Se nejasne perspektive Včasih te oblije rdečica, ko te kolega vpraša: »Sociologijo torej študiraš? — !? Kam pravzaprav pa se boš zaposlil, ko boš doštudiral? Kaj in kje boš delal?« — Trudiš se, da mu odgovoriš. Ponav-Ijaš iste besede kot jih je profesor že tolikokrat ponovil. Na koncu, ko mu zrecitiraš vsa možna področja zaposlitve, podkrepiš svoj optimizem (sebi v uteho) še s tem, da ima sociologija sploh širo-ke perspektive. — Premišljuješ in sairi sebi ne verjameš, o čem govoriš. Mesto in vloga sociologa, ki naj bi jo on odigral v naši družbi, sta v teoretično splošnih črtah že zelo jasno razložena. Nasprotno pa je praktični aspekt tega vprašanja že zelo problematičen. Nihce ne oporeka, da da^ies pri nas ne obstaja objektivna družbera potreba po novih strokovnjakih-sociologih. Naša družba je po svoji strukturi in dinamiki resnično socialni laboratorij, ki nepre-stano poraja nove oblike in vsebine druž. benega življenja. Načrtovanje, ki je ena glavnib značilnosti socialistične družbs, ne posega samo v gospodarstvo, ampak se ravno tako ne more izogniti posega-nju v družbeno dogajanje. Med našimi študenti sociologije je ven-dar čutiti ruhla črnogleda razmišljanja o njihovi bodoei zaposlitvi. Nihče še ve-dno nima jasnih predstav, kaj bo delal. Niti študentje — niti štipenditor. Pred-stave obojih o tem, kaj naj bi sociolog počel, pa so neredko dokaj različne. Na razpolago še ni nikakih izkušenj o koristnosti sociologov. Praksa je zmeraj skeptično razpoložena v komaj porajajo-čih se novih poklicih. Že so oživele di-skusije o bodočem delovnem mestu so-ciologov. Problemi se nizajo. Sociolog v komuni, sociolog v podjetju, sociolog na inštitutu, na šoli — problem ni v tem najti mu širše delovno območje. Problem zaživi, ko je treba temu sociologu najti njemu in njegovemu znanju adekvatno, konkretno delovno mesto. Njegovo delov-no mesto je treba precizirati, točno raz-mejiti od ostalih delovnih mest. Najti mu moramo delovni krog, ki bo lahko zaposloval s a m o sociologa. širših delovnih mest je mnogo. Res, da bo dejavnost bodočega sociologa sila raznovrstna in je ne moremo strpati v nek ozek kalup, vendar se moraoio za-vedati, da le prevelika širina gre zmeraj na račun poglobljenosti. S tem pa se še povečujcjo težave okrog razmejitev pod-ročij, ki si jih lastijo tako sociologi in psihologi, socialni delavci kot »profesio-nalni politiki«. Praksa je že dosedaj ustvarjala delovna mesta, ki bi jih morali zasedati sociolo-gi. Le-teh še ni bilo, pa so se na ta de-lovna mesta »naseljevale« vse mogoče profesije, ki so se ali prekvalificirale ali pa so se nestrokovno šle »sociologe«. — Prve generaci,je mladih sociologov zato čaka mai*iikje še težak in mučen boj s to vrsto »divjih« sociologov. Nočemo zagovarjati neke absolutne sa-mostojnosti sociologov. Družbena proble-matika je že po naravi taka, da ji en sam tip strokovnjaka ne more biti kos. Teamsko delo je moderni način simbi-oze med strokovnjaki raznih področij. To velja tako za delo v tovarni kot za delo v kamuni in na raznih inštitutih. Sociolog se bo moral vključiti v ta na-čin dela, ne da bi pri tem dovoljeval, da bi se kdo drug preveč avtoritativno vtikal v sociološko problematiko tega problema. Zahleva, da naj sociolog predstavlja figuro kompleksnega, univerzabiega tipa, vsebuje nevarnost. da se ta s p 1 o š n a figura ne bo znašla na nekem k o n k r e t-n e m delovnem mestu. Sociolog, ki bi delal v komuni, bi kaj zlahka utonil v brezlični množici uradništva in ne bi mo-gel formirati individualnosti svojega po-klica. Dejstvo je, da je sedanji učni pro- gram premalo preštudiran, kako, kje in ( kdaj bo sociolog lahko to znanje pora-bil. Vse kaže, da bodo nove izkušnje, ki jih bo prinesel odhod prvih sociolo-gov v prakso, v mnogočem vplivale na fizionomijo sedanjega učnega programa, ki že kaže celo vrsto Ahilovih pet. Treba bo najti sprejemljiv, ploden kompromis med teoretično razgledanostjo in praktič-no sposobnostjo, učinkovitostjo sociolo-gov. Nerešeno je še vprašanje prakse, precizirati bo treba tipe sociologov itd. Jalovo je samo razmišljati o fem, da danes še ni povpraševanja po sociologih. Treba bo tudi z naše strani aktivno in odločno zahtevati od prakse, da se so-ciologom nudijo delovna mesta, in to taka, ki bodo ustrezala sociologu! Najbolj kritično obdobje bo brez dvo-ma čas, ko bodo prvi sociologi iskali stike s prakso. Od njihove iznajdljivo-sti, od tega, kako se bodo afirmirali na svojih delovnih mestih, bo v marsičcm od\isen tudi predznak odnosa, ki ga bo praksa pokazala do prihodnjih genera-cij sociologov. Ce se bo pokazalo, da bo sociolog znal reševati neke konkretne probleme, to je, če bo koristen, tedaj se bo potreba po njem pojavila tudi v že-ljah prakse. Uveljavljanje bodočih soci-ologov zato v marsičem tesno zavisi od vtisa, ki ga bodo naredile prve genera-cije. Problem pa se zaplete še s tem, da bodo prav te pionirske generacije najmanj strokovno usposobljene, z naj-manj izkušnjami in zato v dosti težjih pogojih, da se uspeSno znajdejo.. . M. TAVCAR Sodelovanje s prakso pri vzgoji kadrov Pred kratkim so študent^je tehniške fa-kultet«: skupaj s katedro za 'fiziko ha ma-tematično-fizikalnem eddelku FNT izved-]i ankeio med vsemi večjimi jugoslovan-skimi podjetji in inštituti. Anketa je vse-bovala poleg anketnega lista še obširen uvod, ki opozarja na pomen osnovnih in aplikativnih fizikalnih raziskav pri nas in v svetu. K temu je bil v informacijo do-dan opis likov diplomantov tehniške fizi-ke na vseh treh stopnjah študija, podroben seznam p&dročij fizike in učni načrt teh-niške fizike za vse tri stopnje. Namen te skrbno pripravljene ankete je bil dobiti čim bolj realne podatke v današnjih in perspektivnih potrebah po fizikih, o mate-rialni in kadrovski opremljenosti labora-torijev, o možnostih strokovnega sodelo-vanja industrije in univerzitetnega fizikal-nega inštituta ter možnostih za štipendije in počitniške prakse. Anketni -odgovori naj bi tudi pomagali prilagoditi z učnimi načrti in programi izobrazbo fizikov čim bolj našim potrebam ter poiskati smeri specializacije, ki so ali pa bado v kratkem predvsem pomembne v naši industriji. Dosedanja povezava s prakso nezadostna Kljub temu, da So rezultati teh priza-devanj specifični, ker gre za stroko, ki v delovnih mestifa naše industrije nima tra-dieije, nam .lahko služijo kot osnova za razmišljanje t> povezavL univerze-s prakso pri vzgoji mladih strokovnjakov. Zdi se, da se tako sodelovanje v glavnenr omeju» je na pr^dstavftištvo prakse" doldčene stro-ke v organih družbencga samoupuprav-ljanja fakultet, na občasne posvete s stro-kovnimi zdriiženji in na sodelovanje fa-ktfltet na kongresih teh združenj ali obrat-no, predstavnikov prakse na interfakul-tetnih konferencah. Še najtesneje se izo-braževalni proces povezuje s proizvod-nim delom preko pedagoga, ki delajo tu-di za prakso. Nedvomno vplivajo vsi ti stiki na sestavo učnih načrtov in s tem na lik bodočih strbkovnjakov. Vsiljuje pa se vprašanje, ali ni ta povezava premalo načrtna in prepuščena slučaju oziroma večji ali manjši uvidevnosti pošameznih oddelkov. Res je nemogoče, da bi univer-za dajala diplomante, ki bi se mogli v tre-nutku vključiti v proizvodrii proces, ven-dar si mora prizadevati, da bo dobil di-plomant tako znanje, ki mu bo orriogoča-lb, da bo čas vključevanja čim krajši. Tega pa univ^rza ne *pore, če je zaprta vase in če vzgaja kadre ne glede na po-trebe; prav tako s^; ji to ne bo posrečilo, če bo samo slepo čakala na »naročila« ta-kih in takih sirokovnjakov iz prakse. še zlasti ne, ker je naša praksa marsikje za-ostala in temu primerno konservativna, po-sebno kar se tiče novih kadrov. Rezultati bodo vidni le, če bosta pri ustvarjanju profila strokovnjaka tvorno sodelovala oba faktorja, če busta načrtno spremljala sta-nje in ugotavljala perspektive pri nas ier v tujini, če bosta nenehno analizirala vlogo strokovnjakov v proizdovnem pro-cesu, v modernizaciji proizvodnje, v pro-učevanju tržišča itd., in če bodo doblje-ni rezultati vplivali na sestavo učnih na-črtov in programov. Ne poznctmo dejanskih trenutnih potreb po strokovnjakih Isto kot za kvaliteto strokovnjakov ve-lja tudi za kvantiteto. Za marsikatero stro-ko ne poznamo dejanskih trenutnih po-treb po strokovnjakih, še manj pa per-spektivnih. Ponekod so te potrebe spor-ne, kar je zopet posledica nepoznavanja ali subjektivnih ocen. Subjektivne ocene so še zlasti nevarne, ker lahko marsiko-ga zavedejo. Danes je postaJa že navada govoriti o obrtniški, cehovski in podobiii mentaliieti naše prakse, ki herada spreje-ma nove kadre. Da so nekatera podjet-ja "(tiidi večja) reš taka, je potrdila tudi anketa iizikav. Toda operirati s splošni-mi ocenami, pa čeprav so tudi utemelje-ne, ne bo nič pomagalo, artipak bo mofa-la univerza kot znanstveno-raziskovalni za-vod in preko svojih diplomantov aktivno poseči v analizo razmer v naši -praksi in — kjer je to potrebno — z dejstvi in' pri-merjavami dokazati koristnost takega in takega števila ddločenih strokovnjakov v proizvodnji. To bo univerzi omogocalo stalno poziiavarije trenutnih in perspek-tivnih potreb po kadrih določenie stroke, na podlagi poznavanja pa bo tudi lahko vodila načrtno politiko vpisovanja študen-tov na študij te stroke. Seveda ne zpme-jevanjem vpisa, mpak z usmerjanjem mladine v srcdnjih šolah, preko tiska itd. Ta problcm bo še toliko bo]j aktualen, čim bi se zaradi kakršnihkoli vzrokov po-kazali znaki nasičenja potreb, po strokov-njakih določene stopnje v kaki slroki, iq. Ie pravočasni ukrepi bi Iahko preprečiJi POSLEDNJE OPOZORILO sfarim bajtam škodo, ki bi nastala zaradi hiperproduk-cije takih kadrov. Konkreten primer iiejzdeJanosti proiila in nepoznavanja potrcb lahko danes v mnogih strokah vidimo . pri diplomantih prve stopnje. Stevilo takih, ki so se za-poslili, je: neamatao. Ko se danes govori o tem problemu, ponavadi pravimo: pred-stavniki prakse trdijo, da jih ne potre-bujejo. Potem dodamo še nekaj hudih besed na račun miselnosti naše prakse, negotovim diplomantom prve stopnje pa svetujemo, naj nadaljujejo šolanje. !iako • reševanje problemov je ppsledica gleda-nja, da je dovolj, če univerza »proizve-de« diplomante prve stopnje, vse ostalo pa je stvar prakse. Todr cilj reforme Eie bo dosežen vse dotlej, dokler; pe bodo diplomanti prve stopnje našli svoje de-lovno mesto, kar bo mogoče le s skup-njmi napori univerze in prakse. Zlomiti bo treba tradicijo, da opravlja en tip stro-kovnjaka vse o.d znanstvenega programi-ranja pa do rnerjenj ali vodenja obrata, Da je to res v mnogem stvar navade, ka-žejo rezultati ankete. Do fizikov prve stop-nje namreč ni tolikšnega odpora, kar je menda posledica tega, da doslej v indu-striji ni bilo mnogo delovnih mest za fi- zike, na mesta, ki se odpirajo sedaj, pa skušajo podjetja, ki so seznanjena s tem, kakšne so zmožnosti in kakšna je upd-rabnost diplomanto vposameznih stopenj, že zaposliti fizike z ustrezno izobrazbo. Seveda ne bi bilo prav niti mogoče, da bi se reševal problem prve stopnje lo.-čeno od ostalega študija. To naj bi biJ sa-mo del vssh naporov, ki bi jih morali od-delki storiti v smeri načrtnega tvornega sodelovanja s prakso pri vzgoji kadrov, K temu in k iskanju čhn boljših oblik ta-kega sodelovanja bodo morali prispevati svoj delež tudi študentje. ILIJA ZEMIJIG POFRAVEK V prejšnji številld se nam je pri zapisu izjave generahiega tajnika uni-verze Lojzeta Piškurja vrinila neljuba pomota pri članku Zdravniki brez »dr«. StareM^>>Načekio nismo bili proti čast-nfeii naslovoiii. ^.« se" praviino .^lasi: »Na$jelit6 nismo b^i proti s t r p 1* p|^-n im "iia>sjQyqiur saj je- ^trofeOTFnlfi^a^ii&v vzpodbuda za mladega človeka.« Ti-skarski skrat |>a nam je naraesto rfe-putacijai zapisal deputacija. -^ t ; -r " ;¦•;• Tadej Munih Janez Stanovnik Da bi se rešilo to vprašanje, se je raz-vila dolgoletna brezplodna diskusija, o čem se je treba najprej sporazumeti: ali najprej o političnih problemih, predvsem razorožitvi (Zapad), ali pa je tteba začeti pri trgovini in se najprej tu pogoditi (VzhodJ. PROBLEM SEVER — JUG Pokazalo se je, da so trgovinske vezi, ki so jih nekdaj ustvarili kolonialni imperiji za potrebe svoje oblasti v določenih pre-delih sveta, in poti svetovne trgovine, ta-ke, da ne morejo omogočiti svobodnega in naprednega gospodarskega razvoja v svetu. Kolonialne metropole so namreč v teh dešelafr južno od ekvatorja (Afrika, Bližnji Vzhod, Azija, Latimka AmerikaJ izgradile za svoje potrebe surovinske ba-ze, tako da so bile te pokrajine pretežno monokulturno organizirane in s svojim izvozom usmerjene pretežno k metropo-lam (to fcaše še tudi današnja slika: od 30 milijard dolarjev, kolikor znaša vred-nost izvoza teh dežel, je vrednost menjave med samimi temi deželami 7 milijard, s socialističnimi državami 1,3, vse ostalo pa gre še vedno na Zapad), pri čemer znaša to v posameznih državah kar 45 odstotkov njihove celotne produkcije. Surovine, ki so jih dajale te dežele, so v stoletju pred najnovejšo dobo predstav-Ijale pretežni del svetovnega izvoza, kar 65 odstotkov. V desetletju 1950 — 1960 pa smo došiveli FANTASTIČEN PADEC DELE2A SURO- VIN V SVETOVNI MENJAVI. Medtem ko je le-ta znašal leta 1950 še 55 odstotkov, je padel do leta 1960 na sa-mo 45 odstotkov. S tej v zvezi se je seve-da tudi občutm? zrnanjšala udeležba Ju-gd v svetovnem izvozu: samo v letih 1950 — 1950 od 40 odstotkov na 24 odstotkov. Ta drama sama po sebi ne bi bila tragič' na, če ne bi istočasno prišlo do strahotne tendence pritiska na cene surovin oziro-ma na izvoi Juga, t. j. nerazviiih dežel: v desetletju 1950-60 se je vrednost suro-vinskega eksporta zmanjšala za 30 od-stotkov. Narodi so dobili politično svobodo, am-pak golo, lačno in siromašno. Gospodar-ske tendence in zakonitosti kolonializma veljajo in vladajo še dalje. Ravno zato, ker te nekdanje metropole, ki jih danes imenujemo industrijsko razvite dežele, držijo v svojih rokah monopol gospodar-ske moči in oblasti, lahko dosegajo iste efekte, kot so jih nekdaj dosegli s cellmi kolonialmmi armaddmi, vofskami in po-litičnimi okviri. DRUGA STRAN MEDALJE pa je, da se je povečal delež induštrij-skega blaga v svetovnem eksportu oziro-ma da se je svetovni izvoz povečal (in stopn?a tega povečanja v desetletju 1950—60 6,4 odstotkov letno, kar znaša še enkrat večje letno pavečarije kot v &tb-letju do naše dobe) na račun eksporta indtistrijskega blaga. Kaj je vzrok tej velikanski spremembi v svetovnem izvozu? Svet doživlja v teh letth revolucijo, eno najvažnejših v svetovni zgodovini, re-volucijo popolnoma nove mednarodne de-litve dela, ki je motivirana z ogromno tehnološko revolucijo in političnim razvo-jem, ki ju doživljamo. Vse doslej se je industrijsko blago doma proizvajalo in pretežno doma potrošilo. Moderni tehno-loški, razvuj pa jias vodi k temu, da sko-raj :šobena itidttstrijska dežela ne Thčrč več sarha doma radonalnct pro&zvajati vsega industrijskega blaga, ki ga za mo-derno in visokostandardno potrošnjo po-trebuje. čedalje več je modernih indu-strij, celih industrijskih vej, ki se ne mo-rejo racionalno graditi celo v mejah veli-kih industrijskih ekonomij, nacionalnih ekonomij, ampak jih moderni industrij-ski razvoj sili v čedalje večjo specializacU jo in industrijsko kooperacijo, ker pri-kazuje v zadnjih petnajstih letih tenden-co naglega povečavanja industrijskega ek-sporta, kar je povzročilo izrazito koncen-tracijo mednarodne trgovine v industrij-sko razvitih predelih sveta — 75 od-stotkov vsega eksporta in že omenjeno padanje trgovine v onih predelih sveta, ki proizvajajo surovine, kar pospešuje tudi spremenjena potreba po surovinah in ten-denca, da se čedalje več in vse proizvede doma. PROBLEM TRGOVINE IN OZN Pred koncem preteklega desetletja se je situacija na področju trgovine s svelovnim Jugom do te mere zaostrila in dramatizi-rala, da je postalo jasno, da po starem m gre več naprej, da je treba nekaj storiti, v kolikor nočerno, da pride do svetovne eksplozije. Najučinkoviteje in najdosled-neje lahko stori to OZN. Minili sa časi v začetku petdesetih let — ko. bi izgledalo skoraj anahronistično, vsekakor pa izredno čudno, če bi nekdo od velikih državnikov, ki so prihajcrti na tribuno OZN, ob obravnavanju svetovnih političnih problemov omenil taka »banal-na« vprašanja kot so recivio vprašanja trgovine ali gospodarstva. Na zadnjem za-sedanju generalne skupščine pa je bila slika popolnoma spremenjena: vsi so go-vorili o gospodarskih problemih. Poziv oziroma zahteva predsednika Tita na beograjski konferenci, nmj se skliče nova svetovni gospodarska konferenca, na kateri bi se predvsem razpravljalo o vprašanju tako imenovanih nerazvitih de-žev svetovnega Juga, — in rtjeno sprejetje v deklouracijo beograjske konference — je že rodlla sadove, čeprav je tedaj naletela na odločen odpor zahodnih držav. Lanska konferenca v Kairu, govori na zadnjem zasedanju generalne skupščine OZN, for-miranje pripravljalnega komiteja za sve-tovno trgovJisko konferenco in njegzvo delo jasno kažejo, da se vsi zavedajo nuj-nosti ureditve svetovnih gospodarskih problem&o. STRATEGIJA ZAHODNIH DRŽAV j&, da $e 'sbetovna trgbvinska konferenca sklicuje izključnp za potrebe nerazvitih dežel, nftS^ je ' treba posvetM^v^s pjzar-nošt, jim odpreti vtc&a za" indusirljski eksport m havo delitev dela ter iim poma-gatj, da plamrajo iuoje gospoiarstvo & svoj g&spodarski napredek. Kokor sc to lepo sliši, pa postavljajo ZDA prcfa bistvene oihejitve, ki za pravo in dosledno rešitev vprašanja gotovo niso sprejemljive, saj zahteuajo, da se problem trgovine med Vzhodom in Zahodom po-polnoTna izključi iz kortference — to naj bi bila cena za razpravo o problemih sve-tovnega Juga. Obenem pa tudi postavljajo omefitve v mo*nosti diverzifikacije svoje industrijske produkcije nerazvitih dežel in zahtevajo, da bi se te dežele bavile le z določeno industrijsko panogo, da bi se do te mere specializirale, da bi bile toliko odvisne od določenih trgov, ki so pri* pravljeni ali pa neprvpravljeni kupovati njihovo industrijsko blago, da bi jih ta odvisnost pripeljala v sitnacijo faktične nesvobode EKONOMSKA NUJNOST SPREMEMB V trenutku, fco določ&ca sila dozori do te stopnje, da sama njena gospoda.ska moč postane monopol, dobivamo v med-narodnih odnosih nekaj sličnega, kar smo imeli na prehodu od kapitalizma svobodne konkurence v monopolski kapitalizem v notrmjih relacijah posameznih dežel. in kot je v notranjih relacijah monopol v tisti dobi zahteval široke trge in je zato začel z ekspanzijo trgov, povečevanje po-trošne sile znotraj lastne ekonomije, ko tarej ni šel več na tako imenovano inten-zivno eksplcatacijo ob pritisku na delav-ske mezde, ampak je skušai ustvarjati svoj ¦monopolski profit, svojo monopolsko oblast in politično diktaturo in svoj poli-tični vpliv, ne čez pritisk na trg, ampa-k čez Širjenje trga, čez tako imenovano ma-sovno produkcijo na tekočem traku in v iielikem obsegu — nekaj sličnega je danes. Se nadaljuje POGLED NA ŠTUDENTA SKOZl DINAR Zveza študentov je probleme so-cialno-ekonomskega položaja štu-dentov postavljata v vrsio svojih prioriieinih političnih nalog. Na tem področju so naši predstavniki v organih samoupravijanja in družbe-nega upravljanja naših visokcšol-skih zavodov in ostalih institucij precej storili. Prav od zadovoljive rešitve teh problemov je odvisna tudi izpolnitev osnovne obveze sle-hernega člona naše organizacije. Ozrimo se tckrat takole »skozi dinar« na življsrtje naših študentov. Pi edvsem nas zanimajo podaiki o štipendijah, prehrani in stanovanju študentov, o teh temeljnih ekonom-skHi vprašanjih. Fadaike z univerz v Beorradu, tfovem Sadu in Zagrebu so nam priskrbeli kolegi iz iamošnjih šlu-dentskih listov, za naso univerzo pa funkcionarji univerziietnega od-bora. Upadanje štipeitdij štipendiranje velja še vedno za osnovni način materialne pomoči študentom. Prav zato smo toliko bolj občutili spemembe, ki smo jih v začetku tega šalskcga leta zasled'!! pri njihovem podeljevj:nju, V vseh štirih univerzitetnih srcdiščib. (odkoder smo prejeli podatke) je število žtipsndij obeutno padlo. Še bolj zaskrblju-joče je aejstvo, da je izredno nizko števJlo štipendistov iz prvih Jetnikov. Vzr:.ki uoa-danja števila štipendij so v glavnem tile: P* Varčevanje nekaterih gospodarskih organizacij in radikalno zmanjšanje štipsn-dijskifc fcndov Gospodarske organizacije so se v zadnjem času — zaradi slabih iz-kušenj s štipendisti, ki so po končanem študiju uhajali drugatn — teže odločale za podelitev Stipendij. Videti pa je, da lahko občuten izpad štipendij novincev pripišemo nezaiipanju v študijsko raformo in špekulanfskim stališčem pridobiti si strokovnjake brez štipendiranja ** Nekateri študentje niso i*polnli štu-dijskih obvez.nosti, zato &o jim bile yti-pendije ukinjene. ffttjt Najvažnejši razlog pa je v tem, da je bil s pojavom študentskega kreditnega sklada zmanjšan sklad za štipendije. Z »enostavnim« prehodom na kreditiranje je bila skrb za materialno plat življenja v času študija preložena na študenta, kar seveda ni ostalo brez posledic. Oglejmo si še neksj številk: tm v Beegradu prejema štipendije s'ro-raj 25<>f vseh redno vpisanih študentov. Povprečna višina je okrog 10.300 dinarjev. Od lanskega leta se je število štipsndij zmanjšalo za več kot 1.100. )w> V Novem Sadu prejema štipendijo vsak pebi redni študent, v povprečni višini 9.600 dinarjev. število štipend:stov višjih in visokih šol (ki je praviloma povsod znatno večje kot na fakultetah) dosega tu celo 80%, vendar je letas število štipen-distov zaradi manjšega vpisa padlo. ** V Zagrebu je štipendist vsak četrti študsnt, povprečni znesek 11.500 dinarjev. Enako kot v Beogradu, je tudi v Zagrebu lahko izluščiti nekatere kritične fakultete koder primanjkuje štipendij (naravoslov-no-matematična, - medicina, tehnologija, agroncmija in še druge). fw Med študenfci v Ljubljani je število štipendistov padlo v zadnjem letu • cd 45 na 38 cxistotkov (vštete so tudi višje in vlsoke šole). Fovprečna višina štipendije zadcšča za kritje najosnovnejših potreb študen-ta, ki živi v študentskem domu (hrana in stanovanje, torej okrog 9.000 dinarjev). števi!o štipendistov med študlen-ti prvega letnika je zaskrbljujoče nizko (kot v ostalih treh mestih). Kreditiranje —• somo dopolnilo! Z gotovostjo lahko trdimo, da se si-stem krediith^aiija še nikjer ni povs»m ut,rdil in pokazal vseh pozitivnih lastno-sti. študentski predstavtiiki so uspeli čo-kaz;!'.ti, da je sistem -študentskih pos-ijil z odplačevahjem po končansm študiju le sckundarna oblika pomoči skupnosti mla-dini na visokošolsfcih zavodih. %-v v Zagrebu in Ljubljani kreditnih skladov Se ni pričakujejo pa, da bodo ustanovljeni do jesem. ,J« V Novem Sadu že drugo leto delijo posojila kot dodatno stimulativno obliko dajania pomoči študentom. Vižina pesojra je dclcčena s pravilnikom, odvi^na pa je od premažsniskega stanja prnsilca, letnika študija in učnega uspeha. Lani je izkori-stilo t& pos.\iila okorog 600 študentov, l&tos pa je povpraževanje ztvatno naraslo. ¦PL-_ Na beograjski univerzi je v tem šol-skem letu za posojilo zaprosilo preko 6.500 študentov; le 37% prosilcev pa je p::soji'l'j tudi dobilo. Sk!ad za posojMa zn?;ša 400 mili.ianov dinarjev, iriterss?ntje pa so za-prosili za preko 800 milijonov. kar kaže, da je kljub štfpendijam in drugim obrk^m pomoči še vedno veliko število študentov materialno delno ali popolnama n&i:re-skrbljenih. Povsod premalo domov Kdor m^ai, da je vprašanje študento-vega bivp.nja in prehrane v na^ih univefzi-tetnih mestih že zadovoljiv© re"ena, ss moM. • . ^ ' V Beogradu ie b:.lo lanske jeseni v Studentske doniove soreietih 8.300 šKi-dentov, nad 3.000 kandid&tov pa je biio cdk!cnjen*h. Teh 8.800 ^tudentov pred-satvMa le četrtino vseh rednih štude^tov; čefrtina beosrajskih študentov je v mesfu doma: torej je polovica študentov prepu-ščena saraovolii zasebnih lastnikov sta.no-vatij Povprečna na^emnina sltramnj opremijene sobe je 7.000 dinarjev. Številni štud«ntski domovi nudij.o sla-novalcem različno udo^bje. Res ie, da je zato ponekod tudi na.jemninfi nižtja. (Npr. 1.900 dinarjev v baraknh na Voždovcu, kier ,ie v eni sobi po net šbuien^ov, v d> mu »25. maj« je v sobi po 10—14 sostano-valcsv in v domu študentk »Vera Blago-jev'f'« od 5—10 študentk!) Problem nastanitve štvidentov namsra-vaio rešiti s bitrejšo grpdnjo novih in ukj-nitvi^o naislabših domov. **< V za.grebšk'h študentsk'h domovih je pro-stora za nekaj več kot 4000 študsn-tov. Ti p'ačfjjd mesečno okro.«?- 2100 dinar-je-v najemnine. Skoraj 4.500 študentcv ž'vi knt podnaiemniki za sabo plačujejo pri-bližno 6000 dinarjev. V novem študentskem naselju ob Savi. ki je v gradnii pa bo prostora za 1500 stanovalcev. f** Do lanskesa leta so bili štirje št'T-dertf=ske stlske~i odpoved/^vati, da so lahko v njih na.mesti.li nove stanovalce. V Novem S^.du plafiujejo štvdentje v domovih po 2.500 diimrjev-mesečrj-o. Wi Morda že veste, da je v Naselju, Kclegiju, bioku na Gerbičevi cesti in v Oražnu le 2054 pcstelj za študente, ki sd dcsma izven Ljubljane? Prosilcov je vsako leto več, zaenkrat pa rešujemo te prcble-me z vseljevanjem več stanoval^ev v en prostor, z vseljevanjem v prostore, ki so bili nekoč namenjeni za študij in za raz-vedrilo. Koliko zatotevajo privatniki za sobo v Ljubljani, vam je povedala- že naša repjr-taža lanske jeseni. V Naselju plačujajo sta-novalci od 2.200 do 2.700 dinarjev, v Ko-legiju pa nekaj manj. Ljubljono na neslavnem prvem mestu Študentje v vsej Jugoslaviji so morall v lanšikem letu prebaleti prehod ra eko-nomske cetie v študentskih reseavracijah. Na ta način so se cene v teh skoraj po-vsod povsem izenačile s cenami v ostalih obratih družbene prehrgne. Zs.to so štu-dentske raenze izgiibile prece:šnje število abonentov, kar pa je spet nsgativno vpli-valo (zaradi povečane režije ob nep:*po!-nem iztkoriščanju zmogljivosti) na določi-tev cene prehrani. Kje študentje najbolje jedo? Na to vpraSanje je težko oigovoriti. Najdražja hi*ana ni vedno najboljša. Neprijetne posledlce prehoda na eko-ncanske cene skušamo ublažiti s pcd^Ije-vanjem individualnih subvencij v obliki bonov za manzo. ('Na beograjski univerzi pa so zaradi pomanjkanja sredstev tuda to obliko že ukinili.) Menze s? ukvarjajo še z raznimi po stranskimi de]avnostmi, ki naj zmanj.šajo finančno izgubo, vendar velikih uspehov tako niso nikjer doseg-Ii. Mi študentje v Beogradu so se večino ma cdlcčili za obrate družbene prehrane. V devetlh študentskih menzah je 2.400 mest (račtuiano po opremi), abonentov pa je le dobrih 13.000. Pričakovanja, da se bo kva-liteta uslug in prehrans s prehodom na ekortonrske cene izboljšala, se torej niso izpolnila V Beogradn plača štuident povprečno 5200 diiiarjev masoč-no za k >silo in večerjo. ce dcd-imo še 2000 dinarjev za vsakodnsv-ni zajtrk, ugotovimo, da odšteje za hrano beograjski študent le 100 dinarjev več kct njegov ncvosadski koLega. *H?. študentje v Zagrebu so na boljšem. Študentska restavracija v Studentskem centru večkrat služi za »razstavni ekspo-nat« tujim delegacijam. V njej je — za razliko od drugod — študentom dana m^-nost izbirati kar med štirimi vrstami jcdtl. Cena: 8.500 mesečno. M V Novem Sadu gradijo novo Stit« dencsko menzo, ki bo pripravljala okr_>g 4.500 obrokov dnevno. S tem bo rašeno vpra.šanje študentske prebrane, ki je bila v 2 restav racijah in nekaterih domovih do-slej nezadostna. Najceneje se branijo no-vosadski študentje: le 5.100 dinarjev za kosilo in večerjj. im Za Ljubljano ne bomo izgubljcli do-¦E-ti besed. Merazi v Naselju in Kolegiju sta v jugo-slovanskean merilu, med šfcudantski-ini menzami, na neugodnem prvem mestu — po čeni seveda. O ostaiih obratih druž-bene prehrane bolje, da niti ns govorimo. Honorarne zaposlitve zavirajo Studij V sili vrag tudi muhe žre! šaident pa si pomaga s honorarnimi zaposlitvami. Z zaslužkom pjkrije »prekratko« štipendijo ali predolg mesec. Povsod pa niso študenfcje ena^o iznaj-dijtvi. Ponekod so premalo, npr. v Novem Sadu, kjer jim je študentska z?druga za-bredla v kriminalne vode. Tudi marsikje drugcd nekateri šbudentje izkariščajo to »sindikalno« ustanovo, da si ob zanemar-janju študijskih obveznosti pod plaščem študentske organizacije kujejo precejšnje, premalo obdavčene dohodke. V Zagrebu so študen^je zaslužili 317 milijonov dinarjev. Natančnejši podatki: nad 8000 študentov je izgubilo do pet dni študija; do 10 dini — 4240, do 20 dni — 2800 študentov, do 30 dni — 3330 in nad mesee dni — 1100 študentov.- Ce k temu prjštejemo še čakanje na zaposlitev, po stane ta časovna obremenitev velikega de-Ia študentov res preosjšnja, Jasno je, da pomeni za take študente' opravljanje izpitov enako težko borbo kot pridobivanje materialnih sredstev. Ta pro-blem pa postaja v pogojih štiriletnega štu-dija že težji. Nekateri študentje zato iz-gubl.iajo leto, drugi pa morajo študij pre-kiniti in se stalno zaposliti. -»• Vemo, da na polju materialnih pvoble-mov naših študentov še ni vse tako kot bi si žeicli. Popolnoma pa se tudi zavedamo pomoči naše dmžbe, ki jo že vrsto let da-je visokemu šolstvu, posebno še nam, štu-dentom. Na koncu nanizajmo še nekaj osnovnih smernic za reševanje socialno-ekonomske problematike na naših univerzah. Nujno je, da ostane štipendiranje še vnaprej osnovna oblika pomoči študcntom v času študija. Kljub znatnemu napredku pa je treba še naprej stremeti za dosled-nim izvajanjem pravilnikov in uveljavija-ajem enotnih kriterijev za podcljevanje štipendij. Izboljšati in utrditi je treba evidenco univerzitetnih organov o štipen-distih, obenem pa z aktivizacijo klubov štipendistov urediti doslej nezadostno po-vezavo med štipendisti in štipenditorji. Kreditiranje naj postane dodatni vir tnaterialne pomoči, ki naj sanira položaj v štipendijskem sistemu. Kreditiranje z odpisi naj bi dajalo prednost socialno šib-kim študentom. Del dolga naj bi se odpi-sal v sorazmerju s študijskim uspehom. Poiskati je treba nove in hitrejše poti za izgradnjo novih študentskih domov. Preko pokrajinskih klubov je potrebno za-interesirati odločilne faktorje. Le tako in ob podpori vseh zavestnih družbenih sil bomo uspeli rešiti vprašanja materialne narave, ki so doslej vse prcveč zaposiovala naše študente in jih odt«govala od njihove prvenstvene naloge — študija. M. Kopecky Zadnji oddelek bioteh-niške fakultete, ki ga da-nes predstavljamo, bo zanimiv predvsem za ti-ste, ki se mislijo jeseni vpisati na VETERINO. Tistih, ki se jeseni kot novinci zaprisežejo, da bodo postali »zdravniki za živali«, je vsako leto od 25 do 35. študij veteri-narstva ni lahek. Oddelek za veterino Ce se resno želiš dakapati do diplomske časti, se ne boš smel otepati sprotnega in vestnega dela. — Sprioo važne vloge, ki jo ima živinoreja v na-Sem gospodarstvu, spričo naJog, ki jih še mora doseči, je veterinar strokovnjak, čigar znanje je nujen osnovni pogoj za dvig naše živinoreje. Ko bo jeseni iskal »veterinarje«, da se s svežim indeksom vpišeš v njihovo družbo, poišči najprej Gerbičevo ulico (Vič!). Tam jih boš hitro našel v lepi, moderni stavbi. ŠTUDIJ je reformiran, tarej tudi stopenjski. Prva stopnja se vleče čez pet semestrov, druga pa traja tri semestre. Torej: 4 Ieta. Do sedaj so se študentje po prvi stopnji v glavnem odločali za nadaJjevanje študija na drugi stopnji. Po absolven-tih I. stopnje pač vsaj do sedaj na tržišču zapo-slitev ni bilo konjunkture. Zato pa te druga stopnja »napravi« za diplomiranega veterinarja. — študij na prvi stopnji je enoten, nediferenciran. SMERI. Na drugi stopnji se študij veterinarstva razdeli na tri smeri: na smer splošnega veterinar-stva, na smer farmskega veterinarstva in na živil-sko-sanitarno smer. Prva smer poraja veterinarja splošnega značaja. To je veterinar, ki ga navadno pojmujemo pod to besedo, veterinar, čigar delovno področje obsega zdravljenje in skrb za vse domače živali. On je tisti, ki na deželi pomaga kmetovi kravi, če težko koti. »Farmar« bo šel na velike specializirane obrate, kje se bo ubadal z vzrejo plemenskih molznih in pitovnih govedi. Farmski veterinar bo imel delo višče tudi v perutninarških obratih, pitališčih pra-šičev. Ukvarjal pa se bo tudi s higieno proizvod-nje mleka in mesa, kot tudi s patologijo govedi, prašičev in perutnine. Zadnja smer usposablja veterinarje, ki se bodo zaposlili v živilski, mesni, mlečni predelovalni indu-striji (mesnice, tovame konzerv, mesnih izdelkov). Naloga tega veterinarja bo tudi zdravstveni nadzor nad mesom, me&nimi izdelki, mlekom, mlečnimi izdelki, ribami^ jajci ipd. Siroko je področje sani-tarne inšpekcije. PREDMETOV boš prvo l«to poslušal devet: kemija, biološke osnove živinorejske proizvodnje, anatomija domačih živali, splošna bistologija z osnovami mikro-skopske anatomije, fiziološka kemija, parazitologija, botanika, živinoreja in uvod v družbene vede. Teden-skih 21 ur predavanj in 15 ur vaj ti bo puščalo za oddib le malo časa. KOLOKVIJI so vsi obvezni. Iz anatomije jih boš imel čez leto 5 (ustnib). So pogoj za vpis v drugi let-nik. Pri kemiji se boš potU štirikrat in enkrat iz fiziološke kemije; to vse priča, da se na veterini, kar se tiče študijskib zahtev, res ne šalijo. VAJE so praktična aplikacija teorije s predavanj. Pri anatomiji se boš srečaval s seciranjem in boš imel razne vaje na preparatih. Razne poskuse (na primer z barvili žolču in podobno) boš opravljal pr> fiziološki kemijl, Vaje so ©bvezne. IZPITI. Da boš dobil vizo za prestop praga drugega letnika, boš moral prej ustreči sedmim izpitnim pogo-jem: kemiji, bioIoSkim osnovam živinorejske proizvod-nje, fiziološki kemiji, parazitologiji, botaniki, predvo-jaški vzgoji in uvodom v družbene vede. Največ pre-glavic povzročata navadno parazitologija in obsežna kemija. PRAKSA. 2e od prvega do petnajstega oktobra prvo leto boš moral okusiti vrle in slabe strani poklica, za katerega si se odločil, da boš štiri leta študiral. Ne čudi se, če se boš znašel v hlevih ka-kega živinorejskega obrata in boš pomolzel kako kravo ali počedil gnoj izpod nje. Je pač že bolje, da prej veš, kje ima in kakšne paciente ima — vete-rinar. Po prvem letniku, in potem po vsakem letniku, te pa že čaka enomesečna obvezna praksa. Razlika je le ta, da bo na višjem strokovnem nivoju (krav ti ne bo treba več lastnoročno molsti). Poleg prakse pa boš tu pa tam dan ali dva imel pri posameznih predmetih terenske vaje. LITERATURA. Skripta so v glavnem na razpo-lago. S tem pa seveda še ni rečeno, da lahko nare-diš križ čez predavanja. Lastni zapiski s predavanj obdržijo še vedno svojo dragoceno težo. Literature je nemalo tudi v srbohrvaščini (zagreška veter. fa-kulteta), najdeš jo pa tudi v nemščini ali angleščini (anatomski atlasi). ŠTIPENDIJE so redke kot nebeška mana. Clovek kar težko verjame. V letošnjem drugem letniku je na primer 29 študentov, od teh pa jih je le šest, ki jim je uspelo stakniti ta dragoceni, redki blagoslov. Moral se boš pač bolj potruditi, da si najdeš mece-na, ali na domačem okrajnem veterinarskem zavodu, ali xxa kakem velikem živinorejskem obratu (»far-mi«), klavnici, veliki mlekarni. Morda si najdeš mestb v predelovalni mesni ali mlečni industriji (Kolinska). Poizkusi tudi pri zbornici za kmetijstvo in gospodarstvo LRS ali pri glavni zadružni zvezl LRS. Sicer pa ne pozabi povprašati na okrajnem kmetijskem zavodu. Mnogo sreče ! P. S. Odveč je naglašati, da ti mora študij vete-rinarstva »ležati«, če želiš jeseni kupiti indeks pri veterinarjih. Veselja do dela z živino in živili ti ne siiie manjkati. študijski režim je oster, podoben študiju na medicini. Anatomija Ln patološka ana-tomija dajeta ton vsebini študija. Torej zapik: študij veterinarstva ne pozna dosti šale. Prihodnjič bomo predstavili: višjo šolo za zdrav-stvene delavce. srednješolcem PRISTRIŽENE PERUTI « Kako so razpolagali z drušbenimi sredstvi? 9 Dokončna odločitev univerzitetnega odbora « Akademski plesni klub ni izpolnil obetov Starejši bralci Tribune se gotovo spomnite, da smo se pred enim letom »spotaknili« pri dejavnosti akademskega plesnega uuba, ki je bll že od vsega začetka specializirana sekcija študentskega zabavnega življenja. Takratna objava s jotografijo v Tribuni je naletela na precejšen odmev pri članih plesnega kluba, ki ie imel za svojo prvenstveno nalogo gojitev športnega plesa. Takrat smo se tudi vpra-šali, kje se čuti aktivnost teh plesalcev in zakaj univerzi-tetni odbor daje zanje sredstva, če študenije nimamo od njih ničesar. Komisija za kulturno tn druždbno Hvljenje se je dalj časa ukvarjala s tem resnim vprašanjem. Pojavi v aka-demskem plesnem klubu v zadnjem času pa so terjali na-slednje dogodke: Predsedstvo UO ZŠJ je na seji dne 28. 3.1963 razprav-Ijaio o delu kluba in ugotovilo, da upravni odbor kluba ni icos svojim nalogam, da ima plesni klub neurejeno finanč-no poslovanje in da je vsled tega nemogoča vsaka finančna inšpekoija, da so imeli člani odbora in nadzarnega odbora skrajno neodgovaren odnos do dela kluba in da pri teh članih ne moremo govoriti o kakšnem čutu odgovomosti do članstva, finančnih sredstev in vzgoje kadrov. Predsed-stvo je sprejelo dokončni sklep, da se akademski plesni klub razpusti, ziasti še ker koncept dela tega kluba ni v skladu z osnovnimi principi dela in potreb študentske organizacije. Goiovo je zanimivo, da akademski plesni klub ni imel nikakršne povezave s kulturnodružabno komisijo, da pa so imeli svoj proračun in dotacije. Kako so z družbenimi sredstvi gospodarili, je pa še bolj zanimivo. Pritner, ki ga navajamo, bo vse povedal. Plesni klub je lansko leto dobil 160.000 dinarjev za svo-jo delavnost, ki je bila verno obljubljena. Nevestno denar-no poslovanje predlanskega odbora kluba so s težavo spre-gledali na UO, vendar so menili, da tega novemu odboru ne bodo očitali. Novt odbor je pač novi odbor in ne more odgovarjati za grehe svojih predhodnikov ... vendar ... letos se je vse ponouilo. Iz blagajniške knjige ni razvidno, kaj so dohodki in kaj izdatki in za kakšne namene so se uporabljala denarna sredstva. Izvedelo se je pač, da so v tem klubu prirejali plesne vaje in da si je nekdo, ki je član kluba, enostavno privoščil za vsako vajo po 500 din, ker je menil. da jih je pat zasLužil s tem, da je vajo vodil! To naj bi bili plesni tečaji na bazi čistega amaterizma in izpolnjevanje obtjub, da bo plesni klub začel z načrtnim delom med mladino... Resnica pa je samo ena: Plesni klub je bil leglo in do-mena plesnih parov, ki bi jih lahko na prste preštel. Ti neš*udentje Cpo gotovih podatkih je bilo v klubu zelo majhno število študentov), ki s kvaliteto svojih športnih. plesov ne segajo v vrh slovenskega športnega plesa, kar kaže tudi dejstvo da jim Plesna zveza Slovenije ni mogla rmditi »afirmacije« v inozemstvu, so životarUi pod perutjo naše organizacije in ji z obljubami, ki so ostale samo v zapisnikih. metali pesek v oči. Akademski plesni klub s takim repertoarjem res nima pravice do svajega prostora v naših vrstah. TaM NOVICE Z VETERINE... Obiskah smo jih. Na Gerbičem cesti, odmaknjeni od mestnega prerivanja in hrušča, so v belih haljah videti resni in delovni. Novic se je koj nabralo za cel koš — dokaz, da stotina Ijubljanskih študentov — veterinarjev ne živi v lenobnem zatišju. FESTIVAL. Studentje veterinarstva iz vse Jugoslavije si na njem vsako leto v znaku spoznavanja bratsko stis-nejo roke. Letos bo festivalu nudil gostoljubje Zagreb. študentje vetertne st bodo pomerili moči v raznih pano-gah. Ljubljančani so se letos prvič opogumili in bodo v okviru strokovnega festivala prispevali dva strokovna refe-rata (eden izmed njiju je vzet neposredno iz Ijubljanskega tržnega življenja: Stanje pečenic na Ijubljanskem trguj. ŠPORTNI DELEŽ, ki ga bodo dali na festivalu, bo znaten. Tudi na prejšnjih festivalih so bila nekatera prva mesta že vnaprej rezervirana za Ijubljansko veterinarsko bratovščino. športniki se že sedaj živo pripravljajo na to srečanje, ki bo sredi maja. KULTURNI PROGRAM jim dela še precej preglavic. Upajo pa, da mu bodo kos in da jim tudi na tem podrpč-ju v Zagrebu ne bo treba zardevati. POHOD. Letos bo prvič organiziran. Takoj po kongre-su se bo okoli sto iugoslovanskih veterinarjev odpravilo na štiridnevno pot po Beli Krajini, kjer je bila med NOB organizirana prva veterinarska služba v Jugoslaviji. V čr-nomlju bo glavni miting. Med potjo se bodo ustavljali v PUmini, v Kopnvniku — na živinorejskih farmah, kjer bodo tamkajšnjim delovnim kolektivom poklonili prijeten kulturno-zabavni večer. — V Novem mestu bodo organizi-rali tudi RAZSTAVO: Vloga konja v NOB. Dela v zvezi s festivalom in posebno s pohodom, ki jim je zaupan v skrb, so se že pošteno lotili. USPEH zanje je bila tudi MEDFAKULTETNA KON-FERENCA štvdentov — veterinarjev; na konferenci, ki je bila novemora lani v Ljubljani, so sodelovali Študentje vseh naših veterinarskih faku.ltet. Vsebinsko in o^ganiza-cijsko so jo dobro izpeljali. ŠTUDIJ jim ne pov?roča kakih posebnih gordijikih vozlov Tudi večm problem drugih jakultet — skripia, jim ne grem veselja do učenja. Zadnjič je v enem mesecu izšlo kar šest skript. Svojevrsten rekord za našo univerzo. Del-no gre pohvala študijski komisiji. posebno pa profesor-jem, ki so za štucentske tezave res uvidevni. Prehod iz petega v šesti semester je pri veterinarjih povcmn z vkorakanjem iz prve v dritgo stopnjo. Letos je kazalo, dc bo 'o <>vkorakanje« bolj klavrno, da jlh bo mnogo iz tretjega letnika ostalo na bojnih poljanah. Pa so fantje rekh »Jok, ne dumo se!« Pod vplivom sub?ekiivnih in obiektivnih okoliščin je v slabih dveh mesecih šestnajst študentov III. letniku uspešno pospravilo kar 56 izpitov. Profesorji so pod pritiskom teh »argumentav« papustili in rekli: »Pa riaj bo, čc je že tako...« KATEDRA in sploh ideološko-politično delo pa zaskrb-Ijujoče šepata. Pravijo, da ne gre in ne gre. Suša zanima-nja za lo področje ima verjetno svojo delno razlago in tudi opravičilo v kratko nategnjenih vajetih učnega programa in študijskih obvezno&ti. O ŠPORTU ne moremo trditi, da je na veterinarskem oddelku kaj posebno živahen. S tem pa še ni moč veteri-narjem očitati, da jim je športno življenje deveta briga. Sodelujejo v raznih športnih klubih. V njihovih vrstah jih je celo mkaj, ki so imena. . Precejšnje zanimanje med veterinarji je vzbudilo roj-stvo dveh novih sekcij. V eni so prišli na svoj račun ša-histi, v drugi pa tisti, ki so jim pri srcu konji in konjski šport. Jahalna sekciia veterinarjev deluje v okviru jahal-nega kluba v Stožicah. Marjan T. ...IIM SOLE ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE Zašel sem v nekdanje samostanske hodnike, se umi-kal dekletom, ki sem jih srečeval in povsod slišal zvon-ke dekliške glasove, ki so nekako kontrastno plavall med težkimi, obokaniimi zidovi. Bil sem v gosteh pri »višjih medicinskih sestrah« in fizioterapevtkah. \^, Najiprej je beseda nanesla na brigado. Na letošnjo in larusko. Poleti bo okrog petoajst »sester« odšlo na tra-so s svojimi »brati« strojniki. Z agitacijo so že začele. V velifco pomoč pri tem jim je tudd lanski izredni uspeh njihove brigade. Tudi letos bodo »sestre« prispevale svoj delež k kultumo-zaibavnemu in športnemu utiripu življe-nja v brigadi. p»rt Za leitoš.nji pohod strojnikov in medieinskih sester so ravno tako navdušene kot so bile nad lanskim. Le-tos se ga bo udeležilo okrog 30 »sester«. Ustanovile so posebno kulturno skupino, ki že vadi petje, recitacije itd. V brigadi bpdo tudi skrbele za sanitarno sliižbo, da o kuhinji ne govorimo. }p šlo do velikega študentskega gibanja na široki nacionalni bazi v organizaciji Na~ cionalne unije študentov Japonske — ZENGAKUREN. Cilj zakona je ustvarje-nje pregleda nad avtonomijo univerz, kar pomeni direktno mešanje države v delo univerz, s tem pa preprečitev aktivnosti študentskih gibanj, svobode profesorjev in univerzitetnih oseb. Po tem zakonu se izberejo rektorji, ki so v stcdni kontroli ministrstva za prosveto ter imajo vsa po~ oblastila, da kontrolirajo projesorje in študente. Vlada pojasnjuje ta zakon s tem, češ da ne more dopustiti, da bi bila univerza tista, ki naj bi pripravila revo-lucijo. Borba proti zakonu je našla enak odmev na vseh univerzah v držairi; v organizaciji Nacionalne tinije študentov Japonske so na podlagi mnogih živahnih diskusij odločili, da zavzamejo študentje ter univerzitetni profesorji skupno stcai' šče. Glavna stavka je bila 30. novembra lani. Udetežilo se je je čez 30.000 študen-tov s 30 univerz. Studentje so zapustili predavanja ter skupaj odšli na ulične de* monstracije. Prišlo je do konflikta med policijo in itudenti, kjer so bili mnogi aretirani. Vprašanja, ki jih je uredništvo revije postavilo mladim književmkom, so: 1. Kakšne izkušnje ste imeli v živ-Ijenju, preden ste začeli pisati? Kje iii kdaj ste publicirall svoja prva dela? 2. Kakšni problemi, značaji, konflikti se vam zdijo najvažnejši? Kako študirate življenje, kako zbirate material za deio? 3. Kako razumete pcs!anstvo pisate-Jja v formiranju novih, kcmunistič-nih kvalitet v Ijudeh? 4. Katere tradicije v klasični in mo-derni literaturi so vam blfzu? Kateri i eksperimenti v umetnosti imajo po vašem mišijenju najbolj jasno pri-hodnost? 5. Koteri pisatelj starejše generacije vam je dal umetniške vzpodbude (pomoč) in v kakšr: obliki? 6. Kakšni so vaši trenutni iiterarni načrti? NOVO V pripravah za nacionalno konferenco mladih sovjejih pisateijev je uredništvo revžje Voprasi llteraturi (Problemi Kterature} zajviio nekaj vpra-šanj prcminentnim mladžm sovjetskim prozcčslom in. pesnfem. Odgovori na vprašanja kažejo na stvarif ki mlade pisce zansmajo, kjtjo njihove pre- i ANDREJ VOZNESENSKI 1. »študiral sem v moskovskem inštitutu arhi-tekture. Precej sem risal. Mislim, da dobiš največ izkušenj s tem, da živiš. To sem delal, preden sem začel z literaturo. Literaturnaja gazeta je objavila moj prispevek leta 1958. .2—3. Glavni problem sodobne literature je: gle-dati globoko v človeško srce, prav v možgane. Komunizetn prihaja skozi srce. Srce je podrejeno poeziji. Ne mislim, da je koristno, če se hoče pisatelj tesno približati literarnim predhodnikom. To vodi k degeneraciji. Veliko več sem dobil od Rubleva, Juana Mir6a in kasneje Le Curbisiera kot od By-rona. Prav tako kot arhitektura je tudi tehnika poezije dosegla visoko stopnjo. Nam je dovolj rim. Prihod-nost naše poezije leži v asociaciji. Metamorfizem odraža medsebojno odvisnost pojavov, njihovo vza-jemno transformacijo. Dejansko oblika ni važna. Ta mora biti jasna in polna najglobljih idej, kot nebo, v katerem lahko samo radar najde prisotnost letala. 5. Boris Leonidovič Pastemak. On je bil edini poet, kateremu sem še v šol&kih dneh pokazal svoje pesmi. 6. Poezija je impTovizacija, ne more biti načrtna.« okupacije, ciije in poglede na važna vprgšonja življenjttfi literature. Ker menimo, da so intervjuji z mladžmi sovjetsktmi književnildionimivi, smo se odločili, da objavimo del njihovih odgovorov na vprašaji omenjene lite- rarne revije. 1______________ Deto mtadih sovjetskih pisateljev in pesnikov vzbujfteliko zanimanje, ki ni omejeno samo na Vzhod, ampak vzbuja zanimanje ki\ drugje. Če bi se vprašali, kaj so prinesli mladi novega v sovjetsko Jraturo, bi lahko dejali, da predvsem nekonvencionfl"ost obdely tem, o katerih pišejo in ki pomenijo (vsaj za sovjetsko literaturo zadpa časa) nekaj novega. Odgovori na vprašgnja, ki jih je revija zastavil|nladim književ-nikom, so zanimivi zato, ker nas informirajo o delu infinišljenju piscev, a tudi zato, ker je videti. da so bilg vprašcnja zelo koivencionalng. Predvsem je značilno drugo vprašanje, kjer revija sprašuje.iako pžsci pro-učujejo življenje. »Jaz ga ne raziskujem s pomočjo mjioskopa, jaz ga živim,« je ob tem vzkiiknil Jevtušenko. Zato ne morem reči, dlje moje življenjsko iz-kustvo prišlo pred mojiraprarnim delom, ampak kasneje, za njim. Moji prvi verzl so bili*olijavljeni v Sovjetskent športu leta 1949 Ukvarja&io so s primerjavo med moralno mrzlico med sojjetskimi in ameriškimi športniki. Malo so imeli iipnega s poezijo. Opra-vičim jih lahko sa>mo s tit, da sem imel petnajst let in da seni umiral odželje, da bi imel nekaj objavljenega. 2. Rad bi zamenjal pojln ,najvažnejši% katerega so nekateri dogmatističniiritiki povsem izmaličili, z navadno rusko besedo jfoevni, vsakdanji'. Lahko bi rekel: zame je vse vsalianje, dnevno, kar je živ-ljenjsko in kar se lahko ••Ujuči v pojem življenje. Nočem, da .me omejite v besede .študij življenja'. Jaz ga ne raziskujem s foffločjo mikroskopa, jaz ga živim. Včasih pišem itee, ki jih vkljuoujem v koncept .preprostega življaja'. 3. Po mojem mišljenju je komunizem nekaj kot simbolična država, katere predsednik je resnica in njegova ministra blagost $ strogost. Mislim, da ta dva ministra zadostujeta. ' ¦' ...... Pisatelj mora biti prtotip take komunistične družbe. Predvsem mora Hti do ljudi prijazen, lju-biti jih mora in razumii. Toda ne sme zame-njati druge strani: ne smebiti strog samo do sebe, ampak tudi do pomanJKjivosti drugih. Hočem poudariti, da lma pisatelj, ki je blag in dober do Ijudi, pravico, da je do njil todi strog. 4. Moj cilj je, da bi m učil pri vseh avtorjih, celo pri manj snanih. Pii nekaterih pisateljih je uporabna morda samo *stica. Zelo bom srečen, če bo končno tudi kakšetf moj verz pomagal komu izmed tistih, ki prihajajo H nami. če govorim o iskanjihumetniških oblik, moram poudariti, da sem tabu prabletnu posvečal majhno pozomost. MiseJ, da sem jaz odkril nekaj novega, je pretiravanje. -Toda s prijetno zavistjo spremljam prizadevanja trugih. Mislim, da prispe-vek Kirsanova k sodobnl poeziji še ni polno oce-njen, kakor tudi prispevei Andreja Voznesenskega, katerega delo v tej sferi so podcenjevali. Toda for-malni eksperimenti naj binepostali fetiš. V zmedi briljantnih raetafor itd. lahko poezija izgubi svoj bistv«ni značaj: da doseza Ijudska srca. Pri formi ni važen samo pogum, ampak tudi pre-vidnost. Zavrniti vse, kar^ so kdajkoli ustvarili pred nami, je ravno tako napKno kot slepo sprejemati njihove dosežke. Jaz bi rad — čeprav to morda \& 11 I PREVEDEL IN sd h m mrn^ n priredil VASILIJ AKSIONOV 1. »študiral sem medicino in štiri leta delal kot zdravnik. Nekdo bi lahko dejal, da je moja pot v literaturo naravna, saj je zdravnik — pisatelj po-gosta oseba v ruski literaturi. Ne mislim, da mora pisatelj preživljati določeno število let na določenem področju. Važnejše je, da ima za seboj nekaj let duhovnega življenja. Toda ni slabo, če ima oboje. Pisati sem začel (prozo), ko sem še študiral, kot član literarne skupine v Leningradu. Moja prva zgodba je bila objavljena v reviji Junost leta 1959. Kasneje, približno čez leto dni, sem izdal roman Kolegi in leto dni kasneje roman Zvezdna vstopnica. 2. .ŽIVLJENJE ŠTUDIRAŠ* kakor pride. Življe-nja ne smatram za objekt študija. Ljudje, o kate- rih hočeš pisati, so takoj pozorni, čim občutijo, da jih .študiraš'. V resnici je važno, da vidiš deželo, njene različne dele, kajti dežela je za to dovolj velika... še vedno me zanima proces formiranja mladih sovjetskih ljudi. Za najvažnejši problem smatram inercijo kulta osebnosti v javnem življe-niu in v zavest ljudi. Zelo važen problem je po mojem mnenju tudi odnos med znanostjo in življe-njem. Duhovno življenje nove tehnične inteligence — mar ni to zanim.vo? 3. Mislim, da pisatelj ne sme pozabiti vzgojnega momenta literature, vendar pa je res, da življenje vzgaja človeka in ne literatura. 4. Tradicija ruske klasične literature Tolstoja in čehova. Z ogromnim zanimanjem sem bral sovjet-sko literaturo dvajsetih in tridesetih let. Babel in Andrej Platonov so dobra šola. In na drugi strani Hemingway, Paulkner, B6H, Salinger ... 5. Ko je redaktor revije Junost Valentin Petro-vič Katajev prebral rokopis moje prve knjige, je tretjino raztrgal. In res je bila slaba. Kasneje sem ta del napisal še enkrat. 6. Moji načrti... Pravkar sem končal roman o Daljnem vzhodu. Neki založniški hiši sem predložil tudi zbirko kratkih novel, med katerimi jih je nekaj še neobjavljenih. Ukvarjam se tudi z mislijo na sa-tirično igro.-.. Moj naslednji roman pa bo verjetno govoril o znanstvenikih, ki živijo v majlHiem sibir-skem mesti1.« JEVGENIJ JEVTUSENKO 1. Najprej naj bi nekdo točno razlpžil, kaj je miš-ljeno pod pojmom .življensko izkustvo-. Tega ne smatram kot učinek zunanjih dogodkov na usodo človeka, ampak učinek teh dogodkov na njegovo notranjost. Preden sein začel pisati, sem veliko vi-del: vojna, delo v kolhozih, splavljanje lesa po re-kah, delo z geološko ekspedicijo. Zdelo se mi je, da imam za seboj nekaj izkušenj. Moja prva knjiga, Rudosledci prihodnosti, ki se je pojavila v bledo-modrem ovitku, kar se je prilagajalo vsebini, je bila polna samozavesti. Toda resnično izkustvo se je pojavilo kasneje, ko. sem prejel prvo lekcijo o bolečini v življenju, ko sem začel dvctrniti vase in ko so se mi'. razblinile lepe misli o ljudeh. Ce ho-češ dozoreti, te morajo ljudje velilcokrat razočarati. Toda zrelosti seveda ne moremo razlagati samo na ta način. Zrelost je umetnost, videti v ljudeh dobro in zmožnost, da. lahko" Ijudi zastopaš. Zato sem ostal optimist. Toda moj optimizem ni več samo bledo-iftoclre barve,. s.mpak vsebuje ] vse barve, vMjiS&cto,-'fiino. zvezni eklektično — kombiniral v svoji poeziji ka-rakteristike Majakovskega, Bloka, Jesenjina in Pa-sternaka. Do kakšne mere bom uspel — ne vem. 5. Največ, kar lahko starejši pisatelj naredi za mlajšega, je to, da natančno gleda na njegovo delo. Meni so pomagali mnogi, ki so sedaj že umrli — toda še vedno čutim njihov pogled. 6. Živeti!« JURII KAZAKOV 1. »Moje izkustvo je verjetno takšno kot pri mo-jih otroških letih vojna, potem mizerno in lačno živ-ljenje, študij, delo in zopet študij ... Skratka: ne zelo vzpodbudno izkustvo. Toda prizadevam si dati prednost .notranji' bio-grafiji. Ta je za pisatelja posebno važna. Oseba, ki ima bogato .notranjo' biografijo, lahko doseže to, da skozi svoje življenje poda epoho, čeprav je mor-da njegovo življenje po zunanjih dogodkih fevno. Tak je bil, recimo, primer z Blokom. Prvo stvar, enodejanko sem objavil leta 1952. Po-javila se je v neki antologiji. 2. Za sedaj se nisem koncentriral samo na en problem. Sreča in njeno bistvo, trpljenje in premagovanje tega, ljubezen in sporazumevanje med ljudmi, odnos do dela, vztrajnost škodljivih instinktov — to je nekaj problemov, ki me zanimajo. Te najdemo, Če-prav tudi v drugih oblikah, v delih najbolj talenti-ranih piscev proze in poezije. Jaz ne študiram življenja nekako načrtno in ne zbiram materiala, razen za stvari, na katere me opozori založnik in me pošlje, da jih zberem. Ne razumem poj>ma ,študij življenja'. Možno je iskati pomen živijenja, lahko mislimo o njem, toda ,štu-dij je odvečen. življenje moraš preprosto — živeti. Veliko potujem in včasih napišem eno, včasih dve zgodbi o potovanju, včasih pa pišem šele po po-vratku. Toda to pride samo po sebi. 3. Ne verjamem, da literatura takoj in direktno vpliva na življenje bralca in njegov moralni profil. Za primer bi lahko navedel nekatere krivične kri-tike, ki so sicer prebrali dela Tolstoja, čehova in. Hemingwaya, niso pa jih razumeli. Kljub temu verjemam v vzgojno moč literature in mislim, da pisatelj, katerega celo življenje je po-svečeno obrambi dobrega v človeku, resnici in le-poti, lahko dvigne moralne kvalitete sodobnikov in tistih, ki prihajajo. V mislih imam seveda tiste, ki hočejo brati in razmišljati o tem, kar so pre-brali. Toda nisem dovolj drzen, da bi lahko sodil, kakšne gJoboke kvalitativne spremembe so nastale v bralcu. Verjetno je to različno pri posameznih bralcih. Toda važno je, da pisatelj postane čim po-polnejši v moralnem smislu, kajti sasno potem lah-ko nekoga učiš s pravjco tistega, ki ima polno pra-vico, da tako dela. 4. Tradicija poštenosti do sebe in do bralca. Kar se tiče foime, mislim, da so najplodnejši tisti eksperiment, kjer skuša iskalec najmočneje izraziti ^vojo misel. Na splošno mislim, da mora kdorkoli, ki išče — če le ima talent — končno prispeti do preprostosti. 5. Predvsem sem hvaležen prijaznim besedam svo-jih učiteljev in se jim zato zahvaljujam. 6. S trepetom in upom pišem sedaj proti-vojni roman. To je vsekakor važen problem, morda naj-važnejši, in bojim se, da ne bom pisal dovolj dobro. O tem bi rad pisal pošteno in močno.« Ad hoc gostovai v Beogradu AKADEMIKOV JAZZ ANSAMBEL AD HOC je v preteklem tednu zelo uspešeno gostoval v Beogradu v okviru proslav ob 4. aprilu, prazniku beograjskih študentov. ževnedeljo, 31.marca zvečer je nastopil na prireditvi, na kateri so sodelovali predstavniki študentskih kulturnoumetniških skupin skoraj iz vseh naših univerzitetnih centrov. Sodeloval je za-bavni zbor Sarajevčanov, folkrona skupina KUD Mirče Acov iz Skopja, moški pevski zbor Branko Krsmanovič iz Beograda in naš Ad hoc. Za naše predstavnike je bilo slabo to, da so bili na vrsti zadnji, ko so bili mnogoštevilni poslušalci po sko-raj triurnem programu že precej utrujeni. Kljub tecnu pa so naši glasbeniki poželi nepričakovano velik aplavz, saj so bili vsem poslušalcem znani kot zmagovalcem na svetovnem mladinskem festi-valu v Helsinkih preteklega leta. Naslednji dan je Ad hoc priredil še krajši klubski koncert za štu-dente tehničnih fakultet. Ta koncert je bil v manjši dvorani in ob manj številni publiki, ki pa se je izkazala za naravnost idealno. Publika je zelo in-tenzivno sledila skrbno izbranemu in izvajanemu programu, orkester pa je znal navezati z njo ne-posreden kontakt. Naj omenimo še to, da je bila organizacija tega gastovanja izredno slaba. Gostje so bili v Beogra-du prepuščeni sami sebi, organizator ni poskrbel niti za najnujnejše. Tega prav gotovo ne moremo šteti v čast našim beograjskim kolegcsn! Zagrebški študentje vsakc leto organizirajo festi-val »Majski festival«, prireditve vseh magočih štu-dentskih ansamblov, od orkestralnih pa do drara-skih, od koncertnih večerov pa do večerov poezije. Letos bodo na Majskem festivalu sodelovale skoraj vse skupine Akademika. To bo dejavnost društva še bolj poživilo, saj bodo imele vse skupine v tem času tudi svoje redne letne koncerte. V času od 22. do 28. aprila bo v Sloveniji gostova] SKUD SLOBODAN PRINCIP — SELJO iz SARAJE-VA. Za študente v Naselju bo nastop predvidoma 24. aprila. Gostovanje organizira Akademik v zame-njavo za njegovo lanskoletno turnejo po Bosni. ZABAVNI ZBOR bo imel svoj prvi redni letni kon-cert 27. aprila. Ta teden gostuje s samostojnim kon-certom v Delavskem domu v Trbovljah. J. P. PROBLEMI 7 »Prizadevati si moramo, da bi ustvarili takšno duhovno atmosfero, ki bo omogočala kar najbolj sproščeno umetniško ustvarjalnost. Naloga kritike je, da v sodelovanju z drugimi znanostmi vzposta-vi takšno hierarhijo vrednot, ki bo osvobojena vsakega trenutka pragmatizma, ki bo slušila huma-nizaciji človeških odnosov in kar najbolj komplek-snemu spoznavanju človekovega notranjega sveta kot tudi njegovega okolja.« — To so med drugim zapisali v uvodu v sedmo številko Problemov, kjer so glavno pozornost posvetili aktualnim kulturnim in umetnostnim vprašanjem. Janez Dokler je v se-stavku Umetnina in stvarnost k temi pristopil $ filozofskega stališča, Boris Paternu z literarno teo-retičnega v sestavku O literaturi in literarni kri-tiki, Janez Pirnat pa pod naslovom Naša ustvarjal-nost ali drutbeni okrasek interpretira umetnine s stališča komunikativnosti. Andrej Rijavec v članku Glasba v naši kulturi razpravlja o sodobni glasbe-ni ustvarjalnosti. V leposlovnem delu je prispevek Leopolda Sukodolčana Tombola, odlomek iz roma-na, za tem pa zaporniški zgodbi žarka Petana z na-slovi: Zgodba in Obiski. Napisani sta jasno, pre-pričljivo in s prefinjenim pripovednim izrazom, Eno malce okorno pesem objavlja Stanislava Luž-nik, štiri že bolj izdelane pa Rudi Miškot, z začet-niškimi težavami se spet bore Maja Tul v pesmi Poslednja in Darinka Petkovšek v pesmih Samota in Dan se je sklonil. K proznemu delu je prispeval še Janez Govc partizansko črtico Po neuspelem na-padu in Pavel Smolej črtico Nedelja. Esejistični del izpolnjuje rasprava Tineta Hribarja o »stvar-nem, resničnem in dejanskem« pri sodobni sloven-ski inteligenci, pri čemer rezimira nedavno polemi-ko med Perspektivami in Sodobnostjo ter iz tega ustvarja osnovo za nadaljnje razpravljanje. Zdravko Mlinar piše o »nekaterih problemih družbene inte-gracije lokalnih skupnosti«, Bogdan Kavčič pa v razpravi Mladi funkcionarji v družbenopolitičnih organizacijah izhaja iz statističnih podatkov, pove-zanih z nekaterimi sociološkimi elementi. Ivan Klemenčič analizira »stilno estetsko podo-bo« Kogojeve opere Črne maske.' Iz poljskih socio-loško političnih študij je prevedena »Institucionali-zacija političnih strank v Zapadni Evropi« Szymo-na Chodaka. V rubriki »ocene in poročila« ocenju-jejo večer slovenske komorne glasbe, ki ga je pri-pravil Collegium musicum, za tem 4 bagatele za klavir Vilka Ukmarja in kantato Pavla Merkuja. Porogajo še o razstavi fotografij Milana Kumarja, ki je prispeval tudi tokratno likovno prilogo. Bru-šeno ogledalo si je sposodilo Bordonovo izdajo Pu-škinovega Evgenija Onjegina. J.P. Pred stoletji so veliki učenjaki iskali zdravilo, s katerim bi ozdravili vse bolezni; mi nedolžni čarovniki pa iščemo napoj, da bi z njim zastrupili noše upe. Življenje je kot magnetofon. Odpreš ga, steče in potem se usiavi. Nič več, samo to. V tem času rešujemo lahko še križanke. Čednost na »1«? Pozabiii smo njeno irr\ ne izgovarjamo ga, za dcnašnji svet je postala neuporabna. Igiramo se čisto nedoiž-no, s kamenčki. Najprej eden, potem trije, v bistvu je pa čisto vseeno. Igra ostaja enaka in počasi se je naveličamo. Nekega dne pa nenadoma, ne da bi vedeli kdaj, postane resno. Nekaj se zgane v nos kot pozabljen spomin in s seboj prfnese strah. Takrat nam ni več vseeno. Igra Se je začela banalno kot vse druge. Imela je svojo pogodbo s točno izoblikovanimi členi, po ka-terih naj bi se oddvijala. V njej je bilo vse pred-videno — razen konca. Spoznanje pri kozarčku vodke. Ti si Pelagija in on je Bazilij. S tem je prvi člen odpravljen. Drugi člen: Poljub. Tretji člen in-teligenten razgovor. In nenadoma pade vprašanje: zakaj? Zakaj počnemo vse to tako brez smisla, za-kaj ostajamo vedno tako prazni? Zakaj smo vedno v resnici sami? Vprašanje ostane odprto, a igra noče več teči po pogodbi, izmuzne se v svo jo smer. F j-časi se prikrade strah, čuden nerazložljiv strah, raj vso tekmo in celo nekajkrat imeli prednost deset košev. šele v finišu je Jugoslovanom uspelo prevzeti iniciativo in s točnimi streli od daleč izenačiti raz* liko v koših ter .naposled preiti v vod-stvo in zmagati. Zinaga je bita tesna, a zaslužena. Zadnjega dne tekmovanja je bila nasprotnik Jugoslavije reprezentav' ca Vzhodne Nemčije. ki pa nam ni bila dorasel nasprotnik. Naša reprezentanca je zmagala z rezultatom 90:54. Drugo mesto je zasedla Madžarska, ki je premagala reprezentanco Vzhodne Nemčije z 64:52, reprezeetanco Bolgarije pa z 71:59. Tretje mesto je zavzela re-prezentanca Bolgarije, ki je premagala ekipo Vzhodne Nemčije z rezultatom 65: 53 ter jo tako potisnila na zadnje viesto- Ena od disciplin, ki bodo na sporedu na letošnji univerziadi v Braziliji konec avgusta, bo tudi košarka. Kot je znano so mnogi najboljši jugoslovanski košar' karji študentje (Korae, Petričevič, Kova-čevič, Logar, Gordič itd.). Prav gotovo je, da bi jugoslovanska študentska košarkarska reprezentanca, v kolikor bi nastopila na tmiverziadi v Bra-ziliji (zaerikrat še ni nihče od odgovor-nih omenil možnosii njene udelezbe), — igrala pomembno vlogo ter gotovo zase^ dla eno prvih mest. In še ena možnost, ki je do sedaj, kdo ve zakaj in s kakšnih vzrokov, ni-hče še ni izkoristil! Zakaj se ne bi re-prezentace univerz Beograda, Zagreba, Ljubljane in morda še katerega našega študentskega mesta, dogovorile med se-boj za tekme, za katere prav gotovo ne bi bilo težav, da bi se odigrale. čeprav bi bilo to na primer samo enkrat letno, bi liubitelii košarke. m&d katerimi so študentie sevedo r večini, gotovo znova prišli na svoj račun. .. 'T. Z. Z DNA UREDNIKOVEGA KOŠA VSHH^K OSClLOSKOP ^ NAŠA BODOCNOST Novinarske legitimacije nimam, zato sem se odločil, da bom naredil kar amaterski intervju v nekem amater-skem radioklubu. Takoj sem opazil, da to ne bo lahko. Ko sem se predstavil, me je mkdo nagovoril: »Ali nisi mogo če kak pisun s Tribune?« Dal sem častno besedo, da nisem in pričel razgovor z nekim članom. AVTOR: »Koliko članov imate?« ČLAN: »Na papirju kakih štirideset« VPRAŠANJE: »To je pa kar precej. Koliko pa imale sekcij?« ČLAN: »PPS, UKV, telekomande.« VPRAŠANJE: »Kakšno pa je življenje v klubu?« ČLAN: »Zelo zabavno. Imamo upravni odbor enajstih AHTIVHOST Kolega, ali je to nova delavnica za popravilo koles? Nc, to je radicklub Studentsko naselje! članov in enkrat mesečno se sabavajo z diskusijo do pol-noči. Rezultal- blagajnik je dal ostavko in je bil žato iz-ključen iz upravnega odbora. Iz solidarnasti je dal ostavko še ekonom, pa je bil še on izključen %z odbora.« VPRAŠANJE:. »Katera sekcija je najbolj delavna?« ČLAN: »PPS, vedno sta na zvezi dva člana.« VPRAŠANJE'. »Kaj pa je z UKV in ielekomandami?« ODGOVOR: »Da, da, telekorhande so lani' porabile okrog 40.000 dinarjev.« VPRAŠANJE: »Pbmeni torej, da so bili aktitini.« ODGOVOR: »Delal je vodja.« VPRAŠANJE: »Ni mi jasno, zakaj samo vodja; kaj pa ostali?« ODGOVOR: »Videti je, da nisi naš, sekcija šteje ven-dar samo enega člana in ta je seveda vodja.« VPRAŠANJE: »Kaj je z UKV?« ODGOVOR: »Zaenkrat imamo samo šele šefa, a to je kar dovolj.« VPRAŠANJE: »Kako je z dejavnostjo nasploh?« ODGOVOR: »Imamo šefa za PPS, šefa za idejne slroj-ne konstrukcije, šefa za elektronske, predsednika, referen-ta za pošto, manjka nam samo še šef za propagando.« VPRAŠANJE: »Kako je opremljena vaša delavnica?« ODGOVOR: »Imamo ene polomljene škarje za pločevi-no, izvijač in nekaj starih pil« V tem trenutku je privihral noter še drugi član kluba, ki je imel pod pazduho osciloskop. Ves srečen je zavpil: »Končno smo ga le kupili.« VPRAŠANJE: »Torej imate dovolj denarja za aktivira-nje članstva?« ODGOVOR: »Ne, nlmamo ga; vsega smo dali za tale osciloskop, toda treba je misliti na bodočnost, na moderno opremljeno delavnico.« VPRAŠANJE: »Ja, ampak . . .« VPRAŠANJE DRUGEGA ČLANA: »Pa ja ne boš o tem pisal?« ODGOVOR AVTORJA: »Ne, samo tako šprašujem.« DRUGI ČLAN: »Dobro, če hočeš posiati član, plačaj 100 dinarjev vstopnine. in 360 dinarjev člctnarine. To bo za začetek dovolj.« ' ' ' .¦-¦¦-¦¦ •.- ¦ .,-,,. ODGOVOR AVTORJA: »V redu, samd z&ajle nimam denarja, born prišel 'drugič. Srečo vam želim z oscilosko-pom!« bav ;. V nekem gozdu (ni važno katerem) je živela babica. Ta babica je bila jiič več in nic manj kakor babica Rdeče kapice. ,Od. gozda; do mesta, v katGrem je živela Rdeča kapica s svojo materjo, je vodila cesta tretjega razreda. še danes pa ne vemo, kje je živel lovec Luka. Rdeča kapica., je_.J&odilayj^vteb|ci ob nedejifah in državnih praznikih. Ba-bica je, kakor smo že fekli, živelav imenovanefh' fg6z*flU.' Okoli babičine hišice je raslo mnogo brez in borov. Ta kraji bi moral postati nacionalni park s turistično pefspek-tivo! Babica je v prostem času nabirala zdravilna zelišča in pošiljala kupone dpmačih detergentov za nagradne na^-tečaje. Vse bi bilo v redu, če ne bi v omenjenem gozdu živeli tudi volkovi, ki so, kot bomo kasneje videli, zame-njali tudi svojo nrav. Ves teden je njena mati delala riad-ure, zato da je lahko kupila v nedeljo kilogram teletine; Na dbmačem štedilniku je pripravljala kosilo, v domačih loncih iri na domač način. Po kosilu je naložila v košarico hrane in rekla Rdeči kapici, naj obišče babico. Rdeča ka-pica je bila pridna punčka in je ubogala svojo mamo. Spotoma, ko je šla skozi gozd proti hišici svoje babice, je srečavala veverice, zajčke in volkove. V GOSTEH PRITRIBUNI NAŠI DANI, SARAJEVO STUDENTSKI LSST, ZAGREB Po znanem razgovoru z volkom je Rdeča kapica nabi-rala cvetje, ki je samoiniciativno rastlo ob cesti, in šla dalje po začrtani poti. Volk pa je medtem šel po bližnjici do babičine hišice in jo dodobra skritiziral. Babico je za-pekla vest in še istega dne se je za vedno izselila iz tistega kraja. Na tem mestu je potrebno poudariti, da bi lahko tudi Rdeča kapica odsla po bližnjici, ampak ona ni šla in zato tudi nikoli več ni videla svoje babice. Šele kasneje je Rde-ča kapica spoznala, da ni treba vedno hoditi naokrog. Rdeča kapica je dolgo, dolgo stopicala okrog babičine hišice in klicala babico. Toda babica se ni oglasila, kako neki bi se, ko ja vemo, da je za vedno odšla. Potem, ko je dodobra preiskala okoličo, je pustila Rdeča kapica hra-no na mizi, cvetje pa je pcstavila v vazo. Babici je napi-sala pismo in s6 odločila, da se vrne-domov, ker je onega dne v mestu gostoval pozriani požiralec dorrtačih konzerv. Kd je na povratku hitela skozi omenjeni gozd, še slutila ni, •da J6 -ižza^hrasta bpazruje volk, ki je kritiziral njeno babi-. co. Volku so se cedile šline in mislil je sam pri ^ebi: »Ej, ej, dekletce moje, kako bi kritiziral tudi tebe, če ne bi nosila rdeče kapice.« : Očitno je, da je volk ostal živ zaradi prirojenega oportunizma. Od takrat dalje imarho voikove, kateri me-njajo nrav in tudi diako. Antun Mijatovič HUMORISTIČNI COCKTAIL Stenska ura je vložila prošnjo za upokojjitev, Dolgo, dolgo je čakala na odločbo. Ko jjo jt6Tkončno prejela, material,¦-- so odgovorUi, da je bil to riaš ljubi, stari Anton Ažbe! f <;<'¦ ¦¦ .-• '.-••*'* Prosim vas, ne govorite mi več o Novem mestu '•'-in novomeški kulturi, predvsem pa ne o mladih ka-drih, ki se bodo nekoč morda prikazali na univerzo, kajti hudo mi bo- • . KDAJ STE PA ŠE VIDELI KAJ TAKEGA: Moje* mu prijatelju, dopisniku in najvernejšemu sodelavcu Skorpjončkov, tajnemu in nepooblaščenemu dopisni« ku iz Naselja, Mr; H Legalcu, se je prejšnji tdrek zgodilo na večeru v dobrodelne namene v Naselju1 tole: Prištopil je k točilni mizi, kjer so točili razne pi-jače. Ker ga je tako imenovana prohibicija (prepoved točenja alkoholnih pij-ač) v Naselju navadila na absti-nenco, je pristojjtl k pultu z besedami: »Prosim, mi lahko daste kozarec soka ali mleka?« Tovarišiea ga je pogledala in modro menila:. »Kdaj pa ste še videli, da bi na takih prireditvah • točili brezalkohobie pijače?« » Moj dopisnik, Mf. II Legalec, je bO zelo zamorjen. OBVEŠČAMO SODELAVCE TRIBUNE: Če bi vas zamikalo, da bi radi telefonirali na uredništvo, si prej premislite in spravite dvajset dinarjev nazaj v žep, kajti po zaslugi administracije naše bajte te-lefonske razmere Oliiinpija -^ Tribuna še setlaj niso urejene. MIMO IN ZA ŠALO: Majhna korektorska napaka , v našem listu se je pojavila v prejšnji številki Tri- . bune. Na humorju, pri članku Krvaveča srca, pre-berite predzadnjo vrstico- BRUCOVANJE NA VIŠINI: Obveščeni smo bili, da sp slavisti priredili brucovanje na visokem nivoju«... Na Čankarjevem vrhu namreč. , .', ft ' "fz'NAšIH KRAJE^: V Nedeljskem dnevniku bcs reraoJ^feazmišljanje jeznega študenta iz Maribora. Ker je vtaknil svoj nos tudi v kulturno-družabno življe-nje mariborskih študentov in ga kritiziral, menimo, da imenovani pisec sploh ni študent, ampak navaden karierist, ki bi rad nekam zlezel. LISTNICA UREDNIŠTVA: Prosimo vse študente Ijubljanske univerze, da prispevajo k naši rubriki. Pošljite nam drobce iz življenja na vaših fakultetah in objavili jih bomo. Naš naslov — znan. Honorar za prispevke — še neznan. ŠTUDENTJE — POJDITE ŠTET PROMET: Naš do-pisnik z najstarejšega poslopja univerze, kjer domu-jejo juristi, nam je prinesel poslastico. Na oglasni deski je opazil obvestilo za študente. Na obvestilu je v povsem pristojni slovenščini napisano, da neka ko-misija za promet išče študente, ki bi bili pripravlje-ni šteti promet po ljubljanskih ulicah. Vse v redu in prav, le da je spodaj datum z letom 1961. To nas je vzpodbudilo, da smo na seji uredništva Škorpjončkov sklenili razpisaii nagradni natečaj za najstarejše obvestilo na deskah naših fakul-tet. Nagrada: 1 (en) brezplačcn izvod Tribune z avto-grami avtorjev člankov humorja. SVOBODNA KATEDRA NA MEDICINI je sklicala predavanje ozironia razpravo o študijski reformi na medicinski fakulteti. Najavljena razprava je vzbudila med študenti veliko zanimanje. Nenadoma pa je prišel deus ex machina — ki se mu je tokrat reklo dekanat. Razpravo so odlo-žili za nedoločen čas, ker se baje svet katedre s tem ne strinja in naj predavanje, če hoče, organizira zdru-ženje medicincev. Neljuba tema, mi je prišepnil škorpjon. Ne, ne, sem dejal in odgnal zlo misel. Le demo« kracija govora. V Ann in Petra V sobotosmo se srečali v predsobi poročn« čakalnice. Imamo pač riek čut, da se nikdar ne zmotimo v osebi: študenta in nje-govo obnašanje takoj spoznaš. Pristopili smo k mlademu paru, se predstavili in zaprosili za razgovor. Ni bilo potrebno razlagati, zakaj bi radi intervju, kajti naša rubrika je že dobila svojo po-pularnost. Takole je bilo: »Ana Vizlar,« je rekla nevesta. »Mihalj Peter, v rojstnem listu mi piše Radivoj. ŠTUDENT EKONOMIJE, absolvent.« »Kje ste v službi?« smo vprašali nevesto. »Pri Elektrosignalu.« »Kako si z izpiti in koliko ti jih manjka še do diplome,« je bilo vprašanje ženinu. »Zdaj sem absolvent. Izpiti? Oh, še ...« »Kdaj sta se odločila za poroko?« »Pred enim mesecem!« »Kaj pričakujeta od medenih tednov?« »Srečo in zadovoljstvo ...« »Imata kakšnega znanca ali prijatelja med tujimi študenti, ki študirajo pri nas?« »Nimava.« »Se zanimata ali aktivno udejstvujeta pri kakšnem športu?« »Ne,« je menila nevesta, ženin pa je povedal, da rad smuča, plava in igra šah. »Katero moštvo je po vajinem mišljenju boljše: Partizan ali Crvena zvezda?« »Crvena zvezda,« je rekel Peter, Ana pa je ostala brez besed. »Bosta kam odpotovala?« »Da, na Švedsko. Kmalu.« »Kakšna imena bosta dala svojim otrokom?« »To je pa težko reči. Odvisno je od rojstva... Sicer pa jih ne bo veliko.« »Kaj sporočata našim bralcem?« »Najboljše želje ... .« Še šopek cvetja in stisk rok in poslovili smo se. T M Točno ob dvanajstih Pred vhodom v narodno in umiverzi-tetno knjdžnico smo opoldan le dočakali današrtjo »žrtev«. Tokrat je gost naše ru-brike ALENKA TOMORI, študentka FAR-MACIJE. »V kateri lebnik pa si vpisana?« »V prvi!« »A, tako, bruculja torej. Ti je nerodno, ali pa si morda jezna, če ti kdo reče brucka?« »Ne, zakaj? To se mi ne zdi prav niič žaljivo. Vsakdo njora to prestati.« »Odkod si, dekle, ti doma?« »Iz Ljubljane. Študiram pa v »Nučki«, ker imam doma še enega brata, ki študira arhitekturo ... Tako imam tu mir in tudi jaz nikogar ne motdTn.« »Nenavaden priimek imaš. Si Slovenka?« »Sem. Moj oče je Madžar.« »Si že bila kdaj na Madžarskem?« »Nisem.« »Znaš mogoče govoribi po madžarsfco?« »Ah, samo nekaj besed. Prosim in hvala lepa, pa nič več!« »Se ukvarjaš s športom1?« »Pred leti sem bila precej aktivna pri Partizanu v narodnem domu, zdaj pa sem precej popustila. Interesantna je zame orodna telovadba. To je šport, pri kate-rem moraš dati od sebe ne samo fizične, temveč tudi duševne sile.« »Kako td je všeč naša televizija?« »Televizigo gledam le bolj poredko. O njenem poslansbvu in delu pa nimaim jas-ne predstave.« »Se kaj udejstvuiješ v študentski orga-nizaciji na farmaciji?« »Ne. Nič.« »Kalko pa fcvoj študij?« »Do sedaj smo v glavnem pisald samo kotokvije. Naredila sem tudi pol izpita iz anorganske kemiije. Kar dobro rni je šlo, upam pa, da bo tudi v bodooe tako.« »Kam hodiš s svooinii priijatelijicami?« »Nimam prijateljic, samo prijaitelje. Z njimi se odldčno razumem.« »In bvoj hobby?« »Zela rada rišem: obraze, rnodele, oble-ke, naravo bolj mamj!tt še posnetek in odhitela je po stopnicah. T.M. pisma uredništvu Dragi urednik, redno berem Tribuno in tudi pisma bralcev. Morda boš 6b mojem prispevku dejai, aa se spuščam v malenkosti. Morda res o stvari, o kateri nameravam pisati, niti ne bi bilo potrebno toliko besed — a z dobro voljo bi se dalo vse urediti. Vendar je že tako, da ravno majhne stvari včasih pomenijo v kompleksu celote veli-ko več kol bi na prvi pogled pričakovali. Spregovoriti hočem o študentovem iz-gublienem času. Ne o tistem, objektivnem, ki je posledica raznih sprememb učnih programov in ki izvira tudi is subjektiV' nih vzrokov še drugjc in na druge načine ga izgubljamo. Sem študent na enem izmed oddelkov filozofske fakultete in popoldneve preži- vim na seminarju, kjer študiram. Po ne-kaj urah moram navadno prekiniti s štn-dijem in oditi na malico. Do najbližje mlečne restavracije sicer ni daleč, le ne-kaj minut. Toda predno si postrežen, predno poješ in se vrneš na Jakulteto, mi-ne vsaj pol ure, in če si pred izpitom, je to pol ure dragocenega časa. Pred dnevi serr. bral v Tribuni reportažo o sarajevski univerzi, kjer se je pisec do taknil tudi filozofske fakultete. Iz članka je razvidno, da imajo na filosofski Jakul-teti poleg kluba, kjer so mize za šah in namizni tenis, radio itd., tudi bife, kjer la"iko študentje kupijo malico, sadne sako-ve, črno kavo itd. Med drugim omenja pisec, da je ta fakulteta v novi, moderni stavbi. ki je zelo podobna naU, Ijubljanski filozofski fakulteti. V to, če je tudi naša fakulteta v moderni in arhitektonsko naj-boljši variasnti izpeljano delo, ki bi ustre* zalo filozofski fakulteti, se ne bom spu-ščal. Da pa bi se v njej nekje našel pro-storček za majhen bife, kjer bi lahko štn-dentje malicali, pa sem prepričan. Spomi* njam se otvoritve nove stavbe filozofske fakultete, kjer je predstavnik študentov iz-razil zeljo o bifeju. Sedaj je preteklo že precej časa in ni mi znano, če so odgovor-ni organi na fakulteti o tem kaj razmiš-Ijali. Gotovo je na naši fakulteti problem s prostori, vendar bi morali pomisliti tudi na to Kot sem omcnk na začetku, se vam bo morda zdela stvar Tnalenkostna; je pa to malenkost, ki bi marsikateremu študentu, če ne prav vsem, omogočila, da bi izgu-bil manj časa in da kantinuiranost študija v popoldnevih na fakulteti ne bi bila pre-kinjena. Mislim, da je to želja vseh štu-dentov na filozofski fakulteti, kakor tudi želja študentov na drugih fakultetah. V. A., študent, Ljubljana Študentov izcfubljoni čas Maribora EKSPANZIJA VISOKEGA ŠOL- STVA: Po podatkih zveznega za-voda za statistiko je v Jugoslavi-ji 158.010 študentov. V preteklih petih letih je diplomiralo 75.017 Jugoslovanov, torej več kot 15 tisoč povprečno na leto. V naši državi je 47 mest, ki imajo ozna-ko: visokošolski center. L. 1957-58 je bilo pri nas točno sto visoko-šolskih ustanov, pet let kasneje, v letti 1962-63, pa se je to povzpe-lo na 254. BEOGRAD: Univerzitetni svet beograjske univerze je pred krat-kim sprejel sklep, da se izvaja svobodni vpis na II. stopnjo štu-dija za šolsko leto 1963-64. Ta sklep je bil potreben zaradi pre-dlogov nekaterih fakultet, da se vpis na drugo stopnjo omeji. ZAGREB: Več sto brigadirjev in brigadirk se je pred kratkim udeležilo proslave mladinskih de-lovnih brigad v Zagrebu. V pre-teklem letu je pri gradnji avto-mobilske ceste sodelovalo 1320 študentov zagrebške univerze. Ti brigadir.ji so bili razvrščeni v 11 brigad; šest brigad je predsed-nik republike Josip Broz Tito odlikoval z visokimi odlikovanji. Visoka priznnnja je brigadirjem v imenu predsediiika republike predal rektor zagrebške univer-ze dr. Vladimir Šerdar. ZAGREB: Na osmi skupščini Zveze organizacij za tehnično vzgojo študentov Hrvatske so ugotovili, da se je ta organizaci-ja v zadnjih dveh letih močno utrdila in da po najnovejšth po-datkih šteje že preko 5000 čla-nov. ZAGREB: Iz Zagreba poročajo o uspešnem delovanju študent-skega servisa, ki omogoča štu-dentom honorarno zaposlovanje. Poročajo, da se je tega servisa lani poslužilo preko 2200 študen-tov in da se gibljejo njihovi po-vprečni dohodki okrog 20.000 di-narjev. BEOGRAD: V kratkem bo v Beo-gradu posvetovanje o problemih študentskega turizma. Pričaku-jejo, da bo posvetovanje prine-slo ugodne rezultate glede izme-njave in koordinacije med Zvezo študentov, Počitniško zvezo, pla-ninskimi društvi in drugimi za-interesiranimi organizacijami. SARAJEVO: Določeno je, da bo 14. aprila v zgodovinskem meste. cu Jajcu, kjer je bila pred dvaj-setimi leti formirana nova Jugo-slavija, začetek letošnje štafete mladosti. Študentje sarajevske univerze se na ta dan in na spremljanje celotne akcije po svoji republiki že vneto priprav-Ijajo. MARIBOR: V teh dneh je v Ma-riboru študentsld kulturni teden. Študentje so pripravili bogat kulturni in zabavni spored. Ma-riborski kulturtii teden je vsako-letna tradicionalna prireditev, za katero je veliko zanimanje. do Skopja Trlbuna - glasllo Zveze dtudentov — Izdaja unlverzltetnl odbor ZSJ — Orela arednlSkJ n -Rokoplsov to fotograflj ne vrafia-Oio - Ttsk: CP Oelo. Liubliana. Tomsiteva t. tel »-521