f GLASNIK ' Ljubljana, ?. junija 1957 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., štev. 44 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo sveta za delo za leto 1956 Svet zu delo OLO je bil izvoljen »a VIII. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. maja ><>56 z nalogo, da opravlja zadeve * področja dela, posredovanja dela 1,1 socialnega zavarovanja. Šteje II članov, od katerih sta 2 odbornika OLO. Svet je imel do konca leta 1956 4 seje, na katerih je razpravljal n delu komisije za plače, o delu inšpektorata dela, o delu Biroja za Posredovanje dela, o strokovnem Usposobi jan ju delavskih kadrov, o Pooblastitvi uslužbencev občinskih ljudskih odborov za opravljanje nekaterih zadev s področja inšpekcije, o imenovanju izpitnih komisij za kvalificirane in visoko kvalificirane ki je dejansko opravljalo vse administrativne posle v zvezi s komisijo za plače. Delo komisije za plače Pri izvrševanju svoje dolžnosti komisija za plače spričo sedanjega plačnega sistema na eni strani in teženj gospodarskih organizacij na drugi strani ni imela lahke naloge. Plačni sistem temelji zgolj na administrativnem določanju iz poseganju v tarifne postavke. Z izdanimi predpisi se je plačni sistem v lete I956 sicer izboljšal. Zlasti je izboljšane možnost za individualno stimulacijo glede na plačevanje dela po učinku in premiranja posameznih delovnih mest, ni pa prišlo do delavce, o ukinitvi komisije za plače bistvenih sprememb, ki naj bi orno->n imenovanju komisije za produk- gočale boljšo kolektivno stimulacijo livno,st dela pri Svetu, ter ostalih tekočih zadevali iz njegove pristojnosti. ' , Svet sicer ni imel številnih sej, je pa na njih obširno razpravljal 0 navedenih področjih dela in tudi n vseli primerih poročal zboru proizvajalcev OLO in mu predlagal konkretne sklepe. Zbor proizvajalcev je sicer poročila in predlagane •klepe sprejel, vendar do realizacije v pristojnosti zbora proizvajalcev ni prišlo. Svet meni, da je v bodoče treba posvečati sprejetj.il »klejMiv več pozornosti in odgovornosti, ker sAmo sprejemanje na znanje ne pomeni konkretne pomoči ®vetu. Plačni sistem Za opravljanje zadev s področja gospodarskih organizacij, ki naj bi vzpodbujale k povečanju produktivnosti, stremljenju za rentabilnej-šiin in ekonomičnejšim poslovanjem in istočasno za izboljšanjem organizacije dela. Gospodarske organizacije so kazale močne težnje po poviševanju tarifnih postavk za vsako ceno in na krkšenkoli način, čeravno je zvezni družbeni plan zu leto 19% jasno določal, da v tem letu ostanejo v veljavi tarifne postavke iz leta 1955. V svojem delu je komisija za plače posegala v problematiko storilnosti dela, v ocenitev realnosti norm in v probleme- premijskega nagrajevanja. Upoštevaje določila novelirane uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih or- Plač in plačnega sistema je Okrajni ganlzacij, uredbe o delitvi celotnega 'judskl odbor no 2. skupni seji obeh dohodka gospodarskih organizacij zborov dne 17; decembra 1955 ime- plače, in zveznega družbenega plana leto 1956 je opozarjala gospodarske organizacije na načelo, da je vsako stremljenje za poviševanjem plač opravičljivo le v povečani proizvodnji. Odklanjala je stremljenja za povišanjem plač in prekvalifikacije delovnih mest, kakor tudi drugih - ....... ,. prijemov, katerih cilj je bil edinole fifnih postavk v tarifnih pravilnikih povišanje tarifnih postavk za po-jf9sjpodar.skih organizacij in neka- samezna delovna mesta Spremembo 9pvul okrajno komisijo za je obstajala tudi v letu 1956 in ?|>r«vljala zadeve iz pristojnosti, ki J1'1 določajo zvezni predpisi (Ured-'a o plačah delavcev in usltižben-'ev. gospodarskih organizacij. Na-pdilo o komisijah za plače, pred-;.?* v zvezi z določanjem ravni ta- ,l'ri dopolnilni predpisi)*. Komisija Imela za opravljanje upravnih ■i»dev svojo administracijo s tajni-°m na čelu v sklopu Tajništva za ®0llpodarstvo. S formiranjem Sveta ‘a. za delo. zaradi česar je prečkala potreb« po posebni komisiji ia 1'lače kot organa ljudskega od-<>r*- Svet za delo je zato na de-'»brski seji imenoval komisijo za £ 9'mktlvnost dela kot strokovno rej>u's'J° sveta, 'njemu v pomoč za In 'jv1anie vprašanj s področja plač Qe delovne storilnosti. Za vse uprav-.Zari-stojnostih. V zvezi z oceno službe za plače oziroma oceno dela komisije za plače je treba tudi ugotovili nezadovoljivo kadrovsko zasedbo v zadevnem upravnem aparatu ljudskega odbora, ki je eden osnovnih [Cigojev za uspešno opravljanje naloženih nalog. Komisija za plače je ta problem nakazala že v letnem poročilu za letu 1955, v letu 1956 ga je obravnaval zbor proizvajalcev OLO in Svet za delo, toda vsa prizadevanja za popolno rešitev vprašanja so ostala brezuspešna. Svet za delo meni, da je nakazano vprašanje nujno rešiti v interesu pravilnega poslovanja, seklorju ,za delo pa je dati tako mesto, ki mu glede na smoter ustanovitve pripada. Gibanje plač Povprečna plača, izplačana za efektivno delovno uro je znašala v letu 1956 4^,42 din. V primerjavi 9 povprečno jilučo leta 1955 se je povprečna plača v letu 1956 dvignila na 1,02 din ali za 2,1 °/o. Najvišja povprečna plača je v proizvodnji električne energije 65,81 din, sledi ji povprečna plača v filmski industriji s 55,29 din. Najnižja po-vprečna plača je v tobačni industriji, in sicer 40,24 din in kmetijstvu 40,51 din. Razpon med najvišjo in najnižjo plačo znaša 25,57 din. V letu 1955 je znašala povprečna plača v proizvodnji električne energije 55 dinarjev, v filmski industriji 54,5 din. v tobačni industriji 40 din in v kmetijstvu 58.5 din. V primerjavi z. letom 1955 se je dvignila tudi povprečna jilača v papirni industriji od 44.8 na 48.54 din. medtem ko je v grafični industriji padla od 55,8 na 49,52din. Temu je vzrok pre-grupacija Karlonažne tovarne, Kuverte iti Kartona iz pajiirne v grafično industrijo, ter je sprememba povprečne plače stroke nastala zaradi razlike v povprečnih plačah posameznih podjetij pred pregru-pacijo, medtem ko se v samih jiod-jetjih ni spremenila povprečna plača v prikazani razliki. V industriji električne energije se je povprečna plača dvignila zaradi zvišanja tarifnih poslavk na podlagi predpisa •Zveznega izvršnega sveta. Na spremembo povprečne plače v letu 19% v ostalih strokah je vplivala prav tako tudi pregrupaeija večjega Števila podjetij z različnimi povprečnimi plačami iz stroke v stroko. Tako je liila pregrupirana Tovarna gumbov v Kamniku iz stroke 116 v 120, Pečarstvo iz 116 v obrt. Dekor iz 116 v obrt. Karoserija iz 117 v 5, Institut pri letalski zvezi »Branko Ivanuš« iz 117 postal finančno samostojni zavod. liki iz 117 v 119, Iskra -servis iz obrti v 119, Oljarne iz 127 v 120, Marmor iz 121 v obrt, l isa Rakek iz 122 v obrt, Protektor iz. 126 v obrt. Mesnine in Meso-izdelki iz 127 v obrt, Podjetje za urejanje hudournikov iz 5 v 4, Avto-obnova iz obrti v 5. V zvezi s temi pregrupacijami je pripomniti, da je obdelovanje plač za posamezne stroke zelo otežkočeno, ker se pregru-pacije vršijo v teku vsega leta, na- STRAN 210 GLASNIK mesto da bi se izvršile ob začetku oziroma zaključku leta. Nižje povprečne plače od skupnega povprečju (48,42) imajo: industrija gradbenega materiala 46,22, lesna industrija 43,70, tekstilna industrija 42,86. industrija usnju 45,83 živilska industrija 45.02, tobačna industrija 40,24. kmetijstvo 40,51 in gozdarstvo 46,41 din. Na skupno povprečno plačo vpliva povprečna plača gradbeništva 51,28, ki je razmeroma visoka zato, ker so upoštevana tudi projektivna podjetja in je v povprečni plači upoštevan tudi dodatek 500 din, medtem ko znaša povprečna plača za industrijo 47,78 dinarja. Nadurno delo Od skupaj izplačanih plač odpade 5,9% na plače za nadurno delo (v industriji 5,2%). Največ nadurnega dela je opravljenega v filmski industriji, kjer odpade 13% skupnih plač na plače za nadurno delo, v barvni metalurgiji (14,3%) in v papirni industriji (10,0%). Najmanj nadur je opravljenih v gozdarstvu, kmetijstvu in tobačni industriji, kjer odpade 1,1% skupnih plač stroke na plače za nadurno delo. V primerjavi z letom 1955 je v letu 1956 nadurno delo naraslo za 0,5% (v industriji za 0,2%). V filmski industriji je % nadurnega dela padel za 2,1%. v barvni metalurgiji za 0,4%, v gozdarstvu za 2,1%. dvignil pa se je v papirni industriji za 3,3%. v tekstilni industriji za 0,9%, v kmetijstvu zn 0.2%. Po ostalih strokah je gibanje nadurnega dela v primerjavi z letom 1955 sledeče: v 111 je % ne-izpremenjen, zmanjšal pa sc je obseg nadurnega dela v stroki 112 za 0.3%, 117 za 0,9%, 120 za 0.6%. 125 za 0,3% in 128 za 3,1%. Obseg nadurnega dela se je povečal v stroki 116 za 0,4%, 119 za 1.4%. 12! za 0,4%, 122 za 0.5%, 127 za 1,5%, 129 za 0,6%, 4 in 5 za 1,8%. V pogledu opravljenega nadurnega dela je vredno pripomniti, da je bilo na iveč tega izvršenega v drugem polletju, zlasti proti koncu leta. Temu je vsekakor razlog prizadevanje gospodarskih organizacij za nadoknadenje v začetku leta zamujene proizvodnje in dosego planov. Najmanj nadurnega dela je bilo v februarju, kar gre na račun redukcije električne energije. 1 Plače iz dobička Iz dobička podjetij je bilo izplačanih plač (to je dodatnih tarifnih postavk, delitev dobička in premije iz dobička) za 359 milijonov 232 tisoč dinariev. od tega v industriji 271.118.000 dinarjev. Nasproti skupno izplačanim plačam pomeni ta znesek 6,6%, za industriio pa 7,7%, v priineriavi z letom 1955 so le vrste izplačila narasla za 2,8%. v industriji pa za 3.1%. Največ nlač iz dobička je izplačanih v tobačni industriji (24.3% nasproti 9.6 v letu 1955). v barvni metalurgiji (12,8% nasproti 9.7 v letu 1955), v papirni industriji (13.7% nasproti 10,8 v letu 1955). Najmanj plač iz. dobička je izplačanih v gozdarstvu in kmetijstvu (0,9% nasproti 2,8 in 0,8 v letu 1955). Če upoštevamo, da znaša povprečno število zaposlenih v letu 1956 46,303. ugotovimo, da so zaposleni delave' in uslužbenci prejeli povprečno po 7765 dinarjev plač Iz dobička na leto ali po 648 dinarjev no mesec nasproti 2980 v letu 1955. V tobačni industriji pride na osebo povprečno 23.930 dinarjev plač iz dobička na leto, v barvni metalurgiji 1674 dinarjev, v papirni industriji 17.020 dinarjev, v gozdarstvu 969 dinarjev in v kmetijstvu 102t dinarjev. V prednjih podatkili o gibanju plač kakor tudi nadurnega dela in plač iz dobička je obravnavana industrija. kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo in promet. Upoštevani so zaposleni delavci in uslužbenci brez bolovanj nad 7 dni, brez plačanih in neplačanih izrednih dopustov, brez oseb, ki so odstranjene (suspendirane) iz dela in brez oseb na orožnih vajah v smislu navodil o podatkih, ki jih morajo gospodarske organizacije pošiljati okraju na obveznem obrazcu »N«. V tej zvezi pripominjamo, da je treba ta obrazec poenostaviti, ga dopolniti z nekaterimi podatki, nekatere sedanje podatke pa opustiti, ker bi bil tak obrazec >N« praktično uporabnejši. Norme Predpisi o plačnem sistemu iz leta 1956 omogočajo gospodarskim organizacijam izgrajevanje dela po učinku. To predpostavlja pomembno olajšanje v plačnem sistemu in "je dejansko najvažnejši element plačnega sistema. Gospodarske organizacije pa temu vprašanju še zdaleč ne posvečajo primerno pažnjo in ne uporabljajo ta sistem, ne izkoriščajo obstoječih možnosti za povečanje produktivnosti in izboljšanja plač, ne uvidijo, da je prav plačevanje po učinku vzpodbudno za večjo storilnost in dana možnost za večji zaslužek. Gospodarske organizacije čestokrat tudi do uvedenega dela po normi nimajo pravega odnosa. Ogromno je namreč primerov, ko podjetja menijo, da je treba norme spremeniti, kadar jih delavci presegajo. Ugotovljenih je 12 primerov gospodarskih organizacij, ki so imele v svojih tarifnih pravilnikih nezakonita določila, po katerih je obvezno korigirati norme po 3 ali 6 mesecih, ali pa če je prekoračena za več kot 10%, in pa tudi takih primerov, ko so prekoračene norme zviševali, ne da hi o tem razpravljal organ delavskega samoupravljanja. Norme so hoteli spreminjati tudi za nazaj pri obračunu opravljenega dela po normi. Vse te stvari so se dogajale ne glede na lo, da je šlo za preizkušene, realne ali tehnične norme. Odveč je opozoriti, da neposredni proizvajalci zaradi take politike izgubljajo zaupanje v delo po učinku in da ima za posledico nujno zmanjšanje storilnosti dela. V zaznanih primerih se jc s posegom organov za plače stvari postavilo na pravo mesto in vskladilo z načeli nagrajevanja po učinku. Na drugi strani najdemo seveda dovolj primerov nerealno določenih norm. Gospodarske organizacije bodo lahko postavile pravilne norme, sloneče na povprečnem efektu dela, le s študijem proizvodnih možnosti, organizacije dela, stopnje mehanizacije, delovnih pogojev in vrste drugih elementov, ki vplivajo na pravilno funkcioniranje podjetja. Svet za delo meni, da se mora nagrajevanje po učinku dela uvesti povsod tam, kjer se da učinek meriti. Nezadovoljiv obseg dela po učinku vidimo iz podatka, da je v letu 1956 od povprečnega števila zaposlenih 46.303 delalo po normi povprečno 19.933 delavcev ali 43%. Se bolj pa to potrjuje podatek, da od skupnega števila efektivnih delovnih ur (z nadurnim delom) odpade na "efektivne delovne ure po učinku 35,6%. Od skupnega zneska izplačanih plač odpade na plače zn delo po učinku 35,5%. V primerjavi t z letom 1955 jc število efektivnih delovnih ur po učinku nasproti skupnemu številu efektivnih delovnih ur padlo za 1,9%, v industriji pa je to stanje neizpremenjeno. Za delo po učinku izplačane plače so padle zn 2,9%. . Največ dela po učinku je v papirni industriji, kjer odpade 63,4% skupnih delovnih ur v stroki na delovne ure po učinku (leta 1955 53,5%). Sledi industrija usnja in obutve z 58,7% (leta 1955 58,5%). grafična industrija s 57.2% (leta 1955 78.7%) in tekstilna industrija z 51,7% (leta 1955 52,8%). Najslabša v pogledu obsega dela po učinku jc proizvodnja električne energije z 2% (leta 1955 1,1 %), pred njo je proizvodnja in predelav premoga z 9,5% (leta 1955 11 %) in elektroindustrija s 13,8% (leta 1955 14,9%). Iz navedenih podatkov sledi, da je obseg izvršenih delovnih ur po učinku v industriji ostal na višini prejšnjega leta, le da je v nekaterih strokah padel, v drugih pa sc je povečal. Najbolj je padel v grafični industriji za 2t.5%, v barvni metalurgiji za 11.9%, v industriji nekovin za 10,% in v kmetijstvu za 15,2%. Povečal se je največ v papirni industriji za 9,9% in živilski industriji za 8.6%. V gradbeništvu sicer izkazujejo podatki padec za 7,1 %, vendar dejansko ne gre za padec, temveč je razlika nastala iz razloga, ker s£ v skupnem števi(,u efektivnih delovnili ur upoštevana tudi projektivna podjetja, v urah po učinku pa samo gradbena, zaradi česar odstotek pade-. V zvezi s prednjimi podatki pripominjamo, da tudi tu nastajajo spremembe v odstotku efektivnih delovnih ur po učinku zaradi pregrupiranja podjetji iz stroke v stroko. Povprečna izpolnitev norm znaša ttO.4%, kar predstavlja v primerjavi z letom 1955 padce za 1,6%. Co. primeriamo izpolnitev norm v drugem polletju 1956 z izpolnitvijo norm v drugem polletju 1955, vidimo. da je odstotek izpolnitve norm padel za 1%. Pripominjamo, da nam taka primerjava preostane zato, ker so za leto 1955 znani podntki le za drugo polletje. Najvišji odstotek norm je dosežen v proizvodnji in predelavi premoga 119.8 (leta 1955 120,9%), Sledi proizvodnja električne energije s 118,0% (leta 1955 110.7%), industrija gradbenega materiala s 117.3% (leta 1955 117,8%), industrija nekovin s t!6,8% (leta 1955 110.9%) in barvna metalurgija s 116,7% (leta 1955 117.0%). V nobeni stroki in panogi se norme ne izpolnjujejo pod t00%. Najnižje presegan je norm je v elektroindustriji s 104.8% (leta 1955 105,7%), Skupna povprečna plačo za delo po učinku znaša 48.2 .dinarja, kar pomeni v primerjavi z letom 1955 padec zn 0,3 dinarja. V industriji ie povprečna plača zn delo po učinku narasla za 0.4 din in znaša 48.2 dinarja. Nnjvišja povprečna plača zn delo po učinku je v indifslriji nekovin 60,5 din (v letu 1955 54.5 dinarja), nninižjn pa v tobačni industriji 38,7 din (leta 1955 37.7 din), kar pomeni, da znaša razpon med najnižjo in nnivišjo povprečno plačo zn delo po učinku 21,8 din (leta 1955 16,8 din). Premije Naslednji pozitivni element v sedanjem plačilnem sistemu je pre-miranje. Vendar gospodarske organizacije z nekaterimi izjemami tudi temu sistemu ne dajo pravega mesta v politiki nagrajevanja, tako po obsegu premiranja kot v pogledu določanja premijskih osnov. Premijski sistem je po obstoječih predpisih dolžno uvesti 483 gospodarskih organizacij, doslej pa je premijske pravilnike sprejelo 382 gospodarskih organizacij ali 79% Največ pravilnikov so sprejela trgovska podjetja in industrija. Slabše sc premijski sistem uveljavlja v prometu, kmetijstvu, gradbeništvu, obrti in gostinstvu. Sprejeti premijski pravilniki kažejo, da so nekatera podjetja teinu vprašanju posvetila potrebno pozornost ter so takoj po uveljavitvi ustreznih zakonskih predpisov pristojbin k študiju premijskega sistema in raziskovala možnosti dejanskega uveljavljanja premijskega sistema glede na notranje odnose v podjetju in značaj poslovanja. Njihovi premijski pravilniki so zares praktično uporabni in so v skladu s ciljem uveljavljanja premijskega sistema. Precejšnje število premij' skih pravilnikov je takih, da se iz njih vidi, da niso prilagojeni specifičnostim podjetij, ter so jih podjetja sprejela očitno zato. ker jim jc to nalagala uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij s sankcijami zaradi ne-uvedbe premijskega sistema. Ti pre-mijski pravilniki so po večini kopije raznih vzorčnih pravilnikov. Nekaj primerov je celo takih, da »o premijske osnove določene v dveh variantah — kot jih je nakazal po* vzorčni primerek. Večje število premijskih pravilnikov pa je izdelanih tako, da predstavljajo le sredstvo za dopolnilo nagrajevanja v obli*1 nekakšnih dopolnilnih plač. ne da bi njih vsebina imela kaj skupnega s premijskimi osnovami, kakršne h’ trtorale biti, kaj šele, da bi bilf ekonomsko utemeljene. Zn take pre-mijske pravilnike se dosledno odreja revizija, ker v sprejeti oblik1 po vsebini ne morejo postati v upO' rabi. Doslej je bilo odrejenih 37 revizii premijskih pravilnikov. V letu 1956 je bilo izplačanih *® 75,959.500 dinarjev premij iz dobička podjetij, kar predstavlja 21.1% skupnih zneskov izplačanih plač dela dobička, ali 1.4% od skup n m zneskov izplačanih plač za redni delovni čas in nadurno delo. V pr1' merjavi z letom 1955 se je odstotek izplačanih premij od skupnih zne' skov izplačanih plač iz dobička p°' večal za 8.7%. nasproti skupnim plačanim plačam zn redni deloVU' čas in nadurno delo pa za 0,9%■ Največ izplačanih premij iz <*°' bička nasproti skupno izplačanim plačam iz dela dobička jc v indU' striji usnja, kjer ta delež znc.s« 67,4%. Sledi proizvodnja in pred®' lava premoga z 48.2%, gozdarstvu s 47,4% in industrija gradbenega materiala s 44.5%. Ta delež jc b>* v navedenih strokah v letu 19*’ 48.8%, 79.5% in 17%. Najmanj PrC' mii iz dobička je izplačanih v 1°' bačni industriji, in sicer 5,4% skup' nili plač iz dobička (v letu 0%). Pred njo je kovinska in c*1".« troindnstrijo s 7,6% (v letu 1?? 10.3% in 30.4%) ter lesna industrU z 9.7% (v letu 1955 8,9%). Tz navedenih podatkov tako * premije kot za norme je raivio® ’ da so vodstva in.organi upravljani, številnih gospodarskih organizflf* doslej vse premalo storila v (c. j pogledu, da koristijo možnosti, , jih nudijo obstoječi zakonski PV‘|fl piši zn zvišanje plač po učinku d* (norme, premije) in s tem normo1'* tudi večjo stimulacijo in delov storilnost. Svet zn delo smatra 1 nujno potrebno, da sindikalne^ ® ganizacije na tem področju a*Vic neje sodelujejo. V tem pogled«N' potrebno pripomniti, da je kr'*’ 0 vodstev podjetij glede predpis°v i 6! |t. glasnik STKAi. plačnem sistemu čestokrat neupra-Tlčena, ker niso izkoristila niti vseh Oožnosti, ki jih predpisi nudijo. V vseli prednjih podatkili o plačali, normah in premijah, kakor tildi v sledečih tabelah je zajetih •n obdelanih skupno 193 gospodarskih organizacij, od tega 132 industrijskih, 19 kmetijskih, 3 gozdarska, 26 gradbenih (s projektantski-it11) in 13 prometnih podjetij. Plače v obrtništvu, trgovini in gostinstvu so obdelane posebej in 1'h to poročilo ne zajema. , V naslednjem dajemo tabelaričen pregled podatkov iz področja Plač po strokah, mesecih in poprečjih, in sicer: število zajetih 6°spodarskih organizacij, število taposlenli v teh organizacijah, šte-v,lo zaposlenih po kategorijah, izmene efektivne delovne ure, iz-Vrsene delovne ure po kategorijah saDoslenih, izplačane plače za redni aelovni čas in nadurno delo, izplake plače po kategorijah zaposle-j'*?> povprečne plače za efektivno aclovno uro, povprečne plače po kategorijah zaposlenih, izplačane P‘aČe za nadurno delo in odstotek skupnih izplačanih plač, število Rjavcev, ki delajo po učinku, iz-rsepe ure po učinku od skupnega •aviln delovnih ur, izplačane plače i delo po učinku in delež od skup-0 izplačanih plač, povprečna plača ® delo po učinku, dejanska norma — ure, pregled izpolnitve norm, izplačane plače iz delu dobička in odstotek od skupnih plač, premije, izplačane iz dela dobičku za plače in delež izplačanih premij nasproti skupno izplačanim plačam. STROKOVNO USPOSABLJANJE DELAVSKIH KADROV Storilnost dela zuvisi v veliki meri od strokovne usposobljenosti proizvajalca. Kadar govorimo o proizvodnji in povečanju storilnosti dela, zato ne moremo izolirati od nje vprašanja načrjnega strokovnega usposabljati ja kadrov v skladu z zahtevami in potrebami gospodarstva. Temu se v zadnjih letih ni posvečalo pozornosti. O potrebi posameznih kadrov v gospodarstvu ni noben organ vodil evidence, zaradi česar je razumljivo, da se je sistem pridobivanja kvalifikacij razvijal stihijsko in fleenotno. lak sistem ima za posledico prennsičenost v nekaterih strokah in poklicih, v drugih pa pomanjkanje. Zakonski predpisi v tej smeri so zastareli in pomanjkljivi — preraste! jih je razvoj gospodarstva in njegova potreba, tako da danes ne ustrezajo več, ker v njih okviru ni moč bistveno spremeniti" sedanje stanje. Zato je nujno potrebno te predpise spremeniti oziroma dopolniti. Tako na primer Splošno na-‘ vodilo o pridobitvi strokovne izo- brazbe delavcev s praktičnim delom v podjetju (Ur., list ELRJ št. 54/52) določa, da se opravljajo izpiti za kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca samo iz poklicev, v katerih sc sprejemajo vajenci. Namesto da bi se opravljali izpiti zlasti iz tistih industrijskih poklicev, v katerih ni ali primanjkuje vajencev in tudi ni strokovnih šol. tako določilo dosega prav nasprotno od potrebe gospodarstva. Programi in izpitne komisije Programi za opravljanje izpitov za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce so pomanjkljivi. Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce (Uradni list LRS št. 37/52) določa, (la bo republiški organ predpisal natančnejše programe na predlog ustreznih zbornic. Tako so izdelani programi za grafično, kmetijsko in gozdarsko stroko. Vse ostale stroke so brez vsakega predpisanega programa. Izpitne komisije se za teoretični del izpita drže v glavnem učne snovi zadnjega letnika strokovne šole, za praktični del pa utrjenega obsega dela v poklicu, za katerega delu kandidat izpit. Razumljivo, da delo posameznih izpitnih komisi j v takih pogojih ni enotno, ker ni določenih nikukih normativov. (Nadaljevanje sledi) Predpisi občinskih ljudskih odborov občina, ljubljana-rudnik j Na podlagi 2. odstavku 15. člena ,:i °Pn o občinskih ljudskih odbo- 2'h (Ur. list LRS št. 19/52) ter 22. in s- Člena Statuta občine Ljubljnnn-?.udnik z dne 14. Vlil. 1956, je Ob-n'.?8ki ljudski odbor Ljubijann-Rud- žrT. na svoji 16. redni seji dne • IV. 1957 sprejel ODLOK s^6zveljnvitvi odloka o ustanovitvi », ® T. Razporejeni dobiček g. Izguba »kupeji 18.676 16.86» 86 1.506 80.881 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev I. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 1. Razni skladi t. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij I. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev g. Vlrt obratnih sredstev (skupno) C, Vlrt sredstev v obračunu In druga sredstva T. Dobavitelji ln druge obveznosti I. Druga pasiva D. Finančni uspeh ». Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: I* Vodja računovodstvai Frane Gogala Predsednik upravnega odborai Frane Bibič Direktor podjetjai Karel Pečenko