....:¦¦¦ ¦ ¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦ ' ¦ ¦ ¦.:¦¦¦¦ . ...;..¦¦¦, ¦ ...... ¦ "¦¦ ..... ¦. . ¦¦¦¦ ......¦.:.... ¦¦ ,,,..¦ ;;¦;:¦;. ¦:,,;:,...;:.:,, NAŠ GLAS mm 4S LET zavarovalstva v Posavju Št. 13 DAN DRŽAVNOSTI Žal kaže, da se uveljav^a dvoje pravil: v Krškem organiziramo osrednjo občinsko proslavo dneva državnosti na isti dan in ob isti uri, kot je na osrednjem TV sporedu prenos prireditve iz LJubljane, in takrat je vreme večkrat slabo kakor lepo, zato je treba uradni del prireditve prestaviti v Kulturni dom, neuradnega pa odpovedati. Očitno Je nekdo od organizatorjev v Krškem to zaslutil, saj tokrat neuradni del (družabno srečanje)) sploh ni bil napovedan. Žal pa se tudi na uradnem delu ni trlo obiskovalcev, in to mogoče sploh ni kar tako. Vprašanje je, kaj je povzročilo tako skromno udeležbo občanov. Vzrokov Je lahko cela jkleta in nobenega ne kaže zanemariti, pa naj gre samo za lagoden ali celo lakonioen odnos ljudi do svoje države, izraz nezadovljstva z bednim socialnim in ekonomskim položajem; za preveč neizrazito povabilo; neodgovornost skupščinskih poslancev, ki bi vsaj zaradi podelitve občinskih priznanj morali šteti svojo udeležbo na slovesnosti za obvezno; za stanje, v katerem je trenutno občina Krško in večji del ostale družbe... Z nekaterimi izmed vzrokov bi se morali resno pozabavati naši vodilni možje, drugi pa ostajajo v premislek nam vsem. Lotimo se teh. Državo, ki jo sedaj - končno -imamo, smo si zeleh sami, zato si zasluži spoštovanje. Tudi v obliki udeležbe na javni prireditvi. Kako smo lahko prizadeti ob ugotovitvi, da nekdo v Ameriki ali Burundlju sploh še ni slišal za Slovenijo, če sami "pozabimo" na njen praznik? Potem, ko se je slovenski narod stoletja boril za svojo državo. To pa ne pomeni, da se države in njenega vodstva (na vseh ravneh) ne sme nihče lotiti s kritiko. Kje pa! Hotel sem le povedati, da smo tudi za to, če nismo zadovoljni s svojo državo, t. j. njenim vodstvom, v veliki meri krivi sami. Izvolili smo jih, dali smo jim mandat in oni sedaj ves čas počnejo tisto, za kar so prepričani, da mi hočemo. Ali se vsaj delajo, da tako mislijo. Izvolili smo jih, dali smo jim mandat in lahko jim ga vzamemo. Bojim se le, da tudi to ne bo pomagalo. Tako kot smo trenutno še vsi prepričani, da ima "v državnih stvareh in politikT vsak svoj prav, nas bodo nove volitve gotovo ponovno postavile v nemogoč položaj, ko bo treba načarati skupaj kako pisano koalicijo. Zato raje najprej skušajmo prepričati obstoječe delegate in funkcionarje, naj delajo tako, kot je treba. So poti za izražanje nezadovoljstva, tudi manj destruktivne, kot smo se jih navadili v zadnjem času. Od tega bomo imeli posledično korist vsi. Očitno pa res neizpodbitno velja načelo, ki ga pri penologiji vtepajo v glave postdiplomcem na pravu: da je psiha krivca tako ukrojena, da vedno minimalizira lastno krivdo in zase išče vse možne olajševalne okoliščine ter olepšave. Naša država bo torej še naprej ostala taka, kakršna je, saj ni nihče kriv sam pred seboj. In ravno tu, pred lastnim pragom, bi se moralo začeti iskanje krivde ali odgovornosti. Država bo bo^ša samo po zaslugi nas vseh, in to ni le fraza. Je pa res, da se odgovornost in krivda povečujeta z vzponom po družbeni lestvici. Kar pa zadeva udeležbo na prireditvi: gre za vedenjsko formulo, ki ima svoj pomen. Preproste oblike vedenjskih vzorcev se pričnejo, ko rečeš "Dober dan", in se raztezajo do najbolj zapletenega obredja vseh vrst. Tam, kjer ni tistega "Dober dan", lahko vskoči tudi psovka, kamen ali klofuta in tudi ti vedenjski vzorci imajo svoje zakonitosti razvoja. Le konec Je težko predvidljiv. (Dca) NAŠ GLAS išče honorarne sodelavce za spremljanje dogodkov v posavskih občinah. Iščemo tudi dva pripravnika, če Ste brezposelni in bi radi delali, pokličite na telefonsko številko 31-868. tllVfcUA (MRI* UDI, M MUKA ntftOUAVUA riCJA UATAUOlO m TUUIUO Ul KAHOUin... pri pošti Krško ¦ G zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA KRŠKO ¦ ¦ ¦¦¦¦ ........¦ ..... ¦ ¦¦¦¦ ¦¦¦¦-.. Občinski praznik in dan državnosti Krško, 24. junija - NaTrgu Matije Gubca je bila sklicana javna prireditev v počastitev dneva slovenske državnosti. Na njej so podelili tudi letošnja priznanja občine Krško. Delegati SO Krško so jih letos prisodili Občinski organizaciji Rdečega križa (v njenem imenu gaje prevzela Meta Habicht), Mirku Avsenaku, ki ponj ni prišel, in Nataliji Repec, ki je bila tisti dan še na Mediteranskih igrah v Franciji. V njenem imenu gaje prevzel njen trener Anton Bizjak, med obiskovalci prireditve pa je bilo slišati mnenje, da bi bilo še bolj prav, ko bi to storil kateri od njenih svojcev. Na fotografiji: Meta Habicht prevzema priznanje od župana Danila Siterja. (Več na 3. strani.) Natalija Repec je upravičila zaupanje S 6. mestom na 200 m kravi in enako uvrstitvijo v štafeti 4 x 800 m prosto je mlada krška plavalka pokazala, da ji je bilo po pravici dodeljeno mesto v slovenski reprezentanci, ki se je udeležila Mediteranskih iger v Franciji. V času iger je Natalija po- stala tudi dobitnica — najmlajša doslej — priznanja občine Krško. C Več na športni strani.) Konjeniški šport Iiipejev memorial Figar Asu in Humeku Rekord steze je popravil Slavičev Bradash Buddy Brege, 4. julija — Krški hipodrom pri Bregah je to nedeljo ponovno gostil navdušence kasaškega športa. Ob deseti obletnici smrti staroste konjeništva v Posavju, Ivana Lipeja, so člani KK Posavje — Krško organizirali dirko njemu v spomin. Nagrade so zbrali ljudje, ki so Lipeja poznali in imeli radi - Bizeljanci, osvojil pa jo je tudi domači tekmovalec: Ivan Humek ml. s Figar Asom. Isti pristaši so tudi dvignili sulky z zmagovalcem visoko v zrak (na sliki). Več o rezultatih nedeljske kasaške prireditve preberite v prilogi Šport - rekreacija. 11. julija bo srečanje izgnancev v Dobovi KS Dobova bo ob svojem krajevnem prazniku gostiteljica letošnjega srečanja izgnancev, ki ga organizirata Društvo izgnancev Slovenije in Krajevna organizacija DIS Dobova. Nekdanji izgnanci iz let 1941—48 se bodo v Dobovi srečali v nedeljo, 11. julija. Ob 9. uri bo v Domu kulture 8. skupščina DIS in nato se predstavitev Zbornika. Ob 13. uri bo maša v dobovskl cerkvi in za zaključek okoli 16.30 še zborovanje izgnancev. Zbranim bo spregovoril tudi predsednik Republike Slove-nij e Milan Kučan. To nedeljo bodo ves dan odprta vrata Muzeja izgnancev, internlrancev in političnih zapornikov v Brestanici ter Posavskega muzeja v Brežicah. Grad v Brestanici je bil prva postaja žrtev nacističnega raznarodovalnega načrta na poti v izgnanstvo. Na koncu mostlčka, ki vodi do grajskega hleva, so se za tisoče mož, žensk in otrok zaprla vrata prostosti in se jim za vedno vtisnila v spomin. (Fotografijo nam je posodil Janko Blas, ki je s dvema od svojih bratov in—zdaj že pokojnim—očetom obiskal "kraj spomina" ob ustanovitvi DIS, junija 1991.) Minister Miha Jazbinšek: O RAO in o razvoju ob meji Mokrice, 2. julija - "Resno mislim, da bi bilo ob vsej resnosti problema naravnost komično, če bi v eni občini imeli kar dve kontaminirani lokaciji. Zato se zavzemam za rešitev, ki je v rabi tudi drugod: skladišče NSRAO naj bo ob jedrski elektrarni in tam naj v manjših količinah opravysjo tudi znanstvene poizkuse v^ravna-nju s tem odpadom. Rento, ki smo jo doslej usmerjali na lokalne skupnosti, pa bodo po novi zakonodaji dobivali posamezniki, v različnih oblikah in v skladu s tem, koliko so prizadeti zaradi bližine NEK. To namreč ni nevaren objekt, pomeni pa vsekakor tveganje za vse nas in na lokalni ravni je tveganje seveda največje. Zaradi tega tudi nastaja posledična škoda." O tem in o razvoju obmejnega področja v brežiški občini je minister Jazbinšek govoril ob svojem obisku v Mokricah. Več na 2. str. Državno strelsko prvenstvo v Cerkljah Najboljši so dosegli odlične rezultate V Cerkljah ob Krki je 25. Območni štab TO (uspešno) organiziral letošnje državno prvenstvo v streljanju s puško in pištolo. Udeležilo se gaje 44 štiričlanskih ekip, sestavljenih iz delavcev ministrstva za obrambo, in najboljši posamezniki so dosegli odlične rezultate. Več o tem preberite na športni strani. 2 Naš glas 13, 7. julij 1993 Svet posavskih občin Protestna izjava ob ravnanju vlade do NEK Posavske občine Brežice, Krško in Sevnica javno protestirajo zaradi neprimernega odnosa vlade do problematike NEK * P Brežice, 24. junija - Svet posavskih občin je na svoji zadnji seji obravnaval problematiko NEK in odnos vlade Republike Slovenije do nje. Posebno pozornost so člani sveta namenili zagotavljanju varnosti obratovanja NEK, postopku priprave študije za izbor odlagališča NSRAO, izjavam sekretarja Borisa Soviča in4 ministrov Tajnikarja in Ja-zbinška o kališevskih dogodkih ter neizdelanosti energetske politike države Slovenije. Svoja stališča do vseh teh problemov so razpravljale! strnili v protestno izjavo. Člani Sveta posavskih občin so protestni izjavi dodali tudi zahtevo, da se morajo tako vlada kot vse njene strokovne službe lotiti ukrepanja v zvezi s sprejetimi stališči iz tega javnega protesta. Tako naj se slovenska vlada preneha izmikati celoviti in strokovno utemeljeni obravnavi delovanja NEK in vseh posledic tega delovanja za Posavje in Slovenijo. Protestirajo proti osebnim izjavam obeh ministrov (Tajnikarja in Jazbinška -v Tedniku TV Slovenija, 10. junija '93) o dogodkih na Ka-lišovcu; menijo, da njune izjave očitno ne temeljijoNia skupnih, strokovno utemeljenih stališčih slovenske vlade, da povzročajo nepotrebno motenje državljanskega miru in otežujejo strokovno pot reševanja problematike NEK. Posavci ponovno odklanjajo kakršne koli raziskave in nameravana lociranja trajnega odlagališča NSRAO v svojem .prostoru. Zahtevajo takojšnje in kompetentno komuniciranje ter pogajanja z vlado Republike Slovenije in pristojnimi institucijami oblasti. Svet posavskih občin zahteva, da se tukajšnje občine vključijo v vse aktivnosti razreševanja obravnavane problematike. Zahteva tudi (do 15. julija 1993) razgovor o tej problematiki z Janezom Drnovškom in kompetentni-mi predstavniki slovenske vlade. Poudarjajo, da so zgoraj navedena stališča le podaljšek sklepov in predlogov krške občinske skupščine, ki je odločno protestirala zaradi takega (ne)reševanja proble- mov, temelječega le na izjavah nekaterih oseb v vladnih organih, ki nimajo ustreznega učinka in kjer se v nedogled ponavljajo nekonVretni, strokovno nedorečeni kratkoročni ukrepi v zvezi z vsemi vrstami jedrskega odpada. V svojih sklepih svet zahteva nadaljevanje postopka izdelave dopolnitev ureditvenega načrta za NEK. Glede na nova dejstva, ki so se pojavila pri začasnem skladiščenju, pri razreševanju trajnega odlaganja NSRAO in pri novi odškodninski zakonodaji, mora vlada organizirati strokovno konferenco, ki naj razreši dosedanje nejasnosti in razjasni različne izjave o postopkih odločanja - tako vlade in njenih služb kot posavskih izvršnih svetov, agencije za RAO in NEK. Podpisniki izjave iz Posa-vja so prepričani, da je bilo doslej razprav dovolj, zato pričakujejo konkretno izdelane dokončne projekte in izbiro rešitev, pri kateri bodo sodelovali tudi krajani - okoličani NEK. (Branka Hudina) Letna programska konferenca OO Zveze borcev NOV Krško Odločno zoper razvrednotenje NOB in proti ukinjanju pravic, ki so jih doslej uživali člani ZZB na področju zdravstvenega in socialnega varstva Krško, 29. junija - Pretekli teden so člani krške borčevske organizacije imeli svojo redno letno konferenco. Pred začetkom konference so predstavili monografijo Tomaža Teropšiča "Kozjanski odred". O knjigi sta spregovorila prof. dr. Tone Ferent in prof. dr. Milan 2evart, oba Teropšičeva mentorja pri izdelavi njegove magistrske študije. Na koncu je nekaj besed o svojem delu in monografiji povedal tudi avtor ter se zahvalil vsem, ki so mu nudili pomoč pri nastajanju tega pomembnega dela o novejši slovenski zgodovini. Udeležence konference je pozdravil predsednik krške občinske skupščine g. Danilo Siter in poudaril pomen homogenosti vseh sil v sedanjem trenutku za Slovenijo. Poročilo o enoletnem delu krškega občinskega odbora ZZB je podal njegov predsednik Stane Nunčič. Spomnil je prisotne, da je minilo 50 let od dogodkov, usodnih za obstoj slovenskega naroda, da je danes njihov pomen še večji zaradi podobnih dogajanj v naši neposredni bližini. Vojna, ki divja v BiH, je presegla vse grozote 2. svetovne vojne, svetovna javnost se spet sooča z genocidno politiko etničnega čiščenja, ki ogroža mir v širšem prostoru. Vse, kar je Slovenija dosegla v zadnjih dveh letih, ne bi bilo možno brez uspešnega upora okupatorju v letih 1941-45. Občinski odbor je razpravljal o svojem enoletnem delu in se opredelil do vseh pomembnih dogodkov v državi, od volitev do sprejema Slovenije v Združene narode. Največ pozornosti je OO v preteklem letu posvetil slabšanju socialnega statusa svojih članov. V zadnjem času se vse pogosteje srečujejo s poskusi diskredi- tiranja svoje organizacije. Eden od dokazov za to je krčenje zdravstvenih in socialnih pravic borcev. Zato se zavzemajo za sprejem celovitega zakona o zdravstveni in socialni zaščiti borcev in udeležencev vojne ter žrtev vojnega nasilja. Člani OO ZZB NOV Krško so se udeležili več posvetov na to temo in podprli predlog, da se skupaj z ministrstvom za delo ter ministrstvom za borce in vojaške invalide proučijo vsi podatki, ki bi lahko prispevali k izboljšanju socialnega in materialnega statusa borcev. V razpravi po poročilu so borci izrazili ogorčenost zaradi pogostega negativnega stališča sredstev javnega obveščanja do njihove udeležbe v 2. svetovni vojni in zaključili, da morajo sami več storiti za to, da se ne pozabi njihova vloga v boju za samostojno, suvereno državo Slovenijo, kakšno imamo danes. (Branka Bjego-vič) Poslanska pisarna tudi v Krškem Krški Izvršni svet je v dogovoru z državnim zborom RS zagotovil prostor za delo poslanske pisarne v Krškem. Pisarna je v prvem nadstropju stavbe na Cesti krških žrtev 23, namenjena pa Je stikom volivcev z našima poslancema Brankom Jancem in Francem Černeličem. Občani se lahko obračate na sedež pisarne po tel. 32-432, ali se v njej oglasite osebno vsak delovni dan med 7.30 in 15.30 uro. S sodelavko v pisarni pa se lahko dogovorite o terminu za osebni razgovor tudi v času, ko bodo poslanca državnega zbora službene obveznosti zadržale v Ljubljani. Branko Jane in Prane Černelič pravita, da bosta z veseljem sprejela vsakogar, ki se bo obrnil nanju s koristnim predlogom pa tudi z lastnim problemom. Upamo, da bo poslanska pisarna zaživela v korist vseh, tako volivcev kakor tudi poslancev. NE Krško Remont uparjalnikov bo zaključen 20. julija Ponovni zagon elektrarne je predviden za 87. julij. Te dni pa je na pregledu v elektarni misija OSART, ki jo je na zahtevo Slovenije poslala Mednarodna agencija za atomsko energijo. Krško, 3. julija - Na zahtevo Republike Slovenije je Mednarodna agencija za atomsko energijo v Krško poslala skupino strokovnjakov, ki bo v NEK opravila pregled obratovalne varnosti (O-SART). Strokovnjaki iz Brazilije, Kanade, Nemčije, Nizozemske, Španije, Velike Britanije in ZDA bodo svojo nalogo opravili v treh tednih skupaj s štirimi člani oddelka za jedrsko varnost pri Mednarodni agenciji za atomsko energijo z Dunaja ter tremi opazovalci iz Filipinov, Romunije in Slovaške. Ta pregled ne bo redna inšpekcija, tudi ne pregled projekta, niti nadomestilo za obširno oceno celotnega varnostnega stanja elektrarne. Pač pa bo misija temeljito pregledala vse vidike, ki so bistveni za varno obratovanje jedrske elektrarne. Sem sodijo tako vodenje, organizacija in administracija kakor tudi usposabljanje in usposobljenost, obratovanje, vzdrževanje, tehnična podpora, radiološka zaščita, kemija in planiranje ukrepov za primer nezgode. Praksa je taka, da tovrstna strokovna skupina ne le ugotovi stanje, ampak za morebitne probleme izdela tudi možne rešitve. Ocene, ki jih bodo sodelujoči strokovnjaki izdelali po kriterijih, postavljenih na podlagi izkustev iz najboljše svetovne prakse, bo misija posredovala Republiki Sloveniji z Dunaja v treh mesecih po odhodu skupine. Hkrati s pregledom misije se nadaljuje tudi remont obeh uparjalnikov. Z metodo vrtinča-stih tokov bodo opravili stoodstotno inšpekcijo cevnih snopov (vsak uparjalnik ima 4578 cevi) in izločili iz uporabe vse cevi, katerih degradacija presega kriterije. Odstranili bodo doslej instalirane čepe s tistih mest, ki jih je z vgradnjo cevnih vložkov mogoče vrniti v funkcijo. Vgraditi je mogoče okoli 400 cevnih vložkov, medtem ko bo 180 cevi izločenih iz funkcije. Tri cevi bodo demontirali kot vzorec za laboratorijske preiskave, s katerimi želijo odkriti izvirni vzrok degra-' dacije in s tem puščanja uparjalnikov. Remont uparjalnikov bo po natančnem ovrednotenju opravljenega dela končan 20. julija letos. Ker je po zaključku del potrebnih še kakšnih pet dni za ponovni zagon, računajo, da bo elektrarna ponovno priključena na omrežje do 27. julija. Minister Miha Jazbinšek v Mokricah Brežiška vrata v Evropo To naj bi bil končni cilj razvoja in izgradnje tako mejnega prehoda Obrežje kot tudi objektov nekdanjega TRZ Slovenska vas in obmejnega področja v občini Brežice. Mokrice, 2. julija-Minister Miha Jazbinšek je brežiško občino obiskal na povabilo tamkajšnjih liberalnih demokratov. Ogledal si je mejne prehode, nekdanji tehnični remontni zavod in še nekaj objektov, se pogovoril z vodstvom občine o možnostih za njen nadaljnji razvoj potem, ko je ta od svoje obmejnosti imela predvsem škodo, ter se pogovoril tudi z novinarji. Po lazbinškovem prepričanju ima mejni prehod Obrežje možnost, da se razvije v enega naj-močneših v tem delu Evrope, ker mu je to namenila njegova lega, ki je prometno najbolj strateška na vsej meji med Slovenijo in Hrvaško. Ce naj iz tega ne nastane sračje gnezdo, pravi minister, se je treba lotiti zadeve organizirano, z javnimi razpisi, in dosledno iskati najkakovostnejše pa tudi sicer najustreznejše ponudnike, ne glede na morebitne poprejšnje dogovore. Čim se politične razmere na Balkanu umirijo in se promet normalizira, bomo namreč to območje lahko poimenovali "Brežiška vrata v Evropo", tolikšen bo njegov pomen. To pa se bo obneslo samo, če se bomo pravočasno organizirali in pripravili vse, kar taka točka mora imeti . Ta vrata moramo opremiti tako programsko kot estetsko. Zato naj ne bodo odveč tako predhodno zbiranje ponudb potencialnih investitorjev kot iskanje vrhunskih izvajalcev in projektantov. Kar zadeva nekdanji TRZ, Miha jazbinšek tudi ne vidi nikakršnega problema za to, da bi ga pričeli uporabljati:."Imate alejo, imate vso infrastrukturo, raz-sekajte tisto, kar je že zgrajenega, na module in ponudite v najem, ali na dražbi. Tisto, kar potrebuje vojska zase, pa naj ogradi, tako kot se lahko ogradi vsako zasebno dvorišče," predlaga. Za ureditev vsega tega in še marsičesa je seveda treba v prvi vrsti iniciative z lokalne ravni, je priznal. Lahko pa njegovo ministrstvo pomaga s soorganizacijo planerske delavnice, kakršno so že uspešno upo- rabili na obali in ki naj bi prispevala k razjasnjevanju podobe nadaljnjega razvoja tega območja. To delavnico je mogoče pripraviti že jeseni. Miha jazbinšek ne vidi smisla v zakonu o koncesijah za gradnjo avtocest, ker naše ceste Niso tako obremenjene, da bi lahko vračale dobiček, sicer pa imamo vse možne rešitve zakonsko že urejene. Koncesije bi podelil za urejanje čistilnih naprav v mestih, za ceste pa so po njegovem prepričanju druga zdravila. Med drugim bo treba tudi doseči preusmeritev sedanjega lokalnega, medmestnega prometa na avtoceste, kar pomeni, da morajo te imeti več križišč. Slovenija tudi ne potrebuje cestnega križa, ampak tri cestne vetrnice: v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem (v Trstu). Od leve: g. Novak, direktor Zavoda RS za prostorsko načrtovanje, Dušan Blatnik, direktor Zavoda v Brežicah, Miha jazbinšek, minister in Veljko Jukič, KDS Brežice. Dan diabetikov Posavja Društvo diabetikov Posavja, ki šteje že okrog 600 članov, je posebej aktivno v zadnjih treh letih. Ocenjujejo, da je v vseh posavskih občinah že okoli 3.500 bolnikov diabetikov in zaželeno je, da bi jih čim več sodelovalo v delu društva. Cilj društva je povezovanje in informiranje članov, kar je tudi interes vsakega bolnika. Društvo organizira predavanja, seznanjanje z novimi diabetičnimi izdelki ter strokovne ekskurzije. Poleg tega organizirajo obiske pri težjih bolnikih na domu in se vse več ukvarjajo z reševanjem socialnih težav svojih članov. V počastitev svetovnega dneva diabetikov, 27. junija, je letos posavsko društvo organiziralo prvo regionalno srečanje, pod pokroviteljstvom Term Čatež. Na dnevu diabetikov Posavja, ki je bil 19. 6. v Termah, so poslušali več strokovnih predavanj, imeli so športna tekmovanja ter bogat kulturni program. Najprej je dr. Anton Franovič predstavil zdravstveni program Term Čatež, sledila so še predavanja dr. Vande Kostevc-Zorko o zdravljenju sladkorne bolezni, dipl. farm. Marije Vidic o sladilih in sladkorni bolezni ter predavanje dr. med. Mire Semen o telesni aktivnosti diabetikov. Srečanje je podprlo veliko število sponzorjev, predvsem proizvajalcev dietetičnih in diabetičnih izdelkov, ki so te izdelke tudi predstavili. Tako so udeleženci srečanja imeli priložnost seznaniti se z bogato ponudbo izdelkov, neizogibnih za njihovo dietno prehrano. Udeležence srečanja, ki so se zbrali v nepričakovano velikem številu (bilo jih je okrog 250) sta med drugimi pozdravila predsednik Sveta posavskih občin g. Teodor Oršanič in generalni direktor Term g. Mokrovič. Društvo diabetikov Posavja se posebej zahvaljuje gostitelju, Termam Čatež, za dobro organizacijo in lep sprejem udeležencev srečanja. (Branka Bjegovič) NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 2?. («070 Krško, telefon: (0*08) 21-868. telefax (SO Krško): (0608121-828. 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/HM2, izdanega 5. marca W.. se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 13, 7. julij 1993 3 Sklic seje sevniške občinske skupščine Ob dnevu slovenske državnosti V Krškem so podelili občinska priznanja Predsednica Skupščine občine Sevnica Breda Mijovič je za petek, 9. julija, sklicala 26. skupno sejo vseh zborov SO Sevnica. Obravnavali bodo poročila: o delu Kmetijske svetovalne službe Sevnica, gozdarske službe, DPVZ p.o.Novo mesto, o stanju zaradi suše ter informacijo o oskrbi mesta Sevnica z vodo v zadnjih treh mesecih. Poslanci bodo sprejemali odloke o: lokacijskem načrtu varovanja obrtne cone Boštanj pred visokimi vodami, spremembah odloka o ureditve- nem načrtu Sevnica - stari center, urejanju vinotočev v občini, o razglasitvi rastišča Clusvjevega svišča na Lovrencu za botanični naravni spomenik. Poleg tega bodo razpravljali o finančnem stanju Sklada stavbnih zemljišč, dali soglasje k imenovanju gozdarskega inšpektorja Ml Krško ter ustanovitvi skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti Celje in soglasje k statutu javnega zavoda Zdravstveni dom Sevnica. (B. B.) Izvršni svet SO Krško VALVASOR JE V KRŠKEM UMRL Krško, 28. junija - V razpravi o bližajoči se 300. obletnici Valvasorjeve smrti (v Krškem) so člani izvršnega sveta ugotovili, da je jesenska proslava v Krškem sicer bila predvidena, da pa je naša občina zamudila vse vlake, da bi prišla v republiški program prireditev. Zlasti se nam bo to večplastno poznalo pri financah. Vprašanje je, ali bomo sami sploh zmogli dovolj sredstev za kakršnokoli prireditev. Prvotna zamisel je temeljila na obnovi Valvasorjeve hiše in ureditvi celotnega področja okrog nje. Skupščina je 24.10.1991 imenovala posebno komisijo za organizacijo prireditve in v njej so bili: Vojko Omerzu (predsednik), Živko šebek, Metod Sonc, Danilo Siter, Branko Šoba, Vida Češnovar Fritz, Tone Bučar, Fedor Špacapan in Slavko šribar. Komisija je zastavila svoj program celovito, a zalomilo se je pri vprašanju, kdo sme odločati o denarju. Komisija si je prizadevala za lasten mini proračun, s katerim bo razpolagala, krški izvršni svet s predsednikom Francem Černeličem na čelu pa je trdil, da mora, grobo povedano, vsako akcijo finančno odobriti vlada. Kljub nekaj razgovorom in poskusom sprave do sporazuma ni prišlo in ko je Vojko Omerzu povsem realno ugotovil, da časa ni več dovolj, je kot predseednik komisije odstopil. Na to mesto so potem izvolili Franca Černeliča, ki je takrat še trdil, da je časa za organizacijo proslave še dovolj. Sedaj smo tam, kjer smo, so ugotovili člani krškega izvršnega sveta 28. junija letos. Smo pa v položaju, ko je vprašanje, ali bo obubožani občinski proračun zmogel denar vsaj za poroslavo, če že z obnovo ne bo nič. Proslave, kot smo že zapisali, ni v koledarju republiških prideritev. To je zatrdil eden od članov IS. Vemo tudi, da se ob takih priložnostih spretni lokalni voditelji znajo zagrebsti pri državnem koritu in najmanj pol denarja, potrebnega za obnovo spomenikov takega ranga, kot je Valvasorjeva hiša, "nafehtati" iz Ljubljane. Tokrat so vlaki odpeljali mimo nas in zato smo prej pogreli staro zgodbico o komisiji. Posledica spora med predsednikoma komisije in izvršnega sveta bo v Krškem ostala še kar nekaj časa več kot očitna: razrušena in prazna Valvasorjeva hiša. Pa ne le to. S slovenskega zemljevida smo neodgovorno izbrisali kulturno središče, ki bi se tu lahko razvilo. Slovenija očitno ne računa več na Krčane. Niso nas povabili niti na predstavitev faksimilirane izdaje Valvasorjeve Velike grbovne knjige na Bogenšperku. To bi sicer bila samoumevna pozornostna gesta med občinama, ki delata pri skupnem projektu trodelne prireditve. Tudi akcija, da bi ponovno prehodili Valvasorjevo pot na način, ki je bil svojčas povsem samoumeven, s konji in vozmi, ni šla niti približno mimo Krškega. Pred 300 leti se je izteklo življenje avtorja Slave Vojvodine Kranjske, ki je prišel v Krško umret. Poučeni vedo povedati, da je odtlej njegova hiša v bistvu postala hiralnica tudi za naslednje lastnike ali uporabnike. So mar s tem Krškemu vtisnili pečat?! (Ika) Občinska skupščina jih je letos namenila Občinskemu odboru Rdečega križa, Mirku Avsenaku iz Brestanice in Nataliji Repec iz Krškega. Mirko Avsenak priznanja ni prevzel. Krško, 24. junija - Na predvečer slovenskega dneva državnosti je bila v avli Kulturnega doma Krško slavnostna prireditev. Nastopili so pevci MePZ "Viktor Parma" in Big Band Videm. V slavnostnem govoru je predsednik krške občinske skupščine g. Danilo Siter poudaril, da bi vsak posameznik moral izpolniti obljubo, ki smo jo pred dvema letoma dali novi državi. Moramo se učiti tega, da priznavamo drug drugemu veljavo, in složno premagati vse ovire na poti razvoja naše države. Tako bo Slovenija pridobivala ugled v svetu. Na koncu je g. Siter podelil občinska priznanja našim najzaslužnejšim občanom. Priznanje občine Krško je prejela plavalka Natalija Repec, ki s svojimi vrhunskimi tekmo- valnimi dosežki ugledno predstavlja našo občino po vsej Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Priznanje je v njenem imenu prevzel trener Anton Bizjak, saj je Natalija takrat še bila na Sredozemskih igrah v Franciji. Znak občine Krško so letos prisodili Mirku Avsenaku za dolgoletno uspešno delo, še posebej v kulturi, in Občinskemu odboru Rdečega križa Krško za izjemne uspehe pri razvijanju humanitarnih dejavnosti, zlasti pa krvodajalstva. Mirko Avsenak je priznanje javno zavrnil s pismom, kije bilo obja vljeno v prejšnji številki NG. Gospa Meta Habicht, dolgoletna aktivistka Občinskega odbora RK Krško, ki je v imenu te organizacije prevzela odličje, pa je ob tej priložnosti povedala, da znak občine pomeni priznanje družbe humanosti, ki postaja vedno bolj pomembna. Trenutno se OO RK Krško največ ukvarja s problemom beguncev (iz Hrvatske in BiH) ter s socialno ogroženimi slovenskimi družinami. Mesečno jim podeljujejo pa- kete hrane, ki jih prispeva RK Slovenije. Poleg tega jih oskrbujejo tudi z obleko, obutvijo, posteljnino, ki jih RK podarijo občani. Veliko humanitarne pomoči je v Krško prispelo iz pobratenega Obrigheima in iz italijanskega mesta Lonigo. Na področju krvodajalstva je krška občina v samem slovenskem vrhu. Vsako leto izpeljejo šest krvodajalskih akcij, štiri dni spomladi in dva dni v jeseni. Čeprav število krvodajalcev upada, kar je po mnenju ge. Habichtove rezultat težke gospodarske situacije, je razveseljivo, daje med novimi krvodajalci opaziti vse več mladih ljudi. Na končuje ga. Habicht poudarila, da OO RK Krško ne bi mogel tako dobro delovati, če ne bi imel na terenu tako požrtvovalnih aktivistk RK, ki svoje delo opravljajo prostovoljno. In tudi one so zaslužne, da jim je bil podeljen znak občine. (B. B.) Preoblikovanji lokalne samouprave in uprave Projekt je drag, ampak nujen, trdijo pripravljale! Dokončan naj bi bil najkasneje do lokalnih volitev aprila prihodnje leto. Še pred nastankom novih občin naj bi dobili nove upravne okraje. Krško, 28. junija - Na javni tribuni, ki jo je sklical predsednik krške občinske skupščine Danilo Siter, sta reformo lokalne samouprave in uprave predstavila dr. Rajko Pirnat in mag. Jože Olup kot projekt, ki naj bi bil poleg reforme političnega in gospodarskega sistema tretji temeljni element izgraditve države Slovenije na evropskih osnovah. Udeleženci razprave so se sicer strinjali, da lokalno samoupravo potrebujemo, zavračajo pa argumenta, da zato, "ker tako piše v ustavi" in "ker nas k temu zavezuje Evropska listina." Za dr. Rajka Pirnata je osnovni vzrok za reformo sedanjih občin njihova interesna nehomogenost, saj so v njih združena mestna in podeželska področja, kar poraja konflikte. Z novimi občinami naj bi zato dobili skupnosti enakih interesov, za katere število prebivalcev ne bi bilo merilo, ampak bi nihalo od 1000 pa vse do 250.000. Ker ima sedanja občina med svojimi nalogami kar 60 % državnih funkcij, je še pred uvedbo nove lokalne samouprave potrebna ustanovitev okrajev in državne funkcije prenesti nanje. Bodoče občine pa bodo lahko del svojih pristojnosti prenesle na t.i. širše lokalne skupnosti, regije ali pokrajine, a kot je povedal Franc Černelič, član parlamentarne komisije za lokalno samoupravo, večina v tej komisiji v takem prenosu vidi nevarnost, da bi pokrajine prevzele tudi finančna sredstva in dejavnosti, ki so pomembne za občino. Lokalno samoupravo je po Pirnatu treba razumeti kot boj z državo za lokalne potrebe, za kar pa je potreben denar. Občine naj bi imele avtonomen finančni vir, ker pa bodo imele različno velike prihodke, jih mora država omejiti in del tega denarja nameniti za izravnavo. Iluzorno pa je pričakovati, da med občinami ne bo razlik v premožnosti. Udeleženci razprave so terjali več tehtnih argumentov za potrebo po spremembah. Izhodišče za reformo uprave in samouprave bi zato morala biti analiza, meni državni svetnik za Posavje Franc Glinšek, kaj v sedanjem sistemu ni dobro; morali bi upoštevati, da so nekatere veje uprave, kot npr. davčna služba, bolje funkcionirale, dokler so bile še v pristojnosti občin, da pa je država kot pristojna instanca bolj slabo skrbela za srednje šolstvo, državne ceste ipd. Bodoče lokalne skupnosti ne bodo mogle biti samostojne, dodaja F. Glinšek, če ne bodo imele samostojnega finančnega vira iz namenskega davka za lokalno samoupravo. Merilo za novo občino ne more biti število prebivalcev, kakor je zapisano v doslej izdelanih gradivih, meni Milan Venek (KS Koprivnica), ampak kazalci o tem, kako bodo te občine funkcionirale in kaj za to potrebujejo, da bodo preživele. Zato bi že za delitev premoženja sedanjih občin morali postaviti takšne kriterije, da bodo pridobile tiste občine, ki bogastva nimajo. Franc jenič, član IS Krško, se boji, da bo ob reorganizaciji država pobrala boljši kader in in bo lokalna skupnost v "boju z državo" že zato neenakovreden partner. Zato se zavzema za preizkus novega sistema na modelih. Pirnat pa modele zavrača z zelo preprostim argumentom, češ da nam zmanjkuje časa. Mirko Avsenak (KS Brestanica) je opozoril, da bo treba za informiranje ljudi o tem, kaj jih s spremembo lokalne samouprave čaka, vedeti veliko več, kot je bilo mogoče izvedeti doslej. Marjanu Arhu (KS Leskovec) je dr. Pirnat zagotovil, da bo NEK tudi v novem sistemu državna zadeva, medtem ko se bo za romsko vprašanje država "manj brigala". SDP (ZLSD) Krško Okrogla miza o lokalni samoupravi Stališča parlamentarne komisije za lokalno samoupravo do pomembnejših vprašanj s tega področja je predstavil predsednik komisije dr. Ciril Ribičič. Krško, 23. junija - V uvodu te okrogle mize, ki jo je organizirala SDP oziroma po novem Združena lista socialnih demokratov, je Silvo Gorenc, predsednik krške SDP (ZLSD), ugotovil, da so v krški občini razprave o lokalni samoupravi šele na začetku in da se seznanjajo z osnovnimi problemi, zato pa od gosta, predsednika skupščinske komisije za lokalno samoupravo, pričakujejo podrobnejša pojasnila o tej problematiki. Razprava o njej je na državni ravni do dneva omenjene okrogle mize v Krškem prispela do te točke, da je skupina poslan- cev v republiškem parlamentu vložila predlog za sprejem zakona o lokalni samoupravi in so ga podprle vse parlamentarne skupine. V nadaljevanju povzemamo informacijo in poglede dr. Ribičiča o preobrazbi lokalne samouprave v Sloveniji. Po določilih slovenske ustave iz leta 1991 ostanejo državi klasične državne funkcije, vse zadeve, ki so življenjskega pomena za lokalno skupnost, pa bodo reševale občine, ki se bodo morale novi funkciji organizacijsko prilagoditi. Izkušnje iz Evrope kažejo, da so naše sedanje občine prevelike in zaradi tega ne morejo učinkovito funkcionirati. To je posledica prilagojenosti občin prejšnjemu sistemu, koje bila njihova poglavitna funkcija izvajanje zveznih in republiških zakonov, ne pa reševanje lokalnih problemov. V ustavi je določeno, da se prebivalci z referendumom izrekajo o ustanovitvi občin, državni zbor pa lahko tako referendumsko odločitev zavrne. Stališče komisije pa je, da naj bi državni zbor imel le možnost ugovarjanja odločitvi prebivalstva, če za to obstajajo tehtni razlogi. Morebitno nesoglasje naj bi se reševalo z novim referendumom, ne pa s prisilo. Na referendumsko odločitev lahko vplivajo stranke s svojim delom na terenu. Pri tem velike stranke, ki so tudi na terenu uspešne, kažejo večjo naklonjenost lokalni samoupravi kot manjše stranke, ki so bolj centralistično usmerjene. Glede nalog občine je ustava precej restriktivna: "V pristojnosti občin so lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo same prebivalce občine". Občina je dolžna sama zagotoviti vire financiranja svojih potreb. Združena lista je še preji volitvami opozarjala na možnogt neracionalnega funkcioniranja malih občin, ki same ne morejo zagotoviti sredstev in jih bodo zahtevale od države. V zakonu o lokalni samoupravi bo treba opre- * deliti pogoje za funkcioniranje občine in dolžnost države, da zagotavlja sredstva za financiranje državnih funkcij, ki jih bo prenesla na občine in širše lokalne skupnosti. Komisija za lokalno samoupravo podpira združevanje občin v regije. Če tega ne bo, obstaja večja možnost, da pride do centralizacije oblasti, ker med velikim številom majhnih, razdrobljenih občin in državo ne bo nobene ^prehodne stopnice. V predlogu zakona je predvideno, katere pristojnosti mora država prenesti na pokrajino. Po mnenju komisije je treba istočasno z zakonom o lokalni samoupravi sprejeti tudi zakon o državni upravi. Kar zadeva zakon o javnih financah, se še niso za- Jože Stibrič (KS Dolenja vas) na vprašanja, koliko bo sprememba stala, koliko novih delovnih mest in podvajanj le-teh bo prinesla ter kaj bo to pomenilo za davkoplačevalce, ni dobil konkretnih odgovorov. R. Pirnat: "Dvomim, da so bile take analize narejene. Sprememba zagotovo pomeni stroške, jasno pa je tudi, da novi sistem ne bo cenejši, demokracija in lokalna samouprava pač nekaj staneta! Zakon o lokalni samoupravi, ki je zdaj v osnutku, naj bi bil sprejet najkasneje do začetka 1994, o nastanku novih občin po njegovih določilih pa naj bi odločali prebivalci na referendumu. Vendar je slišati tudi razlago, da lahko državni zbor nasprotuje referendumski odločitvi (ig) Kmečki praznik v Trziscu Tržišče, 4. julija - Mladi zadružniki iz Tržišča so to nedeljo organizirali že osmi Kmečki praznik. Več kot 1000 kmetov in drugih obiskovalcev si je od 14. ure dalje lahko ogledalo razstavo traktorjev in ostalih obdelovalnih strojev, tekmovanje koscev, kosic in grabljic ter tekmovanje v vlečenju voza. Praznovanje se je nato nadaljevalo z veselico, na kateri je igral ansambel Brodniki. (B. C.) cele glavne razprave. Očitno je, da bo prišlo do konfliktov med občinami in državo. Udeležence razprave je najbolj zanimalo financiranje bodočih malih občin. Po besedah dr. Ribičiča država ne bo avtomatično pokrivala primanjkljaja sredstev v občinah, predvidene pa so občine s posebnim statusom - gorske, obmejne, demografsko ogrožene, narodnostno mešane občine. Glede rokov za organiziranje lokalne samouprave komisija pričakuje, da bo ta proces trajal približno 2 leti ob tem, da bo do konca leta sprejet zakon o lokalni samoupravi. Po zaključku razprave je Ciril Ribičič predstavil svojo novo knjigo Rad sem jih imel. B. Bjegovič Naš glas 13. 7. julij 1993 Obisk v Pišecah Slovenski poslanci so si ogledali Pleteršnikov dom Obnova domačije pomembnega slovenskega jezikoslovca seje že začela. Poslanci tej akciji priznavajo vseslovenski značaj in so obljubili pomoč. Pišece, 28.junija - V KS Pi-šece se krajani vse bolj temeljito pripravljajo na bližajoče se obletnice slovenskega jezikoslovca Maksa Pleteršnika. Glavna nosilca teh dejavnosti sta turistično društvo Pišece in domača osnovna šola, ki nosi ime po Maksu Pleteršni-ku. Da bi ta skupna prizadevanja ljudi iz Pisec dobila širši odmev v slovenskem prostoru, so domačini izkoristili priložnost ob drugem srečanju slovenskih parlamentarcev v gostitelj ski občini Brežice. Ta je med drugim v enodnevni program vključila tudi turistični ogled Plšec in njihovih znamenitosti. Avtobus s člani slovenskega parlamenta in predstavniki SO Brežice je krenil proti Piše-cam iz Stare vasi na Bizelj-skem, kjer so si predhodno ogledali polnilnico šampanjca pri znanem vinogradniku Is-teniču. Kljub slabemu vremenu so avtobus že po krajši vožnji proti Pišecam ustavile kmečke gospodinje Iz vasi Podgorje, kar je bilo za vse potnike nemajhno presenečenje. Še posebej zato, ker so bile gospodinje v predpasnikih, v rokah pa so imele košare, polne domačih dobrot. Ker se je pač mudilo, so gospodinje kar vstopile v avtobus in med vožnjo do Pleteršnikove domačije pogostile potnike s suhim sadjem, domačim kruhom, ocvirki in drugimi dobrotami. Tako je vožnja do Pleteršnikove domačije, ki je bila glavni cUj tega izleta, kar prehitro minila^ Vsi poslanci so pokazali Izredno zanimanje za dogajanje v zvezi z obnavljanjem obsežnega Pleteršnikovega kompleksa, saj so v urejanje poleg zunanjosti in notranjosti hiše vključeni tudi okolica in gospodarska poslopja, ki so še dokaj dobro ohranjena. V mogočno obokani kleti namerava Vino Bizeljsko— Brežice urediti celo manjši vinarski muzej. Pišečki šolarji bodo poskrbeli tudi za postavitev čebelnjaka, ki ga bodo dobili od g. Antona Podgorška iz Brestanice, v prihodnje pa se nameravajo s Nova gostinska ponudba v Krškem. Ob prazniku KS Krško so odprli pivnico Apolon se je spustil C tudi) v Krško, svoje ponudbe pa ne omejuje samo na dobro hrano, ugodno počutje in šestnajst vrst piva, ampak obljublja tudi nekaj drugih vsebin Krško, 24. junija - "Danes stoji pred nami življenjsko delo gospe Slavke Kos, lasten lokal v domačem kraju," je v svojem otvoritvenem nagovoru na vrtu pred pivnico Apolon poudaril predsednik Sveta KS Krško Jože Ha-binc. Seveda je daleč od tega, da bi bil Apolon samo pivnica. Če sodimo po tistem, kar so obiskovalci lahko videli in okusili ob otvoritvi, bodo tu našli svoj prijeten kotiček tako sladokusci vseh vrst kakor tudi ljubitelji prijetnega, udobnega kraja, kamor se človek lahko zateče s tako ali drugačno družbo na klepet ob kozarčku dobre pijače. Pijač imajo seveda na voljo vse vrste, a odločili so se za poudarjeno pozornost kakovostnim pivom, ker je varjenje piva ena najstarejših človeških obrti, popisanih že na starobabilonskih ploščicah. Leta 4000 pred našim štetjem so namreč BabUonci poznali 16 vrst piva in ravno toliko jih nameravajo nuditi obiskovalcem pri Apolonu. S tem pa načrtov podjetne dolgoletne gostinke Slavke Kos še zdaleč ni konec. Na gostinstvo in na svoj lokal gleda gospa Slavka z veliko optimizma tudi zaradi dodatnih programov ia vsebin, ki bi jih rada pripeljala vanj, o katerih pa ne kaže prehitro povedati preveč. Bodi dovolj, če ponovimo, da je bil Apolon Zevsov sin, zaščitnik svetlobe in pesništva, da pa so (po Homerju) grški bogovi imeli tudi prav človeške lastnosti. "Staroegiptovski faraoni so dnevni zaslužek svojim kmetom in delavcem plačevali s štirimi štru-cami kruha in dvema vrčkoma piva. Drugi del zaslužka lahko poiščete pri Apolonu, če bo vaš delodajalec likviden," je Cmalo za šalo) Jože Habinc povabil k Apolonu v Dalmatinovi ulici. Na sliki v prvi vrsti: Slavka in Anton Kos ob županu Siterju. pomočjo zunanjih mentorjev poskušati v čebelarstvu. Pi-šečka župnija bo poskrbela za obnovitev in restavriranje kapelice, kije prav tako v sklopu (Jomačije. Zanjo je kip Marije Kronane že daroval mariborski škof dr. Kramberger, k obnovitvenim delom pa so priskočili na pomoč tudi dobov-ski obrtniki in domačin Ivan Sušin. Do letošnje jeseni naj bi obnovili še spominska obeležja Pleteršnikove družine na pišečkem pokopališču. Brušenje spomenikov in osvežitev napisov bo prevzelo Kamno-seštvo Jakša iz Krškega, hor-tikulturno ureditev grobov pa Agraria - Cvetje Čatež. S prekrit] em strehe in obnovitvijo fasade hiše naj bi letos zaključili prvo fazo obnove. Vzporedno s tem bo Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece predstavila prvi del projekta o Maksu Pleteršniku, in Sicer njegovo življenje: otroštvo, šo- lanje in službovanje, njegovo dobo ter vrnitev domov v rodne Pišece. S tem naj bi počastili 70-letnico njegove smrti v letošnjem septembru. Prihodnje leto bomo projekt nadaljevali z najzahtevnejšimi deli, muzejskim urejanjem notranjih spominskih prosto- Nekaj poslancev je preko Isteničeve šampanjske kleti na Bizelj-skem prispelo v Pišece, kjer so jim že na cesti postavile kulinarično zasedo članice tamkajšnjega Aktiva kmečkih žena. Skupaj smo jih fotografirali na terasi okrepčevalnice. člani rov Pleteršnikove hiše. Vsa ta dela bodo pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo, sodelovali pa bodo Posavski muzej Brežice, Narodna in univerzitetna knjižnica ter Inštitut za slovenski jezik pri SAZU iz Ljubljane. slovenskega parlamenta so bili nad vsemi temi dogajanjih Pišecah navdušeni, pozdravili so pobude domačinov in obljubili tudi finančno pomoč širše slovenske javnosti, saj je ta akcija tudi vseslovenskega pomena. Turistično društvo Pišece Tajnik Martin Dušic 210. učni center Cerklje Proslava in priznanja ob dnevu državnosti Najzaslužnejšim starešinam je Rade Kilsarič podelil odlikovanja Cerklje ob Krki, 24. junija - V 210. učnem centru so priredili slovesnost ob praznovanju 2. dneva državnosti. V kulturnem programu so nastopili pihalni orkester Videm, učenci cerkljanske osnovne šole in skupina glasbenikov vojakov. Slavnostni govornik, poveljnik TO za Dolenjsko Rade Kti-sarič, je podelil visoka priznanja ministrstva za obrambo pripadnikom TO za Dolenjsko, ki so se izkazali z uspehi pri krepitvi slovenske vojske. Zlato medaljo generala Maistra z meči je prejel major Žarko Henigman, zlato medaljo slovenske vojske pa podpolkovnik Alojz Završnik, majorja Milan Bavdek in Anton Klobčaver ter stotnika Martin Pust in Branko Urbanč. Srebrno medaljo slovenske vojske sta prejela majorja Franc Medle in Roman Šiško, stotnika Bogdan Avber in Vasilije Maraš ter podporočnika Stanislav Balkovec in Peter Močan. Bronasto medaljo slovenske vojske sta dobila major Bogdan Mali in stotnik Igor Franko. Cbc) Praznik na Velikem Trnu Krajani so se zbrali ob kresu Veliki Trn, 25. junija - Lepo število ljudi iz cele krajevne skupnosti je na Velikem Trnu praznovalo dan slovenske državnosti. Ob mraku so prižgali kres in ob njem vztrajali v prijetnem vzdušju, dokler ni po polnoči ogenj dogorel. Nastopili so učenci glasbene šole, na kitaro je zaigral neznani gost iz Ljubljane, eden od domačinov je raztegnil harmoniko, nekaj pesmi je zapel Leskovški oktet. Njegov vodja, krški župan Danilo Siter, je krajanom čestital za praznik. Zbranim je spregovoril tudi Franc Lekše, predsednik sveta KS. Spomnil jih je na cilje, ki so vodili ljudi v.želji po samostojni državi: "Trdno sem prepričan, da je bila v odločanju za samostojno Slovenijo tudi želja za boljše življenje in lepšo prihodnost, ne glede na to, v katerem delu Slovenije kdo živi. Vsak od nas si zasluži enake pogoje za življenje, za to mora poskrbeti država. Vse več slovenskih družin je na robu preživetja, in s skrbjo gledamo v prihodnost. Ostaja pa volja in upanje, da bomo gospodarske razmere izboljšali in bo jutri bolje." Franc Lekše (na sliki levo) se v imenu vodstva KS zahvaljuje krajanom za udeležbo v upanju, da se prihodnje leto spet zberejo ob dnevu državnosti, ki bi lahko postal tudi njihov krajevni praznik. S kajaki in kanuji od Cerkelj do Čateža Komisijska prodaja rabljenih učbenikov v knjigarni Opus Krško, junija - Šola je zaprla svoja vrata, knjigarna Opus pa je svoja tudi letos odprla za dostopnejši način nabave učbenikov. Direktor Silvo Mavsar je povedal: "Tudi letos poskušamo na ta način pomagati staršem pri nakupu knjig za osnovnošolce in srednješolce. Posebnost prodaje je, da stranka, ki prodaja rabljene učbenike, izbira med cenami knjig, ki jih hoče prodati preko nas. Lahko si zastavi 30, 45 in 60 odstotkov od nove cene. Učbenike bomo sprejemali v komisijo do konca avgusta, in sicer glede na povpraševanje. Knjig bo dovolj, vendar vseeno vabim starše, da si že čez poletje nabavijo vse potrebno za šolo in se tako izognejo nepotrebni gneči tik pred novim šolskim letom, kajti pri nas lahko kupijo tudi vse ostale šolske potrebščine." Knjigarna Opus bo, kot doslej, odprta med 8. in 19. uro. (MKM) Mejni prehod Obrežje Postati mora vrata v Evropo Mokrice — S. julija — Sredi letošnjega junija smo posneli tole fotografijo s cariniki in drugimi uslužbenci na mejnem prehodu Obrežje. Prišli so na malico v Petrolov obmejni gostinski lokal. Seveda ima Petrol drugod povsem drugačen standard svojih gostinskih objektov, a kaj bi tisto. Čeprav je lokal v bistvu le eden v vrsti bivalnikov, je is loncev mamljivo dišalo in vsekakor so tam sedaj veliko boljši delovni pogoji, kakor so bili v začetku osamosvojitvene poti Slovenije. A to ni nič v primejavi s tistim, kar je ob svojem zadnjem obisku v Mokricah napovedal minister Jazbinšek. Iz Obrežja morajo nastati vrata Evrope pri Brežicah, za to ima vse potrebne pogoje in tako ga je treba urediti. To pa ne bo šlo kar tako: brežiške oblasti morajo potrkati na prava vrata in pri tistih, ki sedijo za njimi, doseči sodelovanje. Obmejne službe so vse preveč razbite in vezane na svoje uprave v Ljubljani, zato je tudi kraj za celovit dogovor Ljubljana. Cerklje, Čatež, 26. junija -Športno društvo Razlag s Čateža ob Savi je organiziralo deseto tradicionalno tekmo v veslanju s kajaki in kanuji od Cerkelj ob Krki do Čateža. Prijavilo se je 35 tekmovalcev iz več klubov iz Slovenije, zmagovalci v posameznih kategorijah pa so postali: K—1 pio- nirji -Vlado Dimčič (Razlag), K—1 mladinci — Bogdan Pre-skar (KKK Lipa Krška vas), K-l člani - Martin Grašič (Skofja Loka), C-l mladinci -Dušan Volk (Razlag), C-2 člani - Irt in Avšič (Razlag) in C-2 turist - Grame in Dimič (KKK Lipa). C-A-Ulčnik) Naš glas 13. 7. julij 1993 5 Stavka delavcev kovinske in elektro industrije v Posavju Tekst in foto: lulijana Zorko Posavska industrija naj dobi delo pri vzdrževanju nuklearke Tako pravi poslanec Branko Jane, Sindikat delavcev kovinske in elektroindustrije (SKEI) pa je s stavko skušal opozoriti slovensko vlado na nevzdržne razmere, ki vladajo v tej bran/i. Posavje, 1. julija-Slovenski stavki Sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije so se pridružili tudi delavci v Posavju, kjer je v tej panogi 15 podjetij s skupno 1360 zaposlenimi. Pred dvema letoma jih je bilo zaposlenih 1923. Kolektivne pogodbe so v poprečju 74-odstotno izpolnjene, le dve podjetji jih izpolnjujeta 100-odstotno. Poleg zahtev, ki jih je postavil SKEI Slovenije, so v Posavju postavili še dve svoji vprašanji. Zanima jih, kako se bo udejanjila zaščita kovinske in elektroindustrije ter zaustavilo zmanjševanje števila delovnih mest v Posavju in kaj so storili oz. nameravajo še storiti izvršni sveti vseh posavskih občin ter naši poslanci v državnem svetu in zboru za olajšanje življenja ljudem, ki živijo ob NE Krško. Ti dve zahtevi je SKEI naslovil na vlado Republike Slovenije, državni zbor, sklad za razvoj, na IS Brežice, Krško in Sevnica ter poslance državnega sveta in državnega zbora iz Posavja. Na dodatni vprašanji se je na tiskovni konferenci, ki je bila 1. julija v Krškem, odzval samo Branko Jane, poslanec državnega zbora. Jane meni, da so vzroki krize predvsem v izgubi bivših jugoslovanskih in vzhodnoevropskih trgov, v preveliki navezavi na Bližnji in Daljni vzhod, preveliki obrestni meri bančnih kreditov ter v splošni ekonomski krizi, ki je zajela države EGS. V državnem zboru se bo Jane zavzel za rešitev vprašanja dolgov držav Bližnjega vzhoda. Ti dolgovi znašajo okrog 70 milijard SIT. Zavzel se bo za izdajo garancije države za najetje kreditov ter za zmanjšanje obremenitev podjetij. Branko Jane vztraja pri vključevanju kovinske in elektroindustrije Posavja v proces vzdrževanja NE Krško. Kar zadeva odnos NE Krško do okolja, pa je Jane prepričan, da se nam, ki živimo v njeni neposredni bližini, godi velika krivica. Re- Množična podpora stavki v Posavju Stavko SKEI je v Posavju podprlo vseh 15 podjetij, udeležilo pa se je je samo 13, ker sta dve vezani na dobavne roke. Peči so gorele v Livarni v Dobovi, saj bi nastala prevelika škoda, če bi jih ustavili. Pridružili so se ji tudi delavci v tamkajšnji zasebni livarni Cvetkovič. Podporo stavkajočim so izrazili območni odbori lesarskega, kmečkega in tekstilnega sindikata ter sindikata delavcev transporta in zvez, Konfederacija 90, sindikat Pergam, železničarski sindikati, v medijih pa tudi Neodvisni sindikati. šitev vidi v ustrezni zakonski re-gulativi. Sestavil je skupino strokovnjakov, ki bo do septembra pripravila natančen predlog za odškodnine, nadomestila, subvencije, davčne olajšave ter oprostitve davkov vsem tistim, ki smo prizadeti zaradi neposredne bližine NEK. ______________________¦_ Kovinoplast Jesenice na Dolenjskem: Izhod je v finančni disciplini in malih serijah V Kovinoplastu z Jesenic na Dolenjskem se je stavki pridružil tudi direktor g. Branko Rozman. Kovinoplast se je po izgubi jugoslovanskih trgov znašel v zelo težkem položaju. Njegov problem je nekonkurenčnost v tujini: cene repromateriala so pri nas višje, kot so zunaj cene končnih izdelkov. C. Rozman krivi za težak položaj finančno nedisciplino. Skoraj 80 % plačil poteka preko kompenzacij. Z gotovino mo- rajo plačati prispevke ter polovico plač delavcem, druga polovica pa je izplačana v bonih. Delavci Kovinoplasta vidijo svojo rešitev v maloserijski proizvodnji izdelkov, ki potrebujejo večjo obdelavo, s tem pa višjo kvaliteto in ceno. Tehnološki sistemi Sevnica: Posavje postaja Kosovo Stavkali so tudi v Tehnoloških sistemih Sevnica. Položaj je tu, po besedah g. Franca Jošta, predsednika sindikata, zelo kritičen. Delavci TSS stavkajo že od 31. maja, vendar jih nihče iz Sklada RS za razvoj ne jemlje resno. Delavci ne delajo, ker jim ni nihče zagotovil plač. Nimajo sredstev za preživljanje, saj so dobili le enkratno socialno pomoč, zato zahtevajo, da vlada uredi njihov položaj. Po besedah delavcev TSS dela vlada iz Posavja Kosovo. Posavci naj bi bili dobri samo kot poceni delovna sila, ki naj bi delala za celo Slovenijo. Razvoj pa naj bi bil usmerjen drugam, v področja, ki so že zelo daleč pred Posa-vjem. Za svoje težave delavci TSS obtožujejo nekaj zadnjih direktorjev, ki naj bi zaradi korupcije ITG Avtohiša v Brežicah Po dveletni krizi ponovno v formi Delavci, ki nekaj mesecev niso dobivali plač, so delno ponovno zaposleni, ostali pa bodo dobili delo pri novih programih., ki jih. ho Jože Vrstovšek pognal do jeseni zapravili podjetje. Krivijo pa tudi vlado, ki dopušča tako početje. Delavci TSS so v zelo težkem položaju. Niso tehnološki viški, podjetje še ni šlo v stečaj, tako da niso upravičeni do nikakršnih nadomestil. Pravijo, da bi radi delali, vendar jim Sklad RS za razvoj ne dovoli delati. Sprašuje- jo (se), kje je denar, ki so ga imeli pri poslovnih partnerjih v Nemčiji. Sprašujejo se, kako naj živijo z marčevsko plačo, ki je pri VK delavcu znašala 22.000 SIT, od tega 7.000 SIT v bonih. Vprašanj je še mnogo - odgovori pa... Ali je potem čudno, če nihče izmed njih ni hotel osebno tvegati odgovora na anketna vprašanja? Tončkov dom. na Lisci Lisca bo postala znamenita izletniška točka Zagotovili ji bomo novo Kristijan Jane, direktor niča. Lisca, 3. julija - GP Sevnica je po dolgotrajnih pogajanjih s tamkajšnjim planinskim društvom sklenila pogodbo o petnajstletnem najemu vseh gostinskih in rekreativnih objektov, ki sodijo k Tončkovemu domu na Lisci. Ambiciozne in všečne načrte, ki jih imajo sevniški gostinci s to, v Sloveniji še vse premalo znano izletniško točko, je na srečanju z novinarji in bodočimi poslovnimi partnerji predstavil njihov direktor Kristijan Jane. "Naše osnovno poslovno vodilo je kakovost in še enkrat kakovost!" zagotavlja Jane. "S tem smo si pridobili nove stranke in povečali število zaposlenih. Trdo in kakovostno delo lahko omogoči tudi družbenemu podjetju, da se uspešno kosa z zasebnimi. Pri tem pa država z obremenitvami nikakor ni enako pravična do obojih". Kljub temu je bilo njihovo podjetje lani sposobno obnoviti dva svoja lokala, letos pa načrtujejo ureditev še treh. Tudi vsem objektom Tončkovega doma na Lisci se obeta korenita prenova vseh zmogljivosti: nočitvenih in ostalih, ki jih sicer obiskovalci ne bodo uspeli videti, ker vanje ne zahajajo, jih bodo pa občutili. Gre za kleti, kuhinje, pomožne naprave itd. Izboljšati nameravajo tudi kakovost ponudbe v rekreaciji, saj jim je jasno, da se ljudje lepe narave in dobre hrane kmalu naužijejo. Zato bodo uredili balinišče, viseče kegljišče, trim kabinet, savno, so-lary, tenis in namizni tenis. kakovost in vsebino, trdi Gostinskega podjetja Sev- Na Lisci imajo svoje vzletne točke tudi zmajarji in jadralni padalci in ne bi se čudili, če bodo ti znali najti skupni interes z gibčnimi senviškimi gostinci, če se bodo v slovenski prostor skupno ponudili s kakim, tečajem in še čim. Kristijan Jane se namreč zaveda, da j e Lisca znana v Posavju, v Slo-veruji pa ne dovolj. V času, ko seje slovenski standard skrčil in ne dopušča dragih izletov, je to idealna priložnost za uveljavitev. Zato nameravajo k obisku pritegniti tako turistične kot delovne skupine (kongresni turizem), ki imajo tu idealne pogoje za poglobljeno delo, sprostitev in zabavo. Zavedajo se težavnosti čedalje pogostejših zelenih zim in radi bi imeli snežni top, vendar na Lisci ni vode, brez nje pa top ne deluje. Kljub Jemu obljubljajo, da bosta, če bo le mogoče in potrebno, obratovali obe vlečnici. Kristijan Jane: "Imamo ljudi z znanjem in voljo. S čim več kulturnimi, zabavnimi in rekreacijskimi prireditvami bomo skušali v hribe pritegniti ljudi, ki tja doslej niso zahajali, ker niso v njih videli ničesar zase. Brežice, junija - ITG Inženiring je zasebno podjetje v Brežicah, last Jožeta Vrstovška iz Pisec, kije 15. junija letos podpisal najemno pogodbo za nekdanji Agroservis. Odtlej se je to podjetje pričelo "pobirati" z dna, kamor je postopoma tonilo že dobro leto. Novi najemnik, ki ima v lasti tudi Gostinsko podjetje Brežice, pravi, da mu je nekdanja vodilna struktura Agroservisa hudo nagajala, da pa sedaj stvari tečejo, kot je treba. Že v prvem tednu so promet v novi avtohiši ITG povečali za 300 %, kar pa seveda pomeni šele 23-30 % zasedenosti vseh zmogljivosti. Delo ima sedaj 25 ljudi, ostalih 25, ki so doma na čakanju, pa ga bo predvidoma dobilo do jeseni. Kako slab Je bil položaj v podjetju, pove podatek, da je novi najemnik ob prevzemu podjetja tistim, ki jih je poklical na delo, najprej izplačal po 30.000 SIT pomoči, saj že tri mesece niso dobivali nikakršne plače. "Kljub temu je njihova zavednost in pridnost zmagovala," pravi Jože Vrstovšek, "delali so dalje, če- prav v podjetju ni bilo nikakršnega repromateriala in so si stranke morale nadomestne dele prinašati v podjetje kar v plastičnih vrečkah." Sedaj je plastičnih vrečk konec, v delavnicah imajo dovolj repromateriala in širijo dejavnost na nove programe. Jože Vrstovšek: "V petnajstih dneh smo našli avstrijsko zasebno podjetje RA- SABT, ki ima komunalno in kmetijsko - vinogradniško opremo, z njim smo podpisali pogodbo o ekskluzivnem zastopstvu v Sloveniji in servisiranju. To podjetje je znano po svojih komunalnih čistilnih strojih, kakršne imajo tudi v Krškem in Brežicah, in po traktorjih z nizkim težiščem, ki prenesejo tudi do 80 % naklona strmine. Takoj smo dobili konsignacijo programa tovornih vozil in avtobusov TAM in v petih dneh smo sklenili pogodbo z Mercedesom za servisiranje tovornih in osebnih vozil. Imamo tudi servis za vozila VW, pogajamo pa se še za konsignacijo s Savacom-mercem". Zaupanje v prihodnost mu zbujajo pridni, zavedni delavci, ki so, ne da bi dobili plačo, delali ves čas krize. Preostale delavce, ki so še doma na čakanju, nameravajo zaposliti do jeseni, tudi v novih programih. Poleg avtosa-lona z že omenjenimi tipi vozil nameravajo na dvorišču podjetja, blizu servisa Renault, odpreti tudi avtopralni-co, za stranke pa bodo postavili tudi okrepčevalnico. Tone Kolar, tehnolog — 13. leto v podjetju: "Naše vodstvo nas je skozi zgodovi- no pripeljalo tako daleč, da drugega izhoda kakor stečaj ali najem ni bilo. Nekoč pa smo bili močna hiša, še nekaj let nazaj smo zaposlovali 106 ljudi, stranke so se morale naročati po mesec ali dva vnaprej. Z nastankom meje jih je precej odpadlo, v okolici pa jih je vse premalo, zato so se nas postopoma pojavili najprej začasni, nato pa še trajni presežki delavcev. Danes nas je le še 41 na seznamu in tre nutno nas dela 25, ob najemu nam je Jože Vrstovšek predstavil svoj program in upamo, da bo uspelo. Dosedanja dejavnost ostaja skrčena, ker je manj dela, vpeljal pa bo nekaj stvari iz svoje dejavnosti. Tako bomo potegnili na delo čim več ijudi, saj so nam tisti, ki so dama na čakanju, veliko breme, čeprav jim moramo dajati le delne plače. Ogromne spremembe v 14 dneh pač ne more biti, a pozna se napredek. Bistvo problema je v tem, da smo si zapravili nekdanje dobro ime in sedaj moramo postopoma pridobivati stranke. Brez najemnika in njegovega kapitalskega vložka se nismo mogli pobrati, saj smo imeli blokiran žiro račun. Prva redna pikča naj bi bila 15. julija, a najprej si jo bo treba zaslužiti." * Branko Plevel, vodja delavnice Renault, je v podjetju od 86. leta: "Zadnje čase je bilo v našem podjetju zelo slabo, posebno zadnja dva meseca: ni bilo materiala, ni bilo strank,.ni bilo plač, firma je počasi umirala. Kljub temu smo delali in hodili v službo, saj nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo. Potem je naš upravni odbor sklenil pogodbo o najemu z Jožetom Vrstovškom in sedaj se že nekaj dogaja. Z re-promaterialom smo že na čistem, odnosi med delavci so boljši, čuti se zaupanje. Narašča kakovost dela, ki ga ne manjka, trudimo pa se, da bi si povrnili prejšnje stranke, pri katerih smo v zadnjih mesecih zaradi slabega poslovanja izgubili zaupanje." Naš glas 13, 7. julij 1993 Gospodarstveniki in politiki so igrali nogomet Llsoa, 3. julija - Kot prvo potezo popestritve rekreativne ponudbe na Lisci si Je Kristijan Jane zamislil tekmo v malem nogometu med posavskimi politiki in gospodarstveniki. Gospodarstvenike so zastopali: Valentin Dvojmoč (vvra- tih), Kristijan Jane (kape-tan), Vojko Omerzu, Drago Pere, Slavko Zakšek, Tone Er-nestl, Boris Kostanjšek, Štefan Teraž in Peter Zlgante (nekaj časa v rezervi). Za politike so igrali: Herman Kunej Napovedovalec je najavil dvakrat po pet minut tekme. "Ce M bodo Igralci zdržali!" je dodal. Predlagal je tudi, naj nasprotniki delajo drug z drugim '>^e-po", ker da je treba že v ponedeljek v službo. Rezultat, čeprav naj pri takih prijateljskih tekmah sploh ne bi bil pomemben: politiki so zatolkli gospodarstvenike s sedem proti dve, zato poudarjamo, da so igrali mali nogomet in ne prvi polčas rokometne tekme! Tekma med gospodarstveniki in politiki sploh ni bila prazna in oba vratarja sta imela obilo dLla. Dvojmoč seje prav-zapravtzredno dobro držal; le pravega sodelovanja vseh soigralcev ni imel. Na drugi strani je tudi Kunej junaško odbijal strele. Le pri prvem napadu se mu je zgodilo presenečenje: tekel je iz gola za žogo, jo prehitro podal v igrišče, prišla je v neprave noge, nasprotnik je stal pred praznimi In neva- Maraton Pet evropskih držav — »Pentagonale« Kolesarji so se vrnili na dan državnosti Krško, 88. junija - Več kot tristo ljudi je proti koncu popoldneva pred krškim Gasilskim domom pričakalo sedem kolesarjev, ki so se devet dni pred tem podali na pot po Evropi. Igor Kranjec, Matjaž Sribar, Marjan Geršak, Vinko Virant, Bojan Žmavc, Matjaž Zajel-šnik In Drago Pabjan so s spremljevalcema Božidarjem Urekom In Stanislavom Dvor-šekom začeli svojo pot v Krškem, jo nadaljevali skozi Zagreb, Nagvkanizšo, Budimpešto, Bratislavo, Dunaj, Celovec in se skozi Ljubljano vrnili domov. Skupno so prekole-sarill 1400 km, najdaljša pa je bila etapa Budimpešta-Bra-tlslava, dolga 236 km. Povprečna potovalna hitrost je znašala 32—33 km/h, na vsej poti pa so spili preko 600 1 tekočine. Krški popotniki so se pripeljali pred dom gasilcev v simpatični družbi dveh policistov na'motorjih z obveznima sirenama, lastnih spremljajočih (vratar), Branko Jane (kape-tan), Franc Kotar, Marjan Kurnik, Franc Glinšek, Alojz Zalašček, Roman Novšak in Drago Krošelj. Sodil je Igor Tomažin. vozil in kolesarjev. 2e od Sevnice dalje so namreč skupino spremljali tekmovalci iz krških klubov Master Team in Savaprojekt. Popotniki so po prvem uradnem pozdravu predsednika GD Krško Slavka Sribarja in dobrodošlici med sorodniki priznali, da je bila pot zelo naporna. Najtežja je bila vožnja med dežnimi plohami in po močnem vetru ob obali Balatona (Blatno jezero), po madžarski ravnini in seveda gorskih prelazih. Na 955 m visoki St. Michelle pri Celovcu so se zaradi vetra v prsi vzpenj ali s komaj enaj stl-ml kilometri na uro. Naporen je bil tudi Semmering, a najtežji vendarle Ljubelj. V avstrijskem hribovju pa jih je narava "obdarila" tudi s sorazmerno nizko temperaturo desetih stopinj Celzija, ko so pričakovali samo še to, da se vsuje sneg. Kolesarji so bili navdušeni predvsem nad toplim sprejemom povsod, kamor so prišli. Težav niso imeli niti na mejnih prehodih, ob cesti so jih spodbujali ljudje, lahko so vozili celo po cestah, na katerih je sicer promet s kolesi prepovedan. Žalostno je le to, da ponekod na Madžarskem in Slovaškem še vedno mislijo, da pri nas divja vojna. Največje presenečenje pa so le doživeli v Sloveniji - na Gorenjskem (!!), kjer so jih v kranjskem hotelu Creina v svoji vinoteki pogostili z brezplačno večerjo. Kolesarji se zavedajo, da brez pomoči sponzorjev tudi nj Ulova pot ne bi bila mogoča. Podprlo jih je preko štirideset mecenov: NOVOTEHNA Novo mesto, EVROELEKTRON Krško, MOBITEL d.o.o. LJubljana, IR inženiring d.o.o. Krško, MERKUR Kranj, PAPI-ROTI Krško, AFP d.o.o. Dobo-va, KOMPAS HERTZ Krško, Mercator-Preskrba Krško, SI-TOGRAFIJA Geršak - Krško, OBČINA Krško-Skupščina občine, OBCLNA Krško-Izvršni svet, FOTO Potočnik Krško, SERVIS KOLES Smole Novo mesto, Zavarovalnica Triglav Krško, LEKARNA Krško, AV-TOLINE Krško-Servis Krško, GRAPAK d.o.o. Krško, NOVA d.o.o. Krško, NTKA d.o.o. Brežice, Menjalnica »PENEZI« Hotel Sremič Krško, Krajevna skupnost Krško, Trgovina »MAJA« d.o.o. Krško, Pizzerija »PAJEK« Krško, Okrepčevalnica »TAVERNA« Krško, AV-TOLINE Krško-Trgovtna Krško, Kamnoseštvo Jakša Krško, DIA d.o.o. Koprivnica, Gostilna »MURKO« Krško, JORDANTISK Krško, FRUTI-MARKET Krško, TRANSPORT Krško, ODVETNIK Dušan Dornik Krško, Trgovina »A-LJA« Leskovec, DOM UPOKOJENCEV Enota Krško, ANTON VAKSELJ Leskovec, PETROL Brežice TOE Brežice, Mesarija »TRATNIK« Leskovec, UNIOR Zreče, ELEKTROTEHNA Krško, SECOM d.o.o. Krško, Trgovina »METRO« Krško, Mercator-Preskrba Skladišče Krško, KLJUČAVNIČARSTVO Zlatko Zorič Krško, Trgovina »ROKI« Brestanica, »KOBRA« Elektronika Šentjernej, Stavbno kleparstvo Ivan Hvala Dolenja vas, INPLET Sevnica, Bife »RIBNIKI« Stolovnik-Brestanica, Gasilsko društvo Krško Zahvala velja tudi Radiu Po-savje - Studio Brežice, KATV Krško, Pihalnemu orkestru iz Krškega, krajanom Krškega in pa vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k tako lepemu podvigu. 0>O rovanimi vrati... Kunej je potem tako hitel razlagati, da bi iz njegovih besed skoraj lahko razbrali, da tisti prvi gol ne le da ne šteje, ampak da ga skoraj sploh ni bilo. Ni čudno, da so se njegovi potem bolj zagnali in zmagali. Srečanje harmonikarjev na Studencu IsbraUsolOnajUoljšilizapolfiiiale OSVEŽILNI NAPITKI-SADNI SOKOVI Nastopili so tudi družinski orkestri harmonikarjev, veselico pa je zmotil dež. Studenec, 27. junija - Letošnje, že trinajsto srečanje harmonikarjev Je k Domu gasilcev na Studencu v sevniški občini privabilo okrog 1000 Med "družinskimi orkestri" so nastopili: Anton Pere s sinovoma Antonom in Martinom (13 In 14 let), Martin Žl-bret (66 let) s hčerko Martino (18 let) in Jože Derstvenšek s sinom Zdravkom. Najstarejši udeleženec je bil 75-letni Alojz Zvar z Veternika pri Senovem. Selektor Herbert Ku-zma je med nastopajočimi izbral udeležence polfinalnega srečanja, ki bo 28. avgusta. To so: Denis Morato (Trst), Franc Rajgl (Kozje), Jože Stu-šek (Krmelj), Gregor Oblak (Zabukovje), Martina Zibret (Studenec), Zdravko Derstvenšek (Ljubljana), Boris Razboršek (Rimske Toplice) in Roman Kragl (Sevnica). Razpoloženje med obiskovalci je bilo nepozabno, vse dokler ga ni nekoliko utišal dež. Prireditev je povezoval, tako kot že vsa leta, Osin podoknlčar Franc Pestotnlk. Ca*} Nekaj najboljših s srečanja harmonikarjev na Studencu ho šlo v polfinale. (Foto: Franci Favkovič) obiskovalcev. Na nJem so Izbrali tudi "svoje" udeležence polfinalnega tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne. Srečanje so "organizirali Prosvetno in Gasilsko društvo Studenec ter Zveza kulturnih organizacij Sevnica. Nastopilo Je 25 harmonikarjev in med njimi Je bilo tudi nekaj "družinskih orkestrov". Prišla sta Denis Morato iz Trsta, lanskoletni zmagovalec Zlate harmonike Ljubečne do 16 let, In Franc Rajgl Iz Kozjega, nosilec zlate plakete Avgusta Stanka. Žeja nas pogosto v poletni vročini in v suhem zraku centralno ogrevanih stanovanj. Posebno žejni smo po telesnem naporu, težkem delu in Športu. Žeja ni razvada, temveč le opozorilo, da telesu primankuje tekočine. Zato je pravilno, da sežemo po kozarcu takrat, kadar smo žejni. Odžeja tudi navadna voda, vendar bi se tu osredotočili na sadne sokove, ki si jih pripravljamo sami doma iz svežih, zrelih in zdravih sadežev. Ti sokovi namreč imenitno odžejajo, vsebujejo dosti vitaminov, mineralov in sadne kisline. Res je na tržišču nekaj izbornih sadnih sokov, ki jih lahko po kakovosti primerjamo z doma pripravljenimi. Opozoriti pa velja, da je na prodajnih policah naših trgovin vse več umetnih, popolnoma kemično sestavljenih "sadnih sokov", ki s pravimi sokovi seveda nimajo nič skupnega razen podobnega okusa. Zato je vsekakor boljše, če si sadni sok pripravimo sami doma. Seveda je tudi cenejši. Če sadne sokove kupujemo v trgovinah, skrbno preberimo deklaracijo, na kateri je navedeno, ali je sok res pripravljen iz sadja. Pogosto na njej zasledimo le spisek različnih barvil, ekstraktov in sladil. Poglejmo nekaj receptov za pripravo sadnih sokov: BOROVNIČEV SOK - Kilogram iztisnjenega borovničevega soka pomešamo s kilogramom sladkorja in prevremo. LIMONIN SOK - Kilogram iztisnjenega limoninega soka pomešamo z 1,5-2 kg sladkorja in zavremo. MALINOV SOK - Kilogram iztisnjenega malinovega soka po- mešamo z 1,5 kg sladkorja in zavremo. RIBEZOV SOK - Kilogram iztisnjenega soka črnega ribeza pomešamo z 1,5 kg sladkorja in zavremo. Pitno, osvežilno pijačo dobi- mo, če po gornjih receptih pripravljene sokove razredčimo z navadno ali mineralno vodo v razmerju 1:5 do 1:10. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Branka Radej-Koren, ing. agr. Aktiv kmečkih žena iz Pisec Pišece, junija - Aktiv kmečkih žena v Plšecah je bil ustanovljen pred poltretjim letom in sedaj združuje okoli 60 članic. Njihov prvotni namen je bil, da bi povezali kmečke žene s področja krajevne skupnosti Pišece, ki so Izrazile željo po druženju in izobraževanju. Aktiv deluje v okviru občinskega Aktiva kmečkih žena. V začetku leta sprejmejo splošen program dela, zimski meseci pa so namenjeni predvsem izobraževanju. Poleti se ženske odpravljajo na razne izlete. Marca so tako kmečke žene iz Pisec na turistični predstavitvi občine Brežice v Ljubljani z velikim uspehom prodajale kruh in druge dobrote iz kmečke peči. Gospa Mira Podgoršek, predsednica Aktiva kmečkih žena iz Pisec, načrtuje za letos več predavanj, s katerimi bi olajšali življenje kmečkim ženam. Prihodnje leto pa bi se rade udeležile turistično-kulinarične razstave na Ptuju. Na sliki: del članic aktiva na terasi gostilne v Plšecah po še eni opravljeni turistični propagandni akcyi.(Js) ^7 BSISRHHSSftSMft Natalija Repec po vrnitvi s Sredozemskih iger "Ko samo pomislim, v kakšnih, super pogojih trenirajo naše konkurentke v drugih državah," pravi Natalija Repec po vrnitvi z Mediteranskih iger v Franciji, kjer pa je bila vseeno uspešna. Krško, 1. julija - Po uspešnem nastopu na Sredozemskih igrah smo spet pozdravili doma našo najboljšo plavalko. Udeležba na eni od letošnjih največjih športnih prireditev v tem delu sveta in uspeh, ki ga je tam dosegla, nista nič spremenila naše Natalije. Na bazenu PK Celulozar že nadaljuje trdo vadbo pod nadzorom trenerja Antona Bizjaka. Pripravlja se na preizkušnje, ki jo še čakajo. Povprašali smo jo po nekaj vtisih z njenega velikega tekmovanja. v Krškem, skupaj z mojim trenerjem Antonom Bizjakom, ki sem mu zelo hvaležna. Moj cuj v naslednjem obdobju je evropsko prvenstvo leta 1995. Žal pa norme za letošnje evroRSko prvenstvo (kije vsako drugo leto!) nisem uspela doseči, vendar so mi sedaj tiste tri manjkajoče sekunde (na 200 m) nedosegljive. Trdo delam in izpolnjujem potrebne pogoje, ne morem pa vplivati na tisto, kar ni odvisno od mene. Kljub temu upam, da bom uspela. Priznanje občine "Bilo je zelo naporno," pravi Natalija. "Olimpijska vas je bila precej oddaljena od bazena in veliko časa smo izgubljali na potovanjih. Vzdušje v vasi je bilo super. Športniki celega Mediterana so se družili in zabavali. Tudi tekmovanje je bilo nepozabno. Svetovne plavalne velesile Italija, Španija, Francija - in Slovenija med njimi. Plavali smo za našo mlado državo, za vse naše v domovini. Pa ta dva velika finala. Mogoče bi bilo lahko bolje. Pa vendar - šesto mesto na 200 metrov kravi in šesto mesto v štafeti 4 x 200 metrov mešano sta lep uspeh. To je tudi ocena strokovnega štaba naše reprezentance. Vesela sem, da sem prispevala k temu, da se je ime Slovenije izgovarjalo s spoštovanjem. Pozabila sem na vse probleme, ki smo jih imeli ob začetku letošnje plavalne sezone v Krškem: ker ni bilo ogrevane vode, smo trenirali v bazenu, dolgem 16,5 metra. In ko samo pomislim, v kakšnih super pogojih trenirajo moje konkurentke po svetu... Temeljne priprave smo opravili Krško mi veliko pomeni, to mi je spodbuda, da bom še naprej delala in samo delala." C*i-lip) Streljanje s puško in pištolo Tretje državno prvenstvo delavcev ministrstva za obrambo Udeleženci tekmovanja so pohvalili gostitelje Brežičane in njihovo organizacijo Cerklje ob Krki, 23. junija -Petindvajseti območni štab Teritorialne obrambe Brežice je v Cerkljah ob Krki organiziral tretje tradicionalno prvenstvo delavcev ministrstva za obrambo v streljanju s puško. kal za najboljšo ekipo je iz Breznikarjevih rok prejela ekipa 3. PŠTO Kranj. V ekipni razvrstitvi pri puški SAR 80 in pištoli M 57 se je na prvo mesto uvrstil 3. PŠTO Kranj (prva ekipa) s 670 krogi, drugi je bil 25. ObmŠTO Brežice (658), tretji pa 9. RB ZO Kobra s 624 krogi. Izmed domačih ekip seje 210. UC Cerklje s 598 krogi uvrstil na deseto mesto, 24. 0MB Ekipa "gostiteljev", strelcev iz Fosavja, se je uvrščala CP° posameznih, disciplinah) na deseto mesto in nižje, kar ob strelskih sposobnostih konkurentov sploh ni bilo čudno. Tudi oni so prejeli priznanje iz rok poveljnika 35. ObmŠTO, Ernesta Bre-znikarja. (Foto: Pilip) Tekmovali so s singapursko avtomatsko puško SAR 80, kalibra 5,56 mm, in z znano pištolo Crvene zastave M 57. Prvenstva, kije bilo na strelišču vojašnice Cerklje ob Krki, se je udeležilo 44 ekip iz cele države. Tekmovanje je odprl pod-polpolkovnik Ernest Brezni-kar, poveljnik 25. ObmSTO Brežice, ki je bil hkrati tudi predsednik prireditvenega odbora. Tekmovanje je potekalo po pravilih Strelske zveze Slovenije. Veliko pomoč so organizatorjem nudile strelske družine iz Posavja, saj so zagotovile tudi celotno sodniško službo. Tekmovalne ekipe so štele po 4 člane, točkovali so za ekipno in posamično uvrstitev za vsako orožje posebej in za obe skupaj. Prvi trije v posamični in ekipni konkurenci so prejeli priznanja in pokale. Skupni prehodni po- Cerklje (583) pa na dvanajsto. Pri puški SAR 80 je bila najboljša ekipa 25. ObmSTO Brežice (344), drugi je bil 3. PSTO Kranj - prva ekipa (342), tretji pa 55. OBMŠTO Domžale (333). 210. UC Cerklje je bil s 322 krogi osmi, sedemnajsta pa je bila 24. 0MB Cerklje (304). Pri pištoli M 57 je bil najboljši 3. PŠTO Kranj - prva ekipa (328 krogov), drugi Je bil 25. ObmŠTO Brežice (314), tretji 9. RB ZO Kobra (302), deseta 24.0MB Cerklje (279) in štirinajsti 210. UC Cerklje (276). Pri posameznikih je bil s puško SAR 80 in pištolo M57 skupaj najboljši Mitja Petrič, 3. PŠTO Kranj - prva ekipa (177), drugi je bil Matjaž Nje-guš, 25. ObmŠTO Brežice (173), tretji pa Roman Cenčič, 3. PŠTO Kranj - prva ekipa (172). Deseti je bil Načo Traj-kovski, 25. ObmŠTO Brežice Turistični rally na Studenec Tekma v hitrosti, spretnosti in znanju Studenec, 27. junija — Letošnjega turističnega rallva, ki ga je organiziralo AMD Sevnica, se je udeležilo 13 tekmovalcev. Tekmovanje posavskih voznikov na približno 4 kilometre dolgi progi med Impoljco in Studencem je že tradicionalno, poteka že preko deset let, udeleženci pa morajo imeti le uporaben avto, vozniško dovoljenje in upoštevati morajo omejitev hitrosti. Tekmovalci so se pomerili v cestni hitrostni vožnji in nato še spretnostni. Ze med tekmovanjem so na dveh kontrolnih točkah odgovarjali na vprašanja o prometu, na koncu pa jih je čakalo še preverjanje znanja iz CPP. To je le eden izmed ukrepov, s katerim skuša organizator osvežiti znanje udeležencev v prometu. Naj- več točk v skupnem sešte\jku je imel Bojan Smerdelj s Studenca in je tako osvojil prehodni pokal, drugo mesto je zasedel Milan Kučič iz Krškega, tretje pa Tomi Reberšak. (168), dvanajsti Roman Vaš-čer iz 24. 0MB Cerkve (166), trinajsti Slavko Štefanič, 25. ObmŠTO Brežice (163). Pri puški SAR 80 posamezno je bil prvi Mitja Petrič, 3. PŠTO Kranj — prva ekipa (94 od stotih možnih krogov, kar je odličen rezultat), drugi je bil Stane Vampetič, 55. ObmŠTO Domžale (93) in tretji Matjaž Njeguš, 25. ObmŠTO Brežice (92). Načo Trajkovski, 25. ObmŠTO Brežice, je bil enajsti, Srečko 2okalj iz 210. UC Cerk- lje pa s 87 krogi dvanajsti. Pri posameznikih je bil s pištolo M 57 najbojjši Branko Zorenc iz 27. ObmŠTO Ribnica (87), drugi Roman Štancer, 310. UC Kranj (86), in tretji Bojan Bartol, I. speč. brig. MORIŠ (86). Deveti je bil Roman Vaš-čer, 24. 0MB Cerklje (82), enajsti Načo Trajkovski (81), dvanajsti Matjaž Njeguš (81) in štirinajsti Slavko Štefanič, 79 (vsi 25. ObmŠTO Brežice). CPilip) Pripomba k članku Načrti so veliki 23. junija je bil v Našem glasu pod naslovom Načrti so veliki tudi ta stavek: "Po rezultatih iz leta 1992 so na slovenski lestvici rangi-ranl med 19. in 32. mestom." To pa ni točno. 19. je igralka iz Brezine, krška igralka je 24. in je edina od vseh krških igralcev na teh mestih, ki so v članku navedena. Miloš Spanovič Gimnastika v Brežicah, kako ti gre? Začelo se je z zapisnikom Ostalo pa je očitno pri nepopustljivosti, ki je trdo delo deklet iz ekipe HAIN v trenutku izničila ter zavrla njihov napredek Brežice, 30. junija - Zapisnik seje upravnega odbora TVD Partizan, kije bila 19. maja letos, je v tem, dotlej vzornem športnem kolektivu dvignil precej prahu. Težke obtožbe na račun dolgoletnega (4—5 let!) in uspešnega klubskega trenerja Renata Zor-ka so sprožile reakcijo, ki še ni dobila epiloga. Omenjeni del zapisnika pravi: "Zorko Renato se zelo neodgovorno obnaša do društva TVD Partizan, odnos do kolegov je zelo nekorekten... Potrebno gaje naslednjič poklicati na odbor in se z njim zmeniti za resnejše delo in korektnost." Iz ostalih zapisnikov lahko sklepamo o nadaljnjem poteku dogajanja. Zorko se je s svojim protestom oglasil 27. maja z zahtevo, da avtorji (za njega) sporni del zapisnika prekličejo, ker da ne ustreza resnici in ker žali njegovo osebnost. Upravni odbor ni odgovoril z ničimer. Zorko se je še enkrat oglasil s predlogom za razrešitev položaja, v katerem seje znašlo društvo, oziroma njegova ekipa RAIN. Mimogrede povejmo, daje tekmovalni del ekipe TVD Partizan dobil ime RAIN po generalnem sponzorju, ki ga je našel, tako trdi sam, Renato Zorko. V tem predlogu je Zorko zastavil stališča, in (ultimativne) pogoje v zvezi s svojim nadaljnjim delom v«kiubu. Pravi, da je pri tem imel polno podporo staršev svojih telovadk. Ob teh predlogih je UO društva ponovno ostal gluh. Dne 11. junija so se sestali trener in starši otrok iz ekipe RAIN. Želeli so na zadovoljiv način razrešiti nesporazum med trenerjem in upravnim odborom. Starši otrok so v svojih sklepih izrazili podporo strokovnemu delu dosedanjega trenerja in pozvali obe sprti strani, naj nastali spor razrešita v obojestransko zadovoljstvo. Nov sestanek z UO je bil sklican za 18. junij," a UO tudi tokrat ni dal nikakršnega odgovora, niti ni pokazal posluha za dobre želje staršev in trenerja. V tej pat poziciji, ko največ izgubljajo telovadke (ostale so brez trenerja), smo 30. junija zabeležili izjavo trenerja Renata Zorka: "Presenečen sem ¦nad obnašanjem vodstva društva, nad zapisnikom, na katerega sem odgovoril s protestom in sem tudi pričakoval opravičilo ali vsaj odgovor. Ne vem, kaj sem storil, da sem se po besedah vodstva društva neodgovorno obnašal. Smatram, da sem ekipi RAIN s pridobitvijo sponzorjev omogočil afirmacijo in se zaradi tega ne počutim krivega. Škoda je, da bodo deklice ostale brez trenerja, društvo pa ni zainteresirano, da bi navezalo stik z menoj, saj niso odgovorili niti na dopis s sestanka staršev." Cilj tega prispevka ni omalovažavanje dela kogarkoli, še manj podcenjevanje. Upamo le, da bomo tako pripomogli k razrešitvi zapletenega položaja v sporu med trenerjem in UO TVD Partizan Brežice - v zadovoljstvo najbolj prizadetih pri VBem tem početju: odličnih telovadk ekipe RAIN. (PUip) 8 Naš glas 13. 7. julij 1993 Kasaštvo: Lipejev memorial Figar Asu in Humeku Rekord steze je popravil Brege, 4. julija - Konjeniški klub Posavje je v nedeljo na krškem hipodromu ponovno uspel organizirati konjeniško prireditev. V sedmih dirkah je nastopilo 84 konj, v zadnji, kmečki, pa še devet parov. V prvi dirki (Darja, Leskovec pri Krškem) na 1.600 m, za dveletne kasače, ki še niso startali, je s kilometrskim časom 1:30,02 zmagala kobila Lix (Quentin Hill - Levpoldi-na), last Vlada Žnldariča iz Ljutomera. Drugi je bil Koran Kevston (Kevston Savage — Koradevil) Tomaža Špindlerja iz Lenarta, tretja pa Salina (Proud Lindjr - Perela) Franca Novaka iz Ljutomera. Rekord steze na krškem hipodromu je padel v šesti, najhitrejši dirki (SŽ - Podjetje za vzdrževanje železniških voz Dobova) za 3-do 12-letne kasače domače in tuje reje. Na 1.600 metrov dolgi progi je Bradash Buddie, 4-letni žrebec (Prakas - Kitty B), last Marka Slaviča iz Ljutomera, z zmago postavil novi rekord steze s kilometrskim časom 1:16,09. Vodil gaje Marko Slavtč mlajši. Na drugo mesto se je uvrstil Duras (Meadow Nevele - Din-ka) Matevža Krušiča iz LJubljane, na tretje pa Sandy Ca-price (Sandy Bowl - Space Slavlčev Bradash Buddy Mountain) Iva Žana iz^Ljub-ljane. Memorialna dirka za prehodni pokal Ivana Lipeja je pripadla domačemu^-.tekmovalcu, Figar Asu (Galestone -Fortina) Ivana Humeka iz KK Posavje, ki je progo prevozil na vajetih Ivana Humeka mlajšega s kilometrskim časom 1:18,04. Drugo mesto je zasedla Leona II (Town Ge-sture — Lortina) Slavka Ma-kovca iz Ljutomera (1:18,07), tretje Fena (Meadow Nevele -Fireta) Jožeta Sršena Iz Ljutomera (1:18,08) in četrto Ani-c^t B (Meadow Nevele — Ana) i» KK Brdo na vajetih Lojzeta Gorjanca (1:19,06). Nagradni sklad za to dirko je bil najmočnejši med vsemi točkami tistega dne, denar zanj pa so nabrali ljudje, ki so nekoč živeli in se družili z Ivanom Lipejem - Bizeljanci. Lipejev Hanza, kot so mu rekli, jih je veliko navdušil za konjeniški šport, jim pokazal prve dirke (nanje jih je peljal peš, torej s konjsko vprego) in jim prenesel prvo znanje o kasa-štvu. Imel je nekaj prvovrstnih konj, s katerimi se je proslavil na hipodromih. Najbolj znan je bil žrebec Olko, tisti čas najdražje plačani dirkalni konj v kraljevini Jugoslaviji, ki skoraj ni poznal poraza. Tudi po 2. svetovni vojni je Lipej zmagoval in verjetno največji dosežek zabeležil leta 1952, ko so njegovi konji v Beogradu na jugoslovanskem derbvju osvojil prvo in drugo mesto. Strelci brežiškega štaba TO so zgledni Brez podpore kolektiva ne bi šlo Tornir ob dnevu državnosti Sedemnajst ur malega nogometa Podbočje, 25. Junija — Športno društvo Podbočje — Nogometna sekcija Veliko Mraševo je na dan državnosti organizirala 7. tradicionalni turnir v malem nogometu, sedaj Imenovan po tem prazniku. Prijavilo seje 32 ekip Iz cele Slovenije, nekaj pa jih je bilo tudi iz sosednje Hrvaške. Malo pa je bilo ekip Iz bližnje okolice. Prišle so iz Brežic, Novega mesta, Jesenic, Velike Doline, Sa-mobora, Sevnice, Celja ter pet ekip iz domačega kraja. Izkupiček ekip je bil kar lep, saj je bil ta turnir letos med prvimi v našem okraju. Turnir se je začel takoj po žrebanju ob 21. url in je trajal celo noč ter vse do 14. ure naslednjega dne. V tem času si je mali nogomet, ki je bil na dokaj visoki ravni, ogledalo več kot 1.500 gledalcev. Igralcev In organizatorjev Je bilo okoli 400. Slednji so skrbeli, da je bilo Igralcem in gledalcem čim bolje. Daje noč hitreje minila, Je poskrbela okrepčevalnica Muzga z odlično postrežbo hrane in pijače. Igralci so potrpežljivo čakali, da pride na vrsto njihova tekma, In so kot pravi športniki pokazali, da Jim je glavni motiv, če seveda odštejemo lepe nagrade, predvsem športna igra. Prvo kolo z 18 tekmami se je končalo okoli 5. ure zjutraj. Po 36 tekmah smo gledali boj za tretje mesto. Zanj sta se pomerili domači ekipi, Jeruzalem In Veliko Mraševo. Organizatorji so zmagali z 1:0 z golom Matjaža Jurečiča. Ob 13.30 pa sta Market Trnje in Palermo igrala finalno tekmo. Market Trnje je zmagal s 5:3. Vrstni red je torej naslednji: 1. Market Trnje, Brežice; 2. Palermo, Krško; 3. Veliko Mraševo; 4. Jeruzalem, Podbočje; 5. PizzerHa Kountry, Veliki Podlog; 6. Kovtnocrom, Jesenice. Pokal so dobili tudi najboljši strelec Plankar, najboljši igralec Andrej Sušič in najbolj ši vratar Gerhard Mlakar. Organizacija turnirja je letos pripadla mlajšim v ekipi Velikega Mraševega in s pomočjo starejših jim je uspelo pripeljati turnir do konca. Že zdaj pa velja povabilo, da se drugo leto ob enakem času in na istem mestu zopet vidimo. Naš turnirje po svoji velikosti nekje med prvimi štirimi v Sloveniji in upamo, da se bo v naslednjem letu število sodelujočih še povečalo. Hvala vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri organizaciji, ter vsem sodnikom, ki so sodili na turnirju. S. M. NOGOMET Sezona malonogometnih turnirjev se je začela Krška vas, Sela, junija - Tradicionalnega turnirja v malem nogometu v organizaciji bifeja JTTRČEK iz Krške vasi se je udeležilo 14 ekip. Po zanimivih bojih je prvo mesto, pokal in bogato nagrado osvojila ekipa Belega konjička iz Brežic. Drugo mesto je osvojila ekipa Grenlinija iz Kosta- njevice, tretje pa ekipa organizatorja. Malonogometnl klub Sela iz Sel pri Dobovi je organiziral turnir 27. junija. Med šestnajstimi ekipami so bili najboljši gostje iz Samobora z imenom Kovinokromos. Druga je bila ekipa bifeja Prah iz Velikih Malenc. (MM*) NK Krško zaključil zelo uspešno sezono Krško, 21., 23. in 25. junija -Nogometni klub Krško je ob zaključku sezone 1992/92. organiziral interni turnir v malem nogometu. Udeležili so se ga registrirani in nekaj neregistriranih nogometašev mlajših selekcij kluba, razdeljenih po kraju bivanja. Rezultati. Kombinirane ekipe st. pionirjev in kadetov: Leskovec -Senovo 4:1, Senovo- Krško 1:0 in Krško—Leskovec 4:4. Vrstni red: 1. Leskovec (3 točke), 2. Senovo (2), 3. Krško (1). Mlajši pionirji: Leskovec—Krško 3:1, Krško-Grič 8:3 hi Grič-Leskbvec 0:5. Vrstni red: 1. Leskovec (4), 2. Krško (2) in 3. Grič (0 točk). Cicibani: Krško—Leskovec 3:2. Vrstni red: 1. Krško (2 točki) in Leskovec brez točk. { pllip) Strelska ekipa 35. Obm-ŠTO Brežice je kandidat za častni naziv "odličen strelec". Strelska ekipa 25. Območnega štaba TO Brežice, ki jo sestavljajo Slavko Stefanič, Anton AJster, Matjaž Njeguš in Načo Trajkovski, deluje dve leti in v tem času seje uvrstila v sam vrh slovenskega strelskega športa. Lani so bili državni prvaki v streljanju s puško SAR 80 in pištolo M 57. Letos so na istem tekmovanju dosegli drugo mesto, medalje pa so začeli nabirati že marca v Ljubljani, ko so na državnem prvenstvu v streljanju s pištolo velikega kalibra (proste izbire) postali državni prvaki. S tem njihovih uspehov še ni konec. V Ljubljani so bili na državnem prvenstvu, ki je bilo 23. maja, tretji v kombinaciji puške M 48 in pištole M 57, z opombo, da je bilo prvenstvo odprtega tipa in da so sodelovale tudi nevojaške strelske družine iz cele Slovenije. Tudi na tretjem letošnjem velikem tekmovanju, v počastitev dneva TO 19. maja v Kočevski reki, Brežicam niso razočarali. V konkurenci pokrajinskih štabov TO iz cele države so prepričljivo zmagali. V slovenski vojski letos poteka akcija "odličen strelec". Postati odličen strelec ni lahka naloga. Pogoji so zelo ostri in predvidevajo, da mora strelec s tremi vrstami pušk doseči rezultat nad 80 krogov (s puško SAR 80 celo preko 90 krogov) in z dvema vrstama pištol preko 80 krogov. Vsi brežiški fantje so že na dobri poti, da dobijo ta častni naziv, ki bo v ponos njim in celemu štabu, Matjaž Njeguš pa že ima za to izpolnjene vse pogoje. Dva pogoja s puško in enega s pištolo je že dosegel Trajkovski, medtem ko imata Stefanič in AJster izpolnjen po en pogoj v obeh orožjih. 25. ObmŠTO je ponosen na svoje strelce, oni pa enotno zatrjujejo, da tako dobrih rezultatov ne bi mogli dosegati, če ne bi imeli razumevanja in podpore svojega poveljnika, podpolkovnika Breznikarja, ter celega štaba. (pillp) Orientacijsko tekmovanje Alpe-Jadran Tudi Brežičana sta sodelovala Slovenj Gradec,4. julij 1993 - V Slovenj Gradcu in okolici je bilo tridnevno tekmovanje » pokal Alpe-Jadran, ki so se ga udeležile reprezentance avstrijske Štajerske, Purla-nijetJuHjske krajine, Koroške, Hrvaške in Slovenje, sodelovalo pa je tudi nekaj tekmovalcev iz Finske in freske. Člana slovenske reprezentance sta bila tudi Anica Hribar in Bojan Jevševar iz Orientacijskega kluba Brežice. V petek je bilo tekmovanje štafet, v soboto zelo naporna tekma po nribovju pri Mislinji, v nedeljo pa zaključna tekma pri slovenjgraikem letališču. 7 štafetah je pri ženskah zmagala Slovenija pri moških pa Hrvaška, Slovenci pa so bili šele tretji, kar je precejšnje razočaranje. V soboto je na dolgi progi z veliko vzpona blestela Anica Hribar, ki je zmagala in pustila drugouvrščeno kar 30 nunut za sabo. Da to ni bila sreča temveč vrhunska pripravljenost, je dokazala še v nedeljo in skupno zmagala daleč pred tekmicami Pri moških sta bila najmočnejša tekmovalca iz Zagreba, Tišhar in Kaniški Od Slovencev je bil najuspešnejši Bojan Jevševar, ki je zasedel peto mesto. Anica Hribar in Bojan Jevševar bosta prihodnji teden kot reprezentanta Slovenye tekmovala na šestdnevni mednarodni tekmi v Švici. Anica je odlično pripravljenost pokazala na tej tekmi, Bojan pa upa, da ne bo zaostajal za njenimi rezultati, (m.) Cerklje ob Krki Avgusta bo na letališču avtomobilska dirka Cerklje ob Krki, 5. julija - Pro-motor team Brežice pripravlja za 21. in 22. avgust hitrostno dirko za "veliko nagrado Brežic". Dirko, ki bo potekala na 3300 m dolgi progi, speljani po stezah letališča v Cerkljah ob Krki. Komisija za avto-moto šport pri AMZS je to dirko uvrstila v koledar prireditev, ki štejejo za državno prvenstvo avtomobilistov na cestnih hitrostnih dirkah, namesto odpadle dirke na Ptuju. Tako bodo na stičišču Posa-vja in Dolenjske prvič potekale dirke v hitrostnem avtomobilizmu, s tem pa je slovenski avto-moto šport dobil še eno priložnost za izvedbo dirk na improvizirani letališki stezi. Letališče v Cerkljah nudi ob letališčih Portorož in Maribor daleč najboljše možnosti. AMD Promotor team Brežice bo v Cerkljah organiziralo tri dirke, dve za skupno razvrstitev ter eno za pokal Je-klotehna - Daihatsu. Za tekmovalce pripravljao poleg pravega dirkaškega spektakla na zanimivo speljani stezi tudi bogat nagradni sklad ter posebne pokale. CB. B.) >&?< LEGENDA: ¦Mesa. Pomožne steze t""M:i.: ,¦< Glavna steza • Ovire iz gum tovornjakov —"Smer vožnje CHD VELIKA NAGRADA BREŽIC Predlog io homologacijo proge VARIANTA I. Doli.no: cca 3300 m. TENIS Prvi turnir Primožu Gajšku Krško, 3. in 4. julija - Prvega letošnjega turnirja TK Krško se je udeležilo 24 igralcev tenisa, članov kluba. Direktno na glavni turnir se je uvrstilo 12 najbolje rangiranih, preo- stali štirje so morali igrati kvalifikacijski turnir. Prvo mesto in prve točke letos je osvojil Tomaž Gajšek, ki je v finalu premagal Matjaža Ku-kovtčiča v setih z 2:0 (7:6 in 6:1). Tretji je bil Damjan Obradovič in četrti Stojan Jazbec. CKUV) Turnir Optimizma Po osmih kolih vodi Meštrovič Vrhnika, 13. junija - Minil je osmi kvalifikacijski turnir za veliko nagrado Optimizma, kjer se v zaključni del uvrsti 64 tekmovalcev, ki nato igrajo na izpadanje. Na Vrhniki je zmagal Ivačič z 8,5 t., drugi je bil Petek (7,5) in tretji Orel <7). Od naših se je najbolje odrezal Toni Kos, ki mu je manjkalo le pol točke do tretjega mesta in se je s 6,5 uvrstil na šesto mesto. Božič, Levičar, Žnideršič in Grilc so pristali na sredini lestvice. Meštrovič tokrat ni nastopil, kljub temu pa obdržal vodstvo v skupni razvrstitvi pred Ivačičem in Ostermanom. Tekmovanje se bo nadaljevalo jesej ni. (bc) ŠAH Reševanje šahovskih problemov Rešitev iz prejšnje številke: a) 1.Df1 (Ka5, 2.Da1 #), (Lf1, 2.Ta3 #) Ka6, 2.Ta3 # b) 1.h4 Tb4, 2.Ke5 Th4, 3.f4 Tf4, 4.Tg7 Kg7, 5.Tg5 Kf6, 6.Kf4 + - c) 1.a6 Lf3, 2.ef3 Lf4, 3.Kd7 h1D, 4.a8D Dh4, 5.Ke8 Dh8, 6.Kd7 Da8 remi Nove naloge: a) Beli na potezi zmaga Beli: Kg1, Tf 1, Df7, Lg3, Sd6, f2, g2, h2 Črni: Kh7, Dc2, Te2, Lg7, Sd7, b6, g6, h6 b) Cmi na potezi remizira Beli: Ka8, Sc1, a7 Črni: Kd8 I* m s B S 8 3 B S i B i B H B B c) Beli na potezi remizira Beli: Kd7, c7 Črni: Kf3, Lh7, b8 ¦ i A i. H ¦ g S ¦ a * a ¦ s s BieBtnsB Drugo mesto Krčanov Ljubljana, junija - Na ekipnem prvenstvu Slovenije v Ljubljani so krški šahisti med 30 ekipami zasedli odlično 2. mesto. Prva je bila Zavarovalnica Ljubljana in tretja Šahovska zveza, tudi iz Ljubljane. Ekipnemu je sledil še posamični hitropotezni turnir, na keterem je Meštrovič zasedel 2. Žnideršič 26. in Ahmatovič 38. mesto med 60 tekmovalci. (B. C) Tudi Filipčičev memorial Meštroviču Brežice - Na Memorialu Emila Filipčiča se je 12. junija v Brežicah zbralo 30 šahistov. Med člani je zmagal Meštrovič s 7 točkami, pred Črepanom in Šitnikom. Pri dečkih in deklicah je slavila Sevničanka Mojca Grilc. L b«.) Rešitev križanke iz prejšnje številke. Geslo ob sliki: Gremo na počitnice. Po vodoravnih vrstah: gremo, etat, mako, N, miner, amonit, Dl, Pero, Egon, Onan, Nono, čin, strel, Inter, Aco, TGA, can, g, Ni, aer. VI, Ital, skal, Cilka, Ita, estakada. Nedelja na krškem hipodromu Eli in Zora zmagali med osmimi pari udeleženimi na dirki kmečkih dvovpreg Brege, 4. julija - Za zadnjo točko nedeljske konjeniške prireditve na hipodromu pri Bre-gah so kmečki rejci letos ponovno uspeli uvrstiti dirko kmečkih dvovpreg. Za devet tekmovalnih voz je bilo treba dvovprege sestaviti večinoma od dveh gospodarjev, saj ima danes le redkokdo v hlevu par konj. Zmagali sta kobili Eli in Zora, last Stanka Hotka in Miloša Krošlja iz Kapel. Ostale dvovprege so bile še: Lisa in Sivka Jožeta Štokarja, Cveta in Cezar Jožeta Packa in Jožeta Božiča, Prama in Bi-dja Mihe Bogolina in Ivana Marolta, Lisa in Beba Jožeta Vratiča, Zora in Rjavka Leopolda Colariča in Martina Savla, Luca in Cvetka Franca Za-lokarja, Rubis in Cveta Avgusta Colariča ter Bisa in Agra Mirka Zalokarja. Moder opazovalec z lahkoto ugotovi, kaj pomeni kmečkim ljudem, ljubiteljem konj, "njihova dirka". Na stezo se dobesedno vsujejo in zdi se, kot da bi šele takrat prav zaživeli, ploskajo, navijajo, kričijo. Nenadoma postanejo povsem druga publika in morda vodi ravno preko pametne uporabe kmečkih točk (v konjeniških prireditvah na Bregah) pot do ukoreninjanja tega športa na Krškem polju. Sicer se bomo še zelo dolgo soočali z dejstvom, da je hipodrom v Krškem, konji, rejci in tekmovalci pa večinoma na Bizelj-skem in v Brežicah! "Mostec '93"bol. avgusta Ohcet na brodu vsekakor bo Napovedana prireditev za Izbiro poročnega para pa odpade Mostec, 5. julija - Ohcet na brodu na Mostecu je osrednja turistična prireditev tega .poletja v brežiški občini, pri kateri sodelujejo: vaška skupnost Mostec, Radio Posavje-Studio Brežice, časopis Naš glas in Občinska turistična zveza. Zaradi premajhnega števila prijav izbiranja parov na javni prireditvi na grajskem dvorišču Posavskega muzeja v Brežicah prihodnjo soboto ne bo, ohcet pa vseeno bo in pari se še lahko prijavijo na sedežu radia. Ohcet bo v nedeljo, 1. 8. 1993 na brodu v Mostecu, ki povezuje vas Mostec s turistično-zdraviliškim kompleksom Terme Čatež. Kresna noč na Libni Libna, 26. junija - Pri Lovski koči na Libni je bila na sobotni večer vsakoletna prireditev s kresom. Zbralo se je okrog tisoč ljudi, kar najbrž dokazuje, da ljudje kljub slabim časom še vedno radi obi- skujejo takšne prireditve. Slišali so lahko klenklanje - zvonjenje in trkanje po cerkvenih zvonovih. Tekmovalci, ki so "juškali", pa so bili malce zadržani ali pa so preveč trenirali in jim je za tekmovanje zmanjkalo moči. Za glasbo pa je poskrbel ansambel Ludvika Lesjaka iz Ljubljane. (B. C.) Tudi mi odhajamo na dopust. Pred tem pa vam zastavljamo čisto lahko uganko, da vas razvedrimo v teh nevedrih časih: - kaj je spekla Fani Kerin oz. kako se imenuje "kruh" na sliki, - kaj je napisala na nevesto in ženina, - ob katerih priložnostih se take in podobne stvari pečejo? Čakamo vaše odgovore, vi pa našo nagrado, ko se bomo jeseni spočiti vrnili. Pišite! Z lojtrco pod okence Vsak torek med 17.45 in 18.45 na valovih Studia Brežice na frekvencah 88,9 Mhz in 1584 Khz Zmagovalna pesem meseca junija: NAJLEPŠA LETA- Jože Skubic in Slapovi. Novi predlogi: 1. TRIJE ZALI FANTJE - Tone Kmetec 2 LEPOTICA - Simon Legnar 3. PRIJATELJSTVO - Boris Razpotnik 4. Z DOBRO VOLJO - Vinko Cverle 5. EJ, TO KMEČKO DELO - Rogaški instrumentalni kvintet 6. V VROČEM POLETJU - Primorski fantje 7. KLINČEK TU, KLINČEK TAM - Biseri 8. PRIJATELJ - Toni Verderber 9. MOJ FANT JE VESELJAK - Slovenski muzikantje 10. DRUŽINSKI PRAZNIK - Jevšek NAŠ GLAS - glasovalni kupon št. Št. pesmi:.........5 točk St. pesmi:.........3 točke Št. pesmi:.........1 točka Moj predlog: ................................................. %ct X P0(j % Moj naslov: ................................................................................................................ pošta.............................................................., telefon ........................................... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje - Studio Brežice, Jrg izgnancev 12, 68250 Brežice Tudi tako lahko preživite počitnice Gržeča vas, junija - Tako velikega jurčka, kot ga vidite na sliki, verjetno ne boste našli vsak dan, ni pa izključeno. Poleg jurčkov, lisičk, sivk ... rastejo že tudi šampinjoni. Vendar tudi z gobami ne smemo pretiravati, kajti mnoge morda vsebujejo težke kovine. In tudi če so zdrave, naj bi bile le pri- loga k ostalim jedem. Veliko počitniških radosti in pazite tudi na klope! Na fotografiji je Tine Vodopivec iz Gržeče vasi z velikanom. (MKM) KILOMETER MLINSKI ŽLEBOVI MOŠKO IME NAJEMNINA ZA STANOVANJE MESTECE PRI ZADRU MARKOVI NOGOMETNI KLUB ANTIČNO MESTO CUCNiK PETER BLEŠČEČI MINERALI V VULK. KAMNINI GAMSJI B!V0L DELEC MATERIJE (FIZIKA) KRŠKI VEL V STEČAJU AFRIŠKA DRŽAVA KISIK ROPARSKA MAČKA SLOVENSKA VOJSKA CERKVENI SVET NEMSKi Člen POKRIT HODNIK KITAJSKI DENAR(MN) BIVAL. UMRLIH N0ET0VA BARKA AVSTRIJA ZV0NK0 0MERZ0 KORALNI OTOK ARABSKI SREBRNIK 0METN0S1 LJUBKOV. Z. IME ERNA NOVAK RUDNINA ZIV.SPEBRA VRSTA PAPIRJA SLOG ITG- 4H9 rAVTO HIŠA BREŽICE d.o.o. C. bratov Cerjakov 11 Telefon: 0608 61 -000.61-633.61-001 68250 Brežice Telefax: 0608 61-634 Mobitel: 0609 614-702 Spoštovane stranke in poslovni partnerji! Z velikim veseljem vam sporočamo, da je AVTOHIŠA Brežice ponovno pričela delovati, in sicer na vseh področjih, kjer se je nekoč že uveljavila v svoji polni moči. Svojo dejavnost smo dopolnili z več novimi programi in nanje bi vas radi še posebej opozorili: - Sklenili smo pogodbo o koncesiji za podjetje Rasant iz Avstrije (komunalni in vinogradniško-trak-torski program). - Pridobili smo konsignacijsko prodajo tovornih avtomobilov in avtobusov znamke TAM - Magirus. Na zalogi imamo dovolj tako vozil kakor tudi rezervnih delov za njihpvo vzdrževanje. - Sklenili smo pogodbo o servisiranju osebnih in tovornih vozil znamke Mercedes. - Sklenili smo pogodbo s podjetjem Sava Trade za prodajo njihovega celotnega programa pnevmatike. - Tik pred podpisom je koncesijska pogodba s podjetjem Revoz o prodaji njihovih avtomobilov (Renault 5, Clio, kombi, Espace ...) in rezervnih delov zanje. - Urejamo ročno pralnico avtomobilov na dvorišču našega servisa - ob delavnici Renault. - Svoje rabljeno vozilo boste lahko pri nas učinkovito zamenjali z novim po sistemu "staro za novo". - Rabljeno vozilo lahko tudi odkupimo, zato boste lahko pri nas tudi poiskali in nabavili za svoje razmere in potrebe primeren avto. Naši cenilci so zanesljivi! - Naša vlečna služba vam je na voljo 24 ur na dan, če le pokff$ete telefonsko številko (0608) 61-001. - Za vse vrste poškodovanih vozil pa vam zagotavljamo hitro in kakovostno strokovno popravilo (kleparstvo, ličarstvo, avtomehanikarstvo), nadomestne dele in zanesljivo, elektronsko optično nastavitev prednje in zadnje preme. - Pri vsem tem pa so cene naših storitev zelo konkurenčne! Zagotavljamo vam, da svoje odločitve za obisk pri nas ne boste obžalovali, in želimo vam srečno vožnjo! ITG - AVTOHIŠA Brežice, d.o.o. 10 Naš glas 13, 7. julij 1993 Z vztrajnostjo in kakovostjo so si v Sevnici PRIBORILI SEDEŽ KOZJEREJSKE ZVEZE SLOVENIJE To so povedali na tiskovni konferenci ob zaključku raz stave koz. - Jeseni bodo pripravili tečaje sirarjenja. I Sevnica, 27. junija - Tudi letos so na travniku pri Domu tabornikov pripravili sedaj že tradicionalno razstavo koz, le da je tokrat že drugič imela naziv Držav- na razstava koz. Svoje živali je pripeljalo 42 razstavljalcev in na tiskovni konferenci ob zaključku tridnevne razstave je organizator Silvo Osovnikar povedal, da je bila letošnja prireditev predvsem v znamenju kakovosti, to pomeni, da so rejci sami opravili strogo selekcijo že pred razstavo. Kozjerejci se sicer organizirajo in ustanavljajo društva, združili pa jih bodo v zvezo, ki bo imela sedež v Sevnici. Razmišljajo tudi o vključitvi v evropsko organizacijo. Najboljši kozjerejci bodo uspehe svojega dela razen v Sevnici lahko pokazali še na sejmu v Radgoni, živinorejski razstavi rif Ptuju, septembra v Kamniku in še v Savinjskem gaju pri Mozirju. Sicer pa se morajo ob razvoju kozjerejskih zadrug (v Sevnici se je javnosti predstavila domača zadruga Capra -Bohor) rejci spoprijeti še s problemom mlečne kontrole, ki je Kakovost raste! Letos so na razstavi v Sevnici pri ocenjevanju podelili 20 zlatih medalj (1 A), 32 srebrnih (1) in 11 bronastih (1 B). Fant na sliki je Matjaž Žerjal iz Tomaja pri Dutovljah. Končuje osemletko, za koze je pa pravi strup. Obvlada jih do potankosti, zato je tudi prejel posebno priznanje kot najmlajši in najbolj prizadeven kozjerejec. Pri ocenjevanju izdelkov iz kozjega mleto se je v ekstra razred uvrstil njegov poltrdi sir. Tam sta pristala tudi maslo in skuta z drobnjakom Klavdije Mozetič iz okolice Komna. Sicer pa je bilo priznanj veliko, kar pomeni, da so se rejci svojega dela lotili strokovno in temeljito. Za Matjažem je na sliki (z megafonom) organizator, Silvo Osovnikar. Zaključek dvoletne Kmetijske šole Diplomanti si želijo v tretji letnik jože Kramar, Kmetijska svetovalna služba Krško: "Uspešne kmetije lahko pričakujemo le tam, kjer v celoti in tekoče spremljajo novosti kmetijske stroke." Krško, Novo mesto, 24. junija -Štirideset kmetov iz občin Brežice in Krško je uspešno končalo dvoletni, za odrasle prilagojeni program poklicne kmetijske šole. Na svečanosti v srednji kmetijski šoli v Novem mestu jim je diplome podelil ravnatelj šole, nato pa so si ogledali šolsko posestvo in se seznanili s celotno dejavnostjo, ki jo opravlja šola. Pouk po skrajšanem programu je organizirala svetovalna služba iz Krškega in njeni svetovalci so imeli tudi večino predavanj, nekatera pa učitelji novomeške kmetijske šole. O uporabnosti pridobljenih znanj pa lože Kramar iz krške svetovalne službe, organizator in predavatelj te šole", razmišlja takole: "Svetovalci, ki neposredno delamo s kmeti, smatramo, da je izobražen kmet največji in najuspešnejši napredek kmetije, zato lahko uspešne in napredne kmetije pričakujemo le tam, kjer v celoti in tekoče spremljajo novosti kmetijske stroke. Zato je ena od oblik pridobivanja znanja poleg rednih predavanj, ki jih orga- nizira svetovalna služba, tudi izobraževanje kmetov preko šole, ki smo jo organizirali. Mislimo, da je omenjena šola tisti minimum znanja, ki naj bi ga imel prevzemnik kmetije, zato želimo, da bi v zimskem času ponovno organizirali prvi letnik te šole, seveda če bodo za to zagotovljena finančna sredstva. En del naj bi jih dalo ministrstvo za kmetijstvo, drugi del pa občina iz sredstev, ki so namenjena za kmetijstvo. Jože Kramar, ing. agronomije Ob zaključku pa bi rad poudaril, da je želja vseh slušateljev, ki so uspešno končali omenjeni program, da bi nadaljevali s tretjim letnikom šole in si na ta način pridobili poklicno kmetijsko šolo." Kozje dirke niso čisto prave dirke, saj mora gospodar svojega tekmovalca prepeljati pod nizkim tunelčkom in preko prevesne-ga ploha (z vsemi štirimi nogami!), spoznati mora pasmo koze na sliki, obrezati dva para parkljev in spoznati spol kozjega mladiča. Pri vsem tem je največ točk nabral Albert Perko, ki jih je nekaj prejel tudi za svoja planšarska oblačila, drugi je bil Matjaž Žerjal in tretja Marija Podvez (na sliki). Najbolje se je pri kontroli mlečnosti odrezala koza Marte Slap-šak, Miša (sanski tip), ki daje 6,61 litra dnevno. Drugouvrščena Liza Petra Smrekarja daje le 4,04 litra. Pri smastem tipu koze je znova zmagal Matjaž Žerjal s Paro, ki daje 5,83 litra dnevno, medtem ko daje Nojka Janeza Juvančiča 4,54 litra. Naziv prvaka Sevnice je odnesla Zvonka Borisa Fojkarja, najbolje ocenjena od vseh živali (prvak razstave in Slovenije) pa je Bilka, last Miloša in Klavdije Mozetič. Med kozli je naslov prvaka Slovenije odnesel Mol Franca Oberžana. Iz kataloga je moč razbrati, katere živali so naprodaj ali za menjavo, iz razgovorov med rejci pa smo slišali, da nekateri svojih lanskih prvakov sploh niso pripeljali s seboj na razstavo - da jih ne bi kaj premotilo in bi jih prodali! razdeljena v dve stopnji. A-kon-trolo financira v celoti družba, B-kontrolo, t. i. ljubiteljsko, pa društva. Pripravljajo tudi dvodnevne tečaje sirarjenja, ki bodo potekali jeseni na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Prijave za to zbira Kozjerejska zveza Slovenije v Sevnici (p.p. 17) in interesenti jih lahko oddajo do jeseni, ko predvidevajo tudi strokovno ekskurzijo v sosednje države na zahodu. NA OKENSKI POLICI Sobne, okenske in balkonske rastline so sredi najbolj bujnega cvetenja. Če se nam je pojavila siva plesen, ki'povzroča gnitje, moramo kombinirati mehanično in kemično varstvo. Najprej bomo očistili vse kakorkoli poškodovane liste in cvetove, nato pa rastline poškropili z ronila-nom. Vse vrste rastlin redno zalivamo, vendar ne smemo pretiravati. Zalivanje naj bo temeljito, nato pa jih pustimo, da se koreninska gruda osuši, da spet pride zrak do korenin. Še vedno jih redno dognojujemo z mineralnimi gnojili. Lahko pa uporabimo tudi organska gnojila. Listnatim lončnicam vsaj enkrat na mesec zbrišemo prah z listov. Prav tako vsaj enkrat mesečno z leseno paličico nekoliko zrahljamo površino zemlje v lončkih in koritih. Morebitne škodljivce, kot so listne uši, bela mu-šica, pršice in druge, redno zatiramo. Bodimo pozorni tudi na bolezni. V avgustu pa bodo okenske in balkonske rastline na vrsti za razmnoževanje. Narezali bomo potaknjence, čeprav za rastline še ne bo nastopil čas obveznega počitka. Avgusta namreč rastline pri svojem bogatem cvetenju nekoliko počivajo, vendar cvetenje še ne bo prenehalo. Z rezjo in sajenjem potaknjencev ne smemo predolgo odlašati, ker se bodo sicer slabše prijeli. To pa ima lahko za posledico pomankanje rastlin zgodaj spomladi. Vrtne grmovnice tudi bohotno cvetijo, nekatere so odcvetele, mi pa smo jih že odrezali in pomladili, tako da spet veselo rastejo. Vrtnice kot najbolj pogoste grmovnice v naših vrtovih so sedaj najlepše. Vendar imamo tudi tu velike težave zaradi vremena, saj jih napadajo številne bolezni in škodljivci. Pojavlja se tudi siva plesen, zoper katero se borimo tako, da sproti odstranjujemo vse odcvetele cvetove, da ne gnijejo. Vrtnice vzpenjalke bomo po končanem cvetenju temeljito obreza- li in pomladili. To opravimo takoj, ko je glavno cvetenje končano. Porezali bomo vse poganjke, starejše od treh let, in to čisto pri tleh. To je zelo pomembno za nadaljnje cvetenje. Mladi poganjki se bodo do jeseni na koncu razcveteli. Zato pa se spomladi pojavijo šopi cvetja izza vsakega lista. Če pa jih ne obrežemo in pomladimo, grm počasi ostari in vse manj cveti. Branka Radej-Koren OPRAVILA NA VRTU V AVGUSTU • Poberemo čebulo, vzgojeno iz semena, in spomladanski česen. S tem ne smemo odlašati in čakati, da so vsi listi suhi, ker začne glavica česna takrat že razpadati, če je deževno vreme, pa počrni in ni primerna za shranjevanje. Pravi čas za pobiranje česna in čebule je takrat, ko se posušita dve tretjini listov, ena tretjina pa je še zelena. • Stročji fižol pobiramo redno, prav tako bučke in kumare, ker s tem pospešimo rast novih poganjkov, plodov in strokov. Če ne trgamo, rastlina vsa hranila porabi za dozorevanje fižola ali plodov, novi plodovi pa se ne tvorijo. Če hočemo pridelati čim več suhega fižola, na tistih preklali svežih strokov ne pobiramo. • Če se pojavljajo uši, ni priporočljivo škropiti s kemičnimi pripravki za varstvo rastlin, ker ne moremo trgati plodov, vse dokler traja varstvena doba ali karenca. Lahko pa preprečimo njihov pojav tako, da škropimo fižol s ko-privnim izvlečkom, kar pospešuje razvoj rastline, saj koprive vse- bujejo veliko dušika in pospešujejo rast. • Od 25. julija do 5. avgusta se-jemo kitajsko zelje, posadimo radič in endivijo. Radič in endivijo, ki ju presadimo do 20. avgusta, pa v jeseni pokrijemo s folijo v tunelu. • V medvrstne prostore med čebulo in česen še lahko posejemo korenček, rdečo peso, črno red-kev in repo. Branka Radej-Koren Kmetijski zavod Ljubljana OBVESTILO PROIZVAJALCEM MLEKA Vse proizvajalce mleka obveščamo, da s 1. julijem 1993 začne veljati nov pravilnik o določanju odkupne cene mleka (Ur. list RS, št. 34 - 24.6.1993). Osnovna cena velja enako kot do sedaj za mleko, ki vsebuje 3,6 % maščobe. Po tem pravilniku so se bistveno zaostrili pogoji pri odkupu mleka, zlasti glede mikrobiološke kakovosti. Število mikroorganizmov v mleku vpliva na odkupno ceno v različnih odstotkih: - E ekstra kakovostni razred do 50.000 mo/ml + 15 % - 1. kakovostni razred do 100.000 mo/ml + 10 % - 2. kakovostni razred do 300.000 mo/ml + 5 % - 3. kakovostni razred do 800.000 mo/ml + 0 % - 4. kakovostni razred do 3.000.000 mo/ml do - 30 % Določanje SŠMO je obvezno pri hlevskih vzorcih mleka proizvajalcev, ki oddajajo več kot 15.000 litrov mleka letno, lahko pa tudi za manjše količine. še vedno bo v uporabi tudi reduktazni test za ugotavljanje kakovosti mleka pri manjših proizvajalcih. Če je čas redukcije metilenskega modrila daljši od treh ur, je mleko uvrščeno v 3. kakovostni razred, sicer pa je neustrezno. V 4. kakovostni razred je avtomatsko uvrščeno mleko, ki ni takoj po molži ohlajeno na manj kot 8 stopinj Celzija ali v zbiralnici pod 6 stopinj Celzija. Novost je tudi ugotavljanje beljakovin v mleku. Mleku, ki vsebuje nad 3,15 % beljakovin, se izhodiščna cena poveča za 3-7 %, vendar le za mleko, ki bo uvrščeno v ekstra, 1., 2. ali 3. kakovostni razred. Poostren bo tudi nadzor nad številom somatskih celic v mleku (min. 4-krat letno), če bo preseženo 400.000 somatskih celic v hlevskem vzorcu, bo potrebno zdravljenje. To je le nekaj najbolj bistvenih novosti, ki jih uveljavja navedeni pravilnik o določanju odkupne cene mleka. Ocenjujemo, da bodo navedeni pogoji prizadeli marsikaterega kmeta, zato še enkrat opozarjamo na dosledno upoštevanje navodil za higiensko molžo, čiščenje opreme in postopke z mlekom po molži! Enota za kmetijsko svetovanje Krško Naš glas 13, 7. julij 1993 11 Tekmovanje harmonikarjev v Puli Šest Posavcev med prvo deseterico NOVO IMA KNJIŽNIH POLICAH Pula, 1. julija - Glasbeni šoli iz Brežic in Krškega sta se s svojimi učenci od 28. 6. do 1. 7: 1993 udeležili mednarodnega tekmovanja harmonikarjev v Puli. Vsi učenci in oba orkestra so dosegli zelo dobre rezultate, saj se je na prvih deset mest uvrstilo kar šest Posavcev. Uroš Vučajnk pa je s 96 točkami od 100 možnih osvojil absolutno prvo nagrado v kategoriji A. Predstavniki Glasbene šole Krško so dosegli naslednje rezultate: Tanja Mežič 1. nagrado z 91 točkami, Klavdija Kerin 2. na- grado z 89 točkami (obe v kategoriji A), učenki prof. Senke Spitzer; Zinka Molan, učenka Martine Horvat, 2. nagrado z 88 točkami v višji B kategoriji; Katarina Štefa-nič, učenka Staneta Cetina, 2. nagrado s 87 točkami v kategoriji A. Gregor Perner iz Glasbene šole Brežice je dosegel 91 točk in 1. nagrado v kategoriji A, Boris Kelhar iz iste šole pa 83 točk in 2. nagrada. Oba sta učenca Božidarja Bogolina. Krški orkester harmonikarjev pod vodstvom Senke Spitzer in brežiški pod vodstvom Željka Skoiča sta dosegla po 91 točk in prvo nagrado. Pred njima je bil samo orkester iz glasbene šole iz Zagreba, ki obstaja že dlje časa ,z 92 točkami. Glede na to, da sta oba orkestra nastala v letošnjem šolskem letu in da je bilo to zanju prvo tovrstno tekmovanje, je rezultat še toliko več vreden. Dosežki s tekmovanja v Puli so velika nagrada za trud tako učencem kot učiteljem, obenem pa dokaz, da imata obe šoli dobro razvit oddelek harmonike. (D. G.) Zaključni nastop Glasbene šole Krško Sklenjena je bogata in delavna sezona Krško, 23. junija-Glasbena šola Krško je imela že četrti javni nastop svojih učencev v Kulturnem domu Krško. S podobno prireditvijo so se predstavili že ob zaključku polletja, sodelovali so v programu ob kulturnem prazniku in pripravili samostojno prireditev Glasbena šola malo drugače. Vsi nastopi so bili dobro obiskani, za kar gre zahvala zvestim poslušalcem, ki so tako pokazali, da jih delo domače glasbene šole zanima, to pa je velika spodbuda za naprej. Na junijskem nastopu so se predstavili boljši učenci na vseh instrumentih, ki jih poučujejo na šoli, ter harmonikarski in simfo- nični orkester. Ta nastop je bil nekako krona celoletnega bogatega in plodnega dela glasbene šole. Njeni učenci so se v pretekli sezoni udeležili državnega tekmovanja mladih glasbenikov, harmonikarski in simfonični orkester sta posnela skoraj eno uro programa za Radio Ljubljana, bilo je kar 16 internih in oddelčnih nastopov, vrsta nastopov na osnovnih šolah - v Krškem, Le-skovcu, Kostanjevici in Brestanici, na mnogih javnih prireditvah. Sprejemni izpit za vpis v srednjo glasbeno šolo je opravilo vseh deset učencev, ki so se zanj prijavili. Nekakšna posebnost sta bila dva javna nastopa učencev Karo- line Vegelj-Stopar v glasbeni šoli ter recital Roberta Pirca na klarinetu in Aleša Suše na saksofonu ob spremljavi Branimirja Biliška in Karoline Vegelj-Stopar. In še bi lahko naštevali. Ob zaključku naporne, a boga-te.sezone se ravnatelj Drago Gra-dišek zahvaljuje vsem, učencem, profesorjem in poslušalcem ter Kulturnemu domu za pomoč pri organizaciji vseh nastopov. Njegova želja je delati tako, da bo kraj čutil, da je šola njegova in da jo potrebuje. Zato se bo s svojimi sodelavci še naprej trudil, da bo uspešna in zanimiva ter da v njej ne bo manjkalo novosti. Umetnost kot del turistične ponudbe .Pregledna razstava slik Gojmira Antona Kosa Brežice, 24. junija - V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah so ob dnevu slovenske državnosti In 44. obletnici muzeja odprli pregledno razstavo Gojmira Antona Kosa, leta 1970 umrlega slovenskega slikarja In arhitekta. Moderna galerija Iz Ljubljane je za brežiško postavitev posredovala okoli tretjino celotnega Kosovega opusa, ki obsega preko 500 slik. Med njimi prevladujejo olja, glavno izrazno sredstvo umetnikovih figuralnih kompozicij, zgodovinskih tem, portretov, aktov, pejsa-žev in tihožitij pa je barva v širokih pastoznlh namazih. Po besedah g. Marjana Gre-goriča, direktorja Posavskega muzeja, tudi ta razstava sodi med dejavnosti, ki jih muzej redno organizira za dopolnitev poletne turistične ponudbe. Razstava Gojmira Antona Kosa bo odprta do konca avgusta od ponedeljka do petka med 8. In 13. uro, ob sobotah In nedeljah pa med 8. in 18. uro. Gospod Gregorlč pravi, da so se za tak urnik odločili zato, ker popoldne ni dovolj obiskovalcev, vendar za najavljene skupine muzej odprejo ob vsakem času. Tudi s Termami Čatež imajo dogovor, da bo za njihove goste ogled razstave mogoč ob ponedeljkih popoldne. Vrata muzeja bodo odprta tudi ostalim naključnim obiskovalcem. Na fotografiji: na ogled razstave vabi plakat pred vhodom v Posavski muzej v Brežicah. (HKH) ŠOLA NI ŠALA V tehničnem muzeju VJsmošolci iz Artič smo se odpeljali v Tehnični muzej v Zagreb. Tam smo si ogledali plane-tarij. Videli smo nebo in zvezde. Ogledali smo si tudi rudnik, ki je šest metrov pod zemljo, razstavo prometnih sredstev in laboratorij Nikola Tesle. V laboratoriju je bilo zelo zanimivo, saj je vodič izvedel nekaj poskusov z elektriko. Pred muzejem pa smo si ogledali še minsko polje. Po končanem ogledu smo se posladkali s sladoledom. Darja Cerjak, 8. r. Nov. krožek OŠ Artiče Izgubila sem sosedo Naši sosedi je ime Ana Petaci. Jaz sem jo klicala teta ali soseda. Kar pomnim, sva se razumeli. Pestovala me je in se veliko pogovarjala z mano. Vem, da me je imela rada. Iz šole sem hodila k njej, ko sem bila bolna, je ona hodila k meni. Kako sva se včasih zabavali in smejali! Imeli sva tudi svoje skrivnosti. Zdaj sosede nimam več. Odpeljali so jo v Ljubljano v dom za ostarele občane. Njena hiša sameva. Samo Ben in Mika hodita žalostno okoli nje. Tudi jaz sosedo zelo pogre> šam. V soboto sem jo obiskala v domu. Zelo se me je razveselila. Spomnila se je, kako sva se smejali, ko so me imeli za njeno vnukinjo. Sedaj je z mojo sosedo zelo hudo, ker je padla. Ko bi le ozdravela in se vrnila v Artiče! Saša Peteline, 3. r. Nov, krožek OŠ Artiče 0ZPM Krško prizadevnim piscem spisov Mura! je bilo slišati po razredu, ko nama je s sošolko Ta-dejo tovarišica izročila lista, na katerih je bilo napisano, da sva nagrajeni za spis Boljša šola. Za nagrado sva šli na izlet. Odpeljali smo se preko Ljubljane na Gorenjsko. Ustavili smo se na Bledu, kjer smo opazovali čudovito jezero, otoček, lepe labode in druge živali. Nadaljevali smo do Kranjske Gore in od tam do izvira Save Dolinke pa v dolino skakalnic in na naš najvišji gorski prelaz Vršič. Tu smo po-malicali ter si ogledali Rusko kapelico. Sledil je spust v pravljični svet trentarske doline. Videli smo izvir lepotice Soče. V Kobaridu smo si ogledali muzej s prikazom 1. svetovne vojne. Zapeljali smo se še naprej po dolini Soče, mimo Tolmina do Mosta na Soči. Žal nam je bilo le, da si nismo mogli ogledati bolnice Franje ter škocjanskih jam, ker nas je preganjal čas. Ta izlet je bil super in zahvaljujem se Občinski zvezi prijateljev mladine, ki gaje organizirala, vodiču in šoferju, ki nas je varno pripeljal domov. Helena Kozole 5. r. OŠ Koprivnica Jeseni bo v šolske klopi sedla nova generacija otrok in tako začela (še vedno) osemletni program osnovnega izobraževanja. Mnenja o tem, koliko naj zna otrok pred vstopom v šolo, so dokaj različna, čeprav vse bolj prevladuje trditev, naj bo otrok deležen čim več informacij v čim bolj zgodnjem obdobju, v zvezi s tem prinaša veliko zanimivih pogledov knjižica Japonca Masaru IbUka V VRTCU B0 MORDA 2E PREPOZNO, saj avtor zatrjuje, da so izkušnje iz otrokovega najzgodnejšega otroštva odločilne za njegov nadaljnji razvoj. Obseg informacij, ki jih lahko sprejme otrok, naj po njegovem ne bi bil omejen. Podobno je že stara tudi razprava o tem, ali naj otrok pred vstopom v prvi razred že zna'brati in pisati, saj se po nekaterih izkušnjah otroci z dobrim predznanjem kasneje dolgočasijo in jih tisti z manj predznanja prehitijo. Najbrž pa gre pri tem za pomemben sovpliv različnih dejavnikov v otrokovem razvoju. Večina staršev se vseeno potrudi, da otroka nauči vsaj štetja do deset in branja ter pisanja velikih tiskanih črk že v obdobju od 4. do 6. leta starosti. Pri tem so Jim na voljo različni pripomočki, kot na primer delovni zvezki, ki sta jih pred časom že izdali Pomurska založba in Didak-ta. Mladinska knjiga je letos predstavila nov komlet 4 zvezkov pod naslovom BRUNČIJEVI DELOVNI ZVEZKI, posamezni pa nosijo naslove: PRVO OPAZOVANJE, PRVE SPRETNOSTI, PRVO PISANJE in PRVO RAČUNANJE. V njih lahko otrok skozi igro pridobi osnovna znanja, ki so navedena že v naslovih, s tem da jih dodatno vzpodbujajo živobarvne nalepke, ki jih za nagrado lepijo v zvezek. igrani in risani video programi so se že široko uveljavili v naših domovih in vzgoj-noizobraževalnih ustanovah. Potem ko so bili na voljo na začetku le programi z dokaj nečitljivimi podnapisi (male črke in včasih celo v srbohrvaškem jeziku), kar je bilo za najmlajše neprimerno, so odgovornejši založniki in distributerji poskrbeli za velike tiskane črke v podnapisih, zdaj pa imamo tudi v slovenščini že dokaj lep izbor video kaset s sinhronizi-ranim govorom. Produkcijska firma Videoart in založba Mladinska knjiga tako od novega leta ponujata že preko dvajset 40-minutnlh kaset z risanimi filmi, med katerimi so predvsem povzetki klasičnih zgodb in pravljic (ODISEJA, MOŽ Z ŽELEZNO MASKO, DON KIHOT, IVANHOE, 20.000 MIU POD MORJEM, POSLEDNJI MOHIKANEC, OLIVER TVVIST, TRIJE MUŠKETIRJI...). Resnici na ljubo pa je treba povedati, da bi v izvedbenem smislu ti programi lahko dobili slabo oceno, saj gre za zelo ozek igralski izbor (nekaj igralcev izvaja vse glasove), kar otroka po ogledu več filmov začne motiti in zato le-ti izgubijo prepričljivost. Povzetki klasičnih in sicer dobro znanih tekstov pa so že sami po sebi precej vprašljivi, kot Je to tudi pri otroških slikanicah. Ljubitelje popularne mladinske Zbirke ZVESTI PRIJATELJI pa naj opozorimo, da sl lahko počitniško branje popestrijo z novim naslovom - GOZDNI SAMOTAR. Tokratna pustolovščina se odvija v uredništvu časopisa Super spon, ki ga urejajo mladi prijatelji. Da pa ne bi vse teklo preveč gladko, poskrbi zapiti novinar lokalnega časopisa Roman... Silvo Mavsar Kostanj eviško poletje Razstave čakajo obiskovalcev V sklopu praznovanj obletnice Lamutovega likovnega salona se je v Kostanjevici zvrstilo že okoli sto predstavitev. Kostanjevica, poleti - Lamu-tov salon letos praznuje 36. obletnico in v tem času se je zvrstilo preko 100 razstav, je povedala kustosinja Ida Tom-. še. Trenutno v salonu razstavljata klasika slovenske likov- ne umetnosti Ferdo Vesel in Ivana Kobilca, kije ena redkih uveljavljenih slovenskih slikark. Stalna zbirka poimpre-slonistične umetnosti je postavljena v Gorjupovi galeriji, v Grajski cerkvi pa do sredine septembra razstavlja Tone La-pajne. Razstava ob njegovi 60-letnlci nosi naslov "Zemlja na Juti 1992-1993" in obsega 36 umetnikovih del velikega formata. Lapajnetova umetniška značilnost Je zemlja, ki Ji Je odkril 40 barvnih odtenkov in jo z močnimi lepili oblikuje v reliefne, razpokane vzorce. ČUDI) Šolski okoliši v krški občini Kako odpraviti neznosno gnečo in na drugi strani napolniti šole, ki samevajo Krško, 28. junija - Ravnatelji vseh osnovnih šol so v tem času v posebno kočljivem položaju. Denarja od nikoder, njihove šole kar kričijo po obnovi in izboljšavah, čas, ko ni učencev v razredih, pa je tudi edino primeren za kakršne koli posege. Zato ni čudno, da so se ravnatelji krških osnovnih šol zbrali na posvetu in nanj povabili tudi predsednika izvršnega sveta. Sestanek je bil očitno slabo ali celo nikakor usklajen, saj nanj ni bilo niti resorno pristojne (ne)članice izvršnega sveta, Vlaste Zupančič, niti delavke, zadolžene za to področje v sekretariatu, Vide Ban. Člani izvršnega sveta, ki so zasedali v sosedni sejni sobi, so to odsotnost v. d. ministrice razumeli kot kršitev osnovnega načela delovanja njihovega organa: o problematiki se razpravlja in sklepa samo, če je navzoč resorni (občinski) minister. Sicer pa je bil osrednji problem tistega dela sesanka, ki se ga je udeležil predsednik IS Herman Kunej, namenjen neznosni gneči na OŠ Jurija Dalmatina v Krškem. Dokončno ga je verjetno sprožilo pismo staršev, čeprav so se ravnatelji problema že prej gdltovo zavedali. Slišali smo dved goro 4a, Krško. Kino servis Brežice Filmski spored od 9. do 31. julija 9.7. ob 20.30:57. POTNIK (Passenger 57), am. akcijski. 10. in 11.7. ob 18.30 in 20.30: POSLEDNJI ČAS (The Finest Hour), am. avanturistični. 14., 15. in 16.7. ob 20.30: KUFFS, am. akcijska komedija. 17. in 18. 7. ob 18.30 in 20.30: NE MEČTE SE STRAN, am. komedija. 21., 22. in 23.7. ob 20.30: POD KRINKO (Coverup), am. triler. 24. in 25.7. ob 18.30 in 20.30: VSTOP PREPOVEDAN (Trespass), am. akcijski. 28., 29. in 30.7. ob 20.30: ODDALJENA OBZORJA (Far and Away), am. ljubezenska drama. 31. 7. ob 18.30 in 20.30: IZDAJALSKI TRENUTEK (One False Move), angl. kriminalka. KUPON CKZ 23, 68270 Krško za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list. kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal! 14 NaS glas 13. 7. julij 1993 V Brežicah ob prazniku DRUGO SREČANJE PARLAMENTARCEV SLOVENIJE igrali so mali nogomet in tenis, obiskali Isteničevo šampanjske) klet na Bizeljskem in Pleter-šnikovo domačijo v Pisecah, se pomudili v brežiškem gradu in še kje ti Brežice, 28. junija - Skupščina občine Brežice je v okviru proslav ob dnevu državnosti organizirala že drugo srečanje slovenskih parlamentarcev. Med drugim so v program srečanja uvrstili turnirja v malem nogometu in tenisu. V malem nogometu so med sedmimi ekipami zmagali igralci Paxa, v tenisu pa dr. Ciril Ribičič. Po zaključenem športnem delu sre- čanja, med katerim si je del poslancev ogledal brežiško okolico, so gostje svoje bivanje v brezrški občini zaključili z družabnim srečanjem na dvorišču brežiškega gradu. Na nogometnem turnirju so med seboj prekrižali noge, kolena, komolce in še kaj igralci Državnega zbora, Društva pravnikov Posavja, Državnega sveta, Utrinka z zaključnega srečanja na dvorišču brežiškega gradu (Foto: B. Hudina) Obvestilo Zavoda za zaposlovanje KANDIDATOM ZA REPUBLIŠKO ŠTIPENDIJO Republiški Zavod za zaposlovanje - Območna enota Sevnica obvešča posavske srednješolce in študente, ki nameravajo zaprositi za republiško štipendijo, da od 1. julija dalje strokovne službe Zavoda za zaposlovanje v Brežicah, Krškem in Sevnici že sprejemajo vloge za republiško štipendijo, za katero lahko zaprosijo dijaki srednjega izobraževanja in študenti dodiplom-skega izobraževanja, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in se redno šolajo v Sloveniji ter ob vpisu v prvi letnik srednjega izobraževanja niso starejši od 18 let, oz. ob vpisu v prvi letnik visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let. Mejna starost prosilcev, ki prvič zaprosijo za štipendijo v višjih letnikih, je glede na letnik uztrezno višja. V šolskem letu 1993/94 bodo do republiške štipendije upravičeni: - dijaki in študentje, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju leta 1993 ne presega 80 % zajamčene plače (20.000,00 SIT bruto); 2. - dijaki in študentje, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča in katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju leta 1993 ne presega 110 % zajamčene plače (27.500,00 SIT bruto). Dijaki in študentje, ki že prejemajo republiško štipendijo v tem šolskem letu, bodo do nje še naprej upravičeni, če dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju leta 1993 ne presega cenzusa za več kot 20 %. Obrazci za prošnje se dobijo v knjigarnah in papirnicah. Vlogi je potrebno priložiti še potrdilo o vpisu in spričevalo. Zahtevano dokumentacijo morajo dijaki osebno predložiti do 5. septembra, študentje pa do 30. septembra, priporočamo pa zlasti srednjošolcem, da prošno vložijo čimprej! Za dodatne informacije se obrnite na strokovne delavce Zavoda za zaposlovanje: Brežice, Cesta prvih borcev 15, tel. 63-041; Krško, Dalmatinova 8, tel. 22-206, in Sevnica, Trg svobode 32, tel. 41-130. Republiški zavod za zaposlovanje -Območna enota Sevnica Vlade Republike Slovenije, Dolenjske, Paxa in SO Brežice. V zmagovitem Paxu igrajo člani Društva slovenskih duhovnikov in zasluženo so prejeli prehodni pokal. Njihovi člani zagotavljajo, da v resnici niso niti malo organizirani in da med srečanji resnično nič ne trenirajo, zato se lahko človeku zastavi vprašanje, kako bi šele lahko razsuli svoje nasprotnike, če bi se vsaj malo potrudili. Mali nogomet so igrali tako, kot se to spodobi: na prostem, kljub dežju. Le na račun vedrenja igralcev Paxa jih je bilo nekaj slišati. Tudi tenisači so ostali kar na dežju in so slabo vreme odganjali z borbenostjo, strokovnostjo in izurjenostjo. V potu svojega obraza je sloves šampiona, sposobnega tudi ekshibicij, upravičil dr. Ciril Ribičič. Drugo mesto je zasedel Ivan Cerjevič, tretje Bojan Petan in četrto Niko Rainer. Med kosilom na dvorišču brežiškega gradu je goste in gostitelje (ob ostalem kulturnem programu) zabaval pihalni orkester iz Loč, precej pa je k razpoloženju prispevala dobra hrana in domača kapljica. Prevladalo je mnenje, da je treba taka srečanja ob praznovanju dneva državnosti ohranjati, saj v slovenskem prostoru prispevajo k utrjevanju vezi in medsebojnemu spoznavanju krajanov s predstavniki naše oblasti. Najboljši način za to pa je izmenjava misli skozi sproščen razgor vor. (Branka Hudina) Oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice Je ob nastopu NAPOLNIL LUTROVSKO KLET SEVNIŠKEGA GRADU Oktetov letni koncert so Sevničani združili s proslavo ob dnevu slovenske državnosti. Pevci so napovedali snemanje video kasete ob svoji bližajoči se 30. obletnici. Sevnica, 23. junija - Zveza kulturnih organizacij Sevnica je organizirala letošnji letni koncert Okteta Jurija Dalmatina v Lutrov-ski kleti pod sevniškim gradom. Koncert je bil hkrati posvečen praznovanju dneva slovenske državnosti, zato je o pomenu tega praznika obiskovalcem, ki so napolnili Lutrovsko klet, spregovorila predsednica sevniške skupščine Breda Mijovič. Koncert je bil mojstrsko izveden, zato je občinstvo pevce nagrajevalo z dolgimi aplavzi. Med poslušalci je bil tudi skladatelj Jakob lež, ki je oktet zelo lepo ocenil in se hkrati obvezal, da bo zanj napisal dve skladbi. Septembra bodo pevci na TV Slovenija snemali video kaseto, ki bo služila za promocijo tako Dalmatinovemu oktetu kot Sevnici, saj bodo za sceno uporabili najlepše kotičke svoje občine. To bo hkrati začetek priprav okteta na počastitev 30. obletnice delovanja, ki jo bodo proslavili maja ali junija 1994. (af) Tradicionalni spust po Savi »Spomin na čisto Savo« Marljivi organizatorji iz Prostovoljnega gasilskega društva Krško so si v svoj letni program dela zadali nalogo, da vsak mesec organizirajo športno, zabavno ali kulturno prireditev. Tako bodo v mesecu juliju 1993 organizirali drugi Spust po Savi na relaciji Sevnica - Krško pod geslom »SPOMIN NA Cisto savo«. Spust bo v soboto 31.7. 1993 s startom izpod novega mostu v Sevnici ob 9.00 uri. 2e lansko leto je bilo na spustu več kot šestdeset udeležencev in glede na izražen interes za letošnji spust organizatorji pričakujejo, da bo njihovo število še večje. Gasilci bodo izdelali dva splava, pričakujejo pa, da bodo tudi sami udeleženci poskrbeli za različna plovila, s katerimi se bodo pridružili splavarjem. In po lanskoletni izkušnji, ko je bilo na startu zelo veliko različnih plovil, od čolnov, avtomobilskih zračnic na jadra do smučarja s smučkami iz stiroporja, organizatorji pričakujejo, da bodo udeleženci z izdelavo domiselnih plovil prispevali k atraktivnosti celotne prireditve. Zato vabijo vse, ki se želijo udeležiti spusta po Savi, da se zglasijo v popoldanskih, ali večernih, urah v Gasilskem domu v Krškem, kjer se bodo lahko prijavili in kjer bodo dobili še dodatne informacije. (Stanislav Dvoršek) '•&S '••'¦ Nerezine imajo prodajalno Ponudba v počitniškem naselju je izboljšana Nerezine, 30. junija - V počitniškem naseUu krške občine v Nerezinah so 30. juiuja odprli prodajalno. Investitor je krška počitniška skupnost, ki je v ta namen uredila prostore nekdanjih gasilskih garaž, lastnik pa je domačin, zasebnik. V prodajalni je na voljo vsega in je resnično dobro založena, kot nam je zatrdil Crt Cargo, avtor tele fotografije. Imajo celo časopise in cigarete, tam najdete ribiče in njihov ulov, celo zelenjadar se je izpred bifeja preselil ya. Priprave na start spusta »SPOMIN NA ČISTO SAVO 1992« Ob pričetku počitnic Pri dvanajstih, letih, je za vzgojo prepozno! Ob stranpoteh mladih in odnosu odraslih do tega nam mora biti prva naloga, da prevzgojimo sebe Brežiški krščanski demokrati do. Ne kritiziramo, ne opravljamo, ne kadimo, ne pijemo, odgovorno opravljamo svoje naloge, vsakogar sprejmemo kot svojega prijatelja, negujemo naravne in občečloveške vrednote... V razpravi je seveda prišel na dan lokalni problem: gostišče pri pošti. Kadarkoli gre človek mimo, je bilo slišati, je lokal poln mladih in tudi pred njim jih je videti - s pivom v roki. Zato se je gospa Škofljančeva, pravnica iz Brežic, vprašala, kaj kaže storiti. Med predlogi o posredovanju tržne inšpekcije, prepovedi točenja alkoholnih pijač mladostnikom ipd. se nobeden ni zdel povsem učinkovit. Morda, če bi bili ukrepi "ozaljšani" z ustreznimi denarnimi kaznimi... (Branka Hudina) nadaljujejo svoj ciklus okroglih miz o stranpoteh mladih. Tokrat (4. junija) so medse povabili Toneta Klatnika in Branko Knapič, socialna delavca, ki se s prestopni-štvom ukvarjata v Kopru. Pedagogi žal ugotavljajo, da otroški vandalizem običajno zakrivijo starši, bodisi z nepravilno vzgojo ali s prepuščanjem otrok samih sebi. Vsiljuje se seveda vprašanje, kako otrokom prestopnikom pomagati na pravo pot. Ravnateljica brežiške osnovne šole Milena Jesenko pravi, da pri njih alkoholizma sicer ni, skrbi pa jo napetost, ki se pojavlja med učenci in učitelji, netolerantnost otrok, grobost in vulgarnost v izražanju. Za nespoštljiv odnos do učiteljev naj bi bil vzrok v popustljivi vzgoji. Otroci obiskujejo različne lo- kale tudi v poznih nočnih urah in pedagogi so pri tem nemočni, saj to početje otrokom dovoljujejo starši. Kakšno je mnenje Klatnika in Kna-pičeve o vzgoji otrok? Otroka je treba razumeti, ga navajati na delo, uvajati v različne kulturne in športne aktivnosti. Če se sooči s problemom, mu je treba prisluhniti in skušati svetovati rešitev, ki je zanj primerna. Vzgoja otrok se začne od malih nog, pri dvanajstih letih je namreč prepozno. Res pa je še nekaj: za tako težko nalogo, kakršna je prevzgoja otrok, je treba najprej prevzgojiti sebe. Gosta okrogle mize sta na Primorskem uvedla novo metodo pomoči mladim, ki se obnese. Njeno bistvo je v spoštovanju nekaj načel, ki bi se jih moral držati vsak- Medved je zopet na Gorjancih Lovci Lovske družine Podbočje so opazili, da se v gorjanskem predelu njihove LD zopet nahaja medved. Zopet zato, ker je dejansko vsako leto vsaj enkrat opaziti sledove medveda, pred leti pa so enega celo uplenili. Glede na gojitvene smernice Lovske zveze Slovenije sedaj to ni več dovoljeno, razen če bi zverina provzročila škodo, pa še v tem primeru je potrebno posebno dovoljenje republiške komisije. Dejstvo pa je, da se tako dolgo, sledijo ga namreč že dobre tri mesece, še ni zad- rževal na tem področju. Trditve, da je to posledica večjega števila medvedje populacije v Sloveniji zaradi vojne v BiH, seveda ni mogoče dokazati. Kosmatinec povzroča med prebivalci nemalo skrbi, če že ne strahu. Ravno zaradi tega lovci sporočajo, da je strah odveč, ker očitno medved ni niti malo napadalen. V primeru slučajnega srečanja pa se je najbolje mirno oddaljiti in ga ne vznemirjati. Za LD Podbočje: Andrej Zupančič Naslednja redna Številka »NAŠ GLAS« izide po dopustu.