Leto LXVU, šl 235 LJubljana, torek 16. oktobra 1934 Cam Dfa 1*- Lznaja vsak dan popoldne, lzvzemfii nedelje m praznike. _ Inaeratl dO 90 petU UBEDNIftTVO £N UPKAVN18TVX> Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, ▼rat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 300 Trat a Din S.-, večji taeerati petit LJUBLJANA, Knafljerra nllea st, 5 telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: StrossTnaverjeva ulica 1, telefon it. 65, vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narode _ . . podružuica uprave: Kocenova unča 2, telefon St- 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 3122, 3123, 313*, uzo m 3» Rmčan pri postnem čekovnem zavodu t Ljubljani St. 20.351. Mrtvi kralj v svoji prestolnici Po turobno veličastnih sprejemih v Splitu in Zagrebu Je prestolnica z enako ljubeznijo in še z večjimi množicami sprejela mrtvega Viteza — Nepopisno pretresljivi prizori na beograjskih Viteški kralj Zedrnitefj se Je vrnil v svojo prestolnico. Sprejela ga je raztužena in razpfakana, dobro se zavedajoč, kako bridko izgubo pomeni njegova smrt za ves jugoslov enski narod. Ob vsej progi od Zagreba do Beograda se je narod poslavljal od svojega velikega voditelja rn gospodarja ter nro na ginfjiv način izkazoval vso neizmerno ljubezen, ki je družila kralja in narod Jugoslavije. Bolj živo kakor kdaj prej so v teh težkih trenutkih stopila pred oči vsa velika dejanja in vse velike besede pokojnega kralja Zedinttelja in ves narod je obnavljal prisego zvestobe Jugoslaviji in Karadjordjevičtm, trdno odločen slediti svetlemu zgledu svojega viteškega kralja, ki je dal za srečo hi boljšo bodočnost svojega naroda poleg vseh žrtev sedaj tudi še svoje dragoceno življenje. Iz vseh src se je dvignila k nebu vroča molitev: Slava kralju! Bog čuva' Jugoslavijo! Slovo Zagreba od Viteškega kralja Zedinlfelfa Pokojnemu kralju mučeniku se je poklonilo v Zagrebu nad 100.000 ljudi — špalir ljudskih množic od Zagreba do Beograda Zagreb. 1<5. oktobra, r. Prav tako ganljivo in pretresljivo, kakor je bil »prejem, >e bilo slovo mrtveca kralja junaka in mučenika od Zaereba. Veo noč so defilirale mimo krste nepregledne množice naroda, toda vedno so prihaien novi, ki so se mn hoteli pokloniti. Tre pred postajo hi sosednje ulice se ne le niso izpraznile, marveč vedno boli polnile. Da ba moplo Srn večje število zadostiti svoji Želji m rzkarati poslednjo čast kraljn voditelj, so krsto včeraj dopoldne prenesti iz dvorne čakal-nire na trs pred železniško postajo. V delete roMop I h so korakale množice mimo rtdra teir prinašale ocrromne množine cvetja KI hib temu p* ni mogla niti polovica vseh. ki so pri?fh\ da se poklonijo, defilirati mimo odra Vsako uro je Slo mimo kTTSte do 2O.0O0 ljudi, tako da ie izkazalo poslednjo čast eotovo mnoeo nad 100.000 *tudi. a naimani dvakrat tolfko tih je se ^»lo. Vse prerano Je prišla ura poslednjega slovesa. Ob 12.30 so prispeli odličniki ter se poslednjič poklonili mrtvemu kralju, nato pa so hrvatski seljaki iz raznih krajev savske banovine v živopisanih narodnih nošah dvignili krsto in jo v spremstvu petih škofov, med katerimi sta bila tudi Ijjbljan-ski škof dr. Rozman in mariborski £kof dr. Tomažič, ter številne visoke duhovšFnsne odnesli skozi dvorno Čakalnico v dvorni vlak. Tu je duhovščina opravila kratke molitve, nakar je vlak med plakanjem vsega naroda krenil dalje proti Beogradu. Ob vsej progi od Zagreba dalje vse do Beograda so nepregledne množice naroda tvorile špalir. Iz bližnjih in daljnih krajev ©o prihiteli seljaki ter z bakljami svetili na zadnji poti velikega kralja voditelja skozi njihove kraje. Vlak je moral zaTadi tega voziti mnogo počasneje in Je zato s poldrugo j rno zamudo prispel v Beograd. Ves Beograd plaka Nepregledne množice naroda so sredi noči sprejele mrtvega kralja ob poslednjem prihodu v njegovo prestolnico Beograd, 16. oktobra, r. Beograd, prestolnica zedinjene Jugoslavije, je doživel svoj najtežji dan. V njegov objem se Je vrnil mrtvi kralj, kralj Zedinitelj, ki ga je odel s sijajem in slavo. Kolikokrat ga je Beograd sprejemal in pozdravljal, ko se je vračal v svojo prestolnico ovenčan s slavo zmagovalca^ vračajoč se 3 svojih državniških potovanj iz inozemstva ali pa iz notranjosti države. Kako se je ves Beograd že veselil njegovega, povratka iz zavezniške Francije, kamor je odšel kot apostol miru in sodelovanja. Toda svidenje je bilo takšno, kakršnega ni pač nihče pričakoval. Kralj se je vrnil mrtev. Beograd je doživel že marsfka-ko strašno uro, doživel poraze in razdejanja, doživel okupacijo, a vendar se je vedrio zopet vračal v lepše dni. Narod je bil ob takih prilikah žaloval in bil potrt, toda znal si je dati duška in je v novem zaletu izvojeval še sijajnejše zmage, saj ga. je vodil On, vladar m gospodar, neutrudljiv in nezmotljiv krmar državnega broda. Sedaj pa se je vrnil mrtev. Ves narod je bradko občutil to nenadomestljivo izgubo, toda najbolj bridko čuti to jugo slovenska prestolnica, ki je potrta do dna duše. Jugoslavenska prestolnica je od strašne boli onemela. Mraz in tema sta zavladala v srcih in dušah in oni Beograd, M }e znal prirejati tako viharne manifestacije in često tudi tako burne proteste, je sedaj, tih in nem. Ta nepopisna žalost se vidi na obrazu slehernega prebivalca belega grada Karadjordjevičev, vidi pa se tudi že na zunaj. Vsepovsod črne zastave, v izložbah kralieve slike, pred katerimi gore lučke m kadilo. V vseh glavnih ulicah so fasade hiš od strehe do tal draptrane s črnin mil zavesami in tudi najsiromašnejSi so na skromen, a tembolj prisrčen hi ginljiv način dali duška svoji neizmerni boH Odkar je prispela iz MarselBea usodna vest, da jugoslovenskega kralja ni več med živimi, jp strpno pričakovala, da sprejme mrtvega kralja v svoje okrilje in mu izkaže poslednjo čast. Narod se zbira Se, ko je krsta s telesnimi ostanki bala v Zagrebu, in so se tam poslavljale od ljubljenega vladarja nepregledne množice zagrebškega meščanstva in hrvatskih ae-Ijakov so se začeli zbirati Beograjčani. Če tudi nI bilo v programu nikakega svečanega sprejema in čeprav je prihajal vlak pozno ponoči, si Beograjčani niso pustili vzeti, da ne bi ob povratku mrtvega kralja v prestolnico ne sprejeli njegovih telesnih ostankov in počastili njegovega spomina, že v popoldanskih urah so začele prihajati z oddaljene periferije velikega Beograda velike množice, ki so proti večeru narastle v pravcat veletok, ki se je valil po glavnih ulicah proti želcz-niški postaji. Ko se je zmračilo, je bira gneča že tako velika, da ni bilo več mogoče priti preko ulice. In nastopila je noč. najtužnejša v zgodovini jugoslavenske prestolnice. Ogromne množice, ki 1Ih cenijo nad 200.000 ljudi so se zgrnile na prostrani VVilsonov trg pred postajo in napolnile vse široke ulice, mimo pred3edništvs vlade po kralja Milana ulici tja do starega dvora, ki je bil od množic naravnost oblegan. Le s težavo so skozi ta živi zid napravili pot za žalni sprevod. Vojaštvo je postavilo dvojni špalir. Vlak iz Zagreba je imel zaradi velikih množic ki so pozdravljale mrtvega kralja ob vsej progi poldrugo uro zamude. Toda množice so vztrajale mirno in tiho ter čakale, čakale Prihod vlaka s pokojnim kraljem šele proti polnoči je prišla izvidnica in kmalu za njo je privozil dvorni vlak a krsto in telesnimi ostanki pokojnega kralja. Na peronu so se zbrali k sprejemu člani kraljevskega doma z Nj. Vel. kraljico Marijo rumunsko kraljico materjo, N3. Vis. knez Pavle ter člani vojaške in civilne hiše kraljevskega doma. Prisotni so bili dalje člani vlade z ministrskim predsednikom g. Uzunovičem, predsednika obeh zbornic, komandant Beograda general Tomič. komandant kraljeve garde general 2ivkovič, in častna četa kraljeve garde. Ko se je vlak ustavil, so najvišji dostojanstveniki jugoslovenske vojske dvignili krsto ter jo zasuto s cvetjem odnesli skozi dvorno čakalnico, ki je bila vsa v črnini, na trg pred postajo. Ljudstvo plaka Ko se je pojavila krsta na izhodu pred železniško postajo, kjer so bili zbrani vsi člani senata in narodne skupščine, so senatorji tn narodni poslanci ihte popadali na kolena, za njimi pa je pokleknil in za_ plakal ves narod. Bil je prizor, ki bo ostal vsakomur v neizbrisnem spominu. Ko so položili krsto na pripravljeni mrtvaški avtomobil je bilo slišati po vsem prostranem trgu in dalje, kjer je bila zbrana množica naroda, glasno plakanje. Poslednja pot v dvor Doi^a vrsta avtomobilov je krenila nato v počasnem tempu proti staremu dvoru. V prvih avtomobilih pred krsto so se vozili ordonančni oficirji dvorne dame m poveljnik kraljeve garde general živkovič. V prvem avtomobilu za krsto je bHa Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu rumun. ske kraljice matere, nato pa so se razvrstili ostali člani kraljevskega doma, kraljevi namestniki, člani vlade in predsedni-stvd obeh zbornic Narodnega predstavništva. Ob vsej poti je narod klečal in p£a_ kal. Takega turobno veličastnega spremstva na zadnji poti pač ni imel še noben kralj in noben vladar. Počasi so se pomikali avtomobili proti staremu dvoru, kamor so prispeli kmalu po polnoči. Pred dvorom je pričakovala posmrtne ostanke velikega kralja najvišja duhovščina s patriarhom Vamavo na Čelu. Velika dvorana v starem dvoru, v kateri se so desetletja praznovali naši največji prazniki, je bila izpremenjena v turobno kapelo. Sredi dvorane je bH postavljen velik oder, ob vznožju katafalka so na blazinah razpostavljena nešteta odlikovanja velikega pokojnika, člani vojske pa tvorijo čast. no stražo. Opomoci so med plakanjem naroda generali dvignili krsto z avtomobila ter jo prenesli v dvorano. Pevci so zapeli žalostinke, nakar je patriarh Varnava ob številni asistenci prisotne duhovščine opravil kratke molitve. V dvorani so se med tem zbrali člani kraljevskega doma m visoki odTičniki. Kraljeva rodbina pred krsto Ko je bilo opelo končano, je pristopila h krsti najprej gioboko potrta Ni. VeL kraljica Marija, padla na kolena in pdatka-joč objela in poljubila krsto s telesnimi ostanki svojega kraljevskega soproga. Za njo je pristopi! stric velikega pokojnika krneč Arzen, solznih oči, pok+eknil m poljubi krsto. BiU so trenutki, ki niso rnogii nikomur zaustaviti solz. Sledili so ostali člani kraljevske rodbine, vsj gfoboko potrti in raz-tuženi. Nj. Vei kraijioa in ostali člani kraltevskega doma so nato odšri iz dvorane, oridko in pretresljivo Jokajoč. Kraljevi namestniki in člani vlade Nato sta pristopila h krsti tod j krati jer-ska namestnika dr. Radenko Stankowč in dr. Ivan Perovič, za njimi pa člani Wade, ki so vsi po vrsti poljubljali krsto in se s solzami v očeh posiavijali od svojega velikega vladarja in gospodarja. SledrM so vojaški odličnik i z vojnim ministrom generalom Miiovanovićem z komandantom ArvatsUt kmetje nosijo svojega mrtvega kralja ^ Zagrebu v uhdt, bi ga je nato odpeljal proti Beogradu kraljeve garde 2rvko vicem na čelu, nato pa predsedniki obeh zbornic jn drugi odličniki. Glasno plakajoč *e je poslavljal od svojega gospodarja m kralja osebm stoga pokojnega traCa Zečevic. Počasmti korakov, potrt od žalost;, se je prifbhzai stari vojvoda Bojevič, preizkušeni vojni drog pokojnega kralja. Strt in skrušen je padel na bodena in poij-obH krsto. Duhovščina pa je nadaljevala mofetve, ki so se zamolklo mešate med glasno rbte-nje v dvorani in pred rvjo. kier se le zb.t&l narod. Narod se poslavlja Davi ot> 6. je ba dovoijen pnstop občinstvo. Sfcoro vso noč so čakale nepregledne množice, da se posledndič poklonijo svojemu mrtvemu kršila. Proti jutru je začeto rositi, toda nihče se ni ganJl, nihče ni zapustil svojega mesta, vsi so b#i kakor na mrtvi straži. V četverostopili se >e nato začel mirnobod mimo rnrtvaSkega odra. Jokale so ljudje pae 'ižsati le jok in stok ter tihe molitve za pofco4 duš: veHkega viadarja JngosJavlje in srečnejšo bodočnost njegovega naslednika. PolUonitev Narodnega predstavništva Opoldne so se pokioniii mrtvemu k rali u in vladarju Člani senata in Narodne skupščine ter tule delegacije, v kolikor so že prispele v Beograd- Senatorji 'n narodni poslanci so se ie dopoldne začet ztrrarti v Narodni sJcqpd£iai, odkoder so korporativno odšli v stati dvor, da se posled-njič poktomjo Id tosiove od N)oga, tel flm je bil gospodar m vodPtdl Zemlja iz dravske banovine Pri pogrebu VrteSkega knoija Aleksandra I. Zedžnrtetja bo zastopala uredništvo kr. banske uprave dravske banovine posebna deportacija 6 članov, in sicer Breznik Josip, nečemik prosvetnega oddelka krsAjev-ske banske upnsve; Sirca Lgnecrj, banovinski finančni arvetniflc; Maister Hrvoj, b*mowa»ki kane op pripravnik; SoteJšek Ivan, ief pisarniške službe; Zadmkar Josip, arhivski uradnik m Marus% Slavko, baDOvmsuri doevni-CAr-sfožiterj. Deputacija položi ne krsto dva venca, m sicer venec dravske banovine in venec g. bana dr. Marusiča Draga. Venec dravske banov-ne je spleten iz naših tipičnih, domačih, predrosem gorskih rož m cvetov. Pogrebnih svečanosti se udeleži tudi deputacija članov banskega sveta. V tej deputaciji so: Lovski Evgen, posestnik in ravnatelj v Ljubljani, Goričer Martriija, predsednik občine Mozirje, Arfoo Ivan, mL, trgovec v Ribnici. Snoj Hrnko, poslovodja v Tržiču, Kuret Alojzij, dekan iz Leskovca, Bi-rolla Gvidon, md"ustri jalec iz Zagorja, Pre-pehjh Albin, publicist iz Ljubljane, Rean-žgar Ivan, posesatarfic iz Žirovnice, Gornjak Hinflco, ekonom iz Slovenske Bistnce. Koder Anton, notar nz Murske Sobote, Zupančič Josip, posestnik iz Trebnjega in Šolar Franc, posestnik iz Zkrtoličja, Ra-vtiSiai Josip, pos. iz Radeč. Deputacija ponese s seboj žaro, izklesano iz domačega marmorja, v kaleri je ze*m-Ija az vse dravske banovine zlasti iz obmejnih krajev. Žara bo postavljena v kraljevo grobnico na Oplenca. ★ Lei ■4 i • »• 1 r tcije za pogreb Mestno načetetvo ljubljansko sporoča: Legitimacije za udeležbo pri pogrebu Nj. Vel. viteškega kralja Alekeandra I. Zedi. nltelja v Beogradu Izdaja mestno Ps>gla varstvo is v torek od 8. do 20. In v sredo od 8. do 14. v sobi it, 21, I. nadstropje — Mestni trg St, 2» Stran 2. >SLOVENSKI NAROD«, dne 16. oktobra 1934 Kralju mučeniku zadnji pozdrav Rudarske Trbovlje svojemu mrtvemu kralju Veličastna žalna manifestacija trboveljskega Sokola — Govor starešine Sokola in predsednika občine Včeraj dopoldne se je vršila na letnem telovadišču trboveljskega Sokola velika žalna man testacija v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedkiitelja. Prostrani prostor za sokoisk m domom je že pred 10. uro napolnila več-tjsočgLavna množica prebivalstva vseh slojev in stanov trboveljske doline. Dosla so zastopstva vseh tukajšnjih nacionalnih, kulturnih, strokovnih in stanovskih društev, organizacij, ustanov in korporacij, zlasti številno pa so bili zastopani Sokoli v krojih, gasilci in druge rodoljubne organ zaci je, ki so se v vojaškem stroju formirale pred veliko z zelenjem in črnino ovito sliko velikega pokojnika. Ta veličastni žalni zbor je živo pokazal, da se je naš narod v tej nezmerni tugi in žalosti tesno združil, da je pozabil spričo silne m nenadomestljive izgube, ki jo je utrpela naša država in naš narod, na vse načelne razlike m nesoglasja v vsakdanjem življenju m da se je strnil v mogočni volji, da zvesto izpolnjuje zadnje besede našega nesmrtnega viteškega kralja »Čuvajte mi Jugoslavijo«. Kot uvod v žalno svečanost je zaigrala Delavska godba v srce segajoč žalni koral. Za trenutek se je skrilo za oblake toplo soLnce, kot bi ne želelo suš rti vroči solz, ki so se zalesketale v očeh not? h delovnih množic. Nato pa je stopil na oder starešina tr-boveljsikega Sokola br. Pleskovič, ki je dejal: Bralne in sestre, dragi narod! Strašna nesreča je zadela ves jugoslavenski narod. Našega velikega, dobrega, in junaškega kralja ni več. Tisočkrat prokleti izrodek človeštva je položil zločnsko svojo roko na Njegovo sveto osebo bas v trenutku, ko naj bi bilo uspešno kronano Njegovo prizadevanje za mir in konsolidacijo vse Evrope, predvsem Njegove drage Jugoslavije, kateri je veljal vsak utrip Njegovega plemenitega kraljevskega srca in za katero je žive L trpel in mučen (3ko umrl. Nc moremo dovolj jasno izraziti neizmerno bol. ki navdaja naša srca. Srca jugoslovanskega naroda krvave iz miljonov ran, saj je Jugoslavija izgubila največjega in naj-plemenftejšega sina, ki je njeni sreči posvetil vse bogastvo svoje velike duše. N aša srca krvave, naše pesti se stiskajo. Nehalo je biti zlato srce. Njegova usta so onemela, ko so izrekla zadnje besede: Cu-vaj-te mi Jugoslavijo! Te svete besede so oporoka jugoslovanskemu narodu. Veličina in moč bo najlepša osveta onim, ki so mislili, da more zločin omajati vero v Jugo-siavjo. Kakor danes složni objokujemo smrt velikega viteškega kralja, tako složni moramo biti v bodočnost: v izvrševanju Njegove oporoke: Ćirvamio Jugoslavijo! Tako se najlepše oddolžimo spominu nepozabnega vladarja. V naši srcih bo živel večno, Njegov duh pa nam bodi voditelj pri delu za srečno Jugoslavijo. Slava spominu vi/teškega kralja Aleksandra L Zedin telja (spontani slava-klici množice). Spominu velikega kralja pa se oddolžimo najlepše, oko se v ve-Hki ljubezni združimo okrog prestola Njegovega sina našega mladega kralja Petra II., ter mu z vsemi močmi pomagamo pri zvr-ševanju teiSke naloge, ki jo je prevzel po svojem vel'kem očetu. Svoj govor je zatlačil z »živio«-klicem kralju Petru II., ki so se mu pridružili vsi tisoči zboroval cev. Nato je spregovoril predsednik trboveljske občine g. Jakob Klenovšek: Nas narod je zadela strašna nesreča, neizmerna bol. Z bliskovito naglico se je razširila po vsem svetu vest, tragična vest o strašnem zavrat-nem umoru našega kralja Aleksandra I., k: se nam je zdela tembolj neverjetna, ker se je zgodilo zločinsko dejanje žal v zavezniški Franciji. A bila je le bridka resnico, — Če se ozremo na delovanje našega kralja, vidimo .da je stremel neumorno za tem, kako bi svoj narod napravil srečnim, kako bi mu zagotovi mir m s tem ustvaril možnost za miren gospodarski fn kulturni razvoj. Ne £re v račun n«<šim vekovnim so~ vra^om Mala zveza, zbhžonje z brati Bolgari, balkanski sporazum m splošna konso-fidacija na Balkanu. S tem seveda niso bili »dovoljni naši zakleti sovražnici, da b' se porrrrrla Balkan in Evropa in zavladal aair. Naš blagopokojni kralj Aleksander ie bila ona markantna osebnost, okrog katere se je vedno bolj pletel obroč prijateljskih m mirovnih zvez. zato je po vsej pravici zasluzil ime Uediniteli. Saj je za dobo Njegovega vladanja .Ti»ia pridobila n« mednarodnem ugledu kot le malo katera druca država. — Zločinski streli v Marše! u so uničili največjega apostola mru in reda v Evropi. Mi kot niegovi verni sinovi ohranimo m rno kri. Na i vid; in ve ves «vvet. da ie bil narod jugoslovenski vreden svojega kralja, in da so se nakane, zanesti s tem odvratnem in ?rnusn;,m zloč:nom nesWo. tenai 7;vi Nj. Vel. kralj Peter«,- čemur so se pobožne in žalostno zamaknjene množice ponovno enodušno odzvale. Ob zaključku svojega govora je predlagal, da se odpošlje naslednja sožalna br-zojavlca kra 1 jevskemu domu: »Gospodu Antču. ministru dvora Nj. Vel. kralja Beograd. Prebivalstvo občine trboveljske, zbrano na skupn; žalni manifestaciji vseh društev in vseh slojev, dviga cflns nc-'zmerne boli in tuge ob smrti našega Voditelja, našega kralia-mučenika. na šega v.teškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja. — Prosimo, da tolmačite Nj. Vel. kralju Petru II. Nj. Vel kraljici-materi in vsemu visokemu kraljevskemu domu. neizrekljivo bol, ki jo občuti vso trboveljsko prebivalstvo v brezkončni bolesti, da tolmačite 'zraze naiglobliesa sožalja m iskreno zagotovilo, da se narod v svoj grozni nesreči oklepa v neomajni zvestobi, vdanosti in ljubezni svojega vzvišenega vladarskega doma. — Jakob Klenovšek. predsednik občine.« Zatem je ;mel dolg govor o življenju m topljenju, delu in zaslugah velikega pokojnika za noš narod in državo sokolski pro-svetar br. Stefe. Končno je preko 150 pevcev-članov vseh trboveliskih pevskih društev skupno zapelo pretresljivo »umrl je mož«r ki ie presuni.la slehernega zboroval ca v dna duše. Ganljivo žalno manifestacijo Trbovelj za svojim mrtvim kraljem pa je zaključila sokolska godba z državno h mno. nakar so se pričele množice razhajati, večina pa je defilirala pred kraljevo sliko. Slovenci pred krsto kralja mučenika Pri poklonitvi zemskim ostankom blagopokojnega kralja v Zagrebu je bila dravska banovina številno zastopana. Pri prenosu krste iz dvornega vlaka v čakalnico je zastopal kraljevsko bansko upravo in dravsko banovino sploh in se v njunem imenu poklonil zemeljskim ostankom nesmrtnega kralja pomočnik bana g. dr. Pirkmajer s soprogo. Delegacije iz dravske banovine so začele že s popoldanskimi vlaki prihajati v Zagreb in se uvrščati med občinstvo, ki je Čakalo pred glavnim kolodvorom, da izkaže zadnjo počastitev nesmrtnemu kralju. Največ zastopnikov pa je dospelo s posebnim vlakom, ki je odhajal iz Ljubljane ob 22.30 in ki je dospel v Zagreb ob 2.30. Vlak je odpeljal iz Ljubljane preko 400 ljudi, vstopale so vanj na vseh postajah do Zagreba večje ali manjše delegacije. V Zidanem mostu so se pridružili udeleženci iz Maribora, Celja in drugih krajev ob progi severno od Zidanega mosta po številu okrog 280. Večje število udeležencev pa je vstopilo tudi v Zalogu, Litiji. Radečah, Sevnici, Rajhenburgu, Vidmu. V Zagreb je vlak pripeljal okrog 1300 ljudi. Po že prej izdanih navodilih zastopnikov banske uprave se je po prihodu pred vla- kom samim takoj v najlepšem redu in brez vsakega hrupa formiral sprevodi ki se je počasi približal vhodu v dvorsko čakalnico. Temu sprevodu so se pridružile množice drugih Slovencev, ki so prišli v Zagreb že s prejšnjimi vlaki. Približno ob 3.15 se je začel sprevod z delegacijo kraljevske banske uprave pod vodstvom g. pomočnika bana na čelu pomikati v vrstah po 3 skozi čakalnico mimo katafalka s krsto. Zastopniki akademskega pevskega zbora in ljubljanskega vele-sejma so položili pred krsto krasna venca, dočim so mnogi udeleženci položili šopke cvetlic. Sprevod se je pomikal v vzornem redu, na obrazih vseh udeležencev se je opazila vidna ginjenost, ko so se poklanjali manom blagopokojnega kralja, mnogi, zlasti žene, pa so tiho plakale. Sprevod se je skozi čakalnico pomikal 40 minut in je šlo v njem približno 2500—3000 ljudi. Veliko Slovencev pa se je poklonilo med množicami prebivalstva iz savske banovine tako, da lahko računamo na udeležbo Slovencev nad 5000 ljudi. Večina delegacij se je vrnila z vlakom, ki je odhajal iz Zagreba ob H5. uri in je prišel v Ljubljano ob %10. uri. Žalna seja največje dolenjske občine Novo mesto, 15- oktobra. Kakor vse druge občine, je imela tudi tajvečja občina na Dolenjskem šmihel-Hcpiška žalno sejo. Otvoril jo je pređsed-aik občine g. Matko s krasnim spominskim nagovorom. V posvetovalnici, kjer se je vršila spominska svečanost, je vladala grobna tišina, oči vseh na vročili pa so bile uprte v črno odeto sliko pokojnega vladarja, pod katero je solznih oči govoril predsednik občine. Povdarjal je v svojem govoru ogromne napore pokojnega vzvišenega vladarja-mučenika, ki je roko v roki s svojim očetom kraljem Petrom ustvaril veliko Jugoslavijo. Ni mogoče preiti pri njegovem življenjepisu mimo znanih imen Kumanovo. Krf. Solun. V časih, ko je bila srbska vojska težko preizkušena, v tistih bridkih časih., ko je Sla pot vojakov preko sneženih albanskih gora na Krf. se On. ki je veroval v uspeh, tudi v najtežjih trenutkih ni ločil od svoje vojske, temveč ;Je z njo delil vse trpljenje. V osvobojeni Jugoslaviji pa je pokazal v vsem svojem delti velikega državnika. kateremu se moramo zahvaliti, da je prišel po vseh nerednostih in obupnih razmera h 6. januar. Vse njegovo delo je bilo posvečeno narodu in ko so grozili zunanji sovražniki, se je zopet pokazal velikega politika. Balkanski pakt je dal možnost mirnejšega žitja v Podonavju. V želji po miru se je napotil v bratsko Bolgarsko, v isti želji je šel tudi v bratsko Francijo, kjer ga je doletela kruta smrt. Vedel je, da je narod potreben miru in notranje konsolidacije, vedel pa je tudi, da je istega potrebna vsa Evropa. In kot vsaka ideja zahteva žrtve, tako je bila prinesena na žrtvenik veliki ideji miru tudi ta dragocena žrtev. Le žalostni moramo biti, da je morala biti ta žrtev ravno nas kralj Zedinitelj. Njegove poslednje besede: »Čuvajte Jugoslavijo!« pa zopet dokazujejo Njegovo veliko ljubezen do svoje države in to oporoko smo dolžni zvesto izvršit!. Slava mu! Predsednikove besede so naSle globok odmev pri kmetih. Vsem se je poznala žalost in tu in tam se je utrnila solza. Oa- poslana Je bila tudi sožalna brzojavka. V sejni dvorani je sedelo 36 preprostih kmetov, njihova srca so jokala, a njih prisega, izvršiti točno oporoko velikega kralja, je našla svoj odmev po vseh vaseh pod Trdinovimi Gorjanci, zakaj isto žalost, iste prisege se ponavljajo is dneva v dan, od smrti kralja heroja, žalost se vidi prav povsod. Xn tudi kmečka mladina daje vid. nega izraza globoki boli. Organizirani t društvih tmajo mladi ljudje žalne seje; na katerih se s hvaležnostjo v srcih, a obenem tudi z veliko žalostjo, ob tako kruti smrti, spominjajo svojega velikega Očeta, Tako so imeli poleg drugih tudi kmetski fantje in dekleta v Gotni vasi svojo žalno sejo v prostorih predsednika občine g. Matka. Spominski govor je imel Matko J. mlajši in kot vsa druga društva, tako so tudi ti mladi zavedni fantje in dekleta poslali sožalno brzojavko na dvorski mar. šalat, ki se glasi: Potrti zaradi podlog-a. ztočina, katerega žrtev je postal nas veliki kralj Zedinitelj, Vas prosimo, da sprejmete izraze najglobljega sožalja Društva kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi pri Novem mestu. Vsi se globoko klanjamo manom velikega pokojnika Obenem zagotavljamo neomajno vdanost Nj. Veličanstvu kralju Petru TJ. in kraljevskemu domu. In tako gre po vsej Dolenjski. Ni ga človeka, ki ne bi žaloval za svojim kraljem. Neznanec blagopokojnemu kralju Vsak dan prihajajo novi dokazi, s kakšno bolestjo in tugo objokujejo naši kmetje smrt svojega vladarja, a danes je ugledna ljubljanska tvrdka Bonač prejela nov dokaz iskrene ljubezni naših kmetov-hritoovcev do blagopokojnega kralja. V skromnem pisanu, na papirju, ki je bil iztrgan lz majhne kmečke beležnice, piše neznanec: »Vljudno vas prosim, da položite ti dve planinki pod sliko blagopokojnega kralja. Pošiljam ju v znak svoje globoke žalosti. Odtrgal sem ju tam, kjer je imel blagopokojni viteški kralj svoje lovišče v triglavskih planinah . . . Večkrat je šel on mimo naše hiše. Upam, da boste sedaj razumeli mojo bolest in željo. F. L.« Skromno pisemce človeka, ki živi kdo ve kje v hribih kot kmet ali lovec, je tvrdka Bonač položila skupaj s poslanima planinkama pre3 kraljevo sliko v svoji izložbi, da izpolni željo vrlega Gorenjca. Slovenski planinci svojemu kralju Slovensko planinsko društvo, ki je imelo že v sredo žalno sejo, s katere je poslalo predsedniku vlade in maršalatu dvora sožalne brzojavke, pošlje k pogrebnim svečanostim v Beograd svoje odposlance. Obenem poklonijo naši planinci krasen venec, ves iz planinskega cvetja In zelenja, ki obkroža ogromno planiko, katere lističe tvorijo stotine samih belih cvetov planik. Na vencu, ki ga je Po osnutku SPD izdelala tvrdka Herzmanskv, vise trakovi z napisom: »Kralju planincu — Slov. planin, sko društvo«. Krasen venec je razstavljen v izložbi trgovine D. Kette na Aleksandrovi cesti. Žalna seja Delavske zbornice V ponedeljek ob 3. uri popoldne se j© vršila v Delavski zbornici žalna ©eja upravnega odbora Delavske zbornice. Predsednik Delavske zbornice e- Lojze Sedej je tolmačil na seji v lepem govoru čustva naših delavcev in nameščencev ob priliki mareeilloske tragedije. Po njegovem govoru eo bili Člani Upravnega odbora in finančne kontrole zbornice zapriseženi. Z žalne eeie ie bil poslan gospodi predsedniku ministrskega sveta sledeči brzoiav: »Upravni odbor Delavske zbornice v Ljubljani se ?e poklonil na današnji seji spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in Vas prosi, gospod predsednik, da bi bili pri vzvišenem Kraljevskem domu tolmač globokega sožalja naših delav cev in nameščencev.« Pri pogrebnih svečanostih v Beogradu bo zastopal zbornico njen podpredsednik g. Joško Žemljic. »Ljubljanski Zvon« žaluje Sinoči sta se v svojih društvenih prostorih polnoštevilno zbrala od'bor in pevski zbor na žalno sejo po bi ago pokojnem viteškem kralju in zašč tniku ter pokrovitelju naše vrhovne organizacije JPS. Članice in člani so ovili pokojnikovo sliko v črno draperijo z zelenjem *.u prižgali svečke. Nato je žalni zbor otvori društveni predsednik br. Lujo Drenovec s sledečim žalnim govorom: — Sestre in bratje! Zvonovi so zapeli svojo mrtvaško pesem- Iz vseh hoLmov in gričkov naše lepe Slovenije, iz vseh cerkva velike Jugoslavije tu-zno oznanja zvo-nenje nedouiriljOvo, grozno vest... Raz vrh Trigiava vihra črna zastaiva... ZLo-č nska roka je z usodnimi streli irpibnila luč življenja prvemu Jugosdovenu, našemu voditelju, viteškemu narodnemu kralju. Izvršujoč veliko poslanstvo v prijateljski držav* je iunak podlegel zahrbtn' zločinski zaroti. Zaplakala je nam tako ljubljena kraljica Marija, zaiokali so trije nje nedolžni otročiči. solzne so oči vseh državljanov. 0, da bi ti potoki solza nam mogli vrnite kar smo iogubiiH. On, ki vsemu svetu vlada, je ta udarec — čeprav nam ne-razitmJHv — dopustil. Prosimo ga pa, da nam ostane v vsej svoji dobfotljkvost: dober in pravičen. Kralj mučenik je mrtev. Njegova življenjska pot je bila trajeva. Njegovo delo veliko, mogočno, ki bo v zgodovin; jugo-sk*ven*kega naroda trarno živeio. Veliki pokojnik n bih pa mu hočemo postaviti spomen'k. ki bo še poznim rodovom pričal o njegovi veličini, o naši nernin-lrivi udaui ljubezni. Slava Viteškemu kralju Aleksandru L Zedi>nite!iu! Maršalatu dvora je b;la poslana z žalne seje sožalna brzojavka. Manom blagopokojnega kralja sta se poklonila v Zagrebu fn noiožMa na krsto krasen venec predsednik velesejma g. Fran Bonač in ravnatelj g. dr. Milan Dular. Škofjeloški Sokol žaluje Skorja Loka, 16. oktobra. V dvorani mrak . . Vee žarnice zastrte, tam spredaj pa ves v črnem, sredi najaras-nejšega cvetja On, n&i ljubljeni vladar, naš najvišji sokolski brat. Na desno klanski in narasčajski prapor, oba v črni ko-pren'.. na visokem podstavim Njegov xik, zad«j opomnjajoč: napi*. »Čuvajte Jugo. s'sv'jo« in na levi ogromen šopek cvetja. To je bil oder, ki je sprejemal v sobot* zvoč>r brate in sestre, vse neme in potrte, h komemo r ac 1 Jek emu večeru, ki je bila zanj velika dvorana Sokolskega doma premajhna. Članstvo, pa naraščaj in deca, pomešani z najodličnejšiani predstavniki javnega Življenja, kakor ena drui'iiv eno srce in ena duža so prihiteli, da se poklonijo v neizmerni boli svojemu prvemu vodstel}u kralju ooetu In brata . . . Turobno, v srce segajoče in do solz pretresljivo so sekale besede društvenega rod-staro* te br. Horvata, ki je opisa' veliko osebnost našega nesmrtnega poglavarja in voditelja Nj. Vel. kralja A^ssandra. Kras n'm izvajanjem Je prisluhnila množica, g.a-ve so klonile, srca je trgalo, ▼ s^laih r*a so se zalesketale solze . . . Dvorana je j ik%la govornik pa Je nadaljeval in govoril, govoril ., . Kakor zastrupljena puščica se Je tadrla strašna vest v naša srca EsIraSal] smo jo rsdretl, zaman . . . Strup nam je omamil g>ve, pa smo taval* v tisti crozn) jesenski noči . . . Umrl nam je brat Njega, najboljšega očeta, najzvestejš^a in naj I skrene jšega brata — ni več! Usahnil je vir njegove ljubezni, ki Je opajala s sv. jo čarobno §lk> vse žejne. Ni več junaka in vojskovodje, voditelja in kneza, legendarnega junaka sr^bske Golgote, tovariša in prijatelja . . . umrl je s preroškim itq-Čilom na trstnicah. izročilom, ki nam je za vse veke priča, da je bil do svoje mu'*^- ni*ke smrti brezmejno vdan domovini Tu goslaviji. Bil je naš, velik in silen, da ga nikoli ne bonio razumeli, pa skrben in do broten, kakor kružni oče. Globoka vera sa je vodila v smago, njegova vera je ustvarila ledinjeno Jugoslavijo. Padel je, kot junak in heroj v službi najvišjih idealov, padel je Sokol, padel brat, ki mu ne -emo boljšega Omahnila je njegova bmučona roka, otrpnilo je njegovo dragoceno. «>če-tovsko, bratsko src<\ njegov duh pa se ji preselil k dedu ra oMalo sem mislil, da bi lahko prišel paznik ob življenje. Bilo mi je nekoliko nerodno, vendar pa sva se s Pan-čurjem za napad kljub temu odločila.* Nadaljeval je: »Jaz sem pri vratih umivalnice prisluškoval in takoj spoznal korake prihajajočega paznika,, Peterina. Takoj sem se zmedel. Mislim, da sem jaz bil prvi, ki sem ga napadel«. Na vprašanje, Če je on udaril pokojnega paznika, je odgovoril: >Pa naj bo, da sem ga jaz. če že tako govorijo.« Globok vtis je napravil na Ljubljana, 16. oktobra. Davi se je Ljubljana, zbudila v snegu. Včeraj je še vihral po naših ulicah jug m divje so se podili nad mestom temn; oblaki. Bilo nam je še vroče in nihče ni mislil na zimo. Pričakovali pa smo vesoljni potop, ker je barometer »padel« tako globoko kot še ne pomnimo. Zvečer je moč vetra še narasla, veter je tulil po ulicah, kot da gra modemi koncert tu in tam je razkrival tudi strehe m v nasadih je lomil veje, vendar pa ni napravil posebne škode. Toda nočnega koncerta je bilo kmalu konec in visoko zgoraj, ko je Ljubi iana že spala, sta se stc-pla sever m jug. Brez globokoumn h vremenskih napovedi sta nam skuhala prvo zimsko kašo. ki je tivfo pričakovali niti najbolj navdušeni smučarji. Snežiti je začelo ponoči in snežilo ie vse dopoldne, nekaj časa v debelih gostih snežnjkah kakor sredi zime. Zgodnjo zimo so letos napovedovali izkušeni kmetje že dolgo. Mnogi so zelo hiteli sejati ozimino, češ, nihče ne ve. kaj bo oktobra Navadno seje jo vsako leto v začetku oktobra, letos pa je bila izredno zgodnja letna ter so že zaradi tega opravili prej jesenska dela. Seveda še ne vsi. Nekateri Še niso sejali, a uipajo, da se bo vreme še popravilo ter da bo še dovolj časa za setev. Mnogi pa še imajo tudi na prostem repo in korenje, ki jima sneg ne more posebno škodovati, a ju ni posebno prijetno iz-podkovati ;jzpod njega. Oktobrski sneg ni nič posebnega. V vinorodnih krajih je sneg že češče zapadel sredi oktobra, ko so še bili vinograiđi neobrani. Sneg ob Tereziji je že na glasu in vinogradnik- se ga zelo boje. Toda letos so bili obrani že vsi vinogradi v začetku oktobra ter ta sneg ne bo napravil nikjer Škode. Ljubljančani pa seveda na taksne «=tvari sploh ne mislijo niian je sneg samo dogodek, kr pomeni začetek smučarske in broz- žalno sejo povodom traaične smrti NJ. Vel. kralja Aleksandra L Društveni podpredsednik advokat dr. Ferdinand D. Majaron se je namestu zadržanega društvenega predsednika g. bana dr. Draga Marušdča v svojem nagov0ru v globoko občutenih besedah spominjal blagopokojnika in naglasa! njegove neven lj i ve zasluge sa nafto domovino. Z vzkliki »Slava viteškem« kralju Aleksandru I. Zedrniteljuc se je zaključila iama seja. nakar je bila odposlana sožalna brzojavka maršalatu kraljevega dvora. Zoološko drufrtvo »Noe« za dravsko banovino v Ljubljani je s svoje žarne seje po blagopokojnem kralju Aleksandru I. odposlalo na marsalat dvora naslednjo brzojavko: »V dtno duše potrti nad tragično smrtjo blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, velikega prijatelja prirode, izražamo prevzvtšenemu kraljev, sfcemu domu naše najgloblje sožalje m gto-boko vdanost In zvestobo Nj. Vel. kralju Petru n.c českoslovenaka Obec v Ljubljani je imela v soboto dne 13. t m. v svojih prostorih žalno sejo. Društveni predsednik je govoril o velikih dejanjih pokojnega viteškega kralja Aleksandra I- Zedinitelja, katerega spomin so prisotni odborniki počastili a trikratnim vzklikom »Slava«. S seje je bila poslana maršalatu dvora sožalna brzojavka. Društvo iandarmerijskih vpokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani ima danes ob 17.30 žalno sejo v društveni sobi restavracije »Novi svet« na Gosposvet-ski cesti. Vsi v Ljubljani in bMžnji okolici stanujoči tovariši se vabijo, da se te sele udeleže. prisotne odgovor obtoženca Laknerja na predsednikovo vprašanje, zakaj se ni poboljšal, ko je vendar dobil za umor župnika v Mengešu le 20 let robije: Neumen sem bil, pa brez vere in. »žleb.t«. Samo na jed sem mislil, zato sem hotel pobegniti, da bi dobil kak priboljšek.« Žalostna je tudi njegova življenjska povest: »Moji starši so še živi. Dovršil sem 2 razreda ljudske šole in že takrat sem večkrat odšel z doma ter se potepal. Potem sem služil na kmetih za hlapca. V Ljubljano sem prišel, ko sem bil 15 let star. Tam sem zašel v'slabo družbo in moja pot je šla navzdol. Da nisem spoznal nekega brusača v parku »Zvezda«, bi bil še danes posten. Ko sem temu pravil, kako sem reven in da nimam nič denarja, mi je ta brusač v ljubljanski Zvezdi, kjer je bil s svojim vo., zom, dejal, da sem bedak, ker si ne znam pomagati Poučeval me je o tem in onem kar mora vedeti zločinec. Prej pa sem se bal, če sem bil sam v tuji sobi, da bi me ne sumili Sedaj pa se ne bojim ničesar več.« Predsednik: »Ko so vam rekli, da boste obešeni, ste odgovorili, da vam je to toliko kot kos mesa. Ali je to res?« Lakner: »A, to pa ni res. To pa že ne.« Izpovedi ostalih obtožencev nista tako zanimivi, obtoženca zanikata soudeležbo pri dejanju. Tudi Lombarjevo življenje je kaj pisano Bil je uradnik v ljubljanski bolnici. Trdil je, da Je bil odpuščen iz službe, ker se je pečal z odpravo ploda in to je bil začetek njegovega zločinskega življenja. Svoje zločinsko življenje je končal z umorom krošnjarja Vojnikoviča v Ljubljani, za kar je bil obsojen na dosmrtno robijo. Ob 13.15 je predsednik senata g. dr. Tombak razglasil sodbo: Lakner in pančur »e obsodita na smrt na vešalih. Lom barju pa se trajno odtegnejo v*i priboljSki. Lakner in Lombar sta kazen molče sprejela. Pančur pa se bo po svojem branilcu pritožil. Obtožence so zagovarjali gg. dr. Lasič Laknerja. dr. Mtihleisen Pančurja in dr. Brandstetter Lombarja. hri- garske sezone. Seveda ne vsem, mnogi gledajo tudi s črnimi skrbmi v bodočnost, kajti mraza s lahko vesele samo nekateri. Sneg, ki je komaj pobelil vrtove in strehe, je zelo vplival na dovoz živil na trg. Velik Vodnikov trg je bil skoraj prazen. Pr šle so le nekatere stalne prodajalne, največ Trnov-čanke. Če bo sneg obležal ,bo napravil precej škode na vrtovih, kjer je še mnogo en-divije, in razne zelenjave. Škodo bo napravil tudi v parkih in vrtnarji ga niso posebno veseli, ker jim bo uničil mnogo cvetja, ki ga goje za vse svete. Samo po sebi se pa razume, da imajo smučarji danes svoj velik dan ter da so nepopisno veseli. Vendar je vprašanje, če jim veselje ne bo splavalo po brozgi. Lani se je smučarska sezona začela zadnji teden v novembru. Ni izključeno, da se bo letos 5 tednov prej, če bo snežlo še nekaj dni tako, kot danes. Nepričakovano zapadli sneg je povzročil precejšnjo škodo ne samo na sadnetm drevju in Po vrtovih, temveč tudi v telefonskem ic brzojavnem prometu. V lokalnem telefonskem prometu je ostalo davi brez zveze okoli 100 abonentov, nemogoče je pa bilo tudi dobiti zvezo z Zagrebom in Beogradom, prav tako so pretrgane telefonske linije na progi do Rakeka in Novega mesta, d oči m je bila zveza z inozemstvom dobra, še slabše je pa seveda v brzojavnem prometu, kjer so pretrgane vse zveze z vsemi kraji v Sloveniji, pa tudi z inozemstvom. Tehnično vodstvo telefonske centrale je takoj poslalo na vse proge . -h-nične delavce, ki so ie dopoldne pričeli s popravljanjem prog in je upati, da bo do večera vzpostavljen redni telefonski in brzojavni promet. Današjni beograjski vlak je prispel v Ljubljano zaradi pojačanega prometa na vsej progi s stominutno zamudo. Jesenice, 16. oktobra Včeraj popoldne so se nad mestom podili nič dobrega obetajoči oblak. ki jih je gnal hud jug. Okrog 17. se je pričelo temniti nebo in kmalu je nastala huda nevihta, a veter je tulil, da je šlo skozi mozeg in kosti. Ponoči je nenadoma pritisnil sever in začelo je snežiti v gostih kosmih, da so bile Jesenice kmalu pobellene in so (Zjutraj že ležale pod debelo plastjo snega, ki ga je že 10 cm, a še vedno naletava. Sneg je naravno povzročil veliko ško-, zlasti na sadnem drevju, ki je polno fistja in se je pričelo aibiti ii lomiti. Tudi telefonski promet zelo trpi, nekatere zveze so prekinjene. V hribih je zapadlo že od četrt 6c pol metra snega. Maribor, 16. oktobra Po zadnjih lepih dceh je včeraj popoldne nenadoma potegnil jug in hipoma se je vreme izpremenilo. Po nebu so se pri podili gosti oblaki in že popoldne je začelo — Socijalni f°nd Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za učiteljevo in njegove sirote. Izvršni odbor Jugosloven-skega učiteljskega udruženja v Beogradu je na svoji seji, posvečeni spominu Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja sklenil, da se ustanovi »Socijalni fond Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja za učiteljstvo in njegove sirote«. Pravilnik o poslovanju fonda bo izdelal glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja na svoji prvi seji, a odobrila ga bo glavna skupščina. O izrednih prispevkih za ta fond bodo sklepala sreska učiteljska društva na prvih svojih zborovanjih. — Sresko društvo JTJTJ za srez oralnčki v Arandjelovcu je poslalo izvršnemu odboru JTJTJ v to svrho svoj prvi prispevek v znesku 1000 Din in je vpisalo Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v ta fond kot dobrotnika. — Izpremetnba radioprograma. Danes ob 20. bi moral predavati v ljubljanskem radiu uredniik Ante Gaber o kralju Aleksandru in slovenskih umetnikih Ker je pa g. Gtber zaradi bolezni zadržan, bo predaval ur^dirk Davor n Ravljen o največjem junaku v svetovni vojni. Predavanje se prične ob 19.30 — Vreme. Vremenski napoved pravi da bo oblačno, nestalno in hladno vreme s padavinami. Danes ponoči je začelo po močnem nalivu snežiti ;n smo imeli do davi v Ljubljani 27.9 mm padavin, r Mariboru pa 61 mm Včeraj ie znašala najvšja temperatura v Beogradu 24, v Splitu 21, v Zagrebu, Sarajevu in Skonlju 20. v Mariboru 18, v Ljubljani 17.6. Davi ie kazal barom eter v Ljubljani 753.8. temperatura je znašala 17.6. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Pranz Josefova neprijetno preaene rila Mariborčane, ki so se dopoldne že pojavili v zimskih suknjah in svranikih. Tudi Drava je močno narasla, vendar ni nobene nevarnosti poplav. Celje, 16. oktobra. Med hudim nalivom je začelo sooči v Celju snežiti. Sneg je naletaval vedno gosteje in v debelih kosmih in davi Je bilo vse Celje z okolico vred pobeljeno. V lokalnem telefonskem prometu so nastale motnje, odpovedala je pa tudi elektrika. tako da smo bili dopoldne brez nje. Savinja in njeni pritoki naglo nai*aSčajo. hen promet zaradi trga. V bližini so tlakovane vse ceste, razen v Lin^arjevi ulici, ki jo tidi nameravajo tlakovati, zato se kaže potre ha po tlakovani i dovoza na tre še tem boH. —lj Skrivnosten smrad na *rjru. Včeraj je na tnru ob semenišču, kjer prodajalo cobe, tako smrdelo, da so postali pozorni tržni organi. Pregledali so natančno vse gobe in kmetice so morale odstraniti vse. ki so bile količkai črvive. Toda smrdelo je Že vedno. Končno so kmetice >zduhale<. od kod izvira čuden smrad. >Duhale smo in dihale, da smrdi iz kleti leuienata po gnilem zelju-c, so se pritoževale, ker so se jih gospodinje izogibale. —lj Odbor n prireditev ilnih svečanosti v Lin I»l ja ni vnbi v svrho dogovora razmestitev društev, korpo raci i itd. pri žabi i svečanosti na Kongresnem trgu v četrtek, 18. tm. na sestanek vse predsednike društev in korpo raci i itd., ki bolo pri svečanosti sodelovali, danes ob 18. uri v mestni posvetovalnici. —lj Zgornji del Rirnskc ceste, pri U11e4 rimske legije. 5e vedno tlakuje in •lrejuje podjetje Res. Hodnika sta povsem zatrpana z materijalom, zato 1 h»dj> težko čakajo da bi bilo delo že končano Nekateri ludi zopet upajo, da bo konec vsaj zdaj zloglasne gmajne ob podzemejskem transformatorju, ker Jim zdaj tam ne bo več treba imeti skladišča za cestno gradivo, saj so vsa dela v bližini končana. Seveda upajo mnogo preveč —1? Združenje pekov v Ljubljani poroča der od-idemo skupno k pogrebu. Opozarjamo vse udeležence naše delegacije, naj se zaradi stanovanj obrnejo na gornji nas1 i/ in ra g. Pičmana pri navedenem naslovu. To \< lja tudi za one, ki pridejo event. z drugim! vlaki. Opozarjamo tudi vse udeležence, da s! preskrbe občinske legitimacije in kupije polovične karte od svojih postaj do Beograda, s katerimi se vrnejo "brezplačno Vsak udeleženec naj vzame s seboj jeatvi-ne in odejo. Lokomotiva zavozila v avto Drenov grič, 16, oktobra. Nepričakovan vremenski preobrat in hud snežni metež bi davi kmalu povzročila težko prometno nesrečo. Ko je okrog 730 vozil Pečnikarjev tovorni avtomobil znamke »Oievrolet«, obložen s sadjem, proti Vrhniki, ga bi kmalu na znanem železniškem prelazu pri LVrenovem griču, kjer je pred tremi leti lokomotiva treščila v vrhniški avtobus, doletela huda nesreča. Zaradi hudega snežnega meteža šofer ni imel nobenega razgleda razen toliko, kolikor mu je dovoljeval avtomatični brisač pred šipo. Ko se je bližal znanemu nevarnemu križišču železnice s cesto, je pozorno gledal na progo, če slučajno ne prihaja vlak. Sneg in pa hiša, ki stoji tam pred križiščem, sta mu pa zastrla pogled in tako je zavozil na progo baš hipu, ko je pri-vozil vrhniški vlak. Instinkt i vno je šofer zaslutil nevarnost, pri tisu 1 na pedal in pognal avtomobil z vso brzino. Le tako je ušel gotovi smrti Lokomotiva je sicer še zagrabila tovorni avtomobil in tre&čila v njegov zadnji del. vendar to ni imelo hujših posledic. Karoserijo je sicer na zadnjem delu razbio in pomečkalo, po tleh so se usula rudi jabolka, toda avtomobil, ki ga je le nekoliko zasukalo, je ostal pokonci in se ni nikomur nič zgodilo. Potniki so prestali samo nekaj strahu, pač pa je materijalna đeoda precejšnja Po Ljubljani so se sicer razširile vesti, da je karambol zahteval več človeških žrtev, vendar to ni res. Ponovna nesreča na tem križišču je pa nov dokaz in glasen opomin, da bo treba to križišče vendarle opremiti z zapornicami, ali pa naj železniška direkcija odstrani hišo, ki zapira šoferjem in voznikom ves razgled. Sredi oktobra smo dobili sneg Motnje v telefonskem in brzojavnem prometa — V bih že do pol metra snega Dvakrat smrt na vešalih Lakner in Pančur obsojena zaradi umora paznika Peterina na smrt na vešalih DNEVNE VESTI tem 4. i0LOYEN8KI NABOIH dM SB. cktaHtm HM ^235 Dva filma o atentatu v Marseilleu Na zvočnem ameriškem filmu se vidi, da špalir straže tri Ml strnjen — Dogodki so se odigravali z bliskovito naglico belega čec/ja Mladenič je požiral sline. — Baš je klical doktor Ha\v-thorne v zadevi konsultacije o angini. Dejal je, da je treba... Janney se >e prijel za glavo. — Gromska strela! — je vzkliknil, — na to sem čisto pozabil. Saj sem že ves zmešan. Cujte, Queen, morate me izpustiti. Zadeva je nujna. Gre za izredno težak primer angine. Umrljivost ie strašna! Inspektor Oueen se je ozrl na Blle-rvja, ki je zamahnil z roko. — Seveda nimamo pravice zadrževati čudežnega procesa ozdravljenja, doktore. Kar mora biti, mora biti! Na svidenje! Jannev je bB že pri vratih, naenkrat se je pa ustavil, držeč roko na kljuki. Ozrl se je in pokazal ironično svoje rjavkaste zobe. — En človek je moral umreti, da sem prišel sem, drugi pa skoraj umreti, da morem oditi... Zbogom- — Ne tako hitro, doktore! — Inspektor je še vedno stal na svojem mestu. — Pod nobenim pogojem ne smete'zapustiti mesta. — Bože moj, — je zastokal kirurg, — saj ni mogoče. Ta teden imam zdraviliški kongres v Chicagu in jutri sem hotel odpotovati. Saj bi niti gospa Doorn ova ne bila zahtevala ... — Saj sem vam že rekel, — je ponovil inspektor, — da ne smete zapustiti mesta. In to mislim resno. — Za božk> voljo! — je vzkliknil Jannev in zaloputnil za seboj vrata. Valie je bil v treh skokih pri vratih, Ritter mu je pa sledil tik za petami. Za njim! — je zaklical, — in ne izpusti ga iz vida, sicer ti polomim vsa rebra. Ritter se je zasmejal in skočil za kirurgom. — Ta vaš Janney se zelo rad vsak hip sklicuje na svojega stvarnika, kar se pa ne ujema dobro z njegovim profesionalnim agnosticizmom, — je pripomnil Ellerv smeje. Kar je detektiv Johnson odprl v operacijsko dvorano vodeča vrata in se umaknil, da bi mogla vstopiti Bdrth Dunningova ter mož niz' e postave in ogromnega trebuha. Inspektor Oueen je priskočil. — Gospodična Ehmningova, gospod Doorn. kar naprej, prosim. Ne bomo vaju dolgo zadrževali. Edith Dunningova je imela svetle, skuštrane lase, oči rdeče od sorz. Obstala je na pragu. — Odpravite kratlko, — je dejala s čudno zvenečim glasom. Huldi je slabo in moram jo odpeljati domov. Hendrik Doorn, brat umorjene gospe Doornove, je vstopiti dva koraka naprej. Inspektor ga je prijazno pogledal, obenem je pa ostrmel pri pogledu na njegov ogromni trebuh. Zdelo se je, kakor da se bolj vali, nego hodi. Pri vsakem koraku se je njegovo mesnato tek> ritmično stresalo. Obraz se mu je svetil kakor polna luna. Bil je leipo rdečkast, na koncu nosu pa terrmordeč. Na glavi ni imel nobenega lasu, luč je odsevala od njegove nezdrave bele glave. — Da. >e dejal z glasom, ki je bil prav tako čuden, kakor njegova zunanjost. Zvenel je nekam zamolklo, pri tem pa škripajoče, kakor da je zarjavel. Da. je zakvakal še enkrat. Hulda ni morala v posteljo! Zakaj nas tako nadlegujete? Mi ničesar ne vemo! — Trenutek, samo trenutek, — je dejal inspektor. — Kar izvolite naprej! Vrata moramo zapreti. Sedite, kar sedite. Ozke oči Edith Durmingove se niti za hip niso odvrnile od inšpektorjevega obraza. Kakor stroj je sedla na stol ki ga je bil pristavil Johnson in sklenila je roke v naročju. Hendrik £ioorn je prihlačal do drugega stola, globoko je vzdihnil in se zavalil nanj. Bil >e tako debel, da so mesnati deri straneh s stola. Inspektor si je natresel v ustnice tobaka m krepko kihnil. Tako torej, gospod, je začel, samo eno vprašanje, potem lahko greste. Ali sploh slutite, kdo je umoril vašo sestro? Debeluh si je obrisal obraz s svilenim robcem. Njegove drobne, črne oči so begale med inšpektorje vam obrazom in nogami stola, na katerem je sedela Edith Dunningova. Ja, mein Gott, to je grozno za nas vse! Kdo ve? Abi-gail je bila taka čudakinja — veKka čudakinja! — Cujte! — ga je prebil inspektor osorno, — saj morate vendar vedeti kaj o njenem zasebnem življenju. — Je-li imela sovražnike ki sploh karkoli, kar bi nas utegnilo zanimati? AH bi nam ne mogli vsaj naznačiti, kam naj usmerimo preiskavo? Doorn sn je še vedno brisal obraz s kratkimi, težkimi kretnjami svoje roke. Njegove prašičje oči so begale sem in tja, niti za hip niso mirovale. Zdelo se je, da v duhu o nečem razmišlja in debatira sam s seboj. — No, no, — je dejal končno s slabim glasom, — nekaj bi bilo tu ... Toda tu ne morem govoriti. Vstal je. — Tu ne. — Aha, vi nekaj veste, — je dejal inspektor z mirnim glasom. — Gotovo veste kaj zelo zanimivega. Kar na dan z besedo, in sicer takoj, gospod Doorn, na dan z besedo, sicer vas ne izpustimo! Kraj debeluha sedeče dekle se je nestrpno zdrznilo. — Oh, križ božji, pustite naju od tod, gospod! Kar so se vrata naglo odprla. Vsi so se ozrli in zagledali advokata Filipa Morehousa, ki je bil stopil z vitko mladenko zaprtih oči in na prsa sklonjene glave. Advokat jo je podpiral z ene, strežnica pa z druge stranu Obraz mladega advokata je bil rdeč od jeze. Iz oči so mu švigale iskre, ko sta priskočila inspektor in Ellerv, da bi pomagala prinesti dekle v predsobo — O jej, o jej, — je šepetal inspektor razburjeno, — to je torej gospodična Doornova Baš smo hoteli... — Vem, baš smo hoteli... Pojdite k vragu! je zarohnel Morehouse. In skrajni čas je že. Kaj pa je to? Španska inkvizicija. Prosim, da mi dovolite odpeljati gospodično D o orno vo domov... Nesramnost! Predrznost! Oh, poberite se mi izpred oči! Pahnil je Ellervja od sebe. okrog stoječi so pa dvignili onesveščeno dekle. Morehouse je stopil k nji, jo pobožal in zamrmra! nekaj nerazumljivega. Strežnica ga je potisnila v stran in nastavila dekletu pod nos stekleničico etra. Edith Dunningova je vstala. Sklonila se le k Huldi in jo božala po obrazu. — Hulda! je vzkliknila razburjeno, — Hulda. ne bodi no neumna! Spametuj se! Dekle je odprlo oči in se ozrlo topo na Edith Duuningovo. Potem je počasi okrenila glavo in se oklenila Mo-rehousea. — Oh, Filip, ona je bila, ona je bila... Dalje ni mogla govoriti. Glas se ji je duši! v ihtenju. Slepo je iztegnila roke proti Morehousu in zaplakala. Strežnica, Edith Dunningova in Ellery Oueen so stopili vstran. Morehousu je obraz magično zažarel. Sklonil se je nad Huldo in ji brž nekaj zašepetal. Inspektor je znova kihnil, Hendrik Doorn, ki je še vedno stal pred svojim stolom in zrl na dekleta, se je tresel po vsem ogromnem telesu. — lastite naju oditi, — je mrmral, — to dfide... Ellery se je naglo obrnil k njemu. — Gospod Doorn, kaj ste hoteli pravkar reči? Poznate koga, ki je gojil sovraštvo do gospe Doornove? Kdo se ji je hotel osvetiti? Doorn se je tresel kakor trstika. — Saj nisem hotel ničesar reči. Moje življenje je v nevarnosti. Jaz ... V Prago so pripeljali v petek kopijo dveh filmov o marseilleskem atentatu; en film je zvočni ameriški, dragi pa nemi francoski. Filmska industrija še ne pozna filma, ki bi bil tako pretresljivo pričevanje, Francoski fTi™ kaže priprave za sprejem kralja Aleksandra I. v Marseilleu. Na njem vidimo več slik pristanišča in vojnih ladij, topovske cevi so obrnjene proti nebu in done pozdravne salve, Priphije jugoslovanska vojna ladja >DubTovnik<, na nji vidimo več sploh niso imeli možnosti nastopiti. Komaj opazimo morilca, takoj je pri njem več policistov, vidimo konjenika, kako zamahne po njem s sabljo in že leži atentator na tleh. Sledi nepopisna zmešnjava, na sliki nekdo beži z revolverjem v roki, okrog avtomobila se hipoma zbere gruča ljudi, policija si zaman prizadeva prodreti do atentatorja Jasen zvok vojaških trompet, ki" spremlja velik del filma zagluši divje, besno kričanje, v nepopisni zmešnjavi padajo udarci po morilcu in že ga vidimo na Strah pred preobljudenostjo Poleg strahu, da bo začelo čez nekaj desetletij na zemlji primanjkovati vode, se pojavlja tudi bojazen, da bo naša zemlja kmalu preooljudena. Od leta 1820 se človeštvo neverjetno hitro množi. Takrat je bilo na svetu nekaj nad 900 milijonov ljudi, v 114 letih se je pa to število skoraj podvojilo. Tako seveda ne more iti naprej, da bi se človeštvo vsakih sto let pomnožilo povprečno za 800,000.000. Zemlja lahko preživlja samo 2.500,000.000 ljudi, če bo pa to število prekoračeno, bo začelo ljudem primanjkovati hrane. To bi občutili seveda najprej nižji in srednji sloji. In to število bo prekoračeno Še v tekočem stoletju. 2e leta 1991 bi predla ljudem trda. Oglašajo se pa mnogi učenjaki ki pravijo, da ne bo tako hudo. Po njihovem mnenju zemlja ni tako siromašna, da bi mogla preživljati samo 2.500 milijonov ljudi, temveč jih lahko preživlja najmanj 8 milijard. Berlinski profesor dr. Penek trdi, da je mnogo zemlje še neobdelane, na drugi strani pa lahko daje tudi obdelana zemlja mnogo več, če bi jo racijonalneje izkoriščali. Poleg tega tropični kraji še niso pregosto naseljeni in sploh je na svetu še mnogo krajev, kjer je še dovolj prostora za ljudi. Pomislimo samo na Sibirijo, kamor bi lahko spravili najmanj polovico prebivalstva Evrope, pa bi bilo še vedno premalo ljudi. Predno bo upravičena bojazen pred preobljudenostjo, bo treba še urediti vprašanje kolonizacije v svetovnem obsegu. Strah, da bi začelo človeštvu primanjkovati hrane, je za dogleden čas še prazen. Seveda je primanjkuje mnogim že zdaj, za kar pa ni odgovorna zemlja, temveč krivična razdektev dela in jela. Tragična smrt krojaškega vajenca Jesenice, 15. oktetom. V nedeljo popoldne se Je smrtno ponesrečil v kamnolomu na hribu Mirci l&Jet. ni Triplat Ivan, vajenec pri krojađkem mojstru g. Jožetu MThertća na Jeseničan, Triplat se je v nedeljo kmalu po kosilu odpravfl s tremi tovariši na Mlrco. Svoji materi je rekel, da ae gredo igrat Tarzana v goščo Mati mn je branila, a m rde pomagalo, nevidna sCa ga je gnala na hrib — v smrt Ko so mladeniča, prifiti v opuščeni kamnolom je začel Trtptat tezti po strmem pobočju navzgor. Preplezal je skoraj na vrh. skalovja, ko je naenkrat obvisei na velTkl skali, da m mogel nazaj m tudi ne naprej. V budi stiski je jed klicati na. pomoč, na kar so takoj primteti tovariši okrog skalovja, mu ntKHH drogove in veje, da bi se jih oprijel, da bi ga potegrdH navzgor, a so bile veje prekratke, fantu pa so popustile roke, da je padel vznak po prodlscu in se naposled skotam čez skalovje, kjer je obležal s prebito lobanjo m zlomljeno nogo v vznožju kamnoloma. Njegov tovariš je takoj stekel domov in obvestil mater, da si je sm riomfl nogo. Toda uboga mati je statua težko nesrečo in takoj pohitela v hrro, kjer je nasla sina v zadnjih zdlhrjajln. Fanta so naložili na nosflnico, a je med potjo umrl, ne da bi se zavedel. Vsa okolica soenstvuje s ubogo materjo, vdovo po železničarju, ki se preživlja kot pospravljalka na kolodvoru, ker je na tako tragičen način izgrrrjfja srna, ki bi ae v enem mesecu Izučil krojaške obrti. Bodt ubogemu mladeniču obranjen b?ag sponam, težko prizadeti materi pa nase iskreno sožarje. Z odlko. Nadcfoocrrh sin pride zmagoe^avuo od izpita. — No, kako je šlo T — ga vpraša oče, — Imenitno. Odgovoril sem giadko na vsa vprašanja. — Veseli me. Kako si pa odgovorjal ? — Na vsako vprašanje sem odgovoril: Ne vem! Fotografija je posneta tik po prvih strelih atentatorja, ki ga drži šofer avtomobila, v katerem sta se peljala kralj Aleksander In minister Barthou. Francoski podpolkovnik, ki je spremljal avto, je pobil atentatorja s sabljo na tla. Levo v ozadju hiti k avtomobilu naš zunanji minister Jevtić dostojanstvenikov v admiralskih klobukih, med njimi spoznamo kralja Sedejo v motorno ladjo, ki odpluje proti obali. Kralj s spremstvom je v notranjosti, na kraju je veččlanska admiralska straža. Slede slike, ki nam kažejo sprejem na obali. Povsod sami nasmejani obrazi. Kralj in minister Barthou sedeta v avto. To je napol zaprt voz s sklonjeno streho. Minister se živahno pogovarja s kraljem, ki se z zanimanjem ozira okrog. Le za hip opazimo nemir na njegovem obrazu, ko se ozre navzgor, morda nekam na strehe, takoj se pa nasmehne in pomaha z roko v pozdrav. Nekaj slik nam pokaže občinstvo. Nikjer niti sledu o kakih demonstracijah, o katerih so vedela povedati nekatera poročila, temveč povsod navdušenje. Avto krene naprej. Drugi film je zvočni. Slišimo nekaj akordov jugoslovenske in francoske himne, ko kralj izstopi iz motorne ladje. Pozdravi se z ministrom Barthoujem in stopi v avto. Tudi tu gleda kralj navzgor in salutira. Naslednje slike kažejo začetek sprevoda in ulice. V spalir-ju so vojaki v čeladah na glavi in redarji, toda špalir ni strnjen, razdalje so na nekaterih krajih dokaj velike. Potem pokaže film povorko, četo konjenikov pred avtom, četa za njim, ob straneh kraljevskega avta vidimo dva konjenika. Potem pa še ena slika kralja in ministra Barthouja, zadnji posnetki njunega življenja. Avto vozi samo nekaj metrov od špalir j a, ko šine naenkrat čisto na desno čez sliko nejasna postava Zavihti se na stopnico avtomobila in se skloni. To ne traja v filmu niti eno sekundo Tudi če pomislimo, da se vrti film mnogo hitreje, nego resnični dogodki, je vendar jasno, da se je vse odigralo strahovito hitro, tako da policisti tleh. Potem se ozre objektiv v avto. Avto, ki je odpeljal malo dalje od kraja atentata, so obkolili generali, admirali in civilni dostojanstveniki. Potem krene avtomobil naprej. Nekaj zbeganih gospodov v žaketih in admiralskih uniformah se pokaže za njim. Vidimo še, kako se razvrsti vojaštvo in kako gre skozi oddaljenejšo množico val groze. Filma bosta tekla v Pragi brez prizorov atentata, linčanja morilca in panike do umoru. Tiger napadel krotilca Cirkus v Angouiemu v F ranci ji je priredil predstavo m napovedal kot posebno privlačnost nastop 6 tigrov z njihovim slavnim krotilcem Trubko. En tiger, Bengali po imenu, ni delal v začetku krotilcu nobenih težav, med predstavo se je pa začel naenkrat upirati in renčati, ko ga je hotel krotilec zapoditi nazaj na njegovo mesto Ko ga je hotel prisiliti k temu, je hlastnil razjarjeni tiger po biču, s katerim ga ie hotel krotilec ..udariti. Krotilec mu je hotel bič iztrgati iz gobca, pri tem je pa izgubil ravnotežje in padel. V naslednjem hipu je planil tiger nanj in mu zasadi! zobe v stegno. Krotilec je bolestno zastokal in se obrnil na drugo stran, tedaj je pa planil nanj še en tiger. Trubfca se je obupno branil z rokami in nogami. V splošni zmešnjavi je skočil v kletko ravnatelj cirkusa z dvema uslužbencema in posrečilo se jim je zadržati razjarjena tigra, da so potegnili vsega okrvavidnega krotilca iz kletke. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu zdravniki obvezali 18 težkih ran . Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračnu vozičkov, stolic, holenderjev. malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLO V ARA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Narodna tiskarna LJUBLJANA OTROŠKI VOZIČKI 3 novi modeli, 3 novi patenti, precizno delo, lepa oblika, cene nizke. Izumitelj F. Batjel. — >TRIBUNA«, tovarna dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št- 4. — Zelo poceni prodam več novih vozičkov prejšnjih modelov. 2936 Trenchoati usnjeni suknjiči Itd. najboljši nakup pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra e. 14 STANOVANJE obstoječe iz dveh sob in priti- j klin iščem za november. — Po- i nudbe pod > November 3072« na opravo >Slov. Naroda«. Ce oddajate ali «$čete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodu« — Beseda OJM) Namizna jabolka prvovrstna, prodaja v zabojih V>—40 kg po Din 2.- netto — „EKONOM", LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 7. — Telefon 25-06. 3081 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so od blizu in daleč prišli spremit našo nepozabno Loj z i ko Hafnerjevo na njeni poti k večnemu počitku, vsem, ki so ji dali svežih rož, ki jih je tako ljubila, na to pot, nadalje vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izkazali sožalje ali tudi le na tihem sočustvovali z nami v teh težkih dneh. štejemo si v dolžnost, da se še posebej zahvalimo vsem onim, ki so že v Bohinju priskočili na pomoč blagi pokojnici v njeni težki bolezni, zlasti ge. Marici Jerajevi in zdravniku g. dr. Petriču, nadalje ljubljanskima zdravnikoma gg. dr. Tavčarju in dr. Krajcu za njiju veliko požrtvovalnost in skrb, prečastiti prednici Leonišča in njenim tovarišicam čč. sestram za izredno vnemo in ljubezen, katero so posvetile pokojnici v njenih zadnjih urah. gdč. Cilki Krekovi ter vodstvu in osobju Dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani za pomoč in iskrene tolažilne besede ter preč. duhovščini za zadnje spremstvo. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1934. Rodbina notarja HAFNERJA« Urejuje: Josip — Za ».Narodno nssarnoc: *1mn Jesertefc, — Za upravo in inaeratni dej usta: ijum . Iftriatoj, — Vs v uram jam