Št. 90* V Gorici, v soboto dne 2. novombra 1907. Letnik IX. Izbaja vsak torek in soboto ob 4. uri f opoludne. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po poäti prejeman ali v Gorici na dom poSiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in öetrtletno 2*50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jell ersitz t Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevern tekališČu po 8 vin. Urednistvo in upravniätvo se nahajata v «N a r o d n i tiakarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na urednistvo, oglase in naroönino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi Be raöunijo po pt-tit- vrstah in sicer ako ae tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 vin. Ako »e večkrat tiskajo, raču- nijo ae po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). V Zivljenje in smrt Vsfh irirhih dan ' Knko \cpn razli- kuje čl^v« <5ka dnSa ! Zvonovi brne danea z viaokih Im vso drugaoe, in vendar so to isti znovov, ko včeraj. Drugaöna so čustva, ki nam jih vzbnjajo. Človek bi Be kar zatopil v brezdelje, ee ogrnil z melanholijo in mislil na smrt! To so öu- stva tega dne ! Ta dan je poBvečen spo- mina mrtvib, zato ga praznajemo tako ! A gorje n?.m, če bi se vedno nda- jali melanholiji, brezdeljn ! Živimo in dolž- nost naäa j<\ da napredajemo. Napredek je živijenje in m r je smrt. Naša stranka je že mnogo napre- dovala, organizacija se vsestransko raz- vija, kri živahnejega dela se živahnejae pretaka po žilah našib organizacij. Naše časopisje se äiri, dobiva moči več in več. Zavednost našega Ijudstva se dviga ! To je napredek, to je veselo življenje! Morda je še kje kdo, ki meni, da to vbe je mnogo prfmalo, da se da pa težko kaj več doseči in da je torej VBako nadaljne delo odveč. Kaj je reči na to ? Da bi ut^gnili imeti ti, ki tako pravijo, prav, če sami v aebi ne bomo napredovali, se izpopolnjevali. Najprvo napredajnao v sebi, da ponesemo napre- dek na zanaj ! Morda imajo prav oni, ki menijo, da se ne da več doseči, če ne bomo skrbeli za svoj naraščaj. Današnji dan nas spominja, da prej ali slej ležemo v grob vsi, ki delamo se- daj. A ideje, ki jih zastopamo, ne smejo lečj z nami v grob ! Prišli bodo za nami dragi, ki bodo nadaljevali započeto delo ! In ko bo izginil s površja naäe zemeljske oble zadnji Adamov potomec, bodo naäe ideje živeie äe vedno moene in sveže, ker so ... večne. Te večne krščanske misli moramo spojiti z duäoslovenskega Ijudstva. Mnogo se je storilo ; a na ?rhanca še nismo. Treba je dela in dela. Neizmerni zakladi kräcanske knlture se niso pogreznili v reko modernega življenja. Dosegljivi so za vsakogar; naša naloga je, da jih po- kažemo in približamo. Na dobri poti smo! Sovražniki iz- gabivajo brezplodno svoje moči proti cerkvi! Neumneži! Ne boste je prema- , gali; na Petrovi skali stoji! Okrog te skale zbirajmo slovensko ljudstvo, — ga učimo, ' živimo in naprednjmo ž njim. Treba je , dela in delavcev ! j Vsak nam dobrodoäe), ki hoče de- i lati z nami! Čim več nas je, tem uspeä- nejše naše delo, hitrejši napredek ! Nikdar pa ne fmemo misliti, da smo storili do- volj ! Pomnimo vedo, da delo in napre- dek je zivljenje, mir in brezdelje smrt. j j Nad našim življenjem in smrtjo pa vlada in odločnje Nekdo drugi 1 In ža- ' lostni glasovi zvonov na danaänji dan ne zvone nam ; ampak naäim mrtvim bratom ter nas opominjajo, da delajmo, dokler živimo ! Smrt je mir! Za slovenske iz- seljence! | Rojakil Podpisani rodoljnbi vas vabijo na J važen shod, ki se bo vriil v Ljubljani j ; dne 11. novembra t. 1. kot ustanovni ; občni zbor „Slovenske podrnžnice Av- strijake Rafaelove drnžbe za varstvo ka- toliških izseljencev." Izseljevanje naših rojakov v Ameriko in droge tnje kraje [ je mogočen pojav, ki sega globoko v gospodarsko, družabno. in politično or- , ganizacijo slovenskega ljndatva. Leto za letom raste ätevilo onih Slovencev, ki zapaščajo domovino mladi, zdravi, krepki, delavni in ki nosijo svoje doäne in te- lesne moči naprodaj tajcem po Bveta. Ako se izseli toliko tisočev naäih Ijndi vsuko leto, morajo nastati sčasom v vrstah našega naroda velike vrzeli, ki jih bodo zasedli tnjci. Po malem račnnamo na leto 10.000 (reci; deset tisoc) iz- seljencev iz vseh slovenskih pokrajin, od katerih povpročno vsak vzame seboj 500 E vrednosti, kar znaäa ietnih pet mi- ; lijonov kron; to je vsota, ki mora kmalu znatno zmanjšati narodno premoženje. Izseljevanje je prava Ijndska pijavka, ki pije kri in mozeg iz našega naroda. Več- krat je res sila in reväöina ki jih mnogo žene na tuje, ker doma ne najdejo potov in sredstev, si pomagati. Kdo jim more zameriti. Še več pa jih izpelje želja, si . hitro in izdatno pomagati do premoženja, j ko vidijo, da si ta in oni prisluži v par letih v tajini denarja, ki pri nas doma velja že za bogastvo. Tndi to bi še ne bilo slabo, ko bi ae pametno vräilo. Vse hrepeni po denarju, po sreči. Ali pa res najdejo vsi, kar s takim tradom iäcejo? Izkušnja nam odgovarja, da mnogo naäih rojakov zadene na tajem prezgodnja smrt; drugi se Bicer vrnejo čez nekoliko let domov, nekateri prazni, nekateri tndi z denarjem, pa so često telesno in du- äevno opeäali; bolehni, pohabljeni se ne morejo veseliti sadu svojega trudapolnega dela. Le malo je število oni izseljencev, ki jim je sreča mila, da si pribore zares dobro stanje ali v Ameriki, ali po vr- nitvi doma. Račnn našega izseljevanja kaže na izgabo ; kaj nam je torej storiti? Zabraniti in astaviti se to veliko mo- demo gibanje sedanje dobe ne da; omejiti in nrediti pa se da, in skrajni čas je že, da to storimo. To pa je težka naloga, ki se more nspešno izpeljati le z združenimi močmi. Drngod po sveta vi- dimo državo, občine in sploh javnost, da obračajo vso pozornost na izseljevanje ker čntijo važnost tega pojava. Naj li mi držimo roke križem? Ne. — Prav zato vas vabimo na ta shod, da se resno po- menimo, kaj je naloga države, dežele, občine, kaj dolžnost posameznikov v tej prevažni zadevi in da osnajemo podruž- nico Rafaelove družbe, ki naj bi bila mo- ralno Bredišče vsega tega delovanja. Pri- čakujerno vas sigarno na ta shod in ra- čunamo na vaäo pomoč pri rešitvi te te- žavne zadeve. Z Bogom za ljndstvo. V Ljubljani, na praznik sv. Rafaela, dne 24. oktobra 1907. — Dr. A. Gregorčič, državni in deželni poslanec. Frenc Gra- le naner, državni in deželni poslanec. Dr. Anton Korošec, državni poslanec. Fr. Povše, dtžavni in deželni poslanec. Fran Demäar, državni in deželni po- slavec. Jožt s Gostinčar, državni po- slanec. Fran J a k 1 i č, državni in de- želni poslanec. Dr. J. Ev. Krek, državni in deželni poslanec. Dr. V. Schweitzer, deželni poslanec. Dr. Ig. Žitnik, dr- žavni in deželni poslanec. Dr. J. Ja- n e ž i č za priprav. odbor. Posrečena paralela. IV. Kaj so torej dosegli istrski poslanci ? Ničl Kaj so zahtevaii? Mnogo manj, j kakor nživamo goriški Slovenci že davno j davno. „Prvo je žalostno, drugo je neod- i pu9tno, je naroden greh". (V tem odstavku j se postavljamo na stališče „Edinosti" !> j Italijani so imeji poprej 12 glasov večine f in sedaj — jih imajo tndi 12! A da bi I bili naäi v htri zahtevaii večino, o tem j nismo nič čnli. Naravno je torej, da je | tudi niso dobili. J Ali vidi „Edinost", kako je njena I pisava, da je mogoče le z majhnim za- sukanjem dobiti iz nje ravno nasprotno, , kar je ona položila vanjo?! Ali se je stara gräka Pitija iz Delsov preselila v Trst v nlico Giorgio Galatti 18? — „Edinost" seveda Ie naprej laže, da niso dosegli naäi goriški poslanci nič. Doöim niso isterski poslanci dosegli prav ničesa, so naäi poslanci dosegli: 1.) razäirjenje i volilne pravice, 2.) direktne in tajne : volitve, 3.) odpravo krivice, ki se je go- j dila izventolminskim slovencem tržanom, 4.) odpravo krivice, ki se je godila vo- lilnemu okraju goriske okolice. To ni ; menda nid. j Zahtevaii niso (gorilki poslanci) nič ' pravi „Edinost". Tadi to ni res. Pona- tisnili smo v „Gorici" zapisnik dotiöne razprave, „Edinost" ga kajpada ignorira, kakor sploh vse naše argumente. Tako se zibljejo čitatelji v potrebni nevednosti. Zakaj nam pa „Edinost" ne pove, kaj naj bi naäi poslanci razen večine äe za- htevaii? Ali morda to, kar že imajo in česar Istrani äe ni- majo? Naä korak k temn, kar zasluži ime napredka, je edino Ie äe pridobitev večine. Istranom treba prej äe drngih korakov, manjäih in lažjih, a slorili niso niti enega. Poskusili bo enega, a äe ta je izpodletel, in k temn „fijaäku" poje „Edinost" glorijo. Nad naäimi poslanci vihti „Edinost" bid, ker ne morejo pre- [ nesti cele gore, istrskim ploska slavo, ; ker so poskasili grobljo premakniti. Naäi poslanci; in če so tudi sami Gregorini i in Cotiči, ne morejo z nobeno volilno reformo dalje, ker korak dalje je večina; veöino pa si morejo ohraniti Lahi z vsako volilno resormo, ki ne sloni na podlagi občne vol. pravice, čemar ae vlada za nekaj časa äe protivi. „Edinoat" naj torej do tedaj ne zahteva čndežev od naäih poslancev, pač pa zmage od voli^cev trg. in obrt. zbornice! L1STEK. | Ob mlinu. Črtica. Napisal Zorko ü. „Očc, zdi se mi, da je to Tinetov klic I Morda je kaka nesreča! meni je tako težko pri srca !" | „No, no I Le nikar mi ne sanjari! Nesreöa — ! Kakäua pa ? 1 Veä kaj Dra- gica, le mirna bodi, spat pojdi in niö se ne boj." — j Mlinar Andrej Be je zganil kot bi : ga piöil strapen modras. Na äiroko je odprl oči in stisnil obrvi. Njegov pogled, ki ga je vprl v hčer, je bil OBter in bo- deč. Tndi on je dvomil... Tu, v bližini njegovega mlina se je pripetilo že več nesreč. Pred pol ore je bilo, ko je bil še pri njih Komanov jTine s Flnma. To vam je bil mladenič petindvajsetih let. Rad je posedeval pri Mlinarjevih; zato menim, da že nganete, kako sta si bila Tine in Dragica. Nocoj, ko je praznoval v Miinarjevi hiäi dan zaroke z Dragico, se čati sreč- nega, zadovoljnega. In ta sreča mn pri- ! haja od srca . .. Vesel je zaročenec, a tudi mlinarjn Andreju in hčerki Dragici seva neka prijetna zadovoljnost iz obraza. Pozna je noc\ Zanaj gosta tema. Od mlina gori se čujejo enakomerni ndarci stop. Vmes pa tuli burja. . . | Ura je bila blizu polnoči, ko se je vraöal Tine od dragih ma Mlinarjevih domov. Dragica in oče mlinar sta ga, sicer prosila, naj nikar ne hodi v taki j temi in burji domov. On pa, hoteč se : pokazati junaka, ki se ne straäi takega vremena, se poslovi in gre . . . j Oöi so mu žarele in bliskale. Ozi- ral se je skrbno na vse strani in pazil, kod hodi. Pot ma je bila sicer dobro znana, a človeku v takem duänem polo- žaju, v kakoränem je bil Tine, v taki temi in bnrji, se vendar lahko pripeti, da zaide. In ker je äe pot jako alaba, je vedno v nevarnosti, da bi se ma kje ne spodrsnilo. Mlin, mimo katerega ga je vodila pot, je oddaljen približno streljaj navzgor od mlinarjeve hiäe. Tine, video svitlobo, prihajajočo iz mlina, jo je krenil tja ter tu opazoval hlapca, ki je notri mlel, . . Domov samenn se ni zdelo varno hoditi, ker je bila tema prevelika ; v mlinu pri hlapca pa tudi ni hotel prenočiti. Skle- ! nil je torej počakati ta ob okna vsaj toliko časa, da bi äel mlinar spat, potem bi poklical hlapca in ga naprosil, oa bi ga spremil vsaj iz teh nevarnih tlak do ceste. A glej! Mesec je pogledal izza Čavna. Leno in zaspano so je dvignil nekoliko nad ta veličastni hrib in razsvetil pri- 5 jazno vipavsko dotino. — Precej je bilo ! prijazneje. Tine pa 8e je odpravil, video, ' da mn prijvzno sveti meeec, domov sam. Po ozki stezi je äel proti reki, hoteč si ta skrajäati pot. { Barja je äe vedno piskala. Mraz ga je začel pretresati. Pospeäil je korake. Nad njim so 86 razpenjali vrhovi visokih , dreves. Od daleč se je sliäal hripavi glas f sove . . . Mesec se je peljal enakomerno po nebu. Nebroj zvezd je svetilo in ga spremljalo. Njema pa vse to ni bilo mari. Pred oömi mu je Btala Dragica. — J Cuj! Kaj pa to? Ne, to ni bil glas ', sove, in tadi ne hreščanje od bur je lo- mečih Be vej! Štrbnnk..... In Tineta ni več na povräju. Domov hile, zadel je z nogo ob hrastovo korenino, ki je rastla ravno čez to stezo. Ker je bila steza tik ob reki, je izginil v mrzlih valovih — Vi- pave . . . Boril se je sicer nekoliko časa s krntimi valovi — a zaman ! Še en obupen krik. Burja je zapi- haia močneje, nego prej. Zazdelo se je, kakor bi mu v slovo zapela mrtvaäko pesem ... In spet je bilo vse mimo in gluho! Le mesec je aijal in risal na obrežje podolgaste sence grmovja in dre- vesnih debel .. . Iz mlina gori ae je čalo ropotanje mlinskih koles. A burja je takoj zopet zapihala in ječanje in ropotanje je utihnilo . . . * * ¦ Drugega dne pa je naäel mlinarjer hlapec Tone, ko je sei odpirat vodo, tik ob zatvornici nad jezom ponesrečenega človeka. Tudi Dragica je kmalu zvedela o tej ne«reči. Vsa obupana je äla v mlin. Tresla se je. Iz oči ji je sijala plahost, radovednost .. . Ponesrečenca je spoznala. Bil je — Tine----------- Tako, zdaj smo torej na cistern, kaj manjka še nam in kaj Istranom, kaj smo dosegli mi, in kaj so dosegli, ali prav za prav niso do^egli oni? Če to premotrimo, potem ne najdemo izraza, s katerim bi dostojno zavrnili predrznost „Edinoati", ki piäe : „V Gorici niso nič zahtevali in so resignirano vsprejeli, kar so jim Itali- jaai nadili; v Istri pa so naši zahtevali garancije za svoje parlamentarno uve- ljavljanje in za avobodni narodni razvoj ter so moški prekinili pogajanja, ko jim Italijani niao hoteli agoditi". Da, da, krika je bilo v Istri več, kokodakanja tadi več, vsipanja peska v oči tndi več! Naši poslanci nimajo navade priviligiranih narodnjakov : naši delajo na tihem, ne obešajo vsega na veli ki z vo n ter se zadovoljnjejo s postran- skimi uspehi, ker glavnega za zdaj še ne morejo d o s e č i; o u i pa segnrirajo Ijadstvupričako van j e velikih pridobitev in ne do8egajo ničesa. To draga „Eii- nost", je „velikanska razlika" med akci- jama goriäke in istrske vol. resorme. Da je zadobila islrska akcija smešno obliko in pa ni žaloelna zasloga istrskih po- slancev, ampak kričaških junakov pri „Edinosti", k čemu jih je v giavnem zapeljala potreba pokrivanja laži o naši vol. reform!. To sloji zdaj pribito, ali jnnaki pri ,.Eiinosti" se kajpada ne iz- neverijo svoji revolverski taktiki, oni ne najdejo „korajže" niti v toliko, da bi skušali to ovreči. Oai vtaknejo kkfate, katere morajo svojemo čitateljstvu za- krivati v žep. „Dr. Gregorčič je pri Rebka — pise „Edinost" — priznal, da je slovenski ži- velj na Gorškem oškodovan v vaeh vo- lilnih skupinah". — No, in kaj je to pri- znanje kaj čadnega? Ali nismo mi to že ponovno priznali v „Gorici"? Drugače paö ni mogoče, dökler smo Slovenci v dež. zbornici v manjäini! Mi pozivljamo mo- drijane in pismouke pri „Elinosti", naj nam izdelajonačrtvol. red a, k a- teri daje Lahom en glas večine, paneoškodajeslovenskegaživ- Ija v nobeni vol. sknpini. Lena delo, gospodje, da fo'tazete svoje vrline tudi v pozltivnem deia in ne samo v negaciji ! V jasnejšo poglednost si dovoljaje- mo še kratek povzetek naše paralele med Istro in Goriško ! Naši so z novim vol. redom odpravili dve krivici : slov. trža- nom in goriškim okoličanom, so pripo- mogli Jjudstvu k razsirjenju vol. pravice iu — kar je glavno — so odpravili sred- njeveško institucijo volilnih mož ter omo- gočili ljudstva svobodne, tajne voiitve. Raj so pa dosegli istrski poslanci za svoje Ijndstvo ? Nič, ker je ostal stari vol. red. O odpravi krivice vol. mož — nič, o raz- širjenja vol. pravice — nič, o svobodni, tajni volitvi — niö ! Odtala je Lahom dvetretjinska večina. Goriška laška večiaa znaša 1 glas, istrska Iaška večina pa 12 glasov ! — Žd te številke govorijo menda dovolj jaano in glaano bestfdo. Ali vidi zdaj „EJinoat", da se da naša vol. re- formna akcija otročjo lahko braniti, in in da ni naS vol. red kak „monstram", ampak delo treznih politikov, ki ne za- mečejo nečesa, ko ne morejo še vsega doseči. Vsak otrok bode znal razsoditi, da je nekaj vendar več kakor nič, lo „Edinost" si npa trditi, da je taka raz- eodba „krvavo - pogorela", „žaloatnu - po- nesrečena1* ^aralela. Ali jo vidite baburo, potapljajočo se v vodnjakn in kažočo a prstoma, da se trava striže! ? Ako bi bili naši poslanci od Lahov zahtevali večino in s tern vol. reformo pokopali, bi bila „Elinost" kriöala: Glejte jih otopiste, kako kratijo ljudstvn, kar se da doseči .... ker so pa istrski poslanci zah- tevali, čfcfar jim Lahi niso hoteli ogoditi, so v ,.E'iir ostinem" žargona „moški pre- kinili pogHJHnja*1. Tako zna „E'linost" 2avijati in oblačiti resnico in zraven äe jokavo pretaka solze in ihteč vprašaje in odgovarja: „Kaj smostorili? Niö drn- gega, nego da smo skašali zadoščati zah- tevam zdrave taktike". — Preobračanje reči na glavo je „Edinosti" „zdrava tak- tika"! 1 Lepa. hvala ! Smo pri koncn. Konatatajemo, da ja „Eiinost" sramotno pogorela, hoteča ovreči kratko, a izvrstno U3pelo paralelo „Slovenčevo" mej resormno akcijo našo in istrsko. Ali se smemo nadejati, da bode sedaj konec Sisifovega dela v „Eli- nosti": kovanja strankarskega kapitala za naše liberalce iz naše volilne re forme ?! Polifični pregled. Državni zbor. V torek so ceski katoliäko-narodni poslanci z dr. Hrnbanom na čeln in- terpelirali min. predsednika Becka radi dogodkov na Slovaškem, kjer je bilo od ogrekih orožnikov nstreljeno 13 Slova- vakov, med temi 5 žensk in 2 otroka. K tema je posl. Zahradnik predlagal ob velikem navdušenjo, da se izreče sim- patija žrtvam in vsem nem»žarskim na- rodom na Ogrskem. PredBednik zbornice je izrekel z najvišjega mesta v zbornici svoje obžalovanjo nad dogodki v Černovi. „Slovenski klnb" je interpeliral radi vtihotapljenja srbske živine v Avstrijo. V predo j« govoril v nagodbeni raz- pravi prvi dr. Susteršič, ki je ozna- čil stališče ^Slovenskega klaba" napram nagodbi. Govoril je ob velikem odobra- vanjo, posebno čeških in Hlovenskih po- slancev. Prvi mn je čestital predsednik dalmatinskega dež. zbora posl. I v č e v i 6. Sprejet je bil Šu«teršieev predlog, naj se izvoli nagodbeni odsek 52 članov, ki naj so peča z nögodbo. „Slovenski klub" za- stopata Süklje in Grafenaaer. Prihodnja seja bo v torek ob llh dopoldne. V nagodbeni razpravi bo go- voril od „Slovenskega klnba" tadi po- slanec F o n. Krvavi dogodki v Črnovi. V obeh državnih zborih so se te dni obravnavali dogodki v Černi. V Ru- žemberka je bil slovaški žapnik Hlinka, ki je s prostovoljnimi darovi zgradil v Černovi kapelico. Hlinko so odstavili, ker je Slovak. Liudstvo pa je želelo, da ka- pelico blagoslovi Hlinka, ki jo je tndi zgradil. Prošnja je bila odklonjena. Ka- pelica bi se bila imela blagosloyiti brez Hinke. Mnogo ljudstva se je zbralo pred kapelico, ko se je pripeljal stoliški sod- nik z orožniki, ki so začeli kar streljati na ljndi. O^talo je na mestn mrtvih 13 oseb, okrog 80 pa je težje in lažje ra- njenih. V ogerakem drž. zbora so seveda Madlari napadali Slovake, češ da so oni krivi tega, ker hojskajo. Darovi. Za „So 1 s k i Dom": so plačali predsedniätva : Toreza Kak iz Polabinja 2 K; Silvester Gerinn v Bi- Ijah 3 K; Leopold Miio.st v Gorici 1 K ; Anton Koren, trgovt^c v Gorici 24 K; Ivan Gleščič, krčmar pri „Petelinčku" 12 K ; JoBip Pavietič, kanonik 2 K ; dr. 1. Paecoletto, c. kr. notar 10 K; M. L. v Gorici 4 K; G. M. v Gorici 5 K; Kon- jedic in Zajec 25 K ; Anton Gigoj, trgo- vec 10 K; Franc Ploh1, šolRki svetnik 5 K; Alfred gros Koronini 20 K; Ivan Novak, koncipijeDt 1 K; Ciril Vuga, stolni vikar 2 K; Janez Lakežič, kanonife 2 K ; Ivan Pirjevec. racunski višji svet- nik 10 K ; Matija Rutar. sodni svötnik 6 K; I. Chalaopka obi. 20 K; dr. B. Pikl, 50 K; Janez Wolf khnonik 5 K; Rajko MüTaidovsek, voj. kurat 6 K ; Aloizij Fo- gar, posestnik in trgovec 10 K ; N. N. v Gnrici 2 K; Ferdinand Delak, vodja v „C^ntr. posoj.M 1 K ; Karol DraSöiK, pe- kovski mojster 10 K; dr. E. Dereani, zdravnik 10 K ; dr. I. Sket, odvetnik 2 K; Anton Pečenko, poseatnik in trgovec 5 K; Fran Blazon, železn. aradnik 2 K; Lad. Premrou, železn. nradnik 3 K; Ant. Jeretič, poaRstnik in trgovec 2 K ; Ant. Skabin, vadn. učitelj v p. 2 K ; Ivan Braunicer, gozclni uradnik v p. 2 K; Martin Poveraj. krojaški mojster 2 K; Josip Masif, zasebni nradnik 2 K ; Ivan Simči^. zascLni nradnik 2 K. Mesečnino so p'acali: J. K. v Go- rici za 8edem mesrcov 21 K; Zn aeptem- ber: dr. Fran Pavletič, odvetnik 6 K; Iy»n Drufovka trgovec (za tri me^'ce) 6 K ; Teodor llribar, poslovorija v „Kro- jhški zndrugi" 5 K ; Af.ton G?ajz, pro- feaor 2 K; Ivan Kalin, deželni aradnik 2 K; dr. Annrej Pavlica, stolni vikar 4 K; Karol C;goj, dež. aradnik 2 K; Ivan Rejec, prtfakt 2 K ; dr. Karol Gi- pader, profesor 1 K ; dr. Josip Dfirma- slia, koncipijent 1 K ; Gastav Novak, profesor 2 K; Anton Fras, profe-ior 4 K; Leopold Bolko, deželni poalanec 10 K ; Ivan Mercina, vadnični učitelj 3 K ; Josip Ličan, knezonadšk. tajnik 2 K; Anton Bohinski, trgoveö 1 K ; Albin Kregau, trgovec 1 K; Franc Kauöiö, po- sestnik in trgovec 2 K; Niko Omersa, proffisor 1 K ; Fran Finžger, c. k. okr. š. nadzornik 4 K; dr. Josip Gabrievčič, prelat 3 K. Dalje so plačale gospe: Viktorija Čibej, notarieva 2 K; Milena Faganeli 2 K; Kat. Faninger 2 K; Mici .JegliČ, drž. pravdn. 2 K; Zora Jeretiö 2 K ; Mar'ja Kopaö, blagajnikova 2 K ; Marija Kos, profesorjeva 3 K. Našema upravništva je došlo: Na- mesto venca na grob viteza J. Tonkliju ce&. svetnik Fr. Vodopivec 10 K. Srčna hvala vsem dobirotnikom ter mnogo posnemalcev ! Prihodnjo sredo vsi h predflvanju s. K. s. z. v stekleni salon rcstavracije „Central". Začetek oh tS. uri zvečer. Novice. t Dr. Jožef vitez Tonkli. — V Gorici je umrl dne 1. no\embra d r. Jožef vitez Tonkli, imejitelj reda železne krone, vitez Franc Jožefovega reda, bivši svetnik drž. sodišča npravni svetnik avstrijakega Lloyia, namestnik dež. glavarja, drž. in dež. poalanec, od- vetnik itd. Svoj čas je igral veliko in od- ločilno vlogo v političnem življenja go- riških Slovencev ter je bil vroč zago- vornik alovenskih pravic. Ž9 več let za- poredoma ga je mačila bolezen, trganje po udih. Trpel je hade bolečine. Na- posled je tadi oslepel. Pogreb bo jatri v nedeljo 3 t. m. ib 2h popoldne iz hiSe žalosti ulica Ascoli š!. 1. Maše zadn^nice se bodo brale 4. t. m. ob 7l/2h v cerkvi sv. Ignacija. Blagemu pokojnika svetila večna luč! Pozor! — Dne 10. novembra ob 3h popoldne priredi odbor ženskega od- delka droštva, „Šolaki Dom" sreöolov! Svira vojaška godba ! Darove prosimo pošiljati g. A. Š a n t e 1, ali g. A P i r- jevec Veak dar se hvaležno sprejme ! Po.zor! Na grobovih je bilo včeraj jako ži- vaho. Sodijo, da je bilo včerajsni dan na pokopališču nad 10.000 ljudi. Grobovi so bili lepo okrašeni. Ž9 zjutraj in prejšnji dan so v velikih trumah nosili in vozili vence na pokopališče. Vreme je bilo lepo. Uinazauost. — Gabrščekova „Soča" priporoča že skoz več let Schicht-ovo milo kot „najboljše in izvanredno, ki se pripravlja iz najboljših snovi in ki pri- hrani mnogo trada, deia, Öaaa in denarja". V „Sočinih" reklamah nastopajo perice, ki slavijo to milo tadi v vezani besedi. Tndi „modra mati" svetaje v „Soči" svoji hčerki — neveati: Peri jedino s Schichtovim milom, kcr le s tem ohraniš fin platnen damast, nežne čipke, mehko flanelo in drago perilo v dobrem "tana. Rabi izključno le „Schichtovo milo . . . A glejte čudež! To „najboljäe" milo se je kar čez noö poslabsalo 1 Predzadnja wSoča" vsaj pravi, da je Schicht le re- klamo razamel, in da je njegovo milo isto kakor mnogo drugih tovaren, Odkod tolika pr^memba Schicht-ovega mila? No, Gabräöek je knpil v Gorici neko tovarno mila; zato dela rSoca" za Gabrščekovo milo s lern reklamo, da iz amazane do- bičkarije zdaj to graja, kar je doslej za drug denar vedno hvasila in priporočala. Ta umazanost se razvidi najbolje iz pred- zadnje wSočeM. Na 4. stn»ni priporoča list za denar Schichtovo mio, na 3. pa piše proti njenm in mu odvraöa odje- malce z besedami: Zato ne dajte nič na bobnečo (seveda Schichtovo) reklamo v tem ozira, marveč le brez skrbi po- skasite naše domače milo, ki je izborno... Ta pa zna! Gilčvert in Gabrütäek morata biti jako prijatelja. V zadnji „Soči" Gabršček brani Gilčverta, Gilbert pa je hodil včasih Andrejca pomagat firrič t na naše shode n. pr. v Št. Peter. Kako že pravi pregovor? Gliha vknp štriha I Imcuitna fastitka! — Dr. Vo- dušek je radi oderaštva cbtoženemu nslažbenca liberalnega dež. poslanca dr. Treota častital, da je priälo do obravnave, češ sedaj bo oproščen in na ta način se opere z njegovega imena tndi nekaj, kar se ga je držalo. Doslej je biloz imenomGilčvert zdru- ženo tadi ime odernha. Tudi mi častitamo, da je priälo do obravnave, ker pokazalo se je, da je bilo res, kar se je govorilo; čestitamo pa tadi liberalcem, ki so ob tej priliki pokazali kot zago- vornike odernštva. — Strauka kmečkih oderuhov se bo odslej zvala liberalna stranka. Torkova „SoČa" je namreč imeia brez- mejno predrznost, zagovarjati Gilčverta, ki je odiral kmečke posestnike. Pravi, da jih ni res odiral, ker se je sam dr- žavni pravdnik opiral le na GilČvertov zagovor in ne na pričevanje prizadetih kmetov. Dejstvo pa je, da je državni pravdnik dejal, da se noče ozirati na pričevanje priö, ker to ni potrebno in je že iz tega kar je Gilčvert sam pri- znal, dokazano, da je Gilčvert odiral ljadi. In takega človeka si upa branili „Soča", ki vedno kriöi, da je liberalna stranka kmečka stranka. Simo sodiäöe je pripozna'o, da je Gilčvert grdo ravnal, priznal je to tadi dr. Treo sam ! Če ga sodišče ni obsodilo, ne pomeni lo nič ! Ne bomo govorili o razaodbi, Ker ne a memo; a državni pravdnik se je pri* tožil in morda Gilčverta in njegove li- beralce v drugi inštanci zadene drago plačilo. Libcralci so se silno zanhnali za Gilövertovo U3O(io. Eien izmed tiatih, ki jih je najbolj skrbelo, kaj bo z Gilčver- tom, je bil tudi odvetnik dr. Sket, ki je hotel vplivati na našega poročevalca, naj bi se zadeva „politično ne izrabila". To se pravi : Molčite o tem! 0 verajemo, da je mAraikomu to neljabo ! Pa naj bo prepričan vsakdo, da si ne damo od ni- kogar dajati navodil, kaj naj poročamo 1 Take stvari se morajo objaviti, ker ne gre da bi se to zamolčalo. Svcjo dolž- nost bomo kot pošteni časnikarji veat- no vräili. Nimamo nobenega povoda mol- čati! Nasprotno, skrbeli bomo, da pri- dejo na dan äe dragi taki tiči! Ej, to bo še skrbi, gospodje liberalci 1 A takrat utegne še bolj smrdeti. Nečediie reči so se pokazale pri zadnji razpravi o Gilčverta pred tak. okrož. sodiščem. Vemo, da je v naši de- želi več oderahov, ki pa niso znani. Po- zivljamo svoje somiäljenike, naj nam vsak oderaški slučaj takoj naznanijo, da ukrenemo potrebno. Slačaj naora biti podprt z zanesljivi pričami. Liberalnema izmozgavanja našega kmeta mora biti enkrat konec! Na da a g kmečkimi oderahi! Predavanje g. Abrama v sredo zve- čer o kršč. demokratih Gregorčiča in Ma- lora^a Ševčenku je bilo jako lepo. Goap. predavatelj je pojasnil kaj imata skupno GregarČič in Ševeenko. S citati obeh pesnikov je pokazal v obeh prava krsčanska demokrata. Prihodnje predavanje bo v sredo ob 8h zvečer. Ker pa so ti prostori za predavaaja premajhni se bodo pre- davanjavräila odalej v stckle- nem Halonu rcHtavracije „Central". Prihodnje sredo bo predavanje dr. Ca- pader o suženjetva v rimski državi. Prihodnjo sredo vsi k pre- davanja : V stekleni salon reBtavracije „Central" ! Sloveuske gimnazije ! — „Sio- venska Ljad^ka Siranka" na Kranjskem je do8egla lepe uspehe! Doslej so bile ,. na Kranjskem 4 gimnazije vse nemäke. S. L. S. je doaegla, da se vse te gim- nazije poslovenijo; a ustanovi v Ljub- Ijani nova nemška gimnazija. Odslej bodo kranjski Slovenci imeli 4 gimnazije, Nem- 1., doslej ni bilo nobene slovetihke. nemške 4. L'beralci seveda kričp, da je to izdajstvo. Kdor ni zmožen za drago, ta shj zabavlja v dobro. Za kranjskim äolstvom mora alediti goriško ! S'ovenska trgovska sola se usta- novi v Ljabljani. Da je to zasluga naših poslancev, o tem liberalci molče ! Društvo „Krščansko mislečega učiteljstva vabi vae svoje člane k ob- čnemu zborn, ki se vrši dne 7. novembra t. I. ob IO7.2 uri zjntraj v reBtavraciji „Central" Corso Verdi 32. Dnevni red : 1. Volitev odbora; 2. Raznoterosti in predlogi. R obilni udelečbi uljadno vabi pripravljalni odbor. Slovenska Sola v Aleksandriji. — Po prizadevanja našega rojaka P. Benigna se js ustanovilo v Aleksandriji sola za slovensko in hrvatsko mladino. Konznl je delal težave. V eredo popoldne je depntacija dr. Sušteraič, Vnkovič in aleksandrijski odvetnik dr. Wolf prosila ministra znnanjih strari Aerenthala nrav- ne in gmotne podpore za to solo. Mi- nister je depotaciji izrazü svoje veselje nad šolo in obljabil bvojo podporo. — Sloveiika izginila v Aleksandriji. — Osemnajstletna Adele BatiBtič iz Zg. Vrtojbe je pred 14. dnevi zapnstila službo v Mobarremlifya tfr pris'h na stanovenje k rojakinji Ani Stepančio. Popoldne istega dno je äla, kakor je rekla gos- podinji, k šivilji — pn je od tedaj ni več nazaj. Izginila je neznano kam. Vse is- kanje je brez aspehe. Sami se po pra- vici, da je prišla v roke brezvestnema zlobneža. Njena obleka in draga prtljaga je pri gospodinji Ani Stepančič. — Sloveuka iiinria v Alcksan- driji, Marija Janež iz Tolmina, stara 54 let je umrla dne 19. okt. pretridana a sv. zakzameati. Pokopana je bila v ne- deljo 20. f. m. popoldne ob V/2. Z* po- grebom jo š!o veliko Slovenk. W. p. v in.! — Števi'0 pokopanih 11a gori- škem pokopališču. — Na sedanjem goriškem pokopaližču je bilo do mina- lega četrtka vspg* skapaj pokopanih 20.230 mrličer. Od 1. januaria t. I. do četrtkn jih je nmrlo v Gorici 684. Največ jih je amrlo meseca marča, namreč 91, najmanj meseca jnnija, namreč 54. — Dijaške demonotracije. Na realki vlada med dijaštvom velika ne- zadovoljnost z ntkim nemškim [profe- sorjem, ki prav trpinči dijake. V«led raznih šikan dijaki skrajno razbarjeni so začeli delati deraonstracije. Smoči okrog 7 ure so se dijaki zbrali in Šli pred uta- novanje orega profesorja, kjer so mn H kamenjem pobili okna ter žvižgali. Nato so šli po mestn ter so hoteli iti še enkrat pred stanovanje profesorjevo a to jih je poiicija razgnala. Župan Marani,ki je bil tačas ravno pred kavarno „Teatro" jih je prosil, naj mirujejo ter jim ob- ljnbil, da danes ob llh dopoldne pride k ravnatelju intervenirat. Danes ob llh so se realci že zbrali v šolskih proatonh in so šli potem pred županovo stanovanje, ta je priäel ob y2l popoldne, jih pozval naj se razidejo ; 2 pa je povabil seboj, kjer jima je povedal, kaj je izvedel pri ravnateljo. Skrajni čas bi bil, da se na naših srednjih šolah naredi red. Neka- teri nemäki prof'Sorji so proveö strogi, drngod pa manjka discipline. Jasno je, da se da red napraviti 1p, če ee žole razdele v slovenske in laäke! rico. — 5. dragouski polk pride v Go- — Stzaua dobi vojhke. — Listi poročajo, da dobi Sežana stalno vojasko posadko. Oadi bo nastanjeno poveljstvo dopolnilnega okraja pa en bataljon 97. pešpolka. — Razpisani službi. — Dež. od- bor razpimije natečaj za eno mesto de- želnega tehničnega vajecea kakor tndi za eno mesto končeptnega vajenca. Pro- silci za oznaeenl mewti imajo dokazati, da posednjejo kvalifikacije, ki jih zahte- vata za slicna mesta pravilnik za deželni odbor in štatat za osobje deželnih ura- dov z dne 16. marca 1907. Proänje, opremljene z dokazili 0 avstrijskem dr- žavljan^tvo, o dübrem nravnom vedenja, 0 dovršonib stadijab, o nradci praksi, 0 poznanjn deželnih jezikov in o morebit- nih posebnih zmožnostih prosilcev, imajo se vJožitiedri deželnem odboro do 30. vembra 1907. Nadaljna pčjasnila glede razpiaanih inest, posebno glede plač, po- višanja in zabtevanih kvalifikacij, poda- jejo se pri aradih deželnega odbora ob nradnih nrah. — Umrl je dne 31. t. m. ob 2. ari zjutraj v Gorici kleparski mojster Karol Čnfer. Bil je ud „SIov. kat.del. društva". Pogreb je bil v petek ob Vj2 pop. Društvo se je odeležilo z zastavo pogreba. — Iz St. Petra nam poročajo, da so začeli hi-e pred cerkvijo že podirati. Le hiša Petra Brumata, ki se je pritožil proti tema, da je hiäo prodal, je ostala še, dokler se pritožba ne reši pred okrožnim sodiščem. — Priziianje. — Izvrstno maslo, ka- terega izdelnie mlekarnica „Kmetijskega draätva" v C'jrknem se rabi že v viao- kih krogih. In to že tudi izven Avstrije. Med raznimi visokimi krogi, se rabi to maslo tudi na Črnogorskem dvora v Cs- tinja. — To maslo je bilo že tudi veö- krat odlikovano v razatavah. — 0 neznanein človeku smo pred časom poročali, da je umrl v tuk. j bolaišnici radi hado zastarele rane na j roki. Rekli gmo, da je bil to najbrže Janez Rejc iz Slapa. Sedaj nam pišejo 0 tem: Janez Rejc se je ponesrečil pri j mlatilnici, ko je sižol mlatil, je roko pre- več notri potinnil, mu jo je raašina zgrablja. S početka se je bal iti v bol- nišničo, češ, da mu roko odrežejo. Potem ko se je bolezen razvila, je bilo pa pre- pozno. Imel je obširno in jako lepo po- 1 sestvo in bil spoštoran čiovek ter zvest pristaä katoliško-narodne stranke. Za- pušča ženo in dva sinova med 12. in 15. letom. Naj v miru počiva ! — C. kr. nivuateljstvo državnih železnic v Trütu naznanja, da odpadejo meseca listopada t. 1. svojedobno objav- ljeni komercijalni uradni dnevi. — Volitve v C-erknem. — Župan- stvo je izdalo sla-Ječi razglas : C. kr. na- mestništvo v Trstu je a odlokom z dne 30. avguata 1907 St. IX — 255/7 — 1007 razpustilo na podl&gi § 96 obČ. r. ob- činnko stareiinstvo certljansko ter se bodo vršile no?e volitve v amislu § 21 vol. reda po sledečem redu : 111. v 0 1 i 1 n a akupščina voli: Vtorekdne 12. novembra 1907 pričenši z izravnim davkom 13 K 82 v do vštetih 5 K izravnega davka in v 8redo, dno 13. novembra 1907 od 4 K 99 p izravnega davka do naimanjega zneska. Voli se vaaki dan od 9. do 12. ure predpoldan in od 2. do 5. ure po- poldan. II. Volilna sknpščina voli: V četrtek dne 14. novembra 1907 od 5. do 12 uro predpoldan. pričenši z davkom 32 K 88 v do 13 K 93 v. I. volilna skupščinn voli: V četrtek, dne 14. novembra 1907 od 2. do 5. ure popoldan, prioenši s čast- nimi volilci ; pot*m volijo davkoplaceralci po imeniku do 32 K 60 v izravnega dav- ka. — Vaak volilrc voli 10 stare Sin in 5 namestnikov. Kdor bi na voli- šče kasneje došel, kakor bode kiican po imeniku, glasoval bode potem, ko bode, V6R imenik prečitan ter se mora v to zglasiti pri volilni komisiji. Volitve vräile ae bodo v dvorani „Gospodaräkega domaM v G »rknern bšt, 202 v I. nadstropju. Žu panstvo y Cerknem, dne 24. obtobra 1907. Upravitelj : A. Kosmač. — Liberalne laži. — Radi bližajo- čih se novih volitev občinskega starešin- slva, ki se vräe dne 12. 13. in 14. no- vembra t. 1. so vže nekateri „napredni" agentje na delu ter begajo naše volivce, češ da oni klerikalni starešini, kt so iz- stopili iz prejšnjega starešin3tva in s tern provzročili razpust, ne morejo biti več v novo starešinstvo izvoljeni. Opozarjamo vse volivce, da se ne dajo z enakimi neslanostmi od nikogar begati, ker vsakteri bivših starešin, ki so prostovoljno izstopili, so zopet lahko v novo iz/oljeni, ravno tako kakor oni sta- rešini, ki so bili z razpuatom primorani izstopiti — Surovost. — Iz Sela nam piäejo: Kakor smo sliäali je pisalo neko človeče v ,Soči( m .Pri- morcu" o nekih „kutarjih". Povemo mu pa, da naj nikar ne blati nas Selcev v teh časopisih ker če je kak P. tako «u- rov, mi drugi nismo. Nam je letoa B 'g obilno dal, in od tega vedao radi damo. Naj gledata pa tista P, in „oni sin", da ne bosta sama ali pa njih otroci kdaj proHili, pa jih bodo drugi podili od hiše proč. Seiski posestniki. — Sir za otroško hrano. — Vsak sir ima mnogo redilnih snovi. Ker pa je težko prebavljiv, ni za bolniko, posebno ne pri vroeinskih bolrznih in boleznih v želodcu in črevesja. Znto pa se tadi za otroke v splošnem sir ne more priporo- čati za hrano, posebno ni dajati sira otrekom pred uedmim letom, posebno ako niso izredno dobrf«» želodca. Takih na- zorov so namreč zdravniki na Nemškem. Nasprotno pa priporo^a francoski zdrav- nik dr. Gullois sir (Gervais) naravnost za zdravilo pri otrocih. ki imajo katar v želodcu ali črevesih, češ, da vse take bolezni nastajajo pri dojencih vsled pre- obile mlečne hrane. Galloia zapiše takim otrokom sir z mlekom ter je dosegel dosedaj iz^orne uspehe. — Živiuski semenj v četrtek Gorici je bil dobro obiskan od strani kupcev. Živine pa je bilo malo. Gene so bile srednje. — Zdravniski pouk v soli. — Draždanski meatni svet je sklenil, da začne prirejat zdravniška predavanja 0 seksualnib problemih za abiturijente gimnazij in realk. Obisk predavanj je ne- obvezen in I« z dovoljenjem stariiev. — Sadje in zdravje. Neki ogleden japoaki bakteriolog je dük*zal, da kislina limone, jabolka in dragega sadja ubija klice bolezni. Sok limone ali jabolka ubija bakcile kolere v 15 minutah, bakciie tifasa pa v pol ure, tudi če so bile do- tične kisline zredčene. Ako so izcedi sok ene limone v čašo vode, v kateri so bili bakcili kolere, in jo pustiš stati 15 do 20 minut, potem jo mores piti brez skrbi, ker so sicar nevarne klice povsem izu- mrle. Isti soki ubijajo bakcile tadi drugih bolezni. — Omenjeni zdravnik pravi, da zredčeni sok limone eisti želodec, kakor se izpere na umeten način, ako ne gre zi mrzlično prehlajenje želodca. Kdor ima bel jezik, kdor ima nPUijoden vonj t ustih, ozdrnvi. »ko oživa nadje. Glasovir ^^ dobro ohraiijen, proda se radi selitve, Ulica Pietro Zorutti St. 8 I. Zahvala. Za izkazano iskreno sočutje ob prebritki prerani smrti našega preljubega nepozabnega soproga oziroma očeta brata in sinagosp. KAROL-A ČUFER, kleparskega mojstra kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnem počitku, izrekamo tem potom svojo is- kreno zahvalo preč. duhovščini slov. trg. obrt. drnštvu za častno udeležbo, Slov. kat. društvu in sploh vsim kateri so nas tolažili ob britki zgubi prerano umerlega. /' Gorici, due 2. nov. 1(J()7. ŽALUJOČI OSTALI. Prihodnje dni se otvori VELIKANSKATRsiOVINA / inanufaktiirniin in modiüm blagom V Gorici, Corso G. Verdi štev. 32. m m. m /a m m a\ a\ a\ .w a\ Av a\ a\ Av a\ v liisi »(iculrcilne posojilnico« Najuovejise zimsko blagö se bodo prodajalo a\ M po izvenreclno uizkih eenali w i& Se priporoča z odličnim spoštovanjem ^ ANTON BOHINSKI. Vinski semenj. Leios obrodila je vinska trta v dornberški občini prav dobro. Posebno dobrota vina je izborna. Da si nabavijo vinokupci na labek način in po primerni ccni dobro kapljico* pl'iredita podpisano /upanstvo in vinorejsko društvo dne 9., .10. in 11. novembra vinsko razstavo in vinski semenj, na kalerem bodo žbrani uzorci raznih vin n;isc občine. Obonein bodo kupcem na razpolago ludi cone loh vin. Ker bodo posostniki do ma, sklene lahko vsak kupec kupčijo rui podlagi tizorca v razslavi ali tudi pri sodu. S tem se lorej nudi kupcem posebno ugodna prilika, da pokušajo v krat- kem času mnogo vin. Na sejinu bode na razpolago kupcem poseben strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo ocenjeval vina. Za pristnost razstavljenih vin jamči županstvo in vinorejsko društvo. VaSe blagorodje se vabi k udeležitvi tor nakupu rujnega vipavca. Dornberg je postaja vipavske železniče in 10 minut oddaljen od postaje Prvačina na novi državni železnici. Dornberg, dne 18. oktobra 1907. ŽUPANSTVO PORNBERsi. VINOREJSKO PRUŠTVO DORNBERsi. f^estavracija „Central' Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v niestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo „CCrtCRflL" Corso G. Verdi St. 32, v hiši „Cent, posojilnice" v kateri bode točil pristna bela in črna vina. kakor tudi dobro pivo iz slavnoznaiiili Dreherjevih in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen j e d i 1 n i salon, kakor tudi veliko dvorano za veselice, plese in razno- vrstne druge zabave, lepo kegljišče, katero je krasno razsvetljeno in po zimi zakurjeno. Za mnogobrojen obisk se priporoča Pavel Hönsch, restavrater. Anton Iwanov Pecenlio Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in Črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« iz slovoče češke »Meščansku (Jt vovarne«, in domačega stoklenicah, kojega pristnost si; jamci. Zaloga ledu katoropa se oddaja Io na dobclo po Ü0 kg naproj Vino dostavlja na dom in razpošilja po želoznici na vso kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 06 1 naproj. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m ia m 1* /a m ^ mizar in v lesni trgovec v Podpri, na oiln aovep Meziišlep mosta (na cesti, ki freljeproti Gradiški) OOO Trgiije tudi z opeko, ima ve- liko zalogo VHakovrntn« ^si trde- ga in mekhega leHa domačega in tujega, veliko zalogo i>ohist- va, vintikihpoKod, Htiskalnic itd. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici alica Vetturini št 3. Le iz najboljših osušenih C0G050VIH OREHOV se napravlja Ceresova mast brez vsake primesi v pripravah, ki so čiste. ^Ä\ Wllno'lnast se rabi za pecivo cvrtje in kuhanje. K or na svetu govori in pojc jo izkusilo, da so pristne Fay-ovo rud- ninsko pastilje za onefia, ki dosti govori ali poje, /.a parlaniontarja, duhovnika, učitclja, igralca in pevca neohhodno po- trobno. Ako se rabi onakoniiTiio Fay-ovo pustilje, je izključena vsaka liripavost in slabo razpoloženje, ima naj nastati iz kakorsnega si boili vzroka. Kdor ni še poskusil naj poskusi v lastnem in- tcresu. Fayove pristne rudninsko ]>a- stilje dobivajo se v vsaki lekarni, ini- rodilnici in prodajalnici minoralnili vod ter stane škatljini K 1*25. Genenilno /.astopstvo za Avstro-Osrwko: W. Th. Guntzert, UunajXII.Belglioüürstrasse 6. Pijanosti ni več. Uzorec tega čudeznega iz- delka „COZA ' se poslje brez- plaono. More bo dati v kavi, v nile- ku, v pivu, v vinu ali v jedi- Iih ne da hi pivec to zapazil. Prašek „COZA" uöinkiije čudovito, tako, da se piveu pristudi alkohol in vse alko- holne in niocne pijače. Ta prašek deluje tako mirno in j^otovo, da rau ua sniejo dati žona, sestra ali hči doličnika, ne da hi on zapazil, kaj je rosnično provzročilo njegovo zdravljenje. i'rasok ,,C0ZA" jo prinesel mir v tisočere družine, je rešil Ofrromrio oseb sramo in po- nižanja, da iz takih oseb je elo napravil Čvrste, močne in vsakega dela možne Ijudi. Ta prašek je že marsikatera rnla- deniöa spravil nazaj na pravo pot sreče ter j(! podaljšal za mnogo let življenje mnogiin osebain, — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prai5ek, pošlje vsern onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalaini in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. Zajarnöeno je, da je prašek popolnoina neškodljiv. Pfl7A KTITIITF 62, Chancery Lane, vUL*r\ IO I I I U I L. London257(Angllja) Na pisnia je djati znamko 25, na dopishice za 10 slotink. . JOSIP BONANNI f naslednik T. Slabanja : srebror in pozlotor u Gorici :ilica Morelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Rojahi! hupujte narodni holeh „Šolshena Doma". Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski niojster 3AK0B BRUTUS v Gorici Šolska ulica St. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste- Majdičevega mlina. Centralno posojilnica v Gorici se je Ul PRESELILA in na tekalisce J. Verdija St. 32. Ustanovljena tvrdka leta 1866. | I. DRUFOVKA - (SORICA. ( Glavna zaloga Gosposka ulica št. 3, filialka ' Raštelj St. 3. Strojarna v Črničah. Tr go vina s ko- . nopcein G-osposka ulica si. 1. ¦ I Zaloga usnja, podplatov ter vscli potrebščin | za cevljarje. ( Usnje za sedlarje, knjigoveze itd. Glavna za- loga ličila v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v | Ljubljani. Odlikovana tvornica nadplatov. Delav- nica jermenov za stroje, bičev, itd. | „M^h. ^M^k. jmk ^m^. ^mm^. ^mm^ ^^"^ #¦% ^bi^ ^mm^. ^m^*. ^^^ y^^i^. .^m^. * (^OSPOPICNeIn (50SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletiiih skušnjah sva prišla do prn>pričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. OpiginQl-üictoria stroji -•:,,.¦ > i \5 letni uporabi brezšumiio. Original-Victoria stroji so neprekosijtvi na clomačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezenje (reknmiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplnčno. Original-Uictoria stroji so najboijši i/deuk vseh dosedaj obstojučih tovaren. / Za vsak stroj jamčiva 10 let. | Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk Gorica Stolni trg (Piazza Quomo) št. 9. Jiastna delavniea in p opravljalnica U^iva CastcIIo št 4.