171. številka. Ljubljana, četrtek 29. julija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dao, isvzemsi ponedeljke in dtieve po praznikih, ter velja po po iti prejenian za avstro-o gorske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gL aa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec l gld. 10 kr. Za poSil janje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dciele toliko več, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in aa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od cettriBtopiie petit-vrste 6 kr.} če ae oznanilo eukrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „ Narod nej tiskarni" v Kolmanovej hiiL V LJubljani 23. julija. Poročali smo uže zadnjič, da je bil tukaj sen slovensk list, ki trikrat na teden izhaja, zaporedom dvakrat konfisciran, tako da njega naročniki kar cel teden nijso nič v roko dobili. Uzrok konfiskaciji sta bila polemična dva članka o Medvodskej aferi in kar je okolo nje. Tudi »Slovenski Narod' je bil pred nekaj dnevi spet konfisciran, in sicer samo zavoljo dopisa iz Ptuja, ki je povedal nekaj o c. kr. šolskem nadzorniku, ljudskem učitelji Rannerji, kar bi bil pisalec pred porotniki lehko kot istino izkazal in zagovarjal. „Laibacher Tagblatt" pak, organ kranjskih nemškutarjev, ki izhaja pod nadzorstvom istega c. kr. državnega pravduiitva kot mi, prinesel je bil pred nekaj dnevi po dunajskej „Allg. Ztg.u posnet člančič, v katerem se nekako norca dela iz potovanja našega c. kr. deželnega namestnika po Dolenjskem, češ, da je bila to le nekaka prazna n acij o nal-k l e-rikalna demonstracija. „Laib. Tagblatt" zavoljo tega zabavljanja na prvega uradnika nij bil konfisciran in vendar bi človek skoro mislil, da je en c. kr. dež. predsednik, ki v deželi cesarja zastopa, še vendar majheno bolj važna uradna osoba nego kak šolinošterski nad-zorniček. PredsinoČnjem 27. julija pa „Laib. Tagblatt" prinaša na isti dan, ko je bil „Slov.u konfisciran drug uvodni članek, ki se strastno obrača zoper obstoječo vlado. „Tagbl." pravi v članku: „Ein neues Experiment des Grafen Taaffe" od besede do besede tako-le: ,,AUfin da fiillt cs uns ein, dass os die gogen-wiirtige Kegiorung gewcson, die am Schlusso dur lctzten Kuichsrnthssaison zu cincm wirklich par-lamctariscb unwiiriligou Mittel gogrittcn, um Svetla stran in temna stran. Očitalo se je nekje „Slovenskemu Narodu", ka prepovršno opisuje narodne svečanosti in izlete narodnih društev. (Mi se na dotično očitanje nijsmo ni najmenj ozirali, ker je izviralo od Ijudij, ki niti naročniki našega lista nijso. Ur.) Dali je večina naročnikov z~res zaljubljena v široko opisovanje različnih veselic, ne usojam se tvrditi, ampak to rečem, da je naš dnevnik v sedanjej obliki premajhen in da mu nij lehko mogoče bilo zraven obširnih deželno-zborskih obravnav donačati še obširnejših opisov veselic, katere so se vršile v poslednjem času. Sprejem zagrebškega „Sokola" je bil sicer obširneje opisan, ali po mnenji „nekaterih" baje ne zadosti navdušeno. (? Ur.) To mi daje povod, da osvetim doček sogar die liegrilndung des VVurmbratid'schcn Antrages I zu hintortreibcn. Diese Kegiorung, die die I fumoMen bohmischen Sprachenzwangsartikel itiB Leben gcrufeti, dio die Zustiinde in Krain auf eine Stufe gebracht, wie sie bisher trla ter noeh ole be stan don, wird wohl schworlich die Spraclionzustiiiido im polvglotten Ocsterreich derartig svsteraisiren." Torej vlndi se očita, da nevredna sredstva rabi, tedaj goljuf;!; vladne naredbe se imenujejo „famozne" in nesramno laže se, da je zdanja vlada na Kranjskem tako žalostne razmere naredila, kakor še nijso bile! To je vendar nesramno. Ali „Laib. Tagbl." tudi zavoljo tega nij bil konfisciran. Mi nikakor ne govorimo s tem za konfisciranje „Tagblatta", ker mi smo za tiskovno svobodo, katero privoščimo tako svojim protivnikom kakor sebi. Pa samo tako kakor sebi. Mi se namreč — Bog nam grehe odpusti — nikakor ne moremo k tako idealno krščanskemu mišljenju povzdigniti, da bi svojemu političnemu in narodnemu sovražniku večjo svobodo privoščili nego jo sami imamo. Vendar o tem dalje meditirati se nam nevarno zdi, — nazadnje nas konfiscirajo, ko o konfiskacijah govorimo. Vraga se ne sme na steno malati, pravijo. Mariborski škof pospeševatelj germanizacije. Od Dravinje 24. julija. [Izv. dop.] Naše šolstvo je sedaj centralizirano v Gradci, v deželnem šolskem svetu, kder nemarno Slovenci nobenega zagovornika. Kakor sedanje razmere kažejo, smeli bi upati, da se vsaj jeden izmej šolskih deželnih svetovalcev Hrvatov na Slovenskem od dveh stranij, od svetle in od temne. Če sorodni bratje pridejo v pohode k sorodnim bratom, uže dolgo časa ločenim, je naravna stvar, če je sprejem srčen in ljubeznjiv. Tako se je tudi Ljubljana oblekla v praznično obleko, in sprejela je hrvatske brate dostojno, navdušeno. Vsakemu pravemu Hrvatu seje srce treslo veselja in radosti, ko je opazil in videl, koliko simpatij ima njegov narod pri bratskem narodu slovenskem, marsikatera solzic* se je otrnila iz očesa hrvatskega kakor tudi slovenskega v raznih fazah te redke svečanosti. Koga nij ganilo, ko je gledal, kako navdušeno je bil pozdravljen naš stari oča dr. Bleiweis, kako so ga vzdignili Hrvatje precej pri vstopu na roke, ter ga nosili na častni sedež mej staroste „Sokolov" ! Vsi sokolski klobuki so se vzdignili v zrak, pera sokolska so štrlela očetu nasproti, „živio!" se je oril gromovito — bilo časi potegne za narodne pravice in svetinje naše, namreč oni, katerega tja odpošilja labod-ska vladikovina. Da pa še niti večinoma narodno duhovenstvo ne more narodnega moža dobiti kot zastopnika v deželni šolski svet, tega je kriv nje sedanji škof Stepischnegg. On kaj takšnega ne trpi in zabrani, kder in dokler more. To se popolnem zlaga z vsem njegovim nemškim mišljenjem in htetjem, z vsem njegovim dosedanjim dejanjem in nehanjem. Rodila ga je slovenska mati, a on je renegat, njegovo srce bije le za nemštvo. Vsi njegovi literarični proizvodi pisani so nemški in za nemštvo. Veliko - Nemec Schmerling se v St. nij ukunil in Stremavr je pred odhodom svojim ustregel čutu hvaležnosti, nasvetovavši ga v odlikovanje s Franc-Jožefovim ordnom. Da se misliti, kako sitno more biti narodnemu duhovenstvu klanjati se takšnemu „šefuw. Najizvrstnejši možje, daleč in po pravici sloveči kot velezaslužni za narod, državo in cerkev, prezirajo se naduto in porivajo na stran samo za to, ker se ne sramujejo svoje slovenske matere. Najvažnejša mesta zavzemajo ali „božji volki" ali odlični nem-škutarji. V dokaz bodi naveden le šolski deželni svetovalec M. Pack in celjski opat VVretschko. Prvi je vseskozi dobra duša, pravi „božji volek", ki ne bode ničesar zlomil, ničesar naredil. Duhovenstvo spodnje-štajersko in Slovenci slobodno trdimo, da v šolskem deželnem svetu nijsmo zastopani. Drugi je pa itak znan kot nemškutar. Nij treba več o njem pisati. Le to omenim, da obadva dobro odgovarjata nakanam škof Stepischneggovim, zlasti opat AVretschko. Tega je tako vesel, da je baje nedavno izustil: „ieh konnte denn nach Cilli doch keinen bessern Mann stellen". Dogme, izvrstneje nij mogel karakterizovati Škof Šteje to res navdušenje iz srca prihajajoče. — Kdo nij bil ginjen, ko je videl splošno priljubljeno gospo Valentovo in jo slišal govoriti, ko je s krepkimi in zbranimi besedami pozdravila hrvatske Sokole, ter jim pripela na zastavo durilo ljubljanskih Slovenk V — Kdo nij občudoval gorenjskih naših kmetov, k; so s toliko samosvestjo in s tolikim navdušenjem prišli iz svoje lastne inicijative pozdiavljat hrvatske goste? Vso to je bilo zares prelepo, tako, da se kaj takega niti opisati niti povedati ne da dostojno. Kdor je bil priča te svečanosti, mora pritrditi, da naš narod slovenski živi, da se zaveda. Sokol hrvatski je bil v Ljubljani sprejet tako, da ne more biti lepše. Kaj pa drugi hrvatski gosti brez rudečih srajc? — Saj jih menda nij bilo nič, kali? — Ililo jih je nekoliko, bilo, hočem imenovati samo tri, katere pischnegg sebe in svojega "VVretschkota! Po takšnih skušnjah je tedaj opravičena bojazen, katera se zadnje dni javlja pri narodnem du-hovenstvu. Ta, zlasti mariborska, pravi, ka hoče škof Sfeppischnegg na mesto vsled avanziranja za stolnega dekana iz deželnega sveta izsto-pivšega M. Packa vanj potisniti svojega dvornega kaplana J. Schuscha-ta, napravivši gs. za kanonika. To je popolnem verjetno. Vse priprave kažejo na to. Dvomi kaplan je v Škof Stepischnoggovem smislu dobro „prepariran", ob enem nadarjen z negativnimi lastnostmi sedanjega šolskega svetovalca in pozitivnimi celjskega opata. Zato smemo uže naprej osve-dočeni biti, da bodemo, nko škof Stepischnegg svoj namen doseže, Slovenci v deželnem šolskem svetu zastopani še slabše, nego do sedaj. Pravo je, da se škof Stepischnegg zelo boji narodne slovenske razburjenosti. Zato postopa jako oprezno in videzno postavno. Vendar pii tej stvari je ukrenil na stranpoti, menda zato, da svoj namen tem gotovejše doseže. Sicer je Škof St. navado imel, da je tistim pismeno ali ustineno namignil, kateri naj bi za razpi-Bani kanonikat prosili. Takrat baje tega nij storil. Vsled tega je samo jeden jedini kompe-tent, namreč njegov dvorni kaplan. Ali tedaj nij več zanesljivih nemškutarjev v škofiji našel, ali ga hoče na vse kriplje in varnim potem dobiti v kapitel in kot spodnje-štajersko ničlo pošiljati v Gradec. Duhovenstvo je pričakovalo, da bode po nastopu Taatfejevcga ministerstva zastran kompetiranja za narodnjake boljše. Nadejalo se je, da bodo pozvani spretni in zaslužni možje: Meško, Čuček, MikuŠ, dr. Ulage, Bohinec, dr. 6uc, Hajšek, Herg, Ogradi, Kandut itd. Da morajo pa takšni možje za „tak'nim" dvornim kaplanom ostajati, to je duhovnike zelo razburilo, škof Stepischnegg se jako moti, ako misli, da si je svoje sploh uže kritično stanje polajšal. Večina je narodna. Ona uže sedaj zoper voljo in ukaze škof Stepischneggove zahteva v konferencah slovensko-cerkveno ura-dovanje. Ne dvomimo o končnej zmagi. Večno ne bode molčala in slovensko ljudstvo je bode podpiralo. Slovenci nijsmo voljni večno molče* prenašati, da bi nam naši višji verski pastirji, zlorabeč svoje mesto, ovirali narodno napredovanje, namesto da bi nas podpirali po zgledu drugih katoliških škofov, zlasti pa pravoslavnih vladik. Škof Stepischnegg nas s peščico nemškutarjev svojih ne bode užugal! Zato mu bodi v svarilo: „quousque abutere patientia nostra!" sem opazoval, kako so se tiščali skupaj vsi trije, kakor zapuščeni piščanci brez kokle: Vsemu svetu nepoznani Od nikogar spoštovani kakor bi rekel Jenko. Dr. Bogoslav Šulek, pravi član jugoslovanske akademije in hrvatski pisatelj, grad-jevni savetnik Augustin in advokat Anton Zo-ričič, stari Ilirec, so se mi tako nekako smilili, ker nijso imeli rudečih srajc na sebi niti sokolskih klobukov nijso imeli in zategadelj se nihče nij prav zmenil za nje. Jaz mislim tako: da je vse hvale vredno, če stopa Sokol poleg Sokola, profesor univerze z čizmarom, medicine doktor z židovskim praktikantom, sicer pa tudi držim, da je en pravi Hrvat brez rudeče sokolske srajce vendar več vreden, kakor pa pet ali deset Nemcev ali judov, če tudi imajo sokolska peresa za klobukom. Politični razgled. IVotrnnJo «1 «■*:«» I«». V Ljubljani 28. julija Nemško liberalna stranka, katero vodijo v Avstriji judje, od nekdaj uže na to dela, da bi deželni zbori izgubili svojo veljavo, a da bi se vsa teža prevalila na državni zbor. Vendar pa razločujejo one deželne zbore, v katerih imajo večino sami, od onih. kjer imajo večino ali Slovani ali konservntivei. Posehen trn, ki jih zbada, je galiSki deželni zbor ; nadenj zlivajo svojo jezo po svojih novjnah zato, ker hoče svojo uže zdaj veliko avtonomijo še razširiti, samo „da bi Nemce udušil". (Jališki deželni zbor si pridržava namreč pravico, da v vseh jezikovnih deželnih zadevah samo on odločuje. Zato je gališki deželni zbor tudi sklenil, da se ima po šolah židovski veronnuk podučevati poljski. Nij torej čuda, če se penijo nad tem sklepom dunajski nemški židje. Nemških cent ml Uto v modrost je po praškoj „Politik" tate: 1. Oni hvalijo in bogato svojo stranko in svoje delovanje; 2. Sumničijo in grdo nasprotno stranko, 3. Kriče', da je samo nemško-liberalna stranka zmožna vladati; 4. Prejšnja ustavoverna vlada mora priti na krmilo, ker zdanja ne velja nič ; 5. Kričanje, da se nemštvo zatira, in 6. Jedinost nemško-liberalne stranke. To zadnje pa je več kot pobožna želja, kajti centralistiška stranka še nigdar nij bila bolj nesložna nego je zdaj, ter je složna v neslogi. V mik nI«* «!r&tav«». Kako delata BolffarijA in Vshodnja Rumelija na svoje združenje, o tem poroča „P. C." tako-le: V Bolgariji se v vseh strokah državnega življenja, posebno pa v vojaškej živo giblje. Vsak dan pride iz Ismaila in Kenija v podunavske luke dosti orožja in streliva, katero se vse prevaža z vozovi na vshodnje-rumelijsko mejo. V bolgarsko armado stopa dan za dnem več Rusov, njih število je uže sila veliko, in bolgarske „družine " bodo kmalu imele več ruskih vojakov nego bolgarskih, ako bodo še na dalje Rusi tako pritiskali v Bolgarijo. Javno se govori o združenji Vshodnje Rumelije z Bolgarijo. Trije vodje vshodnje-rumelijske stranke za združenje so prišli v Trnovo in se z Bolgari dogovarjali, kdaj bode treba udariti. Sklenili so, da se gibanje prične jeseni ali pa po zimi, ker tačas bi Turčija težje zasedla balkanske soteske. Bolgarija in Vshodnja Rumelija imata skupaj 150.000 dobro izurjenih vojakov. Dvoje se denes preklicu je: prvič, da Turčija nij še odgovorila na skupno noto evropskih vlastij, ker se je v zadnjem trenotku še premislila in drugič, da angleška kraljica sultanu v Carigradu nij poslala pisma. Na celem zdanjem položenji vstočnem pa to nič ne spreminja. Evropske vlasti, ki se mnogo nadejajo od svojega koraka, bodo poslale svoje ladije na Bospor; temu skupnemu ladijevju bode baje ukazoval angleški podadmiral Šey-mour, kakor piše „P. C." Baronet M. Sevmour To je, kar je narodno čut žalilo in kar se je sploh opazovalo po Ljubljani. Hrvatski Sokol nij bil čist, bilo je dokaj Nemcev poleg (trije celo iz rajha) in judov, brez Magjara tudi nij bilo, katerih nobeden nij umel hrvatskega govora, ampak so šli v Ljubljano „der hetz halber". Nij torej čudo, ka so se zgubili nekateri tako zvani hrvatski Sokoli v judovske ulice, kjer so v nekej nemčurskej krčmi fratemizirali z nemškutarji, pa da so ljubljanski nemškutarji potem hvalili hrvatske Sokole kot izobražene, nemški govoreče ljudi, i Ker ne pišem z nakano, da zbadam koga, ampak, da se izogne prihodnjič sličnim nepo-i dobščinam, bi svetoval odboru, naj drugikrat bolje pazi na goste, t. j. naj jih drži v evidenciji, poiem se ne bo dogodito, da l i se i grlil Nemec in jud, a zametaval pravi Hrvat ali Slovenec, kakor so je zgodilo na Bledu, je zdaj 78 let star. Vse Iadijevje se bode bije zbralo pri Malti. Najnovejši telegram iz C i-rigrada pa javlja : Denes je porta odgovorila na skupno noto velevlastij; v svojem odgovoru naglasa, da se želja berlinskega kongresa ne vjema s6 sklepom berlinske konference, motri vprašanje se strategiČnega in plemenskoga stališča. Dalje pravi Turčija, da Grške j ne more odstopiti Janine in Mecova da pa hoče dati Orkom koncesij in prosi velevlasti, naj poob-la8te svoje poslanike v Cirigradu, da bi se dogovorili zaradi definitivnega določenja grško-turške meje. Angleška spodnja zbornica je sprejela z večino 6f> glasov zakon ob oškodovanji irskih najemnikov zemljišča. — V afganistanskih zadevah pa je izjavil v spod njej zbornici lord Hartington, da se je Ahd urah man proglasil emirom z odobrenjem AnRleške. Od tega čina nadeja se angleška vlada miru po Afganistanu in da se bodo angleški vojaki jeseni vrnili v Indijo. Vendar pa Anglija ne zaupa afganistanskej politiki, ki tudi ne more odstraniti skrbij. Z Abdurahmanom Anglija nij sklenila kake oficijalne pogodbe nego se mu je dala pomoč, da se bode kot emir vzdržal, a naznanilo se mu je, da ne sme imeti nobenih zvez s kako tujo državo. Anglija se tudi ne bode vmešavala v njegove notranje zadeve, ona ne zahteva svojega rezidenta v Kabulu. Anglija pa se nadeja, da bode novi emir poslušal njen svet. Za zdaj ga bode Anglija podpirala z novci in poslala tudi nekaj kanonov. Dopisi. Iz kostaiilevlške okolice 25. julija. [Izv. dop.] Bližnji nam sv. Kriški občinski odbor je v seji dne" 18. julija izvolil jednoglasno g. c. kr. deželnega predsednika v priznanje uda-nosti in zvestobe za častnega uda svoje občine. Pa tudi gosp. Viljema Pfeiferja, župana v Krškem, deželnega in državnega poslanca, za blagor naš črez vse vnetega gospoda, v znamenje zahvale in zaupanja, katero do njega imamo, je izvolil za častnega uda one občine. S kako velikim veseljem so povsod pri nas sprejemali in pozdravljali gosp. deželnega predsednika na njegovem potovanji, to nij moči popisati. Mesto Kostanjevica je napravila dva slavoloka na mostu, ko se pride v Kostanjevico. Na slavoloku je bil slovenski pozdrav« nad katerim so vihrale zastave, v sredi cesarska, na straneh slovenske. Tam pozdravi gospod župan kostanjeviški gospod predsednika slovensko in mu naznani, da ga je občina kostanje-viška izvolila za častnega uda, za kar se gospod predsednik županu zahvali; potem se mu poklonijo c. kr. uradi od sodnije in davkarije in mestna domača straža samih mestjanov v do-mačej vojaškej opravi. (Ker je uže drug do- kjer je araižer ljubljanskega Sokola meni nič tebi nič spodil od dveh miz našega „Specta-bilisa" iz Zagreba, pa ko se je ta pri nekej stranskej mizi sč svojim društvom sedeč ob tretjej uri popoludne pritožil omenjenemu aranžerju, zakaj ga je odgnal tamkaj proč, kjer je še vedno dosti prostora ostalo, in zakaj da ne dobi juhe, ko so uže vsi drugi do pečenke prišli, je celo hud bil aranžer nad „Spectabilisom", kateri je vsled tega tudi hud postal, ter je prišel ob vso dobro voljo in ob ves humor tisti dan. Hočemo radi verjeti, da aranžer nij zlo mislil, da je skrbel po dolžnosti svojej v prvej vrsti za Sokole (fideles et infideles) in gonil proč ljudi brez rudeče srajce in brez sokolskoga peiesa, ali toliko takta bi mu vendar moralo ostati, da ne goni nepoznatih ljudij nepristojnim načinom iz sedežev in da jdi ne pusti — brez obeda. ., pisnik sprejem popisal, moremo menda tu nekoliko dopisa izpustiti. Ur.) Potem se g. deželni predsednik mimo drmega slavoloka, s cesarskimi in slovenskimi zastavami okinčanega, odpelje proti Št. Jar-neju in pusti pri nas upanje, da bomo zadobili vendar enkrat zaželeno boljšo prihodnjost. posebno, da se nam vendar uže odstrani svojeglavno in nepostavno na vse občinske urade nemško dopisavanje okrajnega glavarstva krškega, katero je dozdnj na vse al oven sk e vloge samo nemško dopisavalo. Mi smo od dopisnika imeli dokaze, akte v rokah. Ur.) Le ene vrstice na nobeno županstvo nikdar v slovenskem jeziku ne pišejo, slovenskega dopisavanja nij nič od okrajnega glavarstva, vse se nemško rešuje in dopisuje, kakor bi pri nas nemška županstva bila, akoravno so vsa slovenska, in bi vsa rada, da hi se jim v slovenskem jeziku dopisovalo, ker mnogokrat ne morejo razumeti, kaj okrajno glavarstvo hoče. Neresnično je bilo torej poročilo okrajnih glavarstev, da na slovenske vloge slovenski odgovarjajo, kar je g. predsednik na interpelacijo slovenskih poslancev v 14. seji deželnega zbora odgovoril. Upamo pač boljšo prihodnjost, ker so se nekateri župani osobno pri g. predsedniku pritožili. ■z Idrije 24. julija. [Izv. dopis.] Pred več časom smo uže, hvala Bogu, dokončali SOOletnico našega rudnika; ples in plosk je vtihnil, zastave in okinčanje sploh je zginilo, ljudje so spet v normr.lni stan stopili in se svojega vsakdanjega dela brez truda poprijeli. Naše majheno mestece je pri tej priliki nekoliko prijaznejšo postalo, ker dotični posestniki so večjidelj hiše belili in še celo notrrnje pohištvo se je od nam dohro znanih Hudij na „polkoveu stroške popravilo. Ali vendar vse omenjeno delo nij bila glavna misel marsikaterega rudniškega veljaka, marveč se je večini teh „možakov" uže dolgo časa 8enjalo o „križecu", katerega bode pri tej priložnosti za „odlično" delovanje dosegel; pa kaj čemo : rudnik obrača, a vlada obrne! Sicer je brez dvombe v zadnjem preiskovanji ministerijalni tajnik g. Ilesek vladi oči odprl, kako sebično se tukaj dela . . . Vidilo se je, kako pravično je vlada nastopala. — Gospod Onderka pa na primer nosi od te dobe me ter dolg nos, in tolaži se samo s tem, da bo baje v kratkem avanziral in v drug kraj z boljšimi dohodki prestavljen. Bog ga usliši, — le v drug kraj! Od Posavja na slovenskem Štajerskem 24. julija. [Izv. dop.] „Preljuba resnica o kje Kakor rečeno, nehčemo dolžiti in zbadati nikogar, ampak več opreznosti bi pač pripo ročali našim aranžerjem sličnih veselic, posebno napram nepoznatim gostom, kar je vse-kako neugodna stvar, ako se po nepotrebnem podi od stola in razžali na slovenskej zemlji gost iz Hrvatskega če je tudi Slovenec, kakor je naš „Spectabilis" še zmirom Slovenec, to je znano, in ima dobro srce, ker jo rekel, da se je sicer jezil prvi mah, ko j;? to gledal od temne strani, potem pa da je obrnil stvar, da jo je pogledal od druge svetle strani, in se je pričel smijati samemu sebi in aranžeru, ka sta oba bila tako nagla, da sta se skregal., skoraj, ali se itak nijsta. Če se vidita še kedaj na Bledu pri Pe-tranki, bi rekel, bosta skupaj pri enem stolu obedovala in bratinstvo bosta pila, tako se mi zdi, ker ja poznam oba. —v. si doma!" — Pisale so vse novine, da je namestnik baron Kflhek na poslanca Suca interpelacijo glede rabe slovenskega jezika odgovoril, da na spodnjem Štajerskem govori vsak uradnik slovenski, in da se je v jednem desetletji samo enkrat pripetilo, da se je jedna slovpnska vloga rešila nemški. Take novine. Ali je njih ekscelencija gospod baron Ktlbek tako govoril, ali drugače, n\m vse eno, konstatirati samo hočemo, da kar se v onem odgovoru trdi, nij resnica! Denimo, da uradniki na slovenskem Štajerskem res vsi brez vsake izjeme slovenski govore. Vprašamo pa, koliko izmej njih slovenski piše in koliko v obče jih je slovenske pisave zmožnih? Resničen odgovor bi Slovencem bil tužen odgovor. Igitur: Treba je skrbeti, da so sedanji uradniki malo naučijo, in da je treba dalje skrbeti, ka nam dohajajo v bodoče iz srednjih in visocih šol možje našega jezika popolnem zmožni. Mi gospodu namestniku lehko na uho povemo občino, ki skoro jedino slovensko ura-duje, in le tja nemški piše, kjer razumljeni« slovenskega jezika nij pričakovati. A kakor gospod namestnik za jedno desetletje našteje jeden slučaj, tako naštejemo mi tri, ko se je onej občini veliko let sem slovensko odgovo- ; rilo na sto in sto slovenskih vlog, da je dotični občinski uradnik radi tega okrajnemu glavarju osoba ingratissima, itd.! — Pisači pri sodnijah, davkarijah, okrajnih glavarstvih, kje ste, kojim se obravnave se slovenskimi strankami narekuje slovenski? Ali slovenska ustmeno prednešena tožba, ali pritožba nij slovenska vloga? Poj te, gospoda, ki interpelacije o rabi slovenskega jezika tako odgovarjate, poj te, po-lukajte v akte okrajnih glavarjev, okrožnih in okrajnih sodnij, v zemljiščne knjige, v davkarije, v akte okrajnih šolskih svetov, šolskih nadzornikov, šolskih vodstev itd. in videli bo-dete, da se slovenski jezik v uradih zametu je ! Iz Hlarlbora 27. julija. [Izv. dopis.] Da gospod namestnik štajerske dežele baron Kiibek nij resnice govoril, koje slovenskim poslancem v deželnem zboru štajerskem dne 30. junija 1880 na znano interpelacijo odgovoril, da znajo vsi uradniki na spodnjem štajerskem slovenski in da tudi občujejo in uradujejo v tem jeziku, — izvolite iz sledečega posneti: Pri mariborskej okrajnej sodniji levega brega ne znajo čisto nič slovenski: 1. Dr. Borges c. kr. sod. adjunkt, kateri je zidov, rojen na Češkem kje, in je hud sovražnik slovenščine. 2. Dr. v. Foichich, c. kr. sod. adjunkt je trd Nemec, in tudi slovofag, pa se slovenski uči, seveda toliko, da je ime in da potem lažje avanzira, a ne da bi znal. 3. G. Puli* c. kr. avskultant iz Gradca, trd Nemec, in sovražnik Slovencev, ne zna nič slovenski. 4. (i. v. Fladung C kr. kancelist, trd Nemec, ne zna nič slovenski. 5. GK Sehneiderj nemški Pemec, ne zna nič slovenskega (knjigovodja.) Pri sodniji mariborskoj desnega brega ne znajo slovenski: i. Gr, Prarhberger c. kr. sod. adjunkt. J. G. S c h i 11 i n g c. kr. sod. adjunkt. 3. G.Forstner c. kr. kancelist. Pri sodniji v Rogatcu ne zna nič g. R u in-pler c. kr. adjunkt, pri sodniji slovensko Bi- striškej ne zna nič g. Berghaus c. kr. kancelist in g. Hilbel c. kr. zemlj. knjigovodja, in še veliko več, katerih imena pa mi ne pridejo hitro na um. Pri okrajnem glavarstvu mariborskem ne zna nobeden pisati slovenski, govoriti samo: g. glavar za silo, g. Grill za silo in Kruletz & Korbar. Pri davkariji Mariborskej ne zna inšpektor S c h a f f e 1 nič, adjunkt J e n a 1 nič, adjunkt Grill nič i. t d. Prosim vzemite to na znanje in porabite te date, ako Vas je volja. Zaslugo si boste pridobili, ako pomagate, da se teh ljudi znebimo. Slovenski uradniki služijo mej Nemci, a taki nevešči Nemci služijo mej Slovenci!! iS Ptti|a 25. julija. [Izv. dopis] Brez-taktnost naših nemčurjev prespga uže vse meje. V zadnjič sklenoli so naši mestni očetje, kateri se pa radi od slovenskega kruha žive, in kateri bi ga brez slovenščine pri nas le pičlo jedli — da pristopi naša občina h glasovitemu „schulvcreinu", čegar agitatorični smoter je v vašem cenjenem listu dobro narisan bil. Slobodno jim, barem imajo preveč peneza za — proč vreči. Ko je 5. t. m. čestito, neustrašljivo duhovenstvo iz dekanovine Ptujske, Velikonedelj-ske ter Zavre ške v Ptuji, kakor je „Slovenski Narod" v listu od 17. t. m. št. 1C1 poročal, se predrznola skleniti poslati prošnjo na visoko c. k. ministerstvo za bogočastje in nauk za uncljavo naščine pri župnih uradih na Slovenskem, — takrat bil je ogenj v strehi in pri nas je nemščina, tako so nekateri kri-čači vpili v najhujšej nevarnosti. In kaj store? Brzo belo roko v roke, sklene se kontra-resolucija in hajd po mestu podpise nabirat pri naših od slovenskega kmeta živečih mestjanih. Nerešljiva nam je uganka, kaj našega župana !„e tutti quanti" briga, v katerem jeziku naše duhovenstvo uraduje. Iz Dubrovnika v Dalmaciji 18. jul. [Izv. dopis.] (Opomena ljubljanskim trgove i m.) Buduči da Trst i Rieka po novom carinarskom zakonu izvan austro-ugarske carinarske zveze bivaju i zato sve što iz tih miesta po trgovini u Dalmacju dohodi, kao iz inostranskih zemalja dolazeče, pod carinarski davek (Zollabgabe) spada, bilo bi važno i trgovini i narodu koristno, ako bi se dotični trgovci iz Ljubljane požurilli razširiti njih trgovinu po ovoj zemlji, jer Ljubljana je najbližje miesto za nas u carinarskom okružju, iz kojega bi se razne stvari domačog izvora dobiti mogle, i to po moma mnjenu jeftinije nego iz drugijeh miesta. Na priliku davam znati, da se veči del sirovoga kako isto iztopljenoga masla u nas poarčenega kroz Trst iz Milana dobiva; nu promislite jeli je to žalostno i na koju škodu naše trgovine. Tako isto biva i sa drugiem raznim stvarima Čovečke potrebe. Iz Dubrovnika mieseca lipnja 1880. J. Burger. Domače stvari. — (Iz Ljubljane pobegnil.) Do-zdanji urednik „Laibacher Tagblatta" in dopisnik dunajskih listov, od tukajšnje nemške stranke najeti nemški žurnalistični glasnik Hans Kraus je, kakor slišimo, predsinočnjera skrivaj po noči „bei nacht und nebel" iz Ljubljane popihal jo. Ali se je bal tožbe državnega pravdništva zarad razširjevanja neresni- Čnih vestij, ali pa ga je skrbelo, da ga vendar deno Bna Suba kakor smo mi zadnjič terjali T interesu občnem, ali pa so ga pomagali tudi mnogoteri „Manihejci" vulgo d o 1 g 6 v - terjavci iz Ljubljane zapoditi, ne znamo Se avtentično. Šel je in Bog nesi za njim še nekaj taci h tujih „Nemcev" — pa bode hitro mir v našej deželi! V kratkem času je to uže tretji urednik zloglasnega organa naših nemškutarjev, ki z malo častjo popušča tvorišče svojega nehvaležnega dela. Nemškutarski oče Dežman zato eilno popaijen lazi po mestnih ulicah in če sliši kje peti o izdajalcih domovine, popade ga divji gnjev, izvirajoč morda iz čuta, ki mu kljuje v srcu in pravi noč in dan: vitam per-didi! Kaj je tebi tega treba bilo, o ti nekdaj slovenski Korle! — (Nesreča na železnici.) Ljub-Jjansk kondukter je včeraj v notranjskem Št. Petru tako nesrečno z železniškega vagona mej kolesa padel, da mu je obe nogi strlo. Včeraj so mu v tukajšnjej bolnici obe nogi odrezali in težko, da bi pri življenji ostal. — (Požar.) Včeraj preko poludno je gorelo na Črnučah; gost dim smo opazovali tudi v Ljubljani. Natančnejega poročila še ne mamo. — (Strašen požar) je bil kakor se nam piše 2G. t. m. na Gori v Podražkej f a r i. Prikazal se je ogenj po devetej uri zvečer, a do polu jednajste ure uničil je 18 gospodarjem nad 40 poslopij. Natančneji popis se nam je obljubil v kratkem. — (Iz Sežane) se nam piše: Učiteljsko besedo napravijo slov. učiteljski kandidatje iz Kopra s pomočjo sežanskih rodoljubov dne 8. avgusta t. 1. v Sežani. Na sporedu bode: go vor, petje, deklamacija, igra: „Dijakiu in ples. — Učiteljsko konferenco imajo učitelji sežanskega okraja dne 30. julija v Tomaju. O njej spregovorimo še v našem listu. — (Iz Idrije) se nam piše, da dne 1. avgusta priredi idrijska narodna čitalnica besedo v spomin tisočletnice slovanske liturgije na g. J. Leskovičevej pristavi s sledečim programom: Ob 3 V a uri iz čitalnice slovesni odhod z družbeno zastavo in godbo. 1. „ Popotnica", godba — J. Serjun. 2. „U boj", petje — Zaje. 3. „Ouverture", godba — J. Serjun. 4. Govor. 5. „Domovina", petje — A. Nedved. 6. „Slovo od ljubice", godba — Haiser. 7. Deklamacija, „slovenska tisučletnica" od A. Umeka. 8. „Na straži", petje — A. Nedved. 9. Deklamacija, smrt Cirilova, od A. Umeka. 10. Deklamacija, smrt Metodova, od A. Umeka. 11. Komični kuplet vojaka iz Bosne, spremljan z godbo. 12. „NoČni pozdrav, godba — Vogel. 13. „Po-bratimija", petje, 14. Kadrilja. 15. Tombola in potem ples v zgorenjih prostorih. — (Strela) je udarila v mežnarijo v Trbojah, ubila mežnarjevo kravo in užg*la hlev. Ogenj so pa kmalu pogasili. — Ob istem času je Btrela udarila v kozolec kmeta Logarja v Prebačevem in je zgorelo 14 štantov kozolca, kakor tudi bližnji polni kozolec Janeza Zorna. Nobeden teh posestnikov nij bil zavarovan. ki jo razpisuje „slovensko literarno društvo na Dunaji". „Slovensko literarno društvo na Dunaji" je v svojej zadnjej rednej seji dno 8. julija t. 1. sklenilo slaviti spomin tisočletnice, kar je bil uveden slovanski jezik pri službi božjej, s tem, da se razpiše nagrada GO (šestdesetih) goldi- narjev a. v. za najboljši spis, ki bi rešil sledeča vprašanja o slovanskih pismih: A. Glagolica in cirilica. a) Postanek in mejsobojne razmere glagolice in cirilice. b) Kje se je rabila, kje se še rabi in kako se je spremenila cirilica pri posameznih slovanskih narodih V c) Kje se je rabila, kje se še rabi glagolica, in ali bi ustrezala denašnjim potrebam? B. Cirilica in latinica. a) Zgodovina latinice pri Slovanih. b) Katera, cirilica ali latinica, je bolj prikladna slovanskim jezikom? c) Kako naj se cirilica prikroji za slovenski jezik V Kdor reši povoljno vsa ta vprašanja, ali zadnji dve, oziraje se na prve štiri točke, temu se ima podeliti omenjena nagrada. Rokopisi naj se blagovoljno pošiljajo vsaj do konca januarja 1881 brez podpisanega imena, katero naj se priloži v zapečatenem listu, po naslovu: „Slovensko literarno društvo na Dunaji", Wien, IV., Wiedner-HanptstraHNe 40, 111. Stiege, 43. Prisojena nagrada se izplača o velikoj noči leta 1881. Na Dunaji, dne 28. julija 1880. Odbor. Razne vesti. * (Strela) udarila je v Bragarji poleg Novega grada dne 24. t m. zjutraj v hlev M. Kuratov; zgorel je hlev in še G hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. * (Ljubeznjiva ženka.) Neki mlad mož iz Raba na Ogerskem se je v Papi oženil. Po poroki vrneta se oba v Rab k staršem ženinovim. Ženin izroči svojej materi 300 gld. da jih spravi. To je videla tudi mlada soproga. Po noči istega dne vstane, vzeme 300 gl. iz predala, kamor jih je spravila mati, ter ubegne s to svoto. Vprašanje je, po čem se ženinu zdaj bolj toži: ali po ubeglej soprogi ali po 300 gld., katere je soboj vzela? * (Surovost pri Nemcih.) Nemški listi poročajo: Strahovit prizor vršil se je te dni v nemškem Braunschvveigu. Na najvišjem odru pred tamošnjim novim poštnim poslopjem so bili kipar L in k, kame nose k Lechner in njegov delavec Worms. Link je hotel kamenoseku pokazati njegove napake pri delu, a uže takoj s početka je šel nerad s tema možema, ki sta imela nanj piko. lies se vname mej njimi kmalu kratek prepir, Worms zgrabi Linka za vrat ter ga hoče iz strašne višine na tlak vreči. A Link, ki je dobro pazil na vsako gibanje svojih sovražnikov, izogne se hitro. Kamenosek in njegov delavec pa ga napadeta z nova in pahneta s tako silo, da se Link res zvrne z odra, vendar se k sreči še za oder vjame z rokama. Tako je visel Link v strašnih mukah iu klical na pomoć. Moći so ga uže opuščale iu v vsakem trenotku tresel se je, da pade na tla. Ona dva na odru nijsta čutila usmiljenja: tolkla sta ga po rokah, da bi bil izpustil. Linku se posreči, da stopi ua desko in od tam spleza na streho. Neusmi ljena človeka pa sta tuui tja šla za njim in ga se silo hotela na tlak vreći. V smrtnem strahu se Link oklene bruna, ter ga ne izpusti. Zločinca videvša, da ne opravita nič, sta ubegnila. Link se dolgo nij mogel gaii'ti z mesta od silnega strahu. \Vormsa in Lech-nerja je sodnija zaprla. — Potlej pa Nemci vpijejo v svojih uovinah le na slovensko „surovost", če slišijo o kakovih klofutah pri nas ! * (Statistika Bosne iu Hercegovine.) Bosenska deželna vlada je izdala natančne vesti o stauoviiiških razmerah zasedenih provincij. Iz te statistike posueinljemo sledeče: Sarajevsko okrožje ima 1275 vasij 28,31)3 hiš, ima 29.309 stanovanj, 78.200 mo ških, 71.009 ženskih stauovnikov, skupaj 149.209 stanovnikov, mej katerimi je 78.344 mohame- danov, 47.288 grško-iztočnega veroizpovedanjaf 21.298 rimskih katoličanov in 2216 judov. Okrožje Banjaluka ima 853 vasij s 26.897 hiš in 35.248 stanovanj, v katerih prebiva 100.874 moških in 89.1G9 ženskih, skupaj l!i<».043 stanovnikov; teh 42.0 12 mohameda-nov, 114.534 grško-iztočntga veroizpovedanja, 33.104 katoličanov in 302 juda. Bihaoko okrožje ima 589 vasij s 27.295 hiš in 20.266 stanovanj, 94.5110 moških, 82.126 ženskih, skupaj 176:716 stanovnikov; mej temi je S2.305 mohainedaiiov, 89.256 pravoslavnih, 5078 katoličanov 77 judov. Travniško okrožje ima H48 vasij z 28.452 hiš in 27.698 stanovanj, B8.792 moških, 85.012 ženskih, skupaj 184.404 stanovnikov in sicer mohamedanov 58.243, GG.049 pravoslavnih, 59.081 katoličanov, 431 judov. Okrožje Zvornik: 1289 vasij, 45.623 hiš, 46.654 stanovanj, 140.866 moških, 128!l55 ženskih, skupaj 20«.520 stanovnikov in sicer 122.411 mohaniedunov, 115.257 pravoslavnih, 30.312 katoličanov, 365 judov. Mostar: 1232 vasij, 32.998 hiš, 32.573 stanovanj, 94.968 moških, 94.580 ženskih, skupaj 189 548 stanovnikov in sicer mohamedanov 05.268, pravoslavnih 64.377, katoličanov 59.858 in 35 judov. Skupaj imata Bosna in Hercegovina 1272 občin, 43 mest, 31 trgov, 5042 vasij, 189 662 hiš, 200.747 stanovanj, 1,158.440 stanovnikov (607.789 moških, 550.651 ženskih) in sicer pravoslavnih 496.761, mohamedanov 448.613, katoličanov 209.391 in 342G judov. Tuj«*'. 27. julija: Pri Slonu: Rupnik iz Trata. — Dr. Lninkauf iz Dunaja — pl. Sandrinelli il Trsta. — Sohiudler, Junschovitz, Braune Holly iz Dunaja Pri M«U1«I> Ilavdanlta iz Dunaja. — PerisiS iz Gradca. — llinke iz Reko. — Iieiuhacker, Krez, Zilken, Engl iz Dunaja. Pri b«tvMr»keui dvoru s Biirgo iz Celja. Tržit«* e«»iie v Ljubljani 28. julija t. 1. Plenica hektoliter 9 gld. 61 kr. - rež 6 gld 50 kr.; — ječmen 4 gld. 06 kr.-, — ovea 3 gld. 90/ kr.; - ajda 6 gld. 50 kr.; — proaA 6 gld. 85 kr.-, — koruza 6 gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 4 gld. — kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 82 kr.; uiaat — gld. 76 kr.; — gpeh frišen — gld. 70 kr.; Špeli povojen — gld. 74 kr. -r — jajce po 2 kr.; — mleka liter n kr.; — govednine kilogram 66 kr.; — teletuine 44 kr.; - svinjsko meso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 13 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda * kv. metrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 55 Državne marke .... 57 " 80 JsHv.olj in urednik Mnkso Armič. Ed. Fumagalli. Den«s izredna predstava s popolnem novim programom. Velika nagradna borba z atletom K. SkMliJ4iu ii, Fruu« IHuhK^iu, v službi pri užituinakeui najemstvu. Nagrada jo jedna cilinder ura. H koncu pantomima: Pestema ali tam ljubezen. .Spoštovanjem 357) iFtaiiiaK'allL Lastnina ir.t.isk BMarot*n« tiskarne".