Poštnina plačana v gotovtaL Leto XX., št. 211 Ljubljana, nedelja 10. septembra I939 Cena 2 Din jpravnisrvo ^uoiionu, \nati|evo i — leletor stev 3122 3123 3124 3125 3126 nseratn oddelek: <.jubljano. Selen* burgovc ul — Tel. 3492 ir 2492 'odruznico Maribor Grajski trp št. ? Telefon it. 2455. 'odružnicc Celje Kocenovo ulico Telefon S. 190. ljano št 11.842, Praaa člslo 78.180 iA/i<»n 105 •izhaja vsak dan razen oonedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uf eanisi vo; jubliana, KnafJjevc ulico 5, relefor 022, 3123. 3124, 3125 3126; Maribor 3rajski trg stev f. telefon stev. 2455; -elie Sfrossmaverjevo ulico štev 1 telefon štev 65 ®"ltnoiS ie *rnrr- Pritisk na zapadu vedno hujši Koncentracija francoskih in angleških cet — Francozi izvoievali v dosedanjih boiih znatne lokalne uspehef Nemci pa prehaiaio ponekod v protinapad - Bobneči o geni se nadaliuie na vsej fronti Pariz, 9. sept. AA (Havas) Sporočilo z dne 9. septembra zjutraj se glasi: Na kopnem bojišču je vladala ponoči aktivnost naših naprej potisnjenih čet. Veliki gozd Varnivar zahodno od Vorbacha se nahaja večinoma v naši oblasti. V gozdu smo našli številne ostanke razbitih topov vseh kalibrov. Delavnost naših letalskih sil je bila v skladu z delavnostjo naših kopnih sil. Pariz, 9. sept. c. Neuradni komentarji k francoskim vojnim poročilom pravijo, da ima francoska vojska na vsem ozemlju od luksemburške meje do Lauterburga velike uspehe. Francozi so osvojili gozdnato področje na zapadu od Faubacha. V glavnem se vrše borbe v pet do deset kilometrov širokem »ozemlju brez gospodarja« med obema utrjenima linijama. Francozi so sedaj že v posesti vsega tega. vmesnega ozemlja ter prehajajo v napad na utrdbe Siegfriedove linije same. Zaenkrat še iščejo morebitnih slabih točk v nemških utrdbah. Francosko vojaško poveljstvo razpolaga sedaj s točnim načrtom nemških ntrdb v tem pasu, ker so francoska izvid-niška letala zadnje dni z uspehom in brez izgub fotografirala nemške utrdbe. Enak poizkus Nemcev, da bi fotografirali Ma-ginotovo linijo, se je ponesrečil zaradi odlične francoske protiletalske obrambe. Francozi še vedno koncentrirajo za svojo utrjeno linijo velike množine vojaštva. Pariz, 9. sept. AA. (Havas) Tekst komunikeja, ki je bil objavljen snoči o razvoju operacij med Renom in reko Moselo. potrjuje, da francoske čete nadaljujejo napredovanje, ki se je začelo pred štirimi dnevi. Navzlic jedrnatosti dokazuje komunike, da niti ojačenja, ki so bila nujno poslana iz notranjosti Nemčije, niti izobilje avtomatskega orožja, s katerim razpolagajo branitelji jarkov, niti »bloki« armiranega betona v obmejnih pokrajinah, niso mogli preprečiti francoskega napredovanja. Sovražnik je med umikanjem uničil mostove in tunele ter zapustil polja. ki so bila pripravljena in maskirana zato, da bi se zaustavili napadi ©klopnih avtomobilov. Nemogoče je označiti kraje ali pozicije, ki so bile na ta način zasedene. Francosko-nemška meja je zelo vijugasta ter gre večinoma skozi gozdove. Francoska meja dominira nad dolino reke Saare. v kateri je veliko tovarn in rudnikov. Prvi dnevi sovražnosti so se uporabili za to, da se uničijo oddelki pred nemškimi glavnimi črtami. Vse kaže, da je francoska vojska svojo nalogo uspešno iz- vršila. Siegfriedova črta se ne nahaja popolnoma ob meji ter gre po posaarskih hribih, katerih srednja višina znaša okoli 350 m. Dotika se mest Saarbriicken in Saarlouis ter se v bližini Trierja konča ob reki Moseli. Z alzaškega bojišča, kjer Rena loči obe utrjeni vojska, se doslej ne poroča o nobeni pomembnejši aktivnosti Prihod novih nemških mm m mm divizij Pariz, 9. sept. z. »United Press« poroča, da se vodijo na fronti ob Posarju hude borbe, ki zavzemajo vedno večji obseg in so se s prihodom novih nemških divizij spremenile v prvi večji spopad. Francoski pritisk stalno narašča. Prodirajočo pehoto podpira na stotine tankov. Tudi Nemci so danes poslali v boj več sto tankov. Najhujše borbe se vodijo v okolici Saarbriick-na, kjer so francoske čete tudi danes mnogo pridobile na terenu in se že utrdile v svojih novih postojankah. Borbe se vodijo sedaj že več kilometrov globoko na nemškem ozemlju. Francoske čete so zasedle strategično najvažnejše ozemlje Bienvvald to je gozdnato ozemlje med Reno in Lau terom. Na tem ozemlju so se že v vojni 1870-71 vodile hude borbe. Francoske čete so zasedle vse ozemlje med Lauterburgom in Wiessenburgom, nedaleč od tromeje Al-zaške, Palatinata (Pfalz) in Badenske. Pariz, 9. sept. c. Komentar agencije Havas k bojem na francOsKonemški fronti ugotavlja med drugim, da gre doslej še vedno samo za manjše akcije in da ni bil izvršen še noben večji napad. Kontakti med obema sovražnima vojskama pa so se pomnožili in povečali. V akciji so udeleženi infanterija, kavalerija, tanki in letala. Francoski inženjerski oddelki odstranjujejo ovire, ki so jih Nemci namestili na ozemlju med obema utrjenima linijama. Nemški protinapadi Pariz, 9. sept. br. Nocoj je bilo izdano 12. vojno poročilo, ki pravi, da so francoske vojne sile na kopnem ponekod naletele na sovraž. 'k-v odpor. Mestoma so Nemci prešli celo v protinapad. S svojih utrdb so pričeli tudi obstreljevati francoske postojanke. V zraku so se francoski poizvedovalni poleti nadaljevali z uspehom, čeprav so pričela nemška lovska letala francosko letalstvo odločnejše nadlegovati. t ne dajejo nobenih poročil. United Press po-' roča, da so Saarbriicken in vsi okoliški I kraji že docela izpraznjeni in da sedaj • evakuirajo z vso naglico tudi ostale obmejne kraje. Po zadnjih vesteh je odrejena tudi evakuacija vseh luk ob severni nemški obali, koder se vsak dan pojavljajo sovražna letala. Prebivalstvo s severne obale pošiljajo v južne pokrajine države. Peti polet z letaki nad Nemčijo London, 9. sept. c. Angleška letala so ponoči izvedla peti polet nad Nemčijo ter so zopet odvrgla večje število letakov nad srednjo Nemčijo. Na povratku so se zapletla angleška letala v borbo z izvidniški-mi letali. Naknadno se je izkazalo, da so angleška letala pomotoma prišla nad belgijsko ozemlje ter so se zato belgijska lovska letala z njimi spustila v boj. Angleška vlada se je zaradi incidenta danes opravičila v Bruslju. Berlin, 9. sept. AA. (DNB). Danes ponoči j« bil najavljen prihod sovražnih letal nad ozemlje severozapadne Nemčije iz se vernozapadne smeri. Ko je sovražnik priletel do obale, ga je sprejelo naše protiletalsko topništvo. Sovražna letala so se obrnila v pristanišče, nato pa v jugozahodni smeri odletela preko Holandije. Bombardiranja ni bilo. Na holandski meji so nemška lovska letala napadla sovražnika. Eno angleško letalo je zbito. Posadka 5 ljudi se je rešila s padali in je bila ujeta. Curih, 9. sept. br. »Neue Ziircher Zei-tung« poroča, da je bil davi ob 4. v Ber- J Hnu letalski alarm, ki je trajal nad 3/4 j ure. Berlinu so se bližala z zapadne stra-J ni francoska, s severne strani pa angleška letala. Letalski spopad ob nemško-danski meji Kodanj, 9. septembra. AA. (Reuter). Danes zjutraj so se dve milji od dansko-nemške meje slišale detonacije, za katere mislijo, da izvirajo od letalskih bomb. Zaradi goste megle se letala niso mogla videti. vendar pa opazovalci trdijo, da so videli padanje večjega števila bomb, ki so povzročile visoke stebre vode v bližini Hindenburgovega jezu, ki spaja nemški otok Sylt s kopno zemljo na zapadni nem-ško-danski meji. Angleška letala nad Belgijo Bruselj, 9. septembra. AA. Belgijsko vojno ministrstvo sporoča: Preteklo noč so tuja letala letela nad belgijskim ozemljem. Belgijske letalske sile. so preganjale tri letala En angleški bombnik je bil prisiljen, da je pristal. Drugi bombnik, ki sta ga napadla dva belgijska lovca, je bil z raketami pozvan, naj se spusti. Eno belgijsko letalo, ki je začelo streljati, pa je bilo uničeno s streli preganjanega letala. Oba letalca sta se rešila s padali. Belgij- j ska vlada je vložila protest pri angleški vladi Amsterdam. 9. sept. AA. (Havas) Tiskovni urad holandske vlade sporoča, da je obrambna letalska služba med 13. in 1 14. uro popoldne opazila neko tuje letalo nad Limburgom na holandskem ozemlju. Značke na letalu so bile nemške. Holad-ski poslanik v Berlinu je dobil ukaz, naj protestira zaradi kršitve nevtralnosti. Londonski zaščitni balon nad Norveško Oslo, 9. sept w. Iz Mandala v južni Norveški poročajo, da se je včeraj pojavil nad mestom velik balon, od katerega je visela 2000 metrov dolga jeklena vrv. ki je drsela po strehah in pretrgala mnogo električnih in telefonskih vodov. Naposled se je skupini vojakov posrečilo, da so ujeli vrv in pričvrstili balon k nekemu drevesu. Kakor je sedaj ugotovljeno, gre za angleški balon, s kakršnimi so uredili zračno zaporo nad Londonom. Najbrže je vihar balon odtrgal in ga zanesel na Norveško. Povišanje davkov za nevojake v Franciji Pariz, 9. sept. c. Francoska vlada je uvedla od 1. oktobra dalje 15«/o dodatek na davke za vse one moške med 18. in 41. letom, ki niso vojaški obvezniki. Seja vlade pod Lebrunovim predsedstvom Pariz, 9. sept. br. Ob 18.30 se je sestal v Elizejski palači ministrski svet pod predsedništvom prezidenta republike Le-bruna. črto Vse dosedanje francoske operacije, v teku katerih so Francozi zasedli nemške utrdbe južnozapadno od Saar-bruckna, so bile predvsem izvidniškega značaja Curih, 9. sept. br. Danes opoldne so bila izdana prva obširnejša uradna poročila o dogodkih na zapadni fronti. Francosko vojno poročilo, ki je bilo izdano opoldne, javlja, da so francoske čete zasedle nemške utrdbe južnozapadno od Saarbruckna, 8 kilometrov od francoske meje. Francoska fronta je na ta način skrajšana za 10 kilometrov. Francozi so zasedli področje z ogromnimi zalogami premoga, ki spadajo med največja v Posarju. Francoske in angleške čete v sprednji črti se trenutno omejujejo na izvid-ništvo, da točno ugotove nove nemške položaje. Vse ozemlje med Maginotovo in Siegfriedovo črto v okolišu Saarlouisa je v posesti francoskih čet. To ozemlje, ki je polno žičnih ovir, utrdb, strojniških gnezd, jarkov in pasti za tanke, sedaj čistijo in postavljajo na tem ozemlju da-lekometne topove, s katerimi bodo obstreljevali nadaljnje nemške utrdbe. Londonsko vojno poročilo poudarja, da se ob Renu nadaljuje bobneči topovski ogenj. Največje važnosti so uspehi, ki so bili doseženi v odseku od luksemburške meje do Saarbriickna. Doslej je bila znana le frontalna slika utrdb Siegfriedove črte, sedaj pa so francoske in angleške čete prvič v posesti točnih podatkov o sistemu in gradbenem načinu teh utrdb. Na vsej zapadni fronti angleške in francoske čete nikjer niso oddaljene od Siegfriedove črte več kakor 5 kilometrov. Kljub hudemu obstreljevanju so francoske čete vztrajno prodirale in dosegle na mnogih krajih prve nemške utrdbe. Operacij večjega stila dosedaj še ni bilo. Z zapornim ognjem francoskega in angleškega topništva je onemogočeno ojačenje nemških čet v prvih linijah. Pariz, 9. sept. AA. (Havas) Sedanje vojne operacije na bojišču med Reno in Moselo, v teku katerih so francoske čete zavzele skoro ves gozd Warnat, dokazujejo, da so francoske čete stopile v stik s sovražnikom v večjem obsegu in na širšem prostoru. Mobilizacija se še vedno nadaljuje s pospešenim tempom. Mobilizirane čete prihajajo neprestano iz notranjosti države in se razvrščajo za Maginotovo črto. Prve francoske čete napredujejo zelo obzirno ter na vseh točkah francosko-nemške meje preiskujejo teren ter zlasti prednje dele Siegfriedove linije. Sedaj lahko govorimo o dobi pripravljanja in o vstopu v stik in torej še ne more biti govora o napadih v velikem obsegu. V sedanjem obdobju, ki se lahko označuje kot obdobje informativnega in izvidniškega značaja, igrajo glavno vlogo oddelki pe- Položaj v poljski prestolnici Poljaki odločno zanikajo nemške vesti o zavzetju mesta, nemški in italijanski viri pa govore o gotovem dejstvu, vendar brez vojaških podrobnosti | hote. zlasti pa oddelki konjenice, podprti od tankov. Vse njihovo delo podpira tudi I izvidniško letalstvo. Poleg tega ima letalstvo nalogo, da fotografira teren. Na prostoru med Maginotovo in Siegfriedovo linijo, zlasti v pokrajini Saarlouisa, so zgrajene cele vrste utrdb, dalje minirana polja, ki se lahko spravijo v akcijo z določene razdalje, lažni zakloni, maskirani globoki rovi itd Na tem delu bojišča čistijo oddelki francoske vojske teren ter odstranjujejo in uničujejo imenovane utrdbe. Gozd Warnst dominira zahodno od Vorbacha tako rekoč v samem središču bojišča nad dolinami Rene. Mosele in Saare. Ker so osvojile ta gozd. so francoske čete pomaknile svoje postojanke ori-bližno 10 kilometrov naprej. Podobne ope- ! racije so v teku. Tri francoska letala sestreljena New Tork, 9. sept. c. Tri francoska iz-vidniška letala so morala zasilno nristati za nemško fronto. Letalci so bili ujeti. Evakuacija Triera in Karlsruha Berlin, 9. sept. z. ■»Neue Ziircher Zei-tung« poroča, da so vojaški uspehi na Poljskem, dosedanje relativno zatišje na zapa dni fronti, in dejstvo, da se nad Berlin ti dosedaj še niso pojavili sovražni bombniki, pomirili berlinsko prebivalstvo Pojavilo se je celo upanje, da bo vojna kmalu končana Berlinski vojaški krogi pa nikakor niso tako optimistični. Z vzhoda gredo proti zapadu neprestano vojaški transporti. Sedaj je urejena tudi že evakuacija Triera, Karlsruha in drugih mest vzdolž zapadne meje. Danes so iz teh mest odpre-mili že vse otroke in ženske Berlinski krogi streme za tem, da čimprej dosežejo odločitev na vzhodu. Nadejaj" se, da se bo posrečilo skleniti klešče in odrezati zana-dno Poljsko vkjučno Lodž, s čimer bi bil vojaški položaj na vzhodu zaradi skrajšanja fronte znatno olajšan Nemški tisk o dogodkih . na zapadu sploh ne poroča Berlin, 9. sept. z. Nemški tisk je docela v znaku ofenzive na Poljskem, dočim tudi danes o bojih na zapadni fronti prav nič ne poroča. O evakuaciji zapadnih obmejnih pokrajin izjavljajo v Berlinu, da je to nekaj povsem naravnega, saj delajo isto tudi Francozi, o obsegu evakuacij pa Bern, 9. sept. z. »Neue Ziircher Zet-tung« poroča, da so se vesti o padcu Varšave izkazale za netočne. Vse poljske radijske postaje z izjemo Katovic so danes ves dan oddajale poročila in objavila pozive k odločni obrambi prestolnice. V posebnem proglasu opozarja maršal Rydz Smigly na to, da je bilo tudi za časa bolj-ševiške vojne zasedeno skoraj vse poljsko ozemlje, da pa je spričo vztrajne obrambe vendarle napočil dan osvoboditve. Tudi Srbi, ki so morali celo popolnoma zapustiti svojo domovino med svetovno vojno, so se vrnili kot zmagovalci Trditve, da bi bil zunanji minister Beck odpotoval v inozemstvo, odnosno pobegnil, kakor je trdil nemški radio, so se izkazale za popolnoma netočne. Beck je danes v Lublinu sprejel celo vrsto tujih diplomatov. Prav tako so tudi vsi ostali člani vlade na svojem mestu Vrhovni ciržavni uradi so porazmeščeni po raznih krajih. To dejstvo je zbudilo prepričanje, da se bo Poljska branila do kraja. Več voditeljev narodnih manjšin, ki so bili internirani, je bilo danes proti obljubi lojalnosti izpuščenih. Splošno med prebivalstvom ni opažati pobitosti, nasprotno, bojevitost vse bolj narašča. Varšava, 9. septembra A A Havas Bor be, ki se zdaj vodijo, imajo namer omo gočiti na eni strani pregrupiranje že anga žiranih čet ter na drugi strani razvrstitev velikega števila edinic .ki jih vrhovno po veljništvo drži v rezervi, čete. ki so se na haiale v Poznanju, so se začele umikati da bi se osvobodile pritiska dveh nemških motoriziranih kolon ki prodirajo proti prestolnici od severa proti jugu od Pilice ter od juga proti zapadu preko Visle Čete ki zapuščajo Poznanj podirajo za seboj vse važne objekte. Umikanje iz poznani ske pokrajin«? v Varšsvo ni težko spričo tega, da so glavne industr je. ki delaj" za narodno obrambo že * let preseljene ter se nahajajo v centralni con- države Umik poljskih čet se vrši v najboljšem redu na vzlic neprestanim letalskim napadom Pio nirski oddelki postavljajo tam kier so nemška leta'a rorušMa mostove, nove pon tonske mostove. Poljski picnirj: so pri tem pokazali veliko srrotriost. voiaki pa veliko junaštvo, sposobnost in vztrajnost Poljski pionirji so znan- že izza ča>a Na poleonove vojske. ke» so ra-.no oni zgra dili znameniti most na Berezini. ki je re šil Napoleonovo vojsko ko sc ie umikala iz Rusije Nemci prod'rajo po toku petih rek. ki se stekajo v Varšavi, to Narev ki se steka v Bug. pritoku Visle. nato sa ma Vis'a ter Bzura. Ravka in Pilida Na tem kraiu bo poljskim č^tam omogočeno stopiti v obrambno borbo naslaniajoč se na prometno sredi:če ki ga predstavlja Varšava Na desni obali Vis'e bodo nem ške čete na'ete'e na trikotnik ki ga obli kujejo trdnjave Modlin Sierozk in sama Varšava Te trdnjave so znane še iz ru skih časov toda Poljska jih je še bolj utrdila Primer Verduna je dokazal kako veliko podporo lahko nudijo sta'ne trdnjave dasi so zastarele, ako se jih pametno izko risti Glede zavzetja Krakova se naglasa da ni imelo to mesto nobenega strategič nega ali gospodarskega pomen« Toda v Krakovu predstavlja vsako poslopje umetniško in zgodovinsko vrednost. Krakov je samo mesto umetniške vrednost' ter nosi njegovih 56 cerkva in samostanov najčistejši romanski slog od IX. in XI. stoletja do renesanse in gotskega sloga. Obramba Krakova po mestnih ulicah bi mesto popolnoma uničila Sam Krakov nima nobene industrije ter ima samo eno tovarno čokolade. Čenstohovo so Poljaki branili, ker je važno železniško križišče, vprašanje obrambe Krakova pa se spioh ni postavilo. Poljsko vojno poročilo London. 9. septembra. AA. (Reuter) Po poljskih poročilih Nemci še niso udrli v Varšavo Poljsko prestolnico brani prebivalstvo na vseh straneh, pa tudi v predmestjih. ki se nahajajo na severovzhodu in jugozahodu približno 6 km od prestolnice, kjer so hude poulične bitke. Poljaki trdijo, da je današnje sporočilo, ki so ga dali Nemci preko nemške kratkovalovne postaje iz Varšave, dejansko bilo oddano iz Vratislave na isti valovni dolžini, ki jo ima sicer poljska radijska postaja. London, 9. septembra. AA (Reuter) Poljsko veleposlaništvo v Londonu je izdalo sporočilo, v katerem pravi, da so popolnoma neresnične vesti nemškega radia o zasedbi Varšave. Varšava, 9. septembra. AA. Komunike poljskega vrhovnega poveljstva št. 8 se glasi: Sovražna letala še nadalje bombardirajo naše čete in prometne žile ter mostove na Visli. Bombardiranih je bilo več mest, kakor tudi središče Varšave. Bombe so padle v bližini gledališča. Sovražno le-talstvr je imelo izgube, ki mu jih je privrelo naše letalstvo in naše protiletalsko topništvo. Na kopnem se naše čete pod pritiskom sovražnika in njegovih motoriziranih oddelkov umikajo v pokrajini Lodž, Pjotrkov, Tomašov, Rožan in Pul-tusk. London, 9. sept. o. Agencija Reuter poroča, da poljska vlada kategorično de-mantira vesti o padcu Varšave. Nemške čete, ki so se od severa približale mestu, so bile odbite, in ni več nevarnosti, da bi prišlo mesto sedaj v klešče. Tudi mostovi čez Vislo v Varšavi niso razdejani. Nadalje delujejo brezhibno vse tri varšavske radijske postaje. Vse civilno prebivalstvo je disciplinirano in zaposleno pri utrjevanju mesta. Varšava, 9. sept. p. Varšavski radio je ob 18.40 sporočil poljskima postajama Vilno in Lvov .naj obvestita poljsko jav- Nadaljevmžje na 2. strani Kljub vojni še niso utihnile vesti o miru Gcvorsce, da bo Hitler po okupaciji Poljske stavil nove predloge za mir, pri čemer ga bo podpirala tudi Italija London, 9. sept. br. Zunanje ministrstvo je danes opoldne izdalo uradni ■ komunike, v katerem najodločnejše demantira z gotove strani razširjene vesti, češ da misli ministrski predsedrik Chamberlain na ustavitev sovražnosti ter na sklenitev miru z Nemčijo. Zunanje ministrstvo proglaša te in podobne vesti za zlobne izmišljotine sovražne propagande in ugotavlja, da Anglija ne misli na sklenitev miru z Nemčijo niti tedaj, če bi se Nečmiji posrečilo zasesti vso Poljsko. Anglija se bo borila proti Nemčiji do končne zmage. Rim, 9. sept. br. Italijanski listi zelo obširno pišejo o borbah na Poljskem in na zapadu in v' zvezi s tem komentirajo vojaški in politični položaj v Evropi. Ofi-ciozni »Giornale d' Italia« naglaša v zvezi z vestmi, da namerava baje Nemčija po zmagi na Poljskem ponuditi zapadnima velesilama sklenitev premirja, da so taki načrti ničevi, ker Anglija in Francija sedaj ne bosta ostali na pol pota, marveč se bosta borili do konca in ne bosta dopustili, da bi Nemci želi od svojih dosedanjih mag na Poljskem kakršenkoli trajen u?peh. London, 9. sept o. »Exchange Thele-graph« poroča: Pričakovati je, da bo Nemčija, ko bo- njena vojska zavzela Varšavo, stavila nove predloge za mir in da se bo ori tem oslonila na diplomatsko podporo Italije. S tem bi rada pokazala dobro voljo. Hitler računa s t »m. di Anglija in Francija njegovih predlogov ne bosta ta- koj sprejeli, meni pa, da bosta pristali na diplomatske razgovore, ker Poljska že itak ne bo več obstojala. V Berlinu so prepričani, pravi londonski list, da bo na Poljskem sestavljena vlada, ki se bo pogajala z Nemčijo. »Yorkshire Post« pa se postavlja na stališče, da bosta Pariz in London take ponudbe gladko odklonila. Diplomatska akcija Anglije v Rimu WasWngton, 9. sept. c. V ameriških diplomatskih krogih govore o veliki diplomatski akciji Anglije v Rimu. Angleški poslanik pri Članu Rim, 9. sept. w. Angleški veleposlanik sir Percy Loraine je danes popoldne ponovno obiskal zunanjega ministra grofa Ciana in imel z njim dolg razgovor. Duhovna in materialna pripravljenost Italije Rim, 9. septembra. AA. (Štefani). »Me-saggeTO« niše da je v tem trenutku dolžnost vseh Italijrnov. da se oborože z duhovno in materialno pripravljenostjo, da bi se mogli odzvati pcz'vu Mussolinija in izpolniti vse naloge, ki bi se mogle pojaviti ob razvoju dogodkov, ki pretresajo Evropo. »ost, da so netočne veati nemških ln italijanskih radio postaj, da je Varšava že padla. Isto sporočilo je varšavska radio postaja oddala kratkovalovnim postajam Anglije in Francije. Poročilo pravi, da se Varšava kljub neprestanemu bombardiranju brani in da se bo branila dalje. Za tem navaja, da mesto zaradi neprestanih letalskih napadov z zažigalnimi bombami močno trpi. Prihod angleških in francoskih letal v Lublin Lublin, 9. sept c. Na iublinsko letališče je dospelo več eskadril angleških in fran-, coskih letal. Vsa poslaništva so se izselila iz Varšave London, 9. sept. c. Angleško poslaništvo se je izselilo iz Varšave. Tudi vsa druga poslaništva in zastopstva so zapustila Varšavo. Junaška posadka v Westerplatte Bern, 9. sept. z. »Neue Zurcher Zeitung« poroča, da vzbuja herojstvo neznatne poljske posadke na Westerplatte, sedaj, ko so znane podrobnosti, občudovanje vsega sveta. Poljsko municijsko skladišče na We-sterplatti so Nemci obstreljevali s kopnega, z morja in iz zraka. Nemška vojna ladja »Schlesvvig« je neprestano obstreljevala to neznatno utrdbo z 28 centimetrskimi granatami. Nemške mornariške čete so dvakrat jurišale poljsko trdnjavico, vendar so bile odbite z velikimi izgubami. Kljub temu, da so pritegnili k oblegova-nju še močne oddelke in oddelke gdan-ske Heimwehr ter več čet nemške pešadi-je se obleganci niso vdali. Napadali so z metalci plamenov in s težkimi minami, vrhu tega pa tudi neprestano bombardirali iz zraka. Po šestih dneh je bila poljska postojanka le še kup razvalin, šele sedmi dan se je pojavila na razvalinah bela za stava v znak predaje. Oblegovalci so bili nemalo začudeni, ko se je predalo vsega samo 160 mož. Mislili so, da je b':lo v tej utrdbi najmanj 1000 mož. Vsa posadka pa je štela samo 220 mož. od katerih jih je 55 padlo, ostali pa so bili do skrajnosti onemogli. Celo nemško vojno poročilo pohvalno podčrtava junaštvo te posadke in ji :^rska priznanje. Polfsko stvo v L©isc!©sau London. 9. sept. j. Snoči je prispelo v angleško prestc!n'co poljsko vojaško r>d-po^anstvo, ki ga vodi general Neugebauer. Na postaji so poljske visoke častnike pozdravni odposlanci ang!e«ke vlade in vo-jp?k"h ministrstev ter poijski poslanik v Lonrlonu. Cen?; a) Neu«reb«.uer je bil svo;čas šef po' -'tega glavnega ftaba in je bil nekaj (-t. t -r]' nabornik celokupne poljske voj-**o'"avno r v Va-čavi sprejel sedanjega *-fa sn-T^^kega klavnega štaba gene-i:'- T.'-nj;^?a. Ge*~e"a' Nevrebrmer spada r- -aj^ pr-ljsko častnike in je v C j . ry Si' lien a. E: 'l.-.i 9. h ..v:: o po v. ■; pc'j ka v c.;; i lr ? umi!"; a Of ■ o ''P,'"1 1" - ve vrste. P: i r-.ed < —S t sept •:-.. A A. (DNB; Vr-o ; • oča: T , li včeraj je - na vseh bojiščih nedaljeva-7-T-itorizi.ane nemške čete so f -"h prebile skozi so •»•ažniko-e so na reko na več kre -ih Z i ndorr. is i zom in varsavo. Dc;:oldne ro prodrle z jugenprda v polj- i fko pre ' i.- n. I a n-f.r.em Po] i-k—m smo ' nrpr; dov.Vi v borbah preko reke Visloke poti . čet dal? skoraj nekakega o: pora. Edini odpor so b!!i streli posameznih četn;kr>v. skritih pod strehami. Toda boj s temi čet. n"ki je trajal samo n<~kaj ur poslej pa je zavladal spet popoln mir. G-wS~ 3 " ^ ruski pomen zasedenega szeittSja Bcrl?n, P septembra br Listi se bavijo z gospoda rrk'"m pomenom okupacije vzhcd"oš!ezij~keea industrii^kega pod-rooa in pvšojo. da je Nemčija s tem pri-dcb:ia 50 milijonov ton preroda kar pred: •Sevka eno četrtino nemške letne produkcije. Na *elezu in i^kH'. ki Pa najbolj p^treh^e, ie ? zasedbo po14~Vh rudnikov pridobila dva milimna ton V-hu te<~a ie no zasedbi Kielca 90 od'1otkov ppi-M-r" <^Qmvovairie v np'"n'k'h rokah Nemški listi si obof~io od tega popoln nre°k-pt v ^a/voju voine na vzhodni meji Nemčije. -s-? V gsvoru ^o rarfiu, nam je narsal Istg govoril o nemv^'h vojnih ; "Jill licrlin 9 septembra, r. Agencija DNB je v celoti objavila govor, ki ga je imel danes popoldne po radiu pru ki ministrski predsednik marša) Goring in ki ga tu podajamo v daljšem izvlečku po navedenem besedilu: V uvodu svojih izvajanj je maršal Goring govoril najprej o dveh frontah nemškega naroda: fronti nemških vojakov in fronti nemškega delavca, ki sta dva trdna stebra v sedanji nemški borbi. Nato je prešel na prikaz dogodkov pred začetkom vojnih operacij, ko je Poljska imela še priložnost, da se v smislu nemških predlogov sporazume z Nemčijo. Ona tega ni storila, ker je stala za njo senca Anglije. Tu je maršal Goring napadel angleško moralo in prešel v prikaz angleškega egoizma, kateremu je vseeno vse, kar ni angleško, in vsakdo, ki ni Anglež. V tej zvezi je nato govornik orisal položaj na posameznih bojiščih. Dejal je med drugim: Britanec bi se rad z nami spoprijel na treh raznih popriščih. Na vojaškem, gospodarskem in notranjepolitičnem. Kako izgleda naš vojaški položaj? Na zapadu se dviga silno zidovje našega obmejnega trdnjavskega sistema. Anglija nam je napovedala vojno. Ni je, kakor sama pravi, napovedala nemškemu narodu, temveč Adolfu Hitlerju. Angliji je nasprotno samo do tega, da se Nemčija ponovno ne ojači. Pa poglejmo drugo bojišče — morje. Anglež zelo dobro ve, da je zaliv Skozi katerega gleda Nemčija na morje, tako zaščiten, da je popolnoma izključeno, da bi mogel kdaj prodreti vanj. Baltiško morje je samo po sebi zanj zaprto, kajti vedeti je treba, da je nemška vojna mornarica že sedaj zadosti močna, da lahko za vsako ceno prepreči vsak prodor nasprotnika v Baltiško morje. Nasprotnik ima možnost, da potopi katero nemško ladjo. Toda večji del nemške trgovske mornarice se je zatekel delno v domača, delno pa v nevtralna pristanišča. Ostal je le še majhen del, ki ga lahko poskuša ujeti. Sedaj pa poglejmo kako stoje stvari na glavnem bojišču, na Poljskem. f Na tem bojišču se nam je posrečilo, da 1 smo v 8 dneh zavzeli cgr.i.ien prosto* in prodrli v sovražnikovo prestolnico. Ali mar I ni to podvig, ki ga niti mi sami niamo ! smatrali za mogočega. V tem trenutku so { vse poljske vojne sile zajete v tri velike ' obroče, ki smo jih sklenili okoli njih. Po ! naši oceni vojna na Poljskem, če računa-! mo tu tudi zadnje krajevne akcije, ne bo trajala niti polne štiri tedne. Naj vsi oni, ! ki mislijo, da morejo napasti Nemčijo, razumejo kot resen opomin to, kar se doga-| ja. Morda je Anglež mislil, da bo mogel napadati naša domača pristanišča na zahodu in severozahodu, medtem ko bomo mi zaposleni v bojih na Poljskem. Zdaj Angleži samo ponoči in v veliki višini delajo sprehode po nemškem letalskem prostoru ter mečejo propagandne letake. Toda hudo njim, če bi le enkrat po pomoti namesto letakov spustili bombo. Naše vojno letalstvo je na Poljskem v zadostni meri dokazalo, da zna dajati tudi povračilo. In potem ko bo končno strta Poljska, bo prišel konec ogrožanju Nemčije z dveh strani. Ce bi nas nasprotnik tedaj napadel, bo moral računati samo z eno samo fronto, in sicer s fronto, na kateri bo vsa moč nemške oborožene sile. Pa poglejmo kako je na gospodarskem bojišču. Obstoji neko dejstvo, a ne pravo. Nemčija je za vojno najbolje opremljena država na svetu. Ni države na zemeljski obli, ki bi razpolagala s takšnim orodjem za proizvodnjo, kakor mi. Isto velja za nemške strokovnjake in delavce. Danes razpolagamo z vsemi sredstvi, ki so nam potrebna za zmago nad nasprotniki. Naša kapaciteta proizvodnje topov in letal je večja od kapacitete naših nasprotnikov. Poleg tega bomo od zdaj stavili v službo državne obrambe tudi druga industrijska podjetja, ki v svoji dosedanji obliki niso neobhodno potrebna za gospodarsko življenje države. In v to službo bodo stopili vsi in vsakdo izmed nas, odrasli, mladeniči, dečki, žene in dekleta, staro in mlado. Kar se tiče vprašanja surovin, igrata odlično vlogo še nadalje dve osnovni suro- I vini — premog in železo. Premoga smo tu-■ di do zdaj imeli mnogo, v zadnjih nekaj dneh pa ga imamo Se mnogo več in ga moremo velike množine izvoziti, da v zameno zanj lahko uvažamo druge stvari. Skrbno bomo proučili, kakšne koristi bomo vse mogli Imeti od poljskih krajev. Samo po sebi se razume, da bomo morali varčevati z vsemi proizvodi in potrebami. Vsaka stvar se bo mogla uporabiti samo v res potrebne namene. Maršal Goring je zatem govoril o uspehih vseh prizadevanj, izvršenih pri sedanjem izvajanju štiriletnega načrta. O možnosti blokade Nemčije je maršal Goring med drugim dejal: Velika je razlika med sedanjimi razmerami in možnostmi z ene strani in blokado, ki ji je bila Nemčija izpostavljena za časa svetovne vojne, blokade, o kateri Angleži tudi še danes toliko govore, blokado, s katero so nam tedaj do smrti sestradali žene in otroke. V onem času ao nas v resnici mogli zajeti v najhujšo blokado. Toda tedaj smo bili popolnoma obkoljeni in nismo imeli niti najmanjšega izhoda. Razen tega tudi nismo bili pripravljeni. Kakšni pa so danes pogoji za blokado? Sedanji obroč je nepopoln in slab. Razteza se od Basla do Danske na severu. Ne morejo nas blokirati od vzhoda. Na tej strani smo pred nedavnim celo sklenili zelo ugodne sporazume. In če že mislijo, da nimamo surovin za Rusijo, niti pri najboljši volji ne morejo trditi, da jih ona nima. Veste pa, da se v tem primeru resno dela za resničen in zanesljiv sporazum. Naj v notranjepolitičnem oziru vsak ureja svojo državo kakor mu je volja. Mi prak-ticiramo svoj narodni socializem, oni prak-ticirajo svoj boljševizem. Na tem po ju ne bomo imeli dotikajočih se točk. Kar pa se vsega otalega tiče mi smo se zdaj pogodili in bomo ta mir tudi ohranili. Glavno pa je, da naša dva naroda nista toliko nespametna, da bi pristala na to, da drug drugemu razbijata glavo na račun Anglije. Ministrstski predsednik Goring zatem pravi, da tudi v jugovzhodni Evropi danes več ne vlada takšno stanje, kakršno je vladalo za časa svetovne vojne in da si tamkajšnji narodi ne žele boriti se za drugega. Za časa svetovne vojne smo morali braniti 3.800 km fronte. Danes jo maramo braniti samo 230 km. Razen tega je treba poudariti, da od Francozov nimamo ničesar iskati. Enkrat za vselej smo jim zagotovili meje. Ce Francija, smatra, da se mora do poslednjega Francoza boriti za Anglijo, je to njena stvar. Goring je nato govoril o pogojih za prehrano države, ki jih je označil za ugodne, nakar je prešel na sovražno propagando. V nadaljnem svojem govoru je poudaril voljo Nemčije do miru, in pravi: Ne, mi nismo hoteli vojne in je tudi danes nočemo. Ne želimo storiti nobenega zla Franciji. Ce Daladier tega ne verjame, je to njegova stvar. Ne zahtevamo ničesar niti od Angležev. Ce Velika Britanija želi vojno, jo lahko ima. Lahko jo ima v vsaki obliki, v katerikoli si jo želi. Nemci so izdali geslo, da se brez potrebe ne smejo ubijati mirni neborci in da se smejo napadati samo utrjena mesta. Ce pa mislijo — je pripomnil ministrski predsednik — da pri nas lahko tako postopajo, jih moram opozoriti in jim reči: Takoj bi prišlo do povračila. Svoj govor je maršal Goring končal s temi besedami: Naj nasprotniki vedo tole: Nemčija ljubi mir in si miru želi. Toda za Nemce si ni mogeče zamisliti miru, katerega cena b: bil naš voditelj. Uničiti voditelja, bi pomenilo uničiti nemški narod Mi smo namreč sporočili vsem in vsakomur: Nemčija — to je Hitler — to je T rnč:ja. K Jcc bi Ksnada pakirala Anglija Olta, 9. sept. j Predsednik kanadske lade M~k?nzie King je v poslanski zbornici izjavil: Prav nič ne dvomim, kakšno bo stališče, ki ga bo pa-iament zavzel napram Veliki Britaniji. Vlada se je odločila podpreti Veliko Britanijo v njenem velikem boju proti nasilju z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Prav tako sem prepričan, da pozdravlja kanadsko ljudstvo takisto Francijo. ki je v sedanjem boju na strani Velike Britanije. Predsednik kanadske vlade je nato podrobno pojasnil, kakšna bo podpora in pomoč, ki jo bo Kanada dala Veliki Britaniji in Franciji. V prvi vrsti bo prevzela aktivno obrambo svojega atlantskega obrežja in Nove Fimdlandije in bo podprla Veliko Britanijo zlasti na področju letalstva. 2e doslej se je prijavilo osrromno število Kanadčanov v letf^ko službo v Veliki Britaniji. Kffirrkka industrija bo dobavljala Franciji in Veliki Britaniji rmmicijo in vse potrebno letalsko ln vojno orožje. Voditelj operi olje po končani izjavi predsednika vlade v svojem govoru na-glašiV da bo tudi opozicija podprla vlado v nienpm sodelovanju in njeni politiki z Veliko Britanijo. Irak seo na strž ? \ng!:je London, 9 septembra. AA (Reuter) Iia-ški regent je poslal brzojavko kralju Juriju VI., v katerem izjavlja neomajno vdanost vlsde in ljudstva v duhu zvezne pogodbe, ki veže Irak z Anglijo Regent je zagotovil kralju, da je ta sklep odločen in da se bo Irak boril ob strani svojega velikega zave7r»;ka. kralj je odgovoril regentu, da angleška vlada ceni njegovo sporočilo in da bo Anglija enako stal v primeru not- ebc na stkani Traka, kakor stoji sedaj Irak na strani Anglije. Pripravno st-nje v Ameriki Wash'ngton, 9. sept. AA. (DNB). Pred-sednik Združenih držav Roosevelt je razglasil včeraj po zakonu določeno pripravno stanje, s katerim se zavaruje in ojačuje de klaracija o ameriški nevtralnosti. S tem v zvezi je bil objavljen niz uredb, med katerimi je tudi uredba vojnega ministrstva glede ojačenja čet: 1) vojske na 220.000 mož; 2) nacionalne garde na 230.000 mož: 3) vojne mornarice na 145.000 mož; 4) pomorskih strelcev na 25.000 mož. To povečanje še ni doseglo z zakonom določenega kontingenta, ki določa za vojno mornarico 181.000. za vojsk« 208.000, za nacionalno gardo 224.000 in za pomorske strelce 36.000 mož. Za izselitev Amerikancev iz Evrope je dara na razp lnjo vsota 500.000 dol&rjev. 1 Nema ja ne želi vojne na Balkanu Berlinska „Borsen-Zeitung" naglasa, da M razširjenje vojne na Balkan samo oškodovalo nemške gospodarske interese Berlin, 9. septembra, b. Nemški listi zelo obširno razpravljajo o strateškem in vojaškem položaju Nemčije v primeri z njenim položajem pred 25 letu Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so izmed 32 evropskih držav samo tri v vojni proti Nemčiji. Anglija in Francija, tako poudarjajo nemški listi, lahko računata samo s svojimi dominioni in kolonijami, kar ustvarja zanje položaj, ki se niti od daleč ne da primerjati z onim v svetovni vojni, ko je protinemška fronta zajela nič manj kakor pet velesil, 22 pomembnejših držav in večje število malih držav. Nevtralnost, ki je bila tedaj izjema, je danes pravilo. Sodeč po pisanju nemških listov, hoče Nemčija kolikor le mogoče skrčiti trajanje vojnih operacij, medtem ko je angleška teza nasprotna: čim daljše trajanje vojne in preprečenje nenadnega formiranja nasprotnega tabora, da se mu onemogoči prelahko delo. Iz pisanja listov je nadalje jasno razvidno, da si Nemčija nikakor ne želi raz-tegnitve sedanje vojne tudi na Balkan in sploh na evropski jugovzhod. Tako pripo- minja na primer »Berliner Borsen-Zei- j tung«, da bi razširjenje vojne tudi na ta evropski predel zelo oškodovalo nemške gospodarske interese. V svarilo nekaterim balkanskim državam navajajo nekateri listi nemško-ruski pakt, ki je dal marsikateri državi v tem predelu Evrope razumeti, »kako nespametna in neprevidna bi bila opustitev nevtralnosti«. Berlin, • tako pišejo nekateri listi, ne želi izkoriščati te ali ne države ali hujskati balkanske države drugo proti drugi, »toda narodi, ki zares ljubijo mir, bodo morali ostati nevtralni in preprečiti razširjenje sedanjega spora na druge evropske predele«, Poglavje o nevtralnosti je po nemškem mnenju najbolj pereče poglavje in bo igralo v najbližjem razvoju najpomembnejšo vlogo. Nemčija bo spoštovala nevtralnost, kakor jo ona pojmuje, toda nobene njene kršitve ne bo pustila nekaznovane, tako zaključujejo nemški listi svoja ponovna razmišljanja o nevtralnosti v sedanji vojni. Naloge zavezniškega vojnega brodovja Blokada okoli Nemčije zaključena — Lov na nemške ladje zunaj blokadne črte Pariz, 9. septembra. AA. (Havas). Delavnost zavezniškega brodovja je. čeprav se o njej izdajajo le kratka uradna obvestila, zelo dalekosežna že od trenutka, ko je bila objavljena vojna. V prvi vrsti si morata angleška in francoska mornarica, ki predstavljata ogromno pomorsko silo, zagotoviti svobodo morja in onemogočiti napade nemških ladij, bodisi na površini, bodisi s podmornicami. Čim bodo zavezniške mornarice to dosegle, bodo zagotovile tudi nemoten dovoz industrijskih surovin in življenjskih potrebščin vsega sveta v francoske in angleške luke. Poleg tega bodo francoske in angleške vojne ladje ščitile prevoz angleških čet, ki se izkrcujejo na celini, ter čet, ki prihajajo iz vseh delov francoskega in angleškega imperija. Razen tega je treba Nemčiji zapreti dovoz industrijskih surovin in življenjskih potrebščin s trdno blokado nemških pristanišč. Naloge obeh mornaric olajšuje zelo neugodni zemljepisni položaj Nemčije ter z nevtralnostjo Italije in Japonske Dalje je znano, da so zavezniške eskadre, v katerih vrstah se nahajajo najhitrejše ladje (nove francoske protitorpedovke. imajo svetovni rc-' kord v brzini vojnih ladij) kakor tudi največje linijske ladje opremljene z najmočnejšimi topovi in so bile ojačene že pred vojno z ustavitvijo tako imenovanih rezervnih eskader. Ko so se začele sovražnosti se je začela takoj tudi pomorska blokada Nemčije. Nemčija ima dejansko samo cn izhod na odprto morje. To jc nemška obala, k; je podobna oknu, katero je široko vsega 140 km med otokom Borkum in mejo holandskih teritorialnih voda in med otokom Siltz, ki leži nekoliko bližje danski obali na severovzhodu. Pa tudi to okno gleda na neke vrste tesno dvorišče v Severnem morju, čigar malo številne izhode budno nadzoruje ogromna angleška pomorska sila. Tu prihajajo v prvi vrsti v po-štev na jugozahodu preliv Calais, ki je širok okrog 60 km med francosko in angleško obalo. Ni upanja, da bi mogla tu kakšna ladja uiti. Severno od angleškega otoka se nahaja Feri de Pitland tesen preliv. Druga ožina, široka 100 km. na severu med Orkmeyem in otokom Shetlandom pa se lahko varuje s patrolami in z lahkimi enotami mornarice, širši preliv Dredstavljajo vrata, ki se odpirajo še više proti severu med Unstom in zadnjim otokom Shetlanda ter med norveško obalo v črti. ki vodi severno od velike norveške luke Bergen. Tudi tu se v veliki meri izvaja angleško nadzorstvo. To so razlogi, zakaj je od začetka sovražnosti oostalo Severno morje mrtvo Zdaj je to morje na mnogih mestih minirano. Nad valovi križarijo izvidniška in bombna letala, njegove globine pa režejo podmornice. Iz nemškega zaliva ne prihaja več nobena ladja v blakirani krog, izven katerega je mnogo nemških trgovskih ladij, ki jih je vojna presenetila. Te nimajo upanja, da bodo sploh kdaj še mogle v svoje luke. Samo v Vigu v španskem pristanišču, se je skrilo 54 nemških tovornih ladij, skupaj 118.000 ton. V japonskih pristaniščih je nemških ladij; njih tonaža je 60.000 ton. Ladje, ki se še niso zatekle v kako nevtralno pristanišče, potapljajo drugo za drugo angleške križarke. Nekatere ladje se takoj udajo Te ladje odvede angleška mornarica potem, ko sprejme moštvo na svoj krov v angleška pristanišča, ali pa jih takoj potopi. Neke nemške ladje v Atlantskem oceanu se še skušajo izogniti zasledovanju angleških križark. To je primer tudi z veliko nemško prekooceansko ladjo »Bremen«, ki je šele konec tedna odplula iz New Yorka. Z zastrtimi lučmi m z izključeno radijsko postajo bega po morja, da bi se ne srečala z angleškimi enotarai. Morda bo posnemala primer nemške kiž žarke, ki se je leta 1914 zatekla v neko pm-sto in močvirno delto na afriški obali, kjer je ostala več mesecev skrita, ali pa bo poiskala kak zaliv na Islandiji ali Grenlandiji- „Normandieu in „Queen Mary" na povratku iz Amerike New Y©rk, 9. sept. z. Dva največja paf» nika na svetu, francoska »Normandie« |p. angleška ;>Queen Mary«, ki se nahajat newyorški luki, se pripravljata na v Evropo. »Queen Mary« so že s posebno zaščitno barvo in upajo, bodo mogli nepoškodovano spraviti v movino. Prav tako so tudi glede mandie« izdani vsi varnostni ukrepi, nika bosta najbrže skupno odplula ?z neefr-yorške luke. „Ile de France" pripful~ v New York New York, 9. sept. c. Francoski prete-mornik »He de France«, ki je v soboto <0-plul iz Southamptona, je danes srečno sp>el v New York. Parnik ni imel spreajfc-stva, vozil pa je ponoči z ugasnjenimi mi. Na krovu je imel 1800 potnikov, n*M njimi 1300 Američanov. Ojačenje posadke ob Panamskem kanaln Washington, 9. sept. c. Ameriška vta*i je danes poslala za ojačenje posadke Sb Panamskem kanalu novih 3800 mož. Rusija omejuje izvoz Vse države, ki bi hotele uvažati iz Rusije, bodo morale plačati vse blago takoj v zlatu Moskva, 9. sept. o. Vrhovni državni sov-jet je na svoji poslednji seji dal komisarju za zunanjo trgovino posebna pooblastila glede nadaljnjega izvoza blaga v države, ki so v vojni in v one, ki so izdale razne ukrepe, spričo katerih se je morala omejiti njihova zunanja trgovina. Kakor kaže. bo ruski izvoz v te države v kratkem zelo omejen. Rusi hočejo trgovati na svobodnih osnovah, brez omejitev in te/av. Komisar za zunanjo trgovino je bil tudi pooblaščen, da ukine izvoz blaga v one države, ki blaga ne plačajo takoj in v zlatu. Rusija v bodoče nikomur ne bo dajala blaga na kredit in najbrž tudi ne v zameno za drugo blago. Ta pooblastila za ruskega komisarja za zunanjo trgovino so vzbudila v ruskih političnih krogih veliko pozornost. Splošno naglašajo, da so naperjena posebno proti nekaterim srednjeevropskim državam, ki so zadnje dni znatno omejile svojo zunanjo trgovino. Zapadnoevropskim silam bo mogoče njihov, v ostalem precej omejeni trgovinski promet z Rusijo nadomestiti z ojačenjem trgovinskih odno-šajev z raznimi prekomorskimi državami, nekatere srednjeevropske države pa bodo močno občutile omejitev dotoka blaga in tudi vseh surovin iz Rusije. Moskva, 9. sept. c. Se vedno ni znano, koliko rezervistov je Rusija te dni vpoklicala, zunanji opazovalci pa sodijo, da je Število izredno velijo. Danes so bili v mo- skovski oblasti rekvirirani vsi konji vsa motorna vozila Nakup petroleja, bil omejen. Zadnja poročila pravijo, ruske čete že odšle na rusko-poljsko Koncentrirajo se predvsem v Beli kakor tudi v bližini Vilna. Berlin, 9. sept, br. DNB poroča iz skve, da je bilo več letnikov pezvanih pod orožje. Med vpoklicani! tudi starejši ljudje, ki so že pred 10 odslužili svoj vojaški rok. Mobilizira tudi vsi rezervni oficirji. Vsi vpokl rezervisti so bili takoj preoblečeni popolni bojni opremi odpremljeni no kam. Magnezij iz morske vodi Rim, 9. septembra. AA. (Štefani) V vodu za proučevanje novih načinov dobivanja raznih snovi, ki je bil ust; , Ijen pri največji italijanski družbi za mično proizvodnjo, vrše preiskavo činu, kako bi se iz morske vode prid magnezij. V tem pogledu je italij kemična industrija dosegla velik us je pridobila magnezij z 99.8% čisti Vremenska napoved . Zemunska: Pretežno vedro v severanfe-lovici države, delno oblačno pa v južnflBjh jugovzhodnih krajih. Toplota se ne boJMt-tno spremenila. Duna[ska: Brez bistvene sprememb* / »JUTRO« St 211 ' 3 ItofeHft. EK. 1839. ŠOLSKO NAZNANILO, ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ S PRAVICO JAVNOSTI P* _' TRGOVSKEM UČNEM ZAVODU V LJUBLJAgg^ KONGRESNI TRG t REDNO VPISOVANJE! se ti« dne 9., EL, 12, 13. in 14. septembra od 9.—12.tnod 3.—H 7. ure popoldne. (Ka praznik tn ▼ nedeljo ni vpisovanja). PRICETEK POUKA JB DNB 15. SEPTEMBRA OB 8. URL — Tečaj Je organiziran kot redna Enoletna trgovska Soia m nudi svojim učencem vse ugodnosti, kot Jih Imajo učenci državnih trgovskih SoL Šolnina Je zmerna, ki Jo zavod pridnim ta potrebnim učencem tudi primerno zzrfža. Zavod učiva zavoljo svoje vestnosti, discipline ln svojih učnih uspehov izvrsten sloves tn Je po svojih pedagoških metodah ter prvovrstnih strokovnih profesorjih najmodernejši In najuglednejši zavod te vrste. Zavod kot odlično zaključno Šok) najtopleje priporočamo. znanj poznate? Veliki Trg Svobode z narodnim gledališčem Glavno mesto najzapadnejše poljske pokrajine Poznanj je eno najstarejših poljskih mest sploh, prva prestolnica Poljske ▼ davni preteklosti. Tn jc leta 965 Mieczy-slaw L sprejel krščanstvo in ustanovil prvo poljsko škofija V prvih stoletjih se je razprostiral Poznanj okrog sedanje katedrale, ki leži dokaj daleč od mestnega središča; ko pa stari Poznanj leta 1241 porušili Tatari, je jel vojvoda Przemyslav L graditi mesto tam. kjer leži dandanes. V 19. stoletju je bil Poznanj gospodarsko in kulturno središče onega dela Poljske, ki so ga po njenem razkosanju dobili PrusL Vzlic vsemu zatiranju v nekdanji hohenzollernski Nemčiji, so Poljaki tudi tu ohranili svojo večino, čeprav je od lota 1907 bila poljščina prepovedana tudi za javna zborovanja, predavanja itd. Poznanj šteje danes nad 230.000 prebivalcev, izmed katerih je 11.000 Nemcev in nekaj stotin Zidov; vsi ostali so Poljaki Značilno je, da je prav Poznanj izmed vseh poljskih mest najbolj poljski, saj do-seza poljski živelj 94%. Mesto leži na reki Vartl sredi lahno vzvalovane ravni. V Poznanja je sedež vojvodstva in nadškofa Gniezna in Pozmt-nja, ki mu gre naslov poljskega primasa. Sedanji poznanjski nadškof tudi v Ljubljani znani msgr. Hlond uživa kardinalsko čast. Svoj velemestni videz je dobil Poznanj šele nekaj let pred vojno, ko je bilo odstranjeno trdnjavsko zidov je, ki je dotlej oviralo mestni razmah. Takrat je nastalo več velikih in lepih predmestij, ki so danes sestavni del Velikega Poznanja. Na vožnji s kolodvora opazi tujec skupino modernih palač, med njimi nekdanji cesarski dvorec, ki »ga je dal zgraditi cesar Viljem v letih 1900 — 1910 po načrtih nemškega arhitekta Schwehtna. Grad je stal 18 milijonov zlatih mark in je bil kajpak razkošno opremljen. Poljaki so nadomestili slike v dvoranah z deli svojih umetnikov in dali grad na razpolago delno univerzi, delno pa za muzejske namene; dve veliki dvorani sta ostali za recepcije in pred glavno dvorano opozarja nase stari rodovnik poljskih kraljev. Blizu je univerzitetna palača, nekdanje poslopje nemške akademije, zgrajeno leta 1910. v stilu gdanske renesanse. Nadaljnja zanimiva stavba je Veliko gledališče, kd je bilo tudi sezidano leta 1910 na trgu, v čigar središču je takrat stal Bismarckov kip. V ulici Fredry se nahaja poslopje nekdanje kolonizacijske komisije, velika stavba s ku- vliod na sJoveči poznanjski veiesejem polo v modernem slogu. Ta komisija je do 1. 1918 smotrno naseljevala na poljskih tleh nemške koloniste in je ▼ ta namen često razlastila poljske kmete, ki so na to z vozom potovali od vasi do vasi — motiv kmečkih brezdomcev, ki ga srečujemo tudi v delih nekaterih poljskih pisateljev. V palači proslule komisije je sedaj sedež medicinske fakultete. V samem mestnem središču je Veliko-poljski muzej, ki vsebuje dragocene etnografske, zgodovinske in druge zbirke in se razširja v slikarsko galerijo; tu so poleg del mnogih poljskih umetnikov tudi nekatere svetovno znane slike, med njimi Ca-nalettova »Volitev kralja Stanislava Avgusta«, tri Bocklinove slike, Zurbanova »Ju-dita« in Znolegova »Španke«. Hotel Bazar je znamenit zaradi tega, ker je bil v pruskem času središče poljskega družabnega in političnega življenja. V knjižnici Raczynskega je zbranih nad 90.000 knjig, ki jih je mestu podaril plemeniti poljski mecen, grof Edvard RaczynskL Nasproti gotski cerkvi sv. Martina se dviga lep, kip Adama Mickievricza, najstarejši spomenik velikega poljskega pesnika na poljskih tleh (postavljen L 1859). Na hribu Przemysleva je nekdanji grad, v katerem je republika uredila državni arhiv. Tudi ▼ Poznanju se Rynek (Glavni trg) odlikuje po svoji arhitektonski zaključenosti in lepoti. Na njem stoji »ratusz« (rotovž), najlepši v vsej Poljski, ki ima sicer mnogo krasnih magistratnih poslopij. Prvotni ro- Bivši Viljemov grad t o vi je bfl zgrajen v 14. stoletju v goOC-nem slogu, a je zgorel sredi 16. stoletja, nakar so postavili novega v renesančnem slogu, pod vodstvom italijanskega stavbenika Giovaimija tfi Quadra V krami sprejemni dvorani je bil 26. aprila 1931 otvoe-jen poljsko-jugoslovenski kongres, lepa in topla manifestacija za kulturne vezi med Poljaki in JugoslovenL Z rotovškega stolpa, ki je visok 70 m, se odpira krasen razgled po mesta in daleč čez ravni Velike Poljske. Posebna zgodovinska in umetniška znamenitost Poznanja je seveda njegova katedrala, ki prav kakor praška katedrala sv. Vida na Hradčanih — združuje več stilov in že s svojim kamenjem pričuje o dolgi in slavni poljski zgodovini Med mnogimi grobnicami sta posebno znameniti grobnici ustanovitelja Poljske Mječislava L, ki je umri i 996. m Boleslava Hrabrega (f 1025). Poleg te in nekaterih drugih cerkva je v Poznanju vzbujal zanimanje tujcev še vojaški muzej, ki obsega zbirke spominov na poljsko osvobodilno akcijo in na svetovno vojno. Kdor si je ogledal še zoološki in botanični vrt, ali — če je bil v tem mestu ob primernem časa — še poznanjski veiesejem, je mogel reči, da je pri-lično spoznal lepo in stalno napredujoče središče Velike Poljske. Stiki z ondotnimi prebivalci zlasti z izobraženstvom, so ga poučili da so Poznanjci ne le vneti in odločni Poljaki namreč tudi širokosrčni Slovani, k čemur so nemalo pripomogle izkušnje preteklosti in skrbi za bodočnost Teden velikih odločitev Nedelja, 3. septembra tega leta bo zabeležena v zgodovini kot dan usodnih odločitev. Tedaj sta Anglija in Francija — po brezuspešnih direktnih pogajanjih z Berlinom, po neuspelem Mussolinijevem posredovanju ter končno po ultimativni noti ki je ostala brez odgovora — stopili v vojno stanje z Nemčijo, in sicer Anglija ob 11. uri in 15 minut dopoldne, Francija pa ob 17. uri istega dne. Razvoj pred usodnimi odločitvami Razvoj dogodkov pred temi usodnimi odločitvami je našim čitateljem deloma že znan iz prejšnjega pregleda. Medtem pa so bili o teh dogodkih objavljeni tudi uradni dokumenti, ki so nam povsem osvetlili ozadje zakulisne diplomatske borbe pred usodno nedeljo, tako angleška »Bela knjiga«, italijansko službeno poročilo o Mussolinijevem posredovanju ter nemška zbirka dokumentov. Chamberlain, Halifax in Daladier pa so dali o tem tudi iavne izjave v parlametnih. Kritična dneva v tednu pred usodno nedeljo sta bila sreda 30. in četrtek 31. avgusta tega leta. V sredo zvečer je angleški veleposlanik v Berlinu Henderson izročil nemškemu zunanjemu ministru drugi odgovor angleške vlade na drugo sporočilo nemške vlade. Tedaj mu je nemški zunanji minister Ribbentrop prečital neke nemške pogoje za direktna pogajanja s Poljsko, ni mu pa teh pogojev izročil pismeno. To se je zgodilo šele naslednjega dne, nekaj minut pred objavo nemškega predloga Poljski po nemškem radiu (v četrtek 31. avgusta ob 21. uri). Mussolinijevo posredovanje Istega dne je začel svoje posredovanje italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki je od angleške in francoske vlade dobil pristanek za sklicanje mednarodne kon-terence petih sil (Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Poljske). Toda v noči od 31. avgusta na 1. septembra so se na nemško-poljski meji začele že prve vojne operacije proti Poljski. O njih je govoril tudi Hitler na seji rajhstsga, ki je bil sklican ▼ petek dne 1. septembra. Istega dne zvečer sta Anglija in Francija stavili v Berlinu svoje poslednje »svarilne predloge kakor jih je bil označil lord Halifax v svoji izjavi pred lordsko zbornico v soboto 2. septembra zvečer. Angleški m francoski veleposlanik sta bila pozvana, da zahtevata izročitev potnih listov, ako Nemčija ne umakne svojih čet s poljskega ozemlja in iz Gdanska, ki je bil zaseden že v petek zjutraj in takoj nato tudi formalno priključen k rajhu. Poslednji roki Mussolini je navzlic temu še v soboto 2. septembra zjutraj ponovno interveniral v Berlinu, češ da »še vedno obstoji možnost za sklicanje konference, ki bi jo uvedlo premirje in ki bi uredila spor s Poljsko«. Hitler je odgovoril, da ne odklanja v naprej možnosti take konference, da pa želi poprej izvedeti, »ali ima nota, ki sta jo Francija in Anglija vložili v Berlinu, značaj ultimata, češ da bi bilo v tem primeru vsako pogajanje jalovo, in ali lahko računa z rokom 24 ur, da se premisli in odloči«. Italijanska vlada je ponevno stopila v stike z Londonom in Parizom in prejela glede obeh vprašanj pritrdilen odgovor z dodatkom, da zahtevata zapadni velesili kot osnovni pogoj za udeležbo na predlagani konferenci izpraznitev zasedenega poljskega ozemlja. O tem je Mussolini še istega dne obvestil Hitlerja s pripombo, »da ne more nadaljevati akcije v tej zadavi, razen če drugače misli nemška vlada«. ' Naslednjega dne (v nedeljo 3. septembra) ob 9. uri dopoldne je angleški veleposlanik Henderson izvršil pri nemški vladi ultimativno demaršo, v kateri je dal nemški vladi poslednji rok dveh ur (do 11. ure istega dne), da izprazni zasedeno poljsko ozemlje, ker se bo sicer Anglija smatrala v vojnem stanju z Nemčijo. Ker ni prejel odgovora, je Chamberlain ob 11.15 po radiu sporočil znano objavo o vojni z Nemčijo. Francoski veleposlanik Coulondre je opravil enako demaršo v nedeljo okoli poldne z rokom do 17. ure. Ker tudi na to ^maršo ni bilo odgovora, je tudi Francija izdala objavo o vojnem stanju z Nemčijo. Iz primerjave teh rokov s Hitlerjevim odgovorom Mussoliniju v soboto dopoldne je razvidno, da sta Anglija in Francija dejansko (dasi ne formalno) upoštevali Hitlerjev sobotni rok 24 ur za poslednjo odločitev. Zato je lord Halifax še v soboto zvečer izjavil v lordski zbornici, da se je nemški odgovor na angleško in francosko demaršo od petka zvečer »morda zakasnil v zvezi z Mussolinijevim posredovalnim predlogom«. Vojaški in nevtralni tabor Ves nadaljnji potek prepleta formiranje dveh taborov: vojaškega na eni ter nevtralnega na drugi strani. Vojaški tabor tvorijo doslej Nemčija na eni ter Poljska, Francija, Anglija in nekateri angleški domini-oni (doslej: Avstralija. Nova Zelandija, Nova Fundlandija in Južna Afrika) na drugi strani. Presenetila je odločitev Italije, kjer je vlada 1. septembra sprejela sklep, da ne bo podvzela »nobene pobude vojaško-operativnega značaja«, dasi je svet po besedilu italijansko-nemške vojaške in zvezne pogodbe z dne 22. maja letošnjega leta pričakoval avtomatičen priključek Italije k Nemčiji. Toda nekateri so mnenja, da je tudi sedanja politika čakanja, kakor se najbolj točno označuje trenutna italijanska politika, povsem v skladu s to pogodbo. Nadaljnji razvoj dogodkov bo gotovo tudi v tem pogledu prinesel večjo jasnost. Podobno stališče čakanja kakor Italija je glede Evrope zavzela tudi Japonska. Neznani so končno nadaljnji razvoji ruske politike. Zaenkrat lahko rečemo, da je Rusija po pogodbi z Nemčijo z dne 24. avgusta tega leta vezana na nevtralnost v sedanjem sporu. Zedinjene države Severne Amerike so se takoj odločile za nevtralnost, toda novejša poročila pravijo, da hoče prezident Roosevelt doseči spremembo sedanjega ne-vtralnostnega zakona, ki postavlja prehude omejitve, in sklicati v ta namen v kratkem kongres. Zgledu Zedinjenih držav Severne Amerike so sledile tudi vse ostale ameriške države. Twfi v Evropi je večina držav laven sedanjega konflikta in so se za nevtralnost odločile vse male in srednje velike države, tako da je izbruh sedanje vojne — v nasprotja s svetovno ▼ letih 1914—18 — omejen do nadaljnjega k na tri vefasfle te Poljsko, medtem ko so male države izven vojnih operacij. Toda vojne fronte, kakor se zdi niso še dokončno formirane ter smemo vzporedno z vojnim pričakovati tudi zanimiv diplomatski razvoj. De. K K Komaj dober teden Je, kar sva bila s tovarišem ▼ Gdinji in je človeku nekam čudno, ko čita poročila ter pomisli na lepo. novo mesto ln na to, kar bo narecHla vojna z nJim. Iz Varšave se voziš normalno sedem ur. takrat smo imeli uro zamude. Naš »kurir« — tako so rekli brzcu — Je stal na vsaki postaji precej časa ln ko smo bili bttzu pruske meje, so v vozu pogasili luči: »Bolj varno Je tako,« ao rekli Sprevodnik se Je začudil, da sva se namenila sedal v takem času, tako za zabavo na izlet v Gdinjo in Je začel razlagati, da prihajajo v Gdansku na viak Nemci, da pregledujejo ljudi in če jih vprašaš, s kakšno pravico — pa pokažejo na samokrese. Zazdi se ti, da v zraku visi opreznost, ki se te loteva *in izlet v Gdinjo kar nič več ne diši; izpraševati začneš, kje človek lahko izstopi da bi se vrnil nazaj v Varšavo. Sprevodnik je svetoval Tczew (poročila govore, da Je zdaj v nemških rokah), ki je zadnja poljska postaja pred svobodnim mestom, potem seča poljska železnica po gdanskem ozemlju. Počasi se je začelo daniti, pnhmfa m Je sama ravnina, ki se Je po njej vozil vlak, sprva Je človeku neprijetna« putera ko se navadiš, pa se ti priljubi ln Je lopa vedno bolj in bolj. Nič Palača g to trgovinami ne, UjLu Jaz deset dragih pdbfjem?« Bog ve, če so vedeli, da se bo tako kmalu vnelo? Tudi ženske so govorile, da Ja treba braniti vero ln domovino, da je zdaj pravzaprav vsaj samo en sovražnik, da so bOi is težji časi. ko se Je bilo treba bojevati na dve strank »Zdaj bomo imeli samo eno fronto 1« Tudi o umllcu so že ugibali, »kar Ja težko držntl ozki koridor.« Xe tais&Miffiga srn odšla proti piawuiu mestu. Greš čez viadukta, pod teboj se vi-jejo čbnfice tračnic k morju, po asfalti-zaodh cestah hodfi, visoke palače z mo-veOkfrnl steklenimi okni ta Celotni pogled na Gdinjo, ki se Je v teka dvajsetih let razvila b ribiške vasi X čisto moderno pristaniško mesto bela hiša kod fn sama polja, travnOcl in redka drevesa: bori m breze in spe* travniki Tudi nekaj jezer je šinilo mimo naa. Čudna so ta jezera v ravnini vodna gladina je čisto mirna, okoli njih pa straži Jo borovi in brezovi gozdovi; kakor da se voziš po gajih. V Tczewu nas je sprevodnik prav lepo pomirii da ni nič in da lahko mirno potujemo, ker je v Gdansku vse tiho; kakor pred nevihto, seveda! Tako sva odšla naprej. V vlaku se je veliko govorilo: o Poljakih, ki žive na Gdanskem, kaj bo z njimi o starih Gdancih, ki nočejo priključitve češ: »Kdo ne živi rad v miru in dobro ter z zaslužkom trguje? Za Nemce Gdansk ne bi bil pridobitev, ko imajo drugih luk dovolj, za Poljsko je prirodni izhod na morje, saj se Visla tod izliva v morje! S priključitvijo bi izgubil večino poljske trgovine! Gdinja bi seveda veliko pridobila.« Nekam dirne te, ko zagledaš stare hiše s počrnelimi poljskimi orli, ki so ponekod na njih leseni ali pa papirnati kljukasti križi. »Gdansk — nekdaj naše mesto«, so pravili Poljaki; zdaj so bile povsod po cestah nemške zastave, ki se je z njimi oki-tilo svobodno mesto! Kakih deset, petnajst minut kasneje se je vlak ustavil v Gdinji. Odšla sva v »Port handlovi«, ki ima celo vrsto pomolov; po oredi teče široka, asfaltirana cesta, ob njej so dolga enonadstropna poslopja, na drugi strani teh skladišč je vzdolž pomola ozek, kamenit prostor, ki ob njem pristajajo ladje. Precej velikih tovornih parnikov je bilo v pristanu. Ze na vse zgodaj so veliki žerjavi prenašali tovore iz ladij na suha Zjutraj je bilo in delavci — temne, zagorele obraze si videl — ki so se najbrž izmenjavali na šihtu, so se pozdravljali se ustavljali in pogovarjali same preproste stvari ki bi se zdele drugje in ob drugem času precej naivne: »So te že poklicali? — Mene so včeraj!« »Branili se bomo, tudi če vsi poginemo!« »Nemčija je večja, pa preden bodo me- spremljajo, veHke, okusno urejene trgovine so v njih — taka je Gdinja! Ce grefi na levo, od morja vstran, zagledaš nizke holme, trava raste na njih, le tam, kjer kopljejo, zasipajo aH gradijo, so kupi rjave ilovica Ob homcih in proti morju stoje vil«. Po lepih cesfefti sva Sa čez griče k morju. Vse je čudovito zeleno: ob morju raslo hrasti, bukve, največ pa Je borov in brez — ne takih pritlikavih in skrivenčo-nih borovcev, kakršni rastejo pri nas na Krasu in v gorah — lepa, visoka drevesa so! kakor na Gorenjskem kje. Morje je svetlo, bolj kot naše m zelo mak) slano, zrak pa čist, ni težak in opojen kakor na Jadranu. Ko sva splavala, brezskrbno kakor doma, so naju zibali visoki valovi; komaj previsokega grebena se zbojiš, da ne bi pogoltnil vode, če pljuskne čezte. Kopališče ni bogve kaj: na mivki je šotor, dva oddelka ima: moški in ženski kake štiri metre od brega, obali vzporeden je nizek zid. nekak valolom. Vmes se kopajo otroci če hočeš plavati, zlezeš čezenj. Naplavala sva se in odpravila še naokrog: tod in tam in po mestu; ob morju je lep park. Okrog Gdinje je bilo vse polno vojakov, da ni bilo mogoče na oddaljenejše griča Včasih se je slišalo topovsko streljanje: vaje? — že zares. Popoldne sva videla nemško letalo, kako Je strmoglavilo v morje, Poljaki so ga sestrelili Tudi v trdnjavo Hel nisva smela, sicer pa: kaj bi tam? — Saj nisva bila med vojaki, ki so se prav dobro zavedali da jih bo zelo malo ostalo v vojni, ki je ie pred vrati Polotok, zapira in varuje Gdinjo, na rtu pa je trdnjava HeL Proti večeru je začelo roslti. Odpravita sva se na kolodvor, da počakava na vlak. kakor nebroj ljudi Vse Je bežalo iz Gdinje, da sva se v gneči komaj pririnila v voz. Nobene krivične nervoznosti nisi opazil pri Poljakih, vsi so bili nekam čudovito prijazni in vljudni — možje in ženska. Na postajah nebroj vojakov. Vlak pa je spet hitel čez ravnino: sama širna .ravan s hišicami, drevesi in polji Je ostajala za nama. vse tja do Varšava. C. V, Beležke Posvetovanja v Zagrebu Kakor poročajo zagrebški listi, je obiskal glavni tajnik Hrvatske seljačke stranke dr. Jura j Krnjevič predsednika izvršnega odbora Samostojne demokratske stranke Večeslava Vilderja in z njim konferiral o političnem položaju. Konferenci, ki je trajala 3 ure, je pozneje prisostvoval tudi glavni tajnik SDS Sava Kosanovič. Podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič pa je odšel v Dalmacijo, kjer bo imel več konferenc s tamošnjimi voditelji HSS in SDS. Konec dosedanje cenzure na Hrvatskem »Hrvatski dnevnik« javlja, da je ban banovine Hrvatske dr. Ivo Subašič naročil, da se naj v bodoče proti tisku ne izvajajo nobeni ukrepi, ki niso utemeljeni po zakonu. Kakor je znano, spada notranja politična uprava v banov delokrog in je zato njegovo cenzurno naročilo merodajno. Frankovci rujejo Zagrebški frankovci rujejo proti sporazumu, kolikor le morejo. »Nova riječ« poroča, da je izdal njihov voditelj dr. Mile Budak letak z naslovom »Lajbek je zakop-čan«. V letaku očita dr. Mačl m, da je močen in dosleden v pasivni resistenci, da pa ne zna ustvarjati dogodkov, ali pa jih vsaj izrabiti. V tem pogledu da je popolnoma drugačen, kakor je bil pokojni Stjepan Radič, ki je bil velik v akciji in slabši v negaciji Posebno zameri Budak dr. Mačku, da je »nepravilno ocenjeval mednarodno politično situacijo« in da je »po svojem mišljenju Jugosloven,« ker smatra, da je največja naloga hrvatskega naroda reševati jugoslovensko koncepcijo. Z dr. Budakom je ostro obračunal v »Zagrebškem listu« dr. Žiga Scholl, ki mu je očital, da je pobegnil iz države takrat, ko je ostal v njej dr. Maček in bil pripravljen v obrambi pravic hrvatskega naroda prinesti vse žrtve. Dr. Maček nj nikoli prosil vlastodržcev za kako milost kakor dr. Budak, ki je milo prosil za dovoljenje, da se sme vrniti iz emigracije v domovino. Dr. Budak ni izdal za časa volitev 11. decembra nobenega letaka proti dr. Milanu Sto-jadinoviču, pač pa jih je izdajal proti dr. Mačku... Zaključek dolgotrajnega procesa Iz Vojnika nam poročajo: Pred dvema letoma je bila proti meščanskošolskemu učitelju Milanu Vaudi podana cela vrsta ovadb, naperjenih proti njegovi službeni korektnosti in osebni časti. Večina ovadi-teljev, tožena od g. Vaude zaradi razža-ljenja časti, je pred sodiščem svoje ovadbe in pričevanja obžalovala in je prišlo do poravnav. V treh primerih pa so bili ova-ditelji obsojeni. V četrtek je bila pri sre-skem sodišču v Celju kazenska razprava proti Ivanu Lapajnetu, bivšemu upravitelju meščanske šole v Vojniku, zaradi klevete in neresnične prijave šolski oblasti proti Milanu Vaudi. Ivan Lapajne je bil obsojen po § 301 kazenskega zakona nepogojno zaradi klevete na 360 dinarjev, odnosno na, 6 dni zapora, nadalje na plačilo povprecnine in vseh stroškov. S tem je dolgotrajni proces, ki se je pričel že 1. 1937., zaključen s polnim zadoščenjem obrekovanemu učitelju. »Nova pota" Tak je naslov uvodnika, ki ga v zadnji številki prinaša glasilo naprednega in narodnega delavstva. V članku beremo: »Med nami so še nekateri ljudje, ki se ne morejo otresti miselnosti starih časov in na tihem še vedno goje nade, da bo kljub sporazumu ostalo še naprej vse pri starem Po njihovem mišljenju so se vladajoče sile sicer nekoliko spremenile, metode vladanja pa bodo ostale stare, posebno tam, kjer je še ostala nedotaknjena stara krajevna oblast. Nekateri tudi mislijo, da so plemenita načela doseženega sporazuma samo lep besedni okras, ki pa praktično ne bo uveljavljen. Stari stran-karji namreč mislijo, da bodo tisti, ki so do sedaj zvesto hodili za demokracijo kot zvezdo vodnico, odslej povzeli njihove metode vladanja ter gospodarili kakor so stari oblastneži. Mi ne vidimo nikjer povoda, da bi delili mišljenje s temi ljudmi. Tekom sporazumevanja in po sklenitvi samega sporazuma se je ponovno iz najbolj odličnih mest poudarilo, da prihaja država v novo dobo demokratskih svoboščin in da je konec izrednih političnih razmer. Tisti, k-' ne morejo razumeti nove dobe, so le ostanki stare miselnosti in preživelih metod, ki jih bo kmalu konec.« Za obnovo reda v delavskih institucijah Jugoslovanska strokovna zveza je po sklepu seje načelstva poslala ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljeviču spomenico, v kateri ga opozarja na razmere v slovenskih delavskih institucijah. JSZ izraža v spomenici svoje pričakovanje, da bo novi minister za socialno politiko posvetil vso svojo pozornost tem prilikam in omogočil, da bodo delavske institucije v Sloveniji čim prej prišle v roke pravih zastopnikov delav-stva. Minister dr. Budisavljevič Je, kakor nam nam poročajo iz Beograda, povsem iskreno izjavil zastopnikom raznih delavskih organizacij, ki so se dosedaj javile pri njem, med drugim tudi zastopnikom Jugorasa, da v nobeni delavski in socialni instituciji ne bo trpel privilegiranih položajev. Občevanje z voitiimi ujetniki v Nemčiji Nemški listi objavljajo poziv na prebivalstvo, naj se zadrži proti vojnim ujetnikom, ki so nastanjeni v raznih za to odrejenih taboriščih, povsem rezervirano: »Kdor jih bo srečal, naj se za nje sploh ne briga. Na mestu nista niti sovraštvo niti pomilovanje. Kdor bo imel službeno kak posel z ujetniki v taboriščih, naj bo pri občevaniu z njimi nadvse previden in rezerviran. Najstrožje bo kaznovan vsakdo. ki bi pomagal vojnim ujetnikom pri begu. Prav tako bodo obtoženi velelzdaje vsi, ki bodo dajali vojnim uietnikom kaka poročila o stanju v Nemčiji in razpoloženju nemškega naroda.« Ukrepi »roti poljskim četnikom Berlinski listi poročajo o četniških bojih. ki so nastali v zaledju nemško poljske fronte. Listi pišejo, da se pojavljajo skupine oboroženih Poljakov, čim jedro prodirajočih nemških čet zapusti zasedene kraje. Oboroženi Poljaki napadajo posamezne nemške straže in izvidnice ter tren-ske kolone in jih obsipljejo z ognjem »Volkischer Beobachter« dostavlja svojim poročilom ostro svarilo poljskemu prebivalstvu, naj se ne odziva pozivu poljske vlade, da bi pričelo s četniško vojno, ker bodo nemške vojaške oblasti brez pardona ustrelile vsakega četnika, ki ga bodo zajele. List pravi, da je ta sklep brezizjemen in da ne bo nobene milosti, ker je treba napraviti red. V utemeljitev poroča med drugim: »Pred nami je poročilo, da je bfl sredi noči ustreljen skozi okno visoki nemški oficir, ko je sedel za mizo v svojem vojnem stanovanju. Številna so tudi poročila o nočnih napadih na nemške straže in trenske kolone. Strahote poljske četniške vojske s6 že danes take, da zasenčujejo vse dosedanje četniške vojne. Zato bo posegla nemška vojska v borbi proti poljskim četnkom po najbolj drakonskih ukrepih. Nemški vojaki, ki so preživeli štiri leta borb svetovne vojne, zatrjujejo, da niso doživeli vsa štiri leta tako težkih primerov četniške vojne, kakor so jih sedaj v par dneh.« Prepoved nabiranja prostovoljcev za tuje države Beograd, 9. sept. p. »Službene novine« objavljajo uredbo notranjega ministra o prepovedi nabiranja vojaških prostovoljcev za tuje države. Uredba je stopila že z današnjim dnem v veljavo. Prepovedano je na vsem državnem ozemlju vsako nabiranje ali novačenje prostovoljcev za sodelovanje v vojni tujih držav. Prav tako je prepovedana na vsem državnem ozemlju vsaka propaganda za vstop ljudi z našega ozemlja v prostovoljno vojaško službo tujih držav. Prepovedan je odhod vojaških prostovoljcev iz naše države ali preko naše države v tuje vojske. Prepovedano je zbiranje prostovoljnih prispevkov za katerokoli izmed vojujočih se držav. Od te prepovedi so izvzete samo zbirke za Rdeči križ. Kdor bi se pregrešil proti tem predpisom, bo kaznovan z globo od 10 do 1500 din, v slučaju neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 30 dni. Obenem se zaplenijo propagandni material, zbirke denarja in drugi predmeti. Kazni izrekajo državne krajevne policijske oblasti, kjer jih ni, pa splošna upravna oblast prve stopnje, če bi se ugotovilo, da predstavlja izvršeno dejanje hujšo kršitev, se bo postopalo po § 45 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ter po § 32 zakona o državljanstvu. V banovini Hrvatski proglasi to uredbo ban. Uredba predstavlja ukrep v izvajanju politike nevtralnosti, ki jo zavzema naša * država v sedanji vojni. Dr. Nikič zopet pomočnik prosvetnega ministra Beograd, 9. septembra, p. Na predlog prosvetnega ministra Bože Maksimoviča je upokojen pomočnik prosvetnega ministra Dušan Jakšič. Za njegovega naslednika je imenovan bivši poslanec dr. Fedor Nikič, ki je bil pod istim ministrom že pomočnik prosvetnega ministra v letih 1930. in 1931. Ker je bil pri skupščinskih volitvah leta 1931. izvoljen za poslanca, je bil kot pomočnik ministra upokojen. Uveljavljena zdravniška uredba Beograd, 9. sept. p, Danes je stopila v veljavo uredba o zdravniški službi na podeželju. Po tej uredbi so dolžni vsi zdravniki, ki žele dobiti službo v državnih, banovinskih ali samoupravnih ustanovah. kakor tudi pri ustanovah socialnega zavarovanja in v privatnih bolnicah s piavico javnosti, da prežive vsaj dve leti v zdravniški praksi na vasi ali v trgih ali sploh v krajih, ki imajo manj kakor 4 000 prebivalcev. Ti dve leti v praktični službi na podeželju se jim računata v pripravljalno službo po uradniškem zakonu. Intervencije železničarjev Beograd, 9. sept. p. Prometni minister inž. Beslič je sprejel vodstvo Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev ln brodarjev, ki mu je obrazložilo želje železničarjev glede zboljšanja njihovega gmotnega položaja in glede ostalih njihovih potreb. Zatem je sprejel železničar-sko deputacijo tudi generalni direktor Nikola Djurič. Deputacija je poudarjala, da zlasti ne ustreza potrebam novi pravilnik za delavce državnih prometnih ustanov, ki se naj prilagodi predlogom Udruženja narodnih železničarjev m brodarjev. Odlikovanja Beograd, 9. sept.' AA. Odlikovana sta bila z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje Avgust Sedlar, direktor dravske finančne direkcije, z redom Belega orla 5. stopnje pa Josip Mozetič, višji finančni svetnik dravske finančne direkcije. Z redom sv. Save 4. stopnje sta bila odlikovana Milan Ribar, jugoslovenski delegat pri turško-jugoslovenskem centralnem opijskem uradu v Carigradu, ter Leopold Sve-tličič, upokojeni žigosač oddelka kontrole mer v Celju. Z redom sv. Save 5. stopnje sta bila odlikovana uradnika Fran Kramar in Danilo Kante pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. Sokolske priprave za olimpiado Beograd, 9. sept p. Savez SKJ priporoča vsem sokolskim tekmovalcem v državi, naj se udeleže skolske tekmovalne akademije, ki bo 24. t m. v Ljubljani. »So-kolski vestnik« objavlja tudi navodila sa-veza SKJ za pregledne tekme 23. t m. v Ljublzani kot pripravo za olimpijske tekme v Helsinkih. Dne 25. t. m. bo priredil savez SKJ v Ljubljani enodnevni tečaj za tekmovalne vaje v Helsinkih. Tega tečaja so se dolžni udeležiti vsi tekmovalci, ki so tekmovali v Parizu in Varšavi, kakor tudi oni, ki bodo pri preglednih tekmah 23. t m. pokazali dobre uspehe Nov šef mostarske občine Zagreb, 9. septembra. A A. Z odlokom bana banovine Hrvatske dr. Subašiča je bil postavljen za komisarja občinske uprave v Mostarju Hadži Oman Derviš. Upokojen general Beograd, 9. sept. p. Upokojen je sanitetni general dr. Djordje Protič. Obsojena razbojniška četa Kragujevac, 9. sept p. Tukajšnje sodišče je izreklo obsodbo nad 30 člani razbojniške tolpe, ld jo je vodil ubiti razbojnik Koreja. Dva sta bila obsojena na smrt, eden v dosmrtno ječo, ostali pa na daljšo dobo ječe. Natečaj za vojaško koračnico Beograd, 9. sept. p Vojno ministrstvo Je razpisalo v »Službenih novinah« natečaj za vojaško koračnico. Nagrada znaša 3000 din. Rok za vložitev celotnega orkestralnega elaborata poteče 1. aprila L 1940. Bolgarska »Slavija": »Jugoslavija" Sofija, 9. sept. p. Nogometna tekma med bolgarskim prvakom »Slavijo« . in »Jugoslavijo« iz Beograda se je končala z rezultatom 4:2 (4:0) v korist »Jugoslavije«. Tekma je bila pred koncem drugega polčasa zaradi Incidenta prekinjena. Več letnikov v Turčiji vpoklicanih Ankara, 9. septembra. AA. (Štefani) Poc zastavo je bilo poklioanih več letnikov \ nekaterih turških pokrajinah. Izvzeti so 1( oni, ki se mude v drugih krajih. Spore čilo predsedništva vlade pravi, da gre 1 za 45 dnevne vojaške vaje. V Avstriji smejo zopet goreti luči Dunaj, 9. sept. r. Z odredbo nemškeg; letalskega ministrstva je dovoljena delna razsvetljava mest in naselbin na ozemlju bivše Avstrije z izjemo Predaiiake in Tirolske. V ostalih avstrijskih pokrajinah lahko odslej zopet razsvetlijo trge in ulice za najnujnejše potrebe. Razsvetljava mora biti taka, da jo je lahko vsak tre nutek z enega mesta ugasniti. Poleg tega lahko odslej v Avstriji vodijo vozniki in avtomobilist! ter kolesarji na oestah laven mest z normalno razsvetljavo. Smrt na bojišču ni povod za žalost Čarih, 9. sept. z. »Exchange Telegraph« poroča iz Berlina, da so oblasti izdale poziv svojcem v vojni padlih nemških vojakov, naj ne nosijo črnih žalnih oblek, ker smrt na bojišču nI povod za žalost, marveč naj bodo ponosni, da so mogli doprinesti tako vzvišeno žrtev za domovino. Prav tako dobe svojci ob enem s sporočilom o smrti padlega vojaka poziv, najob-veste o tem le najožje sorodnike. Nemška »vojna klobasa** Berlin, 9. sept. z. Agencija United Press poroča, da Je izšel odlok, po katerem smejo mesarji od ponedeljka dalje izdelovat*; samo eno vrsto klobas, imenovano »nemška vojna klobasa«. Vse druge vrste mesnih izdelkov so ukinjene. Ukrep »notranje fronte** London, 9. sept. j. Po poročilu iz Berlina so nemške oblasti razpisale nagrado po 5 mark za vse, ki prijavijo oblastvom ljudi, ki kritizirajo sedanje razmere v Nemčiji. Gospodarstvo Pomen uredbe o izplačevanju hranilnih vlog 2e v petkovi številki je »Jutro« objavilo besedilo uredbe o izplačilu hranilnih vlog, kakor je bila sprejeta v ministrskem svetu in je sedaj tudi že objavljena v »Službenih novinah« od 8. septembra. V četrtek so nekateri listi objavili načrt uredbe, ki pa se bistveno razlikuje od uredbe sprejete v ministrskem svetu Ta prvotni načrt, ki predvideva strožje omejitve, je bil zavržen še preden je bila sklicana seja ministrskega sveta. O pomenu uredbe je pravosodni minister dr Laza Markovič podal novinarjem daljšo izjavo, kjer pravi med drugim naslednje: Uredba o izplačilu hranilnih vlog ne uvaja nobenega izjem, režima in tudi ne predstavlja izjemnega ukrepa, saj tudi ni potrebe za take ukrepe. Nasprotno, uredba izrecno ugotavlja, da ostanejo v polni veljavi pravne obveznosti in pravni odnoša-ji med vlagatelji in denarnimi zavodi. To je potrebno za normalen razvoj gospodarskega prometa, kar je danes še bolj važno, kakor v mirnih časih. Gospodarstvo mora v redu funkcionirati in mora vršiti svojo nalogo. Vlada smatra za svojo dolžnost, da vzdržuje redno gospodarsko stanje v naši državi navzlic nenormalnim razmeram v Evropi, ki sicer vplivajo na gospodarski položaj Jugoslavije, vendar se da ta nepo-voljni vpliv omejiti s pametno politiko na ono, kar je neizogibno. Če se je v majhnem delu naše države zaradi razumljivih psiholoških vzrokov v zvezi z vojno v Evropi pojavil pritisk na denarne zavode, četudi je naša država proglasila nevtralnost, je vendar dolžnost vlade, da tak pojav upošteva in uredi nemoten dotok in odtok denarja pri denarnih zavodih. To je pravi namen uredbe o izplačilu vlog. Pričakovati je da bo ta pojav v kratkem odstranjen in da bo ohranjeno polno zaupanje v naše domače denarne zavode. Kakor je iz uredbe same razvidno, so ostali izven urejevanja oni denarni odno šaji, ki so osnovani na tekočih računih f?o spodarstvenikov, na čekovnem prometu in na vseh rednih gospodarskih osnovah. Na tem področju denarnega prometa ne sme priti do nenormalnega stanja. Na drugi strani je vlada sklenila, da ne bo v nobenem primeru odstopila od načela, da so vloge nadalje na razpolago vlagateljem. Samo zaradi tehnične izvedbe tega načela odnosno, da se izključi vpliv prehodne četudi razumljive toda nenormalne bojazni ali kakšnega sličnega motiva, so določeni zgolj odpovedni roki za dviganje večjih viog. Tako določanje odpovednih rokov ni nič nenormalnega, saj so taki roki že od nekdaj predvideni pri državnih zavodih in pri mnogih privatnih denarnih zavodih. Denarna sredstva, ki jih imajo na razpolago denarni zavodi ter garancije, ki jim stoje na razpolago, dajejo polno jamstvo, da v našem denarnem gospodarstvu in prometu ne bodo nastopile nobene motnje. V današnjih razmerah, ko naš narod z zaupanjem zasleduje splošno državno politiko in vidi v sporazumu med Srbi in Hrvati najboljše jamstvo za uspešen napredek naše kraljevine, ne bi bilo prirodno, niti simpatično, da bi nastal sum v denarno in kreditno solidnost naše države, ki je prebrodila v prejšnjih letih gospodarsko krizo m je danes pripravljena preiti tudi preko nove politične krize v Evropi. Vlada narodnega sporazuma ima zaupanje v naše najširše narodne sloje, ki imajo zavest, da so vsi ukrepi vlade izdani z izključnim namenom, čuvati življenjske, državne, gospodarske in politične interese. To zaupanje naroda ji daje moč in avtoriteto, da s premišljeno gospodarsko politiko očuva tudi nemoten razvoj denarnih odnošajev. Kar pa se tiče nekih nenormalnih pojavov v zvezi z dviganjem cen življenjskim potrebščinam in poizkusom nekaterih, morda zapeljanih ljudi, da otežkočajo normalni gospodarski promet 8 kopičenjem blaga in ustvarjanjem potrebn:h rezerv, bo kraljevska vlada na osnovi obstoječih zakonov napravila potrebne ukrepe, da se taki pojavi docela zadušijo in da bodo oni, ki to namenoma delajo, občutili zakonske posledice. Konferenca o cenah življenskih potrebščin V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je bila včeraj pod predsedstvom ministra dr. Budisavljevdča konferenca predstavnikov zainteresiranih mini strstev in ustanov o pobijanju špekulacije in neupravičenega poviševanja cen življenskih potrebščin v prostem prometu. Na konferenci so ugotovili, da je prišlo v naši državi, kakor tudi v drugih sosednih nevtralnih državah do pojavov kopičenja življenskih potrebščin z namenom, da bi se dosegli neupravičljivi dobički in da se brezvestna špekulacija zelo širi. Konferenca je ugotovila, da je treba tudi pri nas nujno izdati potrebne ukrepe proti takim pojavom, ki po položaju v naši državi nimajo nobenega opravičila. Konferenca se bo ponovno sestala v ponedeljek 11. t. m. da določi potrebne ukrepe. Na tej konferenci bodo sodelovali tudi predstavniki ostalih zainteresiranih ustanov (AA). Pojasnilo trgovcev Združenje beograjskih trgovcev-špeceri stov je glede na sklicanje konference objavilo v listih pojasnilo, ki poudarja med drugim naslednje: če v posameznih primerih trgovci niso hoteli prodati vsakemu, ki je prišel v trgovino blago v vsaki zahtevani količini, je treba to le pohvaliti, saj bi sicer normalna oskrba ostalih potrošnikov lahko trpela. Trpeli pa bi predvsem siro-mašnejši kupci, ki nimajo denarja, da bi kupovali življenske potrebščine v količinah, ki presegajo tekoče potrebe. Nadalje pravi pojasnilo združenja, da povišanje ce. ne samo na sebi še ne more biti greh de-tajlista. Ce tvornice in pro^ucenti zvišajo ceno, ne more biti za to p kriv trgovec. Potrošniki, ki opazijo podražitev, smatrajo, da je kriv trgovec. V onih primerih, kjer so bile v zadnjih dneh cene v nadrobni prodaji povišane, je to povišanje prišlo izključno zaradi tega, ker ao bili trgovci prisiljeni kupiti blago po višjih cenah. številni pa so primeri da se dobi blago še po stari ceni, četudi je cena v trgovini na debelo povišana. Zato zahtevajo trgovci, da se uradno ugotovi pravi vzrok teh pojavov. Zopet zanimanje za hmelj Žalec, 9. septembra Negotovost, ki so jo povzročili mednarodni dogodki, je v septembru povsem ustavila vsako povpraševanje po hmelju. Včeraj in zlasti danes pa se je pokazalo zopet nekaj več zanimanja za naše blago. Danes dopoldne so številni kupci sklenili precej kupčij po ceni okrog 38 din za kilogram. Kakor se čuje, so si izvozne tvrdke zagotovile varen prevoz preko morja z nevtralnimi ladjami. Da kupčija ni še živahnejša, so krive neke naše devizne ovire, ki pa bodo po zagotovilih pristojnih mest kmalu odstranjene. Neugoden položaj, v katerega so zašli hmeljarji, ker ne morejo plačevati raznih svojih obveznosti, skušajo izkoristiti nekateri špekulanti, ki hočejo dobro zaslužiti na ta način, da ponujajo cene, ki so pod cenami dnevnega povpraševanja. Hmeljarji pa se ne pustijo zapeljati in se povsod sklicujejo na ponudbe velikih izvoznikov. Kakor čujemo pripravlja oblastvo ostre ukrepe za zaščito pred takimi kupci. Izjemne razmere so prinesle letos v našo hmeljsko kupčijo novost izplačila kupnine v več obrokih. Kakor se zdi so se hmeli«^ ji tudi s to ne-V<->gi1'n<->ct jr sprijn/nili. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode: Prt zaprtju stolice eluje izvrstno, ugodno in brez draženja oda vrelca Dona t. To vodo je treba piti iladno, najprej zjutraj in sicer na tešče ter iato še približno pol ure pred vsako jedjo (>o 200—300 g. V teh primerih je treba vodo hitro izpiti! Gospodarske vesti = Obvezno strokovno združenje letalske ndustrije. Ministrski svet je izdal uredbo o osnovanju strokovnega združenja letalske industrije, ki stop« takoj v veljavo. Letalska industrija ustanovi strokovno združenje v smislu S 391 obrtnega zakona, v katerega morajo obvezno vstopiti vsa podjetja letalske panoge v vsej državi, kakor tudi vsa podjetja državnih, javnih in samoupravnih korporacij, v kolikor izvršujejo posle iz letalske panoge ■ Trgovinska pogajanja i Anglijo, Francijo in Grčijo. Iz Beograda poročajo, da se bodo ob koncu septembra pričela pogajanja z Grčijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe V najkrajšem času se bodo pričela tudi trgovinska pogajanja z Anglijo ln Francija ■ Odgodena konferenca e novelhacUl obrtnega zakona. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odgodilo do meseca oktobra konferenco o novelizaciji obrtnega zakona, ki je bila sklicana za 20. t m. v Ljubljani = Težkoče ▼ prometu z Nemčijo. Iz Beograda poročajo, da je naš izvoz v Nemčijo prejšnji teden zastal predvsem zaradi prometnih težkoč. Naša železniška uprava je odredila omejitve glede odpošiljanja naših vagonov in šlepov v inozemstvo in imamo še sedaj navzlic tem omejitvam v inozemstvu 700 vagonov in okrog 90 šlepov. Na naš predlog, da se vprašanje vagonov za izvoz blaga v Nemčijo čimprej uredi, je nemška vlada stavila predlog za pogajanja. Po dobljenih informacijah naj bd se vprašanje uredilo tako, da bo Nemčija za ono število vagonov, ki gredo iz naše države v Nemčijo, poslala svoje vagone, tako da bo uveden nekak izmenjalni sistem za vagone. = Ustanovitev prodajne centrale za sladkor. Nedavno smo poročali, da so se proti posameznim določbam uredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o sladkorni pesi ter zakona o državni trošarini, ki predpisuje, da se mora v enem mesecu ustanoviti posebna prodajna centrala za sladkor, pritožile kmetijske zbornice v skupni spomenici, kjer zahtevajo revizijo uredbe. Tudi smo poročali, da so na me-rodajnih mestih to spomenico vpoštevali in je postavljena posebna komisija, ki bo sestavila besedilo za spremembo uredbe. Čeprav je po zakonu za ustanovitev te prodajne centrale še čas in bi bilo prav, da se z ustanovitvijo počaka, dokler ne bo izdana obljubljena sprememba uredbe, so sladkorne tvornice v četrtek sklicale ustanovni zbor prodajne centrale, ki je sprejel tudi pravila. Za predsednika prodajne centrale za sladkor je bil izvoljen dr. Le-sič, član upravnega sveta tvornice sladkorja v Crvenki. Kakor smo že poročali, so se kmetijske zbornice pritožile predvsem zaradi tega, ker v prodajni centrali niso zastopani producenti sladkorne pese, čeprav ima ta prodajna centrala nalogo, urejevati vse sladkorno gospodarstvo in tudi pridelovanje sladkorne pese. ~ Licitacije: Dne 12. septembra se bo sklepala pri štabu za utrjevanje v Ljubljani pismena pogodba za dobavo lesenih sodov za vodo; 13. t m za dobavo strojev za električno vžiganje min, raznih posod za olje, bencinskih svetilk, merilnih pripomočkov, ključev, jeklenih ščetk, pil, strugal in dr. — Dne 13. septembra se bo sklepala pri upravi vojno-tehničnega zavoda Kragujevac pismena pogodba za dobavo kompletne priprave za lakiranje zrna; 15. t m. za dobavo orodnega jekla raznih dimenzij; 23. t m. za dobavo raznih električnih vodov in vodov s svinčenim plaščem. — Dne 15. septembra bo pri upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obl-ličevo, licitacija za dobavo žveplene kisline. — Dobave. Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 14. t m ponudbe za dobavo raznih merilnih priprav, do 29. t m. za dobavo železnih vagonetov in materiala za gornji ustroj (vijaki, žeblji i dr.), do 3. oktobra pa za dobavo jamskih zidnih telefonov. —■ Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. t. m ponudbe za dobavo pocinkanih železnih sodov, do 20. L m za dobavo kovanih osovin iz jekla, 28. t m. pa bo pismena licitacija za dobavo 4000 zimskih mornarskih volnenih "maj. — Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 20. t m ponudbe za dobavo strojnega brona v zlitkih, lanene in konopljene jadrenine ter raznega platna. — Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 20. t. m ponudbe za dobavo brezovih palic; do 27. t m pa za dobavo aparata za destilacijo vode. •= Dobave. Komanda pomorskega arze-Rala v Tivtu sprejema do 16. septembra ponudbe za dobavo raznih kovin in zlitin, drenovih palic in jesenovih držal za krampe, smirkovega platna, smirkovega papirja, papirja za poliranje, steklenega papirja, jadrenine, platna, sukanca, konjske žime, gumbov za tapetnike, bombažnega platna, risalnih miz, fotografskih potrebščin in zračnega kompresorja, 19. sept. pa bo licitacija za dobavo raznega azbestnega materiala. Borze DFV1ZF Curih. Pariz 10.05, London 18, New York <14.75, Amsterdam 236.50. Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 9. sept.' Začetni tečaji: pšenica: za sept. 84.50, za dec. 84.50, za maj 84.75; koruza: za sept. 56, za dec. 59, za maj 59.50. + Winnipeg, 9. sept. Začetni tečaji: pSe-n>>» ™ okt. 78, za dec. 79.25, za maj 82JO. Delo za zaščito pred napadi iz zraka V Sloveniji Je ustanovljenih 2e 167 krajevnih odborov Ljubljana, 9. septembra V moderni vojni groza velika nevarnost življenju in premoženju državljanov od letalskih napadov. Obramba proti njim se deli v aktivno (vojaško) in v pasivno (civilno) obrambo. Namen pasivne obrambe je v tem, da se preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodljive posledice zračnih napadov. Ta obramba je mnogostranska. Treba je gasiti po vžigalnih bombah povzročene požare. odstranjevati po rušilnih bombah nastale ruševine ter reševati ljudi iz njih. Ako uporablja sovražnik strupene pline, moramo razkuževati po njih okuženi zrak ter nuditi ranjencem, poškodovanim med napadi, prvo pomoč. O oddelkih (ekipah), ki vrše naštete službe, in o njihovi opremi, bo govora v enem prihodnjih člankov. Civilna zaščita proti napadom iz zraka zahteva tudi maskiranje važnih obiektov ter gradnjo rovov in posebnih zaklonišč, v katerih more najti prebivalstvo zadostno varstvo v primeru zračnih napadov. Da je zračna zaščita potrebna, tega se zaveda danes že vsakdo, ni mu pa morda znano, kake dolžnosti nalagajo v tem pogledu zakoniti predpisi. Te smo dobili z uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 13. aprila tekočega leta. Službeni list št 195/36, ki ima zakonsko moč. in s pra- • V teh dneh pa menda res ni treba nikogar prepričevati o tem, da človek ne sme noben dan ostati brez svojega rednega informativnega vira — brez svojega lista. To je menda tudi ena posebnih, starih slovenskih navad, da hoče imeti naš človek vsako jutro svoj dnevnik v rokah, samo ob ponedeljkih se mu zdi. da bi lahko izhajal brez njega. Iz dneva v dan nam postaja bolj jasno, da tako ne pojde več dalje. Zato vas vabimo, da se tudi vi pridružite tisočem in tisočem rednih čita-teljev ponedeljske izdaje »Jutra«. Ce si list naročite na dom, vas nikoli več ne bo mogla doleteti bojazen ali razočaranje, da nazadnje ostanete brez njega, ko so ga trafike in raznašalci že razprodali. Se danes napišite dopisnico upravi »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva 5. Ponedeljska izdaja »Jutra« velja po raznašalcu 5 din na mesec, po pošti pa celo samo 4 din. Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Trgovskem učilišču ROBIDA, LJUBLJANA — TRNOVSKA UL. 15. se vrši vsak dan tudi v nedeljo. Učilišče je osnovano kot redna enoletna trgovska šola, potrjeno od ministrstva za trgovino in industrijo in vsposablja mlade ljudi po sodobnih metodah za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniške moči. — Dijaki imajo ugodnosti pravice javnosti: veljavnost izpričeval, rodbinske doklade in žel. vozne karte. • 14. mednarodni kongres za zaščito de- oe bi moral biti letos oktobra v Rimu. Agencija Štefani po zdaj objavlja da je kongres preložen na nedoločen čas. • Deveta skupščina kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije, ki bi se morala vršiti od 25. do 27 t. m. v Rogaški Slatini in Mariboru, je bila preložena na poznejši čas Letalski promet v naši držav! se še nadalje normalno razvija. Samo z Dunaja ne prihajajo več letala. Na progi iz Milana preko Benetk, Zagreba in Beograda v Bukarešto in obratno bo letošnja sezona zaključena 7. oktobra. Domače proge iz Zagreba v Ljubljano bodo ustavile promet 15. t m. Samo proga Zagreb—Borovo— Beograd bo obratovala še od 14. oktobra Na beograjskem letališču je bilo nekaj več izprememb. Ukinjene so vse one proge, ki so vezale Jugoslavijo z Nemčijo in Francijo bodisi neposredno ali tranzitno z Vzhodom. Zveza z Bolgarijo ostane še nadalje normalna ___ Grobnice !i umiti kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško Kiparsko podjetje Vran'e tinnovai pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09 vilnikom o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 26. aprila t. L, Službeni list št 206/37. Po določbah omenjenih zakonitih odredb je treba v vseh večjih poslopjih, ki imajo kleti ali podpritličja, te preurediti v zračno zaščitne svrhe. Kar se pa tiče novih večjih zgradb, se izza veljavnosti imenovanih zakonitih določb ne smejo niti graditi, niti se ne sme izdati gradbeno dovoljenje, ako ni v načrtih predvidena tudi gradnja zaklonišča proti zračnim napadom. Dalje predpisuje uredba, da morajo zasebna in javna podjetja, naprave in uradi ukreniti še v miru vse, kar je potrebno za njih zaščito in določiti tudi potrebna gmotna sredstva za to. Za te obrate je torej predpisana postavitev posebnega odbora in ekip za službo v zdravstvenem pogledu, zaradi zavarovanja pred bojnimi strupi in pred požarom. Enako je obvezna gradnja zaklonišč. Vzporedno s to zaščito ie naloženo občinam, da poskrbe tudi za splošno skupno zaščito svojega prebivalstva. V tem pogledu je ustanovljenih že v dravski banovini 167 krajevnih odborov za zaščito pred zračnimi napadi. Potrebna je še naprava občinskih skupnih zaklonišč. Državna uprava se bavi intenzivo z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s civilno zračno zaščito. Sedaj je v dravski banovini i med drugimi v delu sledeče: 1. Izdane bodo odredbe, da se brezpogojno zadosti predpisom v pogledu zračne zaščite, zlasti z gradnjo zaklonišč v zasebnih in javnih poslopjih ter da se zgra-de tudi občinska skupna zaklonišča. 2. Natisnjena bo nova brošura ki bo obsegala navodila o tem. kako je treba graditi in opremiti zaklonišča Ta knjižica bo v knjigarnah naprodaj. 3. Sestavlja se tiskano navodilo, kako se je treba prebivalstvu ravnati ob času letalskih napadov. To navodilo bo moralo biti nabito v hišah vseh večjih krajev, za kar bodo odgovorni-hišni lastniki oziroma oskrbniki. e vesti kakega zneska. Za nadaljni čas orožnih vaj pa sme delodajalec odtegniti od pripadajoče plače oni denarni znesek, katerega prejme vojni obveznik od države. Opozarjamo na te določbe vse gg. delodajalce, da jih blagovolijo striktno upoštevati in po končanih orožnih vajah prizadete zopet sprejeti nazaj v službo, ker v smislu določb § 221 o. z z odhodom na orožne vaje službeno razmerje ne prestane. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je v avgustu prejela od podružnic: Celje m. 1350 din, Slovenj Gradec m. 1147 din, Slovenj Gradec ž. 900 din, Brežice 148.50 din, Kranj 3794 din, Ljubljana šentpetrska ž. 590 din, Ljubljana šentja-kobsko-trnovska m. 1110.25 din, šentja-kobsko-truovska ž. 1080.25 din, Ljubljana mestna ž. 510.— CM obrambni sklad Je sprejel od podružnice Kranj 682 din. Poleg tega so darovali še Stanko Ribnikar, Ljubljana 50 din, upirava »Jutra« 74 din, občina Gornji Logatec 50 din, uradništvo tehničnega oddelka mestnega poglavarstva 150 din. Skupaj 11.636 din. Vsem darovalcem — hvala! * UKInjeni motorni vlaki. Po odlofeu glavne železniške direkcije nehajo počen-ši z 11. septembrom voziti motorni vlaki št. 301, 302 na progi Beograd — Sarajevo, št. 101, 102 na progi Sarajevo — Slavonski Brod, št. 1, 2 na progi Sarajevo — Dubrovnik, št. 1221-1222, 1225-1226, 1227-1228 na progi Osijek— Dalj ter vlaka št 3620-3621 na progi Osijek — Vrpolje. * Poroka V župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani, sta se poročila gospod Ludvik S. Skof, dipl. grad. tehnik, uradnik Mestnega poglavarstva v Ljubljani in gospodič na Anica Finkova, hčerka izseljenškega referenta kr. banske uprave v Ljubljani. Čestitamo! Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj aa piazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. ♦ Lastniki *ovc'nih avtomobllov re opozarjajo na oglas »Olt-generator«. priporočamo lastnikom, da si čim prej nabavijo »Olt-generator«, izdelek osješke železo-livarne in strojne tovarne d. d. Osijek, — »Olt generator« je znatno bolj ekonomičen, ker rabi lesno oglje. (—) « PrejemKi za čas orožnih vaj. Delavska zbornica v Ljubljani objavlja predpise, po katerih imajo na orožne vaje vpoklicani delojemalci pravico na neokrnjeno plačo od svojih delodajalcev: Po § 221 obrtnega zakona ima delojemalec (dela vec in ^nameščenec), ki je bil pri enem in istem delodajalcu zaposlen neprekinjeno pred odhodom na orožne vaje najmanj leto dni, za čas orožnih vaj pravico na svojo plačo in sicer največ za dobo 4 tednov. Za prvi teden orožnih vaj ne sme leloda-jalec od pripadajoče plače odtegniti al Hodio emateri' pri nakupovanju baterij zahtevajte baterije »SUNCE« ker so dolgotrajne ln zanesljive. Proizvaja: J. IVKOVIČ. Itm Vodnikova ulica 4. • Zagrebške bolnišnice so prenapolnjene. O njihovem stanju priča primer Ljubice Fučikove, ki je doma padla in poleg zunanjih poškodb dobila tudi srčen na pad. Reševalci so jo prepeljali v Zakladno bolnišnico, kjer ja pa niso mogli sprejeti, ker so vsa mesta polna in bolniki leže na slamnicah po tleh ali pa po štirje v dveh posteljah. Tudi mize so polne, da aploh nI nikjer več mogoče namestiti slamnice. V sličnem položaju so tudi klinične bolnišnice, ki jim manjka kreditov. Nova zaklad-na bolnišnica, za katero je bilo izdanih že 50 milijonov dinarjev, ne more začeti poslovati, ker ni potrebnih sredstev za do-vršitev in ker so posebni nemški strokovnjaki za ureditev centralne kurjave morali pred dnevi vsi odriniti v Nemčijo. Gradim kupim Lutz • Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, je izposodila v mesecu avgustu na 3894 strank 12.856 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do 8. popoldne ter izposoja knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjižnica pošilja knjige tudi po pošti po vsej državi. podpirajte četniško akcijo za odkritje spomenika pesniku Petruški! • Črna vožnja v smrt. Na železniškem mostu preko reke Bosne se je pripetila huda nesreča. Delavec Safet Kovačevič in njegov tovariš sta se vozila na strehi vagona, ker nista imela denarja za vlak. Na mostu v bližini Banjaluke pa sta oba treščila v železno ogrodje nad streho. Oba sta padla z vagona. Delavec, čigair inden-titeta še ni dognana je bil na mestu mrtev. Kovačeviča pa so še z Istim vlakom prepeljali v bolnišnico v Banjaluki, vendar dvomijo, da bi ostal živ. • Nova Številka Ilustrirane fliužbiaini I revije »žlke« bo izšla te dni. Vsebuje: L , Danica Gruden, Uharica 2. Anton Ingolič, Prepovedana ljubezen. 3. Nace Cvim, Medveda je ubil. 4. Arkadij Buhov, Zavozlan primer. 5. Rafael Bačar, Hrepenenje po strupih. 6. Arnošt Adamič, Ljubezen kna-pa Frica 7. Marjan Juvan, Tudi naše lončnice so se vrnile s počitnic. 8. David Haek, Mir, Optimist Vedno in povsod. 9. Kakor je Edgar Wallace proslavljal pomlad. 10. Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji? Sledi: »Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke«, ki jo vodi jrimarij dr. Dragaš in »Gospodinjski kotiček«, kjer se nadaljuje z recepti za preprosto kuhinjo. List je opremljen z lepimi slikami, med katerimi je mnogo posnetkov mladih prijateljev ržene kave Žike ta 2i-kinega otroškega zdroba. O teh dveh prvovrstnih domačih hranilih je tudi nekaj poučnih člankov. Kogar revija »žika«. ki druži v svojem krogu odjemalce Žikinfh proizvodov, zanima naj pošlje svoj naslov: Pražarnl Žiki, Ljubljana]—Vič. Dobival bo Hst brezplačno. (—) Kupim -f7^ samo Lutz * Otroci, vžigalice Iz rok! v vasi Gradcu, ki spada v litijsko občino, so otroci staknili škatlico vžigalic in zleZli na šupo mesarja Vrhovca Na šupi je bilo polno mrve in slame. Goreča vžigalica je padla v seno, otročad se je prestrašila in se raz-bežala. Ko se je začelo iz šupe močno kaditi, so planili nekateri ljudje nad ogenj in čeprav jih je dim omamljal, so vztrajali in gasili z vodo iz škafov in drugih posod, ki so jih donašali sosedje. Po navodilih komandirja Baumkirhnerja se Je reševalna akcija obnesla in je bila preprečena velika nesreča, ki je ogrozila poslopja okrog Vrhovčevega doma Ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »CHRISTOFOV UČNI ZAVOD« — s pravico javnosti, Ljubljana, Domobranska c. 15, objavlja vsem vpisanim učencem in učenkam, ter onim, ki se še nameravajo vpisati: L Šolsko leto se prične v torek, dne 18. septembra. Tega dne se zberejo vsi vpisani učenci-nke v šoli v svrho porazdelitve v oddelka 2. Otvoritvena služba božja bo v sredo, dne 13. sept v cerkvi sv. Jožefa Zbirališče ob 8. uri pred šolo. S. Redni pouk se prične v četrtek, dne 14. sept Tega dne se razglasi učencem urnik, učne knjige ta ostalo. 4. Vpisovanje traja še redno do četrtka, dne 14. t m., naknadno pa le še v petek ta soboto. — Ker so v šolskem prostoru na razpolago novi učni prostori, se vsled številnih prijav otvori še en oddelek. Interesentom daje ravnateljstvo vsa pojasnila osebno ali pismeno. Novi ilustrirani prospekti na razpolago, šolnina je zmerna! Posebni oddelki za deklice! Sprejemajo se učencl-nke meščanskih šol In gimnazij z malo maturo. — Za učence-ke z nižjo predizobrazbo posebni oddelek. — Zavod je potrjen od ministrstva, ki mu Je kot prvemu v Sloveniji priznalo pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, dijaške vozne karte). — Edini zavod te vrste, ki ima lastno šolsko poslopje, ki se uporablja le v učne namena Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi, znan po svoji solidnosti, odličnih uspehih ln zmerni šolnini. Vpisovanje tudi danes v nedeljo dopoldne ta popoldne. • Naglica Je včasih vendarle Koristna Zadnji razburljivi dnevi so tudi naši državi pripomogli k nekaterim hitrim sklenitvam svetega zakona Tako poročajo iz Novega Vrbasa v Vojvodini, da sta se Katica Klernerjeva in Mihael Magyar že dalje časa pripravljala za poroko. Znano •fe, da so svatovske pojedine v Vojvodini fedatne in tudi za to poroko so pripravljali številne dobrote. Nenadno pa Je Mihael dobil poziv na orožne vaje. Kar hudo mu je bilo, da je predolgo odlašal s poroko, gospod župnik je pa bil tako uvideven, ' da je pristal na takojšnji blagoslov. In tako sta bila mlada zaročenca še Isti večer združena v svetem zakonu. 2e naslednje jutro je moral mladi mož odriniti h kadru. Lahko je pa zagotovil svoji dragi ženici, da mu bo nevtralnost Jugoslavije omogočila veselo svidenje. * Redno vpisovanje v enoletno trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti se vrši do 15. septembra, ker je vsled številnih prijav otvorjen še en oddelek. — Prijave se sprejemajo vsak dan. (—). ......j_________ Iz Ltablfane i— PeterUno-PetrušKl, velikemu popotniku, pesniku ln nacionalistu, bodo četnl-kl prihodnje dni odkrili na njegovem rojstnem domu v Kamniku spominsko ploščo, za katero je akad. kipar prof. Sajovic izdelal prav lično plaketo. Umetnina je za nekaj dni razstavljena v izložbenem oknu Tiskovne zadruge v Selenburgovl ulici, na kar opozarjamo Petruškove prijatelje in nacionalno javnost i— Akademsko starešinsko društvo »Jadran« obvešča da bo seja glavnega odbora v ponedeljek 11 t a ob 20.30 v običajnem lokalu. Tajnik. u— Prenovljeni ln premeščeni spomenik vojnim žrtvam šentpe trske župnije bo blagoslovljen v nedeljo 17. septembra t L Slovesnost se bo začela ob 9. dopoldne. Poleg cerkvene svečanosti bo polaganje vencev, petje, govori in godba. Po blagoslovitvi se bo vršil bojevniški tabor na prostem. Združene bojevniške skupine šent-peter Moste, Hrušica Bizovik in Š te panja vabijo vse, da se slovesnosti udeleže. Govorniki ...Kaj nam je najljubše, čemu se nikoli ne bomo odrekli? Glas iz občinstva: Vemo! ZUNDAPP azuTŠK KVALITETNI. H "'• IJUBL3ANA l MOTO CIKLI TAVČARJEVA 11 Vsak model aooiie takoj. o— Poroka V petek sta se poročila v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vseučlliški asistent g. Inž. Branlmir žni-deršlč in gdč. Fanči Dularjeva. učiteljica Za priči sta bila g. Jakob Furlan, ravnatelj v p., ta g. inž. arh. Jože Platner. No-voporočencema želimo obilo sreče! n— »Napravite ob Gradaščici mir«, prejeli smo: Pod tem naslovom se nekdo Jezi nad mladino, ki se v večernih urah malo zabava s petjem ta kitaro. K tej notici pripominjamo, da razgrajanje in kričanje res nista umestni. Ce pa se mladina kratkočasi s tem, da mirno ln bolj tiho poje ali igra lepe slovenske pesmice, je še pohvalno, zakaj priporočljivejše je, da se mladina zabava na tak način, kakor pa da bi se ukvarjala s kakimi neprimernimi ali celo nedopustnimi rečmi. Lutz peč Tebi! Zaradi pritožb o pomanjkanju sladkorja, kave, riža ta drugih živil opozarja mestni tržni urad trgovcev na zakon ta pravilnik za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brez vestne špekulacije ter na posledice, ki prete vsem špekulantom s sodnim pregonom in s kaznijo 6 mesecev in 50.000 din ter zaplembo vsega blaga Zakon je veljaven za vse žlvljenske potrebščine, torej za vso človeško hrane (jed in pijačo) ta tudi za vso živalsko hrano, nadalje za obleko, obutev, kurjavo, razsvetljavo, Kmetijske priprave, kmetijsko orodje to sploh tudi za vse one predmete, ki se smatrajo po načinu življenja v kraju za predmete nujne potrebe, med katere se šteje tudi material za Izdelavo ta ureditev zgradb. Vsak prodajalec mora imeti naprodaj vse živ-ljenske potrebščine, ki Jih je nabavil za prodajo. Uradno Je ugotovljena zadostna količina zlasti tudi sladkorja kave to riža v LJubljani, zato pa opozarjamo trgovce na najstrožjo kontrolo, konsumante pa vabimo, naj ugotovljene primere takoj to brez odlašanja osebno javijo mestnemu tržnemu uradu. GIMNASTIKA Individualne vaje za vse telesne hibe. Vaje za prožnost ta linijo. Dihalne vaje. Tečaji, privatne ura — Znižane cene za večerne tečaje. —Pojasnila med 17.—19. uro. ILSE DRUŠKOVIC, dipL učiteljica telovadbe, Kersnikova uL 8. n— Poroka Poročila sta se v Ljubljani g. Klun Vito iz Škofje Loke ta gdč. Pirčeva Emlca iz Koprive na Krasu. Mnogo sreče! u— Redni pouk na srednji glasbeni ion (drž. konservatoriju) se bo pričel 18. t m. Vsi stari ta novi gojenci se lahko prijavijo Se do 15 t m. v konservatorijsld pisarni v Gosposki ulici št 8. Proizvodi P N I O N, Zagreb u— Motodklistična sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije prtae« v nedeljo 10. t m. izlet na Rakitno. Člani se vljudno vabijo na poinoštevilno udeležbo Odhod ob 13.30 Izpred poslopja Avtomobilskega kluba Kongresni tr^ L Klubske čepice želene. o_ Združenje gostilniških podjetij v LJubljani obvešča članstvo, da je vpisovanje v gostilniško strokovno obrtno nadaljevalno šolo v torek 12. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni šolskega upravitelja v Gostilničarskem domu na Privozu 11. Pouk se prične v četrtek 14. t m. ob pol 15. uri. Prosimo članstvo, ki zaposluje vajence, vajenke, da se drži točno navedenega roka Ur— Obrtna šola na Ledini. Uprava poziva vse vajence te šole. da si danes ali jutri ogledajo na razglasili deski v veži šolskega poslopja novi razpored razredov to dni, v katere so dodeljenL Izplača se Vam naročiti filme iz Lfublfane ta poslati iste v razvijanje, ker Vam Izgotovljene slike, še isti dan ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Imamo na zalogi filme ■ najnovejše emulzije do L 194L rjj^ Razvijamo ta kopiramo priznano prvovrstno! Naš ček. račun št 13-286 Naša teL št 25-66 ta 25-67. — Se priporoča Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA a & a— Zasebna realna gimnazija v Ljubljani. V Ljubljani se otvori zasebna realna gimnazija za učence in učenke L to IL razreda Sprejemalo se bo le omejeno število učencev, ki so Izgubili: a) pravico rednega šolanja, b) padli pri sprejemnem Izpitu, ali so bili zaradi starosti odklonjeni. Da leto ne bo izgubljeno, bodo lahko obiskovali L to IL razred istočasno. Poučevalo se bo po istem učnem načrtu kakor na državnih zavodih. Posebni tečaji bodo za dijake, ki so padli pri nižjem tečajnem izpitu. Nudila se bo tudi pomoč rednim učencem vseh srednjih šol. Informacije ln vpisovanje od IL do 15. t m. dnevno od 9. do 12. ure, t č. Zrinjskega cesta 7/TL n_ L mestni otroški vrtec se Je preselil s Tabora na Ledino. Vpisovanje se vrši še vsak dan, izvzemši četrtek, to to od 9. do 11. ta od 14. do 16. ura ■■•■m Tombola Rdečega kriza v Ljubljani je preložena na 15. oktober n_ Bolničarke ln bolničarji Rdečega križa Praktične vaje ke vrše ob torkih ta petkih, prlčenši dne 12. t m. ob 7. uri v samarjanskl sobi Stari trg 19. Načelstva u— S°ia Glasbene Matice je začela v četrtek v vseh svojih oddelkih ta razredih z rednim poukom. Navzlic izredno težkim razmeram, v katerih živimo, se Je tudi letos, kakor vsako leto vpisalo lepo število gojencev za najrazličnejše predmete, ki so v učnem načrtu šole Glasbene Matice. Opozarjamo, da se novi gojenci še vedno sprejemajo. Matica vabi vse bivše gojence ki se do sedaj še niso prijavili, c'a store' to čim prej v pisarni Glasbene Matico v Gosposki ulici. ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ V NOVEM MESTU sprejema samo določeno število učencev-enk. Nemščina dnevno. Solntaa din 150.—. Dobra stanovanja din 350.—. Vpisovanje dnevno. Začetek pouka IL septembra Zahtevajte prospekt! Češplfev teden v Ljubljani Ves teden odpravljena občinska trošarina na češplje • Otroku je v grlu vzklila lubenica. Iz Capljine so pripeljali v bolnišnico v Dubrovniku 3Uetnega Ramza Količa, ki je pred 3 dnevi potožil očetu, da ga v grlu neka; davL Zdravnik je pregledal otroka, a ni mogel ničesar določenega ugotoviti. Predmet v grlu pa je naraščal in je vedno bolj davil otroka. V dubrovniški bolnišnici je otroka natančno pregledal dr. Edo Wolf in ugotovil na splošno presenečenje, da se ■ je otroku zataknila v grlu koščica lubenice ki je takoj začela kliti in je bila klica dolga že 5 cm. Otrok bi se v nekaj dneh zadušil, če ne bi dr. Wolf z operacijo odstranil nevarnega izrastka Hotel »JADRAN« — Supetar otok Braž Pension 40 -45 50 vključno taksa Vsako-inevne zveze s Splitom, hotel poleg samega kopališča • priporočamo onim, ki žele postati hitro in z majhnimi stroški dobri knjigovodje korespondenti. računa rji itd., da se vpišejo v Dop;?no trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vsa pojasnila brezplačno. (—) SNSERIR A JTE V „ JUTRU M J Ljubljana, 9. septembra Mestna občina ljubljanska priredi od prihodnje srede 13. t. m. pa do druge srede 20. septembra češpljev teden. Tako bodo imeli kmetje in meščani tri tržne dneve, namreč dve sredi in soboto dosti prilike, da kmetje z vseh krajev pripeljejo na ljubljanski živilski trg čim največ zdravih in dobro zrelih sliv in češpelj ter se z njimi bolj kakor druga leta mestne gospodinje založe po najnižjih cenah. Mestna občina ljubljanska zato ves češpljev teden na uvožene češplje ne bo pobirala nobene trošarine, ki znaša sicer 23 par od kilograma Čeprav je tudi v najširše kroge že prodrlo prepričanje, da brez sadja ni zdravja, vendar pri nas pobiramo še vedno mnogo premalo svežega sadja, še mnogo manj pa vkuhanega in predelanega za trajno porabo. Izvozna statistika naše države nam pa dokazuje, da drugje prav našo češplje-vo marmelado ali naš pekmez že smatrajo za vsakdanji kruh. Ce torej po drugih državah potrošijo ogromne množine naših sliv in češpelj ter pri nas izdelanega pek-meza, zakaj se ne bi 8 temi dobrotami in s to zdravo hrano okoristili tudi mi doma! Letos imamo izredno bogato letino sliv in češpelj in tudi druge razmere so vzrok, da so cene sadja, predvsem pa sliv in češpelj pri nas tako nizke, kakršnih ni-kdo ne pomni. Navzlic temu pa pri nas še velika večina gospodinj smatra češplje-vo marmelado samo za poslastico. Menda jih ni več treba opozarjati na koristi uživanja sadja saj vsi zdravniki brez izjeme priporočajo in tudi zahtevajo, da zlasti mladina dobi čim največ sadja če starSi hočejo imeti zdravo in krepko deco. Cene slivam in češpljam so pri nas že tako padle, da so gotovo najcenejše živilo V dru- \ gih deiib naše drlave ob Ltui Ca>u lju-ije 4 uživajo mnogo sTlv in vendar se prav t! kraji, kjer »e ljudje preživljajo skoraj samo z rastlinsko hrano, ponašajo z najbjlj zdravim in krepkim ljudstvom. Naj se tudi pri nas starši naposled že otresejo predsodka, da sadje otrokom kvari želodec, pač naj se pa sami prepričajo, da bodo otroci tudi pri sami rastlinski hrani vedno veseli, zdravi in krepki. Če si otroci nabašejo že-lodčke z grozdjem in češpljami, na to pa napijejo vode, imajo matere seveda sitnosti in skrbi. Kadar date otrokom sadja jib ne napajajte z malinovcem in vodo, saj je itak v sadju dosti vode za žejo. Ker so cene češpljam in slivam padle globoko pod normalo, bomo prihodnji teden v Ljubljani imeli dosti najlepših sliv in češpelj tako poceni, da se lahko vsaka družina založi s češpljevo marmelado za vse leto. Pri sedanjih cenah se bo 25 par pri kilogramu že prav mnogo poznalo, saj bodo trošarine oproščene prav vse slive in češplje, naj pridejo iz bližnje okolice ali pa s katerekoli strani naše banovine in države. Posebno pa opozarjamo kmete, naj izkoristijo lepo priliko, ko bodo slive in češplje v Ljubljani oproščene trošarine, da jih » vseh strani čim največ pripeljejo na ljubljanski trg. Ce se prekupcem izplača prevoz češpelj v mesto, se bo gotovo tudi producentu samemu izplačalo in bodo tako zaslužili tudi njegovi konji. Zaslužek, ki ga spravijo v žep prekupčevalci, naj si lepo razdele kmetje in mestne gospodinje! Ker so se pa zadnje dni nekatere gospodinje pritoževale, da v Ljubljani po trgovinah ni mogoče dobiti sladkorja, opozarja mestni tržni urad trgovce, naj za svoje odjemalce pripravijo dovolj sladkorja po predpisani znižani ceni. Mestni tržni ur*d je napravil vse korake ter najstrožje kontrolira prodajo živiL a— Jezikov« tečaj! Zveze akademsko Izobraženih žensk ae začno na učiteljišču, Resljeva cesta, v ponedeljek 18. septembra Poučevale se bodo angleščina, francoščina in nemščina, ob zadostnem številu učenk tudi ruščina, češčina in italijanščina. Za vsak tečaj se bo plačalo mesečno 30 din. Vpisovanje bo v četrtek 14. In v petek 15.. septembra ob pod 20. uri v I. nadstropju moškega učiteljišča. Zadnja nedelja jesenskega velesejma. Danes tekma harmonikarjev — Jutri žrebanje vstopnic za darila u— .»Veliki valček« trlumfira v Ljubljani. Kljub najlepšemu jesenskemu vremenu so predstave v kinu Unionu, kjer se predvaja prekrasen film »Veliki valček« stalno razprodane. Opojna Straussova muzika Je zajela vso Ljubljano in tudi pri nas se lahko reče, da se je francoski naslov tega filma »Toute la ville dansec uresničil, kajti vse mesto pleše ln poje. Ljudje občudujejo to filmsko umetnino in prihajajo po dvakrat, celo po večkrat. Zastopana je zlasti starejša generacija, ljudje, ki sicer ne hodijo v kino, ljudje, ki se spominjajo pri tem filmu svoje mladosti, one »rečne dobe, v kateri Je kraljevala brez-skrbnoat, petje, valček, ples. Seveda najdejo tudi mladi ljudje pri filmu nepopisnega užitka, kajti brezdvomno je, da noben film kot tak ne nudi gledalcem toliko lepote, razvedrila, užitka in zabave. Film ostane Se danes in jutri na sporedu kina Uniona ln ga ne moremo dovolj priporočati v ogled. (—) )¥iitI$ko mmi v originalnih zabojih po 25 kg — ima ■talno v zalogi JANKO PREDOVI6 Ljubljana — Poljanska c. 78. — TeL 21-30 u— (Haebeoa šola »Sloge« še vedno vpisuje gojence za vse instrumente Kakor tudi za solo petje, teorijo, harmonijo in kontrapunkt. šola je namenjena prvenstveno za železničarske otroke, kolikor bo še prostora pa tudi za otroke drugih državnih uslužbencev. UkoVtoa je nizka. .(—)_ VSE za £otog?a§Ijo r edini specijalnl trgovini JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 20. Kvalitetna amaterska dela. Prvovrsten klavirski pouk. Prof. Pavčič Jos.. Trnovo, Zelena pot 5. Gre tudi na dom. (—) Specialist za kožne In spolne bolezni dr. E. Maimsterseftittid! zopet redno ordl&lra. u— V ortopedskem zavodu Atene, Su- bičeva ulica 9, Mladika, se zdravijo otroci in odrasli, ki so v rasti zaostali, z zakrivljeno hrbtenico, okroglim hrbtom, z izbočenim in vdrtim prsnim košem itd. Telovadba se vrši pod vodstvom primarija dr. Minara. Informacije in vpisovanje vsak delavnik od 15. do pol 18. ure. — Vodstvo. (—) Modni atelje HITT zapet redno posluje. u— Premiera »Azljatov« v kinu Slogi Danes ob 9. uri zvečer predvaja kino Sloga premiero francoskega filma »Azijati« (Les pirates du rail), ki je bil pcnekod drugod predvajan pod naslovom »Na GLAVNA KOLEK TURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE DIN DIN DIN DIN DIN A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEV A 7. DLICA 15. obvešča neobvezno: Pri današnjem tre ban ju V. razreda 38. kola državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 2,000.000.— it. 91760, kupljena pri nas Din 1,000.000.— št. 97974 DIN 500.000.— št. 40563, kupljena pri nas DIN 60.000.— št. 164 50.000.— št. 81396 24.000.— št. 24276 94235 20.000.— št. 30469 49990 51717 59863 16.000«— št. 6109 10025 29623 12.000.— št. 92184 95906 PO DIN 10.000.— 6402 10093 38330 43777 50437 53324 91301 57475 PO DIN 8.000.— 8410 23628 34861 54501 54931 72514 72839 73167 78157 78332 82245 83834 89294 94935 PO DIN 6.000.— 0903 18752 25078 39196 51181 57451 78469 84700 54751 PO DIN 5.000.— 77 42863 72670 40563 34325 41557 62417 PO DIN 4.000.— 8232 6092 6845 6234 6338 7944 13091 17974 20485 30618 37780 39018 40860 41188 44828 44987 44611 45515 59032 62273 69562 70646 71247 74789 74981 76528 77619 82294 84848 86189 Bazen tega je bilo izžrebanih še 1400 številk po Din 1.000.—. Prihodnje žrebanje L razreda 89. kola bo dne 14. oktobra t. L Popolno uradno Usto dobitkov. Izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakib pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Za pravilnost številk, zaradi telefonskega prenosa tvrdka A. Reln in drug ne nosi Odgovornosti. Vzhodu nte novega«. Ffta je napravljen po izredno napetem Gilbertovem romanu in obravnava izredno n-lrtjigi^o temo sedanjosti, večne borbe in opasnosti, katerim so izpostavljeni Francozi in Angleži v mednarodnih koncesijah na Kitajskem. Kitajski banditi so strah in trepet narodov, ki širijo kulturo in civilizacijo v Aziji in mnogo poguma in odločnosti Je treba, da dosežejo evropski narodi svoje cilje. Najboljši francoski igralci tega filma, kakor Charles Vanel, V, Inkišinov, Erich von Stroheim in lepa Suzy Prim jamčijo za prvovrstno kvaliteto tega francoskega filmskega dela, ki zahteva od gledalcev precej močne živce. (—) u— Nesreča dveh Kolesarjev. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali Vido Der-mastjevo, 10-letno hčerko čevljarskega mojstra iz Dravelj. Ko se Je s kolesom peljala v mesto, se Je na Vodnikovi cesti zaletel vanjo neki avtosmoibnist in jI prizadejal precej nerodne poškodbe. S kolesom se je ponesrečila tudi 19-letna prodajalka Marija Tkavčeva z Emonske ceste, ki si je zlomila nogo. Zadnja nedelja jesenskega velesejma. Danes tekma harmonikarjev — Jutri žrebanje vstopnic za darila Atlet Rifat Gačanin na veiesejnn. Obiskovalcem letošnje velesejimske prireditve je za zadnje dni pripravljena posebna atrakcija, V Ljubljano Je prispel $Ao-veči jugoslovenski atlet Rifat Gačanin, Id bo na veseličnem prostoru danes m jutri priredil nekaj zanimivih nastopov. Vsakokrat ima na sporedu po deset točk: med drugim prenaša 200 kg težek sod v zobeh, z lahkoto ekvilibrira s celo grmado bremena — z mizo in po kakšnih 15 stolov na nji — prav tako v zobeh, upogiba debele železne drogove itd. Danes bo Rifat Gačanin nastopil ob 15., ob 18. ki 22, jutri pa ob 18. m. 22. Obiskovalci velesejma so vabljeni, da ne zamude redke prilike. u— Senzacija v Florijansld ufloL Pišejo nam: Pred eno izmed hiš v Florijanski ulici so se včeraj okrog 15. zgodile reči, kakršne v resnici niso dostojne mesta. Eden izmed stanovalcev v zgornjem nadstropju se je doma nekaj razhudil in po kratkem kravalu, ki so ga ljudje na cesti lahko samo od daleč poslušali, Je mož razbil okno, nato pa začel kos za kosom metati vse pohištvo na cesto. Drug za drugim so skozi okno prifrčali stoli, mize, pa tudi kar cele omare. S treskom je ve« Inventar padal na cesto ln na trotoar, to ko so ljudje videli, kako gre pred njihovimi očmi celo majhno bogatstvo v nič, so skoraj topleje pomilorali pohištvo kakor nesrečnega človeka, ki ga je zla usoda navdihnila za to razdejanje. Ko se je direndaj začel, so nekateri pasantje opozorili najbližjega stražnika in ga prosili, naj intervenira. Ta jih je zavrnil, da niso policiji družinske zdražbe nič mar. šele potem, ko so bile vse premičnine na tleh in je grmada razbitih predmetov celo tramvaju zavrla pot — da se je medtem na kupu nabralo na stotine ljudi, si lahko sami mislite — je policija nastopila in odvedla nesrečnega moža, ki ga je bil popadel tolikšen bes. Njegova žena in svakinja pa sta se morali zateči v bolnišnico. u— Anton Volčjak podlegel poškodbam. Predvčerajšnjim smo poročali o hudi nesreči, ki se je bila v četrtek zvečer pripetila na prelazu ob Vodovodni cesti za Bežigradom. Tovorni vlak iz Kamnika Je zadel v voz, na katerem je sedel 24-letni Žagar Anton Volčjak iz šiške. Lokomotiva je voz vlekla nekaj časa s seboj, Volčjak pa je padel pod kolesa, ki so mu odrezala desno roko v komolcu in desno nogo v stopalu, dobil pa je tudi druge poškodbe. Mestni reševalci so ranjenca takoj prepeljali na kirurški oddelek, kjer pa je kljub skrbni negi zdravnikov izkrvavel. Iz Maribora Lanski gledališki abonenti, ki želijo obdržati svoje stare sedeže, so naprošeoi, da se prijavijo do sobote 16. t. m. pri gledališki blagajni. Po tem roku bodo vsi sedeži novim abonentom na razpolago. Letno gledališče Sokola Ruše uprl I zori danes ob 15. nadvse uspelo ljudsko igro »Od pohorskih pavrov vam hočem zapet«. Vlogo pohorskega pavra bo igral tokrat avtor Vekoslav Janko. Mariborčani, danes v Ruše. (—) Poroka. Poročila sta se v Mariboru gdč. Riči Kaffou in dr. Anton Leveč, zobozdravnik. Bilo srečno! (—) Danes ob 15, 17, 19. to SI. urt Vsjaktaalnejfta tema sedanjost ▼ filma naj odličnejših francoskih umetnikov: Charles Vanel, V. Inklšinov, Erich f. Stroheim Azilatl ftlagerfllm po romanu O. P. Gilberta »NA VZHODU NM NOVEGA« (Les pirates du rail) — Velenapeto! Napete večne borbe francoskih inženjerjev z zloglasnimi kitajskimi banditi. Film, ki zahteva od gledalcev Izredno močne živce. — KINO SLOGA, teL 27-50. a— Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča Je obsodil 291etnega kovaškega pomočnika Jurija Reharja lz Maribora na 8 leta nobije, ker je v noči na 5. julija vlomil v prostore »reškega načel-stva v Lipntci, kjer je ukradel lz blagajne 648 mark to razne nemške kolke. a— Zaradi soma detomora. V Malečni-ku prt Sv. Petru niže Maribora je nenadno umrla 21etna posestnlkova hčerka Marija Ferenčeva. Na njenem truplu so ops*-rili znake nasilja. Obraz ubogega otroka Je bfl sumljivo rdeč. Zaradi tega so obvestili o tem košaškl orožniki tukajšnje državno tožilstvo, ki Je odredilo obdukcijo otrokovega trupla. Obdukcija je bila ▼ mrtvašnici na šentpe trškem pokopališču. Orožniki so v sveži ■ tem smllšaH nekatere Iz Cel]a e— Novi predstojnik mestne policije v Celju g. Uršič Je v petek prevzel svoje posle. Dosedanji predstojnik mestne policije g. Štefan TOrnar je imenovan za zreškega načelnika v Šmarju pri Jelšah. e— Poroka. Danes se poročita ▼ Celja g. mg. pb. Ivo Dittrich iz Murske Sobote to gdč. cand. pharm. Vida Orožnova, hčerka odvetnika dr. Milana Orožna ▼ Celju. Iskreno čestitamo! (—) I Zadnja nedelja jesenskega Telesc jma. Danes tekma harmonikarjev — Jutri žrebanje vstopnic za darila I Specialist za ženske bolezni ln porodništvo DR. SLAVKO PERKO ordinira na Florjanskem trgu 9. Na nižji gozdarski šoli v Mariboru bo pričetek šolskega leta 1939/40. 16. oktobra. Sprejemali se bodo gojenci v enoletno šolo. Pouk bo trajal 10 mesecev, in sicer od 16. oktobra do 15. avgusta leta 1940. Za sprejem se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudskošolsko, bo moral dokazati s sprejemnim izpitom, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletno šolo se bodo sprejemali vsi tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, nadalje tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati, stari pod 16 in nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemno, šola je združena z internatom in je mesečna oskrbnina 500 din. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda šele v drugem polletju šolskega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 30. t. m. pri ravnateljstvu šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem bo Imel v nedeljo 10. t. m. zdravnik dr. Pogrujc, Tyrševa ulica 14. Kap je zadela državnega tožilca dr. Ivana Hojnika, ki je bil na dopustu v Zgornji Polskavi. Priljubljenemu možu želimo skorajšnje okrevanje. Nevaren karambol se je pripetil na Meljsld cesti. Trčila sta motociklist in osebni avto drug v drugega. Pri tem je dobila hude poškodbe na glavi žena carinskega uradnika Zmagoslava Spajlčeva. Hlapca Kalana, ki je korakal *ob enovpre-žnem vozu, pa je avto podrl. Spajlčeva to Kal on se zdravita v tukajšnji splošni bolnišnici. a— Umrl je T četrtek na Ljtfbečoi pri Celju v starost! 73 let gostilničar kx posestnik g. Ivan Svetec. e— Obupno dejanje davčnega tzvrievaL oa. V svojem stanovanju na Krekovi cesti si je 291etnl Jožo Gerkman, davčni izvrševalec pri davčni upravi v Celju, v petek popoldne pognal s samokresom kroglo ▼ glava Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je včeraj ob eni zjutraj iadihnfl. Pokojni je bfl doma lz šutne prt Kamniku. Obupno dejanje je lzvršA očitno v trenutni duševni zmedenosti. e— Usoden karanj bed na Potulah. Ko se je 29 letni rudar Matija Pavlic lz Petrovč peljal v petek popoldne s kolesom na delo 7 Pečovnik pri Celju to se vozil po cesti na PoJulah, je privozil za njim % motornim kolesom 291etni Drago Pšenič, delavec v tekstilni Mautnerjevi tovarni v Št. Pavlu pri Preboldu. Pšenič je hotel Pavliča prehiteti, pri tem pa je zadel v Pavličevo kolo. Oba vozača sta padla pri karambolu s svojih vozil. Pavlič je dobil težje poškodbe na hrbtenici to levi nogi, Pšenič pa se je občutno poškodoval po glavi, rokah to nogah. Oba so prepeljali v celjsko balnlft. nico. e— Oče je zabodel shta. Ko je 251etni posestnikov sto Anton Ceplak v Veliki Pi« rešici v četrtek doma stiskal sadje, ga je njegov oče v vinjenosti napadel z nožem ta ga zabodel v levo stran prsL Težko poškodovanega Antona Oeplaka so oddali ▼ celjsko bolnišnico. '.;' e— Nezvesto ženo je usmrtil. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 411etni posestnik Jože Vovk iz Sp. Doliča pri Mislinju, ker Je umoril svojo ženo. Vovka je zagovarjal odvetnik dr. Milko Hrašovec. Vovk ■ svojo ženo Nežo ni imel otrok. V zadnjem času so postale razmere v Vovkovi hiši neznosne, ker je Vovkova žena začela intimno razmerje s svojim stricem. Ko je priš&l j Vovk letos 7. julija vinjen domov, se £ ! spri s svojo ženo. Nato pa je odšla žena • svojim stricem na kozolec, kjer sta ljubimkala. Ko se je vrnila s kozolca, Jo je Vovk pričakal in v silni razdraženosti zabodel z nožem naravnost v srce. žena je kmalu nato izdihnila. Vovk je bil zaradi umora v afektu obsojen na dve leti robije. Iz življenja na deželi JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal drevi in jutri ob pol 21. (v nedeljo tudi ob 15) velefilm »Maria Chapdelaine« (po najbolj čitanem francoskem romanu, ki je izšel v slovenščini pod imenom Marija Kožuhova). V glavni vlogi največji francoski igralec Jean Gabin. Med dodatki Paramountov zvočni tednik in kulturni film. Sledi »Njegov najhujši primer«. (—) KRANJ. Kino Narodni dom prikazuje danes ob 17., 19. in 21. uri Annabelo v krasnem zgodovinskem velefilmu »Trdnjava molka«. (—) MOKRONOG. Kraljev rojstni dan je Mokronog lepo proslavil. Posebno prisrčna je bila proslava v Sokolskem domu. Začela j se je s pozdravom državni zastavi in pet- i jean državne himne. Starosta br. dr. Skulj je z lepimi besedami op sal življenje našega mladega kralja in njegovo priprav ljanje za bodoče težko breme, ki ga bo prevzel na svoje mlado rame. Dalje je omenil, da je Sokol že izvršil za Petrovo petletko si stavljeno nalogo s tem, da si je zgradil lastno sokolsko strelišče, ki je po izjavi strokovnjakov eno izmed najlepših in najbolje urejenih strelišč. Na strelišču se bo članstvo urilo za obrambo domovine. Z vzklikom kralju Petru U. in vsemu kraljevskemu domu je končal svoj lepi govor. Priključili so se mu vsi ostali, nato pa zapeli »Pesem sokolskih legij«. Sestra tajnica je prečitala poslanico SSKJ deklamirali so pesmi v proslavo mlademu kralju in s pesmijo »Hej Slovani« se je proslava zaključila. Sv. maše na dan 6. septembra so se udeležili poleg šolske mladine z učiteljstvom tudi vsa društva s prapori vsi uradi ln mnogo tržanov. Po sv. maši se je vršila še šolska proslava v šoli. Trg je bil ves v zastavah. NOVO "MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes, v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 »Pomlad ljubezni« po opereti Josefa St"aussa »Pomladni zvoki«. V glavni vlogah: Magda Schneider to Wolf Albach Retty. Predigra: Paramountov zvočni tednik. (—) Iz Brežic DR. MED. GLUSIČANTON zdravnik banovinske bolnice je otvoril prakso V BREŽICAH št. 110, (pri gradu). I Zelo lep film po GANGHOFERJEVEM romanu z Hansl Knotek to Paul Rlchterjem. KINO MATICA, 21-24, ob 15-, 17, 19, 2L Kralj planik j Car opojne Straussove muz.be j!,""™1 ™ LJUblJ"H> staro in mlado! Vse govori navdušeno o tem filmu, ljudje ga hodijo gledat po dvakrat, trikrat to pravijo, da tako krasnega filma ie nI videla Ljubljana! KINO UNION — Tel. 22-21 Ne posabite kupiti vstopnice za današnje predstave ob 14.45, 17, 19. to 21.15 uri Veliki valček Is Ptuja mestno poglavarstvo razglaša: Da se Številne tatvine grozdja ome-Je, je banska uprava v Ljubljani odredila, da se morajo od neznanih prodajalcev grozdja zahtevati dokazi (po možnosti uradna potrdila občin), da so lastniki vinogradov. odnosno upravičeni za prodajo grozdja Za grozdje, dobavljeno Izven dravske banovine, zadostuje kot dokaz železniška vozovnica ali potrdilo prevoznika. Sumljivo grozdje se bo zaplenilo ln prodalo, prodajalec pa po zakonu kaznovan. Organi mestne policije in tržnega nadzorstva imajo nalog, strogo nadzirati, da se bodo te odredbe upoštevale ne samo na tržišču, temveč tudi v trgovinah, ki se pečajo s prodajo grozdja j— Sokolska tombola v Ptuju. Gradbeni odsek ptujskega Sokola si je bil za Petrovo petletko zadal nalogo, da si zgradi svoj dom. Glavni vir dohodkov Je vsako leto v tomboli Ta je bila letos 8. t m. Kljub razburkanim časom je tombola krasno uspela. Od blizu in daleč 90 prihiteli ljudje v mesto, .tako da je bil tombol-ski prostor na Tyrševem trgu nabito poln. Glavne tombole so odnesli Franc Cvetko, kočar lz Mezgovcev, Zgeč Ivan, delavec iz Ptuja, Savčeva Anica iz Nove vasi in Jožica Skalčeva iz Nove vasi [ Zadnja nedelja jesenskega velesejma. Danes tekma harmonikarjev — Jutri žrebanje vstopnic za darila I J— The Bngllsh Club namerava v letošnjem letu prirediti več tečajev, v katerih bo članom mogoče naučiti se angleškega jezika, o katerem pač vsakdo ve, da je na svetu najbolj razširjen. V glavnem bosta dva začetniška tečaja, prvi za mladino. a drugi za odrasle - začetnike Poleg obeh začetniških tečajev pa bodo še kon-verzacijsld sestanki, v katerih bo dana članom možnost za izpopolnjevanje znanja. Angleški krožek bo pa poleg teh svojih učnih predavanj skrbel tudi za tesnejše družabne stike med svojim članstvom s prirejanjem angleških čajank. b Kamnika ha Preprečena požarua katastrofa. Prt požaru, ki je v petek zjutraj uničil gospodarsko poslopje posestnika Kirina v Nevljah, so požrtvovalni gasilci odvrnili od vasi veliko nesrečo. Kakor smo že omenili, Je požar povzročil domači I4letni sin, ki je zaspal ob goreči sveči na senu to dobil tako hude opekline, da je po prevozu v bolnišnico umri. Ob prvem klicu k ognju so bili takoj na mestu neveljski gasilci, za njimi pa kamniški, še pred prihodom gasilcev so domači to sosedje rešili iz hle. va živino ter pričeli oblivati z vodo goreče poslopje. Gasilci so s spretno akcijo omejili požar, saj so tik gorečega poslopja s slamo krite hiše, ki bi brez uspešnega sodelovanja gasilcev gotovo postale žrtev divjega ognjenega elementa. Hiše so tu na kupu, gospodarska poslopja pa založena s senom ta slamo, ki bi ognju omogočila naglo širjenje. Posestnik Kirta ima škode 14.000 din, zavarovan pa Je bil le za 4000 din. Tragična smrt njegovega sina Milana, ki je bil priden in dober otrok, je vzbudila v Kamniku splošno sočutje. a— Kolodvor Kamnik mesto. Občina je že izravnala teren pred predorom. Odpe-ljanih je bilo nad 600 m* zemlje, zdaj pa bo občina po dogovoru navozila še 60 m* skal za gradnjo temeljev novega postajnega poslopja. Dela okrog uravnave je prevzel g. Franc Vrhovnik iz Zaprle. Iz Gornje Radgone gr— Meja zaprta. Nemška obmejna oblast va so obmejni promet znatno skrčila. Prehod meje je dovoljen le samo tako-zvanim dvolastnikom na podlagi potnih listov in njihovim delavcem z gbmejnimi legitimacijami. Promet preko brodovja v Lutvercih in Meleh pa je popolnoma ustavljen. gr— Sokol v Gornji > Radgoni je lepo proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Veliko število sokolskih pripadnikov in zastopnikov uradov se je zbralo v 5. razredu osnovne šole. Po slavnostnem govoru društvenega staroste br. Karla Mav-riča, ki je zlasti poudaril, da si je tudi naše obmejno društvo zadalo nalogo v okviru Petrove petletke zgraditi lasten krov, so sledile deklamacije in pevske točke. Lepo uspela dopoldanska proslava je bila zaključena s petjem državne in sokolske himne. Popoldne pa je sledil družabni izlet članstva na Polički vrh. od koder je bil zaradi jasnega vremena izredno lep razgled daleč tja preko nemške meje. Vsa okoliška društva opozarjamo, da se v nedeljo 10. septembra ne bo vršil v Gornji Radgoni nameravani javni telovadni nastop, ker je izvedba nastopa zaradi gradnje doma nemogoča. Iz Hrastnika h— Kraljev rojstni dan se je prt nas letos posebno slavnostno proslavil, žal, da Je bila odpovedana baklada. Zato so bila na prejšni večer le okna vseh hiš slavnost no razsvetljena. Tudi državne zastave se že na prejšni večer visele raz hiše. Na kraljev rojstni dan je bila ob 8. služba božja v cerkvi Kristusa Kralja. Te so ss udeležili številna šolska mladina z učiteljstvom, zastopniki vseh trdi Industrij, dr-ža/vno uradništvo, Sokoli ta gasilci s zastavami ta mnogo drugega občinstva, da je bila prostorna cerkev skoraj premajhna Po službi božji so bile razredne proslave v obeh ljudskih šolah. Zvečer pa Je bfla v Sokolskem domu mladinska sokola aka ZVOČNI KINO 8OKOLSK) DOM V SlftKJ — Telefon 41-79. Buperfihn v tehnikokn Ratnona V gl. vi.: Loretta Joung, Don Ameche Predstave: danes ob 3, 5, 7. to 9. ter Jutri ob %9. ari Cenj. občinstvu naznanjamo, da so predstave samo trikrat na teden: v soboto, nedeljo to ponedeljek. Prihodnji spored: Poročnik Rjepkln demija, katere so se udeiežOl vsi sloji Hrastnika v zelo lepem številu. Kljub temu da so zaradi odpoklica k orožnim vajam bih odsotni starosta, načelnik sa podnačelnik, je bila akademija prav čedno Izvedena. Ta proslava je »družila vse nočne v vroči ljubezni do mladega kralja. Vse občinstvo je navdušeno pelo državno himno in na koncu »Hej Slovani*. Prt proslavi je sodeloval prvič prav odlično sokoi-ski jazzorkester pod vodstvom g. Ladihe. h— Predavanje. Danes v nedeljo dopoldne bosta dve predavanji o zaščiti civilnega prebivalstva pred sovražnimi napadi fe zraka. Ob 9. bo predavanje za prebivalstvo gornjega Hrastnika v rudniški čakalnici in ob isti uri drugo predavanje za prebivalstva spodnjega Hrastnika r gasilskem domu steklarne. Ker sta predavanji zelo vaZni se mora prebivalstvo Hrastnika teh predavanj obvezno udeležiti, da se pravočasno seznani s potrebnimi navodili v primeru sovražnih napadov iz z-~aka- Zadnja nedelja jesenskega velesejma. Danes tekma harmonikarjev — Jutri žrebanje vstopnic za darila Iz Trbovelj t— Rojstni dao našega mladega kralja smo obhajali v Trbovljah zelo slovesno. Is obširnega programa, ki ga Je pripravila trboveljska občina, so aicer izpadle zunanje manifestacije, vendar so interno proslave pokazale vso vdano ljubezen Trbo-veljčanov do kralja. Na prejšni večer je bdlo mnogo hifi svečano razsvetljenih in marsikatero okno je bilo okrašeno s slika^ ma kralja Petra EL tn kralja Aleksandra L Zedinitelja. S posebno prisrčnostjo je na prejšnji večer obhajala rojstni dan svojega starešine trboveljska sokolska družina. V polni dvorani je o pomenu praznika spre. govoril starosta br. Jesih in prosvetarica s. Martica Plavšakova Je prečitala poslanico SSKJ. Sledila sta krasna recitacija br. Paternosta in nagovor prosvetarja br. Pahorja, ki Je poudaril, da bo tudi trboveljski Sokol izvršil vsa dela, ki Jih Je stavil v program Petrove petletke. Združeni pevski zbor Je odpel nekoliko patriotskih pesmi in lepa alegorija Je zaključila lepo slovesnost. Na praznik sam Je bila slovesna služba božja, katere so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblastev vsa društva z zastavami, rezervni oficirji, vsa šolska mladina z učiteljskim zborom in številno občinstva V šolah so tole iepeprt-srčne Interne proslave. t— Namesto venca na grob očeta gdč. Sikoškove je daroval učiteljski zbor L drž. dekliške ljudske šole za Družbo sv. Cirila to Metoda 140 din. Iskrena hvala. t— Učiteljski zbor dekliške šole v Trbovljah je nakazal Družbi sv. Cirila in Metoda 140 din namesto venca na grob pok. očeta gdč. učiteljice Jele Sikoškove. Iskra-na hrvalaJ Iz Litije i— Hudo neurje. V nedeljo popoldne Je po lepem dnevu nastala nenadna nevihta, ki se je privlekla s severne strani. Po naših vrtovih Je podrla fižolovke. Del pa bo le koristen za ajdo, ki Je že pogrešala moče. Neurje se Je raztegnilo tudi na dolenjsko stran. Vihar Je v gozdovih izpulil in razmetal nekaj smrek. Zaradi gostega dežja pa Je poležana ajda. Kmetje se boje, da se na nekaterih njivah sploh ne bo več dvignila. Zato bodo oškodovani s slabim pridelkom Tudi žito je utrpelo v začetku poletja škodo na isti način Močno deževje ga je zbilo na tla in poležano žito se potem mestoma ni več dvignilo. Zato Je bil žitni pridelek v nekaterih naših vaseh manjši, kakor so ga pričakovali i— Nenadno deževje je precej ohladilo ozračje Neurje je bilo udarec za gasilsko društvo v Smartnem ln za društvo rejcev malih živali v Litiji Obe društvi sta Imeli za nedeljo določeni družabni prireditvi, ki jih Je skvarilo vreme. Dolenjske Toplice Radio terma 38° C. Vsi, ki trpite na revmatizmu vseh vrst, nevralgijah, lšiasu, posledicah zlomljenin, rekonvalescentl Itd., obiščite že lz starega veka poznano kopališče, katero je povrnilo izgubljeno zdravje že tisočem bolnikov. — Znižane cene. Penzija z vso oskrbo to kopeli od din 45.— do din 65.—. Zahtevajte orospektel UPRAVA. Ustavljen avtomobilski promet na Danskem Od torka opolnoči dalje je ustavljen ves avtomobilski promet na Danskem. Danska vlada je namreč prepovedala prodajo bencina za privatne avtomobile ta notorje. štev'lo vozEL, ki so prišla na ta način laven uporabe, cenijo na 75 tisoč. ( Ob začetku novega šolskega leta Star, izkušen šolnik nam je poslal nastopne vrste: Novo šolsko leto 1939-40 se je na ljudskih šolah že začelo, v nekaj dineh pa se prične pouk tudi v meščanskih in srednjih šolah. Pod izrednimi okolnostmi se pričenja letošnje šolsko leto: na eni strani pod vtiskom sporazuma v notranjosti naše države ,na drugi pa ob višku svetovne krize z vojnimi napovedmi. Oba momenta sta tako pomembna, da ne moreta ostati brez vpliva na učečo se mladino Učitelji in vzgojitelji naroda si morajo biti v sve-sti važnosti sedanjega časa ter voditi in vzgajati mladino po pravcu, ki ga zahteva sedanji resni čas. Šola ne more in ne sme biti samo učilnica. temveč tudi vzgojevainica ki naj vzgaja in oblikuje našo narodno mladino in jo utrjuje v človeških vrlinah, ji daje pravo srčno kulturo m jo umsko usposablja za izvrševanje njenega oodočega poklica. Resni sedanji čas zahteva, da se poveča posebna skrb narodnostni tn državotvorni vzgoji da bo naša mladina vzgojena v pravem narodnem duhu iz katerega bo črpala veliko in neusahljivo ljubezen do slovenstva in jugoslovenstva m preko rega do vsega Slovanstva. Z narodnostno vzgojo vzporedno mora korakati vzgoja državotvornosti in ljubezni do vladarske hiše. Naša mladina čuje žal še vedno marsikaj, kar uničuje pri njej to. kar je pridobila v šoli .Mnogokje se še dobe prodane! in pod-kupljenci, ki so sovražni naši svobodi in naši zedinjeni državi ki jo iz zlobnosti ali nevednosti blatijo, hvalijo vse. kar nam je nasprotno in sovražno Popustljivost naših oblastev gre tu predaleč. 20 let našega svobodnega državnega življenja bi bilo moralo to že iztrebiti. Zdaj, ko so notranja nesoglasja odstranjena, ko je srbsko-hrvatski sporazum po trjen in uveljavljen, bo tudi naša šola ime la uspešnejše delo pri narodnostni vzgoji in vzgoji državotvornega čuta. Važna in zelo pomembna je tudi czgoja k značaju osti. žal je sedanja doba taka. da se ne more posebno ponašati z značaji. Povsem umevno je. da more vzgajati enačaje le značajen vzgojitelj, kajti česar kdo /a.m nima, tega ne more dati svojemu gojencu. Danes so časi. ko značajnost nima veljave, namestu nje pa se šopiri kruhobor-•rtvo. samobitnost, hinavščina »n druge take nečedne lastnosti med vsemi stanovi. In če so že neznačajn? !judje med drugimi stanovi, med vzgojitelji ne bi smeli biti. Šola je poklicana, da v mladini vzgaja speče vrline, da napravlja iz mladine ljudi z vsemi blagimi in plemenitimi čustvi. Predvsem pa mora mladino navajati k značajnosti. ki je prvi pogoj za vse druge vrline. DANES in JUTRI si oglejte na VELESEJM tombo ki bo 1. X. v KRAN 1 DVA AVTOMOBILA prvi Opel »Capitaen« Din 59.500: irugi Opel »Kadet« Din 34.500 Sadne sušilnice in sušenje sadja Od nekdaj je že bila pri nas navada, da so sušili sadje, saj je bilo suho sadje, tako imenovani krhlji, prav primerna in zdrava hrana za otroke, ki so jih jedli surove ali kuhane. Večkrat so bili zlasti med reveži krhlji poleg koruze in krompirja posebno v zimskem času edina hrana. Tudi voda, v kateri so se skuhali krhlji, je prav sladka Ln cenena pijača. Vsaka večja kmetija je imela svojo sušilnico, kjer so sušili sadje,' revnejši sloji pa so oskrbovali sušenje sadja kar v hišnih pečeh na v nalašč zato narejenih sušilnih napravah spletenih iz vej. Seveda še dandanašnji suše sadje tudi pri nas, a žal vendar ne več tako splošno Kakor prejšnje čase, ko se še ni toliko sadja izvozilo. V zadnjem času se je sušenje sadja spet precej uveljavilo. Naprednejši kmet-ski gospodarji so pričeli spet graditi sušilnice, primerne sedanjim potrebam. Tudi banska uprava je uvidela nujno potrebo sušilnic ter prav hvalevredno podpira zidanje sušilnic, ali pa jih tudi sama gradi posameznim revnejšim vasem in okolišem. Letos je obrodilo obilo sadja. Izvoz sadja bo zaradi svetovno političnih razmer morda otežkočen. Mnogo sadja, ki je trpelo zaradi hude suše. pa ne bo take kakovosti, da bi ga mogli izvoziti. Vsega tudi doma ne bc mogoče porabiti, zlasti ker je zaradi suše r.rpežnost sadja dvomljiva. Zato je priporočljivo, da se čim več sadja osuši. Saj se tudi suho sadje prav dobro proda. Tudi sušenje sadja na soncu 1e priporočljivo. V sušnih letih in kadar je sadja tako obilo kakor letos, prav rado zgodaj odpada, zlasti če je črvivo. Tako sadje, četudi še nezrelo, je prav priporočljivo skrbno pobirati ga rezati na drobnejše kose in odstraniti nezdrave in od črviča napadene dele in to na primernih sušilnih napravah sušiti na soncu. Sonce mu da primerno sladkobo in osušen krhlji ne zaostajajo po užitnosti nič za že zrelim osušenim sadjem. Letošnje leto je posebno bogato sliv. Drevesne veje se kar lomijo pod težo sadu. Ker svežega sadja ne bo možno prodati, ga bodo mnogo. da. celo preveč vku-halo v žganje. Žganje v velikih množini pa bolj škoduje nego koristi Tako je sušenje sliv prav priporočljivo Kolike sv. najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove stole, vrtno in pisarniško pohištvo vam najceneje num REMEC-Co. DUPLICA PRI KAMNIKU LJUBLJANA, KERSNIKOVA UL. POLEG SLAMIČA ženske v službi domovine In naroda Med j ugosSo venskim ženstvom je mnogo manih in Se več neznanih junakinj Ko se je po avstrijskem porazu na Ceru divjaška maščevalnost avstroogrske sol-dateske zlila nad Mačvo. je bilo prebivalstvo mačvanskih vasi še v večji nevarnosti in v hujšem trpljenju kakor očetje in sinovi na fronti Avstrijska sol-dateska je klala, kar ii ie prišlo pod nož. in njeni prvi zločini so vse prebivalstvo prepričali da ie bolje častno umreti v ponosnem odporu kakor pa hirati v strašnem suženjstvu To prepričanje se je iz Mačve razširilo na druge srbske pokrajine uveljavilo se je v zasedeni Črni gori a tudi v pokrajinah ood avstro-ogrsko monarhijo Iz ženskih vrst so vstajali junaki, ki niso v ničemer zaostajali za oboroženimi branilci domovine na frontah. V mnogih primerih je bilo to junaštvo še večje, zakai naše junakinje so stale golih rok Dred okrutnim sovražnikom Borile so se in padale in je velika večina pri vsem svojem junaštvu in t>o-žrtvovanju ostala neznana Tudi na frontah so se borile žene, najbolj požrtvovalno pa so se udejstvovale v službi domovine in naroda v raznih bolnišnicah, ko so lajšale ranjencem trpljenje, ter v raznih napornih in odgovornih službah, kjer so nadomeščal« svoje može in sinove. Skromnost diči največie junake in po-zabljenie ie zagrnilo največja požrtvova-nja Ta bridko re*n;ca velia v prvi vrsti za naše iunaške nn/rtvovalne žene in. ko smo slavili že toliko velikih dogodkov iz borb za o«vnbnienip ie bilo le malo slišati n w>Hkem in častnem deležu žen5 ?pnska sekcija oFidaka« v Beogradu 1e izdala skromno kniiao ki ima naslov »Srhkinie v službi domovine in naroda« Ta kniiffa ie skušala predstaviti današnjemu ro^u hrabro in nožrtvovalnr« ženo iz let balkansko in cvot(wne vojne Knjiga ip kakor r»^nn skromna, zbirka po-do+T?ov nepopolna, siobo pregledna a vendar so v tei skromni Vniigi mnoffi nai- prepričevalnejši dokumenti o hrabrosti in požrtvovalnosti žena. Kratek predgovor te knjige je napisal že pokojni pomočnik načelnika štaba vrhovne komande Zivko Pavlovič, ki je bil, kakor sam pravi, na mestu, od koder je vse to videl in občutil. Knjiga vsebuje strašen seznam žena in deklet, ki jih je sovražna soldateska v srbskih vaseh na zverinski način umorila Seznam obsega nad 300 imen, a to samo iz vlasotinskega leskovskega jabla-niškega in pčinjskega sreza. Koliko jih ie bilo drugod, tega skromna knjiga ni mogla povedati in. kakor vse kaže. tudi nikdar ne bo ugotovljeno. Posebno poglavje je posvečeno požrtvovalni delavnosti žen 4 v najrazličnejših vojaških bolnišnicah Samo med balkanskimi vojnami je šlo skozi bolnišnice, ki so jih uredile in vodile članice Kola srbskih sester in beograjskega Ženskega društva blizu 4000 bolnikov in ranjencev. Mnoge požrtvovalne strežnice so v teh bolnišnicah tudi končale svoje življenje. Bolnišnice so bile tik za frontami in daleč po zaledju Največ junaških in požrtvovalnih ženš jč izgubilo življenje v onih bolnišnicah, kjer so se zdravile žrtve raznih epidemij. V knjigi je dolg seznam uglednih zdravnic in javnih delavk, ki so izgubile življenje v epidemij skih bolnišnicah. Med svetovno vojno je bilo Valjevo strašna grobnica legarja. Pri vodstvu velike vojaške bolnišnice v Valjevu ie sodelovala sama predsednica Kola srbskih sester. Ljubica Lukovičeva, ki se ie mnogokrat vozila iz Valjeva v Niš po zdravila in sanitetni material. Na eni taki vožnji 1e tudi sama podlegla epidemiji. Žrtev legarja v Valjevu je postala tudi ugledna slikarska umetnica Nadežda Petrovičeva, ki je bila med ustanoviteljicami Kola srbskih sester in ie bila revnim bolnikom Tako je na razrvani cesti Skrajno zanemarjen je odsek od Brežic do Samobora Velika Dolina, 6. septembra Ena glavnih naših prometnih žil je državna cesta Ljubljana — Zagreb, ki je imela že v starem in srednjem veku pomembno vlogo. Ze stari Rimljani so imeli tu svoja postajališča. Toda Cesta je na nekaterih odsekih v takem stanju, da nas je lahko precej sram. Med skrajno zanemarjene dele spada odsek Brežice — Samobor na banovinski meji. če greš po tej cesti, ni nič čudnega, ako ti odpove avte ali motor. Tako se je /.godila nedavno huda nesreča na Obrežju ko je neki motorist vozil po cesti. Zaradi neprestanih jam. jarkov in lukenj se je motorno kolo dobesedno prelomilo na dva kosa. Voznik je sicer ostal po naključju brez hujših posledic, njegovo to-varišico pa je vrglo v velikem loku. da je dobila občutne poškodbe. Primerov, da so popokale vzmeti, osi, sedala in drugo, je dosti. Vsakdo se upravičeno pritožuje. Oni lan sem govoril z Nemcem iz rajha, stalnim gostom našega Jadrana. Letos je dobil poziv, naj nemudno zapusti našo državo in se vrne domov. Pa je napravil mimogrede še ovinek preko Zagreba z avtom. »Rad bi še prišel k mm, toda takih cest menda ni nikjer, samo poglejte,« mi je pokazal na strašno razrito cesto med Čatežem in Podgračenim. »Ta ima rekord! ... Tako bo nemara na Poljskem...« Potem je odrinil in že se je vozilo premetavalo sem ter tja. Ena prvih naših' državnih cest bi se morala držati v redu in na dostojni višini. Kje je vzrok, da je ravno ta del državne ceste v obupnem stanju, ne vemo. Apeliramo na odločujoče činite-lje, da se bo za vzdrževanje ceste dobila vsaj potrebna količina gramoza. Zdaj se gradi moderna betonska cesta Zagreb — Ljubljana. Gotova je že do Samobora v banovini Hrvatski. Tudi doBre-gane se že gradi in betonira. Lepa moderna cesta, ki bo prestopila banovinsko mejo malo niže od sedanje stare ceste pri Bregani, se mora takoj nadaljevati tudi v naši banovini, da se začne kar tu s podaljškom. Ali je vzrok, da je slaba cesta, morda dejstvo, ker se bo gradila nova? Menda ne! V interesu Posavja, razvijajočega se tujskega prometa v dolnjih krajih lepe posavske ravnine, dalje za razvoj in razmah gospodarstva je, da se po končanem delu v banovini Hrvatski začne delo na terenu tudi pri nas ob meji. Ali služi avtobus Ptuj-Slovenske gorice svojemu namenu? Sv. Bolfenk, zač. septembra. Slovenske gorice nosijo v Sloveniji vlogo pastorke. Kadarkoli so prosile za ureditev kakšnega važnega vprašanja, niso bile uslišane, če pa je le od kod kanila malenkost, je bila tako neznatna da se skoraj ne izplača govoriti o nji. Pesnica poplavlja travnike sleherno leto. Odnaša kmetom krmo njive in seje med nje siromaščino, zakaj kako bo pa kmet gospodaril, če si ne more rediti živine. Na stokratne proš. nje, naj bi se vendar začelo z regulacijo potoka v spodnjem delu, ni odziva. In kakor bi se kdo norčeval iz obubožanega kmeta, so začeli ravnati strugo Pesnice na gornji strani, da so poplave še hujše. Kako je- v Slovenskih goricah glede cest, se lahko vsakdo prepriča. Počasi bodo postale iz njih krasne njive z visokimi ogoni. in kdor ne bo zavarovan proti smrtnim nesrečam, na nje z vozom sploh ne bo šel. Tako je z elektrifikacijo, tako je s šolami, tako je tudi z vsem drugim. Pač pa so tu krasne cerkve in župnišča, s katerimi se Slovenske gorice lahko postavijo pred vsakomer. To leto se je rešilo tudi vprašanje vpeljave avtobusne zveze med Ptujem in nekaterimi slovenjegoriškimi občinami. Po dol gem moledovanju, prošnjah, rotitvah je 1. septembra stekel poštni avtobus, ki je vpeljan z namenom, da vozi pošto in da služi kot prometno prevozno sredstvo pre. bivalcem Svetega Urbana, Bolfenka, Andraža, Lovrenca. Toda podoba je da poslednji nalogi ne more zadostiti. Mestna občina Maribor je otvorila avtobusno zvezo Maribor—Ljutomer. Postavila je na cesto moderne avtobuse in določila hih sliv se uvaža iz drugih krajev, ko bi lahko domače potrebe krili sami, samo potrebno je. da se sušenje sliv vrši pravilno in dobro. Naprava sadnih sušilnic je torej zelo umestna in potrebna ter je nujno potrebno, da dobi vsaka večja vas vsaj eno skupno sušilnico, kjer bi vsi sadjarji do-tične vasi mogli sušiti svoje sadje. Krakovska banska uprava pa bi z nasveti in tudi s podporo pomagala uvesti to potrec •i'o napravo povsod, kjer kaže potreba. voznino na 50 para za kilometer. Uvedla je tudi tako zvane povratne karte. Te dovoljujejo potniku, ki plača voznino v eno smer za neznatno doplačilo povratek do vstopne postaje isti in še prihodnji dan. Na ta način je omogočeno potovanje z avtobusom tudi kmetu, ki ga je siromaščina skoraj že razgrizla, če ima nujni opravek v mestu. Poštna direkcija pa je vprašanje plačevanja prevoznine rešila drugače. Postavila je na cesto star tip avtobusa ter določila voznino po 70 para za kilometer. Proga Ptuj, Sv. Urban, Bolfenk, Andraž, Lovrenc je krožna in zastran prevažanja potnikov je poštna direkcija uredila tako: vpeljala je vožnjo dvakrat dnevno, in sicer zjutraj ob šestih in popoldne ob pol dveh. Dopoldne vozi avtobus v smeri proti Sv. Urbanu, popoldne v smeri proti Sv. Lovrencu, naslednji dan pa obratno. Prevoznina se računa od kraja kjer je potnik vstopil, do izstopne postaje po ki-lometraži, ki jo je avtobus med tem prevozil. če ima torej kmet od Svetega* Urbana v torek v mestu važen opravek, pa je star. ali je pa slabo vreme in ne nj01® hodit peš. se mora peljati čez Sv. Bolfenka Andraža. Lovrenca. GrabšLnce, nazaj čez Lovrenca v Ptuj. Plačati pa mora za prevoz cca 22 din dasi ima od svojega doma ! v Ptuj komaj 5 km. Ko se vrača, mora j znova plačati celo vozovnico. Ce potuje ! domov isti dan, mora zopet plačati krožno vožnjo, ker se avtobus popoldne vrača čez Sv. Lovrenca, tako da ga stane voznina 44 din, denar, za katerega mora težak na kmetih delati ves teden. Avtobusi- ki vozijo na progi Maribor — Ljutomer, so zmerom dobro zasedeni, poštni avto Ptuj — Slovenske gorice pa je peljal v treh dneh mimo Svetega Bolfena tri osebe in podoba je, da se število potnikov ne bo povečalo. Kmetje so se dolgo potegovali za to zvezo in ko so jo dosegli, je poštna uprava uredila način plačevanja prevoznin tako čudno in postavila ceno za prevožen kilometer tako visoko, da človek gre rajši peš v mesto. Iz navedenega sledi, da novo vpeljana avto zveza za kmeta iz Slovenskih go*if r.;ma nobene praktične vrednosti. Če ima od novega avtobusa kdo koristi, so to či v epidemijskih bolnišnicah najpožrtvo-valnejša strežnica, mati in sestra. V va-ljevskih in drugih bolnišnicah so se. tvegajoč svoje življenje, požrtvovalno udej-stvovale še mnoge druge žene, v posebno častnem spominu pa sta ostali Anka Dju-rovičeva in Židinja Natalija Munk. ki je bila zaradi velikih zaslug pri četniških akcijah izvoljena za dosmrtno podpredsednico Zveze vojnih dobrovoljcev V začetku svetovne vojne so žene na srbskih bojiščih požrtvovalno pomagale vojakom, topove so vlekle na postojanke, prinašale so municijo in hrano, skrbele za ranjence in bolnike, najbolj pa se ie ženska pomoč izkazala pri četniških pohodih, odkar se je četništvo sploh udejstvovalo V četniških vrstah se je borilo več junaških ženš. še več pa ie bilo takih, ki so za četnike opravljale službo kurirjev in drugovrstnih tajnih pomočnikov V knjigi »Fidaka« ie navedeno, da so v vasi Gajtanu sovražniki ubili 88 ženš in deklet. ki so bile osumljene, da so četni-kom kazale pot ter prinašale hrano in strelivo Ni kraja — torišča spopadov četnikov s sovražno vojsko, kjer ne bi bilo ubitih med tako zvanimi kazenskimi eks-pedicijami po nekai žensk O teh žrtvah pa so kakor pri onih v bolnišnicah podatki pomanjkljivi in je tako med našimi neznanimi junaki veliko število žen & Pri onih pa. ki so vse tvegale. vse grozote dolgoletne vojne Dreži-vele. pa ni mogoče reči da bi iim hvaležnost plačevala junaštvo in požrtvova-nje. V zadnjem času je pokosila smrt nekaj junaških četnic in so vse umrle revne in zapuščene. Milunka Savičeva. ki je v aktivni vojski dosegla čin narednika in je bila večkrat ranjena, se preživlja kot služabnica v palači Narodne banke v Beogradu. Za majhen zaslužek čisti parkete razkošnih dvoran. —tg tatelji »Slovenca«. Ta namreč pride z ju-trnjim avtom, dočim prihaja »Jutro«, bog siga vedi po čigavi krivdi, šele popoldne, čeprav dospe v Ptuj istočasno ko drugi listi. Prosimo poštno direkcijo v Ljubljani, da uredi način plačevanja prevoznin praktič. ne je, saj vendar niso potniki krivi, da je avtobusna proga krožna ter da določi oeno za kilometer prevožene poti tako. kakor imajo to drugje. Naj pa tudi poskrbi, da bodo prihajali na svoja mesta s prvim avtom še ostali časniki, zakaj povedati je treba, da tisti, ki jim »Slovenec« ni najpotrebnejša in edina dušna paša, težko čakajo poročila drugih listov. Ta, ki namenoma odlaga »Jutro« za popoldanski avtobus, pa naj bo uverjen, da »Slovencu« s tem ne koristi nič ampak prav nič! L Koprivec Dela na palači vseučiliške knjižnice Ljubljana, 9. septembra. Minilo je že leto dni, odkar je velika stavba vseučiliške knjižnice dograjena v sirovem stanju in na zunaj ni bilo videti kakšnega napredka. Deloma so se zavlačevali obetani krediti, deloma pa so se izvrševala v notranjosti stavbe nekatera dela, ki jih je pri tako ogromnem poslopju nič koliko. Ta mogočna palača ima vsega skupaj tri vhode, in sicer glavnega v Knežji ulici, ostala, večjega in manjšega, pa v Gosposki ulici. Vsa znamenja kažejo, da bo tudi na zunaj vseučiliška knjižnica dobila okrasje iz umetnega kamna Glavni njen vbod je ves zgrajen iz rezanega kamna Tja so v obe okni postavili celo vrsto ba-lustrov, ki na opazovalca napravijo kar najlepši vtis. Istotako zanimiv je pogled na večji stranski vhod v Gosposki ulici. 2e spomladi so nad majhnimi vrati iz kamna postavili velik bronast kip, ki predstavlja Mojzesa v odločni kretnji, in ie delo mojstra Lojzeta Dolinarja. Doslej je bil ta kip dolgo časa postavljen nad vrati ter je bil pritrjen kar najnavadneje. Pred kratkim pa so nad vrati postavili lepo izdelan kamnit podstavek, nanj posadili bronasti kip, predstavljajoč Mojzesa., ki po vsem ne zapira pogleda na okna nad vrati. Na nad^idek ob vratih pa so postavili na vsa ki strani še dve, kaj lični in kipu primerni, a okusno izdelani okrogli vazi iz umetnega kamna. Tako je ves ta stranski portad že sedaj okusno zaključen z arhitektonskega vidika . Zadnji teden je zrasel ob obeh straneh velikega, razglednega okna tako v Gosposki, kakor tudi v Vegovi ulici visok stavbni oder. ki sega nad tri nadstropja ogromne čitalnične dvorane in še dalje do vrha V to velikansko okno postavijo več masivnih, okroglih in nazobčanih izdelkov iz umetnega kamna ter jih v meter visokih oddelkih z vlačilnim škripcem, katero delo je silno težavno in počasno, spravljajo na debeli steber, ki vidno raste spredaj v sredini čitalnične dvorane Na zunaj doslej večjih vidnih del razen pri okenskih okvirih in pri slikovitem vencu na poslopju ni bilo opažati. Stavbna dela iz umetnega kamna lepo napredujejo tudi v notranjosti. Mnogo stopnišč je dokončno že izdelanih in položenih, ravno tako obrobljajo stopnišča tudi ograje iz lepo iz-obličenih balustrov, kar je vse iz umetnega kamna. Strokovni delavci so imeli mnogo opravka z vodovodnimi instalacijskimi deli. istotako z vpeljavo centralne kurjave. Električno žičevje se že vzidava. Ureditev zračne toplotne kurjave v veliki čitalnični dvorani je bila posebno zamudna. Tudi mizarska dela za obilico vrat in oken so bila med tem že oddana, tako da so glavna obrtniška dela za ureditev zgradbe že vsa v delu. — Proti trdi stolici tn zlati žili, zdrp-ženi z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefo-va« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. CV! tv S. *?f. *04?4/M Diplomatski slovar Preden nadaljujem a prikazovanjem pravic in dolžnosti nevtralcev, kar spada trenutno med naša najbolj pereča diplomatska vprašanja, želim odgovoriti na dve vprašanji, ki sem jih prejel od čitateljev. Prvo, na katero odgovarjam v današnjem sestavku, se glasi: Zakaj objavljajo angleški dominioni vojno stanje z Nemčijo ločeno od Londona? V odgovor moram opozoriti na notranjo sestavo britanskega imperija ali »Britanske skupnosti narodov« (British Common-vvealth of Nations), kakor se uradno imenuje britanska državna skupnost. Statut britianskega imperija je bil izdelan leta 1926. Poročilo o imperialni konferenci, ki se je tedaj vršila v Londonu, označuje poleg narodov in držav, ki tvorijo sestavne dele britanske skupnosti narodov, tudi značaj odnošajev med različnimi deli imperija. Londonski statut iz leta 1926 je bil izpopolnjen na naslednji imperialni konferenci v Ottawi (v Kanadi) leta 1932. Britanski imperij tvorijo po tem statutu štiri vrste ozemelj: 1. tako zvana »posestna ozemlja«, kakor n. pr. Malta; 2. dominioni, kakor n. pr. Kanada; 3. kolonije, kakor n. pr. Nigerija in 4. mandatna ozemlja, kakor n. pr. Palestina. Po stopnji povezanosti z matično zemljo spadajo dominioni med najbolj samostojna ozemlja britanskega imperija. Glede notranje politike domini on o-v, ld tvorijo samostojne države v osebni uniji (zvezi) z matično zemljo (po vladarski hiši), velja načelo, da se zakoni, izdani v Londonu, izvajajo v dominionih le, ako jih odobre tudi njihovi parlamenti, ki so samostojna zakonodajna telesa. V zunanji politiki pa imajo dominioni pravico do sklepanja ločenih mednarodnih pogodb in do lastnega diplomatskega zastopstva v inozemstvu. Ker skrbe torej dominioni sami za svoje diplomatsko zastopstvo v inozemstvu in imajo tudi pravico, da sami sklepajo pogodbe z drugimi državami, je jasno, da morajo tudi sami odločati o morebitnem prekinjen ju odnošajev z drugimi državami in vsemi posledicami, ki lahko iz tega nastanejo, torej tudi o napovedi vojne in objavi vojnega stanja, ki ga morajo odobriti njihovi parlamenti. Zato z objavo o vojnem stanju z Nemčijo, ki jo je angleška vlada izdala v nedeljo 3. septembra tega leta ob 11.15 dopoldne, niso biM že tudi dominioni avtomatično potegnjeni v konflikt z Nemčijo, temveč so morali o tem sami sklepati in izdati enake objave kakor vlada v Londonu. Zato se tudi smatra, da so posamezni dominioni v vojnem stanju z Nemčijo šele od ure in dneva njihove objave o vojnem stanju, ne pa avtomatično od ure in dneva zadevne objave angleške vlade. Znano je končno, da vsi dominioni te vojne objave še niso izdali in so zato še vedno izven vojnega konflikta, ki je izbruhnil med njih matično zemljo Veliko Britanijo in Nemčijo. To velja do nadaljnjega na primer za Kanado, dočim so že v vojni z Nemčijo dominioni: Avstralija, Nova Zelandija, Nova Fundlandija in Južna Afrika. Pripominjam še, da izraz Velika Britanija (ali točnejše: Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland) ni istoveten z zgoraj opisanim britanskim imperijem, kajti Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske obsega samo naslednja ozemlja: 1. Anglijo in Wales, 2. škotsko, 3. Severno Irsko, 4. Man, 5. Kanalsko otočje in 6. vojsko in mornarico izven domačih vod. Južni del Irske tvori tako zvano »svobodno državo«, ki je samo v osebni zvezi (po kralju) z ostalo Veliko Britanijo. Pojem Anglija, s katerim se često označuje ne le Velika Britanija, temveč (seveda napačno!) tudi ves britanski imperij, je torej najožji državni pojem, ki označuje le enega Izmed sestavnih delov tako zvanega Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Scratatoc »JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna F. P. — O.— Pred dvema mesecema se je na Vašem obširnem posestvu zaradi regulacije vodnega toka izvršila bistvena sprememba, ki mora po Vašem mnenju nedvomno vplivati na predpis remljarine. Kaj morate v ta namen podvzeti? — Točno pojasnilo na Vaše, jedva tri stavke obsegajoče vprašanje je težavno. O takšnih ali vsaj sličnih primerih govorita čl. 13. in 14. zak. o neposr. davkih, ki ju tolmači za posamezne slučaje tudi še pravilnik. Vložite takoj pri pristojni dpvp^i upravi posebno prošnjo, v kateri obr te vse pogoje za oprostitev nadal. plačevanja zemljarine. Brezpogojno p^____- rate to prošnjo vložiti do 31. decembra t. 1. Davčna uprava bo Vašo vlogo takoj poslala v nadaljnji postopek in rešitev pristojni katastrski upravi. A. F. — P. — Davčna uprava ima proti seznamu o odtegnjenem uslužbenskem davku za mesec julij 1.1. pomisleke, ki Vam jih je že pismeno sporočila. Poživlja Vas, da ji ugotovljeno razliko pojasnite. Kaj naj storite? — Pozivu davčne uprave se morate brez odloga odzvati. Najbolje je, da se zglasite pri njej osebno. Po določbi točke 9. pravilnika k čl. 99. zak. o. neposr. davkih se namreč kaznuje delodajalec, ki v seznam o odtegnjenem uslužbenskem davku ne vpiše točnih podatkov, za vsak poedini prekršek po čl. 139. zak. z 20 do 500 din. S tem pa še ni oproščen jamstvene dolžnosti, če pa davčna uprava ugotovi, da je delodajalec napovedal nižje osebne prejemke svojih uslužbencev z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odgovarja davčnemu oblastvu tudi kazenski radi utaje (čl. 142. zak.). T. K. — M. — Sresko načelstvo zahteva od Vas v smislu obrtnega zakona za pravkar otvorjeno Vašo obratovalnico takso v znesku 500.— din. Vprašujete nas, ali je njegova zahteva opravičena. — Vaše vprašanje nam ne daje zadostne konkretne osnove za točen odgovor. Za pooblastitve oziroma dovolitve glede opravljanja obrta po obrtnem zakonu so predpisane v tar. post. 91. in 92. različne takse, ki jih posamič tu ne moremo navajati. Takso 500 din je n. pr. plačati za opravljanje trgovinske obrti na debelo v krajih do 50.000 prebivalcev, za trgovinske obrti na drobno v krajih nad 100.000 prebivalcev itd. Najbolje je, da stopite k pristojni davčni upravi ter naprosite taksnega referenta, da Vam po predhodni točni informaciji z Vaše strani pojasni določbe navedenih dveh tarifnih postavk. M. K. —- K. — O Vašem vprašanju smo na tem mestu že ponovno razpravljali. Po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov z dne 19. XI. 1928 (čl. 73) se prodado zarubljeni predmeti s cenilno vrednostjo do 500 din, če ni večjega ponudka, tudi za manjši ponudek. Predmeti s cenilno vrednostjo nad 500 din pa se na prvi dražbi pod tremi četrtinami cenilne vrednosti ne smejo prodati. A. T. — P. — Svoje vprašanje glede plačila skupnega prometnega davka od bombaževe preje bi morali nekoliko bolj konkretizirati. Skupni prometni davek na to blago je naveden pod tar. štev. 373. do 377. tarife ter znaša 2.7% do 6.2%. Odstotek davka je odvisen od kakovosti preje. Razlika je med enonitno in večnitno prejo. Pa tudi vprašanje, ali pride ta preja v poštev za industrijsko predelavo, ima svoj pomen. Pravna Obupana A. Prosite nasveta, ker Vas je zapustil zaročenec in Vam radi priprav za poroko povzročil velike izdatke. — Zaroka ali predhodna obljuba vzeti se v zakon ne povzroča sicer nobene pravne obveznosti, da bi se moral skleniti zakon. Oni stranki pa, ki ni dala nobenega utemeljenega vzroka za odstop od zaroke, pripada pravica za povračilo resnične škode, o kateri more dokazati, da jo je imela radi zaročenčevega neopravičenega odstopa. Določeno vsoto denarja v pavšalnem znesku torej ne boste mogli zahtevati od bivšega zaročenca, pač pa znesek, ki bo predstavljal Vašo resnično škodo. Poizkusite zadevo rešiti z energičnim opominom, če bi pa ta ne zalegel, boste morali vložiti tožbo. Za vložitev tožbe bo pristojno ono sodišče, v katerem stalno biva bivši zaročenec in sicer sresko sodišče, če ne boste izterjevali več, kot din 12.000.—, če bi pa uveljavljali višji zahtevek, pa krožno sodišče. F. M. H. Sosedovega fantiča ste poslali v trgovino, da nakupi za Vas z Vašim denarjem. Trgovka je odvzela fantiču denar ni pa dala blaga, da si poplača dolg, ki ga imajo v njeni trgovini fantičevi starši. — Trgovka nima prav nikake zadržne pravice in Vam mora izročiti Vaš denar oz. blago, če bi ga zahtevali. Tudi za tak manjši znesek se more vložiti tožba in je možno to terjatev izterjavati tudi potom advokata. V primeru, da boste dokazali dejanski stan, kot ste nam ga opisali, bo trgovka gotovo obsojena na povračilo denarja. Čim bo obsojena na povračilo, bo obsojena tudi na plačilo Vaših pravdnih stroškov in bo torej morala plačati tudi odvetniške stroške. Obrnite se torej na pristojno sodišče ali pa kar na odvetnika. F. V. SI. B. Vprašujete, če Vas ščiti obrtni zakon, ker ste nastavljeni v tovarni kot vratar. — Določbe Obrtnega zakona z dne 5. XI. 1931. se glede določb o pomožnem osobju uporabljajo za vse pomožno osobje brez razlike starosti in spola, ki je zaposleno v obrtih (podjetjih), naštetih v Obrtnem zakonu, ako je njih poklic opravljanje poverjene službe za te obrti (podjetja). Tudi vajenci in osebje, ki opravljajo podrejene posle, pomočniki, obrtni in tovarniški delavci in tudi vratar v tovarni se smatrajo za pomožno osobje v smislu Obrtnega zakona. Višina delavnih ur se določi s pogodbo tudi kolektivno in je za posamezne obrate omejena na osem, oz. deset-urno delo v smislu zakona o zaščiti delavcev. S. B. Kakšen letni dopust Vam pripada kot nižjemu tovarniškemu uslužbencu. — Ako služite pri istem podjetju neprekinjeno že šest mesecev, imate pravico, da dobite tekom leta neprekinjen dopust najmanj deset dni, po petih letih službe dva tedna, po desetih letih najmanj tri tedne, po petnajstih letih najmanj štiri tedne, a. po 25 letih najmanj pet tednov dopusta vsako leto. Kdaj se more dopust nastopiti, se odredi dogovorno po razmerah dela v podjetju in sicer po potrebi na način, da as 8lužbojemniki izmenoma izmenjavajo po nastopu dopusta. Dopust se mora izkori- stiti v teku leta in se ne more zahtevati prenosa dopusta na drugo leto. Službojem-nik ima pravico do prejemkov za čas dopusta, kot tudi na vrednost hrane v denarju, ako za čas dopusta ni na hrani, ki mu na podstavi pogodbe pritiče. Službo-dajalec ne sme odšteti od dopusta čas, v katerem je bil službojemnik zbog bolezni ali nesreče spi/ečen v vršenju svoje službe. J. M. V. K. Vaš pokojni oče je zapustil hišico in nekaj posestva svoji drugi ženi v dosmrtno uporabo, po njeni smrti se pa mora razdeliti zapuščina na štiri dele, ki pripadajo njegovim štirim otrokom. — Zapustnikove otroke je že sedaj smatrati za prave dediče njegove zapuščine in jih zadeva obveznost plačati dedne pristojbine in takse radi dedovanja. Višino takse bo odmerila davčna uprava in je zavisna višina od vrednosti zapuščine in bližjega ali daljnega sorodstvenega razmerja do zapustnika. M. R. S. Stari ste 73 let, pri OUZD ste bili zavarovani kot delavec skoro 20 let, pa bi radi vedeli, kdaj Vam pritiče renta radi onemoglosti. — Prvi pogoj za pridobivanje pokojnine radi zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti je onemoglost, bodisi radi telesnih ali duševnih napak, ali pa radi starosti same. Zakon sam predpostavlja, da je smatrati kot onemoglega dotičnega zavarovanca, ki je dosegel 70. leto in sicer že radi njegove starosti same. Taki osebi, ki se smatra radi starosti nesposobna za delo, se prizna pokojnina že brez posebnih dokazov onemoglosti. Pravica do pokojnine nikdar ne zastara, ako so izpolnjeni zakoniti pogoji. Pravica do pokojnine pripada od dneva nastopa onemoglosti in Vam pritiče starostna renta torej z dosego 70. leta starosti ter traja do smrti. Prijavite OUZD svojo zahtevo po starostni renti in priložite izpisek iz rojstne knjige, domovnico ali kak drug odlok kake javne oblasti, pa bodo pri OUZD morali izdati rešitev na Vašo prijavo. F. R. M. Leta 1937. ste kupih s prevžit-kom obremenjeno posestvo, pa sta pre-vžitkarja pristala na izbris svojih vknjl-ženih pravic. Ko ste letos isto posestvo prodali naprej, zahtevata prevžitkarja vknjižbo svojih prevžitnih pravic na prejšnje mesto. — Prevžitkarjema ste odgovorni odškodninsko v primeru, da sta svo-ječasno dovolila izbris svojih prevžitnih pravic le začasno zato, da ugodita Vaši želji, da se je moglo smatrati posestvo kot neobremenjeno. Premislite torej točno vsebino Vašega takratnega dogovora, pa se ravnajte po njem, da se sicer obvarujete občutne škode. Ako je s prevžitkom obremenjeno posestvo prodano na dražbi, se mora prevžitek od zdražitelja prevzeti brez odračuna v najvišji ponudek, ako je preužitek vknjižen pred terjatvijo upnika, ki je posestvo pritiral na dražbo, v nasprotnem primeru pa tako, kot je to ustanovljeno v dražbenih pogojih. B. F. D. Sosed ima po Vašem svetu vknjiženo pravico vozne in pešpoti do parcele, pa bi mu jo radi prestavili za nekaj m in ogradili svoje zemljišče. — Svetujemo, da se s sosedom zlepa sporazumeta, preden ukrenete kako omejitev njegovih pravic. Kot posestnik službenega zemljišča morate dopuščati sosedu izvrševanje njegove pravice tako, kot je bila dogovorno ustanovljena. Sosed sme voziti in hoditi peš po Vašem zemljišču na njemu potreben in poljuben način in mu mora biti na razpolago za njegovo potrebno rabo prostor, kolikor ga rabi po krajevnih okolnostih. Vsekakor bi se smatralo za občutno prikrajšanje soseda v izvrševanju njegovih služnostnih pravic, ako bi mu prestavili pot na slabše, manj trdno zemljišče, posebno pa s tem, da mu nameravate pri vhodu in izhodu napraviti vrata, ki bi jih mogel odpirati le, ako bi se Vam javil ob vsakokratni uporabi radi izročitve ključa. Sosed bi Vas upravičeno tožil radi utesnjevanja svoje služnostne pravice. K. L. K. Leta 1935. sta s hišno lastnico postavila v Vašem stanovanju peč in dogovorila plačilo vsak na polovico ob predpostavki, da ostanete najemnik še več let. — Dedič hišne lastnice, ki Vam je stanovanje letos odpovedal, Vam je vsekakor dolžan povrniti delni znesek, ki ste ga plačali za novo peč, saj je radi Vašega plačila obogatel. Ker ste mogli uporabljati peč tri leta, ne boste mogli zahtevati celotne plačane polovice, pač pa nek manjši primerni znesek. Ako bi ga ne mogla dogovoriti zlepa, bo potrebna tožba in bo moral sodnik po svoji službeni dolžnosti in po prostem svojem preudarku določiti primeren znesek, ki Vam pritiče. Nemirna noč: Po mojem mnenju spadajo opisani pojavi med pojave mene. Svetujem kako pomirjevalno sredstvo, n. pr. valerijansko tinkturo. V primeru neuspeha pojdite k zdravniku, da Vam predpiše še kako drugo, močnejše sredstvo. Hvpermangan. Ako okoliščine niso sumljive, je povsem nepotrebno izpiranje. Ako vzamete preveč koncentrirano raztopino, vrhu tega lahko še škodujete sluznici. V poštev pridejo torej samo kamelice. J. M. Ljubljana: Vaša 50 letna mati, ki je sicer krepka in zdrava, toži, da ji je v zadnjem času nekako čudno vroče. — Po mojem mnenju so to pojavi mene. Dokler so težave samo v tem obsegu, ni potrebno nobeno posebno zdravljenje. Ako bi bile težave hujše, jo peljite k zdravniku. B. Maribor: Stari ste 65 let. Imate astmo in poapnenje žil, radi česar ste tudi bili pred 11 leti upokojeni. Par . tednov sem Vas boli leva noga v stopalu. Postala je popolnoma gluha. — Po vsej verjetnosti gre za posledice poapnenja žil. Najbolje je, da greste takoj k zdravniku ln se ne skušate zdraviti z domačimi zdravili. V na-sportnem slučaju utegnete imeti težke posledice. življenje: Po porodu so se vam povesila prsa. — Predvsem treba, da nosite primeren steznik. V drugi vrsti priporočam telovadbo ln sicer predvsem odročenje ln pri-ročenje. Končno pride v poštev operacija. Glede ostalega mislim, da je najbolje, ako se pomenite z zdravnikom v privatni ordinaciji. K. S. V. 41: Vaši 32 letni ženi se perilo večkrat zakasni za 5—10 dni. Sedaj nima perila že 2 meseca. Večkrat ima bolečine ob maternici in v križu. Pred 5 dnevi je bruhala strnjeno kri. — Mislim, da gre v vašem primeru verjetno za nosečnost. Obenem ima žena verjetno tudi vnetje okoli maternice, na kar bo nosečnost vplivala samo ugodno. Tudi epreroemba v njeni naravi gtvoil „ -Vj "omnevt, da gre za nosečnost. Kar se tiče bruhanja krvi, obstojajo razne možnosti. Možno je krvavenje iz ust, nosa in iz želodca. Na daljavo se ne morem odločiti ne za eno, ne za drugo. Svetujem, da daste ženo preiskati po zdravniku. Medved t— Vin: že par let sem čutite trganje po obeh nogah. Ako mnoge pešačite, čutite neko trudnost v nogah. V zadnjem času opažate po bedrih male razširjene žilice. — Verjetno izvirajo težave is razširjenih žil dovodnic. Možno je poleg tega tudi, da imate ploske noge. Ako potrdi zdravniška preiskava mojo domnevo, bo treba nositi vložke. Mlada žena: Kot vidim iz vašega popisa ste že o priliki prvega poroda imeli težave glede perila, ki ste ga morali nekako umetno izzvati. Iz nadaljnjih opisanih znakov sklepam, da je funkcija vaših jajčnikov nezadostna. Zato vam svetujem, da ponovite zdravljenje s tabletami, kl so vam že prvič tako pomagale. Proti porodu samem nimam nobenih pomislekov. Nikjer ni namreč rečeno, da bi moral biti tudi drugi porod težak. Ne kupujte mačka v vreči? Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pifete! Vaše zdravje 1e toliko vredno — da zahtevate iHadenb&e tisto z rdečimi srci, našo najboljše mineralno vodo. izrecno v originalnih steklenicah! Uho — čeljust: Skozi nos ne morete dihati Sluz se vam izloča skozi grlo. Kadar žvečite, imate bolečine v čeljustnem sklepu, kjer vam škriplje. — Vzrokov, da je nos zamašen je več. Lahko je, da imate skrivljen nosni pretin, polipe itd. Tu gre beseda predvsem specialistu za nosne bolezni. Svetujem pregled. Glede ostalega gre očividno za kronično vnetje čevljustnega sklepa. Zaenkrat bi bilo svetovati toploto v eni ali pa drugi obliki. Svetoval vam bi tudi rentgenološki pregled čeljusti, ker nI izključeno, da gre za posledico udarca pred leti. V. B.: Vnetje, ki ga vi opisujete, je jako trdovratno in je včasih potrebno večletno zdravljenje. Dosedanji način zdravljenja je pravilen. Bilo bi pa dobro, ako pripeljete hčerko v svrho kontrole na okulistični oddelek bolnice. Zaskrbljena: Bodite popolnoma uverje-ni, da nimate raka/ Pač pa imate kronično vnetje okoli maternice. Dvomim, da bi z domačimi zdravili mogli doseči kaj prida uspeha. Treba bo pač energičnega zdravljenja in sicer v bolnici ali pa pri domačem zdravniku. Zaskrbljena M. R.: Najprej vam odgovarjam na vaše drugo vprašanje. Tožiti, da vam srce zelo pogosto močno utripa, zlasti pri hoji po stopnicah. V mladosti ste preboleli škrlatinko. Prav verjetno, je to posledica prestane škrlatinke. Da li je potrebno zdravljenje, ali bo zadostovalo izogibanje večjih telesnih naporov, mora odločiti zdravnik. Na daljavo vam tega ne morem ugotoviti. — Vaše perilo je res neredno, vendar ne v toliki meri, da bi bila zaskrbljenost na mestu. V ostalem je znano, da ima vsaj 50% žensk več ali manj bolečo menstruacijo. Proti temu imamo razna zdravila, ki vam jih bo predpisal zdravnik. Ljubljana: Rodili boste približno 10. novembra. C. G.: Domneva, da bi pospeševalo uživanje mleka nastanek novotvorb, ni osnovana. J. J. v D.: Po mojem mnenju gre za dvomesečno nosečnost. Preiskava v juniju ne more biti merodajna, ker je bilo prezgodaj, da bi se dalo z gotovostjo trditi, da ste noseči, ali da niste noseči. P. A. B.: 65 let ste stari, tehtate 120 kg. Vsled krčnih žil se vam je napravila rana na nogi. Kako postopati, da bi se čimpre-je zacedila? — Rane na nogi običajno celijo zelo počasi. Predvsem je potreben mir, posebna mazila, zdravljenje krčnih žil z injekcijami, eventuelno špecljelne operacije. Začetek: Mislim, da se vam ni treba prav ničesar bati. Vsak šef ve in upošteva začetni strah in si radi tega še ne ustvari končnega mnenja o svojem novem delavcu že prvi dan, temveč šele kasneje. Po par dnevih se boste itak umirili. N. S. Ribnica: Zanositev je možna. Ktnetft«ka srebrna ribica L. F. M.: V shrambi in kuhinji se vam je pojavil imenovani insekt; katero kemijsko, sredstvo se priporoča za njegovo po-končevan je ? Srebrne ribice so prav tako kot ščurki v shrambah zelo neljub gost. Zlasti se držijo v vlažnih prostorih, kjer se lotijo živil, predvsem sladkorja (od tod latinski pridevek Lepisma - sacharina), moke itd., povzročajo pa škodo tudi na preprogah, zavesah, knjigih in drugem. Podnevi so skrite med špranjami, razpokami m živili, ponoči opravljajo svoje škodljivo delo. Pokončevali jih boste s tem, da držite pro store zračne, čiste in suhe. Vse luknje, razpoke Itd. zadelajte s kitom, gipsom ali cementom. Od kemičnih sredstev se priporoča mešan ca enakih delov boraksa in sladkorja, ki jo pos-pljete zvečer okrog odprtin in špranj v širini 2 cm. Priporoča se tudi specialno, za toplokrvna bitja nestrupeno sredstvo, imenovano dizari, ki se rabi tudi proti ščurku. Za pokončevanje v malem je priporočljiva strupena va-da natrijevega fluorlda (zelo strupen!), ki jo napravite, da zmešate nat. fluorit z moko ali sladkorjem v razmerju 4:1. Ta mešan:ca — vada se postavi na mesta. kier se škodljivci ro^vliajo. Pri ve,ik~->* aavelu škc-'ij'v:c. >> a*\an:mo ud edtao s plinskimi sredstvi, kot Je etl-lenokaid ah pa s ciklontetranjem. Jabolko za sdmo F. P. M.: Radi bi, da vam priporočimo nekaj aort zimskih jabolk, ki ae dobro držijo. Svetujemo naj vam tudi, kje in kako jih shranite. Od dobrih zimskih sort jabolk vam lahko priporočamo v nabavo sledeče: kanad-ko, londonski peping, baskropski kosmač, landsbersko reneto, dolenjsko vodčenko, krivopecelj, baumanovo reneto, mošanckar lobovec, jonatan itd. Jabolka morajo biti zdrava, bres ran, ofctolklln, gnilobe, po možnosti z lepo voSfteno previako, ki prepreči prehitno izhlapevanje. Shramba, v fcatero boste jabolka spravili, mora biti zračna, čista s primerno vlago in tempe raturo. Zlasti je treba paziti na to, da se temperatura preveč ne menja, da Je po motnosti čim stalnejšs, Najboljše za shranjevanje so čiste, zračne podzemne kleti s stalno temperaturo. Na police, ki naj bodo is lat, lahko naložite več slojev jabolk m peci jem navzdol. sobne palme J. L R.: Kdaj in v kakšno zemljo se seje seme palm, koliko časa ldije? Seme šotne palme lahko sejete v vsakem letnem času od spomladi do jeseni, oairoma zime. Zahtevajo pa sobne pahne temperaturo od 15 do 20 stopinj C. Zemlja zanje mora biti dobra, srednje vlažna. Mogoče bo najbolje, da jo dobite od kakega vrtnarja in mu poveste, za kaj jo rabite. Če pa to ne morete, si jo lahko pripravite sami. Zmešate dva dela navadne vrtne zemlje s štirimi deli črne gozdne zemlje in enim delom peska. To dobro premešate, presejete in navlažite. Seme položite par prstov v zemljo, skrbite za zadostno vlago in toplino. Klitje je včasih zelo dol-trajno, traja tudi tudi po pol leta predno palma vzklije. Seme palme ima namreč debelo, trdo lusko, skozi katero kalica počasi prerije. Pospešite vzklitje na ta način, da lupino na par mestih najpilite, ali pa jo ožgete z žvepleno kislino. Pri tem morate seveda postopati previdno, da se itolček ne zamori. Prinele L K. S. Pri letošnjem obilnem pridelku sliv in češpelj sami ne veste, kako bi bolje vnovčili vaše sadje. Slišali ste, da se dado češplje sušiti v prinele, ki imajo na trgu baje dobro ceno. Radi bi vedeli, kako se prinele izdelujejo. V prejšnjih časih so izdelovali prinele na Goriškem, Bizeljskem in v okolici Maribora. Pozneje se je ta način uporabe sliv opustil, v zadnjih letih pa je zopet opažati zanimanje zanj. Prinele so olupljene češplje brez koščice, posušene na soncu ali v sušilnici. Izdelujejo se takole: izberite si lepe zdrave zrele češplje in jih olupite. Olupite jih najlepše tako, da jih vržete za minuto, ali dve v krop in takoj nato v mrzlo vodo. Koža odstopi in se lepo sleče. Ker postanejo olupljene češplje kmalu rjavkasto rdeče, jim Je treba to barvo odvzeti. Razbarvate jih z žveplan jem. Zložite jih na lese, te daste drugo vrh druge, poveznete nanje kak zaboj ali škaf in zažveipla-te. V žvepleni pari naj ostanejo četrt do pol ure, tako dolgo pač, da spet lepo enotno požoltijo. Nato se sušijo na soncu. Par-krat jih morate obrniti, ker se primejo lese in druga druge. Ko so napol suhe, iztisnete iz njih koščice, jfli še enkrat zažvep-late, da ostanejo rjavkasto rumene in do-sušite, če ni dovolj močnega sonca, v sušilnici ali pa tudi na kmečki peči, ali štedilniku. Ob pomankanju sonca prinele lahko sušite v sušilnici in sicer Jih daste najprej na nižjo temperaturo in postopoma k višji. Peške prav tako odstranite, ponovno zažveplate in d osušite pri višji temperaturi. Mesto koščic dajejo včasih v suhe prinele jedrca lešnikov ali orehov. Kuhane prinele, zlasti sušene na soncu, so odlična hrana za bolnike in okrevajoče. SA Z olimpiade v Buenos Airesu prihajajo poročila zelo neredno. Pred zadnjim kolom je bilo stanje vodečih v pred skupinah sledeče: I.: Ceško-Moravska 18'/». Poljska 15, Brazilija 11%, Anglija 10%; II.: Nemčija 13Vs, Francija 13, Čile 10%; III.: Argentini ja 15, Holandska 14, Litva 13% (4), Danska 9% (4); IV.: švedska 11V*. Palestina 9»/ti Estonska, Kuba 9.— Naslednje poročilo pravi, da so v finale prišle sledeče države: češko-Moravska, Ar-gentinija, Nemčija, Letonska, Francija, Anglija, Danska, Kuba, Poljska, čile, Palestina, švedska, Holandska, Estonska, Litva in Brazilija, Ostalih 11 držav, kir so izpadle, igra »tolažilni turnir«. Iz Evrope so med njimi samo Bolgarija, Norveška in Irska. — Nemški listi poročajo, da je angleško moštvo takoj, ko se je začela vojna, izstopilo iz finalnega turnirja ln odpotovalo v Anglijo. S turnirja v Bournemouthu je še naslednja partija, Damsko-indijska obramba Bell: Dr. Enwe črni: Coude 1. d2—d4 2. c2—c4 3. Sgl—f3 4- g2-g3 5. Lfl—g2 Sg8—f6 e7—e6 b7—b6 Lc8—b7 Lf8—e7 To je solidne je nego Lb4+. 6. o—o 7. Sbl—c3 Sf6—©4 8. Sc3 : e4 Običajneje je 8. Dc2. Starejša poteza v partiji pušča črnemu lovcu premočno postojanko v središču, pa Ima zato beli le malo možnosti, da bi zaigral na zmago. 8..............Lb7 : e4 9. Lcl—f4 d7—d6 10. Ddl—d2 Sb8—d7 11. Tfl—dl Sd7—f6 12. Tal—cl Dd8—c8 13. Lg2—h3! Edini logični načrt belega je, da naj- preje odmakne lovca, da se izogne zamenjavi, nato še skakača, potem pa z f3 in e4 zgradi središče. 18..............De8—a6 14. SfS—g5?! Zelo podjetno, pa najbrž ne najboljše. Enostavneje izgleda 14. Sel ter nato f3 in e4. Ni verjetno, da bi smel črni seči med tem po kmetu a2. 14 .............Le4—b7 Seveda je tudi tu Da2: sumljivo: 15. Se4:, Se4:, 16. DcS, d5, 17. cd5:, ed5:, 18. Dc7:. 15. Tel—cS! Začetek lepe kombinacije. 15. ..«•.. Da6—a4 "e pa h6, 16. Se6:! fe6: (ali Se4, 17. 1 "3c3:, 18. Sf8:!, Se2+, 19. De2: s prednostjo za belega) IT. Le6:»- ha. Grebenčki • pljučnim nadevom. — Večerja: Polenta s paradiSnOeovo omako. TOREK. Obed: Na goveji juhi riž. Govedina z ohrovtom. Krompir v kosih. — Večerja: Zmečkan krompir s čebulno omako. SREDA. Obed: Zeljnate klobasioe v omaki. Krompirjevi žličniki Cešana. — Večerja: špinačni zavitek. ČETRTEK. Obed: Ričet s prekajenlmi rebrci. Kisla repa. Zmečkan krompir. Jabolčni kompot. — Večerja: Stročji fižol v solati. Pečen krompirček. PETEK. Obed: Fižolova juha s teflte-nimi polžki. Palačinke. — Večerja: Cešpljevi cmoki iz rezančnega testa. SOBOTA. Obed: Na juhi vlivancL Govedina. Pražen krompir. Kumarčna omaka. Večerja: Kisli vampi s krompirjem. NEDELJA. Obed: Na juhi (od sobote) rezanci. Domači zajec v obari. Žemljevi cmoki. Sirove plošče. — Večerja: Volovski gobec v solati. Vkuhavanje b r u s n1e Brusnice vkuhamo z aH brez sladkorja. Oba načina sta zelo enostavna. — Dobro zrele, prebrane in v mrzli vodi oprane brusnice deni na rešeto, da se dobro odte-čejo. Na vsak liter brusnic vzemi 25 dkg sladkorja. Brusnice daj v dobro pološčeno posodo, stresi nanje primerno količino sladkorne, kristalne sipe, jih narahlo zmešaj in pusti pokrite čez noč v hladnem prostoru. Drugo jutro jih še enkrat previdno premešaj, postavi na toplo, lahko kar v štedilnikovo pečico, da vpadejo vkup, odnosno, če jih kuhaš na vrhu štedilnika, da enkrat prevrejo. Nato jih takoj odstavi in še vroče naloži v kozarce. Ohlajene pokrij in zaveži. Prav tako jih pripraviš brez sladkorja. Seveda jih je potem pri serviranju treba osladiti. — Podajo se posebno k pečeni divjačini, kvašeni pljučni pečenki, pa tudi k paniranemu in ocvr-temo mesu in svinjski pečenki. Nova jesenska moda veka. In kakšne neprecenljive vrednosti je slana morska voda in zrak! Brez soli pa bi se nam tudi hrana, ki jo hočemo nekaj časa ohraniti svežo, pokvarila, tako da je sol v gospodinjstvu neobhodno potrebna. Kdor se je navadil jesti preveč slane jedi, bo to slej ali prej obžaloval, kajti tudi s soljo je tako, kakor z vsem drugim, da kar je preveč škoduje. Kako si samo skuhaš milo Imela boš sicer malo truda zato pa boš imela odlično in poceni milo. Preskrbi si 4 kg loja, 1 kg milnega olja, eno in pol pesti zrnate soli, 5 dkg kolofonije, 2 sveči, 3 dkg prave pepelike in eno »Žensko hvalo«. Vse to daj kuhati v 4 litre vode in pusti eno in pol ure vreti. Zmes, ki se bo nabrala zgoraj, večkrat premešaj. Po poldrugo urnem vrenju zlij vso zmes v primerno posodo in odlij črno vodo, ki ostane na dnu. Ko je zmes ohlajena, jo znova daj v lonec in ji dolij še 2 do 3 litre vroče vode ter jo kuhaj in mešaj toliko časa, dokler se ne bo pričela vsa zmes vleči kakor med. Izlij vse skupaj v štirioglato posodo, in pusti, da se ohladi. Milo je gotovo, zreži ga le še na poljubno velike kose. Jabolčna mezga z malinami Izvrstno mezgo pripraviš iz jabolk in malin. Tri kilograme neolupljenih jabolk do mehkega v gosto skuhaj in pretlači Ravno tako približno poldrugi kilogram malin. Pretlačeno stehtaj in vzemi na vsak kg mezge % kg sladkorja. Sladkor skuhaj z nekoliko vode do niti, nato vloži vanj pretlačeno mezgo, ter jo kuhaj do običajne gostote, to je da postane gladka in svetla, še vročo vloži nato v kozarce, ln ko je mrzla, pokrij s celofanom in zaveži. Moda se ne meni za dogodke v svetu. Kakor ds nad Evropo ne visi temni oblak vojne, je tudi letošnjo jesen prinesla ženskam nove zamisli oblek, plaščev in kostumov, nove podrobnosti in novo okrasje. Pariške modne hiše so do septembra pripravile vse svoje bogate zbirke novih modelov, tako da imamo določeno predstavo o smernicah nove mode. Kakor že večkrat, tudi letos ne moremo govoriti o enotni modni liniji Širina krila je odločilnega pomena za vsako modno obliko — letos pa niso moderna samo široka krila, temveč tudi ozka. Obe liniji, ozka in široka, si dokaj nasprotujeta, a ravno v tem tiči privlačnost mode, da je tako raz-nolična. Krila ostanejo še nadalje kratka, kar daje vsej modni sliki mladostno obeležje. Moda silno poudarja ožino pasu in zaokroženo linijo postave, zato se tudi preproste in neuke ženske, tako na primer Gosthe, Heine, Rousseau. A* je bdi Goethejev zakon s preprosto Kristino Vulpius nesrečen? Nikakor ne! Kristina ni bala zlobna ženska; očitali so ji sicer, da preveč je, in da v užitkih ne pozna nobene mere, s tem pa ni škodovala nikamor drugemu kakor sami sebi. Ste oko. M L 1815. je začela bolehati in njeno umiranje je bilo strašno in dolgotrajno. Umrla je s pregriznjenim jezikom, tako je dušila krike, da se bi s svojimi bolečinami vznemirjala oboževanega in slavnega moža. Heinejeva Matilda je bilo neumno, lahkomiselno, a temperamentno dekle, ki je le za silo znalo čitati in pisati in je živela s Heinejem dolgo časa v divjem zakonu. Pozneje ga je pripravila tega, da se je poročil z njo. Ko pa je obolel, in si je moral očesne veke odpirati z lastnimi prsti, da je lahko gledal, je živela Matilda poleg njega brezskrbno is dneva v dan. šele ta. krat je Heine zapisal: »Zgrešeno življenje! Zgrešena ljubezen!« Osem let pred svojo smrtjo se je splazil v Louverski muzej, se svil pred kipom MHomake Venere in vroče zajokal. Kot nagrada za vse MatCcflne duševne nedostatke je prišla 271etna »Mouche«. dekle izcedne duševne nadarjenosti. »Ti si moja draga Mouche!« jI pravi pesnik in dostavlja »Svojo bolečino manj čutim, če pomislim na tvojo skuto, ki mi jo izkazuje* ln na lepoto tvojega duha«. Ona ga je navdahnila za dva mogočna cikla, »Romanoeio« in »Poslednje pesmi«. mnogo bavi z nabranimi in v drapirane be položenimi partijami okoli bokov. Po modnih vzorih iz leta 1880 je nova moda posnela zadaj drapirano obliko krila is zadaj okroglo nabrane, kratke kazake, ki nam vzbujajo spomine na sloviti »eul de Pariš«. Ramena so še vedno jako Široka, v nasprotju s tesno stisnjenimi životi Posebno pozornost posveča moda lepo zavezanim pasovom in dolgim, ozkim telovnikom, ki jih bomo nosile na mnogih oblekah. Izmed tvortv se je letos modi najbolj prikupil lep, volnen žamet, poleg žameta pa še vsa mehka, volnena blaga v raznih rjavih, temnordečih, vijoličastih, železno sivih in temnozelenih barvah. Kakor vsako jesen, je tudi letos najbolj priznana črna barva, ki ni podvržena modnim izpremem-bam niti dnevnemu času. Lepe, črne (Me- ke bomo okrasile z sKnkovUhm naSvf, ■atašem ali vijugasto prišitimi vrvicami. Na plaščih m kostumih pa bo videti mnogo vdelsv iz črnega sstrahana in širokih, sstrahanskih prog. Športni jesenski kotu- astrahanskib prog. ______ Športni jesenski kostumi so dvobarvni. Navadno je krilo enotno, jopia pa karirasta ali progasta. Na prvem mestu nase skice vidite takšen kostum po zadnji modi, ki ima široko, zvončasto krilo in v pasu stisnjeno, dokaj dolgo jopico iz »roko karirastega tvoriva. Jopica je klasično krojena. Ima velike, široke žepe in majhne, športne reverje (1. skica) Moderni pa so tudi kostumi s povsem ozkim krilom, ki v njem komaj stopamo. Jopics takšnega kostuma precej nizko pokriva boke in je po vsej dolžini zapeta z gumbi iz blaga. Po pariškem modelu posnet in jako zanimiv je krzneni ovratnik te jopice, ki na obeh straneh v zaokroženi črti prehaja skoraj pod pazduho (2. ski-ca). Kakor smo že omenili so poleg ozkih moderne tudi široke obleke. Mnoga široka krila takšnih oblek pa so nabrana sele pod boki, da lahko z gornjim delom tesno poudarijo linijo bokov, ki jo letos moda tako zelo čisla. Obleka z nabranim krilom je nabran* navadno tudi po životu (3. ski-ca). ELITNA KONFEKCIJA --MAP/B02 P B! M ASA VEDNO NAJNOVEJŠE Moderni plašči so ob pasu tesno stisnjeni in se spodaj močno razširijo, v splošnem je torej ostala v modi že lani veljavna oblika redingote, razen nekaterih podrobnosti v okrasju. Mnogi novi plašči so pošiti s krznenimi progami (4. skica). Ozki obleki damo neko posebno elegantno obeležje, če jo kombiniramo z modernim, dolgim telovnikom iz žameta v isti barvi. Telovnik, ki ga imamo v mislih, je spredaj precej izrezan, zadaj pa zavezan s široko pentljo v mičen »cul de Pariš«, kar dsje vsej, sicer preprosti obleki izrazito popoldansko noto (5. skica). Novo krzno Je prispelo! Naročajte ie sedaj ▼ predsezoni L. ROT LJubljana — Mestni trg 5* Poaebna izložba krzna t«G T paaaži Nebotičnika Šolski predpasniki Praktični in higienični šolski predpasniki imajo navadno obliko spredaj zapete halje. Zapnemo jih z barvastimi gumbi in z ozkim, v pentljo zavezanim pasom. Seveda jih moramo izdelati iz dobro pralnega tvoriva, ds jih lahko vsako toliko časa operemo in polikamo. Moda predlaga predpasnike iz temno modrega satina ali iz drobno karirastega, pralnega zefira. Tereza le Vasseur, poznejša Rousseanja-va žena ni . znala ne Citati, ne pisati, nI znala našteti dnevov v tednu in imen mesecev, ni imela pojma o vrednosti katere koli stvari na svetu. In vendar je Rousseau trdil, da je njeno srce kakor src« angela in je preživel z njo devet popolnoma srečnih zakonskih let. Vsi njuni otroci — imela sta jih pet — pa so se vzgajali v stro. tišču. Njuna zakonska zvestoba pa ni večno trajala. Najprej se J je izneveril Rousseau, ki se je vroče zaljubil v gospo Houč-tovo. ki pa mu je ostala nedosegljiva, ker je bila ljubica St. Lamberta. Ta nesrečna ljubezen in druga razočaranja so napravila iz njega pregnanca, ki nikjer ni nadel miru in njegovi zadnji dnevi so bili polni bede in samote. Tereza se ni počutila dobro Ob bolnem možu in si je za nagrado iskala zabave drugje. Najpopolnejši in najidealnejSl je bil za. kon dvojice umetnikov, Roberta Brownin-ga in Elizabete Baret-Browningove. Nekaj let mlajši Browning se je dolgo trudfl, da bi si pridobil naklonjenost bolne Elizabete; obljubljal JI Je, da ji bo toliko časa nadomeščal umrlega, ljubljenega brata, kolikor časa bo sama hotela. Ko je Elizabeta pod vplivom harmoničnega odnosa skoraj ču-dežno ozdravela, sta se poročila in Brow_ ning se vseh 15 let njunega zakona ni nikoli ločil od svoje žene. Sele smrt ju je ločila. V harmoničnem nskonu sta Bvela tudi dva druga umetnika: dramatik Fri erik i Hebbel in Igralka Kristina Enghansova. Oba sta drug drugemu priznala svojo preteklost in oba sta našla svojo najvišjo srečo v skupnosti, ▼ kateri sta se medsebojno dopolnjevala. Bila sta vzvišena nad vsakdanjostmi in malenkostmi, kar Je Sena najbolje dokazala s tem, da je povabila k sebi nekdanjo moževo ljubico, ki je leto dnt preživela pri mladoporočencih. To je bila težka preizkušnja za oba in je zahtevala od obeh mnogo samopnem agovanja. Wagner se je leta 1836. oženil J Mimo Planerjev«. Mima je umrla leta 1866. —■ torej celih 30 let skupnega življenja! V tej dobi sta neštetokrat doživela pravi pekel, kakršnega more nuditi le nesrečni zakon, še za Miminega življenja pa se je Wagner seznanil z Cozimo Biiloveo, svojo drugo ženo, ki mu je prinesla srečo. Po moževi smrti Je posvetila Bulowa vse svoje življenje njegovemu spominu in propagandi njegovega dela. Med obema ženama Je še tretja Matilda Wesendonkova, ki pa mu ni bila ne žena, ne ljubica, pač pa velika in najtesnejša duševna prijateljica, ki ga je navdušila za marsikatero njegovo delo. Podobno kakor Wagner je tudi Dostojevski našel srečo šele v drugem zakonu. Petindvajset let mlajša žena Ana je vae-la nase vso težo bremena, ki ji ga je na. lagal zakon s starejšim, bolnim, utrujenim in zadolženim možem. Z neobičajno energijo Je uredila vse njegove neurejene razmera. »Ne pozabi, Anfr« 5 je rekel mož na smrtni oogtelji, »da sem te vedno vroče ljubil ščini so uvedli samo za poskus. Ravno tako priložnostne so oddaje v slovaščini in ukrajinščini preko dunajskega radia, a oddaje v češčini in poljščini so ukinjene. Kar se tiče Francozov in Angležev oddajajo redno v šestih, sedmih jezikih, pri čemer imajo Francozi preko nekaterih postaj ob pol 10. in 11. zvečer tudi oddaje v srbohrvaščini. Švicarji uporabljajo skoraj izključno svoje deželne jezike. Madžari oddajajo vsaj v štirih glavnih evropskih jezikih, ostale evropske države pa vključujejo po potrebi oddaje v tem ali onem drugem evropskem jeziku. Poljub za tri milijone dinarjev Namesto moškega, ki ga Je plačal, ga je prejel otrok Ustanovitelj Rdečega križa Tragedija človekoljubnega Henrija Dunanta Pred kratkim so slavili 751etnico Rdečega križa. Pri tem so se s hvaležnostjo spominjali moža, ki si je bil izmislil načrt, da bi s svetovno organizacijo blažil človeško trpljenje. Mož se je imenoval Henri Dunant in njegova življenjska usoda je bila kaj čudna. Rodil se je 1828 kot sin bogate in ugledne ženevske rodbine. Z 31. letom je bil že znan industrijalec in bankir. Njegov sloves je bil tako velik, da. je mogel misliti na to, da bi cesarju Napoleonu III. ponudil posojilo. Zato je odšel 1859. na fran-eosko-avstrijsko bojišče in je prisostvoval bitki pri Solferinu. Ta doživljaj ga je spremenil v drugega človeka. Pozabil je na vse svoje finančne načrte in je napisal knjigo, v kateri je opisoval svojo grozo ob pogledu na bojišče. Pri solferinskih gričih je videl ležati 40.000 mrtvecev in ranjencev, videl pa ni nobenega zdravnika, ki bi se bil brigal za težko ranjene in umirajoče. Ta grozotni pogled mu je dal dozoreti misel, da je treba v lem pogledu nekaj ukreniti, naj stane, kar hoče. rw -Tako le tako junaško naprej! Dirjaj pred bikom tako dolgo, dokler ne bo popolnoma upehan ...« OPolitiken«) Ko so 1. 1862. izšli Dunantovi »Spomini na Solferino«, so postali senzacija tega leta. Prvotno so bili določeni le za omejen krog ljudi. Izšli so v 1600 izvodih. Toda potem so se angleški, nemški, italijanski m švedski založniki potegovali za pravice prevoda. Knjiga ženevskega finančnika je postala predmet splošnega pogovora. Vic-tor Hugo mu je pisal: »Oborožujete človečnost in služite svobodi.« Veliki filozof Er-nestRenan pa: »Napisali ste največje delo tega stoletja. Evropa ga bo bržkone še preveč potrebovala!« Preko noči je postal Dunant svetovno znan. V maju 1865. ga je povabil nar-šal Mac Mahon, tedanji generalni guverner Alžira, na družabno prireditev v čast cesarju Napoleonu m., ki je tedaj obiskal Afriko. Ob tej priliki se je cesar obširno razgovoril z Dunantom o napredovanju Rdečega križa. Ko je vojna med Prusije in Avstrijo 1. 1866. končala, so ga povabili na berlinske slavnosti v čast vra-čajočih se čet. Kraljica Avgusta ga je povabila na diner v kraljevskem gradu in je ob tej priliki imela beli trak z rdečim križem na levi roki. »Nosila sem ga ves čas vojne,« je dejala, »danes pa ga nosim samo zavoljo vas!« Toda Dunant ni ostal dolgo prijatelj kraljev. Kakor se je bil visoko dvignil, tako je moral globoko pasti. L. 1876. je bankrotiral. Očitali so mu sleparsko krivdo. Izigubil je zadnjo paro in je postal berač v Parizu. »Tudi jaz sem spadal med tiste,« piše pozneje v svojih spominih, »ki žvečijo na cesti kos kruha, ki sem ga kjer koli pobral. Tudi jaz sem svoje obleke črnil s črnilom, belil ovratnike s kremo in brezoblične, ponošene klobuke polnil s papirjem.« Organizacija, ki ji je bil duševni oče, se zanj ni zanimala. Kakor je slišati neverjetno, vendar je res, da ni imela sočutja z onečaščenim bankroterjem. Ko je nekdo nekoliko let pozneje vprašal za Dunantov naslov, so mu odgovorili, a niso o njem slišali ničesar več in da je gotovo že mrtev..« L. 1889. je neki učitelj v zdraviliškem kraju Heiden v Švici opazil starega moža z belo hrado, ki je po cesti pobiral majhne, bele kamenčke in jih vtikal v žep. Kakor se je izkazalo, je bil to Dunant. Učiteljeva družina je revnega moža podpirala dve, tri leta. Potem mu je priskrbela mesto v mestni ubožnici. Tam ga je našel 1895. neki švicarski novinar, ki je napisal članek o njem. To je bil znak za zopetno odkritje Henrija Dunanta. Njegovo ime je stalo spet na prvih straneh velikih evropskih listov, mastni naslovi so oznanjali: Ustanovitelj Rdečega križa živi v bedi! V svetovni zgodovini slavnih poljubov je na enem prvi mest zabeležen poljub, ki ga je dala na dražbo angleška igra 1 ka Novo zaščitno sredstvo zoper hripo Prof. Aleksander Smorodinčev s sovjetskega zavoda za eksperimentalno medicino je odkril nov serum, ki ga označuje za skoraj stoodstoten zaščitni pripomoček zoper hripo. Serum dobi poskusna oseba v dveh inhalacijah po 20 minut. V moskovski osrednji blagovnici so izvršili množestven poskus ob priliki zadnje epidemije hripe, ko je bila ta na višku. Od 2326 nameščencev se jih je 501 prostovoljno javilo za ta poskus. Samo štirje med njimi so pozneje oboleli za hripo, nasprotno pa je bilo 150 primerov hripe med ostalimi 1825 nameščenci, ki jih niso obravnavali z inhalacijami. Imuniteta, ki si jo pridobi človek z novim serumom, traja, kakor so pokazali dosedanji poskusi, mesec dni. Ruski petrolej za italijanske stroje Neka vest iz Milana pravi, da je italijanska vlada nakupila večjo množino petroleja v Rusiji. Količina znaša 67 tisoč in lepotica Maud Lowe. Na javni dražbi, prirejeni na čast ranjencev v svetovni vojni, je dosegel ta poljub ceno treh milijonov dinarjev. Lepa igralka je na neki prireditvi izjavila. da nudi svoje ustnice za poljub tistemu, ki da na razpolago največjo vsoto denarja. Začeli so izklicevati, cena je naraščala. Med dražilci sta ostala naposled samo dva tekmeca: bankir Hutchinson in vojvoda Saint Albans. Vojvoda je ponudil na koncu tisoč šterlingov več kakor bankir in je poljub dobil. Ko je imel prejeti nagrado, pa je vzel v naročje svojega otroka, ki je bil tedaj sedem let star. in je prosil igralko, naj da otroku poljub, ki ga je odkupil z milijoni v prid ranjenim bojevnikom. KVALITETNO BLAGO je trpežnejše, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro prlstoja! Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO SCHWAB LJUBL-IANA, ALEKSANDROVA C. 7 Kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah Tedaj so v ubožnico v Heidenu prihajali ^Plačala ga bo s stroji, ki jih bodo po vsak dan koši pisem. Carica-vdova mu je določila dosmrtno rento, reimski samarl-tani so mu poslali zlato kolajno. Njegov 68. rojstni dan 1. 1896. je bil pravi kulturni dogodek. Vsa Švica je imenovala moža nenadno spet »Naš Henri Dunant Papež Lev XIIL mu je poslal svojo sliko in ko so 1. 1901. prvič podelili Nobelovo nagrado, sta si mirovno nagrado na polovico delila 79-letni Frederic Passay in 73 letni Henri Dunant. Vse te nagrade in priznanja pa so prišla prepozno za zagrenjenega starca. Ostal je v svoji sobi v ubožnici in je trpel za neozdravljivo zasledovalno manijo. »Od gladu mi dajejo umirati,« je vpil in svojo oporoko je začel z besedami: »želim, da me v grob ponesete .va-kor psa, hrez vsake ceremonije, ki je ne priznavam.« Ko je 30. oktobra 1910. v starosti 85 let umrl, so ga tiho pokopali. v umetnem očesu Pri izdelovalcu umetnih oči Godfreyu Tayloru v Londonu se je oglasil pred nekoliko leti mož in si, je dal od .ljega za svoje slepo oko izdelati stekleno oko, ki pa naj bi bilo brezpogojno votlo. Sedaj je mož prišel k specialistu in mu je prinesel velik diamant v dar. Pripovedoval je, da je v Južni Ameriki delal v diamantnih rudnikih in da ie s pomočjo umetnega očesa iztihotapšl iz teh rudnikov za celo imetje diamantov, čeprav so ga vsak dan preiskovali, mu niso nikoli pogledali v umetno oko in s tem se je dobro okoriščal. slali iz Italije v Rusijo. H I PO TE K A Ko je prišel sloviti francoski komedio-graf Scribe do svojih velikih uspehov in mastnih tantiem, je začel prihranke nalagati v hipoteke. Nekega dne mu je poslal njegov notar mlado damo v hišo, hčer nekega vinskega trgovca, ki je bila v Parizu poročena z nekim Biolayem. Njen oče je zašel v težave in rešiti bi ga mogla le druga hipoteKa na njegovo posestvo. Biolayeva je napiavila na Scriba sicer izreden vtis, a bil je v denarnih zadevah zelo praktičen mož in tako je obžaloval, da mora odkloniti. »Na drugo hipoteko ne reflektiram,« je dejal. »Potem vzemite prvo,« je odvrn la Biolayeva. »Gre za. moje imetje, dediščino po materi, ki sem ga dala za prvo hipoteko. Zadovoljiti se hočem z drugo, kajti svojega očeta moram rešiti, in stvar je nujna.« Scribe je dal denar. Minila so leta. ne da bi Biclayeve spet videl. Toda tega dokaza otroške ljubezni ni mogel pozabiti. Nekega dne je v pogovoru s svojim odvetnikom menil: »To bi bila žena! S to bi lahko tvegal zakon. Kakšno srce! škoda, da je že poročena!« In spet leto dni pozneje se je odvetnik spomnil na 'a pogovor, ko je zvedel, da je Biolayeva postala vdova. Sporočil je vest Scribeu in od tega dne je pisatelj mislil bolj na to žensko, ki tudi ni bila več mlada, nego na svoje komedije. Konec zgodbe pa je bil ta, da je postala ga. Biolayeva ga. Seri bova. Pisatelj, ki je bil v svojih igTah spravil že toliko dvojic skupaj, je prišel sam do igri usode do žene.«. ANEKDOTE Ko je slavni angleški pisatelj Charles Dickens obiskal New York, ga je na cesti ustavila neka starka z besedami: »Gospod Dickens, dovolite, da se dotaknem vaše roke, ki je pripeljala v mojo hišo toliko prijateljev!« ★ V februarju 1814. je maršala Bliicher-ja pri Chartresu zadel strel v nogo. Njegov adjutant ga je spravil iz nevarnosti k nekemu zdravniku. Ta je ugotovil, da je bil strel zadel samo škorenj, ne pa noge. »To je slabo,« je vzdihnil Bliicher, »na žalost imamo pri nas namreč več doktorjev nego čevljarjev.« VSAK DAN ENA »Ali si se zaljubil v mene na prvi po* gled?« »Veš, jaz se vedno zaljubim na prvi pogled. S tem prihranim dosti časa".. .< (»Politikett<| »JUTRO« St 201 MeMKtt.IZ.iaM. ŠPORT Nogomet še zmerom gre Obilen spored, deloma v ligi, največ pa v raznih pod- saveznih razredih Kakor smo že včeraj opozorili naše čl-tatelje, bo danes nogometni spored — vsaj na naših domačih tleh — popolnoma neokrnjen in je na vrsti cela vrsta nogometnih srečanj prvenstvenega značaja v raznih podsaveznih razredih. Tudi hrvatsko-slovenska liga ima danes popoln spored z vsemi petimi tekmami HI. kola. V JNS ligi potek tekmovanja nekoliko šepa ln imajo tudi danes na sporedu samo eno tekmo — v Sarajevu. Podrobni spored za naše kraje je naslednji: V Ljubljani LIGAŠKA TEKMA: Sašk—Ljubljana ob 16.30 na igrišču Ljubljane s pred-tekmo Ljubljana—Mars jun. ob 15.15. PRVENSTVENI TEKMI I. RAZREDA: Mars—Svoboda ob 10. na igrišču Ilirije in Jadran—Kranj ob 10.15 na igrišču Jadrana. PRVENSTVENE TEKME H. RAZREDA: Mladika—Slavija ob 10.15 in Adrija—Grafika ob 15., obe na igrišču Mladike ter Moste—Korotan ob 15. na igrišču Ilirije. _ JTJNIORSKE TEKME ZA PRVENSTVO: Moste—Slavija jun. ob 14. na igrišču Ilirije, Jadran—Kermes jun- ob 9. na igrišču Jadrana in Svoboda— Reka jun. ob 10. na igrišču Liubliane. igrišču Ljubljane. Ostal! prvenstveni spored je razdeljen takole: V Mariboru: na igrišču Rapida ob 10. Rapid—železničar juiu, tn ob 15. Slavija— Ptuj ter na igrišču Železničarja ob 14.30 Železničar—Maribor res. in ob 16. Železničar—Maribor; v Celju: na igrišču Olimpa ob 15.30 OH m p—A tletlk jun. In ob 16.30 Olimp— Atlet ik; v Domžalah: na igrišču Diska ob 16.45 Disk—Reka; na Jesenicah: na igrišču Bratstva ob 26.45 Bratstvo—Hermes; v C&kovcn: na Igrišču CSK ob 1«. C8K— Mura; v Hrastniku: na igrišču Hrastnika ob 16.30 Hrastnik—Amater in dalje še; v Cotovljah: Borut—štore (ob 15.), v Ptuju: Drava—Lendava (ob 15. na igrišču Drave), v Stražišču: Savica—Ljubelj (ob 16), v Radovljici: Radovljica—Kovinar [ob 16.), v Duplici: Vlrtua—Kamnik (ob 16), na Vrhniki: Vrhnika—Javornik (rt) 16), v Krškem KSK—Radeče (ob 16), v Sevnici: Sava—Brežice (ob 16), v Trbovljah: Retje—Svoboda (ob 16) ln v Litiji: Litija—Trbovlje (ob 16). Razen nogometnih tekem prav za prav nlk}?r ne bo velikih športnih dogodkov. Pri tem ne mislimo omalovaževati atletskega državnega prvenstva m posameznike, ki Je določeno za včeraj ln danes v Beogradu, o katerem pa že zdaj vemo, da bo udeležba na nJem zaradi odsotnosti Številnih najboljših atletov komaj zadovoljiva. O športnih igrah na Jesenicah pišemo na drugem mestu. Spored za danes Je resda precej pester, toda če le malo pogledamo naokrog, moramo priznati, da se ti dnevi v športu zelo razlikujejo od onih Jesenskih v prejšnjih letih. Športne igre KID na Jesenicah Kranjska industrijska družba bo danes nadaljevala in zaključila velike športne igre svojih nameščencev obojega spola na športnem igrišču SK Bratstva. Za tekmovanje se je prijavilo 360 oseb, v vseh tekmah pa bo skupno nastopilo 630 tekmovalcev in tekmovalk. Prireditev se je prav za prav začela že včeraj popoldne, toda glavni spored se bo razvijal danes ves dan od 8. zjutraj dalje. Spored obsega predvsem lahkoatletske točke, v katerih so tekmovalci razdeljeni na tri različne kategorije. Verificirani tekmovalci bodo tekmovali v tekih na 100 m, 400 m, 800 m in 3000 m, v skokih v višino, v daljino, s palico in v troskokih, v metih krogle, diska in kopja ter slednjič v teku čez zapreke na 110 m. Enak spored je določen tudi za neveri' ficirane udeležence teh iger kakor tudi za juniorje, toda tako, da imaio v vsaki disciplini nekoliko »popusta«. Tekmovalke tekmujejo kot verificirani tekmovalci in se jim uspeh beleži brez pribitkov. Prireditelji so zaradi opreme udeležencev izdali podrobna navodila, vse ostale informacije pa dajeta voditelja tekmovanja gg. Drago Cerar in Lovro Humer. Za najboljše med vsemi so razpisane številne lepe nagrade, večinoma praktična darila, najbolj vabljive pa so gotovo one, ■ katerimi bodo zmagovalci dobili možnost za izlet v inozemstvo ali pa za nekaj dni plačanega dopusta. Razdelitev nagrad bo danes popoldne po končani nogometni tekmi na športnem igrišču. Igre se bodo izvedle natančno po sporedu, ker ni nobenega razloga za odpoved, zaradi česar naj »e jih vsi, ki so se prijavili, tudi udeležijo v polnem števila. Igre bodo odložene ie v primeru, če bi bilo slabo TT8ID& i . . ,. Teniški turnir za prvenstvo SK združen s turnirjem za teniško prvenstvo ljubljanskih srednješolcev SK Ilirija je priredila svoj klubski turnir, na katerem so sodelovali vsi teniški igralci Ljubljane. V okviru tega turnirja se Je vršilo tudi srednješolsko prvenstvo. Tekmovalo se je v naslednjih disciplinah: gospodje A, gospodje B, juniorji ln double. V disciplini gospodov A nI bilo nikakih presenečenj in so »stari« zadržali svojo premoč nad mladimi. Mnogo obetajoči Luk-mn letos kar ne more v singlu doseči večjih uspehov, zato je pa v doublu zelo dober. Zelo dobro je igral proti šivicu, kjer je prvi set vodil 5:4, potem pa je po nerodnosti izgubil 7:5, v drugem setu je bilo konec, postal je malodušen ln izgubil s 6:2. šivic počasi prihaja v staro formo, njegovo najmočnejše orožje je še sedaj servis in backhand paralele. Ena izmed najlepših iger na turnirju Je bila borba med mladim juniorjem Perle-som in Lukmanom. To je bil prvi važnejši turnir za mladega Perlesa. Zaigral je proti svojemu starejšemu kolegi z izredno borbenostjo; eicer je izgubil s 6:4, 6:4, toda igra, ki jo je pokazal, mu daje legitimacijo za skorajšnji vstop med najboljše. Izmed mlajših je dosegel mladi Perles najboljše uspehe v kategoriji gospodov B tretje mesto, in enako pri srednješolcih, kjer je podlegel šele odličnemu Milavcu. Z vestnim treniranjem bo kmalu dosegel lepe uspehe. Tudi drugi junlor Bogataj se je dobro držal, posebno priznanje zasluži njegova igra proti dr. Bleiweisu. V semifinalu je šivic porazil Banjaia s 8:6, 3:6, 6:2. Banjal je s svojo »edinstveno« igro trd oreh; to je občutil šivic v prvem, še bolj pa v drugem setu; šele v tretjem, ko je pokazal vse svoje tehnično znanje, je zmagal. Smerdu je zmagal nad dr Bleiweisom po dveurni borbi s 6:2. 2:6, 7:5 in se plasiral za semifinale z Ban-kom. Toda Banko je moral predčasno zamenjati raket s puško in tako je Smerdu prišel bez boja v finale, ki ga bo igral s šlvicem v ponedeljek. V kategoriji B je bil zmagovalec Mlla-vec z zmago nad Zajcem 6:1, 6:4. Njegova igra je zelo sigurna, ima zelo izenačene udarce, toda za večje uspehe bo moral postati boli ofenziven. Naj omenimo tukaj. da je dosegel Milavec na prvenstvu Juniorjev dravske banovine tretje mesto. Posebno se je opazila Milavčeva nekoristna igra proti Banjaiu, kjer je izgubil s 6:1. 6:1. V doublu sta bila zmagovalca šivic in dr. Bleiwelss nad parom Dacar- Banko. Prvi set sta dobila šivic—Bleiweiss, drugi nasprotnika. šole v tretjem sta zmagala zmagovalca. Odlično je igral Dacar, ki je pa imel v nerazpoloženem Banku slabega partnerja. Prvenstvo srednješolcev še ni končano in bo finale med Ilirijanoma Lukmanom in Milavcem. Tehnični rezultati (važnejši): A) Drnovšek—Lajovic 6:4, 4:6, 6:4; Ba njai-Koželj 6:3, 6:3; Smerdu Pi-^r 6:1, 6:0; dr. Bleiweiss —dr. Murko 6:0, 6:2; Dacar—Ravnikar 6:1, 6:3; Gaberc Grošelj 8:6, 6:0; šivic—Pire 6:1, 6:4; Luk-man—Perles 6:4, 6:4; Banjal—Milavec 6-1 6-1; dr. Bleiweis Bogataj 6:4, 6:0: Dacar—Zaje 7:5, 6:2; Šivic—B^njai 8:6 8:6, 6:2; Smerdu-dr Bleiweis 6:2, 2 f< f* B) L kolo: Grošelj—Ravnikar 1:6, 2:6; Nagy—Bogataj 3:6, 6:4, 6:4; Pintar—La-jovic 6:1, 6:1; Pire—Bizjak 6:1, 6:2; Gaberc—dr. Pavšič 6:1, 6:2. IL kolo: Zaje— Juvanc 6:3, 6:3; Gaberc—Pire 6:1, 6:2; Zaje—Dernovšek 8:6, 6:3; Milavec—Koželj 6:1, 6:0; Zaje—Murko 6:3, 6:3. Finale: Milavec—Zaje 6:1, 6:4. Srednješolci: Razboršek—Rlchter 6:1, 6:2; Juvanc—Bogataj 6:3, 7:5; Dernovšek—Zivič 6:0, 6:0; Kališnik—Pire 6:3, 6:2; Milavec—Korun 6:0, 6:1; Lukman— Razboršek 6:3, 3:6, 6:3; Perles—Kališnik 6:4, 7:5; Grošelj je predal Milavcu brez boja. Semifinale: Milavec—Perles 6:0, 6:2; Luckman—Dernovšek 6:2, 6:2. Finale bodo igrali v ponedeljek popoldne. S. V nekaj vrstah Nekaj pravniških dogodkov Minuli petek je zagrebški športni klub Ilirija slavil svojo 301etnico, pri kateri priliki je bil na igrišču Gradjanskega odigran večji nogometni turnir, v katerem pa vsaj najboljša moštva niso nastopila kompletna. V prvi igri je Tipografija zmagala nad Croatijo z 1 :0, nato je Concor-dija porazila moštvo slavljenca Ilirijo s 6:0, v glavni igri pa je slednjič Gradjan-ski odpravil Haška s 5 :3 (3 :1). Na praznik popoldne sta imeli juniorski ekipi ljubljanske Planine in zagrebškega Marathona — tudi v Zagrebu — atletski dvoboj, v katerem je Planina zmagala s 66 :37 točkam- Ta uspeh je tem lepši, ker gostje v nekaterih disciplinah niso mogli postaviti najboljših moči. JAS nI proti reorganizaciji JAS nam je poslal v objavo daljše obvestilo v zvezi z znano akcijo zagrebškega atletskega podsaveza, da bi se sklicala izredna skupščina, na kateri naj bi se ustanovili trije samostojni savezi glede na novo politično stanje v državi. Atletski savez pravi, da sklicanje takšnega občnega zbora za enkrat ni potrebno, ker še ni objavljena uredba o prenosu pristojnosti iz ministrstva za telesno vzgojo na posamezne banovine in se zato tudi v novih pravilih pristojnost posameznih savezov ne bi dala točno opredeliti. Dalje naglaša JAS, da je bila na zadnjem občnem zboru že tako sklenjena sprememba pravil, ki jih zdaj izdelujejo člani upravnega odbora. Ta redni občni zbor mora biti najkasneje v decembru letošnjega leta in na dnevnem redu mora biti tudi točka glede spremembe pravil. Glede na to smatra savez, da ni treba zaradi spremembe pravil v presledku dveh mesecev in pol sklicevati kar dva občna zbora. V ostalem se atletski savez niti najmanj ne upira spremembi pravil in ustanovitvi posebnega hrvatskega atletskega saveza. če bo tako sprejeto v novih pravilih, temveč smatra tudi sam. da je taka sprememba zaradi nove politične situacije potrebna in koristna. M i| SK Reka. Juniorji ln I. moštvo naj dvigajo opremo od pol 9. do 11. v na« gar- robi. SK Ljubljana. Za danaSnjo llgasko tek- nn ie določena znižana vstopnina za vo jake in dijake. Od starega kolesa do novega bicikla Ker se cesta noče poboljšati, se imra Izpopolniti kolo, da bo vožnja prijetnejša Ako pustimo ob strani Zedlnjene države, kjer gospoduje na cesti avtomobil, potlej nam pokaže statistika, da Je prevozno sredstvo, ki ae na svetu največ uporablja kolo. Niti železnica niti ladja niti avto ne prepeljejo dnevno toliko ljudi kot neznatni bicikel. Milijoni in milijoni biciklov teko v belih, žoltih in črnih deželah. Vsak dan prevozijo milijarde kilometrov. Nobeno prometno sredstvo ni tako vsestransko preizkušeno kot kolo, ki enako pohlevno odvija svoje kilometre na gladkih cestah iz betona in asfalta kakor na razritih poljskih potih, gozdnih stezah ter celo po neuhojenem terenu. Prav to je tudi vzrok, da so si kolesa tako podobna med seboj. Čeprav nosijo znake najrazličnejše pro-venience, so si v osnovi svoje konstrukcije podobna kakor Jajce Jajcu. Človek bi zaradi tega sodil, da je kolo v sedanji klasični obliki že tako dognana tn ustaljena priprava kakor n. pr. žlica, ld se tudi ne bo več izpreminjala. Primera z žlico seveda precej šepa. Cez žlico, kakršna Je, se namreč nihče ne pritožuje, razen če mu je prevelika O kolesu pa tega nikakor ne moremo trditi. Poslušajmo samo naše kolesar 1e: delavce in nameščence, ki jim je kolo življenjska potreba v Izvrševanju njihovega poklica. Zabavljanja nI ne konca ne kraja Vse bi šs šlo — pravijo — če le ne bi tako neznansko tresla Kolo ln naše nebogljene ceste pač še ne bodo tako kmalu prijatelji. Nekatere biciklov« vilice, okvir ta nekatere uboge človeške kosti bodo še postale žrtev cestnih kotanj preden bo naše cestno siromaštvo premagano. Dotlej pa hi si človek žele! vsaj malo olajšanje. Ko bi bilo vsaj sedlo malo mehkejše, da ne bi kotanje človeka tako neposredno, tako neusmiljeno suvale pod križ. Kateri naš kolesar nI imel fes kdaj tihe želje, da M Imelo kolo kake vzmeti, tako nekako kakor pri avtomobilu, da bi lepo ziba je teklo po cesti ln ne kakor zdaj, ko človeka stresa do poslednje mišice ta kosti. Da, da, te vzmeti. Koliko poklicanih in nepoklicanih si Je z njimi že belilo glavo pa nihče ni uspel. Vsi osnutki kolesa s pro-žinami na oseh so imeli poleg prijetnega mehkega teka toliko nedostatkov, da se niso mogli uveljaviti. Ampak na svetu Je zmerom tako, da vsaki stvari, ki Je resnično potrebna, enkrat napoči čas in lepega NačeJništvo sokoia«egm društva Ljubljana—Šiška sporoča, da se prične z 1L septembrom L L redna telovadba v telovadnici po sledečem razporedu: sreda ta petek: moška deca od 13. do 19. ure, moški naraščaj od 19. do 20. ura, člani od 20.30 do 22. ure; tPrek ta četrtek: ženska deca od 18. do 19. vre, tenslkl naraščaj od 19. do 20. ure, Sanice od 20. do 2L ura. Vpisovanje bo pred prKetkom telovadbe posameznega oddelka in to do 1. oktobra L L K ded se sprejmejo od 6. do 14. leta, k naraščaju od 14. do 18. leta, k članom pa od 18. leta dalje. Sokol Ljubljana—Siš*a opozarja svoje članstvo, da so uradne ure vsak četrtek od 18. do 20. v pisarni v Sokolskem domu. Med tem časom lahko poravna vsakdo svoje obveznosti, ki jih Ima do društva in dobi zaželene Informacije. Uspešno sokolsko delo čete t Rakovcu v škopljanskl župi nam priča, da al je so-kolstvo v nekaterih krajih naše domovine zastavilo v okviru sokolske Petrove petletke zares izredna dela. Ta četa gradi za svojo vas vodovod. Zajela je skoraj dva kilometra od vasi izdaten studenec in namerava zgraditi sredi Rakov ca tri vodnjake, ki jih bo napajal zajeti studenec. Članstvo brez razlike dela po dva dni v tednu pri gradnji vodovoda, ki bo še letos dovršen. Kolike Je Sokolov ▼ Pragi? Na to vprašanje nam daje pojasnilo zadnji tiskovni bilten Češke Obce Sokolske v Pragi. Na območju velikega praškega mesta deluje danes 54 sokolskih društev ki štejejo skupno 69.038 pripadnikov. -povedL — Pariz 19.50: Plošče. — 20.30: Zvočna igra. — 23: Lahka glasba. Ponedeljek, 1L septembra LJubljana 12: Tz operete »La Mascottec (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napo-vedL — 13.20: Lahka godba orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Zastrupljen Je v obratih ln obrtih (dr. Joža Herfort). — 18.20: Plesna glasba s plošč. — 19: Napovedi, poročfla. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: O starodavnem mestu Sen ju. — 20: 2e poje tovsSdL rog (pisan glasbeni večer). — 21: Koncert ruske glaSbe (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe s velesejma. Beograd 18.30: Narodna glastoa. — 20: Orkester ln pevci. — 20.30: Violinske tn klavirske skladbe. — 22.20: Ples. — Za-greb 20: Violinski konoert — 20.30: LaJv-ka glasba. — 21.30: ManctoHnski kvartet. — 22.20: Lahka gocfba. — Praga 19.15: Pester spored. — 21: OritestralM koocert. — 22.15: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava 20: Program po napovedL — flja 18: Lahka godba. — 19: Petje. — 19.30: Simf. koncert — 21.30: Lahfca ta plesna nnuzflca. — Donaj tn vse drnge nem šfce postaje: program po napoved! — Pariz 20: Vlolinške skladbe in plošče. — 20.30: Radijska nevlja. — 21: Komorna Bo Ja Mi pesnik Ptron nekoC v družiš pil neki si Je dovod nekoliko sar- kunivrv ki ntoo bih na mesto. Dama Js dejala: VMett Js, da ste konj.« Piron se Je dvignil cd mize s servieto v roki »Kam hočete?« ga Je vprašala dama. — »V Hlev.« — »Tam ne boste potrebovali vlofce,« mn Je dejala gostiteljica. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Križanka št 100 obrambna organizacija; 17. južno drevo, — znak časti in slave; 19. junak dr. La-hove starokorotanske povesti; 21. spravl-šče krume; 22. pesnitev; 24. manj ko celota; 25. srednjedalmatinski otok; 27. gradbeni material; 28. povratni zaimek, tudi kemični znak za prvino; 29. drevo tudi kraj v kamniškem srezu; 31. nealkoholna pijača; 34. razdobje, tudi dojenčkovo oglašanje; 35. del rudnika; 86. prldobltveno delo tudi zabava; 37. zver, tudi začaran krog; 38. ptič; 39. gozdič tudi znameniti Ilirec (• 1809 t 1872); 40. preprosto orožje; 48. evropska valuta; 45. pijača starih Slovanov; 46. hranišče medu; 47. ploskev, na katero nas priklepa težnort; 48. kemična prvina-halogen, razkužilo; 80. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno prvino; 5L ptica; 58. moško krstno ime, vladar evropske države; 55. skupina skozi puščavo potujočih; 58. rodna zemlja, tudi slovenski tednik; 80. neodrešena zemlja; «1. romarski kraj nad Sušakom; 62. spolna opredelitev živih bitij. Navpično: 1. določeno versflto opravilo; 2. kratica-akademskl naslov; 3. gozdna rastlina; 4. mesto v državi Oklahoma, Ze-dinjene države. Severne Amerike; 5. kraj ln železniška postaja na progi Zidani most—Zagreb; 8. prostor v cerkvi; 7. globina v tekočI vodi, tudi kemični znak za drago kovino; 8. zemlja; 9. ptič, enota, nedoločena količina, slovenski zgodovinar (• 1892.—). slovenski slikar (• 1898.—); 10. kuhinjska nc^oda: 11. kratek opis; 12. ostričr.i poSkodb-«, Midi ena Izmed flgur na Vodoravno: 1. vrnjen glas; 8. pita; 10. Igralnih kartah; 18. rtrendjenje k napred-domjedalmatlnski otok; 15. naša narodno- ku; 14. oblastveno naložena dajatev; lfi. — - - 1 glasbilo — brenkato; 18. velika gospodar- ska prireditev, 20. moroka riba; 23. nagradna posoda; 25. del telesa; 26. rtašO-ca; 28. nebesna stran, 30. spopad za prevlado; 32. delitev krhkih snovi, planina, tati kraška vlsokoravan v Bosni; 83. pra- lzhodišče, nočna ptica, kraj v kamniškem srezu, tudi gornjedahnatlnskl otok ta kraj na njem; 34. zgib vodne površine; 39. ruski pisatelj ta dramatik (• 1868, t 1936.), po njem meeto v Rusiji; 40. posledica Izrednega uveljavi Jen Ja; 4L naravno gibalo; 42. vodna cvetica; 44. dovenskl sllkar-Impreslonlst (• 1899.—); 4«. Obrtnik; 49. mladenka; 5L ribja koščica; 52. pripadnik Izumrlega slovanskega plemena; 53. smer gibanja; 54. prestolnica evropske države; 58. rimska men ta bakren novec, Igralna karta, f"** na Igralni kocki, tudi keml-ftnl m»ir sa prvino; 57. ploskovna "era, tudi mak sa žlahtni pita; 58. pritrdilnica; 59. nikalnica, tudi kemični znak sa žlahtni plin. Rešitev križanke št. 99 Vodoravno: 1. plamenlca; 8. sever; 9. ep; 11. Rab; 12. da; 13. pola; 15. obed; 17. enu; 18. obe; 19. loka (Loka); 21. gram; 22. 11; 23. vir (Vir); 25. ri; 26. napev; 28. ambrozija. Navpično: 1. prepelica; 2. as (As-arzen); 8. mera; 4. Eva; 5. nebo; 6. lr (Ir = iri-dij); 7. akademija; 10. pomol; 12. Debar; 14. luk; 16. bor (Bor); 20. Avar; 21. grez; 24. lpo; 26. Nb (= nlobij); 27. vL Položaj na zapadli Dočim so borbe na poljsko-nemškem bo- I v Rejkjavik na Islandu. 6. septembra je ob- 1«0A1< *• M I M — ii _ 1_______ > <<1 I n rt /4 M «-<1 A l-itJMla^KiAiil ----'---* 1_ jišču v polnem teku ter se razvijajo od dne do dne v večjem obsegu, beležijo poročila z zapadne fronte le lokalne spopade ter topovske dvoboje. Izgleda, da je še vedno v teku koncentracija angleških in francoskih čet in da jc okoli nje za sedaj prvenstveno osredotočena pozornost vrhovnega vojnega vodstva zapadnih velesil. Kdaj bo končana koncentracija francoskih čet, ki dobivajo močna ojačenja iz Afrike, in prevoz angleškega ekspedicijskega ko-ra, ki šteje 20 motoriziranih divizij, ni mogoče reči. Prav tako je neznano, kje se bodo zbrale glavne vojne sile Francije in Anglije. Francoska vojna poročila so o poteku operacij na zapadni fronti zelo redkobesedna in pravijo, da se razvijajo vojne operacije na kopnem, v zraku in na morju ijormalno, kakor je bilo določeno v načrtih. Po poročilih francoskih in angleških vojnih poročevalcev se zadovoljuje francosko topništvo za sedaj z obstreljevanjem cestnih in železniških križišč za nemško utrjeno črto. Najtežji pritisk izvajajo Francozi na trikot med Renom in Moselo, kjer računajo, da je nemška utrjena linija še neizgrajena. Ni pa izključeno, da je smatrati operacije v tem predelu samo za demonstracijo in da bodo združene angleško-francoske vojne sile nastopile na kakem čisto drugem kraju k odločilnemu udarcu. Zanimivo je, da nemško vrhovno poveljstvo še vedno molči o položaju na zapadni fronti in da je izdalo še 5. septembra, ko je bil topovski dvoboj med obema frontama v polnem teku, lakonsko poročilo, »da doslej še ni bil na zapadu izstreljen niti en topovski ali puškin strel.« To stališče vzbuja različne komentarje. Vojno v zraku na zapadni fronti so otvo-rili Angleži z demonstrativnimi poleti nad nemškim ozemljem v nočeh od 3. do 7. septembra. Pri teh poletih so zmetala angleška letala okoli 10 milijonov letakov s Chamberlainovim pismom na nemški narod. Kolik bo moralni uspeh teh propagandno demonstracijskih poletov, bo pokazala bodočnost. Poznavalci prilik v Nemčiji trdijo, da gospod Chamberlain precenjuje moč svoje besede. Angleški pomorski letalci napadajo nemške utrjene vojne luke Wilhelmshaven, C!uxhaven in Kiel. Naloga angleških bom-barderjev je bila zelo težka, ker so morali leteti nad nizom utrjenih Friziških otokov ter napasti glavne nemške vojne .luke, ki razpolagajo z močno protiletalsko obrambo. Angleži poročajo, da so letala uspešno izvedla svojo nalogo in trdijo, da so m. dr. potopili nemško 10.000 tonsko moderno križarko »Gneisenau«. kar Nemci de-mantirajo. Angleži priznavajo, da so pri poletu nad nemške vojne luke izgubili 5 letal. Nemci zatrjujejo, da so sestrelili 8 angleških letal in da je bila škoda po bombardiranju neznatna. Dne 5. septembra so napadla združena angleška in francoska letala Hamburg in Aachen, kjer so bombardirala industrijske objekte, poljski letalci pa so napadli Berlin in ponovili svoj napad na nemško prestolnico tudi 6. septembra. Nemci izjavljajo, da poljskih letal nad Berlinom sploh niso videli in da zato ni govora o njegovem bombardiranju. Nemško letalstvo je poseglo na zapadu t borbo šele 6. septembra s poletom nad angleško vojno luko Southampton in nad Pariz. Oba poleta sta bila odbita v ognju protiletalskega topništva. O teh poletih Nemci še niso izdali nobenega poročila. Sovražnosti na morju so se pričele takoj po objavi vojne med Francijo in Anglijo na eni ter Nemčijo na drugi strani. Prva žrtev je bil angleški parnik »Athenia«, ki se je vračal v Zedinjene države s potniki, ki so zapustili Evropo. Angleži zatrjujejo, da je bila »Athenia« torpedirana od nemške podmornice, Nemci to odločno zanikajo. Vprašanje krivde je v tem slučaju posebno važno, ker je izgubilo več deset ameriških državljanov svoje življenje. Naslednje dni so angleške vojne ladje potopile več nemških trgovskih ladij, ki se niso mogle pravočasno zateči v nevtralne luke. Veleparnik »Bremen« se je zatekel javila angleška admiraliteta zanimiv komunike, v katerem sporoča javnosti, da ne bo dajala informacij o borbi proti nemškim podmornicam. To pa zaradi tega, da tako ne odkrije položajev, na katerih se nahajajo angleške vojne ladje. Kakega večjega spopada med angleško in nemško vojno mornarico ni pričakovati, ker se je nemška mornarica umaknila v i 15 in 16. Izkušnje svetovne vojne sigurno govore proti prenagljenim in premalo pripravljenim ofenzivam na zapadni fronti in sto tisoči grobov na Som mi in Ver-dunu kličejo k opreznosti Izkušnie svetovne vojne pa tudi dokazujejo, da imajo ofenzivne operacije vse izglede na uspeh, j če so dobro pripravljene in materialno osi-| gurane. Pod silo koncentričnega ognja to-| pov so se zrušile trdnjave, o katerih so voj-| ni strokovnjaki trdili do njihovega padca, da so nezavzetne. Čim bodo angleške in francoske čete pričele z resnim in premiš- ljenim pritiskom na nemško zapadno fron svoja utrjena in z minami zavarovana pri- ! to, bo vrhovno poveljstvo nemške vojske stanišča v Kielu ter na izlivih Wesere in j prisiljeno poslati na to boiišče svoje naj- Labe, kolikor se sploh ni preselila v Bal- i boljše čete. ki so sedaj polno angažirane tiško morje. Postopanje nemške mornarice | na poljskem bojišču. Francoski strokovnja- je povsem logično, saj nazpolaga samo z i ki trdijo, da nemške utrdbe na zapadu, ki 200.000 tonami, dočim ima sama angleška j jih branijo sedaj po večini samo rezervi- mornarica 1,500.000 ton. Čim hujši je pritisk nemških armad na poljsko vojsko, tem bolj se pojavlja vprašanje, kako bosta Anglija in Francija dejansko podprli poljski narod v njegovi neenaki borbi. Po dosedanjem poteku vojnih operacij na Poljskem je gotovo, da se vrhovno vojaško vodstvo zapadnih velesil ne bo moglo dolgo držati dosedanje taktike in čakati na nadaljnji razplet dogodkov, ako resno misli na Poljsko in — sebe. Položaj na Poljskem je danes tak, da poljski narod ne bi mogel prenesti moralne preizkušnje, ki so jo prenesli Srbi v letih 1914, sti, niso odpornejše od utrdb na Hinden-burgovi odn. Siegfriedovi črti ob koncu svetovne vojne. Temu nasproti izjavlja maršal Goring, da so stokrat boljše. Vsekakor je pa res, da je tudi napadalno orožje, s katerim razpolagata angleška in francoska vojska, danes mnogo izdatnejše, zlasti moderna francoska artiljerija s svojimi 35 cm možnarji. Zadnja poročila nakazujejo, da sta se Anglija in Francija odločili za energičnejšo akcijo na zapadni meji, kakor tudi, da se jima bo Nemčija postavila z vsemi silami po robu. D. V. Šolski nadzorniki bodo zborovali Prva glavna skupščina bo v Beogradu Združenje šolskih nadzornikov za kraljevino Jugoslavijo je bilo ustanovljeno v prvi polovici tekočega leta. Upravičeno ga zato prištevamo v vrsto najmlajših stanovskih organizacij. Novo združenje si je postavilo za smoter izpopolnjevanje naše narodne šole in prosvete in vzdrževanje tesnih vezi s sorodnimi organizacijami. Mimo tega bo novo združenje skrbelo za pravni, moralni in materialni položaj svojega članstva. Združenje šolskih nadzornikov bo i>o številu članstva precej skladno s številom srezov, ker je običajno, da se šolski okraj krije upravno s političnim. V dravski banovini bi potemtakem štelo novo združenje 34 šolskih nadzornikov, morda nekaj več, ako upoštevamo, da morejo biti člani novega združenja tudi banski in mestni šolski nadzorniki. Novo združenje je imelo dpslej le začasno glavno upravo, kar pa se bo izpremenilo s prvo redno skupščino, ki bo v dnevih od 13. do 15. septembra v dvorani ogledne šole kralja Aleksandra I. v Beogradu. Skupščina bo začela svoje delo 13. septembra. ko se bodo sestali člani začasne glavne uprave k posvetu, ki mu bodo prisostvovali tudi predsedniki in delegati sekcij. Svečana otvoritev skupščine bo naslednji dan. Med drugim pride na vrsto poročilo o delu za osnovanje Združenja šolskih nadzornikov. Poseben referat o pravilih bo imel g. Borivoi Josimovič, šolski nadzornik iz Beograda. Razpravljali bodo nadalje o Izdajanju lastnega glasila in bo govoril o tej zadevi šolski nadzornik iz Zemuna g. Trajka Mihajlovič. Udeleženci skupščine se bodo ta dan odpeljali z avtobusi na Avalo, kjer bodo položili na grob neznanega junaka venec. Posebna delegacija bo položila venec tudi na grob kralja Zedinitelja na Oplencu. Zadnji dan skupščine se bo razpravljalo o poročilih raznih odborov, nato pa bo izvoljena glavna uprava. Ministrstvo za promet je naprošeno, da dovoli 75odstotni popust pri vožnji na vlakih. Za novo združenje je zanimanje tudi v vrstah našega učiteljstva, zlasti še, ker so bili doslej šolski nadzorniki člani JUU. Odnosi med JUU in novim nadzorniškim združenjem bodo povsem normalni, prisrčni. Jugoslovensko učitelj stvo je nasproti sorodnim združenjem že o priliki glavne skupščine v Sarajevu zavzelo svoje stališče, naglašujoč, da hoče v medsebojni solidarnosti učvrščati skupne interese. JUU želi zgolj, da so pogledi šolskih nadzornikov do združenja povsem korektni in objektivni, da se ne mešajo v zadeve učiteljske organizacije, kadar se pQiavljaio v JUU struje ali skupine. V ostalem jugoslovensko učitelj stvo spoznava korist in potrebo novega združenja ln pozdravlja njegovo ustanovitev trdno verujoč, da bo delovanje obeh organizacij čisto skladno glede na skupne smotre. Ignac Koprivec: Romarji vežejo svoje cule Ignac Koprivec, mlad pisatelj iz Slovenskih goric, je tudi čitateljem »Jutra«■ dobro znan po svojih podlistkih iz življenja v Prlekiji. V kratkem izide njegova knjiga >Kmetje včeraj in danes««. Gotovo bo knjiga, ki bo obsegala okrog 300 strani z 12 ilustracijami in bo polna v odličnem slogu opisanega življenja naših preveč pozabljenih Slovenskih goric, vzbudila v naši javnosti tisto pozornost, ki jo zasluži. Iz knjige priobčujemo naslednjo črtico: Gosp6da se vrača z letovišč. Srečnih obrazov zapušča kopališča in zdravilne vrelce ter odhaja na svoje domove sveža in spočita. Kopališki hoteli se praznijo. Godbe po parkjh so utihnile, plesne dvorane so postale tihe, življenje po razkošnih palačah je zamrlo. Le tu pa tam se še čuje skozi okno kakšnega nadstropja glas radijskega aparata, ki z vsemi močmi golta ob- rabljeno melodijo. Mir lega na kraje, gluhi mir, ki ga nosi na svojih perutih jesen. Po kmetijah v Slovenskih goricah Je postalo nemirno. Kakor vroč val Je planila med hrame misel, da je zdaj nastopil tisti čas, ko al tudi kmetje lahko privoščijo trohico oddiha Ko si še oni lahko ogledajo kraje Izven svoje fare ln si dovolijo par veselih ur. Vse leto jih je delo tiščalo k tlom, da so nase pozabili, zdaj pa je delo povečini opravljeno. Polja so dala, kolikor so mogla, le ajdo, ki je zdaj v najlepšem cvetju, bo še treba pcžetl ln omlatitl, koruzo bo še treba oličkati, na-grabljati steljo, posejati ozimino, napraviti prahe, pa bo zima Kdo izmed ljudi, ki so rili vse leto po zemlji sključeni v dve gubi, da so se jim hrbtenice ukrivile, da jim je koža na pesteh postala podplatu podobna ne zahre-peni v tem času, ko je nastal med delom presledek, po majhni izpremembi, po potovanju? — Ali človek si pač privošči od- dih razmeram primerno. Tudi kmet bi si nad ogledal morje. Rad bi položil svoje trudne, izgarane kosti v čudodelno vodo Kakšnega zdravilišča rad bi se ogrel na sončnem bregu opevanih jezer in se okopal v hladni vodi, čolnaril ter se naslajal ob čudovitih melodijah kopaliških muzLk, zakaj tudi kmet ima smisel za lepoto, ali ne gre. Od zaslužka čez vse leto mu je ostalo komaj toliko, da si privošči romanje na božjo pot. Mali šmaren velja že od nekdaj kot najpripravnejši čas za romanja kam dalje. že davno so duhovni gospodje raznih krajev izvohali željo kmeta po potovanjih, po izletih in so ustanovili božje poti. Ta čas je pač najprimernejši za pobiranje milodarov. Kmet je prodal sadje, odvečno žito in ima v žepu več denarja kot sicer pa vrže na oltar v romarski cerkvi večji novec kot bi ga vrgel mesec dni pozneje. Dan pred Malim šmarnom življenje po vaseh vzvalovi. Obrazi ljudi postanejo drugačni kot so bili prejšnje dni. Ne da bi legla nanje pobožnast, odsev mistike, ne, to je nekaj drugega, veselega, razposajenega in razigranega kar je daleč od verskih občutkov, kakršnih bi morala biti polna duša ko gre človek na božjo pot. Že tri tedne se je pletel med mladino pomenek o božji poti, ali ne glasno in javno temveč ponoči, ko je fant klical pod oknom svoje dekle. Oh, ti trije tedni so bili polni upov ln velikega pričakovanja polni sanj ln razburkanega valovanja krvi. — Mati je pazila na dekle, in če jo Je fant še tako prosil, naj ga spusti k sebi spat, nI mogla zdaj pa je tu dan, ko bosta pod pretvezo pobožnosti šla skupaj na božjo pot. kjer ni pazljivih mater, ki zvečer zaklepajo vrata sobe, v kateri spi dekle. 2e pred poldnem se Zbirajo ljudje na vasi. Ti, ki gredo v Ruše se zbero v eni vasi, oni za Gčrico, za Maribor, Ptujsko goro in Svete gore pa v drugi. K Sveti Trojici gredo romarji šele popoldne. Ko so zbrani vsi, poklekne vižar, ki nosi velik križ, pred kapelo. Odmoli vero, začne z rožnim vencem nato pa vstane m gre. Romarji se strnejo za njim v procesijo. Prvi gredo moški. Nekateri se opirajo na dežnike, drugi na palice, v levicah pa nosijo vsi težke cule napolnjene s svinjino, črnim kruhom ln suhim sirom. Vsak nosi seboj hrano za tri dni, v žepu suknje pa mu čopota v steklenici žganjica, ki jo požre med molitvijo, ko je požirka potreben. Za moškimi se razvrste ženske: starice, ki komaj hodijo, resne gospodinje, ki se gredo zahvaliti Materi božji za srečo pri živini ter dekleta, ki butajo druga drugo s komolci ln gledajo po svojih fantih, ko-rakajočih spredaj. Tudi ženske nosijo seboj dežnike. Povečini jih Imajo položene čez ramena Na njih nosijo cekarje, Iz katerih gledajo slatlnarji napolnjeni s šmar-nlco, nekatere pa si obesijo nanje tudi čevlje. Kakor veriga kobilic se vleče procesija mod vasmi. Romarji molijo, pojejo, pijejo, se šalijo ln ko pridejo v bližino cerkve, ki stoji ob poti, po kateri gredo, začne v cerkvi zvoniti. Vižar pelje procesijo v cerkev, kjer romarji nekaj časa molijo, pojejo potem pa gredo okrog oltarja k darovanju. Vsak romar mora vreči na oltar kak denar: dinar ali več, kakor se mu pač zdi Tako napravijo prt vseh cerkvah, mimo katerih jih pelje cesta Kadar je čas obeda odloži vižar križ ter se usede v senco. Za njim posede po travi ostala procesija Moški razvežejo cula ženske odgraejo cekarje, vonj po žganjici napolni ozračje, taan pa tam tudi kak romar zaspi Proti večeru prihajajo procesije k bož-jepotnim cerkvam kjer zvoni ln potrkava da človek ne čuje svojega glasu. Par metrov pred cerkvijo počaka duhovnik procesijo, jo požegna, napravi nad njo križ nato se ji pa postavi na čelo ter jo pelje v cerkev kjer je zopet darovanje. Tu dado romarji na oltar, kolikor le morejo. Zgodi se, da kakšna procesija daruje par sto dinarjev in romarske procesije prihajajo v cerkev druga za drugo po par ur. Zvečer se vrši za romarje, ki imajo radi tudi nekoliko zabave, najvažnejša stvar. Ko zagrne cerkev mrak. se začne rimska procesija Pri tej sodeluje navadno vsa mladina. Sto in sto ljudi si kupi bakla Prižgo si jih ter se u vrste v procesijo, na čelu katere je v žar, ki mu pripada čast voditi rimsko procesijo. Dekleta se okrase z venci lz rož, zbero se v skupine in ko naznani vižar začetek procesije, zapoje vsaka skupina svojo pesem. Desetine pesmi je čuti. Mešajo sa med seboj, odrivajo druga drugo, se zapi-kujejo v brezdno zvezdnato noč, ooj bar kel pa osvetljuje zidovje cerkve. Po različnih vi jug ah, iz katerih najde vižar zmerom izhod, hodi procesija pol ure, uro, dokler se ne utrudi. Dekleta so razigrana kri jih peče. Fantje pcjo veselo, od srca kakor malokdaj. Ko pa je vsega dovolj, gre procesija v cerkev. Se kakšne pol ure romarji po jo, potem pa zaspe v cerkvenih stolih, po tleh, oni, ki bi boli radi skupaj, pa gredo ven. Nekaj časa so še vozijo na žegnanjskih vrtiljakih, se zib-ljejo na gugalnicah potem pa se krijejo v parme in v skednje, kjer se tiho »pravijo v sena Zjutraj se šele začne prava pobožnost Pri maši je zopet darovanja Romarji, ki česa prosijo čudodelno svetnico v romarski cerkvi, kupijo v zakristiji iz voska napravljeno podobo, če prosijo zdravja, goveji živini, kupijo voščeno kravo, jo primejo v roke, ki jih držijo sklenjene pred seboj in drsaj e po kolenih morajo iti okrog oltarja ter darovati svoj kipec in še kaj denarja po vrhu na oltar. Večji je darovani znesek, prej je prošnjak uslišan. Kdor ima bolno nogo, kupi to. Kdor želi otroka dobi voščen lik tega. Oni, ki prosijo zdravja zase pa vlačijo po zidu, pod podobo Matere božje z roko ter se mažejo z njo po glavi. Ko je kup likov na oltarju že prevelik, cerkovnik sprazni olta*. Kipce pa zanese v zakristijo, kjer jih znova prodajejo. Do sto ljudi kupi en dan isti kipec, isto kravo, isto roko, ali istega otroka in par sto ljudi drsa vsak dan po zidu pod Materjo božjo, zato Je tam lami en obdrgnjen in obrušen. Na trgu pred cerkvijo pa kri če kramarji v svojih šotorih. In fant, ki Je ponoči okusil ustne svojega dekleta ji kupi pri lectarju veliko srce z lepim napisom, tar ko se bosta vzela in kako dobro jima bo šlo. Popoldne procesije zapuščajo božjepotco cerkev. Oči mladih romaric so rudna, trepalnice nekoliko priprte in starejše ženske zro nanje jezno, zlovešče, kot bi vedele, kaj se je to noč zgodilo. — Tudi one so bile nekoč mlade, tudi one so doživele nekoč na božji poti isto. — V treh dneh Je romanje končano ln va>-s4 po Slovenskih goricah zažive znova staro življenja Vlom v ptujsko zlatarno Vlomilci so odnesli plena za vrednost blizu leo.ooo din Maribor, 9. septembra Mariborska policija Je bila davi obveščena o drznem vlomu, ki je bil izvršen davi okoli 3. ure v urarno ln zlatarno Klngl-Ackerman v Ptuju. Na kraj vloma se je takoj napotil policijski daktiloskop g. Grobin ln po pregledu situacije posnel prstne odtisa Vlom v poslovne prostore tvrdke Klngl-Ackerman je eden najdrznejših v kroniki vlomov na našem področju. Storilci so se vtihotapili v ptujsko gledališče, od koder šo vdrli v okrepčevalnico. Tu so zllkovci napravili v pod veliko odprtino in se skozi njo spustili v delavnico tvrdke Klngl-Ackerman, od koder so spet prišli v pro- dajalno, kjer so ukradli razno zlatnino in srebrnlno v vrednosti 50.000 do 100.OCO din, in sicer zlate prstane, zlate verižice, razne ure, obeske in drugo. Vlomilci so sa spravili tudi na veliko železno blagajno, ki so jo že navrtall ln v kateri so bile razne dragocenosti, vredne okoli pol milijona din. Očitno pa so bili pri tem svojem poslu prepodeni, kajti svojega dela niso izvršili. Zraven blagajne so pustili zlikovd vlomilsko orodje, kar dokazuje, da so morali hitro pobegnitL Po načinu vloma obstaja domneva da so bili na delu poklicni vlomilci, ki so dne 13. avgusta letos izvršili drzen vlom v Ka-covo trgovino v Slovenski Bistrici. Jutri je zadnji dan velesejma Po razburljivih dogodkih v prvih dneh velesejma je prišlo že sredi tedna do po-mirjenja, kar se opaža tudi pri obisku velesejma in je zadnje tri dni sejmišče nudilo že skoro normalno sliko. Zato je pričakovati, da bodo naši kmetovalci današnjo zadnjo velesejmsko nedeljo izkoristili za ogled velesejma in kmetijske razstave, ki je njim pred vsem namenjena, že smo ime. li kmetijske razstave, vendar tako lepe, obsežne, bogate in tako skrbno urejene še ni bilo. Ne samo strokovnjaki in neposredni interesenti z dežele, tudi meščani so polni pohvale. Strokovnjaki, ki so organizirali razstave posameznih panog, radi dajejo pojasnila na vsa vprašanja in obiskovalci odhajajo z zadovoljstvom, poučeni in informirani o vsem, kar jim lahko koristi v njihovem gospodarstvu in gospodinjstvu. Posebno ljudje z dežele naj izkoristijo današnjo nedeljo za ogled kmetijske razsta- ve, ki je za naše kmetijstvo tako važna in poučna Danes imamo na velesejmu po vrhu še tradicionalno tekmo harmonikarjev za ju. goslovansko prvenstvo 1939/40. Dopoldne bo izbirna, popoldne pa glavna tekma Jutri, na zadnji dan letošnjega jesenskega velesejma, bo ob petih popoldne v navzočnosti notarja na sejmišču pred Kregar-jevo gostilno žrebanje velesCjmskih vstopnic za darila. Sloves naših kranjskih čebel Povprečno naši ljudje le malo poznajo razliko med tujo in našo kranjsko čebelo. V vseh delih sveta visoko cenijo našo čebelo zaradi mnogih njenih odlik. Kranjska čebela začne n. pr. zjutraj dve uri prej nabirati med, zvečer pa konča dve url kas- neje 8 svojim delom, kakor čebele drugih plemen. Tudi v hladnejših dnevih naše čebele delajo, oziroma nabirajo med. dočim druga plemena v hladnejših dnevih ždijo v panjih, ter Jim ni mar za delo. Naše čebele so tudi bolj pohlevne ln krotke kakor čebele drugih plemen, družine naših planinskih čebel se vrhu tega hitreje množijo. Vse to je za umnega čebelarja velike važnosti, če hoče imeti donosno čebelarstvo. Največje zasluge za razširjenje slovesa naše kranjske planinske čebele po vsem svetu Ima g. Jan Strgar v Bltnjah pri Bohinjski Bistrici. On pošilja že 36 let naše čebele v vse dele sveta tako v razne kraje Severne in Južne Amerike, v Avstralijo, na Kitajsko in Japonsko, v Rusijo in Južno Afriko. Tako je tudi vlada v Egiptu naročila od g. Strgarja veliko množino čebel, ker so se naše čebele v Egiptu izkazale kot najboljše. Mnogo tudi ne vedo, da je egiptovski kralj Faruk pokrovitelj mednarodne čebelarske unije, njen podpredsed- nik pa je g. Strgar, ki ima že 97 odlikovanj iz vseh delov sveta Pošiljanje čebel na velike daljave Je združeno z velikimi težavami, ako naj dospejo do namembnega kraja žive in zdrave. Znano je da Američani ljubijo rekorde, zato so si tudi lastili svetovni rekord v razpošiljanju živih čebel s tem, da je pošiljka neprestano potovala šest tednov. Na to pa se Je oglasil g. Strgar, čigar čebele so potovale, neprestano osem tednov po sledeči poti: Bitnje — Bohinjska Bistrica — Hamburg — Gibraltar — Sueški prekop — Slngapur — Tokio ln so v redu pri. spele, žive ln zdrave. Poslane ao bile cele družine v panjih krajničih. že dvakrat so pri g. Strgarju filmali Nizozemci življenje naših čebel, kako se z njimi ravna kako jih prevažajo na pašo itd. življenje čebel lahko vidi še danes in jutri vsakdo na čebelarski razstavi na velesejmu v paviljonu »G«. Zato pohitite, da ogledate to redko zanimivost. Pogled na razstavljene hokog Mlekarska razstava na velesejmu Odlikovani razstavljale! Posebna komisija je ocenila razstavljene predmete na čebelarski razstavi in ja priznala naslednje nagrade: 1) Tvrdka Jan Strgar, Bitnje p. Boh. Bistrica prejme za vse razstavljene predmete skupaj zlato kolajno in diplomo — odlično, za razstavljen med, vosek ln izdelke pa srebrno kolajno; 2) Slov. čebelarsko društvo v Ljubljani za celotno razstavljene predmete zlato kolajno in diplomo— odlično za razstavljeni med, modele in stroje pa srebrno kolajno; 3) Klrar Franc, čebelar, Sv. Peter pri Mariboru za razstavljeni med srebrno medaljo z diplomo — prav dobro; 4) Bradaška Matija Kranj, za slikane končnice diplomo — dobro; 5) Kapelj Ivan, kotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa 4, za kotlarske izdelke diplomo— dobro; 6) Grom Ignacij, mizarstvo, Vrhnika, za izdelane panje diplomo —dobro; 7) Mihellč Jože, kleparstvo, Ljubljana Tyrševa cesta za kleparske izdelke diplomo — dobro; 8) Okorn Jože, frkofja Loka, za med, žive čebele, končnice, slike in orodja zlato kolajno in diplomo — odlično; 9) Drobnič Anton, Podgorica, Vi-dem-Dobrepolje, za razstavljeni med diplomo — dobro; 10) Košak Franc, Grosuplje, za razstavljeni med diplomo —dobro; 11) Babtiik Janko, podravna^elj Tobačne tovarne. Ljubljana za razstavljeni med diplomo — dobro; 12) Zelnik Miha, Cerklje pri Kranju, za izstavljeni vosek diplomo — dobro; 13) Freyer RObert. lectarija Ljubljana, za razstavljeno pecivo diplomo — dobro; Splošne pripombe komisije: Med, razstavljen na razstavi je v vsakem pogledu brezhiben in so v celoti prejeli razstavljalci po 100 točk. Vosek, ki ga je razstavil gospod Strgar, je prejel vseh 100 točk s pohvalo za odlčno zunanjo obliko, čebelarski stroji in orodje se odlikujejo po odlični brezhibni izdelavi, razstavljene čebele so pa popolnoma čiste kranjske pasme. Postani in ostani član VogssStcove družbe! Iz življenja rojakov na Nakaznice in letina — Stare korenine umirajo Celovec, 9. septembra O nakaznicah za nabavo življenjskih potrebščin piše »Koroški Slovenec«, da so se med koroškim ljudstvom takoj udomačile. Pravi, da je z uvedbo teh nakazm e izostalo nepotrebno in negospodarsko kopičenje živil in tkanin v nekaterih rokah. Za vku-havanje sadja se dobi sladkor tudi na nakaznice za krompir in sicer v presledkih treh tednov po pol kilograma. Za delavce,, zaposljene pri težkem, zdravje ogroža jočem delu, je odrejeno, da lahko dobijo poleg običajne količine mleka še pol litra dnevno več. Prošnje se naslovijo na obrtni inšpektorat. Poki ene delavske obleke se lahko kupujejo brez nakaznice, tako za monterje in mesarje in podobne poklice. O letini na Koroškem objavlja »Koroški Slovenec« poročilo iz železne Kaple. Korošci so z letino srednje zadovoljni. Najbolj se je izkazala rž, dober bo tudi krompir. Posebno leto imajo koroški čebelarji. štiri leta so obupavali in svojim solnčnim muham dokupovali sladkorja. Letošnjo vigred so čebele bolehale, a poletna letina strdi je dobra, ponekod celo sijajna. Zdaj bo še ajda dala svoje. Ki-logTam medu se prodaja po 3 marke. Precejšnjo nepriliko povzroča koroškim kmetovalcem parkljevka in slinavka. Prepoved točenja alhokolnih pijač je vzbudila med ljudstvom mnogo razumevanja. Posestniki lastnih lovišč so v strahu, da jim bo njihov lov z novo lovsko postavo od- vzet. Vendar vlada v tej zadevi še velika nejasnost in koroški kmetje ne verjamejo, da bi jim vlada odvzela to razvedrilo. Slednjič navaja dopisnik iz železne Kaple, da prihajajo iz Jugoslavije na Koroško če-šče mladi ljudje iskat dela in zaslužka. Vtis, ki ga na domačine napravijo, ni baš najboljši, ker je med njimi mnogo delo-mržnSh elementov. Smrt je zadnji čas pobrala vrsto koroških mož in žena. V Borovljah je umrl v starosti 76 let oče sedanjega župana, posestnik in puškar Jcžef Hambruš. V Lip-eah je umrl Karel Wrulich. Ko se je vračal v Radišah iz rvoje delavnice v tvrdki Stoiser, ga je po neprevidnosti železniških uslužbencev povozila lokomotiva. Zadnjo čast so mu izkazali številni prijatelji in cela grmada svežih vencev je pokrivala krsto. Nadalje je umrl v Radišah 701etnl Tomaž Kriess, po domače Andrejčev oče, čigar šaljivost je bila znana preko radi-ške fare. Bil je obe 16 otrok. V Globasnici je umrla Marija Huterjeva, vzor slovenske koroške mater. V ct. Jakobu v Rožu so pokpali Tavčarjevo. mater iz Velike vesl. To je bila tiha, Skrita mama, ki je vse živ 1 jen je služila svoji družini in je njeno delovanje ostalo tujim očem prikrito. V pod-pečniški fari pa so pokopali pridno Vaz-nikovo mamo. Domači so jo oboževali, sosedam pa je bila vzor dobre zveste mamice in gospodinje. Neumne govorice na Kočevskem Zastrupi j evan j u javnosti je treba napraviti konec Kočevje, 8. septembra Pred kratkim smo poročali, s kakšnimi predstavami o Slovencih prihajajo letovi-ščarji iz tujine k nam in kaj jim nekateri ljudje v mestu še pripovedujejo o razmerah v naši ožji domovini. V sedanjih septembrskih dneh se kakor strupena megla širijo po mestu in deželi nove nemogoče govorice V zaključenih družbah v gostilnah, ob večerih okrog hiš, sploh na vseh koncih in krajih krožijo naj-raznovrstnejše modrosti, ki jih morejo po-gruntati samo čisto skisani možgani in do dna duše pokvarjeni značaji. Te modrosti obsegajo trditve, da Poljaki iztikajo ljudem oči. da mečejo otroke ob zid in kar je še sličnih izrastkov degenerirane domišljije ponorelih tipov Med njimi se odlikujejo zlasti tudi prismuknjene in histerične ženske, ki se zaklinjajo kakor furije. Vse take vesti po večini izvijajo iz trte nekateri vneti radijski poslušalci, ki ves dan napenjajo ušesa. Še nekaj! Te dni se vam priziblje iz Kočevske Reke možak, ki v razgovoru zine, da je pri nas že težko dobiti moko. Pri nas moko, ki jo dobite v vsaki trgovini, kolikor le hočete — brez kart! Kar se tega tiče, naj bi se nekateri rajši ozrli kam drugam, pa se jim bodo odprle oči. V naši državi je zaenkrat še vsega zadosti tudi za take, ki tega ne zaslužijo. Navedene govorice med katerimi je še dosti sličnih, ustvarjajo nerazpoloženje in utegnejo silno škoditi nevtralnosti naše države. Zato bo treba paziti nanje in si jih zapomniti. Slovenske gorice obetajo dobro vinsko letino Lepe cene vinskemu moštu — Kupčija s sadjem je čisto zaspala Gornja Radgona, 9. sept. V vinorodnih Slovenskih goricah odmeva vesela pesem klopotcev in grozdje polagoma dozoreva. Po dolgotrajni suši prejšnjih mesecev je zadnje rahlo deževje precej osvežilo sad, tako da je pogled po razsežnih vinogradih zelo lep. Trsje je obilno obloženo z grozdjem. To leto vinogradi niso trpeli zaradi peronospore, ki ji suša ni dovoljevala razvoja. Letos so škropili povprečno po štirikrat in le v izjemnih primerih večkrat. Tudi toča je to leto prizanesla in vinogradi so ostali polni lepega in zdravega grozdja. Zavoljo ugodnega vremena se pričakuje letos tudi kakovostno dobra kapljica. Rane vrste so že dozorele in vinogradniki že pripravljajo posodo za prvo trgatev, ki se bo pričela prihodnji teden. Skozi obmejno Gornjo Radgono se vozijo dnevno vozovi, naloženi s praznimi sodi in kadmi. katere prevažajo dvolastniki iz sosedne nemške Radgone in od drugod v notranjosti Nemčije v svoje vinograde. Za te dvolastnike in njihove delavce meja še namreč ni zaprta. Ze zdaj je povpraševanje po novem vinskem moštu, katerega bodo dale rane vrste. Sklenjene so prve kupčije po izredno ugodnih cenah 5 do 6 din za liter. Želeti bi bilo, da bi ta cena tudi ostala. Tako bi se naši vinogradniki vsaj nekoliko opomogli ter se rešili najhujših dolgov. Sadna letina pa je letos v teh krajih izredno slaba. Le češplje so ponekod tako obilno rodile, da se lomi vejevje. V zadnjem času je trgovina s sadjem čisto zaostala. ker je meja za izvoz v Nemčijo zaprta. Sicer pa marka stalno pada. kar ne glede na zaprto mejo onemogoča kupčijo. To leto se jasno kaže spet nujna potreba po napravi sušilnic za sušenje in konzerviranje sadia. v kolikor se to ne porabi za jabolčnik, hrušovec in žganje. levi strani s svojimi gostimi trsi bogve kam. Nervoznih klopotcev tod nI slišati nikjer in čričkov, veselih pajdašev Trške gore ,ni slišati širom okrog, kakor da so se iz strahu pred vedno bolj se bližajočo trgatvijo izselili kdosigavedl kam. Bela sv. Marjeta stopa z višave in se bliža vedno bolj in že stoji pred človekom na varni, čudovito zeleni ravninici in se sveti v svojem razkošnem srebru, ki ga je čisto umi-la ploha, ki se je pred pol ure dobrohotno razlila na vse Pohorje. Cerkev je prav čedna in v notranjosti skoraj gotovo prostorna, česar pa nisem mogel ugotoviti, ker je bila zaprta. Stolp ji je vitek, a nI visok in je zgrajen v prijetnem osmero-kotniku. Nedaleč od nje stoje tri kmečke hiše, a so zapuščene in trdno zaprte — ljudje so gotovo potonili nekje med trs-jem, ki mu konca ne dogledaš nikjer. Od cerkve se steza strmo vzpenja kvišku med samimi vinogradi, med žlahtno trto, ki je letos tako bogata kakor menda že dolga leta ne in bo dala najslajšo kapljico tudi za razvajena grla. Na vrhu gorice stoji nekaj hiš, kl iz daljave izgledajo boljše in prostornejše nego hišice, ki se stiskajo na pobočju med drevje, in človek se jih razveseli v mislih, da tu gori gotovo sameva prijetna krčma, kjer se bo pa pameti navžil svežega ln pristnega ritoznoj-ca. A hiše so res prostorne in so videti bogate, toda človek naj še tako oprezuje okrog njih, krčme tod ne najde nikjer in mora šiloma potlačiti vse poželenje ln žejo, kl se je oglasila pri mislih na žlahtno kapljo. A ta nevolja se razprši hitro, kakor je prišla. Tu na vrhu se človek šele prav razgleda po daljnem svetu, kl je razprostrt daleč doli pod gorico, že od cerkve je odprt širok razgled, a tu gori na vrhu se ta razgled izpopolnjuje in se končno strne v prekrasno sliko, kakršne se nisem mogel nadejati. Na severu se od hriba do hriba valovito kopiči zeleno Pohorje, dokler se ne strne s svojimi glavnimi grebeni, vodečimi pod jasno sinjino neba od Slovenskih goric nekam daleč v neznani svet tam na zapadu. Samotna naselja se sončijo tam gori med šumami, njihova belina se ostro odraža od zelenice, ki je skopo razprostrta okrog njih, a za njimi zopet gozdovi, gozdovi brez kraja, da jih še misel ne more preleteti ali prodreti v njihovo brezkončnost in skrivnosti, kl jih napol razgaljajo že iz daljave, a je človek prepričan, da so te skrivnosti varljive, ker jih ne more doumeti. Proti vzhodu hite Slovenske gorice, sprva polahko, a čim delj so, tem urneje hite, da se le komaj za najkrajši hip ustavijo pri svojih cerkvah, pobožno molečih v negibnih sončnih žarkih. A že so daleč, daleč tam doli in nevidne tonejo v modri čad. Pod njimi pa se razteza vesoljno Dravsko polje s svojimi neštetimi vasmi, tam doli se svetlika Ptuj in njegov grad sivi nad njim kakor ptica, ki se je zatekla, pa ne ve ne kam ne kod. če bi človek iztegnil roko, bi se dotaknil Gornje in Spodnje Polskave, kl se stiskata h goricam a sta vendar daleč spodaj. Razločno se vidijo Haloze, ki hite sporedno s Slovenskimi goricami in jih hočejo prehiteti, a jih ne morejo, ker jih za hrbtom ovirajo modre gore — Plešivec, Donačka gora in dolgo Maceljsko gorovje, ki se vleče na hrvaško stran v sivo nedoglednost. Proti jugu je "razprostrta širna ravnina, kjer se neskončno meša s poljem ln polje s šumo, dokler ji Boč in nepoznano gričevje med Konjiško goro in Bočem ne zapre poti. čudovite so barve, ki so nametane po prostranstvu, razprostrtem pod ritoznoj-sko gorico, a pred vsemi prevladujejo tri: temnozelena, svetlozelena in temnomodra, in te tri barve prehajajo druga v drugo in so pomešane s tako skladnostjo, da se j mora človek čuditi. Temnozeleni so goz-! dovi, svetlozelena polja, a okvir jim de-i lajo temnomodre gore, kl jim je Boč poglavar, in v odsevu teh barv se ti mora zdeti sveta Marjeta kakor utelešena legenda, ki se je s svojo belino zatekla sem gor med vinograde, A te legende ne po- zna nihče, ker je nihče noče razumeti, a je tudi ne sluti, ker nosi gorica preveč prozaično ime. Ta legenda pa se ni mogla razviti, ker ni bilo nikogar, da bi jo oblikoval, kakor so trško legendo oblikovali večni starček s kozarčkom v roki, Kette in Pugelj. Na drugi strani gorice se pot spušča nad globokim jarkom strmo navzdol. Nad jarkom se na strmini izza bohotnega sadnega drevja pokaže še nekaj domačij, a onstran jarka se proti Kovači vasi dviga druga gorica, na katere vzhodnem pobočju je tik nad jarkom izpeljana strma cesta, vodeča mimo lepih, v zapuščenost in mir pogreznjenih naselj daleč in visoko nekam v osrčje molčečega Pohorja. Cesta je lepa ln s svojimi drznimi klanci močno spominja na znamenite alpske ceste. A ritoznojska razdrapana pot še zavije mimo šentovca in se v ravnici izgubi med prijaznimi gozdiči, kl od vseh strani obdajajo Devino, stoječo v slikoviti samoti pod vinogradi treh slavnih goric. Legenda sv. Marjete pa je očitna še doli v dolini, čeprav ne govori z besedami, temveč le z živimi slikami, ki jih v iskrenem veselju razkazuje povsod. Te slike nazorno izpopolnjuje znamenje, stoječe v Devini nedaleč od Obersnejeve gostilne. Tam je naslikana sv. Družina, vodi jo sv. Jožef, vidi se, da so na begu lz kraja, kjer jim ni bilo dobro. Sv. Jožef z roko kaže na cerkev sv. Jožefa, ki s svojima stolpoma vabljivo gleda Iznad gozdov s strmega hriba, stoječega tik nad Bistrico, žal, da nam je slikar te slike nepoznan, ker bi nam lahko razrešil vso legendo in pojasnil, čemu sv. Jožef beži pred lepo, v svojo gorico in brajde vso zaverovano sv. Marjeto... Josip Vandot OBISKOVALCI LJUBLJANSKEGA VELESEJMA — OBIŠČITE PAVILJON »GRAJSKA KLET" na veseličnem prostoru, toči se priznano Izborni dolenski cviček, fina štajerska vina vedno sveže pivo. žganje likerje Itd. Posebna špecifaliteta na velesejmu vsak dan sveže domače krvavice ln peče-nice, ob vsakem časa vsakovrstna topla to mrzla jedila, sprejemajo se abonenti. — Vsak dan koncert — Točna ln solidna postrežba, zato ne pozabite in obiščite nas Se vljudno priporoča to vas vabi TONE HUČ, veselični prostor. «>stavračila ..Grajska klet" Naše gledališče DRAMA 10.: Utopljenca. Izven. KOLESA kupite tlobro in po ceni tudi os obroke s* H.SUTTNER, LirNjana > > Brezobvezeu ogledi Aleksandrova 6.' Nedelja, cene. „ . Vesel ln zadovoljen bo zaposUl vsaJc posetnik našega dramskega gledališča drevi po predstavi »Utopljenca«. Delo Jo izredno veselega značaja in izvrstne kreacije posameznih vlog bodo prav gotovo zadovoljile v polni meri vsakega poslušalca. Nedosežni so Cesar Buča, Kralj v vlogi Smole, Levar v vlogi bogataša ter ge. Rakarjeva in Vida Juvanova v svojih žen. skih vlogah. Režiser prof. šest. Cene znižane od 20 din navzdol. Začetek točno ob 20. uri. Ljubljanska drama bo od ponedeljka 1L t. m. dalje pa do sobote, dne 23. t. m. zaprta. V soboto, dne 23. t. m. bo otvoritvena predstava nove sezone in sicer bodo vprizorili Medvedovo tragedijo »Kacija- nar« v režiji prof. šesta. ★ OPERA Nedelja, 10.: Vse za šalo. Izven. Znižane cene. Opereta »Vse za šalo«, že sam naslov označuje vrsto in vsebino dela, ki je imelo lani v Mariboru in v Ljubljani velik uspeh. Vsebina se godi v morskem kopališču »Prazni Dol« v severni Dalmaciji, katerega obišče bogat ameriški Slovenec. V glavnih vlogah: Daneš, Ribičeva, Sancdn, Barbičeva, Peček, Drenovec, Poličeva in drugi. Dirigent Zebre. Cene znižane. Otvoritev nove operne sezone 1939/40 bo v soboto, dne 30. t m. Otvoritvena predstava bo velika Goldmarkova opera »Sabska kraljica«. Delo pripravljata ka-pelnik štritof in režiser Debevec. Stare in nove abonente opozarjamo, da se sprejema abonma za novo sezono še ves prihodnji teden v veži dramskega gledališča. Abonenti se sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 17. ure do vštevši sobote, dne 16. t. m. Cene posameznim sedežem v abonmaju so nizke. Abonenti imajo znaten popust ki možnost plačevanja v obrokih. Prvi obrok pri podpisu abonmaja. Uprava vabi vse stalne posetnike, da se prijavijo kot abonenti. Iz Murske Sobote ms— Proslava rojstnega dne našega mladega kralja. Murska Sobota in vse Prekmurje sta svečano proslavila rojstni dan našega ljubega mladega kralja. Povsod so vihrale naše trobojnice. Prav lepa je bila proslava murskosoboškega Sokola. Soboško prebivalstvo se je zlasti v velikem številu udeležilo tudi svečane seje občinskega odbora Murske Sobote, ki se je sestal po božjih službah v katoliški in evangeličanski cerkvi in židovski sinagogi. Poleg občinskega odbora in številnega občinstva so se slavnosti udeležili tudi predstavniki uradov, društev in ustanov. Ob tej priliki je imel predsednik občine g. Ferdinand Hartner krasen govor, ld so mu sledili navdušeni vzkliki na mladega kralja, kraljevski dom in Jugoslavijo. Godba je zaigrala državno himno. Za zaključek so vsi navzočni še zapeli »Hej Slovani« ob spremljavi mestne godbe. ms— Odpovedane prireditve. Javni letni telovadni nastop Sokola v Murski Soboti, ki bi se moral vršiti 17. septembra, ja odpovedan. Prav tako je odpovedala sokolska četa v Martjancih prireditev, ki je bila najavljena za 10. septembra, ker je več na članstva na orožnih vajah. Zahvala! trgovski samopomoči v mariboru JURČIČEVA UL. 8/L izrekam toplo zahvalo za točno ln Izdatno Izplačilo posmrtnlne po mojem umrlem soprogu JOŠT FRANJU. Obenem si dovoljujem posebno trgovcem priporočati, da pristopijo k tej svoji stanovski instituciji, ki nudi posnuininsko zavarovanje proti malim prispevkom. CELJE, dne 9. septembra 1939. JOŠT MARIJA, vdova po trgovca, s. r. Jnžna Srbija vabi Slovence Jesenski izlet po njenih najlepših predelih Ljubljana, 9. septembra Slovenci prav radi potujejo. Priznati je treba, da poznajo skoro vsak košček sveta, vendar se zdi, da nekateri predeli naše države do sedaj še niso vzbudili onega zanimanja, ki bi ga po pravici zaslužili. Eden teh predelov je gotovo Južna Srbija. Pa končno ni čudno. Potovati sam po krajih, kjer je treba dolge kilometre prevoziti z avtobusom, čakati na zveze tu in tam, kjer se v naprej točno ne ve, če bo prostor v hotelu, kako bo s prehrano itd., to je res predel, ki Slovencev do sedaj ni mogel v večji meri pritegniti. Zato smo prepričani, da se bodo v čim večjem številu odzvali izletu, ki ga prirede vse potovalne pisarne Putnik iz države v dneh od 16. do 25. septembra t. L Zbirališče vseh izletnikov je v Beogradu dne 16. septembra, od koder se potuje z vlakom v rezerviranih vagonih prav do carskega Skoplja. Naprej pa vodi pot po turistično izredno zanimivih predelih: preko Velesa in 'Rabune v Markov Prilep, skozi bogato Pelagonijo v Bitolj, k Pres-panskemu jezeru in preko Resna v Ohrid do Sv. Nauma. Petdnevno bivanje v Ohridu bo nudilo izredno veliko možnost za razne oglede in izlete na katerih bodo mogli izletniki dodobra spoznati dušo naroda v Južni Srbiji. Tudi pot od Ohrida do Skoplja bo nad vse zanimiva Vodila bo preko Struge po dolini Črne Drine v Debar in po znameniti klisuri reke Radike do samostana Sv. Ivana Bigorskega ter v Mavrove Hane, preko Gornjega in Dolnjega Pologa v dolino Vardarja potem pa skozi Gostivar in Tetovo v Skoplje. Cene izleta so zelo zmerne, saj gre Put niku v prvi vrsti za propagando obiska naših domačih krajev. Za priključek do Beograda velja 50% popust. Pričakovati je, da se bodo naši krogi vabilu Putnika v čim večji meri odzvali, čas je. da tudi Slovenci začnemo vračati obiske srbskim bratom, ki leto za letom obiskujejo naše kraje. V goricah pri Sv. Marjeti Slov. Bistrica, v začetku septembra J Minili so časi, ko smo vsako leto v začetku septembra romali iz Rušljina na Trško goro, da se tam poklonimo Materi in Devici, smehljajoči se na oltarju trške cerkve, in brajdam in trtam in zidanicam, ki so bile že vse skrivnostno razpoložene v pričakovanju sladke kaplje, še v soncu zreče po vesoljnem bregu Trške gore. česar se je človek navadil v mladih letih, mu ostane v krvi in ga vznemirja še tedaj, ko mu nevšečna starost nemilo seda za vrat in na grbo. In vsi spomini na veselo Trško goro so razbrzdano oživeli, ko se je pred očmi pojavila v skrajnih pohorskih odrastkih prijetna, s soncem vsa zalita gorica, ki se nad tiho samoto molčečih gozdov in polj udobno razgalja vročemu dnevu. Bolj kakor srebro bela cerkvica gleda koketno v dol ln vabi, da mora človek stopiti tja gor k nji, pa naj so noge še tako opešane in čeprav niti ne ve in ne sanja, kateremu svetniku je posvečena cerkvica tam gori ln kako se Imenuje gorica, ki je tako silno ln prijetno zbudila spomine na Trško Neveste in gospodinje NIKAR SI NE POZABITE OGLEDATI NA VELESEJMU V PAVILJONU »E« POSTELJNE IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME - Kl JIH RAZSTAVLJA TVRDKA F. L GORIČAR — LJUBLJANA kot svoj posebni oddelek za perilo in stanovanjske opreme na sv. Petra cesti 30. Posebnost sedanje razstave je: krasne svilene prešite odeje in plimoji, ter zelo lepo izgotovljeno posteljno perilo z ročnimi deli. Radar rabite posteljnino, odeje, zavese, preproge, tekačegradlza žlmnice, žimo, morsko travo, perje in puh, boste kupili najceneje vedno pri F. I. GORIČAR v Ljubljani, na sv. Petra c. 30. goro, samevajoča nekje daleč tam doli n Dolenjskem. Prvi človek — na pohorskih potih le redkokje in redkokdaj srečaš človeka — pove s prijaznim to dobrodušnim smehlja jem, da je to ritoznojska gorica in njene zaščitnica, ki stoluje udobno tam gori v prebeli cerkvici, je sv. Marjeta sama, ki nikoli še nI pustila svojih trt in grozdov vnemar. Od peščice samotnih hiš, ki pa so mrtve to tihe, kakor da sploh ne stanujejo ljudje v njih, se dvigne hrapava pot v breg. Na levi in desni jo zasenčujejo jablane in zoreče slive, ki so tako polne, da ti veje silijo naravnost v obraz in moraš zobati sladke sadove, pa če hočeš ali nočeš, ta tl nihče ne brani. Na tej poti srečaš le tu pa tam pohlevno, včasih le leseno ln s slamo pokrito hišico, a vse je tako tiho, da skoraj slišiš, kako prikrito in zadovoljno diha vsa prostrana gorica. A že se pred očmi razgalijo vinogradi ln brajde, težko, pretežko obložene z dolgimi presočnimi grozdi, se skoraj v brezkončnost raztegnejo v breg navzgor ln po vsem daljnem pob"*j" gorice, stremeče na PREMOGOVNIK v SLOVENIJI kupi okrog 400 m dobro ohranjenih pločevinastih ventilacijskih cevi (luten) 250 mm ali JOO mm premera. Ponudbe s podatki to cenami pošljite na Slovenski publi citetni zavod, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 2/1. Strokovno zastopstvo n^iholiSib svetovnih znamk: RUDOLF HROVAT Zagreb, Llica 49. Ako hočete najboljše larmonike dobiti poceni, kupite pri nas! Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je dne 5. septembra v 71. letu življenja umrl, previden s svetimi zakramenti predragi oče, gospod JOSIP VRTOVEC posestnik in gostilničar v Vel. Žabljah na Goriškem Pogreb nepozabnega pokojnika je bil dne 7. t. m. na domačem pokopališču. Vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so okitili grob s cvetjem to venci ter posebej še če. duhovnim gospodom, se najlepše zahvaljujemo. Naj počiva v miru! Vel. žablje na Goriškem, Maribor. Žalujoči: Antonija, roj. Vidmar, soproga; Roman, dr. Josip, sinova; Verica roj. Bratina, Anica roj. Rudolf, snahi; vnuki — in ostalo sorodsr.o JAVNA DRAŽBA 6000 m2 zemljišč in cca 1000 m2 stanovanjskih prostorov ta skladišč. Dne 16. septembra 1939 se vrši ob pol 11. url pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi štev. 16 javna dražba nepremičnin vi. št. 618 k. o. Sv. Peter — predmestje L del, pare. štev. 320-2, ki je stavbišče ob šmartinski cesti. Cenilna vrednost zemljišča znaša Din 759.335, najmanjši ponudek pa Din 379.667.50. Varščina po Din 75.934 se položi v tuzemskih državnih papirjih, v drugih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih, veljajočih o tem nalagati novci zavarovancu, v drugih tuzemskih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, ki nudijo po sodnikovem preudarku zadostno varnost — po preudarku sodišča zlasti tudi v vlož-nih knjižicah kake tuzemske hranilnice ali kake tuzemske posojilnice. Varščino je treba položiti ob začetku dražbe v roke sodnika. ZAHVALA Za vse ustmene ln pismene dokaze iskrenega so-žalja, kl sem jih prejela povodom težke Izgube mojega ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Karla Cerkvenika strojevodje drž. žel. v pok. kakor tudi za poklonjene vence ta cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna Izreči čč. duhovščini, gg. zdravnikom otološkega odd. obče drž. bolnice za njihov trud ob bolezni, čč. sestram usmiljenkam za strežbo, Udruženju strojevodij za spremstvo ter končno vsem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA — TRST, dne 9. septembra 1939. Globoko žalujoča soproga ANA in sorodstvo. ( M. BRAND Sest zlatih angelov Roman 24 »Nu torej, prav zala je bila«, je Gonelli nada ljeval, »sam vrag si ga vedi, zakaj se čedna žen-ščeta zmerom zaljubljajo vame!« »Ker imaš takšne lepe, rjave oči in ker si tako — malo prida.« »Nu vež kaj — malo prida pa prav za prav nisem!« je smehoma oporekel Gonelli. »Dekle, ki je pred menoj stanovalo v moji sedanji sobi, je bilo menda tudi zaljubljeno vate?« je vprašala Leslie Carton. »Pravkar se je bila začela zaljubljati, a tedaj je na žalost mahoma odšla. — Da, lepa je bila Dorrit, in smejati se je znala, smejati. — Pravi škrat je bila. — Počakaj, saj imam njeno sliko.« Celo šelestenje papirja je Ryder slišal, ko je Gonelli iztikal po listnici. Da ne bi zbudil pozornosti, je zabrkljal po krožniku in zlil vase kozarec vina. »Oh, ta je iz časnika«, je rekla Leslie Carton v sosednjem pregradku; »mar je bila tako znana?« »Plesalka je bila in je nastopala pri Francescu. — Plesati je znala — krasota jo je bilo pogledati! — Kakšna se ti zdi — prelestna, jeli?« | »Da, da — in kadar se vrne, ne boš pogledal nobene druge več.« »Ta se ne bo vrnila«, je odločno dejaL »Kako da ne? Kolikokrat izginejo takšna mlada dekleta, pa se lepega dne spet pojavijo.« »Ona se ne bo, to vem — še predobro vem!« Je ponovil. »A kaj ti je? Tako čudna si videti — menda ti ni slabo?« »Zrak je tu tako slab, glava se razboli človeku«, je odgovorila Leslie Carton. »Mislim, da bi zdaj šla.« »Rade volje«, je ustrežljivo odvrnil Gonelli. »Samo minuto počakaj — precej se vrnem.« Odrinil je stol, in njegovi koraki so zamrli nekje v ozadju. V naslednjem trenutku je Leslie Carton s počasnimi koraki prišla mimo Ryderjeve mize — njen obraz je bil mrliško bled. Poskočil je in se dotaknil njenega komolca. »Ali želite počakati tega človeka, ali naj vas odvedem venikaj?« »Da, prosim, odvedite me«, je tiho odgovorila, »toda hitro!« Charles je stisnil natakarju, ki je tisti mah prišel mimo njiju, pet dolarjev v roko — zunaj je pomignil taksiju. Leslie Carton je že sedela v avtomobilu, ko je pritekel gostilničar za njima. »To ni prav«, je razburjeno zaklical, »in če me gospod Gonelli vpraša — « »Saj ni treba, da bi kaj vedeli«, mu je segel Ryder v besedo ter mu podal štiri bankovce po pet dolarjev. »Gonelli bo sicer strašno preklinjal — « »Kar pustite ga, naj kolne — zdaj se pred vsem hitro vrnite in zabičite vsem natakarjem, da niso tudi oni ničesar videli — razumete?« »Velja, gospod — počastite nas kmalu spet! — Ob četrtkih imamo zmerom sveže — « Ostanek njegovih besed se je izgubil ▼ hrčanju motorja, ki je potegnil. »Vozite kamor koli«, je Ryder zaklical šoferju in skočil v voz. Leslie Carton je slonela daleč nazaj in globoko dihala. Ryder je s strani opazoval njen obraz: kdaj pa kdaj je zamežala, spet za trenutek odprla oči in vnovič zamežala — kakor mož se je molče borila s svojimi živci, da bi jih obrzdala. Ryder je stisnil svoj mehki klobuk in ji jel pahljati, da bi jo ohladil. Ker je voz tresel in se je majala sem ter tja, jo je objel čez pas in si položil njeno glavo na ramo. Plašno kakor zapuščen otrok je gledala k njemu navzgor. Ryder se je sklonil in jo poljubil — z radostjo, hkratu pa nekam z odporom čuteč, kako mu njene ustnice vračajo poljub. Pri tem je zaprla oči — ni si mogel kaj, poljubil jo je še enkrat, a v tem je planila kvišku in se nagnila naprej. Umaknil je komolec — njen gib je zadostoval, da je vstala med njima neprestopna meja. Čeprav je vedel, da jo bo zabolelo — zdaj ji je moral zadati vprašanje: »Ali vas je Dorritina slika tako pretresla?« »Slika Dorrite Innis?« je ponovila. »Kaj za Boga naj mi bo do nje?« »Res nič?« »Nu da, zdaj stanujem v sobi, kjer je prej živelo* to dekle, ki je tako brez sledu izginilo — morda me je čudno dirnilo, ko sem mahoma zagledala njeno sliko. — Sicer pa: zakaj ste prišli za menoj k .Danteju'?« »Ker sem mislil, da me utegnete potrebovati.« »Jaz — vas?« »Seveda. — Ko sem vas videl s tem sumljivim človekom —« »Gonelli nikakor ni sumljiv človek«, mu je segla v besedo, »čeprav zveni njegova angleščina nekam okorno. — Kdo ve, kako nerodno bi se midva izražala po italijansko.« »Torej ga imate za nravstveno neoporečnega?« »Vsakako je nenavadno mikavna prikazen — doslej še nisem srečala takšnega človeka.« »Ne pravim, da se ne bi utegnil zdeti komu tudi tak človek mikaven«, je dejal Ryder, misleč na Go-nellijeva surova usta in njegove hotljive oči. »Kar žal se mi vidi«, je nekam objestno odvrnila Leslie Carton. Začudeno jo je pogledal. Pa ne da bi bil zasebni detektiv Woodly pravilno sodil o nji —? »Veste, kaj je?« je vprašal Ryder čez nekaj časa. »Natanko ne vem.« »Tedaj vam jaz povem: lopov tretje vrste s pa-ševskimi nagoni.« »To bi se mi zdelo čudno«, je smehljaje se odgovorila. »Ah vas res zanima, aH je bilo vse to samo igračkanje?« »Cemu naj bi se igračkala s takšnimi stvarmi?« CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— sa šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13*—. Dopisi ki Cenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglas* Din 20^—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— sa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek aa enkratno objavo oglasa Din 17-—% ; S * : ■ ^m - ' - n' - Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nSss «• _ _ - - odgovor, priložite U1H £» V TfiaHlKan Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na s Oglasni oddelek „Jntrau, LJubljana* Obiskovalcem velesejma se priporočam za obisk. — Nizke cene, jedači in pijači, prepričajte se Stražiščai Ela, paviljon pri »Žlahtni trti«. 24S14-1* Gostilna Martine Zg. Šiška toči fln šlpon ln Izbrano dolenjsko črnino! Dobra ln poceni kuhinja! Prihodnjo nedeljo koncerti 25156-18 Tudi danes vrtna veselica s plesom v gostiln: pod gozdom »Pri Plankarju«. 25162-18 V gostilni Putrich danes zabava s plesom do 2. ure. Lep senčnat vrt. Vijudno vabl'eni. 25180-18 Kuharica perfektna ln sposobna voditi restavracijsko kuhinjo dobi takoj mesto. Ponudbe na Hotel Novi svet, Maribor. 23317.1 Frizerko prvorazredno moč takoj ali po dogovoru, plača 500 do 600 din in vsa oskrba v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25003-1 _ „ Dva kleparska Poročenega pomočnika hlŠC ka zmožna vseh v stroko brez otrok Iščem za več- spadajočih del dobita jo hišo v centru Ljub. takoj službo. KoštomaJ, ljane. Ponudbe na ogl. Gaber Je, Celje. Mlajšo dobro Elektromonter odd. Jutra pod »Pošten« 25153-1 I 25305-1 Kuharica mlajša, zmožna vseh go spodlnjskih del dobi me I koj sprejmem, sto pri tričlanski boljši na podruž. Jutra v Ma-družtoi. Ponudbe na ogl rt boru pod »Kavcija«. Poslovodkinjo s kavcijo za podružnico z mešanim blagom ta-Dopise odd. Jutra pod »Zmožna kuharica«. 25089-1 23319-1 Več prodajalk ln prodajalcev za prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja sprejmemo. Vprašati »Moj dom«, LJubljana Dvorakova 8. 266-1 Dekle katero opravlja hišna dela in zna streči gostom, sprejme Marija Sfiligoj, gostilna in mesarija Št. Ilj v Slov. goricah. 25060-1 Nekaj čevljarskih pomočnikov »ptejmem za vse vrste dela te stroke. Anton Ješe, izdelovanje čevljev, Tržič. Istotam sprejmem tudi trgovsko naobraženo žensko moč, ki je verzirana v korespondenci in knjigovodstvu. 25050-1 Dve sobarice pridne pomočnice, zmožne nemščine, potrebuje hotel Kontinental, Sušak. 25080-1 Samostojna kuharic? zelo čedna se išče k dvema osebama. Ponud. be na ogl. odd. Jutra pod »Najraje čez dan«. 25099-1 Natakarica pridna in poštena, izurjena v nemščini išče službo v boljši gostilni ali restavraciji. Ponudbe na podr Jutra na Jesenicah pod »Poštena« 25067-1 Jurist V privatu dobi dober zaslužek. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »615«. 24933-1 Gospodinjo dobro kuharico, k samostojnemu gospodu za takoj iščem. Samo res zanesljiva, z okusom za red in snago, naj se javi na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna« 25000-1 Iščemo več kuharic mlajših, z dobrimi spričevali, kuharice za go- j šičeva cesta, stilne, sobarice za priv. in hotele, natakarice, Sobarico ki zna šivati, sprejmem Drogerija Hermes, družba z o. z., Ljubljana, Miklo- lriilisiT-i™ vojaščine prost, vešč in- . ^V. Kunanco štalacije> popravila motor-lzvežbano v vseh poslih jev> deloma ključavničar-gospodinjstva v bližini skega dela, išče zaposlitve Ptuja takoj sprejmem, kjerkoli. Bil je zaposlen že Ponudbe na podruz. Ju- v večjem tovarniškem tra v„ *?ariboru P0*1 obratu. Naslov v vseh po- ro »300«. 23318-1 slovalnicah Jutra. 25158-2 Trezen šofer absolvent kmetjske šole z spričevali, išče posloval. Jutra. odličnimi zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25027-2 Kuharica | želi službe v hotelu ali restavraciji za drugo ku I harico. Gre tudi izven LJubljane. Nasl. v vseh 25140-2 Gospodična n , , , 1 želi Službo v pekarni ali Dobra kuharica Slaščičarni aH kaj slič-z večletnimi spričevali, bi | nega. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25256- posluži+eljice, vzgojite- I Tnrn-5 in ljice, več mladih deklet J iz vasi, iščemo, obrnite plačilna natakarica se takoj na Služinski dobita takoj mesto. Ponud-zavod Szeidner, Gajeva be na ogl. odd. Jutra pod ulica št. 27, telefon št. »Restavracija«. 59-81, v Zagrebu. Za pi' smeni odgovor priložite 2 din v znamki. 25134-1 25249-1 Postrežnico pošteno in pridno od 7. do 10. dopoldne in od 1. do 6. zvečer iščem. Vprašajte Erjavčeva 14. 25116-1 Prodajalko za modno trgovino, prvo vrstno in zanesljivo moč sprejmem takoj ali 1. ok tobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana« 25286-1 Iščem za takoj za diplomatsko gospodinj- | LoH. stvo v Sofiji res prvovrstno perfektno kuharico in prvorazredno sobarico z zna njem šivanja. Ponudbe s spričevali, siiko referenca Več tesarjev sprejme podjetje Ing. Du-kič, Gorenja vas pri Škofji 25260-1 Kuharica ki opravlja vsa hišna dela __ ________ dobi mesto. Plača 400 din, mi in navedbo starosti na: I Drogerija Hermes, družba Baronin Schoenebeck, Beograd, Jovana Rističa 17. 25088-1 z o. z. Ljubljana, Miklo ščeva cesta. 25257-1 Raznašalca marljivega, mlajšo moč sprejme pekarna Depa, Postojnska 11, 25161-1 Izurjene šivilje I za pletenine, sprejme »Mila«, Mestni trg 17. 25280-1 Frizerko dobro moč, tudi mlajšo Korespondentko perfektno, za slovenski,, sprejme Mekinc Paule, srbohrvatski in nemški je- frizer• Mokronog, zik, absolventko trgovske ' 25284 1 akademije z najmanj 3 letno prakso, išče za takoj podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«. 25169-1 Dve mladenke , z dobrim glasom in z voljo učiti se godbe, za morje, dobe hrano in stanovanje in 250 din mesečne plače. Takojšnje ponudbe na Heleno Njegovan, kapelnica, restavracija »Bela ladja«. Dubrovnik H. 25137-1 Mizarja samo za polirati sprejme mizarstvo »Sava«, Mik'ošičeva c. nasproti sodišča. 25281-1 Sendvičarka samo lzvežbana se išče. Daj Dam v Ljubljani. 25301-1 Gospodična ljubiteljica majhnih o-trok, s perfektnim znanjem nemščine dobi takoj službo. Ponudbe z vsemi podatki na oglas, odd. Jutra pod »Graščina Hrib, Preddvor nad Kranjem«. 25064-1 Livarja samo prvovrstnega, solidnega ln stalnega delavca, iščem. Ponudbe E navedbo dosedanje za poslitve na Livarno Dra gutln šrajber, Zagreb, Vlaška ul. 66. 25062-1 Dve krojaški v • • pomocnici dobro izvežbani, sprejme talcaj salon Adamič, Er-tovčeva 4-9. 25176-1 Kuharico dobro in zmožno, takoj sprejme boljša restavri. rana gostilna v Ljubijo ni. Naslov v vseh posl. Jutra. 25136-1 Solidno natakar' o pridno ln zmožno, ta. koj sprejme boljša rest-gostilna v Ljubljani. — Naslov v vseh posl. Jutra. 25135-1 Več monterjev za vodno instalacijo za takoj sprejmem. Pismena ponudba z naved bo dosedanjih služb ln čas nastopa Javite pod »LJubljana« na ogl. od. Jutra. 25165-1 Več šoferjev in avtomehanikov sprejme takoj Kovač Jože, avtoprevozništvo, Tržič. 25224-1 Sedlarskega pomočnika mlajšega takoj sprejme Svetlin Anton, Dravlje 106, Ljubljana. 25295-1 Majerja z ženo, brez otrok, poštenega li» pridnega takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ce lju pod »Posestvo«. 23309-1 Šoferja treznega ln zanesljivega z daljšo prakso na Dies-sel avtomobilu sprejmem takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in mesečnim zahtevkom plače pri pol ni oskrbi na podruž. Jutra v Celju pod »Res zmožen šofer«. 23312-1 Švicarska sirarna iz Sombora išče mojstra za izdelavo trapista, ei-damca ln drugega sira. Ponudbe na Sirarno direktno. 25291-1 šla k eno ali dvočlanski družini proti zelo nizki plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za malo odškodnino«. 24969-2 Hišnik 25139-2 Učenko sprejmem v trgovino z meš. blagom na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivost in poštenost«. _25225-44 | Vajenko za trgovino čevljev ta. koj sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 25228-44 Slaščičarskega vajenca sprejmem takoj. V poštev J pridejo z dežele. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25207-44 I Natakarica stara 24 let Išče mesto natakarice ali plačilne boljši gostilni ali restav raciji. Zmožna kavcije, prevzame v varstvo vilo na I Naslov v vseh posl. Ju Bledu po letni sezoni pod tra. 25159-2 primernimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutrad pod »Hišnik«. Praktikant 24909-2 absolvent trgovskega za 1 voda išče kakršnekoli m______i _ » . zaposlitve, gre za nekaj Trgovska pomocnica m&ecev brlzpiačno. po-izučena v trgovini z me nudbe na ogl. odd. Ju-šanim blagom, stara 22 tra pod »Marij lv^ let želi premeniti služ- | 25222-2 bo. Je pridna in poštena, z znanjem knjigo- I c^^c^I.^. vodstva in nekaj stro- aPOM)Den jepisja Gre tudi kot tehnik - Inž blagajničarka ali kaj sli konstrukter> a yečletno prakso, tudi v obratu želi dobiti namestitev v Sloveniji s 1- oktobrom ali pozneje zaradi kil matsklh prilik. Ponud be pod »Sprememba me sta« na ogl. odd. Jutra 25215-2 čnega. CsnJ. ponudbe na podr. Jutra na Jesenicah pod Marljiva« 25066-2 Plačilni natakar govori več Jezikov, verzi ran v restavracijskem ln kavarniškem poslu, išče nameščenja. Cenj j Trgovski pomočnik oclclei- izučen v večji trgovini K«^ »Reprezenta- z mešanim ^^ na tlven*-_25091-2 I deželi išče zaposlitve s "" 15. sept. najraje v mc Trg. pomočnico S tu. Naslov v vseh po-z 1 ln pol letno prakso slo val- Jutra, mešane stroke, poštena, I 25217 2 dobra moč, prosi primernega nameščenja, v I Sobarica M^l^lfL?" 1556 službo če mogoče v šla1Jer^' I Sloveniji. Nastopi lahko dbe na ogl. odd. Jutra pod »42«. 24983-2 takoj. Govori slovensko nemško, ltallajnsko ln srbohrvaško. Marij eta Kejžar, Lesce pri Bledu št. 3. 25226-2 Mlad kuhar izurjen, išče mesta. — cenj ponudbe na ogi. I Samostojna odd. Jutra pod »Izur 1 jen«. Sobarica želi mesto v boljši hiši. Vajena je serviranja, likanja, šivanja, pranja in pospravljanja. Naslov vseh posl. Jutra. 25081.2 kuharica 25072-2 | zmožna popolnoma samostojno voditi večje gospodinjstvo Išče mesta takoj aH s 1. oktobrom Ponudbe na ogl. oddel, Jutra pod »Samostojna gospodinja 113.« 25296.2 Starejša prodajalka I zika želi službe "kjer vešča samostojnega vod I koli. Cenjene ponudbe Hotelski sluga pošten in zanesljiv, tudi zmožen nemškega Je- stva trgovine z mešanim blagom, želi premeniti mesto, najraje v konfekcijsko, modno ali obuvalno stroko, kjer se želi izpopolniti. Prvi me sec s polovično plačo. Dopise pošljite na podruž. Jutra na Jesenicah pod »Vestna No-tranjka«. 25068 2 'erfektna kuharica išče službo v boljši hiši Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod Zdrava«. na podruž. Jutra v Ce. lju pod »Zmožen.« 233102 Gospodična s perfektnim znanjem francoščine želi mesto vzgojiteljice, gouver-nante ali sllčno. Cenj. ponudbe na podružnico Jutr-i v Celju pod »Zanesljiva«. 23311-2 Postrežnico mlado, veščo vseh hišnih del, iščem za dnevno od t slov 8.—3. Vilharjeva cesta 41, dvorišče, vrata 19, pritlič. I 25182-1 Zmožna modistka dobi takoj službo. Košir, modistka, Celje, Gosposka ulica. 23J14 1 Služkinjo za vsa hišna dela, katera samostojno kuho, sprejmemo v stalno službo. Na-v vseh poslovalnicah Jutra. 25235-1 Postrežnico sprejmem za par ur dnevno. Dobi opremljeno sobico za nagrado. Karadžiče-va 10, Ilirija. Kolezija. 23223-1 Osamljena starejša želi Iti takoj ln kamorkoli, k starejši dami kot družabnlca (Gesel'schafterln), govori nemško in tudi nekaj Italijanskega. Pogoji so zelo skromni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osamljena«. 25122-2 Gospa želi službo pri zdravniku ali v sanatoriju. Priučila bi se vsemu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra šifro »Vestna in natančna«. 25166-2 Gospodična krojaška pomočnica govori francosko ln nemško, Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna ln zanesljiva« 25192-2 Plačilna natakarica 0 i išče mesto v kavarni ali 25076-2 | gostilni. — Najraje kje v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna moč«. 25255-2 Inozemec - šofer z večletno šofersko prakso v milijonskem mestu išče službo za osebni ali tovorni avto. Zna tudi mizarska dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen«. 25261-2 ! ii'fiiiit«imnHmjmmnHifnnmrimmiff"ni Vajenei(ke) Deklica stara 15 let želi mesta za učenje v boljši trgovini z znanjem nekoll ko nemščine ln s primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod Zanesljiva deklica«. 25077-4« Vajenca za Spečerijo ln dellka teso z oskrbo pri star šlh sprejme Verbič, Stri. tarjeva ulica. 25289-44 Modistovsko vajenko sprejme takoj salon Mira, | Nemščino, OTVORITVENO NAZNANILO! Velecenjenim damam in gospodom ter svojim dosedanjim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem otvorila novo trgovino s čevlji v hiši banke „Slavije" — Gajeva ulica z Postregla bom s krasnimi najmodernejšimi modeli p a r I $ k e in angleSke novitete v jako solidni izdelavi (ročno delo) in po zelo solidnih cenah. Blagovolite si ogledati izložbe! Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost cenjenega občinstva VIKTORIJA ZMAGA A. Mesarič, Mestni trg 7, Ljubljani. 25240-44 Vajenca sprejme takoj špecerijska trgovina v Ljubljani. — Hrana v hiši. Event tudi stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25241-44 Vajenko za manjšo špecerijsko trgovino z vso oskrbo pri starših sprejmem. Ljubljana, Prečna ul. 8. 25220-44 Vajenca za usnjato galanterijo — sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25254-44 Vajenca močnega takoj sprejme za mesarja Dolničar I Npmškn Poljanska cesta 51, Lju- 1 ^clnsKO bljana. 25183-44 francoščino poučujem otroke in dijake po zmerni ceni. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra. 24934-4 Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svoboda, Emonska 2. 25108 4 Nemščino poučuje abs. učiteljica za Bežigradom po zmer. nI ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25167 4 Mlada švicarka daje nemške in francosko konverzacijo odraslim in otrokom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25253-4 Pridelki Orehova jedrca, med in vosek dobite najceneje: Medar na. LJubljana, 2;idovska ul. 6. 254 33 Jabolčnica pristna, stara, okrog 2000 1, poceni naprodaj. — Lovrenc Krajnik, Ptuj. 24980-33 Čajno maslo prvovrstno tedensko 30 kg oddam. Nasl. v vseh poslovaL Jutra. 25070-33 konverzacijo pouk nudi izobražena Pekovskega vajenca eospa- K°ner«ni trg 1311 vso oskrbo, za trilet- 24998-4 no učno dobo sprejme takoj Vrečer, pekarna, Podkoren, Kranlska gora. 25063-44 m rmri Zaslužek Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah Dober zaslužek I ČERNE - juvelir, nudimo vsak) osebi v ^jubljana — Wolfova metu ln na deželi. Pl- [ šite na »MoJ dom«. Ljub ljana. Dvorakova 8. 261-3 Zastopnike(ce) vseh srezlh iščemo — Majhna kavcija — velik zaslužek Jugopatent. — LJubljana, Dvorakova 8. 263-5 Trgovskim potnikom dobro vpeljanim nudi mo nekaj dobrih predmetov proti proviziji Dober postranski aH glav ni zaslužek Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8 265-5 Vsakovrstno zlato drage kamne, srebro, vsakovrstne antikvitete kupuje po najvišji ceni. A. Božič Ljubljana, Frančiškanska 3. 294-36 Modele 1. 1940. I radio aparatov Blaupunkt, Mediator, Lorenz prispeli! I Velika izbira. »Tehnik«, BANJAI, Ljubljana. Miklo-[ ščeva 20. 25047-9 Zgovorne I Pianino __•__1 m visok, skor»j nov zastopnice zaradi preselitve takoj za prodajo špecerijske ga predmeta privatnim strankam iščem Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod »Krasen zaslužek«. 25078-5 Nemščino ln predmete nižje gimnazije poučuje upokojena učiteljica. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25186-4 Nemščino v govoru in teorije se pri-uče vsi hitro po moji metodi. Pomagam učencem v vseh razredih z najboliš;m uspehom. Informacije od 12.—3. K. Ljutova, Sa-lendrova 4-IL 25263-4 prodam. Naslov . v vseh posloval. Jutra. 25212-26 Violino polovično, z etulem ln notami poceni prodam. Ogled od 8. do 11. dopoldne. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25294 26 OKAMA mazilo ri Lj ubija- Rupena-na VIL Lotz, 25285-10 Motor 98 ccm Wanderer prodam za din 2500. Lojze 2okalj, Bre-gana. 25026 10 Starinske predmete ln dragocenosti prodani. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25019-6 Več AŽ družin čebel z ali pa brez panjev u-godno prodam. Zelo do bro poskrbljene z zimsko zalogo. Leopold Ba-ebler, Radovljica. 25083-6 Posteljo kompletne prodam. Naslov ▼ veeh poslov. Ju-k 25303-0 Ugodno prodam dvosedežni avto, dobro ohranjen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avto LJubljana«. 25168-10 Športni motor NSU 250 ccm model 39 skoraj nov, dobro ohranjen prodam pod ugodnimi pogoji, event. zamenjam za manjšega. Bldovec, Celovška 72. 25193-10 Mercedes - Benz Typ 130, 4 sedežna limuzina proda Jugopro-met, Celje, Krekova 11. 23313.10 Mali Fiat avto 4 sedežni, v zelo dobrem stanju, taksa plačana, tudi pripraven za tovorni avto za 7.500 din proda Gmajnar, stari trg 34. BNO-SOl Singer stroj obleka, čevlji ln druge stvari prodam. Breg 2, I. nadstr, desno. 25117.28 Kupim prešo ekscenterioo od 30 ton pritiska naprej. Naslov v vseh poslovaL Jutra. 25288-28 Modni salon Jenny Mestni tre 3-II., izdeluje damske obleke, perilo po najnovejših krojih, cene zmerne. Točna postrežba, izdelava prvovrstna. Cenj^ dame, prepričajte se same. _24939-30 Zaradi težke bolezni prodamo brezkonkunea. čno visoko rentabilno lz delovalnlco reklamnih predmetov ter raznih igrač. Cena 20.000 din. Ponudbe na ogL oddeL Jutra pod »Prosta obrt« _ 25147-30 Mehanično tkalnica manjša pri LJubljani ta koj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo ugodno«. 25293-30 POHIŠTVO tudi na obroke 4a stanovanja, trgovske ipreme ln hotele dobite lajhitreje v največji lalogi pohištva Spalnice že od . . 1600 Omare ... ... 400 postelje ..... 160 tuhinjske opreme 750 tuhinjske kredence 450 mod rod ..... 190 mreže ....... 85 itomane . ..... 500 -azlični kauH Sprejemamo naročUa po oredloženih načrtih. SAVA MIZARSTVO Pred Jamska ulica 32 ta 15. — Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (nasproti sodišča). V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI CENIK ZASTONJ Malo rabljene trgovske cpreme jedilnice, spalnice, nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Ljubljana, Tyr-ševa 12, dvorišče. 17-H-12 Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve. odkup m mkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil in družbenikov dobičkanosao in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, uprave nepremičnin. nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka nI. 7. 16-16 Posojila Iščite samo pri domačem solidnem zavodu. — Pišite ali pridite osebno. Moj Dom. H ubij a na, Dvorakova 8. 382-16 Naprodaj hiša v Skofji vasi prt Celju po ugodni ceni. Vpraša se prt Celjski posojilnici d. d v Celju. 23006-20 Lepa stavbišča blizu kolodvora St. Vid Vižmarje ob državni banovinski cesti gramoz elektrika, vodovod na parceli. Poljubna lzme-ra od 14 din naprej na prodaj. Pojasnila Viž marje 31. 25101-20 Vaši prihranki so varno ln plodonosnc naloženi v domačem zavodu *MoJ dom« Ljubljana, Dvorakova d PJ £ite ali pridite osebno. 267-16 Družabnika ali finanserja iščem za brezkonkurenč ni (Massenartikel) neobhodno potreben vsaki boljši hiši. Cenj. ponudbe na M. Sengwein, po ste restante Sisak. 25061-16 Dolgoročna posojila dobe državni, samoupravni uslužbenci, upokojenci ter zasebniki. Informacije pri Fr. Klemen, Ljubljana, BIeiweisova 18 znamke priložiti. 25174-16 Hotel, Pension ali kavarno vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak«. 25090-17 Trgovina na prometnem križišču, avtobusna postaja, v bližini dveh tovarn, se takoj ugodno odda v na jem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 24981-17 LŽ7'" Lokale na promet, točki v Ljubljani oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25029-19 Mlekarno prodam po nizki odkup nini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25023-19 Večji lokal 2a obrt iščemo v mestu ali okolici za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suh lokal«. 25163-19 Gostilno v centru mesta Ljubljane oddam resnim interesentom na račun. Pism. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojno vodstvo.« 25149.19 Mlekarno dobro vpeljano, takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25141-19 Krasen lokal na Miklošičevi cesti oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25184-19 Večji lokal V strogem centru Ljubljane oddam takoj ali 1. oktobra.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Center 3000«. 25233-19 Gostilniški lokal dam onemu v najem ki plača 3000.— naprej ali posodi. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23320-19 Stanovanjsko hišo enonadstropno ob glavni cesti z lokalom, veliko senčnato dvorišče, na dvorišču še majhna pritlična hiša s hlevom in pritikiinami radi selitve prodam. Poleg velik vrt za zelenjavo, v Ljubljani. Naslov v vseh posloval. Jutra. * 24993-20 Večje število parcel kompleksov, parcel gt» dov, trgovskih ln stano vanjskih hiš ln vil ima naprodaj gradbeno strokov. izobražen posredovalec KITNA VER LUDVIK Cesta 29. oktobra & Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 125-36 če kupite ali prodaste hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano, solidno in kulantno realltetno pisarno Franjo Pristavec, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a Vse Informacije bo brezplačne. 248-20 Lepo parcelo pod Šmarno goro, že ograjeno prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko »Solnce«. 25007-20 Lepo posestvo z vinogradom eno uro oddaljeno od Celja na ktasni, zdravi legi se ugodno proda. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Krasna lega«. 24876-20 Več parcel nasproti šole v Zg. Šiški naprodaj. Poizve se Podutiška c. 39. Koseze. 24862-20 Kmečko posestvo z boljšo hišo in z urejenim gospodarstvom v bližini prometnih zvez, na Dolenjskem ali Štajerskem kupim. Ponudbe s točnim opisom velikosti, lege in značaja posestva na ogl. oddel. Jutra pod »Upokojenec« 25153-20 Hišo z maSim posestvom u-godno prodam ob glavni cesti pri kolodvoru Rakovnik št. 2 p. St. Rupert na Dolenjskem. 25132-20 Donosno hišo v centru, v vrednosti do en milijon din kupim. Ponudbe pod »Plačilo v gotovini« na ogl. odd. Jutra. 25110-20 Dvostanovanjsko hišo novo, z velikim vrtom ugodno oddam v najem na črnučah 83. 25115-20 Parcelo ali hišo kupi obrtnik neposredno do 150.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska«. 25160-20 Posestvo 13.(00 kvadr. m, ob glavni cesti v Savinjski do Uni s stanovanjsko hiše m tovarniškim poi'o. p jem z vodno pravico napi oda j pod ugodni ni plačilnimi pogoji. P J «J Jbe na podr. Jutra v Ceiju pod »Ugodno«. 23307 V Celju 10 minut od kolodvora, nrinuti od cerkve, zaradi preselitve ugodno produm večstanovanjsko komfortno, parketirano vilo s 1.200 kvadr. m ograjenega vrta, na krasni, razgledni sončni to čki. Zajamčen mir ln brez prahu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23308-20 Hiša v popolnoma novem sta nju, pripravna tudi za obrtnike, 14 oralov njiv ln gozda, takoj na prodaj. Vprašajte gostilna Wilson, Maribor ali Marija Veingerl Selnica ob Dravi. 23316-20 5000 kv. m zemljišča prodam. Plačljivo tudi dve tretjini za knjižico Mestne hranil, ljubljanske. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »5000«. 25273-20 22 2332 Trisob. stanovanje srednje, komfortno oddam za oktober ali november. Gerbičeva 23, Kolezija. 25087-21 Trisob. stanovanje komfortno, s kabinetom oddam s 1. oktobrom. Povšetova 78, Vrhovnik, Kodeljevo. 25095-21 Trisob. stanovanje sončno oddam s septem brom ali oktobrom. Vpra šajte hišnika v Gajevi ulici 6. 25092-21 Enosob. stanovanje dva, s pritikiinami oddam s 1. okt. mirnim strankam po 180 din. Dravlje, Sojarjeva ulica 106. 25086-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam s 1. okt. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25085 21 Enosob. stanovanje oddam družini odraslih oseb. Kosi, Šišenska 63. 25106-21 Enosob. stanovanje oddam, Cesta XIII., št. 9, pri tramvajski postaji Gllnce. 200 din mesečno. 25082-21 Naprodaj hisa z vrtom in njivo tik glavne ceste v Kozjem. Cena 10.000 din. Poizve se pri Elzi Štrlek, Kozje 104. 25138-20 Hiše, posestva, vile parcele, gostilne, trgovine, mline, premogovnik, proda odnosno odda v najem realitetna pisarna Ljubljana, Gosposvet ska 3. 25196-20 Manjše posestvo na Gorenjskem kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gotovina 33 333«. 25218-20 Prodam parcelo cca 2000 m. Poizve se v gostilni De bel Jak, Drav lje. 25230 20 Novo hišo tristanovanjsko, s kopalnicami, zraven tramvaja, masivno zidano prodam. Tržaška cesta zraven št. 115 Vič. 24153-20 Hišo ali majhno posestvo na deželi, pripravno za letovišče, po možnosti ob vodi, primerno za vpokojenca, se takoj ku pi za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjska stran«. 25246-20 Vilo - hišo večstanovanisko kupim. — Ponudbe na ogl odd. Ju tra pod šifro »Gotovina 4iX>.000«. 25271-20 Trisob. stanovanje kopalnica, vrt, oddam z oktobrom ali pozneje po nizki ceni. Posavskega ulica 9, Demšar. 25133-21 Enosob. stanovanje oddam z 1. oktobrom, za 350 din. Rožna dolina Cesta V. št. 11. 25126-21 Štirisob. stanovanje komfortno, s kopalnico, za nizko ceno in 2sob no stanovanje s kopalnico ter lep lokal v trgovske svrhe s stanovanje ali brez oddam. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 25154-21 Dvosob. stanovanje s pritikiinami oddam v Kocenovi 11, 25195-21 Dvosob. stanovanje oddam mirni ln stalni stranki pod Rožnikom. Alojz Platiša, Rožna do. lina c. X., št. 30, pod Rožnikom. 25194-21 Trisobno stanovanje sončno oddam za november v Gorupovi ulici 2, IH. nadstr. 25199.21 Samsko stanovanje soba, kuhinja, plin, oddam solidni gospodični. Ogled od 3. do 4. Vrtača, Tobačna 16. 25203-21 Enosob. stanovanje s kopalnico oddam s 1. oktobrom na Tyrševl 43. 25202-21 Dvosob. stanovanje s pritikiinami oddam 250 din. Cesta v Zeleni log 5. 25209-21 Komfortno stanovanje štirisobno, sončno in a velikim parkom takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25206-21 Dvosob. stanovanje oddam v Ilirski 17-11 din 950. komfortno. Poizvedb« pri hišnici. 25178-21 Lepo stanovanje sončno se odda v bližini Evrope. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25287-21 Podstrešno stanovanje soba m kuhinja za 1. okt. oddam, gled od 11. dalje. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25300-21 Enosob. stanovanje za oktober in sobo s štedilnikom takoj oddam;; podpritličje, Tyr-ševa 90. 25299-21 Dvosob. stanovanje komfortno, plin, terasa, kopalnica oddam. Cesta v Rožno dolino št. 26-1. 25297-21 Dvosob. stanovanje lepo, solnčno, parket, oddam 1. oktobra. Močniko-va ulica 4. 25234-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, mirno, solnčno, 8 prostorov, oddam z novembrom. Trnovski pristan 40 zraven zapornice. 25236-21 Stanovanje (parket) dve sobi s pritikiinami, oddam za november. Celovška 62 pri Stari cerkvi v Šiški. 25242-21 5-sobno stanovanje s kabinetom in vsemi pritikiinami v centru oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25272-21 Enosob. stanovanje oddam v Zg. šiški pri novi šoli. Bregarjeva 10, zgla- siti se v I. nadstr. 25277-21 Brezplačno stanovanje malo, v Kamniku oddam mali potšni rodbini (event. upokojencu; protidajatev nadzorstvo malega obrata in zem. ljlšč, postranski zaslužek mogoč. Vprašajte v LJubljani, Puharjeva 14 I. nadstropje 25119-21 Dve stanovanji manjši v Kamniku po dve sobi s kuhinjo v lepi vili oddam. Poiz-vedeti pri g. Mahorčiču, Ljubljana, Puharjeva 14 I.nadstr, pod 400 mes. 25120-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico, plinom, v centru mesta takoj oddam. Naslov v vseh posloval. J\itra. 25118.21 Trisobno stanovanje lepo solnčno, z vsemi pritikiinami. oddam za oktober. Vodnikova 126. 25157-21 Enosob. stanovanje oddam s 1 oktobrom. Pov^et^va nova hlšapo-'eg št. 100. 25187 21 Dvosob. stano nje komfortno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25252-21 Enosob. stanovanje v podpritličju, južna lega oddam 1. oktobra za din 430. Pleteršnikova 3. 25278-21 Trisobno stanovanje s kabinetom in komfor-tora takoi oddam v novi hiši. Trstenjakova ul. 16. . 25259-21 Dvosob. stanovanje s pritikiinami, oddam. — Vprašati: Čopova ul. 21, hišnik. 25266-21 4—5 sobno stanovanje z vsem komfortom za oktober »ečm, po možnosti v centru ali blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snainost«. 25123-21a Sobo odda Opremljeno sobo lepo, solnčno, oddam pri sodniji. Ogled od 10. naprej. Naslov v vseH poslo-valncah Jutra. 25048-23 Sobo prazno, takoj oddam boljši gospodični. Glince, Cesta II., št. 6. 25037-23 Poslovno sobo v Ljubljani na Alcksandiuvi oddam s souporabo telefona. Vprašati pri zadrugi Neptun, Beethovnova 14 mezz. 24999-23 Solidno gospodično ali gospoda sprejmem v lepo zračno sobo. Schrener Mestni trg 19-1. 24954-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, v centrumu, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 25034-23 Sobo sončno, zračno, s posebnim vhodom oddam v sredini mesta takoj ali s 15. seot. stalni osebi. Naslov: Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 5, I. nadstr. levo. M. T. 25098-23 Pri drami oddam opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25148-23 Lepo solnčno sobo oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25146-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam v sredini mesta takoj ali s 15. — Mestni trg 17-n, vrata 8. 25205-23 Opremljeno sobo sončno s posebnim vho dom oddam. Sv. Petra 43. 25197-23 Opremljeno sobo oddam. Rožna dolina. Cesta H, št. 5a-I. 25145-23 Sobo lepo opremljeno, s souporabo kopalnice v cen tru mesta takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 25229-23 Sobo takoj poceni oddam samostojni, preprosti in zdravi sostanovalki sre. dnjih let. Na razpolago tudi kuhinja. Vprašajte od 5. zvečer v Mostah, Predovičeva 15-1., vrata 5. 24992-23 Obrtnik poroči dekle iz Bohinja ali Bleda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Sre ča«. 25073-25 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam v centru mesta me sečno za primerno ceno oddam Naslov v vseh posloval. Jutra. 2513123 Sobo oddam upokojenki s stalnim zaslužkom. Istotam prodam nekaj pohištva. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25127-23 Prazno sobo s predsobico odam v centru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25109-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25112-23 Prazno sobo oddam takoj ali pozneje samostojni gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 25114-23 Sobo r posebnim vhodm oddam s 1. oktobrom. VI-dovdanska 1. 25121-23 Prazno sobo s centralno kurjavo in kopalnico oddam solidni osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra 25124 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam z vso oskrbo. Gostilna »Mrak«, Cesta 29. oktobra 4. 25125 23 Stanovanja Profesor išče v Celju solnčno dvosobno stanovanje s kuhinjo. Cen), ponudbe z označbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Takoi 37645«. 25200-21a Trisobno stanovanje s kopalnico ln pritikiinami najraje v vili z vrtom išče mlad zakonski par. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trisobno«. 25198 21a Opremljeno sobo veliko, vhod s stopnišč« z uporabo kopalnice, oddam. B!eiwcisova c. št. 50 visoko pritličje. 25173-23 Mirno sobo sončno, oddam solidnemu gospodu Mirje, Ver-stovškova 4, Ogled po. poldne. 25143 23 Sobo opremljeno ali prazno, veliko, parketirano, elektrika, s posebnim vhodom, pripravno za dve osebi takoj ali 15 Oddam Mestni trg 3-1-levo. 25151-22 V centru oddam čisto opremljeno sobo, pozimi zelo toplo, s posebnim vhodom Clrll-M^todova ul. 19-1-lesno. Sv. Jožef. 25150 23 Pri kolodvoru oddam takoj čisto in zračno sobo s posebnim vhodom in kopalnico 1—2 boljšima osebama. Kolodvorska 28-11., desno. 25265-23 Sobo v centru sončno in čisto oddam e vso oskrbo dvema go. spodičnama ali dijakinjama. Zrinjskega c. 5 (pritličje desno). 15231 23 Lepo prazno sobo veliko oddam v Devinski ulici 9, Kolezija. 25213-23 Dve prazni sobi sončni, takoj oddam, odnosno sobo s kuhinjo z veliko sončno teraso, predvsem gospodični aH sami starejši gospe. Poizve se od 2. do 4. — Ljubljana VTI.. Alešev-čeva 6. 25211-23 Sobo s posebnim vhodom, oddamo. Mihclčič, Borštnikov trg 1. 25206-23 Opremljeno sobo oddam gospodični. Na. slov v vseh posl. Jutra. 25227-23 Dve prazni sobi event. s celo oskrbo, oddam. Istotam sprejmem dijakinje. Ciril Metodova ul. 19, desno, poleg Sv. Jožefa, pritličje. 25175-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam gospodični ali gospodu v Rožni dolini, Cesta II. št. 5a, I. n. 25179-23 Sobo s posebnim vhodom ln dobro hrano oddam 2 gospodoma ali dijakoma Naslov v vseh posloval. Jutra. 25283-23 Opremljeno sobo 6e odda takoj ali s 1. okt. boljši 06ebi pri sv. Krištofu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25298-2? Opremljeno sobo zračno, s hrano, oddam za din 500. Karlovška ccsta 28. 25244-23 1—2 gospodični tudi dijakinji se sprejmeta na dobro hrano in lepo stanovanje s souporabo kopalnice. Pri voz 6 priti., levo. Prvo stopnišče. 25232-23 Sobe išče Opremljeno sobo z dvema posteljama, s 15. sept. išče mlad zakonski par. Ponudbe na Pušenjak, Bled. 24979-23a Opremljeno sobo sončno, s strogo sepa. rlranim vhodom, najraj-še z vso oskrbo pri skrb ni gospodinji išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«. 25130-23a Drž. uradnica Išče opremljeno ali prazno sobo, s souporabo kopalnice v centru ob tramvajski progi v sme ri St. Vid, event. s hra. no. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Lepa« 25201 23a Separirano sobo po možnosti z uporabo kopalnice, išče gospod za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčna soba«. 25l77-23a Lepo sobo toplo in mirno, z vso oskrbo išče starejši uradnik v mirni ulici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mir«. 25248-23a Dijaške sobe Dva dijaka srednješolca sprejme učitelj ska družina v zelo dobro oskrbo v neposredni bližini realke in obrtne šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25031-22 Za dijakinjo 16 let staro iščem v Ljubljani samo pri boljši rodbini svetlo sobo s souporabo kopalnice in dobro hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana«. 25017-22a SOBO, zračno — blizu bežigrajske gimnazije — rabim za dijaka sedmošolca, pogoj skrbno nadzorstvo, tečna domača hrana, nemška konverzacija. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Mir dobro plačam«. 24976-22 Sedmošolec odličen inštruktor Išče stanovanje proti inštruk ciji. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dober« 25096-22a Dva dijaka nižjih razredov sprejme v vso oskrbo profesorska družina. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25097-22 Mirno sobo priprnsto, kjer stranka lahko postavi štedilnik takoj oddam. Cesta na Loko 22 Trnovo. 25243-23 Opremi ieno sobo čisto, zračno takoj oddam. Aleksandrova 7-11.. levo. 25221-23 Prazno sobo neoprcml jeno, svetlo, zračno, s strogo posebnim vhodom s hodnika. 10 minut od pošte, takoi oddam ili 15. septembra. Cena po dogovoru. Žitnikova ul. 5. (Vhod s Predjamske.l 25279-23 Prazno sobo s kabinetom ter sobo 2 dvema posteljama in tekočo vodo oddam. Istotam sprejmem sostanovalca v preprosto in čisto sobo. Sv. Petra nasip 43 buffct. 25250-23 Mesečno sobo opremljeno, z ločenim vhodom oddam takoi ali 15. t. m. Bolgarska ulica štev. J7-I. 25267-23 Sostanovalko a)! dijakinjo nižjega razred- sprejmem v vso oskrbo. Sv. Petra navp 41. 25262 23 Akademik — filozof inštrulra proti hrani in stanovanju z vso ostalo oskrbo. Večletna praksa. Naslov v vseh posl. Jutra. 25100-22a Dve dijakinji sprejme v celotno oskrbo boljša družina. Lepa soba blizu n. drž. gim. in Christofovega zavoda. Kopalnica, klavir, pisalni stroj. Cena zmerna. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslov. Ju. tra. 25105-22 Tri dijake sprelme na stanovanje in dobro domačo hrano Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod Dobra oskrba.« 25103-22 Dvosob. stanovanje son'no. parket, vse pod enim ključem oddam s 1. oktobrom. Tomažič, Stožice 177, Ljubljana 25104-2'» Dijakinje nižjih razrrdov sprejmem v nafboljSo oskr bo v sredini mesta, pri trom06tju. Pomoč pri francoščini in nem*iMni. Klavir, kopalnica. Nasl. v vseh posloval Jutra. 24748 22 Profesor išče dva dijaka v vso oskrbo. Strogo nadzor, stvo. kopa'nica. Naslov v vseh posl. Jutra. 25152 22 Oddam sobo četrtošolcu realne gimnazije v svr-ho skupnega učenja z istošolcem ali tudi višje šolcu v Mariboru pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25058-22 Dijakinja išče sobo z vso oskrbo ln klavirjem za oktober. Ponudbe na oglas, odd Jutra z navedbo cene pod šifro Oktober« 25079-22a Dijakinjo kot sostanovalko sprejmem v vso oskrbo za 350 din. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25111-22 Tri dijake srednješolce sprejmem v najboljšo oskrbo. Lepa, zračna, sončna soba. Za-vršnlk, Hrenova 17. 25144-22 Visokošolki oddam sončno, zračno, opremljeno sobo z zajtrkom. Ogled med 2. in 4. uro. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25142-22 1—2 dijaka sprejmem v veliko sončno sobo in na dobro domačo hrano. Vrt, vestno nadzorstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »450 din mesečno.-. 25172-22 Dijaka nižješolca sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra. 25210 22 Dijaka solidnega srednješolca, — sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23707-22 Mlado psico čistokrvno Doberman-ko«, 4 mesece staro, u-godno proda L. Zabuko. vec, Sp. Zadobrova št. 23, p. . M. v Polju. 25107.27 Psičke mladiče volčjake prodam. Podgora 38. St. Vid nad Ljubljano. 25128-27 Dolgodlaki hrti (Barsoi) čistokrvni, s prvovrstnim rodovnikom, izredno ugodno naprodaj. Psarna Vič, Idrijska 19. 25164-27 Airedalterierja trimesečnega in trilet. nega, bela, dobra čuvaja in črno ponykobilo, proda graščina Mokronog. 25188-27 1 par tovornih konj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25205-27 Prave volčje pse z rodovnikom prodam. — Rožna dolina c. 3-VI. 25247-27 Kanarček (Harzer) je ušel. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Dom. Ma-rušič, Cigaletova 3. 25258-27 Dijaško stanovanje z vso oskrbo v vili pri profesorju, nadzorstvo, pomoč pri učenju, nem. ška konverzacija, Kob-larjeva 15. 25302 22 2 dijakinji iz višjih razredov sprejmem po zmerni ceni v oskrbo. Na razpolago je klavir, kopalnica in nem ška konverzacija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijakinja«. 25292-22 Višješolka išče stanovanje z vso oskrbo in klavirjem pri boljši družini v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna« 25290.22 Dijaka spreimem v prvovrstno oskrbo in skrbno nadzorstvo. Poljanska cesta 18-11, levo. 25238-22 Bežigrad Takoj za gimnazijo sprejmem dijaka v popolno oskrbo. Pomoč pri učenju in po želji francoska konverzacija. Naslov v vseh poslovalnicah 1 ti tra. 25239-22 Dijaka sprejmem v sončno sobo. Bližina bežigrajske ■ gimnazije. Strogo nadzorstvo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25245-22 Visokošolka išče sobo v LJubljani z vso oskrbo pri boljši družini za 1. oktober. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Visokošolka.« 23306-22 Dve dijakinji spreimem na stanovanje z vso oskrbo. Cena zmerna. Ivanka Požar, Poljanski nasip 10, II. n. 25251-22 Dva dijaka spreimem v vso oskrbo. Zi nižiešolce tudi pomoč pri učenju. Cesta 29. oktobra (Rimska ccsta) *t. 9, pritličje de«no vratf I. 25181 22 Dijaka(injo) sprejmem v popolno oskrbo. z Zanesljivimi instruk-ciiami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25270-22 Jabolka za prešo in namizna kakor tudi Jabolčnik, slive za žganje si ugodneje pre-skrbite. ako se z naročilom takoj obrnete na trgovino Roman Zajelš-nlk. Sv. Jernej, p. Loče pri Poljčanah. 25054-34 Slive za žganjekuho in prečna Jabolka, va- gonske količine dobavlja Barbif Anton, Videm ob Savi. 25075 34 Franc Klun bivši mesar, se poziva, da se takoj javi pri Mir kotu Miškcu, Medvedova 38, zaradi likvidacije Inventarja. 25274-31 Našla se je ura v Lattermanovem drevoredu. Lastnik jo dobi pri ogl. odd. Jutra. 25304-31 Dopisi Ljubezen moža si zagotoviš ako mu postrežeš z dobro o-kusno hrano. Zato kuhaj po preizkušenih receptih, zbranih v fcnjl gl poklicne kuharice Knjigo dobavlja Mizerlt Deziderij, Zidani most, Cena v predplačilu 10 din. 264 24 »Gospod Kafka — pišite.« pod šifro »Klic iz sa- mote.« 25065-24 Dopisovati želim z dobro brlvsko-frlzer. sko pomočnico. Naslov v vseh posl. Jutra pod ši fro »Mojster«. 25216 25 Ločenec po ženini krivdi, obrtnik in posestnik želi znanja z gospodično ali vdovo. Dopise s sliko na podruž. Jutra v Mariboru pod »Osamljen 36* 23315-24 Elegantna gospa mlada, iz boljše družbe, išče diskretnega prijatelja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Interesantna«. 25269-24 Fridrih Kaj je s teboj? Odgovori. Drugače sreda popoldne nasvidenje. N. 25275-24 .ŠIFRIRAJTE V »JUTRU« Gospodična inteligentna, ki je vodila gospodinjstvo v boljši hiši dvajset let, želi poročiti zdravega starejšega državnega aH bano-vinskega uradnika. Vdovci do 2 otrok otrok niso izključeni Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Izobražena gospodinja«. 2433-25 Kmečko dekle plemenita duša, posest-nica 45 let stara, želi znanja s starejšim gospodom, ki Ima nekaj gotovine v svrho ženi-tve. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Stroga tajnost.« 24986-25 ikrbi? obrnite se o« erafcloes Karmaha, ti se odlikuje posebno t analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi erafologije. in date Tskemo za nastopajoče dogodke pismene nasvete, d Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljubljan: botd »SOČA«. Sv. Petra cesta, vsak dan od 9.—12. in od 15.—19. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. V Li ubijam ostane do 20. sepj tembra. KLI SEJE ENO VECBAEVNE JUGOG&AfIKA smmNAM Od Vm j« odvisno, da imate oblek« vedno kot novo zato jo pustite vedno kemično čiatlti afl barvati v tovarni JOS. REICH i Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica OKASA tablete .^ri spolni slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za moške >oo komadov din 220v protl povzetju. Zastopnik: Lekarna Mi. Rožni a n Miroslav, Beograd — Terazlje 5. Od k S. n. »46-99 Spoznanstva si želi s simpatično gospodično staro od 17. do 22. let ln bi event. z denarjem pomagal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlad trgovec«. 25055 25 Vdovec 59 let star, bi se rad priženil kam na gostil no. obrt ali boljše po sestvo. Ima pokojnino 950 "din ln 20.000 din premoženja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod y Vdovec«. 25051 25 aspebov en oglas v »JUTRU« Si ii KAJTE y »jutru« r Mestna elektrarna ljubljanska priporočamo našo stopnjevalno obrttto tarifo z zniževanjem cene od din 2.50 do din 1.25 za kilovatno uro, odvisno od porabe toka in od uporabe motorjev. nudimo električni tok za kuhanje po 90 para za kilovatno uro že pri porabi 60 kWh mesečno pri trisobnem stanovanju. Nudimo posebno tarifo za električne peči s ceno toka 90 par za kilovatno uro na poseben števec, ne glede na porabo, števnina samo din 4 mesečno. Nudim® izredno nizko tarifo za nočni tok v ogrevalne s vrhe, posebno pripravno za električno opremljene kopalnice in pralnice. Cena toku samo 60 par za kilovatno uro. Priklapljanje z avtomatično stikalno uro. Vsa pojasnila dobite pri Ravnateljstvu mestne elektrarne, Krekov trg 10-n { IlISAH 1 Brzo-parobrodna služba lz Benetk ln Sušaka v Dalmacijo. Odhod lz iJušaka vsak dan razen srede ln petka ob 16 url Turistične proge iz Sušaka in Benetk v Dalmacijo ter lz Sušaka m Trsta v Grčijo, po zmernih pavšalnih cenah. Dnevno večkratna zveza za vsa kopališča ln letovišča jugoelovenske obale. Prospekte ln navodila daje direkcija na Sušaku, ter vsi uradi »Putnika« in družbe »Wagons Lits Cook.« CELO LETO lahko trajno spravite MOŠT (siru} I OD GROZDJA, KAKOR TUDI VSE SADNE SOKOVE BREZ STROKOVNIH PRIPRAV BREZ IZGUBE CAS A BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV s POMOČJO NIPAKOMBINA A II. Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno: Poceni! Hlgijenično. Odobreno od ministrstva za poljedeljstvo. Navodila in cenik pošlje brezplačno: RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1. STOLE izdržljive takole , < lliiillftlf m ostalo pohištvo SAMO IZ specijelne tovarne upognjenega pohištva THONET-MUNDUS d.d. v,r,ždi. Za: kavarne, gostilne, hotele, terase, kinematografe, pisarne, šole in zasebna stanovanja Zahtevajte v vseh trgovinah s pohištvom izključno ORIGINAL »thonet« STOLICE Brezp/aien pouk * igranju! 'M5T MARIBOR* dLULOEDNE >ČTFE ZA VRATA CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke Ivan Legat LJUBLJANA Prešernova ulica 44 MARIBOR Vetrinjska ulica 30 Pt priznane aizKio cenah a) oabavite najboljše moške bleke. perilo m trsa praktična oblačila Pn Preskerjn J U B L 4 A N J Petra cMts i - Vata m i čM kolesa NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI T R I O I K L I SIV. STROJI IGRAČNl VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES DELI TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR CENIKI FRANKO! Lesno oglje ZAGBEB. N1KOUCEVA10 ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CENIK v vagonskih množinah t kupimo. : Ponudbe na Rudarsko Udružen/e talionica, Zagreb, Mihanouičeva ul. 14 PREKO ŠTIRI MILIJONE GRITZNER šivalnih strojev JE V UPORABI Kupimo lokomobilski kotel od cca. 100 m'- površine in 12 atmosfer, s stopnjičasto rešetko in armaturo, samo v dobrem stanju, ako ni delj kot 10 let v pogonu. Pismene ponudbe na Publicitas d.d., Zagreb, Ilica 9 pod br. 54241. GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJ-ŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82 Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev posestniki tovornih avtomobilov! Preuredite pravočasno svoj tovorni avto na pogon z lesnim ogljem namtsto z bencinom s p o m o c i o OLT-generatorja OS JEČ K A UEVAONICA ŽELJEZA IN TVORNICA STROJEV A D. D.. OSIJEK Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. it IV