Poštnina plačana v gotovini. STFV. f'2. V LJUBLJANI, četrtek 17. marca 1927. Pottaraeina itenlka Oii !• — LFTO U Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. ^esežna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. *•. j ilSi » tv uuiCil UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. ga Demagogija. SjCei.m' demokratsko časopisje vživa, le v z n‘a{° kislim obrazom, ad vendar-da 0't" e ni imelo tako lepe prilike, jih S a svoje nasprotnike za grehe, ki v Je storila lastna stranka, ko sedaj. Vr-Se proračunska debata, samostojni debati pa so v opoziciji in tako morejo Pfratiivati s svojo zgovornostjo in svojimi nasveti, ki pa jih žal niso po-jjd teuaj, ko so biii na vladi, ako piše včerajšnje »Jutro« na na-oz'V »Od raznih strani nam v tem u lru (to je: da ni SLS odpravila sedaj ooL-Sel1 davkov) dohajajo dopisi, ki ogorčeno obsoiaio sic ‘ Cernu to izdajstva Pw,m Se vpraSUjel°’ kdaj bilo ?a ■ l eit|u? Ali je SLS '•enije9 ga S'a‘^->< a^ke interese Slo-<■«. če bodo pa bo potem hujskala, kaS k*? S Čim opoziciji. Visoki in krivični Z0Pet v Ijenjska potreba SLS, ki mora iz^nUiT tro«ak° klasično se je odrezaIo naše >Ju- Niti najmanj se nas ne tiče, kako ^agovarja SLS svoje delo v vladi, ker je o samo njena stvar. Zato tudi ne bi niti kamene bf MlTd^™^" UV°dni' čilen. v dveh ozirih tako zna- sfasno^ti23*0’ ^er v^inioi kakšne goro-genre c . “ Upa servirati gasilo inteli-MavL-o talcem! Ko beremo take S0 citirani’ se Pač ne morim C ’ e Pišei° radičevski listi o Svarjeni gospodi. Tudi pa se ne mo-remo čuditi, če je politična naobrazba šibkih slojev naše inteligence tako mizer-I'a’ ko pa jim je sveta resnica samo to, piše »Jutro«, pa naj bo gorostasnost Dru°?riiemljiva-[(pa r Pa je nad vse zanimivo, da si niam a'n-° 3’^u*:ro< očitati drugim, da ni- Sp^a^n^s'a za interese slovenskega go pokadil'?' Kdai Pa ie za boga milega 8°spod lupina zmisel za slovensko sko javn S^v°' Njen prvi vstop v sloven-darskirn ° Ziv,ienie i° zabeležen z gospo-slopjj Polomom. In potem je šlo v tem Pifia ,laPre3 in kamor je dosegla ta skunki’ V tistem denarnem zavodu ni zele-,,e'a več trava! ,.ln specielno »Jutro« naj daje sedaj lek-Clle o interesih za slovensko gospodarno. Mar vsled tega, ker je pomagalo s V.2 napadi pokopati Jadransko banko? s 1 Pa zato> ker je zagovarjalo tiste, ki . £eli Ljubljansko kreditno banko fu-nuati s Slavensko banko? de pa ie^Spela^ greM' KoHk° šk°' se je Slovence tožilo °VTia °d tega’ da separatisti? In kakšno'tn?®ogradu, da so **1 »'ove„stem™°p„ tr°iera"- ,zem! Ali ie n w ° ™u centrali- |li o tem /e ne i -^i S6 *re^a 8ovoriti, Hi naiboIi ® ne knce kamni? Kdo pa je v Slovet "■ za^ovornik centralizma C? J1’ Cx- “e SDS! 111 samo zato, sk s P°mocl° Beograda vsilila večini b0dnn?kega nafoda svojo voljo. Sedaj pa iti n'.-* §0SP le delili lekcije drugim nepoznanje slovenskih gospo- I>Wh interesov lludem’ ki morajo po-^ 'lati to, kar so zagrešili oni! v6«lika je v resnici pozabljivost goto- ie genske inteligence, zlasti one, ki ji a la — Papežinja Favsta raz- jjj{e^tnpak ta pod povprečjem stoje- Si°Vea$]{l8enca n* predstavnica v6jij. K®ga naroda in kar je mogoče na-SW„ nK ni mogoče natveziti sloven- v k Jar0dU' d«1 S* zaPomnij° gospodje, ki Sl\ ®;jti lekcije; Vrnite najprej mili-je vsled vaše krivde izgubil 1 narod v raznih polomih denar- Kantonci zmagoviti na vsej črti Šangaj. 17. marca. Vesti o porazu Kan-toncev pred Nankingom^ ki so se razširile preko Londona, se ne potrjujejo. Nasprotno je res, da so začeli Kantonci z veliko ofenzivo na vsej fronti med Han-lcavom in Šangajem. Angleške, ameriške in japonske vojne ladje so bile poslane v Nanking, da evakuirajo tamošnje tuje državljane. Vsak čas se sme pričakovati, da se šangajska mornarica pridruži se-vernokitajski mornarici, ki je odpovedala pokorščino generalu čangčungčangu s pretvezo, da zahteva prej izplačilo dolžne trimesečne plače. To se smatra samo za izgovor in sodi se, da bo tudi ta del mornarice prešel h Kantoncem. Po zadnjih vesteh so Kantonci v zadnji črti prešli v napad in sicer v več kolonah. Ne da se še določiti, kje bo glavni spopad, vendar je gotovo, da bo to v bližini . Nankinga, ki je že od vseh strani obko-len, tako da je že resno ogrožen umik šantunskim četam. Novi amandmani. Beograd, 17. marca. Razen amandma-nov k finančnemu zakonu, ki so bili že objavljeni, je ministrski svet sprejel še nekatere amandmane, ki se sprejmo v finančni zakon. Med drugim se s členom 180 d finančnega zakona pooblašča finančni minister, da najame notranje dolgoročno investicijsko posojilo do višine 500 milijonov dinarjev, ki bi se v celoti porabilo za prometne namene. Po členu 180 e preide imovina bivših dežel na ozemlju Avstrije na oblastne samouprave. Vse nepremičnine bivših dežel se v zemljiških knjigah prepišejo na dotične oblasti. S členom 180 f se daje oblastnim skupščinam na ozemlju bivše Avstro-Ogrske pravica, da bivše deželne zakone, ki ve- ljajo za njih ozemlje in se nanašajo na posle njih področja, lahko z oblastnimi uredbami spremene, spopolnijo ali razveljavijo, vse pa v mejah ustave in državnih zakonov. S členom 180 g se finančni minister pooblašča, da lahko določi meje, do katerih smejo iti samoupravna telesa pri uvajanju davkov in predpisavati obliko, kako se smejo predpisavati doklade. Člen 190 predpisuje, da tuji dražvljani na noben način ne morejo postati lastniki posestev in tudi ne morejo uporabljati nepremičnin, ki leže na ozemlju kralje-! vinen v razdalji do 50 km od meje oziroma od morske obale, če ne dobe prej dovoljenja od vojnega in od notranjega mi-: nistrstva. SEJA MINISTROV SLS. Beograd, 17. marca. Včeraj je prišel v Narodno skupščino dr. Korošec. Dopol-dne i® bil prav kratek čas v klubu. Po-,ne .ob ,18- Pa je prišel zopet tja in S®1° la d° večera. Razpravljali so 0 raznih aktualnih vprašanjih, v prvi vrsti o delu ministrov SLS v posameznih resorih. Ministri so obvestili klub o stanju, ki so ga našli v svojih resorih in o odločitvah, ki jih je treba sgrejeti glede na tekoča vprašanja, šlo je v prvi vrsti za potrebe Slovenije. V političnem oziru je bilo dano dr, Korošcu na prosto, da se sestane z Uzunovičem in da se z njim porazgovori o politični situaciji glede na proračun in na razna druga vprašanja. Nato naj bi SLS sklepala o tendencah, po katerih deluje radikalski center. IZJAVA ST. RADIČA. Zagreb, 17. marca. Štefan Radič je sinoči izjavil novinarjem: Razgovori se z ene ko z druge strani nadaljujejo resno in stvarno. Do ugodne rešitve bo prišlo še pred 1. aprilom. Tokrat gre res za vprašanje notranje graditve države. To je jako važno dejstvo tudi za obstanek radikalne stranke in vseh drugih strank. Z vseh strani skušajo prepričati vodstvo HSS, da je vstop vseh demokratov v vlado že gotova stvar. Če bi bilo to že tako gotovo, potem se radikalom ne bi bilo treba pogajati z nami, ker bi imeli v parlamentu zanesljivo večino. HSS bo v opoziciji ostala prav tako, kakor do-sedaj. Napačno bi bilo naziranje, da so šli trije, člani vodstva HSS v Beograd zato, da stavijo radikalom ultimat Oni so šli v Beograd kot člani oblastnega odbora, da povedo ministrom, ki imajo s temi stvarmi posla, kako 'bi bilo treba urediti finančna in druga vprašanja oiblasti. Štefan Radič je sinoči od 8. do pol 10. imel v Glasbenem zavodu pred velikim številom občinstva predavanje o razmerah v Evropi, Aziji in Ameriki. TURŠKI POSLANIK PRI PERIČU. Beograd, 17. marca. Včeraj je turški poslanik Hibmedbej poselil našaga zunanjega ministra dr. Periča. Niegov posel je v zvezi s pripravami za trgovinska pogajanja med našo državo in Turčijo. Od drugih diplomatskih posetov je treba zabeležiti tudi poset avstrijskega poslanika Hoffingerja pomočniku zunanjega ministra Jovanu Markoviču. nih zavodov, popravite najprej škodo, ki je utrpel slovenski narod vsled vaše si epe vdanosti centralizmu, proslavite se najprej sami vsaj z enim res pozitivnim uspehom, potem pa prelivajte krokodilske solze o slabem gospodarstvu drugih magari v potokih in mi ne bomo rekli ne besede. Dokler pa tega ne storite, pa je za Vas pepelnica, in še Vas bo narod ob volitvah potresel 8 pepelom! OBTOŽNICA PROTI MAKSIMOVIČU PODPISANA. Beograd, 17. marca. Včeraj je imela Demokratska zajedniea sejo, na kateri je bila podpisana obtožnica proti Boži Maksimoviču. Dan, ko se obtožnica izroči narodni skupščini, še ni določen. Obtožnica je bila poslana vsem opozicijskim poslanskim klubom, da jo podpišejo ali da se o njej izjavijo. Kakor se doznava, so se zastopniki drugih strank v načelu vsi izrekli zato, da se obtožnica sprejme in podpiše. Toda prepuščajo odločitvi svojih klubov, ali bodo obtožnico res tudi podpisali. ZVEZA NARODOV NE BO INTERVENIRALA NA KITAJSKEM. Pariz, 17. marca. Odgovarjajoč na neko interpelacijo je Briand izjavil, da Francija ne bo spremenila svojega stališča napram Kitajski. Zveza narodov ne more posredovati med strankama, ki se borita za oblast na Kitajskem, ker je to popolnoma notranja zadeva Kitajske. Prav tako tudi Francija ne more in noče intervenirati. K temu bi bila prisiljena samo tedaj, če bi bilo ogroženo življenje in imetje njenih državljanov. Seja skupščine, Boogratl, 17. marca. Na popoldanski soji narodne skupščine se je nadaljevala razprava o preračunu notranjega ministrstva. Prvi je govoril Sava V u 1 e -tič, ki je gra^l sistem nasilja in pov-darjal, da mora tak sistem dovesti do brazumnositi. Pre.e je tak sistem dovedel do državljanske vojne. Govornik se jo bavil posebno z razmerami v Črni go-n in de^al, da se Črna gora, cdkar je prišla v sestav te države, nahaja stalno p d terorjem. V Črni gori postopajo navadni .j , etji srazki pisarji, če se vpišejo v radikalno stranko. Tam je zdaj že cela v. jaka takih pisarjev. Za njimi je govoril dr. Stojan B u • d i s a v 1 j e v i č. V zelo dolgem govoru je ostro napadal notranjega ministra, s katerim da niti sami radikali niso zadovoljni. Dejal je, da radikali ne puste, da bi se oživotvorile samouprave. Ni res, da bi bila javna varnosit dobra. Tudi dr. Pernar je ostro grajal delovanje notranjega ministra in trdil, da stane sedanja Idržavna uprava državo preko tri milijarde Din. V Hrvatski je posebno slab policijski aparat. Navaja posamezne slučaje. Maksimoviču gre samo za radikalno stranko, oziroma samo za njegove pristaše. Vse drugo pa preganja. Govori nato o strankarstvu g-Maksimoviča, ki še do danes desetega dela vseh uradnikov na Hrvatskem ni pravilno razvrstil. V o j k o v i č prav tako graja strankarstvo v notranjem ministrstvu. Med njegovim govorom je nastal prepir med dr. Pernarjem in dr. Ivkovičem. V prepir se je zaplelo tudi več poslancev HSS in pa radikalov, tako da je predsednik komaj še vzdržal red. V velikem hrupu je predsednik prekinil sejo in napovedal nadaljevanje seje za petek ob 9. dopoldne. Beograd, 17. marca. Danes pride na dnevni red v narodni skupščini interpelacija Dušana Zivojinoviča na vojnega ministra o postopanju vojnega okrožnega poveljstva v Požarevcu. — Debata o proračunu notranjega ministra se bo nadaljevala v petek ali pa že danes popoldne, če bodo interpelacije končane. KRALJ SE VRNE DANES V BEOGRAD. Beograd, 17. marca. Kakor se poroča, pmpe kraljevska dvojica nocoj ob 8. v Beograd. Z dobro obveščene strani smo. doznali, da ostane kralj le malo časa v Beogradu. Odpotoval bo v kratkem v Pariz. Potovanje kralja v Bukarešto in Pariz se spravlja v zvezo z jako važnimi vprašanji zunanje politike. NOVA AFERA? Beograd, 17. marca. Te dni so se rast-širile vesti, da so prišli na sled veliki in senzacionalni vohunski aferi. Vse podi obnosti se še čuvajo tajno. O aferi se govori v Beogradu že dva dni. Spravila pa jo je v janost beograjska »Reč«. »Reč« piše, da gre za jako dobro organizirano družbo. Kompromitirane da so ugledne osebe v Beogradu, ki stoje v zvezi z vplivnimi našimi osebnostmi. Družba je vohunila v korist neke tuje države. V enem ali dveh dneh bo preiskava končana ter bodo osumljenci aretirani. Glede na to vest je politični oddelek uprave mesta Beograda poslal vsem listom najostrejši dementi, v katerem pravi, da so vse te vesti od kraja izmišljene. Z druge strani zatrjujejo, da ta dementi uprave mesta v tem trenutku odgovarja resnici, ker preiskave v tej aferi ne vodi uprava mesta, temveč neka druga, bolj poklicana oblast. Masary!(ov mirovni optimizem Belgijski zunanji minister Vandenvelde je sprejel po svo eni povratku iz Ženeve v Bruselj zastopnike časopisja in jim izrazil nekatere svoje vtise z zoorovanja Sveta Zveze narodov. Lejal je, da ni to zborovanje vsebovalo ničesar važnega, če pomislimo na resni evropski in svetovni pohžaj. Kljub temu pa svari Vandenvelde pred pretiranim pesimizmom in je navedel nelrij besedi predsednika Masaryka, s katerim se je v Ženevi razgt.var-jal celo uro. »Pene vno sem spoznal,« je dejal Vanderwelde, »natančno in tečno informira- | nost tega doyena evropskih državnikov, po- | polnost njegovi argument v in še bolj na- j ravnost čudovit vpliv n egovega optimizma, j ki ne zapira oči pred nevarnostmi, ki pa se j ue da prestrašiti od razni slučajnih težkoč ! in izkušenj.* Vandenvelde je nato navedel sledeče Masarykove besede: »Reakcionarna stremljenja, nasilnejše au- ' tokratije v Evropi, so pokopane in njihovim j nadomestilom ne bo dano dolgo živeti?« »Nevarnost nove vojne? Mogoče nevarnost lokalnih vojn in še to, kdo naj ve? Narodi so siti vojn in gorje onemu, ki jih hoče pahniti v nove vojne. Po francosko - nemški vojni je v Nemčiji vladal vsaj 30 let mir. Po svetovni vojni pa moramo računati s trikrat tako dolgim časom in sicer ravno zato, ker ni denarja, ker so narodi izčrpani ker imajo sedanje generacije še žive spomine na strelske jarke. Predno pa ta doba preteče, sem trdno prepričan, da bodo internacic nalne sile, ki delujejo za svetovni mir, definitivno zmagale nad vsemi silami sovraštva.« »Te optimistične besede,« je dodal Vander-\velde, »so gotovo žarek za vse, ki se pro-tivijo vojni. Kar se tiče drugih, govore o vojni nevarnosti samo zato, da izzivajo nova oboroževanja. One pa, ki s tem nevarnost le še večajo, teh ne moremo prepričati, da je njihov pesimizem le pogojnega značaja. Nezdrave razmere. Včeraj so poročali listi iz Beograda, da ima Hipotekarna banka nad 10 milijonov razpoložljivega denarja, s katerim ne ve, kam in kako bi. A že prejšnji teden pa so pisali listi, da ee finančniki resno bavijo z mislijo znižanja obrestne mere za posojila. Tudi izkazi o naraščanju hranilnih vlog v Sloveniji dokazujejo, da je celo v Sloveniji denarja dovolj. Na drugi strani pa beremo elan za dnem o pomanjkanju dela, o gospodarskem zastoju in o silnih težavah, s katerimi se morajo boriti trgovci, obrtniki in kmetje. »Pestra ljubljanska kronika« pa tvori skupno z brezposelnostjo poglavje zase. Torej na eni strani obilica denarja, ki išče zaposlitve, na drugi pa jok in stok za delo, venj za skromno plačano delo, ki bi obvarovalo človeka vsaj pred lakoto! To so nezdrave razmere, ki jih je treba pravočasnoa študirati, predno postane zlo preveliko. Prav verjetno je, da je današnje stanje posledica zlate« inflacijske dobe. Takoj po vojni je vse živelo silno na široko in visoko. Vse je »trgovilo«, a delati, kakor se pravi res delati ni maral nihče. Cene blaga so rast-te dan na dan, dobički so bili ogromni in takrat je vsak z veseljem plačal za izposojeni denar tudi po 30, celo po 40 odstotkov obresti in še je nekaj ostalo za prav veselo in brezskrbno življenje. Počasi pa se je nabralo v deželi dovolj blagu in začela se je konkurenca. Cene blaga so začele padati. Podjetja, ki so prej uspevala kljub visokim obrestim za izposojeni denar, so začele propadati, ker jih je začela dušiti in moriti solidna konkurenca. Pokazalo se je kmalu, da more v tej hudi konkurenčni borbi vzdržati le ta, kdor dela s svojim, a ne z izposojenim kapitalom. Kdor je delal s svojim kapitalom, ga je z ozirom na nizko obrestno mero za vloge še vedno ugodno obračal, če je obratovalo podjetje le z 10 do 15 procenti dobička. Visoke obresti za izposojeni denar so pa vzele vsako konkurenčno možnost onim, ki so delali z izposojenim denarjem. Naravna posledica tega izpremenjenega razmerja je bila ta, da denarni zavodi svojih vlog niso mogli več spraviti med ljudi po visoki obrestni meri, a znižati, vsaj izdatno znižati svoje obrestne mere za posojilo zopet niso hoteli. Nekaj so mero sicer znižali, a še mnogo premalo. Ker pa prihranki redno dotekajo, kapitala pa nihče več noče pod pretežkimi pogoji, je morala nastati kriza: denar se kopiči in ne more nikamor naprej. Kaj bo posledica? Če bo ostalo današnje razmerje neizpremenjeno, bodo morali zavodi obrestno mero preko noči znatno znižati. V blagajnah denar nima mladih, nekaj pa mora kapital nesti, ali pa zavodi niti za obresti ne bodo zaslužili. Nenadno in tudi znatno znižanje obrestne mere pa mora imeti jako neugodne posledice za manjše denarne zavode, katerih dohodki morebiti niti za kritje režijskih stroškov ne bodo zadoščali. Rezultat take nenadne, a neizogibne operacije bodo silovite redukcije nameščencev, ali pa ?e kakšne večje neprijetnosti. Ta perspektiva ni sicer rožnata, ampak je točna. Iz zagate pa je vseeno še en izhod. Pravimo, da je, dolgo ne bo več. Denar se mora začeti zopet obračati, mora začeti zopet krožiti in roditi produktivno delo, ki bo zopet ustvarjalo novo premoženje. Zato pa je treba obrestno mero začeti znatno zniževati, začeti pa bo treba tudi misliti na pravočasne fuzije malih zavodov z večjimi, da ne bodo morebitni potresi prehudi. Doba 30-procent-nih obresti je na koncu in se ne bo zlepa zopet vrnila. Žalostna zafrkacija. Ker hoče biti »Slov. Narod« za vsako ceno duhovit, je napisal članek o »veseli politiki«. Po stari njegovi navadi pa je iz te vesele politike nastala le žalostna zafrkacija, ker vse te nepotrebne govorance v skupščini gredo bolj na račun SDS, ko pa na račun HSS. V torek se je namreč vršila seja načelnikov ■parlamentarnih skupin, da se doseže skrajšanje proračunske razprave. V imenu vladne •večine je povdarjal posl. Smodej, da ni to nobena zaupnica vladi, če opozicija pristane na skrajšanje proračunske debate, ker pomenja-io dvanajstine gospodarsko škodo za državo. Zlasti je opozarjal pri tem posl. Smodej na razne davčne olajšave, ki jih sedanji proračun prinaša Zato je tudi iani opozicija pristala na skrajšanje debate. Ljuba Davidovič je nato vprašal, kaj je z amandmanoin o prisilni poravnavi, ki bi vzbudil v tujini nezaupanje do našega gospodarstva. S tem je Ljuba Davidovič pristal na skrajšanje proračunske razprave, če se s finančnim zakonom ne uvede prisilna poravnava. Posl. Smodej je nato izjavil, da gre lc za prisilno poravnavo Slavenskc banke, pri kateri ni SLS niti najmanje udeležena — kar je absolutno res — temveč je Slavenska banka z velikimi zneski podpirala njej nasprotno stranko, o čemur je morda kaj slišal tudi »Slovenski »Narod.« Le zaradi malih vlagateljev se je SLS zavzela za prisilno poravnavo pri Slavenski banki. Ljuba Davidovič je nato zahteval eksemplarično kazen kriveev, čemur so vsi pritrdili, razen g. Pribičeviča, ki je izjavil, da ta stvar ne spada sem. ... G. Pribičevič nato ni pristal na skrajsanje proračunske razprave in je odvrnil na pripombo posl. Smodeja, da se s tem oškodujejo interesi ljudstva, da bodo to že znali on njegovi tovariši zagovarjati svojo stališče pred ljudstvom. . . »Slovenski Narod« je tudi v resnici kot prvi nastopil v obrambo stališča g. Pribičevica in skriva opravičilo za neplodno proračunsko razpravo z zafrkacijo radioevskih kmetskih poslancev. Mi ob glavni cesti... Ampak vsa ta zafrkacija je silno žalostna in z njo ne bo nikdar skrito, da je SDS sokriva, če se bodo poslanci s »turnairem« po po proračunu preprečili reden sprejem proračuna in s tem vseh olajšav, ki jih prinaša. Politične vesti — Seja skupščine. Na včerajšnji dopoldanski seji je pričela skupščina razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Napadi opozicije vendar niso bili čisto brez učinka in notranji minister Boža Maksimovič je nastopil z obširnim ekspozejem. Povdarjal je, da je varnost v državi popolna in da ni nikjer ne nasilja in ne terorja. Povdaril je tudi, da so se izdatki notranjega ministrstva znižali. Nato je napadel opozicijo in ji očital, da uprizarja obtožbe proti njemu samo zato, ker ne more v vlado. — hato se ;e pričela debata, ki bo trajala sigurno več dni, ker je prijavljena cela vrsta govornikov. Samo radičevcev je prijavljenih okoli 20. Kot prvi je govoril zemljoradnik Kokanovič, nato pa član Demokratske zajednice Kapitanovič. Oba sta vehementno napadala vlado, notranjega ministra in policijo. Nato je bila seja prekinjena in se je popoldne nadaljevala. — »Dom« o vstopu H^S v vlado. Današnji »Dom« piše o vstopu HSS v vlado. Najprej konstatira, da ima vlada v skupščini samo relativno večino, ne pa absolutne. (?) To pa ne zadostuje in vlada to sama čuti. Zato skuša doseči z razširjenjem vlade krepko večino. Največ formalnih pogajanj je vodila z Demokratsko zajednico, toda pogajanja niso privedla do nobenega uspeha, ker ima Demokratska zajednica še vedno pripravljeno obtožbo proti Boži Maksimoviču. Ko je ozdravil predsednik skupščine Marko Trifkovič, jo imel takoj sestanek z Ljubo Davidovičem. Vsled tega so nastale govorice, da misli Trifkovič z demokrati in pašičevci sestaviti vla-. do. Toda taka koalicija ne bi imela niti 100 poslancev, kaj šele večino. Na HSS pa Marko Trifkovič ne sme računati, ker ni 5e odgovoril niti na eno iz''avo predsednika HSS, da bi moral on sestaviti vlado. Mesto odgovora je dal pisati no listih, da noče niti slišati o kakem sodelovanju s HSS in zlasti še s St. Radičem. Sedanji predsednik vlade g. Uzunovič izjavlja sicer med prijatelji, da se je popolnoma povrnil k politiki narodnega sporazuma in da šele sedaj vidi, da je najboljša vladna koalicija ona, ki bi jo sestavili radikali, radičevci in SLS. Toda javno Uzunovič tega ne pove. Drugi radikalni voditelji pa pošiljajo svoje ponudbe na vse strani in tako tudi HSS. Vodstvo sel ačke stranke, ki je vajeno reševati vsa važna politična vprašanja javno, je opetovano izjvilo, da obstojita sedaj v glavnem dve življenjski vprašanji za državo: 1. Resna izvedba oblastnih samouprav in sicer na ta način, da se oblastem pripuste vsi oblastni davki in doklade, izvedba občinskih volitev v Vojvodini, Bosni in Hercegovini ter izvedba okrajnih volitev v vsej državi. 2. Zakonodajno delo na finančnem in gospodarskem polju, zlasti pa izenačenje davkov, ureditev agrarnega vprašanja v Dalmaciji, Hrvatski in Bosni ter spreiem še ostalih manjšin toda neodložluvih gospodarskih in socialnih zakonov. Vlada se na te glavne in neodložljive potrebe niti ne ozira, ter zato ni čudno, če je vsaki dan slabša. — Jasnost o pogojih HSS za vstop v vlado bi bila popolna, če bi »Dom« povedal še to, kar zahteva HSS v strankarskem pogledu. = Komitaši se pripravljajo. Iz Skoplja poročajo o terorju, ki so ga v zadnjem času začeli izvajati bolgarski komitaši. Tako so v nedeljo zjutraj bolgarske oblasti v Vručistu pri Kustendjilu dale ustrelili štiri kmete, ne 2000 vstašev in erniral. Nato 'e bila večina od njih mučena, trideset najodličnejših pa je zbral Ahmed Zogu za posebno ostrašuječ primer. Dal jih je prepeljati v Skader in tim so vse na glavnem trgu obesili in jih pustili viseti par dni. Tako je pokazal Ahmed beg, da je gospodar situacije in da oprt na Mussolinijevo pomoč, dela kar hoče. — Albanski narod pa kolne in škriplje z zebmi. Se D1 vs-eh dni konec! = Rti ka protestna nota Italiji. V rimskih sovjetskih krogi i zatrjujejo, da bo le dni iz-ri čil sovjetski poslanik protestno noto prori ratifikaciji besarabske konvencije. Sedijo, oa bo vsebina note precej ostra, po obliki pa ne Irj šla tako daleč, da bi bili pretrgani sovjet-sko-italijanski odnoša i. Jasno pa je, da s« bodo ti odslej zelo izpremenili. Sovjeti p<> morejo proti Italiji preostro nastopitii ker * mnenja, da bi to bilo v korist samo M'“D k: bi potem še lažje vplivala na Italij0« doslej. = Nemška vlada odobrila StrcsemanflU’6 politiko v Ženevi. Pod predsedstvom rr®“' sednika Hindenburga se je vršila v torek_ Berlinu seja ministrskega 6veta, na kateri 1« poročil Stresemann o zasedanju Sveta Zve*« narodov. V debati sicer niso bili vsi minis”' za Stresemannovo stališče, toda po njegoyl“ pojasnilih je vlada soglasno odobrila njeg0" vo stališče. Vlada je izjavila, da ni in°8j Stresemann storiti drugega, kakor da je P*1’ stal na znane koncesije. Danes bo podal SW semann svoje poročilo zunanjemu cdbo^. parlamenta, dočim se bo parlamentarna bata o zasedanju Sveta Zveze narodov pric šele drugi teden. , = Chamberlain o zasedanju Sveta « narodov. Dopisniku »Reutera« je !I) j Chamberlain med drugim tole: V ravno ® nulem zasedanju Sveta Zveze narodov ni D. lo nobenih pogajanj posebnih skupin in tu® ne tajnih mednarodnih konferenc. Spora*u '■ ki je bil dosežen v saarskem vprašanju. V nov dokaz o napredku Zveze narodov. V te vprašanju ni bilo ne zmagovalcev in ne pr*' magancev. Smatram dosežene rezultate zn o lo dobre, ker sta obe stranki dosegli to, k*1 sta smatrale za najvažnejše. Vprašan'e neiff ških šol v Gornji Šleziji je bilo reSenO sporazumom med Poljsko in Nemčijo. Upi«; da bo to pripomoglo k ugodni rešitvi tp; ostalih nerešenih vprašanj. V saarskem vp" šnnju so pokazali tako Francozi ko NernciM večje razumevanje za stališče druge s o Zasedanje Sveta Zveze narodov je ^ ' najpomembnejših, ki sem se ga ua*'1'?7'11' mojem prepričanju deluje razširjen Svet * ze narodov izredno dobro. Pripomniti je ba, da so se vršili številni razgovori ineu y sameznimi zastopniki držav, toda nobon razgovora ni bilo mimo Sveta Zveze naro To dokazuje, kako zelo bo se izpremenili iiošaji med nami in NemCijo po sklenitvi carnskega sporazuma. Ministru dr. Stre*®] niannu se sme čestitati k uspešnem zase<^. niu. — Iz te iziave Chamberlaina se jasno v di. da r’ste veljava Zveze narodov in da 1 vsled tega mir vedno bolj’ zasiguran }* vsem hujskačem in navzlic vsem Pe.sin11?*°jjB = Odločilna bitka za San-aj se je pri col* 1 Kantonske čete so prešle na vsej tre ofenzivo. Po padcu mesta Vulm gre i”1 u v ravni črti od Sunkinnga proti seve*"0®? padu k Nankingu in dal'e. Na katero me .g bo usmerjen glavni udarec južne arnl?°e,ve-šo negotovo. Splošno pa se sodi, da D ^ čel v nevarnosti, da bo odrezan. stopa čet h kantonski armadi se °'VaflSc0' toda prestopanje 6e ni zajelo vojske ^ linga in je ta še od dezertacij intaktna. v e. gaju je položaj zopet zelo poostren. Nad stom je proglašeno obsedno stanje. Vse S ze je v lil ItJ Ul UfiutOCUU ^ J evropskih velesil so ojačene. General C da bi jih poprej postavile pred sodišče. Ustre- ! Nankingu, ki je od k^nto^igntunskib Ijeni so bili radi tega, ker so se branili dati obkrožen. Vsled tega je tudi del_,_Xaij živino komitašem in so se jim uprli z orožjem v roki. Ta slučaj najbolje dokazuje, kako ofi-cijelna Bolgarija ščiti komitaše ter njihovo akcijo ob naši' meji in kako. jim ob vsaki priliki pomaga. - I* zanes jivega vira poročajo tudi. da se na albanski meji pripravlja zadnje dni nova akcija, ki naznanja važne dogodke, ki se bodo v kratkem baje odigrali v severni Albaniji. — Ahmed beg se proslavlja s tiranijo in grozodejstvi. Dosedaj je bil v Albaniji običaj, da so gorska plemena vsako leto prodrla v Skader, odstavila njim neprijetne uradnike in se nato povrnila v svoja- gorovja. Nato so se pričela pogajanja med vlado in plemeni in ko je bil dosežen sporazum, je bila vstaja likvidirana. Toda sedaj je stvar drugačna. Ahmed beg ve, da je za njim Mussolini m da dobi od njega kolikor hoče vojakov m v Al-pričela sedaj druga pe; S i iSŠ ne-pride posebno veliki nepriliki. ker ne m»re plačati svojih vojakov. — Po vesteh iz Sa gaja so naletele prednje čete Kantoncev ^ močan protinapad severne vojske m 90 e morale po težkem boju umakniti. . j čete so nato osvojile mesto Taiping- Ka ske čete se umikajo proti mestu Vuku^^ SAMO MIMOGREDE. »Slovenski Narod« se vselej silno ra* vv kakor hitro sliši, da pridejo radičevci W gaj vlado. Res ne razumemo tega razburjeni"’ 0, je za ^Slovenski Narod« popolnoma vse ^ kdo pride v vlado, ker to je gotovo, “a 80 i Ch. Lucieto: Spomini francoskega vojimsge detektiva. 50. poglavje. Mata - Ilari na delu. Da izvrši misijo, ki ji je bila poverjena, je morala vstopiti v zelo ozek krog, do katerega smo mi imeli Holandiffa<, da s® Mata-Hari nahaja ua i _ u , tr>an katerega naj ustavijo in izzenejo Mata-Hari na Špan- sko, kjer bi jo naši detektivi lahko stalno na^?‘rayjgo Toda Mata-Hari se je izkrcala v pristanišču mesto v Bilbau, ter je nemudoma odpotovala v ^ a . jj kjer je izstopila v Palae Hotelu, koder so se sesl#^ mednarodni špijoni in ki so ga tudi radi tega zavezniški agenti strogo nadzirali. alor>n& Komaj je prišla Mata-Hari v Madrid, zvezo z nemškim vojaškim atašejem.urad i» Kallejem, ki ob času, ko pišem te vr* ’ nemško propagando v inozemstva^ z nenlškitf Razen tega je enkrat imela pomorskim atašejem, g. von Krenom, kar pa ms* mogli točno dokazati. . ■& Ko so bili gospodje izvlekli lz nje. vse, kar J^„ dela o naši vojaški in pomorski organizaciji teh stvareh je bila izborno poučena — so ji dali ^ naj stopi v najintimnejše stike s francoskim pom atašejem. Temu smo pa mi že zadevo javili m ^ ni mogla priti blizu. Cez neka, tednov je von i0 spoznal, da mu v Madridu ne more nič koristi zato je sklenil, da se je cdknza. pt Nekega lepega dne se ji je zahvalil za je storila za Nemčijo v Madridu (po njenih P t(.,rpe-je bilo namreč več nevtralnih transportnih la .j vsebi-diranih, med njimi nekaj španskih) in ji i® J®' no brezžične brzojavke nemškega genera ii ^ ^ ki ji je dal povelje, da se ima takoj vrni i jo rabijo. IN VENDAR MORA OSTATI TAKO! Našim integralnim Jugoslovenom je ustava svetinja, ki mora večno ostali neizpremenje-na, pa naj življenje še tako jasno govori drugače. En primer, do kakšnih gorostasnosti je pripeljala diktirana razdelitev drž; ve. Otok Krk spada upravno pod Split, sodno ped Šibenik, zdravstveno pod Ljubljano, vojaško pa pod Karlovac in gozdarsko pod Zagreb. če ima torej kak srečen prebivalec Krka opraviti uradno v več zadevah, gre lahko kar na celo tedensko potovane in morda bo •dovršil svoj posel. In Krk ni osamljen. ■knipak naših integralnih Jugoslovenov to oebrigaj Kai pa jih sploh briga? milj. Din. Skupno z naknadnimi predpisi za piejšnja leta je v letu 1926 znašala odmer-na osnova 18,354.500 Din in je bilo v tem letu predpisanih doklad vsega skupaj Din 45,541.300. — Otvoritev brzojava pri pošti Dvor. Dne 9. marca t. 1. je bila pri pošti Dvor otvorje-na brzojavna postaja. — Zdravstveno stanje španskega kralja se je znatno zboljšalo. Po mnenju zdravnikov bo kralj okoli 20. t. m. že lahko odpotoval v Sevillo na daljši oddih. — Izpreinombe v državni službi. Premeščeni so: vladna tajnika dr. Janko šiška iz Kočevja v Krško, dr. Tine Čuš iz Krškega v Kočevje, gozdarski nadinženjer Franc Miklavič od gozdne uprave v Kranjski gori h gozdni upravi na Bledu ter Veterinar Vojteh Hrabalek iz Kočevja v Celje. Upokojena sta Franc Avčin, šef geometer agrarnih operacij v Mariboru ter Anton Guštin, arhivski uradnik pri okrajnem glavarstvu v L ubljani. — Višjemu inšpektorju v. p. J. Ružičku, častnemu predsedniku Čsl. Obce v Ljubljani, zaslužnemu delavcu na polju vzajemnosti in bratskih odnošajev, je g. prezident če- za znižanje carine na časopisni Te dni je posetila delegacija lastni-D 'Jke°grajskih listov predsednika vlade in j senika finančnega odbora ter zahtevala, a se Spremeni potom posebnega amende- ™eafa y finančnem zakonu dosedanja carin- __________________________________ ^ S tarifa na uvoz časopisnega papirja. De- ; škoslovaške republike, v priznanje njegovih P"tacija je naglašala, da so sedanje carin- odličnih zaslug, podelil odlikovanje reda be-postavke nevzdržljive ter jih je treba jgga jeva jy razreda Spremeniti v interesu novinarstva. _ Ciri] in Metodl/va prosiava „a slova_ - Zgradba novih ielezn.šk.h prog. Pro- , gkcm. >Lidove Listk poročajo, da pride me-metno ministrstvo je sprejelo v zadnjem ca- ; ,seca a a ob a ^ su več ponudb za zgradbo novih zelezniških slovanskih apo<3t‘lov cilPila in Metoda v Ve- prog. Ponudbe so prihajale doslej samo iz , lehrad d jugoslovenskih katolikov. državi z redukcijo reduciranih okoli 75 inozemstva; te dni pa so predložile zagrebške banke ponudbo za zgradbo železnice Ba-iar kolodvor—Bakar pristanišče—'Kraljeviča ladjedelnica. V ministrstvu je vzpostavljena komisija, ki bo vse te ponudbe proučila. Redukcije v carinski službi. Po naredbi finančnega ministrstva je pričela generalna direkcija carin v vsei ilriniri t. rednkc.iio SEKST*1 36 J nan5noPmin“tr3tvon,jf^^f0.ukinjen- Fi‘ letake ‘tesinS'1 V žb°’ izprazni, nobeni novi al> upokojitve - Učiteljski kongres 7“? avgusta se vrši v Skoplji, meewa iz vse države. 1 Ingres učiteljev — Demonstracije brezposelnih v * V Mostaru so priredili te dni nrvič a™' vratu, brezposelni demonstrad o okro/eo demonstrantov je prišlo v povorki pred iest-no hišo. Tam jih je sprejel komisarjev tajnik. Zahtevali so, da jim da mestna občina delo ali pa denarno podporo. Tajnik jim je dal 500 Din ter jim obljubil, da dobe več te dai, ko se vrne komisar. V Mostaru je okoli brezposelnih. ~~ Dijaška banka v Somboru. Dijaki tr-^v®ke ajkademije v Somboru so započeli ^cijo za ustanovitev dijaške banke. Banka „•* s® imenovala Komers. Delniška glav-n .. bi znašala 10.000 Din. Vsi funkcio-_j 'l “i bili dijaki. Z banko naj bi bila u/.ena borza, ki bi poslovala vsak teden Deputacija obišče vsa večja mesta ter bo povsodi slovesno sprejeta.- — Avstrija pred novimi stavkami Iz Dunaja poročajo: Avstrijski državni uslužbenci zahtevajo zopet zvišanje plač. Za slučaj, da kompetentni faktorji njihovim zahtevam ne ugode, agitirajo državni uslužbenci za stavko. Pravtako se je pojavil med poljedelskimi delavci močan pokret za stavko. Delavci zahtevajo, da se jim izenačijo mezde z mezdami delavcev v Nemčiji in da se prepove ■češkoslovaškim sezonskim delavcem delo v Avstriji. — Špijonska afera v Beogradu, Beograjska policija je prišla na sled tolpi špionov, ki so vohunili v prilog Italije in Madjarske. Podrobnosti so še tajne. — Streljanje na beograjskih ulicah. Te dni je prišlo na Veliki pijači v Beogradu do razburljivih prizorov. Zjutraj, ko so prihajale od vseh strani pridne gospodinje nakupovat živila, so jele žvižgati kroglje nad njihovimi glavami. Predno so se le prav zavedle, so zagledale mladega moža v arestan-tovski obleki, ki je tekel čim najhitreje so ga nesle noge, za njim pa so dirkali žaiidar-ji, ki so se od časa do časa ustavili ter streljali za njim kot v vojski. Med občinstvom je nastala razumljiva panika in ljudje so se razpršili v divjem diru na vse strani, tako da je bil trg v par minutah prazen. Medlem je izginil preganjani v Mišičovo ulico. Orožniki so mu ,preklinjajo v galopu sledili. Že se je zdelo, da se bo možakarju posrečilo enkrat in na kateri bi prodajali diiaki del- PobegIliti- Nenadoma pa se mu je vrgel na-nice svoje banke in druge vrednostne »a- sPrc>t' neki branjevec. Od orožnikov p rega-pirje. Cilj banke je, da se nauče dijaki prak- i niani dečko se je spustil ž njim v rokobor-tičiie^ '. trgovskega poslovanja. Avtor ideje 1 J?°» ,v kateri pa je podlegel. Med tem so ga ‘‘ “'V16!1 ^ orožniki, ki so ga aretirali. Pozneje apc ,da je bil brzonogi preganja- ki je pobeenil na°^eC 9j?rSJe Belimarovič, «V?ZPzi«fra.l na d06lej Se «P«>i-nJen na- — Žena. ki je svojega moža že dcvetnajnt- krat zapustila Neki zagrebški železniški uradnik je prijavil te dni, da mn je njegova žena pravkar že 19iič pobegnila. To pot je vzela seboj več obleke in raznih drugih stvari, medtem 14 oljnatih slik. Nesrečni mož domneva, da se je nastanila dezerterka, kot navadno, tudi to pot pri svoji materi. Prosil je, da naj jo policija pregovori, da se zopet vrne, če pa tega ne bi hotela, naj pošlje vsaj slike nazaj, ker so vse njegovo lastnoročno delo. Kako jo padlo 6 milijonov državnega denarja v vodo. Te dni se vrši pred državnim svetom v Beogradu proces radi bakrske vil1 se 2rušila, kot smo poročali, medlih vebI"arja fi924’ dva cini P° dovršenih !• ■ \r^e' a znaša okoli 6 milijonov dinarjev. Na zatožni klopi sede šef pomorske oblasti Bramcam, načelnik oddelka 00-morskega prometa Birač, šef gradbene direkcije pomorske oblasti na Sušaku Burgo-lič in načelnik oddelka gradnje in vzdržava-nje objektov dr. Linardovič. Obtožnica trdi, da je prišlo do nesreče, ker je bil izdelan načrt zelo zanikrno, ne da bi bil teren proučen. Sodba bo izrečena najbrže danes. ' Pomiloščenje Jalzifikatorjev Windisch-inaeIia Naliag Morf?enblatt< poroča, da je iz-kabinetna ”lpetentnih virov> da je poslala nrinca Wiv!?i1-aarna prošnjo za pomiloščenje Nadossyja ju^tf^36123 ‘n Policiiskega žefa Iz dobro informfr^,m?i ministrstvu v izjavo, ča. da utegneta broni 1kr.°?ov se baJe Por°-noč pomiloščena. ral«fikatorja za Veliko — Krvav boj med • poročajo iz Londona, je «!?*, ,n P»licii°. Kot do krvavega spopada med V ^ingapore-u jo. Delavci so hoteli navaliti^1 ln,P?. ,cl" poslopje. Ker se niso hoteli odstra°niM!J*^ oddala policija nanje par salv. 15 J strantov je bilo ubitih, nad 40 pa težko*1”1*" njenih. a‘ — »Velika knjeginja Anastazija«. Skrivnost navodne hčerke zadnjega ruskega carja, o kateri so po V6em svetu toliko pisali, je’ pojasnjena. Nepobitno je dokazano, da 'gospa Čajkovskaja ni identična z veliko knje-ginjo Anastazijo, temveč je samo prefrigana pustolovka. — Senzacionelen škandal v Budimpešti. Budimpeštanska policija je razkrila te dni veliko korupcijsko afero, v katero je zapletenih okoli 100 oseb. Doslej je aretiranih 20 oselb, med njimi 18 odvetnikov ia sodni je profesor Dušan Popovič — »Gojenci« naših kaznilnic Po uradni statistiki ministrstva pravde je znašalo šteli Hazniencev v vseh kaznilnicah naše dr-v leto 7744. Od teh jih je sedelo f v beograjski kaznilnici 383, v Po- zarevcu 1247, v Nišu 873, v Skoplju pa 894, 1)0 ■f^rv'3tskem in v Slavoniji: v Lepoglavi v 01 v Mitroviči 873, v Stari Gradiški 671, Sloveniji: v Mariboru 591, v Bosni in Her-C6Sovini: v Zenici 778. V teh kaznilnicah se i>°kore samo možakarji, razven tega imamo .^ kaznilnici za ženske: v Zagrebu sedi žensk, v Begunjah na Gorenjskem pa 54. . Podmladek Rdečega Križa na I. drž. 5 •»naziji v Ljubljani pripravlja uprizoritev aPhoklejeve tragedije kralja Oidipa v pre-vodu prof. Sovreta. Nastopiti misli dne 2. in aprila t. 1. v dramskem gledališču prvič Pred dijaštvom, drugič pred širšim občinstvom. Učni načrt za humanistične gimnazije določa, da se čita v najvišjem razredu kot *aključek grškemu študiju kaka tragedija *6Ra ali onega izmed treh mojstrov klasične drame, Aisohyla, Sophokla ali Euripida. Le-tosnii osmošolci so si nadeli težko, toda lepo nalogo, da pokažejo tudi v javnosti, koliko sadu jim je prinesel študij klasične litera- afzS&as stiLd o "tej Ia£ai°’ kolikor'1 toHko vemo unietno-fi .najlepši rozgi grške slovstvene umetnosti, Je razloga dovolj, da ee občin-zanima za to prireditev in da se predstave v čim večjem številu udeleži. Dobrega obiska je želeti ludi zato, ker je eventuelni cisti prebitek namenjen za prispevek počit-■niškirn kolonijam, da utegnejo ludi manj premožni dijaki prebiti v naravi kak leden počitnic in si utrditi zdravje. Natančnejše o prireditvi se bo po leipakih in po časopisih pravočasno objavilo. . — Finančna delegacija uradno objavlja, da izide v Uradnem listu štev. 30 z dne 18. marca t. I. statistika avtonomnih doklad k direktnim davkom za leto 1926. Iz te statistike so razvidni posameznim avtonomnim zaslo-pom za leto 1926 odobreni odstotki in na Podlagi teh ludi predpisani zneski doklad. Avtonomne doklade se odmerjajo na podla-8i čistega predpisa dokladam podvrženih di-J^ktnih davkov brez vsakih državnih pribitkov. Za leto 1926 je znašala za vso Slovenijo odmema osnova za avtonomne doklade državni davek) 17.4 milijone Din, celokupen predpis doklad od te osnove pa 43 5 zdravnik dr. Nagy, njegova soproga in njegov sin. Dr. Nagy je delil z advokati njihove honorarje ter izdajal nato svoja izvedeniška mnenja v njihovo korist. Pričakujejo se nadaljne aretacije. — Mazač povzročil smrt svojega »pacienta«. V Bozzen-u je bil te dni aretiran neki mazač, ki se je izdajal za zdravnika ter povzročil smrt enega svojih pacientov. Nabavil si je namreč električen aparat, ki ga je preizkusil na težko bolnem »pacientu«. Bolnik je par ur po elektriziranju izdihnil. — Slepec in otrok na električnem stolu. Te dni so spremili v newyorški državni ječi na električni stol nekega fizično in psihično popolnoma zlomljenega moža. 52 letni M. Corvan je bil obsojen na smrt radi umora 17 letne deklice Edith Burton, ki so jo našli v njegovem stanovanju mrtvo s strelom v srcu. Corvan je sicer trdil, da je izvršila deklica samomor, nakar si je pognal tudi on krogljo v glavo, vsled česar je oslepel, vendar pa njegov zagovor ni držal in obsojen je bil na smrt. Mož je bil popolnoma slep, razven tega pa naglušen. Zadnje dni pred eksekucijo ni zavžil ničesar. Njegov paznik je izjavil, da je prepričan, da je bil Corvan obsojen po nedolžnem. — Najmlajši kandidat za električni stol v Singsingu je — če ameriški listi njegove mladosti ne pretiravajo — 12 letni Mike Ponkrashaw. Fanta so spravili na stranpota kriminalni romani in kino. Hrepeneč po razburljivem avanturističnem doživljaju je begal po newyorških ulicah ter premišljeval, kaj bi učinil. Nenadoma mu je padlo v glavo, da je 6topil v neko trgovino, zahteval usnjat pas ter prodajalca, medtem ko je ta pas iskal, ustrelil. Ameriško javno mnenje zahteva spričo množečih se zločinov mladoletnih, da se obsodi Mike na 9mrt. — Velika poneverba. Iz Rima poročajo: Glavni poštni blagajnik v Parmi je poneveril skupno z enim od svojih uradnikov 4 milijone lir. S poneverjenim denarjem je zgradil celo kolonijo vil. Bil je aretiran. — Najdba obrskega groba prj Šopronju. V bližini Šopronja so izkopali obrski grob. \T grobu so našli zlato Skrinjo in zlate uhane, e karakterističnim obrskim poiumese-cem in biseri. V bližini groba so našli več okostnjakov z zapestnicami od brona. Strokovnjaki trdijo, da je grob iz II. Moletja pred Kristusovim rojstvom. — Dejanski protest zoper novo moško modo. V Bukarešti je prišlo te dni do demonstracije zoper novo moško modo. Na prome-' nadi se je pojavil mlad gizdalin, oblečen po najnoveiši modi, v takozvani charleston-obleki, z nionokljem v očesu. Široke hlače in mali klobuček, ki mu je čepel na glavi, je občinstvo razburil. Ljudje so mladeniča napadli, pošteno našeškali ter mu strgali vso obleko s telesa. S težavo ga je rešil končno vsega pretepenega iz rok razjarjenega občinstva neki policijski agent. — Nova knjiga. Izšlo je v drugi izdaji Cerkveno pravo prof. Kušeja pod naslovom: Cerkveno pravo katoliške cerkve s posebnim oz:rotn na razmere v kraljevini SHS z dodatkom: Pregled virov, ustavnih in upravnih načel cerkvenega prava pravoslavne cerkve. Strani XVI. in 695. Založila juridična fakulteta v Ljubljani. Cena za broš izvod 135 Din, za lično v polplatno vezan 150 Din. Dobi se od 21. marca dalje na dekanatu juridične fakultete in v vseh knjigarnah. Avtor ne podaje samo avtonomnega cerkvenega prava ampak razpravlja tudi vse aktualne probleme, ki čakajo na končno ureditev med cerkvijo in državo. Zato bo knjiga teoriji in praksi dobro došla. Ljubljana. 1— Oddaja zidarskih in betonskih del. : Mestni magistrat razpisuje oddajo zidarskih i in betonskih del za napravo skladišča za ' premog v mestni klavnici. Vsi razpisani po- j da-tki se dobe med uradnimi urami v mesi- j nem gradbenem uradu, Šolski drevored št. | 2/II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 26. i marca 1927 opoldne v podpisanem uradu. I 1— Prodavanje v »Pravniku«. V četrtek, : dne 17. marca t. 1. ob 6. uri popoldne bo na sodišču, soba štev. 79 četrto predavanje, ki mu je predmet osnutek novega avtorskega \ zakona. Predaval bo g. univ. prof. dr. Staji-ko Lapajne: »Trajanje avtorskih pravic. Civilna zaščita. Prehodne in sklepne določbe«. ; To predavanje bo obenem zaključno preda- ! vanje o tem predmetu. Glede na važnost novega zakona je želeti diskusije, ki naj bi ee udeležili tudi književniki, likovni in glasbeni umetniki. Zato so na predavanje vab- j ljeni vsi, ki se za ta predmet zanimajo. .. ' Občni zbor Vodnikove družbe v Ljub- ■ yam se vrši dne 2. aprila t. 1. ob 8. uri zve- I cer v prostorih Zveae kulturnih društev, i Ljubljana, Kazino II. nadstr. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Določitev letnine za leto 1927 in 1928. 3. Računski zaključek za i leto 1926. 4. Proračun za leto 1927. 5. Knji- ‘ ževni program za leto 1927. 6. Nadomestne ! volitve. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajno- izpuščen iz zaporov na prosto. S tem popravljamo tudi mi napravljeno mu krivico. 1— Akademik Ivo Grahor predava v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v Mestneifr domu o temi »Kitajci in Evropejei«. Vstopnine ni. Maribor. m— K koncertu Glasbene Matice. Glasbeni Matici se je posrečilo za orkester pridobiti tudi priznano vijolinsko - virtuozinjo g. F. Brandlovo. Pri nobenem Matičnem koncertu še ni nastopilo toliko prvovretnih solistov .kol pri IX. simfoniji. Gospe Zikova in Pospišilova še sploh niste nastopili v Mariboru, g. J. Križaj pa je znan že po svojem krasnem glasu izza »Letnih časov«. Tudi g. Burja je že mnogokrat dokazal svoje pevske vrline. Že iz teh dejstev je razvidno, da bo prireditev res nekaj klasičnega. Pred obema koncertoma ima g. Arnuš slavnosti primeren kratek nagovor. V Ljubljani šta bila že dva koncerta IX. simfonija razprodana. Bo tudi Maribor znal ceniti to redko prireditev. m— »Od Odese do Soluna« — doživljaji dobrovoljca. To zanimivo predavanje nadučitelja legijonarja Rozbanda iz Limbuša priredi prosvetni odsek studenškega »Sokola« v četrtek 17 marca ob 19. uri v Sokolskem domu v Studencih. Ker so taka predavanja redka in baš ob 10-letnici dobrovoljskega pokreta aktualna, se vabijo vsi maribonaki narodniaki. Vstop vsakemu prijatelju Sokola prost! II. POPRAVEK K NOVEMU TELEFONSKEMU IMENIKU. Poštna direkcija je izdala potem, ko je bil nov imenik ljubljanskim naročnikom že razposlan še II. popravek. Vsi tisti ljubljanski naročniki, ki so prejeli imenik brezplačno, dobe za vsak izvod tudi »Popravek« brezplačno. »j-opravek« se dobiva na glavni pošti (javna telefonska govorilnica), kjer naj ga naročniki prevzemajo. Drugim izvodom je popravek že priložen. IZ POROČILA SOCIALNO-POLITIČNE UPRAVE MARIBORSKE MESTNE OBČINE ZA LETO 1926. Dne 21. septembra 1924 izvoljeni mariborski občinski svet je smatral med prvimi potrebami občinske uprave preuredili in zboljšati dotedanje mestno ubožno skrbstvo tako, da se bo le-to prilagodilo kolikor mogoče obliki in zahtevi moderne socialne politike. — Umevno, da se je zavedal občinski svet takoj sj>očetka velikih težkoč in nezadostnih sredstev pri tem svojem delu, zlasti, ker je država kazala vedno manj zmisla za pravilno re-šilev vseh leh perečih vprašanj. Vendar občinski svet je šel z ljubeznijo na delo in prelomil z dosedanjim načinom občinskega ubožnega skrbstva s tem, da je v seji dne 5. maja 1925 sprejel po občinskem svetniku Jožetu Stabeju predlagani »Pravilnik social-no-politične uprave mariborske mestne občine«. Pravilnik, kakor ga je sprejela mariborska mestna občina, ima tudi mestna občina ljubljanska, po katerem vzorcu je bil prirejen in preurejen. Ustanovljen je bil samostojen socialno-politični urad in nastavljen poseben uradnik, ki mu pa pomaga v njegovih poslih še uradništvo mestnega gospodarskega urada, dokler se oba urada ne ločita v povsem samostojni edinici. Nadaljnje delo se je vršilo in se izpopolnjuje še naprej v zmislu občih določil pravilnika, ki porazdeljuje so-cialno-politična dela mariborske mestne občine na pet panog in sicer: 1. Ubožne zadeve, 2. Mladinska oskrba, 3. Delavsko skrbstvo, 4. Stanovanjske zadeve, o 1 ravovarstvene in posredovalne zadeve. I. Ubožne zadeve, Mestna občina ima ubožni svet, ki mu na-čeljuje vsakokratni župan. Sedanji ubožni svet ima skupaj 23 članov, ki so vzeti i* vseh stanov mestnega prebivalstva. V^ letu 1926 je bilo izplačanih odraslim ubožcem Din 176.635’77 stalnih mesečnih podpor, v katerem znesku seve niso vštete one podpore za otroke, ki so izkazane posebej. Poleg teh podpor je bilo izplačanih še mesečno po 15 nadarbinarjem po 150 Din podpore in letno 2 sežnja drv. Skupno je prejemalo 31. decembra 1926 naslednje število odraslih mesečno podporo od mariborske mestne občine: 248 oseb po Din 50, 58 oseb po Din 80, 7 oseb po Din 100, 1 oseba po Din 150, 1 oseba po Din 300. Poleg rednih mesečnih podpor dobijo ubožci vsak letno še po Din 50 za drva, v nujnih slučajih pa tudi poleg vsega še izredne podpore. Nadalje imajo tudi vsi mestni ubogi breaplačno zdravniško oskrbo. Pri tem se ugotavlja, da se pri ubožni oskrbi čutijo vedno bolj posledice vojne. eti. K občnemu zboru se vabijo vsi člani j Vsled slabe prehrane in drugih okolnosd je aruzDe. — Odbor. začela pri mnogih popuščati odporna življe- j ska sila, vzroke obubožanja pa je pripisovati 1— Društveni sestanek »Svete vojske« in dramatičnega odseka se vrši v četrtek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: 1. Mirko Kunčič: Veriga moderne dobe. Satira. 2. Gustav Strniša: V cerkvi. Recitira g. Rovanova. 3. Ali je alkoholizem vzrok ali posledica socialne bede? Predava g. Lindič. — Po predavanju debata. Vabljeni vsi, ki se zanimate za treznost in socialna vprašanja!! 1— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da morajo biti trgovine v soboto 19. t. m. na praznik Sv. Jožefa celi dan zaprte. — Načelstvo. 1— Javno predavanje društva »Atena« se vrši 17. t. m. od 6. do 7. ure zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Ciklus: »Zdravstvo«. Tema: Odpadki in smeti, predava obl. ref. g, dr. Mayer. 1— Popravek. Poročali smo, da ie neki Stanko ukradel hčerki lastnika kina »Ideal« gdč. Heli Kokaljevi 1000 Din. Stanko je bU po krivem osumljen in aretiran ter je *e večinoma onemoglosti, boleznij zlasti pa izgubi rednika. Od vseh ubožmh oskrbovancev je nekako 60% vdov. in samic, zla »ti služkinj, .ki so postale revne vsled padca valute in krize na denarnem trgu s čimer so izgubile svoje dolgoletne težke prislužbne prihranke. O^aza se tudi, da se siromašni sloji prizadevajo pridobiti domovinstvo v imestm obemi. Komaj pa prejmejo domovin-list, ze padejo v breme mestni občini, posebno, ker se branijo iti na deželo, ker je tam oskrba ubožcev zelo slaba. Redki so slu-,da je mogoče doseči za reveže, ki niao v mesto prislojni, podpore od domače občine, ki se jih skuiša ako le mogoče, rešiti s tem, da osporava njih domovinstvo. Celo v nujnih slučajih se upirajo prevzemu ubožcem prav do zadnjega. Prosjačenje v mestu, ki je sicer prepovedano, a se tozadevni predpisi premalo ali p* sploh ne izvajajo, ee izvršuje po največ po prosilcih, ki niso pristojni v mestno občino. DUau -±. >JNAKUDISi DJNEVJM1K< 17. marca 1927. Štev. 62. To prosjačenje je predvsem posledica že omenjene nezadostne ubožne oskrbe v podeželskih občinah. Mesino prebivalstvo pa je na ta način prizadeto. % Prosveta. GLASBENA MATICA V LJUBLJANI IN BEETHOVNOV KONCERT. Od odbora Glasbene Matice v Ljubljani ; smo prejeli s -prošnjo, da priobčimo, slede- j če pojasnilo; Z ozirom na notico g. dr. Vurnika v so- . botnem iSIovencu« in oziroma na govorice, ki krožijo glede sodelovanja Glasbene Matice pri dr. Čerinovem ikoncertu pojasnjujemo 9ledeče: Glabena Matica je bila povabljena tako od Podeaveza Muzičarjev kakor od dr. Čerina, da sodeluje pri izvedbi Beethovnove IX. simfonije. Zato je sklenila v svoji seji, dne 3. decembra, da se obema povabiloma odzove in naslovila naslednji dan na dr. Čerina pismo sledeče vsebine: »Blagorodni gospod dr. Josip Čerin, višji kapelnik, Ljuib-ljajia. — ,Z ozirom na Vašo željo, izrečeno predsedniku pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani g- Silvanu Pečenku, je sklenil odbor Glasbene Matice v Ljubljani v svoje seji dne 3. t. m., da se radevolje odzove Vašemu povabilu glede skupnega izvajanja IX. Beethovnove simfonije in izjavlja, da bo sodeloval na tem slavnostnem koncertu celotni pevski zbor in po potrebi tudi del orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljulbljani. Odbor sprejema pogoje skupne prireditve ter Vas le prosi, da se ti pogoji stilizirajo v pismen dogovor ki bo po medsebojnem podpisu obvezen za oba sodelujoča faktorja. Obenem Vas pa odbor vljudno obvešča, da se je odzval tudi vabilu Podsaveza muzičarjev v Ljubljani in da sodeluje s svojim pevskim zborom tudi pri tem izvajanj« IX. simfonije. — Z odličnim spoštovanjem! Za odbor Glasbene Matice: dr. Ravnihar. A. Lovše.« Dr. Čerin je takrat določil, da bo njegov koncert 26. marca. Ker pa je bil odbor obveščen, da bo koncert Podsaveza že 7. marca, mu je to tudi v uradnem pismu z dne 20. decembra 1926, štev. 268 sporočil: »Velecenjeni gospod doktor! Glasbena Matica je bila obveščena od predsedstva Saveza^ muzičarjev, podsavez Ljubljana, da se vrši koncert IX. Beethovnove simfonije dne 7. marca 1927. V smislu sklepa odbora Glasbene Matice sodeluje pevski zbor tudi na tem koncertu. VijUduo V us prosimo, da vzamete to na znanje, ter beležimo z odličnim spoštovanjem: Za odbor: A. Lovše.« Nato pa je dobila Glasbena Matica sledeči odgovor::. »Ljubljana, 22. decembra 1926: Glasbena Matica v Ljubljani. Na Vaš cenjeni dopis od 2Ali hočete res v Bordighero?« »Ne vem,« odvrne tiho. »Torej kam?« »Kakor hočete vi.« Ljubki Loti je bilo vseeno, kam. Bilo ji je hudo, kajti njena sreča je bila zelo zameglena. Res so bili trije tedni mesto enega, toda če je natančno premislila, niso prinesli tega, kar je upala. Mogoče pa je bilo še več? Čutila je sladko tesnobo, ko se je mož pri volanu obrnil do nje, ji pogledal v obraz in ji dejal. »Ali se hočete vrniti na Dunaj?« »Saj se ne moremo? Kaj pa dolgovi v no-telu?« »To se bo že uredilo. Če želite, govoriva o stvari takoj.« In zavil je z autom do roba ceste, pomagal Loti iz auta in ji pripravil na trati pod palmami prostor, kamor se je vsedla. Nato ji je ponudil iz elegantne zajutrkovalne ka-i sete nekaj sandvičev ter kozarec pristnega sekta. Loti se je tako razburila nad indu-i strijalčevo drznostjo, da je postala lačna in j se je zato zahvalila Fredyju z dražestnim I nasmehom. V bližini tega moža je bila na- ! enkrat v zadregi. Fredy se je spoštljivo vsedel na bližnji cestni kanton. »Čujte, gospodična. Vem, kdo ste. Bila ste prodajalka v cvetličarni. Prišli ste, kako, je postranska stvar, do denarja in ste hoteli sedaj življenje uživati v polni meri. Kaj je iz lega nastaio, veste: hotelski dolgovi, moške nesramnosti in tako dalje. Da ste bili t® tri trdne jes srečni, vendar ne morete trditi?^ »Tega ste krivi vi,» odvrne takoj Loti. »Seveda. Nisem tudi drugače pričakoval,*, odvrne Fredy. »Toda naj vam rečem, kaj bi se morali naučiti iz vse stvari. Spoznati bi morali, da se ne da kupiti ne osem dni, ne pet, ii'. dve, da niti ena sekunda ne srečo-Pri teh kupčijah smo vse preveč odvisni od drugih ljudi. Edina sreča, ki si jo moreni priboriti, je v nas samih.« j Loti ga pogleda s svojimi velikimi očffl1-»Vi ste vendar cel filozof,« pravi vsa presenečena. , • »Jaz sem ?ofer,< odvrne trdovratno skrivnostni človek Nato nadaljuje: »Denar, ki sem ga pričakoval, ni dospel. Morava pa najkasneje jutri oditi, seveda morava poprej plačati najin? dolgove, če ne, nama pride policija na v ral.' (Dalje prih.) IVAN JAK IN SIN Ljubljana, Oospoovel ka c 2. Šiva ni stroji izborna kon trukcija in elegantna i *rsi tv iz lasti t tovarne. 15-letra porun i ji.. V j. ni se poutuje pri nakupu bre^plafflo Finalni *'ro|i .ADLER*. Kolesa n prvih tovarn, CUrhouo. Kavse', Stjrla Walterr» (Orožno kolo). Plell nl '.troti veflr.o v mloal. Posame/ni deli oies in ilvai-mh s ro|e>. Daie se tudi na cbroke! Cenik frantr in lastoni. OBČNI ZBOR Vod ikove družbe v Ljubljani se vrš dn 2. aprila t. I. ob 8. u i zvečer v prostorih Zvvze fcuitursiih društev, Ljubljana, Kazino Ii naast DNEVNI RED: MALI OGLASI Z* v*ako beaedo *e plaž* BO par. Za debelo tUluus p« Din 1.—. Premog VllIlT* 1/11. Čebin Telel. M Oglašujte v Narodnem Dnevniku. Lesni strokovnjak starejši, neoienjen, prvovrstna moč, z večletno prakso in prvovrstnim! izpričevali, z znanjem slovenskega, nemškega in delno italijanskega jezika, želi premeniti službo le k večji leani industriji. Gre najraje na »kladiSča ali pa v gozdove. Cenjene ponudbe na upravo lista pod značko »Vesten in marljiv strokovnjak« 5. Književni program za leto 1927. o Nadomestne volitve. 7. Samostojni predlogi. 3. Slučajnosti. K < bčnemu /boru se vabijo vsi člani drir/be. 1. Torocilo odbora. 2. Določitev letnine za 1. 1927 in 1926. j 3. Računski zaključek za leto 192fi. i. proračun za leto 1927. HajboP stroj Sn kolo $• edino !ns ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, ^_______ nudi najftlnejši In najokusnejši namizni kis i* vinskega kisa. ^ zahtevajte: ponudbo i 'm: Tehnično In hljflJenlCnoi najmoder-neje urejena klsarna v JugoslaviJl- Plaarna t «ub.|«nn, Dun^Jika e~«- ««- “ »—tropj*. O s a s 39 r si aom, obrt M I*»«lust,l|o v ,.eh opremnh. Isto tam pl*Hln! «ti,ei E15B1EO PHk • nnnSii b upUien. VaCietno garancija j Daiavnki u p«pr«*M». Miki cm«, tu*t M rtf***- Josip Peteline Ljubljana MM MlKHIigl tpOMJtifrft. . ^ a . . •. lT . — Za tiskarno »Merkur* odgovarja: Andrej Serer. V«i v Ljubljani. Izdajatelj: Aleksander Zeleniku. — Urejuje. VUdimir Svetek.