V Ljubljani v vtorek ,>. marca 1863.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. , 2, 5 „ „ „
Rokopisi se ne vračujejo.
NAPREJ.
Oznanila. Za navadno tristopno
vrsto se plačuje: i! kr., ktera se enkrat, '■> t, v v dvakrat, 12 , „ „ trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za. vsak tisk mora biti kolek ( š tempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
18.
Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Ljubljanski deželni zbor.
27. februarja (19. seja.) Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. Potem je g. prvosednik dal na znanje, da je g. poslanec Derbič podal zbornici nasvet, „naj se visoko ministerstvo prosi, da bi državnemu zboru podalo nov zakon vojaških naborov (rekruteb), po kterem bi se na vojski samo po 6 let služilo. Ta nasvet naj se izroči odboru izvoljenemu izmed poslancev." Ker je bilo dovolj podpisov, rekel je g. prvosednik, da pride ta nasvet kmalo na vrsto. Zdaj se je začelo govoriti o načrtu deželnega odbora, kar se tiče stroškov žan d ar m e r i j s k i h vstanovitev (vkvartirovanja.) G. Ambrož je bil poročevavec. Rekel je, da prej so žandarji povsod imeli zares pravo stanovanje, zdaj pa ne več, zato da se jim pa mora povrniti v novcih (denarjih), in o tem da se ni mogel deželni zbor pogoditi s polkovim poveljstvom; da je namreč za leto 1863 iz početka bilo v ta namen odločenih 10.000 gl. kar se je potem povikšalo celo na 12.000 gld., in temu da se je oglasilo vpiranje; zato da je deželni odbor to reč zbornici podal, naj bi jo razsodila. G. poslanec Dežman se čudi, kako je to, da poročevavec ni čisto nič opomnil tistega nasveta, kterega je o tej zadevi bil g. Vilhar podal uže leta 1861; dalje opominja, da se ne more deželni zbor vtikati v posameznosti le-te reči; naj se torej vse to predi novčnemu odboru, kteri naj se poboga s polkovim poveljstvom, in ustanovi naj, koliko bode treba plačevati; potem pa naj deželnemu zboru pove, koliko se je odločilo. Nasvet je imel dovolj podpore. Poslanec pl. Wurzbach je želel, naj seja preneha za 10 minut. Na to je prišel na glasovanje g. Dežmanov nasvet, ali ni bil potrjen. Odgovoril je zdaj g. Ambrož, da pride kmalo na presojevanje tudi nasvet g. Vi lh ar j a, in bral je 15 reči, v kterih se ne moreta zediniti deželni odbor in pol-kovo poveljstvo. Glasovanje pak je potlej odločilo, da se bode za vstanovitev dajalo 163 žandarjem in 4 častnikom po 8955 gld. na leto, in da ta sklep deželni odbor precej oznani polkovemu poveljstvu. Svetoval je na to g. poročevavec, naj se novčnemu odboru v presod izroči vprašanje o 9241 gld. 60 kr.; to je namreč najemščina za prebivališča; ali to ni obveljalo, ampak izročilo se je deželnemu odboru. — Deželni odbor je dalje svetoval, naj bi se dala pomoč v novcih (denarjih) Jerneju Jeršetu, ki je od gosposke do gosposke spremljal tujo drhal, in brezi svoje krivde obnemogel; rojenja je iz Ljubljane; 19. let je služil cesarja na vojski, in zdaj ima petero otrok. Zbornica mu je dovolila 100 gld. za leto 1863. Tudi je bilo potrjeno, da pripoznava deželni zbor zdanjo razdelitev srenj skih pašnikov v Notranji gorici in v Plešivici, toda, kakor je opomnil g. Anton grof Auersberg, da to ne bode imelo za prihodnjost nikakoršnega nastopka o druzih prilikah.
2. marca (20. seja.) Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. V odbor za zemljiške bukve so izvoljeni gg.: pl. Wurzbach za prvomestnika (obmann), pl. Str a hI za namestnika in liro lih za pero vodjo. G. dr. Toman je (nemški) podprl svoj nasvet o porotnicah, opominjaje, da je Angleška za kri kupila svojo pravico, in da je ta reč stara pravica vseh narodov; da je tudi g. minister Schmerling uže govoril, naj bi se porotnice vpeljale; da se tedaj imamo tem bolj nadjati, da se to v Avstrii zgodi. G. dr. Toman je dalje rekel, daje to politična pravna ustanova (rechtsinstitut); pokazal je tudi slabe strani le-te reči, in svetoval, naj se to vprašanje izroči odboru petih poslancev, kar je odobrilo glasovanje. V ta odbor so izvoljeni gg.: dr. Toman, dr. Zupan, dr. S k e d e 1, Dežman, in po ožej volitvi pl. Str a hI, ki se je pa odpovedal, ker je uže v šestih odborih. Na to je bil izvoljen g. dr. Bleivveis. Potem se je srenji Bezoviku pod Ljubljano uže po dovršenej prodaji od-volilo, da sme prodati nekoliko zemlje. Za tem je bil na vrsti nasvet, deželnega odbora, da bi se odpisalo tistih 19000 gld. z obrestmi, ktere ima glediščna blagajnica terjati po dolžnih pismih, narejenih 10. julija 1846 in 15. oktobra 1848, in da bi deželni odbor to reč poravnal. Potrdilo je glasovanje. Dr. Bleivveis je potem (slovenski) nasvetoval: a) da bi se dohodki dozdanjega gledališča dajali v deželno blagaj-nico; b) da bi v Ljubljani gledališče ne bilo več deželna naprava; c) da bi se prepustilo v svobodno lastnino ljubljanskej srenji, ali ko bi ta ne hotela, č) tistim, ki imajo predeljene sedeže (lože), in da bi se ta reč izročila novčnemu odboru na presodek. Dr. Bleivveis je dobro podpiral svoj nasvet, rekoč, da v našem gledališči so prave klasične igre bele vrane; da v njem slovenskega jezika ni sluha ne duha; da se v njem zabavljajo le samo Ljubljančanje, a da narod nič ne ve za to; da bodemo potrebovali novcev za bolnišče, za blaznico in za nezakonske otroke v Trstu; da redut in hiši, ki imati št. 136. in 137., le po naključbi nekaj donašajo; da moramo biti povsod boljši gospodarji, če smo uže začeli hraniti in stiskati, in zakaj bi gledališču pomoč dajal Pivčan, Bohinjec in Ko-čevar? Za njim se oglasi pl. Wurzbach, ter meni, da ta nasvet ni v bitnej zvezi z glavno stvarjo, pa da bi prišel na glasovanje po §. 20. opravilnega reda. Na to je g. dr. Bleivveis umeknil svoj nasvet s pristavkom, da ga prinese za samostojnega pred zbornico. — Prihodnja seja v sredo 4. dan t.m. Na vrsto pridejo: a) misli deželnega zbora, kar se tiče prejema ljubljanske delalnice; b) nasvet g. Derbiča o vojaškem naboru (rekrutbi); c) da bi se v red spravile meje med Kranjsko in Hrvaško.
Govor poslanca g. dr. T o m a na v deželnem zborn 24. dan februarja.
Dokler so povikšani davki samo pobirali precej vse tisto, kar jc zemlja rodila, molčala je naša dežela, molčali so tudi stanovi: ali ko je prišel za trdno veljavni kataster, ki je nevarno dotikal se tudi istine (kapitala), tedaj so stanovi za deželno blagost pošteno skrbeli in mislili, da morajo tacili davkov po svojej dolžnosti braniti se v množili ugovorih in odsvetih, v množili sklepih deželnega zbora in tudi v prošnjah. Taka pisma so šla do Nj. veličanstva 26. junija 1839, 11. junija 1840, 22. maja 1841. Posebno so pa menili visoki stanovi, da se vpreti morajo tačas, ko je za trdno veljavni kataster na deželo položil tako neprimerna bremena; torej so leta 1844 Nj. veličanstvu cesarju s toliko krepkostjo podali prošnjo, ki je bila tako obširno in zadostno razložena, da mi ni treba druzega, nego da iz nje vzamem najvažnejše stvari, s kterimi bodem denes po toliko letih zopet podpiral svoj nasvet. Za to pismo se moramo zahvaliti domoljubju in izurjenemu peresu prečestitega grofa Antona Auersberga, ki denes med nami sedi, in ki gotovo to reč prične tam, kjer je nekdaj bil jenjal. (Dobro dobro!) Ne strpim, gospoda moja! da bi začetka tega pisma ne bral od besede do besede. Takole je: „Vaše veličanstvo! Zvesto pokorni stanovi v zadnjem deželnem zboru 11. septembra lanskega leta (1843) na svojo veliko žalost pri najvišem zalite vanj i prvič niso pokazati mogli tiste radovoljnosti, ktera je navadna bila dozda-njim kranjskim deželnim zborom, ko so slišali, koliko bode treba plačevati davka zboga razdelitve po katastru za trdno veljavnem, po kterem je naša dežela poskočila s 535.731 gld. 11% kr. na 682.547 gld. 34. kr., da bode torej morala 146.816 gld. 22'/4 kr. več plačevati. Čutili so, da jih opominja vest pred očmi Vašega posvečenega veličanstva in pred vso deželo, za ktero jih je poklical zakon (postava), da bi skrbeli, kar se tiče njenih davkov, naj se trdno vpro tolicim davkom, ki na omahljivo, negotovo podlogo oprti, zares morajo deželo čisto po zlu spraviti, če ostanejo, kakor so potrjeni."
Moja gospoda! tako so govorili stanovi kranjske dežele; mi pa, ki smo narodovi zastopnici, mi ki tudi vidimo, kaj ljudstvo trpi, ne smemo nič menj odkritosrčno, nič menj razločno povzdigniti glasu, kar se tiče povikšanih davkov, in sicer zboga dveh reči, ker je namreč od tistega časa v deželo prišlo toliko novih davkov, in ker nam je zadnji deželni zbor prave davke tako hudo povišal, kar je tudi potrdilo Nj. veličanstvo presvitli cesar. Zares, kdor vidi vse te neprimernosti v davkih, mora precej biti prepričan, kako jako silno treba je, da se našej deželi pomaga, ako nečemo, da nas pritisne tak čas, v kterem nihče več ne bode mogel davka plačevati, če ne bode preganjan, če mu ne bodo eksekucije dajali, rubili in prodajali mu blaga, tako da bode moralo vse posestvo potlej ostati vladi, kterej bodo morali služiti za težake tisti, ki so zdaj sami posestniki. (Živa polivala. Klicanje: prav res.) V tem pisanji, kterega sem uže bil opomnil, premišljal je visoki deželni zbor, ali prav za prav g. pisatelj, kolika neprimernost je v clavcih, kar se tiče te stvari same na sebi, in kar se tiče njene ozirnosti (relativnosti.) To pisanje pak je popolnoma vredno vere, ker so v njem vse reči take, za ktere se vidi precej, da niso nalašč, pazljivo, s trudom nabrane, ampak popisane tako, kakor so se povsod ponujale same od sebe. Naši čisti zneski so uže sami na sebi in tudi ozirno prehudo cenjeni. Ker se pa za trdno veljavni kataster opira na čisti znesek, potem se lehko ve, da zemljiški davki morajo biti preveliki.
Da je cena čistih zneskov previsoka uže sama na sebi, to se lehko pokaže tako-le: v §. 192. tistega poduka, po kte-
rem je kataster sestavljen, na ravnost beremo, da se mora gledati, za koliko je to ali uno šlo v najem, koliko je bilo kdaj cenjeno, za koliko je bilo prodano. Ce najem tudi vselej prav do zadnjega peneza ne pove, koliko je vrednosti, vendar se po tem potu lehko preštevili, koliko je po priliki vredno to ali uno zemljišče, in koliko daje užitka, ker na-letnik (štantman) plačuje samo zakupščino (štant) brez kacih druzih bremen. Vzelo se je tedaj več tacih v najem (štant) danih zemljišč, in pogledalo se je, kaj pravi kataster. V katastru so bili zapisani čisti zneski dvakrat, celo trikrat veči, nego bi se bili mogli prešteviliti, (prerajtati) po novcih (denarjih), kolikor jih je na leto plačeval najemšček (štantman.) Vidi se iz tega, da ta zemljišča ne plačujejo po 1747/60 %> kakor je bilo postavljeno, da bi se imelo plačevati pri zemljiškem davku; ampak dajati morajo po 4113/30 % ali morda še celo po 8223/30 °/o- Od čistega zneska tedaj ne gre plačevati po 17'/2 %j temuč po 41 u/„ in 82 0/oi tak° se g°di posebno pri gozdeh in pašnikih. Ce se pa kataster primeri sod-benim cenitvam (šacilom), vidi se tudi tukaj, da je v katastru čisti znesek štirkrat veči nego v sodbenili cenitvah; da se torej mora zemljiškega davka plačevati po 28 % "i 29 °/0, pa ne po 17 °/0. — Enaka neprimernost se vidi iz prodajil. Kadar se kaj proda, naredi se trdna pogodba med prodajav-cem in kupcem, in če se pogleda, za koliko je šlo v novce (denarje) to ali uno zemljišče; če se zemlji tudi prišteje poslopje in vse, česar je treba pri gospodarstvu, potem se lehko za trdno vidi, koliko je vse vkup vredno prav za prav. Ce se pa dalje pogleda, koliko je treba plačevati davka po ka-tastrovem čistem znesku, potem se pokaže, da ima za trdno veljavni kataster v sebi zapisan čisti znesek trikrat veči, nego prodajilo; da je treba tedaj pokladati po 34 % in %; pa ne po 17 % zemljiškega davka. To pisanje ima še mnogo druzih splošnih opomb, kar se tiče neprimernih davkov, tako na pr. beremo, da so ljudje več zemljišč popustili, ker so bili davki tako visoki, da jih nikakor ni bilo zmagovati. Bere se izgled iz krškega okraja cerkljanske srenje, kjer je nekdo bil kupil zemljišče za 8 gld., davka je pa moral plačevati po 7 gld. 34 kr. na leto; bere se drug izgled, v kterem je zemljišče bilo kupljeno za 13 gld. 13 kr., zemljiškega davka pa je bilo po 12 gld. 45 kr.; tretji izgled, ki pripoveduje, da je zemlja bila kupljena za 12 gld., a davka je bilo po 7 gld. na leto. Tacih izgledov je še več, posebno po Dolenskem.
Pa zemljiški davki niso le sami na sebi preveliki po Kranjskem, kar se je tukaj do bobrega izpričalo, ampak pokaže se tudi jako čudno, koliko so previsoki, če Kranjsko primeriš družim deželam; da torej ni lehko razumeti, kako je bilo mogoče, da se je ohranila na veliko škodo našej zemlji do denašnjega dneva taka neprimernost med Kranjsko, Koroško in Štajersko. Naša dežela je na začasni kataster dajala 535.731 gld. ll3/4 kr. zemljiškega davka na leto; na kataster za trdno veljaven pa je morala po 146.816 gld. 22Va kr. več na leto plačevati; a Koroško je potem po 152.150 gld. menj zemljiškega davka zadevalo na leto, in tudi Štajerska je po 131.515 gld. na leto menj plačevala nego poprej. Ce se tedaj kranjski davki pred in med katastrom za trdno veljavnem primerijo koroškim, in če 146.816 gld., kar mora kranjska več od Koroške na leto dajati, prištejemo tistim 152.150 gld., ktere Koroška menj od Kranjske na leto plačuje, vidimo, da na Kranjsko pride vsako leto nad 300.000 gld. zemljiškega davka več, nego na Koroško, in to je zneslo v zadnjih 20 letih 6 milijonov. (Čudež po dvorani.) Moja gospoda! koliko bi se bilo s temi 6 milijoni dalo narediti za obrtnost, za kmetijstvo, koliko za omiko in druge potrebne učilnice po deželi? Zakaj moramo povsod biti zdaj tako
— ti —
varčni? (živa polivala v zbornici in med poslušavci); zakaj nam jc na vse strani tako stiskati, da ne moremo storiti, kar od nas hoče imeti izobraževanje, napredek, omika in svoboda? (Dobro! dobro!) Naše moči so nam odpovedale; ne moremo si več pomagati, ker stojimo nad breznom velike deželne stiske, ako ne bode temu deželnemu zboru mogoče dobiti zlajška po vladarjeve] milosti, po modrosti naše vlade in za-konodajcev. (Živa pohvala v zbornici in med poslušavci.) Ako se ta reč dalje premišlja, čuditi se je treba, kako je to, da na kataster, ki je za trdno veljaven, mora samo ljubljansko okrožje (kresija) plačevati zdaj več davka, nego poprej vsa dežela. V začasnem katastru je bilo pisano, da ima Kranjska po 1,063.670 gld. čistega dohodka, in plačevala je po 535.731 gld. zemljiškega davka; toda v katastru za trdno veljavnem stoji, da ima po 3,858.130 gld. čistega dohodka, in davka mora pokladati po 682.547 gld. Za ljubljansko okrožje v začasnem katastru beremo, da ima 433.273 gld. čistih dohodkov, potlej pa so zaj^isali, da ima 1,278.961 gld. čistega dohodka. Ce torej le-ta zadnji znesek primeriš tistim 1,063.670 gld., kolikor je bilo postavljeno, da je imela poprej vsa dežela čistega dohodka, vidiš, da pravijo, da ima zdaj samo ljubljansko okrožje za 215.291 gld. več dohodkov, nego je imela poprej vsa dežela.
Ne morem si kaj, da ne bi imenoval še nekoliko izgledov, iz kterih se vidi po katastru za trdno veljavnem, kolika neprimernost v davkih je med Kranjsko, Koroško in Štajersko. Na Kranjskem je vse rodovite zemlje 1,654.866 orali 120 štirjaških sežnjev; pišejo, da ta zemlja daje 3,838.130 gld. čistega dohodka, davkov pa je plačevati 682.547 gld., da torej vsaka oral rodovite zemlje donaša 2 gld. 19'/4 kr. čistega dohodka, in plačuje 243/4 kr. davkov. Koroška pa ima 1,594.99Q orali 437 štirjaških sežnjev, torej nekaj malega orali menj od Kranjsko, donaša pa 2,530.441 gld. čistega dohodka, in plačuje 449.996 gld. davka; na oral tedaj hodi 1 gld. 35 kr. čistega doneska in 17 kr. davka. Ali kakošen razloček je v plodnosti med Kranjsko in Koroško! Za koliko je Koroška rodovitejša!	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Gradca 25. februarja. G. K. Oznanil sem bil uže, da smo tukajšnji Slovanje praznovati sklenili tisočletnieo sv. blagovestnikov Cirila in Metoda. Odločeno jo zdaj, da bode slovesnost 9. dan t. m. V domorodnej ljubezni prijazno tedaj vabimo vse prijatelje slovanstvu, naj se blagovolijo vdeležiti naše veselice. Svojenfu prejšnjemu dopisu še denes pristavljam, da bode pri cerkvenej slovesnosti razun večerničnega predgovora tudi slovenska pridiga. Maša bode v glavnej farnej cerkvi, in večernica v sobani „Circus."
Pod korenom na sv. Matija dan. — Na južno-zahodnjem kraji našega cesarstva se razprostira zemlja, ki obseza do 480 štirjaških milj. Razdeljena je po zdanjem političnem obrazu v Kranjsko, Koroško, Štajersko, Primorsko, v dva okraja Železne, pa v en okraj Zaladske županije na Ogerskem in v štiri okraje Videmske meje. Na tej zemlji živi nad milijon in dve sto tisoč ljudi po visocih gorah, po nižih hribih in prijaznih holmcih, po lepih dolinah, po solnčnih višinah, krasnih planjavah in po morskih bregovih. Po gorah te dežele se nahaja večni sneg; ali tudi je mnogo krajev, koder veselo rodi vinska trta, koder smokve in masline (oljike) rasto, in koder pripeka solnce, kakor na jugu. Njeni studenci so sploh čisti, kakor srebro; bistri so njeni potoci in šumeče reke. Ce potuješ po le-tej zemlji, vse ti glasno priča, da si na Slovenskem.
Kadar se z narodom pogovarjaš; kadar poslušaš njegove razne veselice: povsod čuješ le slovensko govorico; vse ti na glas pripoveduje, da potuješ po slovenskej zemlji med slovenskimi ljudmi. Ce se pa ozremo v zdanje razumske zmote; če poslušamo svoje nasprotnike: vidimo, da z nami delajo, kakor da bi mi bili Nemci, ter naša zemlja nemška. Vendar je in ostane gola resnica, da smo Slovenci pa Nemci ne, temuč le Avstrijanje; da je slovenska naša zemlja, z Nemci samo v zvezi, in sicer dokler je cesarstvo ž njimi v zvezi. Kdor se temu vpira, on se vpira zdravej pameti, ustavlja se pravici in resnici. Tudi se nahaja mnogo tacih, ki sicer še nekako pripoznavajo, da smo narod; pa nam vendar le kratijo in izpodbijajo in uživati branijo narodne pravice. Kdo se o tej priliki ne opominja besed, ktere je v deželnem zboru 28. januarja govoril Anton grof Auersberg?	(Konjec prih.)
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. Tukaj bivajoči hitropisci so se 26. februarja združili, da bi se djanski vadili v hitropisji po Gabelsbergerji, in da bi v Ljubljani ustanovili hitropisno društvo.
—	V čitalnici bode v spomin tisočletnice sv. Cirila in Metoda „beseda," in v ponedeljek v Ljubljani maša. O tem kaj več pove prihodnjič posebno oznanilo.
Dunaj. G. dr. Miklošič jc izvoljen za prvosednika učilniškemu svetovalstvu.
—	Iz ječe prišedši časnikar J. pl. Delpiny je v listu „Politik" dal natisniti ministru Schmerlingu odprto pismo, v kterem odkritosrčno govori o zdanjih zadevah avstrijskega tiska. J. pl. Delpiny tudi oznanja v tem listu, da je g. Na-šelsky iz ust pravosodnega ministra g. Heina slišal besede: miloščenja tiskovnih prestopkov ne bode; tudi se ne more poslušati, če kdo drug prosi za kacega zaprtega časnikarja; le kadar vsak sam z a-se poprosi, bode g. dr. Hein prošnje podajal Nj. veličanstvu. Prvosednik deželne sodbe g. vitez Scharschmidt je pa na to neki djal g. Grassu, vredniku lista „Wandererja," da ni res, da je g. minister Hein rekel to, kar se mu prigovarja.
—	Pri vredništvu poljskega lista „Postepa," ki izhaja na Dunaji, bilo je 26. februarja preiskavanje.
Trojedina kraljevina. Gospodje Uzelac, Priljeva in So-rak, pravoslavni župnik (fajmošter) iz Sadilovca, obdolženi so, da so pošiljali orožje v Bosno; zato so jih te dni prijeli v Belovarji, kjer se ta reč preiskuje.
—	V Segedinu pri vredništvu velicega rabina g. Leopolda Lova, ki izdaja list „Ben Hananja," bilo je 22. dan februarja preiskavanje.
Češka. Nj. veličanstvu je bila podana prošnja, da bi obveljala prva sodba v tiskarnej tožbi kanonika Štulca; toda ni bila uslišana. Prva sodba je rekla, da je g. Štulc nedolžen. 15. list časopisa „Pozorja" je bil 26. dan februarja ustavljen. Iz Prage neki da jc šlo uže nad 60 Cehov Poljakom na pomoč.
Ruska. Iz Petrograda pišejo, da je 27. dan februarja prišlo povelje, da se v 10. dnevih mora zadušiti rastoči vpor.
Poljska. Pri Jendrzejovu inKsiojem pišejo da je 24. dan februarja Langievič razpodil 500 Rusov, in vzel jim ujete Poljake, ktere so gnali v Kielce. V Podlahii se vpor zopet množi; mnogo vpornikov je v močvirnih krajih okrog Liveča in Muhavic. Jako govore, da je grof Adlerberg prinesel od cesarja na Poljsko milost; namreč da bi se 3. dan t. m. imela razglasiti ustava na Poljskem ■—* Aleksander je bil na
ta dan prišel na prestol, — in da bode tudi splošno miloščenje dano; vendar se ne ve, ali je to res ali ne. —
—	Nečaj se je združil z Bogdanovičem, in zmogel Ruse pri Dubienki; Piasecki je pehnil Ruse pri Jelni.
—	Kurovski pišejo, da se ni ustrelil. List „l)anz. Ztg." pravi, da v Varšavi mislijo vse hiše preiskati zarad orožja in skrivnih razglasov. Rusi neki so pri Siewierzi, in Langievič da jim gre naproti, da bi si osvojil zapadnjo Poljsko in pa železnico. Glavar vporniške strani v Varšavi žuga s smrtjo vsacemu, kdor izroči policii orožje.
■—• Pri Kutnem je bil zopet boj, v kterem so se Rusi umeknili do pruske meje.
—	V vloclavskem okrožji so Rusi razpodili 1000 vpor-nikov, ki so hiteli Mieroslavskemu na pomoč.
—	„Ostsee-Ztg." pripoveduje, da je Miroslavski na Poljsko prišel tako-le: na francozkem je imel tuje, francozko ime, in rekel je, da je trgovinski popoten pomočnik necega vinščeka. Odrezal si je brado, in 14. februarja je bil v Berlinu, 15. dan v Inovraclavu, ker se je zvečer veselo gostil s častniki (oficirji), kterim je stregel s šampanjcem; 16. dan je šel iz Inovraclava vStrzelno; 17. dan ob 6. uri zjutraj pak je prestopil mejo, in 18. dan je prevzel poveljstvo v plockej gu-bcrnii. Vpornici nek da so vzeli Aleksandrov, tudi Jezio-ranski da srečno podi Ruse. „Czas" pripoveduje, da so za gotovo Prusi pomagali ruskej straži pri Janovem, ko se je borila z vporniki. Jako tožijo, da grajščaki in duhovni ljudi
izpodbadajo, naj gredo vpornikom pomagat. Tudi pod Bogdanovičem in Nečajem neki da je bilo do 2000 vpornikov tepenih pri Rudi nad Zvierzim in Helmom.
—• „Czas" piše, da je Langievič Ruse zmogel pri Ma-lagoši. Tudi pri Opatovku so Rusi neki bili tepeni. Popotni ljudje so razglasili, da je Vielopolski mrtev.
—- Vpornici so v nekterih bitvah zmogli, v druzih pa sploh tudi niso preveč izgubili. Vendar se bere, da je Bogda-novič ubit, Nečaj pa ujet.
Angleška. V spodnjej zbornici je Hennessy nasvetoval, naj bi se Angleška potegnila za Poljake, ne z orožjem, temuč da bi za-nje govorila pri evropskih vladah. Opomnil je, kako stare pogodbe ima Angleška, in kako Ruska neusmiljeno dela s poljskim narodom, ki se brezupno bojuje.
Fraucozka. Listi „Siecle," in „Opin. nation" in „Pa-trie" so začeli novce (denarje) nabirati Poljakom.
Grška. Narodni zbor je 25. dan februarja izvolil novo ministerstvo, v kterem je Valbis prvosednik, Smolene vojni minister, Argerinos minister notranjih, Demetri Maurokordatos vnenjih zadev; Karalamby ima denarstvo, Dosios (oče) uk, Boudouris pomorstvo, Papagafiropulos pravosodje.
Turška. Sultan je dal na svitlo Hat, po kterem bode on imel na leto 30 miljonov pijastrov menj plačila; tudi sul-tanke bode menj imele, in uradnikov po sedaj več ne bode toliko.
Cj" Denašnjemu listu je priložene zadnje '/, pole sejnih govorov 28. jan.
H]
Oznanilo.
3.1
Po višem sklepu slavnega ravnateljstva prve ogerske občne zavarovalne družbe
v F e š U,
ki Ima 67, milijonov gotovine,
ustanovilo seje 1. januarja t. 1. na mestu dosedanjega glavnega opravništva za Štajersko in Kranjsko v Gradcu poglavitno ali generalno o |» r<1 v nistv o
za vso štajersko, kranjsko in koroško kronovino, zopet
pod v o d s t v o m podpisanih v e 1 i c i li trgovcev.
Ta prenaredba se oznanja slavnemu občinstvu, in razglaša se, da naša zavarovalnica po svojih glavnih okrajnih opravnikih, ki so po raznih krajih razpostavljeni, vselej in za odmerjeno malo plačilo jemlje v zavarovanje:
a)	fabrike, pohištva, poslopja vsake vrste, in tudi preinekljivo blago vsake vrste zoper ogenj;
b)	zoper škodo, ktera bi se utegnila pripetiti blagu, ko se vozi po suhem ali po morji; c j človeško živenje, posmrtne odprave, ženitninske dote, letni dohodki in penzije.
V Gradcu 16. februarja 1863.
Poglavitna opravnika
Uesler in Rokser.
Dunajska borza
1. marca 18G3.
Državni papir.
5°/0 avst. vr.....
5% nacijonal . . .
5°/o črka B.....
5% lombardo-benešk. . 5°/0 beneško posojilo . 5°/0 metalike .... M. kornske obresti . . Prečke leta 1839 . .
„ 1854 . . „ 1860 . . 100 gld. . . 5% posojila na davke
Obrtnijske akcije.
Kreditne akcije . . .
Denar Blago
69.30 81.40 97.00 103.50 93.00 75.00 16.75 153.00 92.75 93.00 95.30 95.40
220.20
69.50 81.50 98.00 104.50 94.00 75.10 17.00 153.50 93.00 93.80 95.40 94.50
220.30
Bankne akcije .	.	.
Severne železnice	.	.
Državne „	.	. Južne železnice
Pardub.-Iiajhenb.	.	.
Zapadne železnice	.	.
Dolžna pisma za odvezo zemljišč.
spodnj. avstr. . . . zgorn. „ . . .
češke ......
nioravske.....
štajerske.....
kranjske.....
ogerske.....
Denar 811.00 190.00 235.00 268.00 131.00 163.00
87.75 84.00 86.00 87.25 87.75 86.00 75.50
Blago
813.00
190.10(
235.10
269.00
131.501
153.50
88.00| 84.50 86.50 87.75 88.251 86.501 76.00'
Tem. Slav. hrvaške erdeljske . galie. _ . . bukovinske
Srečke.
Kreditne . . . Parobrodne . . Tržaške . . . Kneza Esterhaza „ Salma . . „ Palffy-a . „ Clary-a . Grofa St. Genois-a Budimske . . .
Denar 74.25 74.50 72.50 73.50 72.50
135.60 99.50 122.00 97.00
37.50 38.75 37.25 36.75 36.50
Blago 74.75 75.00 73.00 74.00 73.00
135.80 100.00 122.50 98.00 38.00 39.00 37.75 37.00 37.00
Kneza Windišgr. . . Grofa Waldstein-a . . „ Keglevica . .
Gotov denar.
Krone ......
Novi zlati (cekini) . .
Stari ......
Napoleondorji . . . Suvrendorji .... Ruski imperijali . . . Pruski Friderikdorji . Angl. sovren .... Pruska kasna asignacija Srebro ......
Denar 21.75 23.75 16.75
15.85 5.53 5.53 9.27 16.05 9.53 9.70 11.65 1.73 115.25
Blago 22.00 24.00 17.00
15.90 5.55 5.54 % 9.28 % 16.10 9.55 9.74 11.69 1.73 '4 115.50