Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. Stev. rač. poštne hran. 12.549 izhaja vsako nedeljo- VI. iifO Murska Sobota, 31. |anuar|a 1937. Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 5. Župani Čas neizprosno terja svojo pravico na ta način, da pomembnost včerajšnjih dogodkov, ki so stali v središču vsega našega zanimanja, odpravi v pozabljenje radi sedanjosti, ki zahteva na po-zorišču celega moža. Izjemo pri tem pa tvorijo dogodki, ki so dali posredno ali neposredno trde poteze sedanji dobi. V to poglavje spadajo predvsem zadnje občinske volitve, ki so v naših krajih postavile na čelo občinskih uprav spet one može, ki so s svojim delom v prejšnjih letih znali pridobiti zaupanje ljudstva v taki meri, da jih ničesar ni moglo omajati in ne odvzeti one časti, ki jim po njihovem delu za blagor občine in občanov, pripada. Ker je ljudstvo pri zadnjih občinskih volitvah svobodno odločilo koga hoče imeti za župana, zato so izvoljeni možje resnični predstavniki našega ljudstva in v zvezi s tem tudi izvoljeni občinski odbor. V mnogočem so bile posebno v našem srezu zadnje volitve silno zanimive, saj so z vso jasnostjo razsvetlili vse izmišljotine, namigavanja in zgrajene gradove v oblakih češ, danes je vse drugače, možje iz pretekle dobe ne uživajo več zaupanja ljudstva, zato moramo kandidirati druge. In tako je bilo tudi ukrenjeno, računi pa le niso dali zaželjenega rezultata: ljudstvo je šio svojo pot. Tako je napravilo včeraj in tako bo delalo tudi v bodoče. Do vse drugih, ki so si danes prilastili naslov ljudskega zastopništva, je ljudstvo kolikor toliko nezaupno. In ker so le župani resnični predstavniki ljudstva, so njihove dolžnosti bolj važne, kakor so bile kdajkoli poprej. Vse to jim pa nalaga ne samo velike dolžnosti, ampak daje tudi pravice, da povsod in nasproti vsakomur z vso odločnostjo in vztrajnostjo branijo pravice ljudstva, ki jim je poklonilo svoje zaupanje. Če župani ne bi imeli več pravice braniti interese svojih soobčanov, potem ne bi bili zastopniki ljudstva, ampak le navadni uradniki, ki so za tri leta zato postavljeni, da posredujejo in izvršujejo to, kar jim je na višjih mestih ukazano. Če kaj uživa pri ljudstvu zaupanje, je to občina, najmanjša upravna edinica v državi in to iz kaj enostavnega vzroka : ljudstvo ima največ stikov s svojim županom. Izprememba vlade ali državne politike ljudstvo občuti šele takrat, kadar se župan do njega drugače obnaša, kakor pa se je poprej. Prej ljudstvo o takih vladnih spremembah le čuje iz pripovedovanja aii pa bere iz časopisa. Župan pa je večkrat ob takih prilikah postavljen pred težkimi nalogami, svoje delo mora preusmeriti, novi gospodje imajo nove želje in župan mora slediti novim stezam. To ljudtvo kmalu občuti ter se zave, da se je pri vrhu nekaj izpremenilo. Kakšna je ta sprememba, tega si ljudstvo ne vprašuje, življenje je pretrdo, da bi dopuščalo še kaj drugega kot boj za kruh. Vse misli so le usmerjeni za tem, kako bi si čim boljše uredil svoje življenje, da bi mu bilo lepše in znosnejše. Če pa temu kaj nasprotuje, takrat pa prisluhne, pojavlja se nezadovoljstvo in če bi bil župan vsiljen na čelo njihovih uprav, bi se ta nezadovoljnost še pode-setoriia. Povezanost ljudstva s svojim županom je tudi iz državnega stališča velikega pomena. In dober upravnik države bo to v največji meri upošteval in omogočil županom, da bodo res mogli župani pomagati ljudstvu, da nobena pot k županu ne bode prazna ali da bi se končala z takšnim nasvetom, ki ga ne more izvesti ne župan ne občan. Župan, ki ima v svojih rokah sredstva, s katerimi more svojo občino tako urediti, da bo zadovoljila ljudstvo in ki ima oblast, da s temi sredstvi razpolaga po svoji najboljši vesti, utrjuje veliko bolj državno misel, kakor armada govornikov aii množica poklicnih politikov. V občini se država začne, tam so temelji, na katerih je vsa državna stavba zgrajena. Slab bi bi! voditelj države, ki bi pustil hirati te osnove. Vse to pa sedanji občinski zakon vse premalo upošteva. V okviru tega zakona naše občine hirajo in dokler bo ta v veljavi, ne bodo mogle izpolniti one naloge, ki jim je poverjena. Ta zakon, ki ga je naša država dobila po 14 letih svojega obstoja, je občine ljudstvu odtujil ter jih napravil za uradne stroje, kar je bilo seveda v škodo državni misli med narodom. Omenjeni zakon je kriv marsikatere bolezni, radi katere trpijo nekatere občinska gospodarstva in ozdravitev bo mogoča samo s primernimi izpre-membami. Ta zakon je napravil iz župana le najcenejšega državnega uradnika, brez vsakoršnih samostojnih pravic, občina pa je pri tem postala državni urad, ki ga vzdržuje ljudstvo. In tako se morajo danes občine ukvarjati z vsemi mogočimi pisarijami, statistikami, pregledi i. t. d , ki nikakor ne spadajo v njihovo področje. S tem se je pečal tudi zadnji občni zbor Zveze slovenskih županov, kjer so postavili zahtevo, da se nepotrebna navlaka odpravi in da naj bani predpišejo za svoje banovine „občinski poslovni red." Občina se mora zopet približati ljudstvu in pravilna je zahteva nekega slovenskega časopisa, ki pravi; Odstranijo naj se tisti na celem svetu menda edinstveni napisi na pol v cirilici, na pol v latinici, ki govore o nekih »predstavnikih" občine. Ta čudovita iznajdba naj se nadomesti z napisi, ki jih ljudstvo bere že nekaj stoletij in ki bodo nam povedali kje stanuje — župan. Po sedanjih županih ljudstvo govori, zato ne sme biti njih delo prezrto, njih zahteve neuslišane in njih glas brez odmeva. Njih beseda se mora upoštevati, ker to zahtevajo interesi države. PO LI C I K (\ Preteklo nedeljo so v Beogradu na svečan način podpisali prijateljsko pogodbo med Bolgarijo in naio državo. V ta nanjen je iz Sofije prispel bolgarski ministrski predsednik dr. Kjuseivanov f velikim fpremstvom, y katerem so bili najodličnejii bolgarski politiki. Naia prestolnica je sprejela bratske goste t veliko prisrčnostjo in navduienjem. Naš ministrski predsednik dr. MIlan Stojadinovič je na slavnostni večerji, ki je bila prirejena na Cpst gostom, o podpirani pogodbi igjavll sledeče: Pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je bil podpisan, je popolnoma v skladu z miroljubno politiko kraljevine Jugoslavije. Ta naš novi pakt ustreza tudi željam vseh balkanskih narodov, da se očuva mir na Balkanu. Med vami in nami ni in ne bo več ničesar kar bi nns razdvajalo. Bolgarski ministrski predsednik pa je naglasih »Ko sva skupno podpisala zgodovinski dokument, ki je velikega pomena ne samo za naši dve državi, nego tudi za mir na Balkanu, sva v imenu Jugoslavije in Bolgarije postala glasnika svetle želje in iskrene težnje dveh bratskih narodov po boljši in srečnejši bodočnosti". »Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bosta obstojala nepoiušljiv mir ter iskreno in trajno prijateljstvo." Tako se glasi prva točka podpisane pogodbe. V Bolgariji so s silnim navdušenjem sprejeli vest o podpisu prijateljske pogodbe z našo državo. Listi so izšli v posebnih izdajah. Najboljši odmev je ta vest zbudila tudi v Grčiji. Finančni odbor narodne skupščine je pred dnevi pričel podrobno razpravo o novem proračunu. V Beogradu so se zbrali predsedniki in odborniki okrajnih organizacij stranke JNS za mesto Beograd. Izvolili so si centralni odbor s predsednikom Bogoljubom Jevtičem na čelu. Del zbranih delegatov je ugovarjal tej izvolitvi. Neki čeSki časopis poroča, da bo italjanski ministrski predsednik Musso-lini spomladi obiskal Beograd. K temu pristavlja, da je to znamenje, kako so se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo v zadnjem času spremenili na bolje in se dan za dnevom bolj ugodno razvijajo. Italjanl pravijo o podpisu prijateljske pogodbe med našo državo in Bolgarijo, da se tega iskreno veselijo, ker je Bolgarija iskrena prijateljica Italije, saj je italjanska kraljičina postala kralj ca Bolgarov. Beograjski sporazum bo torej pomenil, da se je prijateljstvo Italije do Bolgarije, sedaj tudi še od bolgarske strani razširilo na jugoslovansko državo. V beograjski združeni opoziciji, kjer začenja prevladovati mnenje med nekaterimi izvoljenimi poslanci, da bi bilo dobro, če bi sodelovali v parlamentu in vladi, kjer se pripravljajo važni dogodki. Sedaj se bodo začeli obravnavati važni politični zakoni v parlamentu in člani združene opozicije smatrajo za svojo dolžnost, dapfiteh važnih zakonih sodelujejo pri 4*lu f narodnem predstavništvu. V ministrstvu za socialno poli tiko so sestavili odbor za ljudsko prehrano. Sestanku so prisostvovali odposlanci raznih ministrstev in gospodarskih zbornic. Narodna skupščina se bo zopet sestala v ponedeljek dne 1. februarja Razpravljali bodo o novem trgovskem zakonu, takoj za tem pa o državnem proračunu in finančnem zakonu. Baje bo skupščina zasedala neprestano toliko časa, dokler ne bo sprejet novi proračun. Ministrski svet je odobriš od kmetijskega ministra predloženo ured bo o ustanovitvi kmetijskih zbornic. Proračun dunavske banovine bo znašal 130 milijonov dinarjev in je povečan v primeri s sedanjim proračunom za 30 milijonov. Povišek je bil potreben zlasti radi tega, ker so morale banovine prevzeti vzdrževanje osnovnih šol. Večji izdatki se bodo krili s tem, da bodo znatno povišane banovinske doklade. Na letošnjem občnem zboru so strojevodje jugoslovenskih državnih železnic izvolili bolgarskega kralja Borisa, zaradi njegovih simpatij za strojevodje in njihovo službo, za častnega člana svoje organizacije. Te dni je prispslo poročilo iz Sofije, da je kralj Boris z veseljem sprejel častno članstvo in da izraža jugoslovenskim strojevodjem zahvalo in najboljše želje. Bolgarski kralj Boris je odlikoval našega predsednika vlade dr. Sto-jadinoviča z velikim križem z lento bolgarskega reda sv. Aleksandra. »Francija se zaveda, da je najvažnejše vprašanje evropske politike problem zbližanja med Francijo in Nemčijo. Francija je pripravljena storiti vse, da se to zbiižanje med Francijo in Nemčijo izvede ne samo na gospodarskem, ampak tudi na političnem polju." Tako je govoril predsednik francoske vlade Leon Blum. Nemčija ponuja Franciji in Belgiji nenapadalno pogodbo za 25 let, prav tako je pripravljena, da se zopet vrne v Društvo narodov, če se popravijo krivice, ki so nastale po sedanji razdelitvi kolonij. FR. KOVAČEVA: 21 Mati. Proslavljeni pevec Bela Hoyer se je vrnil s svojega gostovanja v tujini in z njim se je vrnila tudi njegova prijateljica Ana Marija. Ves je žarel v samozavesti in zmagoslavlju, medtem ko je ona bila vsa raznežena, bleda z pekočimi lisami na upadlih licih, z vročičnim bleskom v prevelikih očeh, plašna in potrta, kakor trpinčena živalca. Prišel je Božič. Praznik ljubezni. Ana Marija se je trudila, da bi okrasila majhno smrečico, a kmalu jo je prevzela utrujenost. Le nekaj redkih zlatih niti se je lesketalo med zelenjem. »Zakaj se mučiš z takšnim delom", se je nenadoma oglasil Bela Hoyer za njenim hrbtom. »Za naju nima ta neumnost nikakega, pomena." »Drugače pa sploh božič ni," je ugovarjala Ana Marija tiho in žalostno. »Lansko leto pa si bil tako srečen I* »Ali sem to rekel? Kaj mora vse človek govoriti, zatrjevati. Sila ne V Lizboni, v glavnem mestu Portugalske, so pred dnevi, na večih važnih mestih eksplodirali peklenski stroji, ki so povzročili veliko škodo. Tako so bile eksplozije v radijski poitaji, na vojnem ministrstvu, v vojaških skladiščih i. t. d. Uvedli so takoj najstrožjo prefskavo, ki je dognala, da je bila na delu tajna inozemska zarota z namenom, da bi se tudi na Portugalskem izzvala državljanska vojna kot v sosednji Španiji. Šest mesecev že traja bratomorno klanje v Španiji in že vedno ni izgledov, da bi se tako kmalu končalo. Položaj je danes sledeč: Generalu Franku se še vedno ni posrečilo, da bi zasedel glavno mesto Madrid. Na vseh frontah je zavladala tišina. Izgleda pa, da bo aadoBalistlčni general Franka, kmalu začel z novo ofenzivo proti Madridu, k čemur ga sili zlasti poveljnik nemških čet, ki hoče izzvati čimprej odločitev. Celotno moč upornikov cenijo na okrog 150-180 000 mož, 45 000 mož rezerve za obrambo mest v zaledju, 150 000 mož ekspedicljske vojske na Balearih ter blizu 450 topov in 400 letal. Španski komunisti so poslali iz neke francoske luke 22 ton zlata španske narodne banke v Rusijo za na-daljne dobave orožja, municije in dru gih vojnih potrebščin za madridsko vlado. Neki sovjetski parnik je pripeljal španskim komunistom 2351 ton raz ličnih živil. Iz Francije pa je prispel poseben vlak, na katerem je bilo 500 tovornih avtomobilov za špansko vlado. Sovjetski proračun znaša 102 milijardi rublje?. Ogromen znesek je določen za cboroževanjo. Na Japonskem je prišlo med generali in parlamentom do nevarnega spora. Posebno ostro nastopa vojaštvo proti vsem političnim strankam, a obenem hujskajo proti Ameriki, Kitajski, Angliji in Rusiji. Politične stranke se čutijo ogrožene in so trdno odločene seči po samoobrambi, kar pa lahko dovede do krvave državljanske vojne. pozna zapovedi I Nekaj laži več ali manj ne igra nikake vloge" »Torej me res nisi nikdar ljubil? Gotovo je bila to tudi laž, ena cd mnogih, ki so brez pomena, kakor si mi pravkar rekel." »Nehaj že s temi neumnimi vprašanji." Bela Hoyer je zazdehal. »Ti si pri meni in upam, da se nimaš česa pritoževati. Kaj te danes briga, če tu in tam malo pretiravam ... to je pač navada." Ana Marija je vstala. Začudeno jo je pogledal. »Ana Marija, ti strašno izgledaš." »Res je, zelo sem bolna", mu je odgovarjala z trepetajočim glasom, »a kaj te to skrbi 1" »Boš mi dovolila, da]imam to skrb." Še enkrat se je v Ani Mariji dvignila sila, kakor plamen dogorevajoče sveče. »Ne — prav nič te ne skrbi, drugače bi videl kako trpim, ko se mi lažeš v obraz, ko me goljufaš," je kriknila vsa iz sebe in rdeče lise na njenih licih so potemnele. »Ničesar te Kmetijske zbornice Ministrski svet je odobril od kmetijskega ministra predloženo uredbo o ustanovitvi kmetijskih zbornfe. Kot cilj kmetijskih zbornic označuje uredba zastopanje in zaščito koristi kmetijstva, proučevanje vseh vprašanj, ki se tičejo kmetijstva, poročanje samoupravnim in državnim organom o napredovanju kmetijstva na področju zbornice itd Zbornice lahko ustanavljajo tudi same razne ustanove in zavode za pospeševanje kmetijstva ter prirejajo poučne in propagandne razstave, V splošnem imajo enak položaj in enake pravice kakor druge gospodarske zbornice. Za kritje svojih stroškov pobirajo 5% doklado na zemlja rino. To doklado sklene zbornični svet. Člani kmetijske zbornice so vsi posestniki njiv, gozdov in drugih zemljišči, ki morajo plačevati zemljarino. Poleg njih so pripadniki zbornfce zakupniki zemljišč, uživalci kmetijskih in gozdnih posestev in vse druge osebe, ki črpajo svoje dohodke neposredno cd kmetijstva. Organ zbornice je voljeni zbornični svet. Volitve so mdirektne. Vsak srez ima v zbornici enega zastopnika, poleg tega pa pošljejo po enega za stopnika zadružne zveze, ki itnajo na področju dotične banovine vsaj sto ITlu rs ka $ob ota ; — Uspela prireditev. Preteklo soboto je bil v vseh prostorih kavarne, restavracije in gostilne »Krona" II. mesarski ples, ki so ga priredili mesarski pomočniki podjetja Benko, pod pokroviteljstvom našega narodnega poslanca g. Benka. Vsi prostori, kjer se je vršila zabava, so bili raz košno in okusno okrašeni, kar velja posebno za bar, ki je žel največje občudovanje. Prireditelji in njim načelu g. Benko Josip ml., se niso ustrašili truda, ne ogromnega dela, da ustvarijo okolje, ki bi dvignilo razpoloženje obiskovalcem. In to se jim je v polni meri posrečilo. Številni obis- oe briga več, ker za tebe več ne obstojam, Ti ne občuješ več z menoj, k&kor s svojo ljubeznijo, s svojo to-varišico. Kakor z ... ne morem izgovoriti tako delaš z menoj... Tega ne prenesem več." Bela Hoyer je ostal nepremičen. »No lepo, prav lepo... Če vse tako dobro veš, zakaj...?" počasi in razvlečeno je izgovarjal besede, »Nihče te ne zadržuje." S širokim pogledom se je Ana Marija zazrla v njega. Ledena groza se jo je oklenila. Pa je dvignila vsa trudna svojo glavo. »Prav imaš Bela, šla bom. Nočem več, da bi me ti vzdrževal." »Tako," ji je razigrano ^odgovoril, »kam se hočeš obrniti, nobenega nimaš h komur bi šla." »Pevka sem, zopet se bom posvetila svojemu poklicu in se bom znala Že prebiti skozi življenje. Saj sem vedno imela lepe uspehe." »Mala, ne morem ti prihraniti razočaranja. S svojim glasom lahko postaneš le pevka na majhnih odrih, ob zadrug, dalje kmetijske družbe, ki imajo v banovini vsaj 50 podružnic z najmanj 10 000 člani ter poklicna društva agronomov, veterinarjev in gozdarjev. Zastopniki srezov v zborničnem svetu se volijo takole: Za vsak srez se formira volilno telo, ki šteje 50 oseb. Ugotovi se čisti katastrski dohodek, ki služi za Gsncvo zemljiškemu davku v srezu. V kakršnem razmerju je potem čisti katastrski dohodek posamezne občine do katastrskega dohodka celega sreza, tolik del od onih 50 volilnih mož cdpade na vsako občino. Te volilne može izvoli občinski odbor iz svoje občine. Siupno volilno telo 50 oseb izvoli nato sres-kega zastopnika v zborničnem svetu. Predsednik volilnega odbora je starešina sreskega sodišča. Za vsako banovino bo ustanovljena posebna kmetijska zbornica. Zbornicama pa je dovoljeno, da se po d*e ali več združijo v skupno zbornico, ako to sklenejo njihovi sveti. Ravno tako je zbornicam dano na prosto, aii si hočejo ustanoviti skupno zvezo za vso državo ali ne. Prve zbornične volitve bo razpisal kmetijski minister v soglasju s predsednikom vlade za vsako banovino posebej. kovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili vse obsežne prostore, so prišli popolnoma na svoj račun, saj se je razvila tako prijetna in neprisiljena zabava, kakor jo še ne pemni-mo, da bi bila na katerikoli naši družabni prireditvi. Poleg pokrovitelja večera g. poslanca Benka in ge. soproge, so se zabave udeležili skoraj vse vidnejše osebnosti našega kraja. Navzočih je bilo tudi mnogo tujcev. Višek večera pa je bil, ko so mesarski pomočniki, ob petju svoje pesmi, pripeljali v dvorano krasno razstavo mesnih izdelkov, ki so jo nalašč za ta večer ustvarili. Marsikomu je bila ta izložba pravo razodetje, saj je v najvišji meri pokazala visoko stopnjo katerih se ljudstvo razveseljuje. Poiskati si boš mogla pač prijatelja, ki bo hod;! med poslušalce z krožnikom v roki pobirat mllodare. Dokler je znameniti Hoyer še ssm spremljal na klavirju pevko Ano Marijo Biezer, dokler sta naši imeni drug ob drugem stali na plakatih, so prihajali ljudje iz radovednosti, da te vidijo, ploskali so na ljubo tvojemu nežnemu obraz-čku, ti delali poklone, le da so meni pripravili veselje, saj so vsi vedeli.. . nikakor pa ne smeš misliti, da je bilo vse to radi tvojega petja. Poskusi enkrat sama. Resnico sem ti moral povedati. Mogoče je bilo vse to malo brutalno, za tvojo občutljivo dušico, ampak, moj Bog, drugače ne bi razumela. Sedaj se pa pomiri malo, grem malo na zrak. Do večera hočem videti prijazen obraz... potem bo lepo presenečenje za božični večer." Zadovoljno žvižgajoč je ukazal slugi, da mu prinese klobuk in površnik. Še enkrat je površno zamahnil z roko in zapustil sobo. Domače \?esei proizvajanja različnih delikates v naši največji mesni industriji. Ob sviranju treh godb je veselje trajalo do jutran- • jih ur in vsakdo se je vračal s prijetno zavestjo domov, da je doživel večer, kakoršnih je do sedaj malo biio v Soboti. — Zahvala. Vsem cenj. damam in gospodom, ki so v tako irnpozan-tnera številu posetiii naš II mesarski ples, vsem, ki so na katerikoli nači pripomogli do tako lepega uspeha naše prireditve, tisočera hvala! — Prireditelji. — Smrt. Pred dnevi je po daljši bolezni preminila v Gederovcih ga. Ana vd. Turko, mati tamkajšnje učiteljice. Težko prizadetim naše iskreno sožalje. N. v m. p. — Par dni nas še loči od „pia ninskega plesa" — priprave zanj so v veščih rokah prireditvenega odseka S. K. Mure, kar nam jamči, da bo tudi letos to ena najlepših prireditev sezone. Mura se ni ustrašila veilkih stroškov za godbo, ter je pridobila priznano najboljši plesni orkester — akademski „Ronny jazz" iz Ljubljane, ker hoče svojim gostom res nekaj nuditi, saj želi, da bi se prav vsak dobro počutil. Dvorana bo okrašena v planinskem slogu in prepričani smo, da bo tudi razpoloženje pravo planinsko. Pridite in preživeli boste noč v prelepem okolju in v družbi samih vedrih ljudi ! — Odhodnlca. Pretekli ponedeljek je bila v restavraciji »Krona" odhod-nica živinozdravnika g. Sameca, ki so jo priredila nacionalna, gospodarska ter kmet. druitva. Velika dvorana, v kateri se je vršila odhodnica, je bila mnogo pred napovedano uro polna raznih zastopnikov društev, uradov, korpo-racij ter številnih prijateljev odhajajočega g. živinozdravnika. Navzoč je bil tudi g. narodni poslanec Benko, poieg njega pa več okoliških županov in kmetov, ki jih neugodno vreme ni moglo ovirati, da bi prišli k poslovilnim uram njihovega velikega prijatelja, svetovalca in učitelja g. J. Samca. Polnoštevilno je bilo navzoče delavstvo in uradništvo podjetja Benko, tako da je bil večer prepričujoč dokument, da je delo odhajajočega bilo zakoreninjeno v najširših plasteh na šega ljudstva. K besedi so se oglasili številni govorniki, med drugimi tudi g poslanec Benko, puconski župan g. KUhar, predsednik trgovskega udru ženja g. Čeh, predsednik selekcijskih društev g. ing. Mikuž, starosta Sokcla g. nadz. Velnar, nadalje še g. ing. Peikovšek, dr. Šerbec in dr. Pomembne besede je spregovoril v imenu tovarniške gasilske čete g. Benko Jo aip ml., ki je obenem sporočil odhajajočemu, da ga je četa za njegove zasluge izvolila za častnega člana. Vsi govorniki so iskreno obžalovali, da mora g. Samec zapustiti naš kraj v katerem je toliko let nesebično deloval za korist našega prekmurskega kmeta. In kakor so vsi govorniki končali svoja izvajanja, tako se jim tudi mi pridružimo z vsklikom: Na skorajšnje svidenje! — »Ena noč v Soboti". Pod tem ^naslovom bo tudi letos priredilo So-koliko društvo na pustni torek svojo vsakoletno roaškerado. Ker je to edina tovrstna prireditev v nafem kraju, zato je razumljivo, da je zanimanje za njo veliko. Največjo privlačnost bo tvorila veHka revija mask, na »s ■ tero se nekstcri že prav pridno pripravljajo. Pa tudi drugih presenečenj ne bo manjkalo. Prireditev se vrši v vseh prostorih Sokolskega doma, ki bedo naslovu primerno preurejeni, skratka, na pustni torek bomo lahko videli nalo Soboto v zmanjšani izdaji, seveda v pustnem razpoloženju. Poleg drugih godb bo po daljšem premoru nastopil tudi društveni jazz orkester, pomnožen z odličnimi godbeniki. Kakor lani, tako bo tudi na ta večer za polnoč izšel »Kovran", hu morlstičen list, ki ga izdaja sokolski orkester. Vstopnina bo prav nizka. Naj nihče ne pozabi, da pride na veliko sokolsko prireditev: nEna noč v Soboti", ki bo dne 9. februarja ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. — Smrt. V Zagrebu je nenadoma preminul nadprefcurist Jugoslovenske udtužne bsnke g. Julij Mihel č Zadnjih 12 let je bil pogosto v Prekmur-ju, kjer je po naročilu svoje banke vodil parcelacijo in prodajo zemljišč, ki so bila last L grofa Szaparyja. G. M;hei č si ie tekom iuk. bivanja vsled simpatičnega nastopa in vsled svojega dobrega srca pridobil številne prija telje, ki jih je nenadna tužna vest bridko zadela. Z zanimanjem je zasledoval razvoj Murske Sobote, katere razmah je omogočil zlasti nakup grada in parka. Da je do tega, za občino ugodnega nakupa prišlo, je v znatni meri tudi zasluga pokojnika. Naj v miru počiva 1 — Prireditev. Krojaško obrtništvo priredi tudi letos svojo veselicov pro. štorih gostilne Fiisar. Za goste so pripravljena različna presenečenja. Prireditev bo v soboto, dne 6. februarja ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 5 Din, za družino 15 Din. Udeležite se polnošteviinol — Nizka Mura. V zadnj h dnevih je Mura tako upadla, kakor se že dolgo ne pomni. Voda je tako nizka, da brod ne more več voziti. Številni vozniki, ki so bili namenjeni s svojimi vozovi na štajersko stran, so se morali vrniti. Tako smo ostali brez prave zveze z drugim bregom Mure, saj je promet omogočen samo če* ver-žejski most. Da takšne razmere v občutljivi mer škodujejo našemu prekmurskemu gospodarstvu, ni treba posebej povdarjati. čas bi že bil, da bi se slednjič že napravil prepotreben most pri Petanjcih, o katerem se je že toliko pisalo, govorilo in razpravljalo. Mnenja smo, da je bilo slednjič že dovolj komisij in da je čas, da se stopi od besed k dejanju. To je zahteva Prekmurja in naj se na nas tudi sedaj spomni, kakor takrat, ko so potrebne dajatve. Gornja Lendava : — Velika pustna prireditev. Vabila za maškerado, ki jo priredi tuk. društvo Jadr. straže dne 6. febr., so bila te dni odposlana. V slučaju, da se je koga pomotoma izpustilo, tako da ni prejel posebnaga vabila, naj to ne šteje v zlo, ampak se vkljub temu udeleži zabavne pustne prireditve. Letošnja maškerada, ki bo v gostilni Msršik, bo znatno prekašala lansko, zato ne izpustite to pustno zabavo in pridite polnoštevilno. — Dobro uspela igra. Nušičcva veseloigra BSumljiya oseba", ki jo je uprizorila 24. I. tuk. sokolska četa s sodelovanjem kmečkih mož in fantov, je uspela nad vse pričakovanje. Vsi igralci so se tako uživeli v svoje vloge, da bi lahko nastopili na vsakem večjem odru. Glavno !n najtežjo vlogo sresk. kapetana Jerotija je igral tuk. šol. upravitelj g Belogiavec, ki je s svojo sijajno igro potegnil vse igralce za seboj. Gdč. učiteljica Ana Župan je svojo vlogo kapetanove hčerke Marice igrala res odlično, tudi vloga »Andje" g. lekarnarice Jezovšek, ki je prvič nastopila na tuk. odru, je bila podana življensko resnično. G, šol. upravitelj Koglct, ki je bil prvič na odru kot igralec, je bil izvesten v vlogi uradnika Miiislsva. Igraid: Hajdič, Žekš, Kovač, Ferko, Kerec in dr. so res doumeli svoje vloge in vsi zaslužijo največjo pohvalo. Tem večje priznanje gre tem igralcem, ki so šele pred 14 dnevi prevzeli svoje vloge in navzlic oddaljenosti požrtvovalno hodili k vajam ter pripomogli, da se je megla igra vprfzoriti v tem kratkem času. Sokolska četa se vsem iskreno zahvaljuje! Občinstvo, ki je posetilo igro v velikem številu, se je izvrstno zabavalo, vsi so se nasmejali do solz. Takšnih iger si še želimo. — Gledalec iz občinstva. — Smrt. V pondeljek je umrla najstarejša občanka g. Semler Ana, stara 92 let. Sorodnikom naše sožalje 1 DOPISI: — Tridnevni kletarski tečaj se bo vršil dne 3., 4. in 5. februarja 1937 na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal dnevno od 8 —12. in od 14.—18 ure. Oddaljenejši tečajniki bodo dobili lahko na zavodu brezplačno prenočišče, v kolikor bo prostora na razpolago. — G. Petrovci. Gasilska četa G. Petrovska je dne 17. jan. proslavila rojstni dan svojega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Gasilci v uniformah so se zbirali pred občinsko gostilno tamkaj formirali ter podali v cerkev. Iimed sosednjih so se pridružili gasilci iz Adrijanec, Lu cove in Stanjevec. Skupno je bilo 62 gasilcev, ki so ob gasilskem rogu korakali v cerkev in na svečan način proslavili rojstni dan Najvišjega pokrovitelja. - Dne 17. jan. 1937 ob 17 uri je v šolski sobi imel predava nje pred številnim občinstvom,g. sreski kmet. referent ing. Valentin Petkovšek. G, referent je predaval o sadjarstvu in kolikor je čas dopuščal se je dotaknil sušenja sadja, izdelovanje sadjevca in pridelovanje ter negovanja sadnega drevja, mazanje z Arborinom in škropljenja. Povdaril je škodljivost šmarni-ce fn željo naj bi se namesto škodljive pijače izdeloval tepkovec in zdrava domača pijača. V poljedelstvu je posebno poudarjal pravilno ravnanje z gnojem na gnojišču, vrednost vlažnega in dobro oskrbovanega gnoja, negativna vrednost suhega in zanemarjenega gnoja. Razložil je pravilno kolobarjenje in gnojenje krompirja. Ponovno je naglašal in priporočal jesensko gnojenje kot edino pravilno. Krompir rabi od prvega momenta mnogo dobre in lahko sprejemljive hranilne snovi, zatorej sveže gnojenje krompirju ne hasni, ampak le poznejši rastlini. Dotaknil se je še zelenega gnojenja In važnost zelene krme za živino. Mojstrskemu in zanimivemu ter nad vse poučnemu predavanju so poslušalci sledili z zanimanjem. Gosp. referentu se je za lepo predavanje v izbranih besedah zahvalil obč. predsednik g. Bohar Adam. — P. ŠOKOL Vse čete bratski prosim, da takoj pošljejo v zadnji okrožnici zahtevana poročila. Poročajte tudi negativno. Ref. za čete Sok, dr. M. Sobota. izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti, J§£ Od tujsko prometne zveze »Putnik" smo prejeli sledeči dopis: Na splošno željo pridobitnih krogov se je odiočil .Putnik" Maribor ob priliki velikih mednarodnih vele-sejraov v Leipzig u, Prahi in Dunaju prirediti osemdnevni družabni izlet z najmodernejšim, udobnim in kurjenim avtokarjem. Udeležencem tega izleta bo na ta način za izredno nizko ceno nudena prilika, obiskati vse navedene velesejme, poieg tega pa Še ogled mest Salzburg, Mfinchen, NOrnberg, Dresden itd. Spored potovanja je sledeči: 1. dan: (28. II.) odhod Maribor, hotel »Orel" ob 6 00 uri — Graz— Leobcn- Liezen- Bad Ausse • Bad Ischl (K) — Salzburg — Traunšteln- Chiem See -Rosenheim—Miinchen (V,P,Z), 2. Am: (1. III) odhod Mfinchen ob 800 uri — Ingolstadt—Weissen-burg - Nfirnberg (K) — Bayreut—Hof -Leipzig (V,P,Z). 3. in 4. dan; (2. in 3. III.) Leipzig, ogled velesejma in mestnih znamenitosti. 5. dan: (4. III) odhod Leipzig ob 7.00 uri — Dresden—Praha (prihod ob 12.00 uri (K,V,P,Z). 6. dan: (5. III.) Praha, ogled velesejma in mesta, 7. dan: (6 III.) odhod Praha ob 8.00 uri — Waidhofen (K) — Wlen prihod ob 16.00 uri (V,P,Z). 8. dan: (7. III.) Wien (K), ogled velesejma, odhod ob 1500 uri, ~ Semmering, Bruck, Graz, Maribor, prihod ob cca 21,00 uri. Okrajšave: Z = zajutrek, K = kosilo, P = prenočišče, V = večerja. Pavšalna cena za vožnjo je le Din 1000 —. V tej ceni prehrana in prenočišče niso upoštevani. Poskrbljeno pa bo, pa bodo udeleženci potovanja imeli izvrstno prehrano in stanovanja v udobnih hotelih po najnižjih cenah. Dovoljujemo si tem potom vljudno Vas opozoriti na izredno ugodno priliko cenenega poseta navedenih mednarodnih velesejmov ter Vas obenem najvljudnejše prosimo, da na to naše potovanje opozorite v poštev prihajajoče interesente v Vašem okrožju. Prijave je s ozirom na omejeno število sedežev poslati čim preje. Vse ostale informacije in prijave pri Združbi trgovcev v Murski Soboti med urad-nimi urami. K1TOJSTVO Razglas o zatiranju bolezni in škodljivcev na sadnem drevju.' Po zakonu o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin je dolžan vsak lastnik, užitkar in najemnik zatirati bolezni in škodljivce na svojih zemljiščih in ukreniti vse potrebno, da se bolezni ne širijo. Posebno je pa potrebno to sedaj v tukajšnjem srezu, ker so se lani že tod, zlasti pa v sosednem lendavskem srezu pojavili v večji masi škodljivci prstničar, glcgov, belin in dr., ki so drevje ponekod popolnoma objedli, da ni bilo nobe nega sadu. Zato odrejam, da mora vsak lastnik tekom te zime, najdalje pa do sredi aprila 1. posekati in odstraniti vsa suha in bolehna sadna drevesa, zlasti še ona, ki so napadena po lubadarju, 2. očistiti svoje drevje vseh suhih, po boleznih napadenih in pregostih vej in od vseh goseničnih gnezd, 3. odstraniti vse veje, na katerih raste omela (ptičji lim), ki mora letos izginiti iz vseh sadovnjakov, na kar bodo varnostni organi posebno pazili. Izdal sem nalog žandarmerijskim postajam, da mi po poteku odrejene dobe naznanijo vsakogar, ki ta dela ni izvršil, da bom proti tem pošto pal po zakonu. Zakon določa kazen 100-5.000 Din. Poleg teh zakonitih mer je v interesu pospeševanja sadjarstva, da vsi sodelujejo na zboljšanju kvalitete tukajšnjega sadja ter da se ne razširi v srez tako nevarna amerikanska San Jozejeva uš, ki se že pojavlja v raznih krajih Slovenije in nam lahko uniči celotno naše sadjarstvo. Zato odrejam tudi: da očisti vsak na svojem drevju tekom zime mah, lišaje, kaparje ter jajčeca, bube in drugo zalego škodljivcev s tem, da odtrga na deblu in vejah staro skorjo ter pobeli z apnom ali namaže, oziroma poškropi z arbo-rlnom. Za pečkasto sadje, jabolka, hruške se vzame 10—15®/„ razstopni-jie, 1 kg arborina na 10 15 1 vode, za koščičasto, slive, 6-8% 1 kg na 6-8 1 vode ter se aamaže ostrgane deble in veje, ali "še bolje poškropi celo drevo, kar se pa mora izvesti ob suhem vremenu, ko ne zmrzuje in v času, predno se začnejo popki odpirati. Manjše množine arborina dobe društva ali občinski kmetijski odbori brezplačno pri sreskem načelstvu, za večje je pa potrebno vložiti posebno prošnjo na kraljevsko bansko upravo in sreski kmetijski odbor, ki prispevata do 70% nakupne cene. Zato naj organizirajo selekcijska in druga društva, zadruge in občinski kmetijski odbori skupno čiščenje, mazanje, oziroma škropljenje ter naj se za arborin obrnejo na sre«ko načelstvo. M. Sobota, dne 18 I. 1937. Sreski načelnik: Dr. BRATINA, s. r. Naznanjam cenj. odjemalcem, da sem se preselil stavbenim, gal. kleparstvom ter kotlarstvom v mojo lastno hlio (poleg Stare apoteke), ALEKSANDROVO CESTO 23. i ml. Gustav Dittrich kleparski mojster. Posl. št. J. 1081/36 Draibeni oklic Dne 4 marca 1937 ob 8. uii bo pri tem sodišču v sobi žt. 18 dražba nepremičnin : hiše, njiv, travnikov itd. Zemlj ška knjiga: Markovci 1/2 vi. št. 46 in 1/6 vi. št. 239. Cenilna vrednost: 16938 Din 50 p. Vrednost pritiklin: 550 Din. Najmanjši ponudek : 11292 D 32 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodšfu najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogie uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbe ni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresho sodišče g Murski Soboti, odd. IV., dne 20. I. 1937. Posl. št. J 1139/36 Draibeni oklic Dne 9. marca 1937 ob 9 uri, bo pri tem sodišču v sobi št 18 dražba nepremičnin: hiše in njive. Zemljiška knjiga: Mačkovci vi. št. 50 Cenilna vrednost: 37000 Din. Najmanjši ponudek: 24668 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sod šču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbe ni oklic ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresho sodišče u Murski Soboti, odd. IV, dne 20 I 1937. Posl. št. J. 504/36 Draibeni oklic Dne 2. ma