Obe sta malo pozornosti posvetili tudi reporterki. Majdičeva Marija živi na Viru. Upokojena je 10 let. V času aktivne delovne dobe je 19 let delala v mokri predilnici, 11 let pa v čistilnici blaga. Sedaj, ko je upokojena, se ukvarja z delom na domačem vrtu in z gospodinjstvom. Dopoldne pa pazi tudi vnučke. Gospa Marija se srečanj upokojencev udeleži vsako leto, saj rada sreča stare, poznane obraze in se pogovori z nekdanjimi sodelavci. Fanika Cerar je doma iz Vrhpolj. Stara je 53 let. Na srečanje se je pripeljala s fičkom. V Induplati je delala 35 let; 17 let je bila v tkalnici, 18 let pa v sukalnici. Sogovornica je upokojena 3 leta._ Odkar je doma, Fanika pazi vnučke. Imajo tudi malo zemlje, na kateri ima dovolj dela, saj mož zaradi bolezni težko dela. Precej skrbi pa posveča tudi hčerki, ki obiskuje srednjo šolo. To je nekaj kratkih pripovedi o življenju po upokojitvi. Za podrobnejše prikaze je časa seveda primanjkovalo. Če bi namreč hoteli opisati delovne dneve posameznega upokojenca, bi se mu morali pridružiti na domu. Kajti nemogoče je v nekaj stavkih opisati vsa doživetja, ki jih doživlja človek potem, ko mu ura ni nič več gospodar; ko lahko v miru pozajtrkuje; ko lahko odide na sprehod v naravo, ne da bi ga priganjal čas, da mora biti ob tej in tej uri doma; ko lahko neovirano nabira borovnice, maline, gobe, kostanj; ko lahko prisluhne življenju narave, ptičev; ko lahko ure in ure odgovarja na vprašanja vnučkov; ko ... Seveda ni vse tako enostavno, saj tudi upokojence pestijo skrbi, če nič drugega, je treba zaradi nizkih pokojnin zategniti pasove in omejiti življenjske potrebe. Toda dejstvo je, da je večina upokojencev gospodarjev svojega časa, kar je tudi veliko vredno. Zato želimo vsem upokojencem, da se ne pehajo za dobrinami in v miru preživljajo dneve počitka. Le tako se bomo drugo leto lahko zopet srečali. Pozdravi od doma Vsi upokojenci se seveda niso mogli udeležiti srečanja. Mnogim je udeležbo preprečilo slabo zdravstveno stanje, oddaljenost kraja bivanja, pa še marsikaj drugega. Trije od njih so se oglasili s pismom. , Upokojenka MICKA — PLEJ BAŠA iz Dokležovja pri Murski Soboti se je zahvalila za povabilo na srečanje upokojencev. Napisala je, da se zaradi bolezni ne more udeležiti srečanja. Zato pa ob tej priliki prav lepo pozdravlja celotni kolektiv in vse upokojence. Vsem želi zdravje in uspehe pri delu. S pismom se je oglasila tudi upokojenka TILKA KURALT iz Tomiš-lja. Delovni organizaciji se je zahvalila za povabilo na piknik. Vsem upokojencem je zaželela prijetno praznovanje in obilo zabave, aktivnim delavcem pa uspehe in napredek pri delu. Prek hčerke je poslal pozdrave upokojenec EDI ROJC iz Hudega. Srečanja se zaradi bolezni, žal, ni mogel udeležiti. Že en mesec pred piknikom je bil v bolnišnici, kjer je še sedaj. Doslej se je udeležil vseh srečanj. Kajti srečanja s starimi znanci mu vedno ostanejo v lepem spominu. Letos pa mora zaradi višje sile pozdraviti vse upokojence in tudi aktivne delavce kar prek Konoplana. Reportažo pripravila: Lada Orehek Besede zahvale glavnega direktorja Glavni direktor Induplati Dušan Leb je upokojencem v pozdravnem govoru povedal nekaj misli. Poudaril je, da so kot delavci tekstilne tovarne v neprimerno drugačnih razmerah in časih prispevali ogromen delež k povojni obnovi in kasnejši rasti tudi drugih industrij in k razvoju družbe nasploh. Tekstilna industrija je bila po vojni pravzaprav edina za tisti čas močna panoga in družba se je oprla nanjo. Vendar jo je, lahko trdimo, danes pozabila. Pa tudi v vsej povojni zgodovini so bila redka obdobja, ko je tekstil, pa tudi Induplati, beležil dobre rezultate. Takšni časi so pa vedno pomenili pospešeno modernizacijo tovarne in ne najboljših plač. Posledice tistih časov občutijo upokojenci tekstilnih tovarn, katerim se je družba oddolžila z nizkimi pokojninami. Nadalje je govornik navedel, da skuša kolektiv tudi sedaj, tako kot v preteklosti, gospodariti z lastnim ustvarjenim denarjem. Seveda ni povsod tako. Mnoge tekstilne tovarne v ljubljanski regiji gospodarijo odlično, nekatere pa so celo na pragu stečaja. Naše podjetje je nekje vmes. Vendar pa premalo denarja namenjamo razvoju. Čedalje bolj zaostajamo za kraji ob zahodni meji, ki so bili po vojni enako ali celo manj razviti. Direktor je prisotnim tudi orisal, kako se nameravamo v Induplati prebijati v prihodnost. Po temeljitem premisleku, kaj storiti, bo treba to vsekakor izvesti. Temeljno vodilo pri delu pa je: DELATI IN ODLOČATI MORAMO TAKO, KOT BI TO STORILI DOMA! Če se bo vsak delavec postavljal v vlogo lastnika tovarne, bomo dosegali dobre rezultate. Tovariš direktor je zbrane upokojence opozoril, da so med ogledom tovarne lahko ugotovili, da kakšnih velikih sprememb v posameznih obratih ni: (Nadaljevanje na naslednji strani - spodaj) IZ SEJNE SOBE Delegati v delavskem svetu so sprejeli sklep, da se vsi stanovanjski krediti s stanjem pod 200.000.- dinarjev odplačajo v enkratnem znesku. Za ostale kredite pa se mesečna anuiteta poveča na 200.000.-dinarjev. S tem bodo odpadli odtegljaji,za pred leti dodeljene stanovanjske kredite, ki so za marsikaterega delavca v višini okrog 100.- dinarjev (deset starih jurjev). • • • Na pobudo sindikata so strokovne službe Induplati pretehtale predlog za organiziranje »združevanja prostih sredstev« (ponekje to službo imenujejo interna banka, hranilna služba idr.). K obotavljanju ustanovitve takšne službe sta vodila dva razloga: številni oddelki, ki so lokacijsko izven Jarš, kamor je prevoz denarja otežkočen in neplačane realizacije. Za ustanovitev take službe pa sta ravno tako delovala dva razloga: omogočanje delavcem, da ohranijo čimbolj realno vrednost osebnih dohodkov ter svojih prihrankov in premostitev občasnih likvidnostnih težav podjetja. Po tehtanju razlogov sta obveljala razloga za ustanovitev službe združevanja prostih sredstev delavcev. Le-to smo delavci ustanovili s 1. oktobrom letošnjega leta. Član združenih sredstev je vsak delavec, ki je podpisal izjavo o včlanitvi. V njej se je podpisani izjavil, kolikšen delež svojega osebnega dohodka želi mesečno vplačati v združena sredstva. Te odstotke delavec lahko spreminja. • • e — v predilnici se še vedno največ ukvarjamo z akrilom, — v tkalnici je proizvodnja zelo pestra in kot kaže, bo še bolj, — oplemenitilnica poskuša obdelati nekoliko večjo količino tkanin, ki jo proizvedejo lani kupljene nove Sulzer-jeve statve, — konfekcija pospešeno dela predvsem za izvoz na vzhod in zahod, — letos smo odprli novo trgovino v Novem Sadu, tako da imamo z jarško, sarajevsko in beograjsko sedaj štiri lastne trgovine. Kupilismo še prostor za prodajalno v Mariboru, skratka, v boljše čase želimo predvsem s pospešeno in agresivno prodajo, ki ji bo proizvodnja morala slediti. Nazadnje je govornik zaželel vsem prisotnim prijetno srečanje in jim zagotovil, da se bomo trudili, da bo tovarna dajala kruh tudi mlajšim generacijam. Na seji delavskega sveta so bile sprejete tudi spremembe pravilnika o delovnih razmerjih. Spremembe zadevajo delovni čas. Doslej smo imeli v pravilniku navedeno, da v dopoldanski izmeni traja delo od 5.50 do 14.05 ure. Na željo delavca in ob pogoju, da je to dovoljeval delovni proces, je bil delavcem lahko določen delovni čas od 6.15 do 14.30 ali od 6.45 do 15. ure. V zadnjem času pa se je znatno poslabšala disciplina glede prihodov na delo. Vedno večje bilo zamud, katere pa so vratarji zaradi različnih delovnih časov čedalje težje kontrolirali. Zaradi dosega večje delovne discipline je direktor podjetja predlagal, da se za dopoldansko izmeno določi delovni čas od 5.50 do 14.05 ure, kadar pa je to v interesu delovnega procesa (enoizmensko delo, sodelovanje z zunanjimi institucijami), pa se lahko posameznim delavcem določi delovni čas od 6.45 do 15. ure. • • • Delegati so slišali tudi informacijo v zvezi z upoštevanjem delovnega časa v času službenega potovanja. Pojasnila pa so naslednja: 1. Če je delavec na službeni poti dalj časa, kot sicer traja njegov polni delovni čas, vendar efektivnega dela ne opravi več kot poln delovni čas, potem se šteje, da je opravil svoje delovno obveznost v polnem delovnem času. 2. Če je delavec na službenem potovanju opravil delo v krajšem času od polnega delovnega časa, potem se šteje, da je izpolnil svojo delovno obveznost in da je delal poln delovni čas, če je bila narava potovanja taka, da se sicer na redno delo ni mogel vrniti. 3. Če delavec na službenem potovanju delo opravlja v efektivnem pomenu dalj kot poln delovni čas, potem se mu seveda priznava delo prek polnega delovnega časa, vendar samo toliko, kolikor je šlo za efektivno delo in se k temu delu ne prišteva siceršnji potrebni čas za službeno potovanje. Če odide delavec na večdnevno potovanje (npr. 3 dni), pa v teh treh dneh ne opravlja efektivnega dela več kot poln delovni čas, je opravil samo svojo delovno obveznost v polnem delovnem času, ne morejo pa se mu v delovni čas priznavati tiste ure, ki jih je pač porabil za službeno potovanje. Same odsotnosti z dela zaradi službenega potovanja torej brez upoštevanja efektivnega dela ni mogoče upoštevati kot delo prek polnega delovnega časa oz. kot ure »v dobro«, ki bi jih delavec lahko kasneje izkoristil. Pri obračunavanju dnevnice je potrebno,v danih primerih upoštevati čas, ki ga delavec prebije na službenem potovanju, v kar se šteje čas vožnje, čas čakanja na vozilo oz. ustrezno prometno sredstvo in čas, porabljen za opravljanje dela. In memoriam IVAN JAŠOVEC! Težke so besede slovesa, zelo težke, pa čeprav smo skoraj dve leti vedeli za okrutno bolezen, kateri, žal, tudi Ivan ni mogel biti kos. Hudo je še posebej vsem nam — njegovim sodelavcem, saj je bil v Induplati polnih 26 let, se z nami neštetokrat mimogrede tako rad pošalil, saj je bil na splošno znan kot velik veseljak. Vseh 26 let je bil v istem obratu — oplemenitilnici, zato smo se še posebno dobro poznali. Skupaj smo preživeli marsikateri vesel trenutek, pa tudi manj veselih je bilo nekaj, posebno kadar njegov stroj ni bil nastavljen tako kot si je želel. Vsa leta je bil vedno pripravljen delati v treh izmenah, poprijel pa je tudi za delo izven rednega delovnega tempa. Žal je smrt mnogo prezgodaj prekinila njegovo delo in življenje. Sodelavci ga bomo ohranili v trajnem spominu, njegovi družini pa izrekamo naše iskreno sožalje. Sodelavci ZAHVALA Ob smrti najine mame ROZALIJE CERAR se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam iz pripravljalnice in tkalnice za izraze sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti in denarno pomoč. Franc CERAR Marinka BEC Kakovost in leto 1992 (Nadaljevanje iz prejšnje številke Konoplana.) — OBVLADOVANJE KAKOVOSTI VHODNIH MATERIALOV (kontrola kakovosti dobaviteljev): opredeljuje potek definiranja in ocenjevanja kakovosti materiala na vhodu v proizvodnjo. Spremljanje in analiziranje sposobnosti dobaviteljev. — VHOD MATERIALA — opredeljuje organizacijo prevzema materiala in vhodne kontrole kakovosti. — OBVLADOVANJE KAKOVOSTI V PROIZVODNEM PROCESU: opredeljuje organizacijo dela k.k. v proizvodnem procesu, način preverjanja odgovornih v proizvodnji ter potek akcij pri reševanju problemov odkrite slabe kakovosti. — SKLADIŠČENJE IN PAKIRANJE: opredeljuje obvladovanje kakovosti v teh oddelkih. — REŠEVANJE REKLAMACIJ KUPCEV: opredeljuje sistem reševanja reklamacij kupcev ter analizo in izvajanje korektivnih akcij. — STROŠKI KAKOVOSTI: opredeljujejo celoten sistem stroškov kakovosti od evidentiranja, vrednotenja do poročanja odgovornim. — METROLOŠKI NADZOR: opredeljuje sistem naročanja, uporabe in preverjanja opreme za nadzor kakovosti. — INFORMATIKA O KAKOVOSTI: opredeljuje način obdelave podatkov o kakovost, izdelave poročil in sistem obveščanja v delovni organizaciji. — MOTIVACIJA in KADRI: opredeljuje sistem motivacije za kakovost in usposabljanje — izobraževanje kadrov. Poslovnik kakovosti nastaja postopoma in ni dokončen. Možno ga je dopolnjevati in spreminjati. Poslovnik, po usklajenih segmentih, sprejema vodstvo DO, ki tudi nadzira izvajanje. 5. OBLIKE VODENJA IN UPORABLJANJA SISTEMA CEOKA Poslovodni TEAM za kakovost predstavlja najvišjo vodilno strukturo, ki mora: — obvladovati kakovost izdelkov in storitev s ciljem njenega upravljanja, kar se mora odražati v jasno definirani — politiki kakovosti. Poslovodni TEAM za kakovost Strokovni TEAM-i za kakovost Krožki za izboljšanje poslovanja ooo o o o Poslovodna struktura mora izvajati politiko kakovosti, kar zahteva: — opredeljeno odgovornost za kakovost na vseh nivojih — ustrezno organizacijo — hitro in učinkovito informatiko s področja kakovosti — kakovostno usposobljene kadre a) Poslovodni »team« za kakovost izvaja politiko kakovosti aktivno, ne samo načelno, kar pomeni: — izdelavo programov za izboljšanje kakovosti — obravnavo mesečnega poročila o kakovosti — usmerjanje in nadzor akcij za izboljšanje kakovosti — vlaganje sredstev za dvig kakovosti — motivacije za kakovost, tudi z lastnim zgledom. Člani poslovodnega »teama« morajo spoznati, da je kakovost njihova primarna naloga. Člani poslovodnega »teama«, ki so sami vodilni delavci, morajo pri obvladovanju kakovosti pokazati svoj interes, znanje in moč. b) Strokovni »team« za kakovost — so skupine strokovnjakov različnih poslovnih funkcij, ki sistematično delajo na izvajanju celovitega obvladovanja kakovosti tako izdelkov, storitev kot tudi poslovanja. Značilnosti strokovnih »teamov« za kakovost so: — interdisciplinarnost — aktivna podpora vodstva — koordinacija — motivacija — sistemsko znanje Strokovni »teami« delujejo pod usmerjanjem poslovodnega »teama«, da uresničijo zadane naloge. Izvajanje sprejetih nalog poteka sistematično po posameznih fazah in sicer: — raziskava kakovosti—ugotovitev stanja — postavitev cilja — predlaganje in izvedba ukrepov — spremljanje rezultatov in vzdrževanje novega stanja. Projekti za izboljšanje kakovosti preko strokovnih »teamov« rešujejo kronične probleme. Glavni vzroki slabe kakovosti so v funkcijah raziskave, razvoja in osvajanja novih proizvodov. (Glej spodnjo tabelo.) VZROKI SLABE KAKOVOSTI Strokovni »teami« pri svojem delu analizirajo probleme, slabe kakovosti, vzroke, kijih povzročajo. Odpravljanje vzrokov pomeni odpravljanje napak in zmanjševanje problemov. Cilj CEOKA je zagotavljanje kakovosti, ne popravljanje napak. Popravljanje napak le veča stroške. Zagotavljati kakovost pa pomeni analizirati in odpravljati vzroke napak. vrednost DIN $ odpravljanje napak s popravljanjem 80% in večanjem nadzora — tržne raziskave V — razvoj > 18% — tehnološka priprava — proizvodnja 2 % ostalo r~ vrednost DIN $ čas odpravljanje napak z analiziranjem vzrokov Praksa je pokazala, da se sodelavci v teh interdisciplinarnih »teamih« počasi začnejo med seboj pogovarjati, usklajevati in ne obtoževati, kdo ni kaj naredil. Zavest teh ljudi se veča, kar se nedvomno odraža v hitrejšem in učinkovitejšem sistemu CEOKA. c) Krožki za izboljšanje poslovanja (KIP) Delovna metoda KIP je pripravljena za praktično delo in kot takšna preizkušena v večini gospodarskih panog. Poleg vseh rešitev, izboljšav in tudi pravih inovacij doprinaša model krožkov CEOKA: — najširšo odgovornost delavcev za kakovost izdelkov, storitev in poslovanja; — zavestno prizadevanje delavcev za kakovost izdelkov, storitev in poslovanja, odkrivanje odstopanj, hitro ukrepanje in iskanje rešitev; — resnično aktivno sodelovanje po vsej organizacijski zgradbi v vseh poslovnih funkcijah s skupnim ciljem obvladati kakovost. Izkušnje iz praktične uporabe kažejo, da so krožki uspeli le tam, kjer so bili izpolnjeni naslednji pogoji: — aktivna podpora vodilne in vodstvene strukture — zagotovitev pogojev za delo — zagotoviti celovitost postopnega uvajanja krožkov v OZD. Karolina Puhan Sestavek je pripravljen po gradivu seminarja z istim naslovom in se nadaljuje z naslednjimi temami: — STANDARDIZACIJA PRI ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI IN — CERTIFIKAT O KAKOVOSTI — PREGLED ZAHTEV ZA POTRDITEV SISTEMA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI Spodnji, shemi predstavljata popravek iz septemberskega Konoplana. Iz risanih shem so nameni bolj razvidni, kot pa iz samega tiska. 'IZDELEK tržne raziskave razvoj, konstrukcija tehnologija proizvodnja kontrola kakovosti prodaja KAKOVOST ■ ifemerja - usmerja - usmerja I - izvaja I - izvaja usmerja izvaja usmerja I . - usmerja Model obvladovanja kakovosti NAČRTOVANJE — politike — strategije — sistema kakovosti ORGANIZIRANJE — postavitev sistema kakovosti — organiziranje službe kakovosti PROCEST VHOD---------- — informacije — material — energija IZHOD — kakovosten k izdelek — realizacija (dejavniki, povezava) S analize Povratna zveza Obvladovanje sistema kakovosti IPI PREJICA Neka sreda v septembru. Jedilnik za ta dan je bil naslednji: pečenica - zelje makaronovo meso - solata ribe - jogurt Za tiste delavce uprave, ki so naročili drugo vrsto malice, je zmanjkalo makaronovega mesa. Delavec gostinske dejavnosti je tem poleg paradižnikove solate ponudil ali smetano ali doručak ali ribe (torej del hladne malice). Konzerve so bile seveda brez ključev in bi jih (lačen) delavec lahko le gledal. Na srečo pa je nekaj pečenic ostalo, tako da so si jih lahko privoščili tudi tisti, ki so se dan prej odločili za makaronovo meso. Toda takšna sreča vedno ne čaka delavcev, ki želijo malicati. Zgodi se, da jim lahko želimo dober tek s paradižnikom in smetano ali paradižnikom in doručkom oziroma ribami brez ključka za odpiranje konzerve. IPI PREJICA Na uredniškem odboru Konoplana je bilo podano vprašanje, kako je z možnostjo uporabe nazivov pri podpisovanju objavljenih člankov. Pri tem so mišljeni nazivi, ki jih je delavec dobil potom svojega izobraževanja (ing., dipl. ing., dipl. pravnik, dipl. soc., prof. ipd.). Urednica Konoplana je to vprašanje posredovala Društvu novinarjev Slovenije. Tajnica DNS je odgovorila, da je pri nas (v Sloveniji) in po svetu glede uporabljanja strokovnih nazivov praksa naslednja (po UDK): V novinarstvu in publicistiki praviloma pri podpisovanju prispevkov ne uporabljamo strokovnih nazivov. Pri objavi strokovnih tekstov (po UDK) se nazivi pišejo v opombe (pod črto ali na koncu v seznam avtorjev). FOTOREPORTAŽA IZ ČETVEROBOJA SVILANIT - Samo še Bužija počakamo, pa gremo! in med tekmo. Enkrat zdravo za nasprotnice. Tri, štiri ...! Nogometaši pred tekmo . .. Če ne bomo najboljše, smo pa najlepše! SB BI ■ Žogo čez, pa naj se one mučijo z njo. Ja, resnično so dobre! Zato so prejele zasluženo nagrado. TOSAMA - DEKORATIVNA - INDUPLATI Za doseženo — diploma. in Otona ne gre. Po naporu je prišla na vrsto hrana. Brez Franjota ... Ali smo prvi? MALI OGLASI Prodam nov, še zapakiran pograd (2 postelji), za 3.000.000 milijone (nove). Prodam pol leta rabljeno otroško kolo za otroka do 4. leta starosti. Cena je en milijon (novi). Informacije o prodajalcih za oba oglasa boste dobili pri urednici Kono-plana - Ladi Orehek na int. tel.: 315. IZGUBLJENO — NAJDENO Na srečanju upokojencev, 8. septembra v dvorani Induplati, je ena od udleženk izgubila zlato ogrlico. Ogrlico je kupila za dvajsetletnico dela v Induplati leta 1974, z naročilnico za celjske Zlatarne, zato ji predstavlja drag spomin. Poštenega rtajditelja prosi, da ji jo proti nagradi vrne. Najditelj naj se oglasi osebno ali po telefonu na int. 315 urednici Kono-plana, Ladi Orehek, katera ga bo napotila do upokojenke, ki je izgubila ogrlico. * * * UGODNO PRODAM novo žensko jakno (KOREJSKI PES) za velikost (40, 42). Informacije na int. 315. Nogometni klub Induplati - jubilant Nogometni klub Induplati praznuje letos 30 - letnico obstoja. Njegov sedež je v Jaršah. Tukaj uporablja klub nekatere prostore Induplati (igrišče, garderobo, tuše). Zaradi teh prostorov deluje klub daleč naokrog v najboljših pogojih. Nogometaši so kar u-spešni, saj tekmujejo v II. ljubljanski nogometni ligi. Vodja kluba in sekretar je Ivica Mršič, ki je istočasno tudi trener pionirjev. Predsednik kluba in trener članov pa je Stojan Subotič. Po 30. letih obstoja in delovanja kluba se njegovi dosedanji člani radi zazrejo v preteklost. Ugotavljajo, da so se v tem času srečevali z mnogimi težavami, pa tudi uspehi in veselimi trenutki. Posebno zahvalo izrekajo takratnim ustanoviteljem kluba. Posebno prvemu predsedniku in organizatorju kluba Rajku Radmeliču. Omenjajo tudi druge organizatorje in igralce: Janeza Pogačarja, Srečka Smoleta, Mihajla Nagya, Bojana Štefančiča, Janeza Kralja, Jožeta Hafnerja, Joška Martinca, Lada Ulčarja, Janeza Hafnerja, Petra Jere-tine, Petra Pirnata, Franca Divjaka, Toneta Mišvelja, Janeza Hauptmana, Janeza Kvedra in trenerja Naceta Rodeta. Hvaležni pa so predvsem dolgoletni gospodarici Lenčki Grbec, ki je bila igralcem kot mama, saj jim je pomagala v vsakem trenutku. Po težavah, s katerimi se je klub srečeval na začetku, so zanje napočili lepši časi, ko so v njem vladali tovarištvo in delavnost ter so se vrstili športni uspehi. Veliko pomoč je nogometnemu klubu nudil takratni direktor Induplati Kamilo Marinc oziroma celotni kolektiv Induplati. Ob pomladitvi igralcev je doživljal klub svoje najuspešnejše obdobje, saj je bil najboljši v občini Domžale in mu je za vstop v consko ligo manjkala le kakšna točka. Za to obdobje so bili najbolj zasluženi: predsednik kluba Albin Žibert, propagandist in kasneje tudi predsednik Otmar Lipovšek, ter igralci: bratje Hafner, brata Trobec, Franci Grbec, Stane Skok, Stane Bonča, Marjan Urh, Franc Bleje, Marjan Testen, Dušan Pirš, brata Pišek, Janež Svoljšak, Toni Poderšič in drugi. Za to zlato obdobje je bilo zaslužnih tudi nekaj trenerjev, ki so svoje znanje prenašali na igralce Jarš. Omenimo lahko Haclerja, Hočevarja, Cetino in Zdravkoviča. Ob teh vzornikih je zrasla mlajša generacija dobrih trenerjev kot so Marjan Hafner, Ivan Kmetič in Franc Bleje. Vse povedano je bežen pregled skozi del uspeha kluba in njegovim sedanjim članom vzpodbuda za nadaljnje delo. Pri vseh teh uspehih se ne sme prezreti finančne in druge pomoči tovarn v bližini. Zlasti se zahvaljujejo Induplati oziroma njeni restavraciji ter Slovenijalesu iz Radomelj. SKRITI KOTIČKI INDUPLATI V septemberski številki je skriti kotiček pravilno ugotovilo 9 delavcev. Pravilen odgovor se je glasil: Slika je posneta v Jaršah in predstavlja del betonske ograje nasproti vhoda v upravo oz. nasproti stare barvarne. Žreb je srečo namenil JOŽETU GERČARJU iz orodjarne. Tudi tokrat objavljamo skriti kotiček. Uganite, kje je in kaj predstavlja. Odgovore oddajte v nabiralnik pred menzo ali pošljite urednici Konoplana do 25. oktobra. En izžrebani odgovor bo nagrajen z nagrado 80.000.- din. 00000000000000000000000* Jerneja LENČEK iz mizarske delavnice je urednica Konoplana posnela pri popravilu zabojev, v katere vlagajo delavci predilnice prejo. Lenček dela z lesom že 16 let. Do upokojitve mu manjkata samo še dve leti. Želi si, da bi pred upokojitvijo vsi delavci (ne samo nekateri) imeli večjo plačo, saj je od tega odvisna višina pokojnine. Lenčku se tudi ne zdi pravično, da kljub zahtevam in obsežnemu delu (včasih so zaboje popravljali trije delavci, sedaj pa samo eden) prejema nizko plačo. Poleg tega ima srednjo izobrazbo, plačo pa prejema za nekvalificiranega delavca. Ugotavlja, da je glede zahtevnosti del in izobrazbe v Induplati še marsikaj nerešenega. Bo nova sistemizacija njemu in podobnim prinesla rešitev? Moštvo, ki je zasedlo 3. mesto v sezoni 1988/89 v Mestni nogometni ligi Ljubljana. KOLEKCIJA NEKATERIH NOVIH VZORCEV V INDUPLATI 28. septembra je bila v sejni sobi Induplati predstavljena kolekcija starih in novih vzorcev enega dela našega proizvodnega programa. Predstavljeni so bili vzorci za rustikal zavese, široke in ozke zavese, lažje in težje dekorativne zavese, prte in garniture. Kolekcijo je popestrila tudi novo oblikovana embalaža za prte in garniture. Na kolekciji je bilo predstavljenih 50 »starih« artiklov (tisti, ki so v proizvodnji že dlje časa) in 57 novih vzorcev za vse artikle, razen rustikal zavese. Vzorce so izdelali v razvojnem sektorju. Pravzaprav jih je kreirala in izdelala ekipa, ki jo prikazuje desna fotografija. Poudarek novih vzorcev je na novi kvaliteti tkanine in novih efektnih prejah. Vzorci pa so izdelani v štirih barvnih skupinah ter se po barvitosti razlikujejo od tistih iz prejšnjih let. Oblikovalci kolekcije so izpolnili anketo o pregledu artiklov proizvodnega programa za leto 1989. V anketi so se po svojem okusu odločali o tem, kateri artikli naj bi še vnaprej ostali v proizvodnji oziroma katere nove artikle naj bi proizvajali. Ogleda kolekcije so se udeležili člani kolegija, strokovni delavci iz razvojnega sektorja in naši komercialni predstavniki. IZSTOPI: 1. LAVRIČ ANDREJA, samostojni projektant IS, 17. 9. 1989, sporazumno 2. ŽELEZNIC NEVENKA, pomočnica v kuhinji, 17. 9. 1989, sporazumno 3. BUDAJI ROBERT, čiščenje strojev v tkalnici, 15. 9. 1989, v JLA 4. BARTOL JANEZ, mojster za pripravo delo, 30. 9. 1989, upokojen 5. SLAPAR JUSTINA, čiščenje surovih tkanin', 18. 7. 1989, upokojena 6. MAROLT AMALIJA, obračun prodaje in faktur, 1. 10. 1989, sporazumno 7. KLOPČIČ ROMAN, mazanje strojev, 1. 10. 1989, sporazumno 8. HRIBAR HELENA, prevajalec in knjižničar, 1. 10. 1989, sporazumno 9. STOJANOVIČ LJILJA, tkanje tkanin, 3. 9. 1989, sporazumno POROČILI SO SE: 1. ŽARGI BERNARDA iz predilnice in MUC ANTON iz gostinske dejavnosti ZAHVALA Ob smrti moje mame MARIJE GOTOVAC se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Radomelj za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. sin Zvonko PETKOVIČ * * * DOPISUJTE V KONOPLAN! Obvestila iz kadrovske službe VSTOPI: 1. ŠTEBE PRIMOŽ, vzdrževalec strojev v predilnici, 1.9. 1989 2. GORENC NATAŠA, tehnolog v fizikalnem laboratoriju — pripravnik, 1.9. 1989 3. UDOVČ DARJA, mojster v ople-menitilnici — pripravnik, 1.9. 1989 4. ZAJC NATAŠA, šivilja — pripravnik, 1.9. 1989 5. RUTAR VANJA, šivilja — pripravnik, 1.9. 1989 6. PRAŠNIKAR SIMON, mizar — pripravnik, 1.9. 1989 7. URBANIJA MARIJA, šivilja — pripravnik, 1.9. 1989 8. HEMETEK BARBARA, merjenje, rezanje in navijanje v oplemeni-tilnici, 1.9. 1989 9. LAVRIČ MARIJA, merjenje, rezanje in navijanje v oplemenitilnici, 1.9. 1989 10. OBLAK ANDREJA, merjenje, rezanje in navijanje v oplemenitilnici, 4. 9. 1989 11. FURAR HELENA, šivilja — pripavnik, 1.9. 1989 12. URŠIČ MARKO, ključavničar — pripravnik, 1.9. 1989 13. RIHTAR GREGA, ključavničar— pripravnik, 1.9. 1989 14. ULČAKAR ELIZABETA, šivilja— pripravnik, 1.9. 1989 15. BARTELJ MARJETA, šivilja — pripravnik, 1.9. 1989 16. GRABNAR JOŽICA, šivilja v obratu konfekcije v Mokronogu, 1.9. 1989 17. SUŠNIK MARJAN, ključavničar — pripravnik, 4. 9. 1989 18. KRALJ ROZALIJA, šivilja, 17. 9. 1989 19. KUMEK SIMON, ključavničar— pripravnik, 18.9. 1989 20. BOŽIČ KAMENKO, plastifici-ranje, impregniranje in sušenje, 25. 9. 1989 21. DERMOTA IVANKA, delavka OSEBNI DOHODKI V AVGUSTU 1989 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.), če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo: Razred Skupaj DO do 4,000.000 2 4,000.001 — 5,600.000 13 5,600.001 — 7,200.000 94 7,200.001 — 8,800.000 248 8,800.001 — 10,400.000 230 10,400.001 — 12,000.000 115 12,000.001 — 13,600.000 61 13,600.001 — 15,200.000 26 15,200.001 — 16,800.000 21 16,800.001 — 18,400.000 7 18,400.001 — 20,000.000 9 20,000.001—21,600.000 7 21,600.001 —23,200.000 3 23,200.001 —24,800.000 — nad 24,800.000 2 Zaposleni s 160 — 200 urami 838 Zaposleni z manj kot 160 urami 50 Zaposleni z več kot 200 urami 44 Zaposleni brez obračuna OD 56 Skupaj število zaposlenih 988 Najnižji OD 3,907.300 Najvišji OD 26,935.300 Povprečni OD 9,801.400 Vrednost točke je v VIII. znašala v brutto vrednosti 58,80 din. Najnižji OD v višini 3,907.300,- din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V AVGUSTU 1989 Oddelek Štev. za posl. Bolezen v% Poškodba na delu v % ll £ S Pošk.izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo v% Red. in pod. por. dop. v % Skupaj v% Izpadle Proizvodnja tkanin 493 3,08 0,38 0,35 0,62 0,89 0,03 5,40 10,75 9.748 Konfekcija, Mengeš, Radomlje, Peče 207 4,13 0,21 _ 0,69 0,07 0,04 3,91 9,05 3.446 Konfekcija Mokronog 76 1,76 1,09 11,33 14,18 1.982 Prodajalne 29 — — — — 0,64 — 1,75 2,39 131 Gostinska dejavnost 24 4,06 4,17 8,23 373 Uprava 165 1,70 — — — 0,03 — 3,43 5.16 1.564 Povprečno zaposlenih za 994 delavcev DO: Zaposlenih Izostanki zaradi bolezni Izostanki zaradi nesreče 2,90 % pri delu Izostanki zaradi poškodbe 0,23 % na poti Izostanki zaradi poškodbe 0,17 % izven dela 0.45-% Izostanki zaradi nege 0,56 % Izostanki zaradi spremstva Izostanki zaradi por. in pos. por. dopusta 0,02 % v konfekciji v Pečah, 25. 9. 1989 Izdaja v 1550 izvodih DO INDUPLATI Jarše, p.o. Ureja 15č niča ter fotografiranje LADA OREHEK. Natisnila tiskarna 1 plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za inform 3~i vzi : o 3iv?noo Q.in