NAROD,
Odprto pismo g. n. i oiniiiit; dež. in tlr>. poalancu.
(Konec.)
Po Vašem računu plača slov. Štajer le 54,286 gld. na leto za deželne namene. Že v 1. sestavku som Vam dokazal, kako zelo ste se motili, ko sto za podlago svojemu računu vzeli čisti direktni davek. Slov. Štajor plačuje zavsem 34;'). 128 gld. deželne priklade, t, j. nn zoinljiščno odvezo 227.456 in za druge deželne namene 1 17.07'2 gld.
Vi sicer pravite, da nočete račiiniti, koliko mora plačati eden ali drogi dol štajerske dežele, in vendar *tc ravno pred temi besedami do goldinarja skušali dokazati, koliko mora ostala staj. dežela še doplačati za spodnji Štajor. Prisilili ste nas torej Vi sami, da tudi mi Slovenci računimo; da začnemo proiskavati. koliko dobička imamo mi Slovenci od zveze s štajersko deželo; da začnemo povpraševati, koliko pa ima slov. Štajor dobička od teh sto tisoč, ki jih vsako leto vloži v deželno kaso, koliko se jih vrača iz to kase nazaj med Slovence v njih prid.
Preglejmo proračun za 1. 18(39.
Vseh deželnih stroškov je 2,036.Gf>4 gld. Poiščimo si izmed teb one stroške, ktore so potrošnjo za vso deželo in po vsi deželi:
Policija itd........... 54.000 gld.
Ceste............. 50.000 B
Zoper živinsko kugo ....... 1.000 „
Za bolnišnice na deželi ...... 29.000 „
Za cepljenje koz......... 0.000 „
Za vožnjo vojakov, novakov itd.     .   .   . 11.000 „
Za podporo ljudskim učiteljem   .... 10.000 „
Z vsem   101.000 gld.
Ker slov. Stajer 37 °/o V8eh dež. stroškov plača, računimo, da tudi od teb 161.000 pride 37% na slov. Štajer, tedaj 59.000 gld. inče še prištejemo 11.000 gld., kteri se mislijo izdati za vinorejno šolo pri Mariboru, pride na slov. Štajer še le 70.000 gld. Ker pa plačamo 117.000 gld., dež. priklade. ostane šo zmerom 4 7.000 gld. kot donesek za administracijo dežele.
Tistega deficita torej, kterega ste Vi zračunili za slov. Štajor, ni nikjer, kakor v Vašem izmišljenem računu, in pa — v proračunu celo štajerske dežele.
Tedaj le 3 5 % deželne priklade plačamo blaženi prebivalci štaj. deželo za 1. 1869. Ali ni dobiček mimo 38%, ki jih nek morajo plačevati na Kranjskem? Če se le pogleda nate dve številki, gotovo mora vsak misliti, da smo vendar mi na Štajerskem na boljom mimo Kranjcev. To trdite Vi, to sem lani tudi slišal iz ust g. žl. Wasor-ja, ko je kandidiral v ptujskem mestu. Žalibože, da tudi ta dobiček je le na videz; kajti iz proračuna štajerske dežele nam nasproti zija — deficit, in ne mul, prav pošten deficit, da se ga ni treba sramovati V teb časih deficitov in državnih dolgov nobeni deželi enake velikosti s štajersko.
Poslušnjmo, kaj pravi poročevalec g. žl. Kaiserfeld v isti seji deželnega zbora:
Listek.
Novi svet.
(Šaloigra v treh djanjih, spisal in izdal kot rokopis Anton Klodie.   Nat. Seitz v Gorici IH68.)
Prav ve9el sem 84 strani debelo knjižico v roko vzel, vesel, ker sem dobil izvirno delce, v vsaki literaturi tako potrebne dramatike. Kako sem jo pazljivo prebravši iz rok položil, to naj č. bralec iz vsega presodi, kar sem namenjen iz dobrega prepričenja na tem mestu govoriti ne samo o tem delu, temuč tudi o načinu, kako se je nam Slovencem po mojih mislih držati, da si ustvarimo repertoar za narodno gledišče, brez kterega dolgo časa no bodemo mogli biti. S prevcijenjem, da le resnicoljubna in naravnostmi kritika, brez strasti pa tudi brez napačnega prizanašanja do pisalčeve osebo, utegne literaturi, njenim delavcem in uživalcem koristiti, lotim se sitnega dela z dobro vestjo, da pisatelju osebno krivice, z zavednostjo ne morem delati, kajti ne poznam ga ni z oči v oči, niti ne po osebnem značaji, česar sem v tem hipu vesel. Kritika naj bo povsod služabnica resnice, nikdar pa ne služabnica uljudnosti. Ne da se tajiti, da je težava pri nas Slovencih držati se tega edino pravega pravila. Prvič namreč se literatura naša še le razvija in sitno je slišati očitanje, temu ali temu si s svojo sodbo veselje vzel do pisanja. Drugič pa nas je Slovencev malo, poznamo se lehko vse vprek, če ne po obrazu vsaj po glasu, so-sebuo pa taki, ki s kakoršnim koli delom na javnost stopamo. Oboje to pa nas ne bo smelo motiti, zakaj taki oziri nam delajo kvaro, ker nas po eni strani hvala hvale nevrednega pred tujstvom smeši, česar se moramo varovati, po drugi strani pak bi bili s tacim ravnanjem sami krivi, da hvale vrednega ne dobimo, ker bi mladini pačili vkus, in jemali veselje, ne pa pospeševali dorast novih, praviluo se razvijajočih literarnih moči.
Po teh splošnih opombah si ogledimo gosp. K1 od i č evo šaloigro. Djanje jo nam najprvo povedati.  Kmet Podkuknik ima eno samo hčer
„Za leto 1869 se potrebuje............ 2.036.054 gld.
Co odštejemo dohodke ............ 0,52 Mfl
pomanjkuje ................. 1,084.292
35% deželna priklada na isti podlagi, kakor za leto 1868
utegne znašati................ 935.485
Torej še ostane neporavnanih (ungedookt)      .   .   . 148.807
Dodatno deficit od leta 1808 ......... 31.528
tak se kaže na obe loti 1868 in 1869 vkljub 25 % prikladi,
pomanjkanja ali deficit.......... 180.886 „
ali v okroglem znesku.............. 180.000 _
Torej res le 3 5 % deželno pri k 1 a d o, zraven pa deficit od 180.000 gld.! Po tem takem jo lahko imeti manjšo dežolno priklade, kakor v drugih deželah, v kterih se ogibajo deficita. Če začnemo vsako leto dolgove delati, kterib že dozdaj imamo precejšni kup, kam pridemo v nekojih letih ? Za vselej se spodmakne ravnotežje med stroški in dohodki in konečno bodemo le morali povišati in morebiti visoko povišati dež. priklado.
Kaj pomaga, da letos plačamo le 35 od sto, če v 2. ali 3. letih bodemo prisiljeni plačati 40 do 45 %.
Dobiček je tedaj le navidezen, kajti kobi se letos morali stroški popolnoma poravnati z dohodki, trebalo bi še 180.000 gld. Te dobiti sta le dva pota, ali jih na dolg jemati, ali pa deželno priklado povišati. Naravniša pot je poslednja. Vsak percent dež. priklade znuša 20.728 gld. Ko bi se celi znesek od 180.000 gld. naložil na davek, morala bi se doželua priklada skoro za 7%, tedaj od 35 na 42% (II) povišati. Deželni zbor toga ni hotel storiti, ampak se je raji odločil za izposojevanje. Kam pa s časom pelje tako gospodarstvo, nam kažejo proračuni vseh večih držav.
Dahati se z letošnjimi 35% res nimamo vzroka, če pomislimo nasledke tacega ravnanja.
H koncu mi ne bodete zamorili, prečestiti gospod, da odgovorim še na eno Vaših opazek.
Vi pravite: „Toliko opravljevano mesto Gr a d e c jo 1.1807 183.500 gl. plačalo deželne priklade". Pri teh besedah so Vaši prijatelji v dež. zboru klicali: Čujte! čujte! in se posmehljivo ozrli na nas slovenske poslance. Ker nimam dotičnih dokazil, težko mi jo spuščati so v razsodbo to številke; po-polnaina vendar nisem prepričan od njene resničnosti, in tega mi ne bodete za zlo vzidi po velikih zmotah, ki sem jih ravnokar popravljal v Vaših računih.
Pa naj si ho. Vzemimo, da res Gradec plača 183.500 gold. na leto v deželno blagajnice. Vprašam pa, koliko vseh deželnih dohodkov ostuno v Gradcu, koliko deželnih denarjev dobiva Gradec i/, deželne blagajnice loto za letom?
V Gradcu ostanejo: Za deželno zastopstvo v okroglem številu kakih 19.000 gld.
„      „    oskrbništvo n n 134.000 „
Straža ua gradu „      „ ,,       „ 7.000 „
Policija itd. „      „ „       „ 15.000 „
Za omikalne zavode ,, „       „ 170.000 ,.
„ dobrodelne in zdravilstveno zavode       „ 470.000
Mico, ktera — to mora biti — je zaljubljena v Petra, mladega ubozegakovača. Oče Podkuknik, ki je bogat kmet noče svoje Mice Petru v zakon dati. Peter pravi, da „obupal skor bi že". Njegova kmečka ljubica pak s staroklasično modrostjo tolaži:
Da stanovitnost vsu premore. Kapljica Vode izdolbe skalo, neprenehoma Če vdarja ti na tisto mesto. To kovača utolaži in razodene ljubi, da je namenjen po svetu iti „iskat sreče" in „cvenka", da bi bil potem Podkukniku zet po volji. „Le pojdi z Dogom le" pravi ta črnina ljubica in Peter upa, da se, ne ho dolgo „klatil" po tujem. — Očeta Podkukniku, ki je bil ravno iz goriškega mesta prišel, kjer je velik čudež železne ceste in en cilinder na „smet" (?) videl, najdemo v krčmi, kjer kvartačem zdravniku, učitelju, trem kovačem itd. pripoveduje, da je od dveh inženirjev zvedel, da se izpelje železna cesta posihdoh čez Predel mimo njihovega domovanja.   In kmečki možaki si v jako neokretnem in nekmečkem dialogu  razdele delo.   Kovač Turjan pravi proti koncu tega dialoga (in prav ima):
Bojim se jako pa, da j«'*z, po kterem se V zavest vso zdrave misli stekajo, se je Pri vas s suši I. ker lliiim tak neslan hlebe t.
Možje se brez vsega razloga boje, da bi prepir med njimi kolikor jih je, nastal ter učitelja
Vsi (radovedno prosijo) Učitelj znan je pesnik. Prosimo gospod Učitelj, pesem nnm zapojte. In gospod učitelj, ki ni nikakor Preširnu v rodu, zapoje produkt svojega uma, zložen v starem — safičnem metru. Ker je pozabljiv, pomaga mu za nektere kitice zdravnik.   Pesem jo po svoji'obliki posnemanje Horacijevih od, po obsegu slavi gore: Krn, Matajur in Kuk. Poezije in pravega humorja kobariski učitelj ravno nima, kar mu ni zameriti.
, noro zidanje bolnišnice itd p 100.000 „
Tudi od zemljiščne od vezne glavnica s< gotovo vsaj tretji del v (iradcu nahaja, torej n* leto
kakih............... 200.000 ,,
ali / vsem 1,116.000 gold. Ko bi tedaj res mesto Gradac plačevalo na leto 183.O0O gl. v deželno blagajnicn, česa ne morem niti potrditi, niti tajiti, pa dobiva iz nje čez 1 milj on 100.000 gold. Ni se mu torej treba pritoževati, da je preobloženo. To številko pa si lehko zapomnijo oni gospodje, kterih veliko veselost sto Vi budili s svojimi besedami.
Menim, da sem zadosti povedni in dovolj dokazal donarstvene razmere nas Štajerskih Slovencev do ostale ncinško-štajerske dežele. Številke sume dosti glasno govore za vsacoga, kdor hoče poslušati. Da bi mi Slovenci premalo plačali in le živeli tako rekoč od milosti Nemcev, tega nam nikdo ne more očitati. Pač pa mi Slovenci, ne glede na denarstvene razmere, lehko očitamo nemški večini deželnega zbora štajerskega, da za poduk in omiko slovenskega narodu nam ne privoli vinarja, ampak tako ravmi, kakor bi na Štajerskem ne bilo Slovencev, teniuč le zgolj Nemci. Pa kaj pravim, saj je dež. odbor še le te dni izdaval med slovensko ljudstvo nek „poduk" in svarjenje proti agitaciji za odločenje slovenskega od nemškega Štajerja. Ta knjižica menda vendar ni tiskana na deželno stroške? Dozdaj mi šo ni znano bilo, da ima odbor od zbora privoljen „dispositions-lbnd".   Morebiti še pride čas, o tej zares čudni reči besedico spregovoriti.
Čudite se, da so hočemo ločiti mi Slovenci od Nemcev in da se potegujemo za „slovensko kronovino". Tega pa ne premislite, da nas sami k temu silite, ker nočete spoznavati naših narodnih pravic, ker se zmerom in povsod skazujetc sovražne razvitju in omiki našega naroda, ki je le mogoče v narodnem jeziku, in ste tedaj tudi protivni večeinu blagostanju Slovencev.
Rad verjamem, da je Vam in enake vrsto gospodom neljubo in sitno: gibanje slovenstva. Vendar Vam moram naravnost povedati, da sem se jako začudil, ko sem čital v „N. t'. P.", da je sklenil sloveno-graški okrajni zastop, kterega načelnik ste Vi, prositi vlade pomoči zoper umetno agitiranje med Slovenci. Ta prošnja Vas obsojuje pred vsem liberalnim svetom; Vaš klic po policiji Vas znzuumova za moža. ki mu pomanjkuje duševnega orodja in ki si zato išče materijalnega: ječe in preganjanja.
Le tako naprej! S silo se ne da zatre t i ideja narodnosti. Le slepec more tajiti nje neoromagljivosti. Premenibe, ki so so storile poslednja leta na evropskem zemljevidu, to praktično dokazujejo. Združila se jo Italija, združujo se Nemčija in mi Slovenci? - - mi si ne iščemo svojega središča zvunaj Avstrije. Mi smo zvestoji Avstriji, kakor kteri koli avstrijskih narodov. Da bi pa v Avstriji so no smoli z edini ti, da bi mi za večne čase morali biti razdeljeni na šest kosov, kakor doisdaj, tega pač ne! Ne mi in no naši očetje niso podpisali pogodbe, ki bi nas vezala za vselej v štajersko, koruško itd. deželo. Sicer pa to vezi no skušamo zrušiti s silo, ampak zmerom le po postavnem pol u. Sploh je provincializem se preživel v sedanjih časih, posebno tam, kjer ni velikanskih zgodovinskih spominov, in kjer se lehko napravijo moje po narodnostih. Na Štajerskom pa je ta meja skoz odločena.
Pa dovolj besedi! Naj Vam je ljubo ali ne, naj si kličete policijo in sodnije na pomoč, naj si delajte proti nam s silo in zatiranjem, namesti s podukom in prepričanjem, naša prvu in poslednja beseda je: Ločitev!
Vsak jo sam svojo sreče kovač! Mi štajerski Slovenci smo, kakor ste skušali dokazati nemško - štajerski deželi le težko breme Nasproti pa smo mi Slovenci prepričani in dokazal sem to po številkah, da u a m j c ta zveza s Štajersko v d ni e v ne m in denarnem ozira v veliko škodo. Ločimo se torej vsak sebi in konec bo vsega prepira. Tistih 81/« miljonov gold., ktere ste Vi znašli, si sicer ne boste prihranili ker jih nikjer ni najti, mi Slovenci pa, če si tudi nič gotovih denarjev ne prihranimo po
V drugem djanji najdemo kmeta Podkuknika prod šopkom rožic, ki jih je Peter Mici dal. Mož modruje, da stara ljubezen ne zaspi. Pokliče svojo dekle: „Mica sliš! (sic)". Mica pride in očetu pove. da je Peter po sveti šel. Podkuknik jej ponuja Podkrnikovega Janeza. Ona pravi: „Za zdaj vas prosim prizaneste (sic!) mi". Stari se tolaži, da bo še veliko vodo steklo po Soči, predno se Peter vrne, in veli hčeri: „A1, vse je v redu v hlevu, glej!" Potem se obljubi po dolgem monologu v krčmo k Šandru na „masoljo. vina". — V krčmi pri Šandru nahajamo ubogega kovača Petra s telečnjakom na hrbtu. Kakor pravi j „srce mu tuge poka", če premišlja svojo nesrečo. Točajka mu pove, da bodo tam „železnico ravnali", nuj torej ne odhaja, on pa pravi, „okolščino moje dovole mi ne (sic!), da bi čakal". Zdajci prideta v krčmo dva dijuka, Anton in Miroslav, tista dva, ki sta Podkuknika v Gorici prevarila, da sta inženirja, nalagala mu, da se bode železnica čez Predel začela delati. Dva prava potepuha sta. Pupotovnta pa novcev nemata. Pu ne da bi šla, kakor jo tacim študentom navada h kneemu kaplančeku ali vikarju na „praosta quesumus", ne, toliko poštena nista, teniuč uboge kmete in kovače hočeta okaniti, vsacemu za pet goldinarjev na novčni žili puščati. To se ve, da svojo vest tolažita s tem, da pravita, iz Celovca, kjer denar dobova, vrneva tem bedakom. Točajka jima pove, kaj in kdo je Peter in kako je ž njim. Brž se ga lotita in mu ponujata kot pooblastena inženirja: „nadzor in dela velik del". Peter nerodno pravi: „Položim jaz za delo vsacemu se rad". Mladi kovač gre klicat potem vse kobariske kolarje in kovače skupaj k tem dvema inženirjema. Med tem se onadva potepina spominjata, kako sta na Dunaji šustcrlabelne in konjsko meso v svoje neotesane želodce metala in kako sta od husarja „listja mest tobaka — listja, — oj! spod konj pobranega!" kupila in je eden izmednjii nagnjusno stvar na mizo „ložil" (sic) rekoč: „mesec cel ga bova srčno pokala". Prav neslano in neotesano, da to v gosp. Klodičovih verzih pripovedujeta; estetike se nista učila, stavim da ne. Ko pridejo Podkuknik in Peter z druzimi Kobaridci, izpeljeta svojo na-
ločitvi, si vsaj za svoje novce lehko napravljamo narodne zavode, narodne šole in si tako odpremo pot do više omike in većega blagostanja.
Konačno se Vam zahvaljujem, prečest iti gospod, da ste s svojim govorom prisilili me natanko preiskavati denarne razmere med slovenskim in nemškim Štajerskim, ter ostanem z vsem spoštovanjem
Slov. Bistrica 29. novembra 18fiS. Dr. Jože Vošnjak,
deželni poslanec
I) o p i s i.
Iz Gradca —t. flzv. dop.| Ko so se začeli pogovori o slovenski pravniški akademiji v Ljubljani, mnogo se je razlogov slišalo pro in eontra. Med drugimi se je povedalo, da se na akademijah ne more dovolj izuriti. Sleherni pa bo priznaval, da pravnik tudi na vseučilišči ne more si prilastiti ono stopinjo izobraženja v pravniških zadevah, ako mu niso dana potrebna sredstva. Ni dovolj, da sluša omejene iu suho predavo, prebirati mora tudi primerne knjige. Tukajšne knjižnice so v tem oziru jako revno, če molčim o tem , da so tudi drugače še mačehe Slovanom. Navadnih knjig je le po enem natisu. Mikavnih razprav o pravniških vprašanjih in pravniških časnikov pa celo manjka. Kakšna se godi pri takih okoliščinuh slovenskim pravnikom , ki so večidel brez podpore od doma, si lehko mislimo. Ker je pa slovenskemu narodu posebno v sedanjih časih jako treba izurjenih pravnikov, mora se nekaj storiti v ta namen. Gotovo imajo domorodci mnogo ta-cih knjig in časnikov, ktere sami no rabijo več. Koliko bi pa koristile, ko bi se pošiljale naravnost društvu slov. besede, ki ima sicer v svoji knjižnici prav lepo število duševnih izvorov razne vrste, samo te vrste jih nima. Dosegel bi se s tem še drug namen; kajti društvo bi štelo potem še veliko več udov.
Ker že o slov. besedi govorim, naj še to omenim, da je to društvo, ki je še le z marcem oživelo in dolgo le životarilo, zdaj hipoma razcvelo. Kar je Vaš listkar iz Londona napisal kot izgled čitalnic, to se v slov. besedi že vrši: predavajo so jako zanemivi predmeti znanstvenega in narodnega značaja in nadejati se je, da bo kmalu cela množina vajenih učenikov in izobraževalcev se med slovenski narod razposlati mogla. Pa ne samo znanstveni uk, tudi petje, godba, deklaniovanje se pridno gojo. 3. decembra bo obhajala v spomin Proširna besedo, pri kteri se bo skazala v vseh omenjenih strokah človeškega napredka.
Od hrvaike Save 2!). nov. [Izv. dop,| V vzhodu ji Indiji imajo ljudje boje toliko dela, toliko opravka, da še moliti in kleti ne utegnejo, ali so pa morebiti preloni iu prelagotni za to. Naj že bo ali eno ali drugo, to jo gotovo, da so si posebne ustroje izmislili, ki namesti njih molitev iu kletev opravljajo, kakor so pač hoče. Potniki, ki so po vzhodni Indiji potovali , pripovedujejo, da Druiniui te svoje kletveno in molitveno mašinice na visoke droge vsredi polja postavljajo. Kedar začne sapa pihati iu skozi vstro-jevske predalčke pihati, tačas začnejo delali, iu to njih delo je ali molitev, ali pa kletev, kur se loči potoni, kako so naviti. Bolj ko veter vleče, bolj naglo molijo, bolj spešno kolnejo, in ob času burje, tačas je njih molitev najglasnejša, pa tudi njih kletev najzdatniša. Po toj sistemi bi človek na našem burjevitem Krasu kaj lehko izveličan postal.
Enak ustroj imamo tudi mi na Hrvaškem. Postavljen je v gornjem gradu Zagrebu nasproti zvonika sv. Marka. In ta ustroj je naš sabor. Kakor ga njegov lastnik, gospod baron Huuch, navije, tako pa dela. Če od desne veter va-nj puhne, se čuje samo: da, da, da! Če pa veter od nasprotne strani potegne, ne čuje se pa nič drugega, nego: ne, ne, nel Če pa veter vtihne, se pa tudi njegov kladivce leno doli obesi. Naš sabor je zdaj takšen, da se v njem nič ne posvetuje, ampak samo glasuje. Da bi kukšen predmet na odbore šel, to bi bilo celo odveč. Zakaj neki? Tega ni treba! Baron Uauch pihne, in saborski ustroj zaklepcče ali dii, da! ali pa ne, nel ravno kakor sv. Evangelij govori, iu — stvar je rešena. V enem
mero. V dolzih govorih se kovači in kolarji jima hvalijo kaj znajo delati in ..inženirja1, jim vsem delo zagotovita, proti temu, da jima da vsnk pet goldinarjev are (kmet Podkrnik jih da celo deset). Kobariski Horac, učitelj, puk je tega vsega tako navdušen, da kar v hipu vneto zloži in zapoje pesem o železnici v merilu Pindarovo ode ol. 3.   Ne sanjajte se, to je istina.
Ko učitelj odpoje, so lote vsi skupaj : dijaka, učitelj iu zdravnik z druzimi — kmeta Podkuknika, naj svojo Mico Petru da, ki je zdaj nadzornik. Zdravnik patetično primerja neoženjenega moža (to je: Petra) konju ki nima paru in „nevoljen sam po cesti vlači voza težko butaro". Ženin, pa suh konj na cesti! kdo pravi da ni to poetična primera. Podkuknik jo ganjen, svojo Mico obljubi in povabi vse vpreko na večerjo.
In v tretjem djanji jih res najdemo pred večerjo zbrane v Podkuk-nikovi hiši. — Ko Mica sliši da je tudi Peter povabljen, pravi mrzlo: „Skr-bela bom, da uslužim prav in dobro Vam". Peter pride prvi in se malo z Mico pomeni. Vidi se da jo čuden zaljubljenec in neroden. Potem pridejo drugi kovači in kmečki možje. Podkuknik je hinavec dovolj, da trdi, da se moral „moči ljubezni udati". Vsi pomagajo mizo pregrinjati. Zdajci pa vstopi z zdravnikom in učiteljom nov prišlec g. Naccstnik, inženir, kije Podkukniku znan in ta je vesel, da sta ga „privlekla senio". Inženir Nacestnik kovačem in kolarjem pove, da sta jih ona dva neprava inženirja opeharila. Kmetje začno po petakih zdihovati in hote za njima „udariti". V tem hipu pak stopita sama v izbo. Nacestnik v Miroslavu svojega strijčuika spozna. Petake dasta nazaj. Nacestnik jima očita, da bi bila „!ahko" ob čast prišla. Ona dva prosita odpuščanja in zdravnik je tako naiven, da pravi: „bister um le je mladenča en malo zmotil". Vsi jima odpuste. Podkuknik, ki pravi, da ni še nikoli besede snedel, tudi Petru obljube ne oporoče. Miroslavu , glavnemu krivcu med dijakoma, odpusti tudi strijc Nacestnik, ker pravi, da vidi, „da resnično se kosil". Potem se vsedejo vsi za mizo k večerji in Pokuknik vse v svate povabi. (Dalje in kon. prih.)
obziru jo naš sabor res pravi unikum, in sicer v tem, da v njem ni nobeno opozicije, pa tudi ne trohice, ne mrvico opozicije ne! Opozicija, ta je za barona Raueha tisti zmaj, ki, ako bi svoje okove zlomil, in v tabor prodrl, bi za njim vesoljni magjaronski potop sledil. To uvidevši zainazal je naš baron skrbno vse razpoke, že popreje zamaz.nl, predno je sabor sklical. Pa kaj je prav za prav opozicija, da se jo tako bojo? Opozicija je v parlamentu ravno to, kar so nevihte v naravi. Ona čisti zrak, ona bistri mnenja, z enim bliskom razsvcti včasi celo situacijo, ter odkrije strmoglavi propad, pred kterim večina stoji. In kedar ta nevihta najbolj divja in treska, kedar nje strele najbolj neusmiljeno udarjajo v napačno sezidano sisteme, kedar ob takih hudih urah s svojo grozo ves parlament pretresa, tačas izpolnuje opozicija najbolj svojo nalogo. - - Opozicija je zdravilen element v vsakem parlamentu; in ravno pomanjkanje opozicije je tista bolezen, na kteri naš sabor tako težko boluje. Njegovo telo je že vse naboteno, kajti preobjedel seje. Počil bo kakor /alta v pravljici, ki so jo preveč napihavala, ali bo pa vodenico dobil, ter se na zadnje sam v sebi raztopi). Glasoviti francoski konvent je imel svojo goro in svojo dolino, pri nas je le močvirje. Pa še nekaj v bolje spoznanje značaja iiašcga sabora. Domokrit se je boje smijal nad bedarijami tega sveta, Heraklit je bil bolj neumen, pa se je jokal. Naš sabor pa hoče obadva grška modrijana nadmodriti, ter v isti čas iz enega očesa solze lije nad Pozoraši, ki so se dali po „ruskih rubljih zaslepiti", z drugim očesom se pa prikupljivo Magjarom smehlja, kakor pravi pravcati Bolond (budala) Miška. Pa še več! Iz saborskih ust v isti čas piha vroča iu mrzla sapa, kakoršne je ravno treba, da se naredi ali sparina, ali pa led na politiškeni polji. Zares pomilovanja je vreden naš sabor, ker mora še vse hujša dela opravljati, nego svoje dni Herkulj. Pa kako zna pokoren biti, bo ta-lc slika iu prilika najbolje pokazala. Kdor je pred kakimi desetimi leti ob nedeljah po Zagrebški Ilici hodil, je lehko zapazil na oknu neke hiše zelenega papagaja, ki je na vse strani komplimente delal, ter vsaki ženski bi oz razločka, ali je bila lepa mlada devojka, ali pa stara »amusanca, kričal: baba. baba! Naš sabor je ravno takšen papagaj/ Oe mu gospodar zapove, reče bobu pop, iu narobe popu bob. Kdon starogrških zgodnvino-piscev nam poroča, da je ob Nilovih slapovih on tak narod prebival, ki so je bil šumenja padajočih voda tako navadil, da naposled tega šumenja celo ni več slišal. Kaj bi mi Hrvatje dali, ako bi tudi mi mogli za bobnanje našega sabora oglušeti. Sicer so se naša slušila že precej otopila, ali oglu-šeti nočejo! Vi Slovenci bodete morebiti vprašali: kako dolgo bo šo to pri vas trpelo? Pogine, to tudi že mi sami sebe vprašujemo, pa drugega odgovora ne vemo, kakor narodni pregovor: vsaka reč le eu čas trpi.
To slabo karakteristiko našega sabora bi dobro bilo a tergo napisati na tisti boli list, ki ga je Deak Hrvatom predložil, in na kteri je naš sabor diktando napisal tako znano hrvaško-magjarsko nagodbo.
Zatezanje naimenovanja bana in ministra. Miigjaronom prav nič ne dopada. Oe ne gre zmerom vso gladko naprej, koj so v skrbeh, kaj ne bi morebiti kermilo izgubili. Vsaka najmanjša nepovoljna prikazen jih vznemiri, kar je vse znamenje, da prav ne zaupajo, ne sebi samim, še manj pa drugim. '
Iz Prage, 28. novembra. [Izv. dop.| Oe se še tako majhna prilika najde, porabijo jo nasprotniki Slovanov, da udrihajo po njih iz vseh svojih moči, kaj pa še ko se ravna o pomirjenji s Čehi. Pomirjen je s (Jebi! se je pisalo sem ter tje; eni so pisali, da ježe zadnji čas zato, drugi zopet: „Kak-šno pomnjenje? Niso li Čehi Avstrijci, ali bi no mogli uživati avstrijskih pravic, kakor jim jih daje ustava, ko bi jih hoteli. I »a so h; Avstrijci, to je dovolj, kot narod niso politični faktor". Drugi zopet, da se more, ako se že začne, pomirjenje s Čehi le na podlagi deceinberske ustave učiniti, in ne drugače. Ti poslednji so pristavili še zraven dvom, da bo težko pridobiti Čehe za to ustavo! Vsi pa so bili edini, da so Čehi pri volji sporazumeti se. Vprašam, kdo bi ne bil pri volji z veseljem poprijeti se dela, kteri bi nam enkrat že naredil konec, našim nadlogam? Se ve da le na tistih podlagah, ki ne kratijo narodu njegovih pravic! Da gotovo smo pri volji, samo ne po tej poti, kakor jo nam hote diktirati. Na ustavni podlagi si ne Upamo doseči vseh naših tirjatev, od kterih tudijza en las odstopili ne bomo. Podlaga sporazumljenja nam bo ona, na kteri je zidana znana deklaracija naših narodnih poslancev, ktera je edina prava za nas. Druge ne poznamo. In ko bi naši prvi in zaupni možje, za kterimi ves naš narod od prvega do zadnjega moža stoji kakor skala, in za ktere je gotovo pripravljen vsak narodnjak darovati vse, kar mu je najdražje, začeli na drugi nego na tej podlagi v imenu naroda in zanj delati, gotovo niso od tistega trenotka nič več naši voditelji, narod jih bo zapustil. Toliko o pomirjenji s Čehi. — Volitve za mostni odbor niso bile, kakor som Vam poslednjič naznanil 25. t. m., ampak bodo še lo v sredi prihodnjega meseca. Izjemni stan bo, ako verjamemo dunajskim listom, jenjal konec, decembra.
Politični razgled.
Iz Prage se brzojavlja, da se pričakuje, da ravno pred volitvami v srenjski zastop prestane izjemno stanje, ako se v okoliščinah ničesar ne spremeni.
Delegacije se morajo s svojim delom požuriti, kajti konec tega tedna mora biti njih delovanje končano. Ogerska delegacija je dovolila vojnemu ministerstvu 70,250.000 gl.; torej 2 milj. manj kakor se je tirjalo v proračunu ministerskem; odbila je 50.000 pri centralnem vodstvu, 400.000 gld. pri armadi, 50.000 pri monturni komisiji, 100.000 gld. pri topničarskih zalogah itd. Kako bo pa mogočo delo že končati, ni lahko umevno, kajti delegaciji ste v nekterih oddelkih prav različno dovoljevale; treba bo torej dogovorov med njima, ki pa niso tnko lahki pri zborih, kjer če zbor več veljati kakor drugi.
Breznnčelna „Tgp." očita Deiiku glede postave o narodnostih:
,.Solon Deak naj bi bil po pravici nasvetovnl od njegove modrosti odvisnim ogerskim poslancem, naj se na vseučilišči najvnžneji učni predmeti ne podu-čujejo lamo inagjaiski, ampak tudi nemški, in ko lo bilo treba tudi romanski iu slovanski. To bi bila potem jez.ikova ravnopravnost in ne sleparija, no nadvlada ogerskoga ..državnega jezika". Stara -resnica „Tgp.w, ali bi te ne oblilo nekoliko plave rudečice, ko bi se postavila pred znalo. Zakaj vidiš pezdir v sosedovem, a ne bruna v lastnem očesu?
Deak iu ž njim o gorsko ministerstvo je zmagalo proti narodnostim; vprašanje o narodnostih je zdaj rešeno v zboru, ne v življenji, kjer se bo gospodujočim Magjarom povsodi na pete obešalo. Zgodovine ne delajo samo ošabne zborniške večine. Če jo pa tudi zdaj ministerstvo zopet podprto, žuga mu nevarnost od drugo strani. Ogerski deficit, o kterem smo žo slednjič pravili, kaže se od dne do dne veči. Zdaj imenujejo že H miljonov primanjkljaja v rednem drž. gospodarstvu. Zbor, čegar delavnost ima 10. dec. nehati, imel bo torej še grenek oreh pregrizniti, kajti Ogri si menda no bodo puščali tako molče deticitovih groniad kopičiti, kakor Cislajtanci. Novi voljeni ogerski zbor se more potem najproje marca meseca miti, Obetajo si v Pešti , da se bo drž. zbor ogerski prav slovesno končal in pričakujejo kraljevega prestolnega govora. Pred sklepom si hoče ministerstvo dati še glavno pooblastilo, s kterim bi smolo zankazati celo vrsto naredeb, ktero bi moralo seveda pred prihodnjem zborom opravičiti. Tega pooblastila bo menda tem bolj potreba, ker bo zbor le težko mogel dokončati proračun 1. 1889. Dunajskim listom se poroča, da so Ogri zdaj že 40 milj. na davkih dolžni — prav veselo upanje za ogerske finance.
Iz Bukarefite se brzojavlja: Knjez jo naročil Demetru Ghiki, naj sestav novo ministerstvo. Po tem takem bi bil Urutiauo vendar le odstopiti moral; čudno je, da v prestoluem govoru ni bilo niti besedico o tem.
Deželni zbor pruski sklepa o proračunu. Znrad stroškov za polnočne delavce pri viši sodniji se je vnela huda debata. Pravosodni minister jo tirjal, naj se stroški dovolijo, češ da bi si on najemal pomodnih delavcev, ko bi jih tudi zbor ne dovolil. Med drugimi je rekel g. minister: Ne motite se, jaz, nimam ni kakoršne liberalne namere, jaz so ne vklanjam nobeni straki! — Mora biti prav ljubeznijv mož, ta minister!   Stroški se niso dovolili
SI ez viška poslanca v berolinskem zboru sta konečno rekla, da ne bosta obljubo prisegala in sta ob onem položila svoje mandate. Treba bo razpisati novo volitev, a nihče ne dvomi, da bi se ne izvolila ravno ista poslanca z ravno isto večino, in da po volitvi oba prideta v zbor in storita, kar — sta storila zdaj.
Pariško borzo je bil v nemir spravil glas, da je cesar Napoleon resno zbolel, Dotična govorica je morala imeti prav verjetno lice, kajti morala se je oficijelno zanikati, prodno se jo borsa zopet umirila. Pač se bo treba privaditi misli, da bi se utegnilo cesarju Napoleonu kaj navadno - človeškega primeriti, kajti mož je že star svojih lil lot, lota onih pa, ki jih ima na svoji vesti, so nešteta. Razen tega postaja od dne do dne težavneje in bolj morivno vladati Francijo brez svobode.
„La France" pravi, da je brez vse dejanske resnica ona govorica, ki pripoveduje, da se v viših krogih francoskih razširjajo natražnaške (reaktijo-narnc) namere. Koliko so uradnemu obetanju po deželi veruje, kažejo francoski listi, ki so jeli prav sedanjemu času primerno premišljevati, koliko tiskovnih pravd jo treba, da se kaka vlada pri javnem mnenji ob vso veljavo — na kant spravi. Pod Louis Phillippom je bila vlada, ko se je zgrudila, nagromadila 117!» tiskovnih pravd in naložila 8141 let in 8 mesecev ječo, 7,110.500 frankov globe iu pogubila 57 časnikov.
Rimski dopisnik „Czasa" piše: Francoski zastopnik v Kimu jo zagotavljal sv. očetu, da sme popolnoma miren biti, kajti francoski cesar svojih čet ne bo iz Rima poklical, dokler niso zadeve na Roni konečno rešene. Kedar pa bodo rešeno , potem bo moral sv. oče marsikaj iz. rok izpustiti in priznati, ker bi morala sicer Francija svoj dvojni obraz odpraviti in si svoje roke v nedolžnosti oprati ter svetovno oblast papeževo samo sebi prepustiti.
V Rimu bi naj namreč ne pozabili, da je v Franciji poleg katoliške stranko, za ktero je Napoleon III. že toliko storil iu zarad ktere je skoraj ob ljubezen pri svojih podložnikih prišel, - - se druga liberalna stranka, ktera ima večino in kteri ni vse eno, če se trancosko posada v Rimu zmerom naprej, in na nedoločen čas razteguje'\ Dopisnik trdi, da je francoski zastopnik to prav resno razlagal in sicer v imenu cesarjevem oficijelno ne lo papežu, ampak tudi kardinalu Autonelijii. Sicer pa g. zastopnik brez ovinkov prerokuje, da se prihodnjo spomlad vojski ni izogniti.
Iz Londona poroča tetegraf: Liberalna večina je zdaj zmagala za 108 glasov.   Pričakuje se, da bodo mnogo volitev zavrgli.
Poročila iz Londona obetajo, da se bo nova niža zbornica 10. dec. odprla. Prvo dni se bodo opravljala uvodna opravila. Med temi bo zaprisc-zanje največ časa jemalo. Tri dni bodo gotovo poslanci zaprisegah — vseh vkup je 658, potem se bo pravo zasedanje še le začelo s prestolnim govorom.
V Londonu zopet nekoliko strahu prizadevajo Fenijanci, kajti fenijanstva prvomestnik 0'Neil je zopet poslal irskemu narodu nov manifest, kteri se posebno peča z novimi volitvami, ravno tako obsojuje Gladstoncjevo politiko, kakor konservativce in pravi, da je Gladstoncjevo prizadevanje pripomoči Ircem do njih pravic samo hinavska sleparija, po kteri bi se imel irski narod za svojo ncprodajljivo pravico do samovlade golufati.
Španjska vladajo razposlala oster zanka/, do prvih uradnikov po deželi, da imajo z vsemi sredstvi skrbeli za red v onih mestih, kjer je bilo že kaj neredov. Uradni časnik bo brž ko no v kratkem oznanil krepek zanka/, v tem smislu do vseh uradnij po vseh pokrajinah. Vlade je trdna volja na vsako ceno skrbeti za red.
Na Španjskem se za zdaj še bolj na skrivnem kosati republikanska in monarhična stranka. Prva ni nedolavna, podpirajo jo nehote monnr-bis'ti s svojim nepotrebnim hvalisanjem monarhije in zabavljenjem proti republiki. Ljudski tabori so na dnevnem redu. V Saragosi so ga napravili pod milim nebom in se jih je sešlo 20.(100, ki so vsi izrekli, tla je republika
najprikladnojšn državnu ohlikn ?n Španijo. Zadnjo nedeljo jo velik republikanski tabor v glavnem mostu Mmlii.lii. li kteri mu M prišli republikanski voditelji, ki so poprej po deželi razširjali svoja naeela. V dragih krajih pa so se sešli tudi mnnarhičiii tabori.
'I'e dni je bilo brati, da si turska vlaila prav zelo prizadeva, da bi upor na otoku Kroti z lopa odstranil«; tako ie neki hotela najeti 0 tujih ladij, na kterih naj bi M bili kandijski beguni zopet v svojo domovino vrnili. Porta je hotela neki vse stroške preseljevanja plačati in jo bila tudi že svojemu poslancu v Atenah izročil a mnogo novcev v te namene. Da čulo seje celo. da bi bila pripravljena Kretečanom »polniti, kar bi se dalo vse njih želje iu potrebe in v Kandiji postaviti posebnega knjeza. Kakor pa se zdaj kaže. zastonj se je trudila. Po najnovejši!), poročilih hoče upor na Kreti z nova začeti svojo napade. Iz Aten. iz Carigrada in iz Azije se naznanja, da sta dva obrista pripeljala upornikom ljudi in vojnih potrebščin. Kakor se poroča iz Atene, bili so Turki na Kreti zopet, tepeni. Drž ko no hočejo uporniki napraviti si za zimo trdnih, varnih taborov; spomladi pa, ko se bo na Bolgarskem in po drugih portinih deželah vnel boj. ob enem vdariti jo nad Turčijo iu jo za vselej uničiti. Videti je že iz tega, da so bo orijen-talsko vprašanje drugače reševalo nego z diplomatičiiimi pismi. Da pa diplomati stvarem nič kaj posebno ne zaupajo, jasno je, kor je samo Heust v rudečo knjigo založil 131) pisem v orijentalskib zadevah. Da bi bil pa vse pokazal delegatom, ni nikjer dokazano.
Turška vlada jo znukaznln svojemu poslancu v Atenah, da ima resno tirjati. da so ne hode več pripuščalo pošiljati podpornikov na Kreto; ko bi pa tirjanje nič ne izdalo, naj zažuga. da bi zapustil Atene.
Ita/nc stvari.
* (Imenovanje.) Ministerstvo presvete in nauka je potrdilo uči-teljag. J. Majciger-ja z naslovom profesorskim na viši gimnaziji mariborski.
* (Program Preširnnvo bo s odet na Pumi ji: I. Govor g. Ulricha. J. Domovina, zbor. besede A. Praprotnika. napel A. Nedveda. „Tebi' od MilkeZadrohilkovo iu „Molba" od Kukuljeviča poje gospodičina Ljubica (ioett-ling-Dogovičeva. 4. Strunam, zbor, besede l'Y. Prosima, napev K. Mnšeka. o. Deveti koncert od Doriota . igra nn goslih g. Kos. ii. Grobničko polje dr. D. Donietra, deklumuje g. Ružu'. 7. „Predivo jo prela", zbor. besede Kukuljo-vn a. napev Snsinskega. 8. Lovec, zbor, besedo IV. Marna, napev A. Nedveda. 9, ,.SIavjaiiiir. fantazija po slovanskih napevih M violončel in glasovir sestavil J. Oertel, igrata gg. Kavič in Pi.\. 10. Venec slovanskih pesmi. zbor. sestavil A. Nedved.   12. Splošna zabava.
:: (Čitalnica v slov. bistrici) je 2(J. nov. praznovala svoje ustanovljenje. Izvoljen je bil za prvosednika dr. Vošnjak; za odbornike g. dr. Fr. Ratoj, bilježnik, g. Liinavšek, gostilničar, g. J. Želez nikar, koncipient . K. Cene, župnik v Sniartnein. Pevci iz Frnm-a so nas razveseljevali do pozne noči. Ra/šli smo so že pozno po noči navdušeni in veseli, da se je vsem nasprotovanjem vkljub društvo vendar v življenje spravilo.
* (Katoliška čitalnica v Ljubljani) se je ustanovila. Udeleževalo se je prvega zbora 40 udov moških in ženskih; zbrane je z ogovoroiu pozdravljal grof \Vunnbrand    Volil se je odbor za osnovanje pravil.
* (Kaj bi rekli, ko bi se kaj tacoga pod „rusko knuto" pri godilo?) C. ki. poštna direkcija praška je vzela češkemu časniku „Korana" pravico prejemati navadne časniško marke (po 1 kr.) in mu naznanila, da ima svojo liste tako frankovati, kakor navadna poslanja pod križnim zavitkom (torej 2 kr.). Kesnoje mu jo ie naznanilo, naj skrbi, kako bo svoje liste sama razpošiljala.
Avgusta Thiel-a
;fajg^ kii|»tij;i n z8;Uiiiiio. grebeniino hib žtalitnim ksiiu^iijem
f Maribora,
v gosposkih ulicah v Payerjevi hiši
priporoča za prihodnje praznike .svojo zalogo, ki je na dolenjem St irskem gotovo najbogatejša, in obsega n. pr. več kakor 800 zlatih prstanov po 8—10 gld., več kakor G lucatov prstanov z demanti od 15—80 gld., mnogo tueatov verižic /.a uro, kakoršne nosijo gospodje ali kakoršne gospe, od .'?()—120 glđ., iz glasovite iu c. kr. privilegovune fabrike zlatih verižic gospodov lhillzani in Fiissl na Diinaji,
kterim so Je na vseli velikih svetovnih i/lo/fi.-ih podelila prva nagrada: razen tega še kratke častniške verižice in prav bogato zalogo zlatih uhanov in popolnih garnitur. Na dalje je založeno, da nikdar tacega, dobrih srebernili y;lic in vilic v nožnicah za eno, do skrinjice za 12 oseb, velikih žlic. za juho lil smetano, cedil za čaj, klešeic in sipnic za sladkor, posodic za gorščico (žajnot) itd. itd. itd.
Vse to blago je zaznninovaiio sprotipaznim znamenj eni o. kr. urada za kov in p u II oi r o v an j e , kar kaže , da je blago pravo, nepopačeno.
Razen tega se nahaja pri njeni nenavadna zaloga kineške sreberniiic.
r> V.VV 1\
ia—ifiimiiii—ii iiiiimi ■mnnnMiinwwimii iin m iiamun 11 m
Naznanilo.
Podpisani s tem. spodobno naznanja, da bo od 2. decembra naprej napravil v hiši št. 34 v (iraškem predmestji zalogo toliko priljubljenih umetnih močnatih izdelkov, in da bo od te dohe naprej zmerom dobro založen z različno moko iz prave banaške pšenice, ki se bo suho po-mlevala. Tudi se bode pri njemu lahko vsako žito zamenilo za moko, in se žito tudi prodalo.
Zapisek cene lahko dobi, kdor ga tirjn. V Mariboru 25. novembra 1808.
IiUdwig- Franc,
j ■<    ; m k umetnega mlina v Lipnici.
Cena moke.
Za potov denar brc?; odgovornosti, da bi so cena povekšaln, v avstrijski vrednosti za
dunajski cent.
	I 11)0 funt.	
	■ In ii	
1* eničn.i moka.	Igl-	
Cesars ki cvet, posebno lična	11	_
	10	_
Pekovska,, .....		_
Prednj a moka, lična    . .	8	_
M o k a z a ž e m 1 j e  .  .  . .	(i	_
Srednja moka, bela .   . .	s	—
„         „   , rajava . .	4	—
Beli gres, debelo mlet   . .	11	
„      „     drobno   „     . .	U	
Il/ena moka.		
R ž ena moka, cvet    .   . .	7	50
„         „      belkasta . .	6	00;
Rž ena moka, rajava n        * zrna
ijdova moka itd.
Ajdova moka, prve vrste
srednje „ Polenta, lična ....
11 I — iT u r š č i n i g r e s, bel in rumen U —Kaša, brezmočnata .   .   . .
[Zmešana moka [Otrobi, pšenični rženi
KHi funt..	
■ lun	pet
Bi-	kr.
5	_
4	—
12	
n	
6	_
4	r>o
2	75
2	G0
2	40
Dunajska borza od %. decembra.
5% metalike  58 fl. 70 kr. Kreditno akcijo 242 fl. — kr.
•">% metalike r. obresti v maji in nov. 00 fl, 20 London   118 it. 30 kr.
narod, posojilo  04 fl. 25 kr. Srebro   117 fl. — kr.
18G0 drž. posojilo  91 fl. 75 kr. Cekini   5 fl. 57 kr.
Akcije narod, imnko 680 fl. — kr.
Izdatolj in odgovorni vrednik Anion Tomšič
Lastniki I Dr. .In/r Vodnjak in drugi.
Tiskar laluiird .liui/.ič