LETO XIIL ŠTEV. 118
iLjubljana, torek 20. maja 1052
EOSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN
URE IN OBLJUBE V PREDVOLILNI PROPAGANDI
Trst, 19. maja. (Od našega posebnega dopisnika.) Italijanski minister V a. noni, ki je bil včeraj v Trstu, na splošno začudenje ni govoril na nobenem volilnem zborovanju.. V tržaških političnih krogih menijo, da se predstavniki vladnih strank niso hoteli tudi pred njim osramotiti, kakor se je zgodilo ob priliki obiska ministrov Mal-vestitija in La Malte, ki sta imela na svojih volilnih zborovanjih le malo poslušalcev. Zato so se tokrat poslužili drugačne — verjetno uspešnejše — taktike. Vanoni je imel predavanje samo za ožji krog poslušalcev. Govoril je o italijanski davčni reformi, pri čemer se je zelo trudil, da bi Tržačane prepričal o tem, kako današnja italijanska vlada skrbi za manj premožne sloje prebivalstva. Dejal je, da se je vladi in njemu zdelo bolj umestno, da prav v tem težkem trenutku govori le o konkretnih problemih. Glavna propagandna poteza pa je bila njegova izjava pred začetkom predavanja, ko je dejal, da bo njegovo ministrstvo nakazalo 5 milijonov lir za delavce tržaške tobačne tovarne, ki so pred mesecem zaradi raznih okvar pri strojih izgubili 13 delovnih dni. Hkrati je poudaril, da bodo nakazani denar razdelili še ta teden, to je še pred volitvami. Omenil je tudi, da bo ta pomoč dana na pobudo tržaškega župana Bartolija. S tem je dovolj jasno osvetljeno vse ozadje tega ukrepa. Vsekakor bo ta poteza učinkovitejša od volflne-
Vanoni je govoril le zaključenemu krogu poslušalcev — 5 milijonov lir predvolilnega darila, koliko milijard škode pa ima Trvt zaradi povezovanja z Italijo, pozabljajo povedati — Fašistična konkurenca
JS/edeljska
zborovanja
Trst, 19. maja. Včeraj popoldne je Imela Lista slovenske skupnosti vrsto uspelih zborovanj v Repentabru, Devinu, Sempolaju, Dragi itd. Na zborovanju v Repentabru je dr. Tončič govor;) o trpljenju Slovencev pod fašistično strahovlado in o njihovi borbi za obstoj. Za dr. Tončičem je spregovoril tov. Bole Stanko, ki je najprej razložil pomen volitev, za tem pa poudaril, da se Slovenci dobro zavedajo nevarnosti, ki jim preti od takrat, ko je imperialistična Italija prvič zahtevala. da naj se razveljavi mirovna pogodba in naj se Trzal' > ozemlje priključi k Italiji. Govornik je poudaril, da je zasluga protestov tržaškega prebivalstva in jugoslovanske vlade, da Italija ni dobila na londonski konferenci še več koncesij. Na koncu zborovanja so občani Repenta bora sprejeli resolucijo, v kateri so poudarili, da se bodo odločno borili proti kakršnemu koli popuščanju v korist italijanskega imperializma in za odločno rešitev tržaškega vprašanja v duhu sklepov mirovne pogodbe.
V Šempetru se je zborovanje liste slovenske skupnosti udeležilo nad 200 domačinov. Glavni govornik je bil dr. Angelo Kukanja, ki je pozval navzoče, naj glasujejo za njegovo listo in s tem poudarijo, da so proti priključitvi tržaškega ozemlja k Italiji. Zelo uspela zborovanja so bila še v Devinu, v Dragi in v Škofijah.
Tržaški kominformovci so na svoje volilno zborovanje želeli spraviti čim več ljudi, ker je bil glavni govornik Viđali. Ob napovedani uri pa je bil trg še napol prazen in se je zato zborovanje zakasnilo. V svojem govoru Viđali ni povedal nič novega. Po nekaj opravičilih za dosedanjo politiko kominformistov je govoril o groznem terorju v coni »B« in v Jugoslaviji ter poudarjal, da se jugoslovanski narodi že »prebujajo«.
Zborovanje fašistične MSI je odpadlo, ker je napovedani govornik brzojavno sporočil, da ne more priti. Vsi zbrani pristaši MSI so nato hoteli razbijati zborovanja ostalih strank, vendar pa jim je policija to preprečila.
Namen posvečuje sredstva
Trst, 19. maja. (Tanjug) Tržaška policija je aretirala 3 mladeniče, ki so baje napadli neko italijansko otroško naselje v Opčinah. Ob tej aretaciji sta krščansko demokratska časnika »Ulti-me Notizie« in »Giornale di Trieste« prinesla obširni poročili, v katerih trdita, da so bile aretirane osebe jugoslovanski agenti.
»Primorski dnevnik« komentira ta primer in poudarja, da so poročila teh časnikov zlohotna in lažniva. V soglasju z angloameriško vojaško upravo sta časnika napihnila in zlorabila ta primer za obrekovanje Jugoslavije, četudi ni policija, dala nikakega uradnega poročila o dogodku. Očitno je, da je namen žalitev, s katerimi obrekujejo Slovence, diskreditirati Slovence v Opčinah in podpirati volilno propagando krščanskih demokratov. Dejstvo, da so bile aretacije izvršene prav pred volitvami, pravi na koncu »Primorski dnevnik«, daje slutiti, da so aretacije pripravili tisti, ki jih sedaj Izrabljajo v svoje namene.
Fašistične demonstracije v Rimu
Rim, 19. maja (Tanjug). Sinoči •e bile v Rimu po zborovanju, ki se ga je udeležilo približno 75.000 neotašistov, neofašistične demonstracije. Demonstranti so korakali po glavnih rimskih ulicah, prepevajoč fašistične pesmL Policija je posredovala.	i
ga govora pred nekaj tisoč nezainteresiranimi ljudmi.
Velika udeležba na fašističnih zborovanjih je v iredentističnih krogih povzročila precejšnjo zaskrbljenost. Ker so fašisti pri zadniih volitvah po nalogu svojega vodstva glasovali za krščansko demokratsko stranko, ni bilo mogoče točno oceniti moči fašističnega gibanja. Letošnja volilna zborovanja so pojačala njihovo dejansko moč. Tega so se prestrašili krščanski demokrati in stranke, ki nastopajo skupno z njimi. To prihaja do izraza predvsem v govorih predstavnikov teh strank, ki so začeli v zadnjem času ostro napadati neofašiste in polemizirati z njimi. Kaže, da se povezane italijanske
stranke, krščanski demokrati, liberalci, republikanci in socialni demokrat-je resno boje fašistične konkurence. V tržaških političnih krogih sodijo, da bo krščansko demokratska stranka na račun fašistov izgubila pri volitvah nad 10.000 glasov.
Cim bolj se volilna kampanja približuje koncu, tem bolj nastopajo na zborovanjih gostje iz Italije. Kljub temu da je danes navaden delovni dan, bo na zborovanjih italijanskih strank, ki bodo vsa okrog osmih zvečer, govorilo kar pet italijanskih poslancev. Med njimi sta najbolj znana bivši italijanski poslanik v Varšavi Reale in tako imenovani predstavnik istrskih beguncev poslanec Bartole. A. S.
Pacciardi sanja o vojnih pohodih
Reggio di Calabria, 19. maja. (AFP.) Obrambni minister italijanske vlade Rodolfo Pacciardi je v svojem govoru na volilnem zborovanju poudaril rezultate, dosežene pri obnovi italijanskih oboroženih sil, in izjavil, da bi bili italijanski bersaijeri sedaj že v Trstu, če bi Italija hotela zasesti cono A STO. Po njegovih besedah ni Italija tega storila samo zato, ker je mislila tudi na Italijane, ki žive v coni B.
Sedaj — je dejal minister Pacciardi se lahko povsem enakopravno razgovarjamo z drugimi na rodi, s katerimi smo navezali stike. Omenjajoč poslednje spremem-he v jugoslovanski coni STO je trdil, da jih ima Italija za napadalno dejanje in da mora biti Jugoslavija, če bi priključila to cono, pripravljena na posledice.
Pacciardi je že pred časom govoril o italijanski vojski in o potrebi, da Italijani z oboroženo silo zasedejo Trst in ga na ta način priključijo k »materi Italiji«. V svojem zadnjem govoru je ponovil to misel, samo da je to pot še natančneje povedal, komu bi
zaupal »zasedbo« Trsta. Pacciardi Je namreč omenil bersaljere. (Te enote poznamo iz dni okupacije, saj so drobni biciklisti s šopom kurjih peres na klobukih, ki so se vozili na še manjših biciklih s trdo gumo na kolesih, zbujal? splošno pozornost in zabavno razpoloženje pri vsakomer, ki jih je videl.) Toda Pacciardi se pred Kalabreži izgovarja, da še ni poslal teh »slavnih« čet v Trst, ker je italijanska vlada mislila na Italijane v coni B, Te besede postavljajo sicer na laž izjavo predsednika italijanske vlade, da z londonskimi sklepi ni na področju STO nič prejudiciranega, vendar na drugi strani dovolj jasno kažejo, kakšni so pravi nameni italijanske vlade s Trstom. Pohod Italijanov v Trst za Pacciardija ne bi bila »napadalna gesta«, pač pa v isti sapi govori o ukrepih vojne uprave JLA v coni B, češ da so napadalno dejanje, in celo grozi, naj se Jugoslavija pripravi na posledice.
Sprašujemo: na kakšne posledice naj se pripravi naša država? Pa ne, da misli gospod Pacciardi poslati tudi v cono B svoje bersaljere s kurjimi peresi? Ce je Pacciardi mislil s svojo grožnjo na to možnost, potem naj se pripravi na posledice kar sam.
Trygve Lie o kolektivni varnosti, zmanjšanju oborožitve in težnjah azijskih ter afriških narodov
New York, 19. maja. »Cilj sedanjih naporov za obrambo je, da bi prenehala napadalnost v Koreji in da bi bila onemogočena agresija v Evropi in drugih delih sveta, je izjavil včeraj generalni tajnik OZN
g.	Trygve Lie.
Govoreč o problemu razorožitve, je Lie izjavil, da nihče ne more reči. kdaj bo mogoče zmanjšanje oborožitve, da pa vse kaže, da bo do tega prišlo, »če bomo dovolj močni, da se bomo uprli poskusom, da bi spore reševali s silo.«
Trygve Lie je izjavil, da je OZN edina ustanova, v kateri se zahodne velesile in Sovjetska zveza »morejo in morajo sestati na konferenci na temelju splošnega zakona, ki velja za vse«.
»Zahodne velesile In sovjetski blok držav niso edine važne skupine v svetu — je dejal Trygve Lie. Tretjina prebivalstva sveta živi v Aziji in Afriki. Ti narodi se
L
Zadnje vesti^j
London, 19. maja. (Tanjug) Britanska vlada je poslala vladi v v Pekingu noto, v kateri je rečeno, da so vse britanske tvrdke na Kitajskem odločene opustiti svoje poslovanje in zapustiti ozemlje Kitajske, ker jim v tej državi preprečujejo vsako delavnost.
Zadnja leta so na Kitajskem stalno ovirali poslovanje britanskih trgovskih družb, tako da se je tudi 'število Britancev, udeleženih pri trgovini, zmanjšalo od 10.000 oseb na 100. Kakor se je zvedelo, bo britanska vlada zahtevala od Kitajske odškodnino za britansko premoženje na Kitajskem, ki ga cenijo na 200 milijonov funtov šterlingov.
New Delhi, 19. maja. Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil danes v indijskem parlamentu, da so odklonjene prošnje 24 osebam, ki so zahtevale potna dovoljenja za Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Prošnje so odklonili z utemeljitvijo, da potovanje teh oseb ne bi bilo v skladu z javnimi koristmi.
Berlin, 19. maja. Sovjetske oblasti so danes na obmejni postaji v Turingiji ustavile ves železniški promet na progi Berlin—München. Razlog za ta ukrep si znao.
instinktivno obračajo na OZN. Nočejo pa starih oblik in tudi ne kakršno koli novo obliko imperializma. Ti narodi bi se radi pridružili skupnosti narodov kot enakopravni partnerji v programih medsebojne pomoči.«
Zastopniki industrije .motorjev iz Rakovice 'pri maršalu Titu
Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel v ponedeljek zastopnike delovnega kolektiva podjetja industrije motorjev v Rakovici.
Člani delegacije s predsednikom delavskega sveta in direktorjem podjetja so razložili maršalu Titu potrebe svojega podjetja in probleme, za katerih rešitev potrebujejo pomoč višjih organov ljudske oblasti.
Maršal Tito sprejel novinarko iz Čila
Maršal Tito je v ponedeljek sprejel gdč. Lenko Franulič, novinarko iz Čila. V enournem razgovoru je dal maršal Tito gdč Franulič odgovore na več vprašanj.
Sporočilo o zdravstvenem stanju Edvarda Kardelja
Ljubljana, 19. maja. Ker Je zdravstveno stanje podpredsednika vlade Edvarda Kardelja osmi dan po operaciji izvrstno, potek zdravljenja pa popolnoma normalen ne bo^o o la-'^na nadaljnja sporočila o njegovem zdravstvenem stanju. — Prof. dr. Bogdan Brecelj, prof. dr. Božidar Lavrič, prof. dr. Ivo Marinčič in prof. dr. Igor Tavčar.
Seja Gospodarskega sveta zvezne vlade
V ponedeljek je bila seja Gospodarskega sveta zvozne vlade, na kateri smo proučevali vprašanje ufkiniltve alokacije surovin ter sklenit, da bodo alokacije surovin ter sklenili, da bodo met.
Trgovinski sporazum z Norveško podaljšan
Beograd, 19. maja (Tanjug). V ministrstvu za zunanje zadeve so danes izmenjali pismi med vlado FLRJ in Norveško, na podlagi katerih se podaljša veljavnost trgovinskega in plačilnega sporazuma, sklenjenega avgusta 1946, do konca aprila 1953. Do tega roka je podaljšana veljavnost tudi za kontingentne sezname, ki določajo obojestranske zamenjave v višini
3,200.000	dolarjev na leto. V seznamu jugoslovanskega uvoza je bil vstavljen kontingent margarine, v uvoznem seznamu Norveške pa so povečani kontingenti suhih sliv in perja.
Madžarska podpora Severnim Korejcem
Dunaj, 19. maja. (Tanjug) Po vesteh iz Budimpešte nadaljujejo na Madžarskem s propagando za dajanje krvi, ki jo pošiljajo severnokorejskim četam na korejskem bojišču. Poleg krvi za transfuzijo, je Madžarska poslala ■na Korejo tudi poljsko bolnišnico, ki je bila, kakor trdi madžarsko časopisje, nagrajena kot najboljša bolnišnica kominformovskih držav na bojišču v Koreji. Konec prejšnjega meseca je Madžarska poslala še eno skupino prostovoljnih zdravnikov in zdravstvenega osebja, ki je štela 200 oseb.
V dolini Neretve gradijo mladinske delovne brigade novo progo in cesto od Konjica do Jablanice, ker bo prejšnje komunikacije zalilo Jablanlško jezero. Cesta bo zgrajena v strmih pobočjih planine Prenj do 80 metrov nad dolino Neretve. Pri gradnji h odo sodelovale Itudi srednješolske tal študent» ske brigade iz naše republike.
Uslužbenci državnih organov bodo prejeli plače po novem že 1. junija
Marsikateri uslužbenec državnih cr. ganov, ki je čital 14. L m. v dnevnem časopisju navodilo komisije za prevedbo uslužbencev pri vladi LR Slovenije, je nejeverno zmajal z glavo, češ, te'ga pa že ne verjamem, da bi že 1. junija prejel plačo no novem plačilnem sistemu. Pregled doslej opravljenega dela pa zagotavlja, da bodo s 1 .junijem imenovani uslužbenci res že prejeli plače po novem. Stanje prevedbe uslužbencev je namreč naslednje:
Od uslužbencev, ki so zaposleni v resorjih, jih je danes prevedenih že
86	%, od tistih v ljudskih odborih pa
87	•/«. Pri _tgm je treba poudariti, da šo nekateri vse delo"v zvezi s prevedbo celo že končali. Med temi so gospodarski svet vlade LRS, Sveti za zakonodajo, za gradnje, za kmetijstvo in za blagovni promet, ministrstvi za finance in pravosodje. Akademija znanosti, skupščina in Prezidij skupščine ter upravi za promet in vodno gospodarstvo. Od ljudskih odborov so to delo prav tako že končali Celje-mesto in okolica, Črnomelj, Jesenice, Kočevje, Novo mesto, Postojna, Radovljica,' Slovenj Gradec, Sežana in Šoštanj.
Titove štafete pridejo danes v Ljubljano
Maribor, 19. maja. Danes ob 13.45 sta prispeli v Maribor glavni Titovi štafeti iz Dolnje Lendave in Železnih dveri. Štafetama se ie med potio pridružilo v vseh okrajih 22 lokalnih štafet. Sam0 v Prekmurju je sodelo-valb pri štafeti nad 4000 tekačev in kolesariev. v ljutomerskem okraju pa 1500. Na poti v Maribor so štafeti iz Dolnje Lendave priredili slovesen sprejem v Murski Soboti in Gornji Radgoni, v številnih vaseh pa so jo pozdravljali kmetje delavci in vaška mladina. Tudi štafeto iz Železnih dve. ri so slovesno sprejeli v Ljutomeru, Ormožu in Ptuju.
Nadvse prisrčen sprejem pa sta štafeti doživeli v Mariboru, kjer se ie zbralo na Glavnem trgu okrog 7000 prebivalcev mesta in pripadnikov JLA. Medtem ko so pričakovali glav-nn štafeto, ie iz mariborskih šol. pod. ietij, ustanov in organizacij prispelo okrog 60 štafet ob igranju vojaške godbe in godbe železničarske industrijske šole. Tudi s Pohorja, kjer ie junaške smrti padel pohorski bataljon so prinesle štafete pozdrave in čestitke za maršala Tita.
Ob predaji štafetne palice JLA. ear. niziie Ptui in Mtribor ie nosilec pali. ce izjavil, da bodo lorci vedno pripravljeni stopiti n,a branik naše domovine pod vodstvom dragega maršala. V imenu prebivalstva mesta Maribora ie predsednik MI,O Miloš Ledinek poslal tovarišu Titu ob njegovi 60-letnici iskrene pozdrave in zaključil: »Dragi maršal, želimo, da nas vodiš še mnogo časa do končne zmage.« Prebivalstva mesta Maribora in okoliškega okraia ie priložilo štafetnim palicam pozdrave in čestitke. Po odi-eranju himne ie ob 14.30 štafeta iz Dolnje Lendave nadaljevala pot proti Dravogradu. Štafeta iz Železnih dveri ie krenila proti Slov. Bistrici in Slovenskim Koniicam kamor ie prispela ob 17.20. Tudi tu So štafeto slovesno sprejeli. Jutri ob 7.07 jo bodo v Stranicah prevzeli fizkultumiki celjskega okrožia.
Štafete protiletalske zaščite in gasilstva maršalu Titu za 60. rojstni dan
Tradicionalnim štafetam, ki jih vsako leto ob maršalovem rojstnem dnevu prirejajo športniki in JLA, so se letos pridružile še skupne štafete protiletalske zaščite in gasilstva. To pomeni častno priznanje naši mladi organizaciji protiletalske zaščite, ki je od leta
1948.	dalje zajela sto tisoče naših državljanov in jih tudi itsposobila za raznovrstne naloge, ki jih morajo v primeru vojne obvladati.
V Sloveniji bo v štafetah protiletalske zaščite in gasilstva sodelovalo več tisoč členov teh organizacij. Kakor
ostale, pojdejo tudi te štafete iz skrajnih izhodiščnih točk naše republike. Iz Dolnje Lendave in Ljutomera so že od včeraj na poti, iz Kopra in Rateč-Planice pa sta krenili davi.
V	Ljubljani bo danes pri štafetah protiletalske zaščite in gasilstva sodelovalo na petih progah 755 tekačev, od tega 403 člani mobilnih in industrijskih enot protiletalske zaščite ter 352 gasilcev. S tem bodo izrazili svojemu maršalu, kar mu žele iz vsega src«, da bi v zdravju in pri najboljši moči še dolgo let ostal vodnik naše socialistične domovine.
Štafeta kolesarjev
Kakor Je - bilo že objavljeno, Je odšla
3.	maja kolesarska štafeta iz Beograda in doslej prepotovala Srbijo, Makedonijo, Crno goro, Dalmacijo, Hrvatsko in Istro.
V	torek dopoldne prevzamejo štafeto v Kopru kolesarji Slov. kolesarske zveze in jo pripeljejo v Idrijo, kjer prenoće. Titova štafeta kolesarjev prispe v Idrijo v torek ob 18. uri. Po prihodu bodo v Idriji ob 18.30 kolesarske dirke po glavnih ulicah.
V	sredo zjutraj »b 6 krene Titova štafeta iz Idrije in vozi skozi Kranj ob
8.30	ter prispe v Ljubljano ob 9.30.
Svečani sprejem kolesarske štafete bo ob 9.39 na Kongresnem trgu.
Prosimo vse športno občinstvo, posebno pa še kolesarje, da se v čim večjem številu udeležijo tega sprejema.
Iz Ljubljane nadaljuje kolesarska štafeta vožnjo do Črnomlja in na mostu preda štafeto kolesarjem iz Zagreba.
Naslednji dan 22. maja krene štafeta iz Zagreba in prispe preko Rogaške Slatine in Celja v Maribor ob 18. uri. Po prihodu štafete v Marlbcyu se bo vršil po glavnih ulicah kolesarski kriterij.
Dne 23. maja krene štafeta iz Maribora skozi Ptuj, Ormož ter jo pri Središču prevzamejo hrvatski kolesarji.
Lep sprejem v Kočevju
Kočevje, 1». maja. Nocoj ob 1* je prispela Titova štafeta iz Črnomlja in stranska štafeta iz Broda na Kolpi na glavni trg v Kočevju, kjer se Je zbrala tisoč-glava množica. Pri sprejemu Je sodelovale tudi rudniška godba. V Imenu Okrajnega ljudskega odbora Je pozdravil štafeto tov. Janez Pirnat. Govorila sta tudi predstavnika ljudske mladine in sindikatov. Na zborovanju je bila sprejeta pozdravna resolucija maršalu Titu. Jutri ob 8.15 bo štafeta nadaljevala svojo pot v Rlbnioo.
Bela krajiua maršalu Titu
V	Črnomelj so prispele včeraj štafete iz vseh krajev Bele krajine. V tej vseljudski manifestaciji sodelujejo fizkultumiki, Ljudska mladina Slovenije, protiletalska zaščita, gasilci, planinci is pri.
padalki Jugoslovanske ljudske armade. V štafetah je sodelovalo nad 2000 mladincev in članov drugih množičnih organizacij.
Ob 14. Je bil v Črnomlju sprejem tekačev, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi z godbo. Nosilce štafetne palice in naivzočno prebivalstvo je pozdravil se-' kretar OK KPS Janez Zunič, ki je v svojem govoru orisal lik maršala Tita. Ob 15 so tekači navdušeno pozdravljani ponesli štafetno palico jz Črnomlja proti Kočevju.
Koroška štafeta
Vsi obrobni kraji naše Koroške so Titovi štafeti pripravili prisrčen sprejem. Ob 17.10 so v Radiju od Mariborčanov prevzeli štafetno palico mladinci slovenjgraškega okraja. Dobro organizirane so bile tudi vse lokalne štafete, med katerimi posebno štafeta, ki je iz Koprivne prispela v Dravograd. Vsepovsod so se tekačem pridružili na poti tudi člani množičnih organizacij, med njimi naj-s-tarejči gasilci, ki so s svojo navzočnostjo dali slovesnosti še poseben poudarek. Danes bodo v Doliču štafeto prevzeli tekači šoštanjskega okraja.
Štafeta pomorščakov na Reki
Reka, 19. maja. Danes'ob 17 je prispela v reško luko oceanska motoma ladja »Crna gora«, ki nosi pozdrave naših pomorščakov maršalu Titu za njegov 60. rojstni dan. Ladja ie prištela na Obali 10. septembra, kjer jo je pričakovala velika množica ljudstva. Vse ladje v luki so bile slovesno okrašene in so pozdravile prihod »Crne gore« s sirenami. Po pristanku ie poveljnik »Crne gore« Toma Ilič izročil štafetno palicp pomorščakov, ki je prišla z Atlantika, mladincem-pomorščakom, ki so jo ponesli do palače Adria. Jutri bn štafeta pomorščakov skupno s štafetami šol, ustanov in podjetii krenila dalje proti Beogradu. Posebna delegacija, pomorščakov bo na rojstni dan maršala izročila pozdrave pomorščakov maršalu Titu. Jutri prispejo na Reko tudi glavna štafeta republike Hrvatske in štafeta, glavnega štaba vojne mornarice, ki je krenila 17. t. m. iz Fod-gore. ter istrska štafeta. Tudi tem štafetam bo prirejen na Reki slovesen sprejem.
Kakor pri vsaki novi stvari, so se tudi pri tej že* v začetku pokazala nekatere napake, ki jih je bilo treba sproti popravljati. Pri odpravljanju napak je pomagalo 9 inštruktorjev, ki jih je resorjem in ljudskim odborom poslala na pomoč vladna komisije za prevedbe. Najbolj pogosta napaka je bila v slabih pripravah (neurejeno zbiranje službenih listin) in v precej splošni tendenci za čim višjimi nazivi. Slednje je človeško razumljivo; posebno še, če se spomnimo podatkov o šolski .izobrazbi in strokovni usposobljenosti uslužbence, pri ljudskih odborih, ki jih je dal iz. aprila na III. rednem zasedanju naše skupščine podpredsednik vlade' toy. Marijan Brecelj. Marsikoga namreč ne tako ne drugače ni bilo mogoče prevesti v naziv ali plačilni razred, ki bi mu zagotovil zaželene visoke prejemke. To vprašanje je bilo posebno težavno na Primorskem, kjer So se ob tem delu ponovno pokazali rezultati narodnostnega, kulturnega, političnega in. gospodarskega zatiranja v času med dvema vojnama ko pošten Slovenec ni mogel užiti solidno srednješolsko izobrazbo, da o višji sploh ne govorimo. Prav gotovo bi prevedba v Sloveniji bila celo že končana, če bi se bili vsi člani komisij za prevedbo takoj v začetku dodobra seznanili z uredbo o nazivih in plačah. Nepoznavanje te uredbe je seveda zavlačevalo delto in inštruktorji vladne komisije so imeli mnogo trdega posla, da so popravili očitne napake in spravili delo v pravi tir. Se najlažje je šlo v novomeškem, slovenj, graškem in celjskem okoliškem okraju ter v resorjih, kjer posebnih težav sploh ni bilo. Posebno trdo pa je bilo v kočevskem, šoštanjskem, tolminskem, mariborskem-okoliškem in Črnomeljskem okraju, kjer so se na to važno delo najslabše pripravili.
Čeprav se iz uredbe same lahko vsakdo pouči o pravicah, ki jih ima potem, ko sprejme odločbo o prevedbi, (glej 14. številko letošnjega zveznega Uradnega lista), naj poudarimo tu le pravico do pritožbe na vladno komisijo v 15 dneh po prejemu odločbe. Pri tem je važno, da se za svojega člana lahko pritoži tudi sindikalna podružnica,, če se ne strinja z odločbo, ki jo je izdal pristojni starešina, oziroma vladna komisija. Obenem naj opozorimo še na to, da bo izvedla vladna komisija v skladu z do. ločbami uredbe revizijo vseh provedbenih odločb in tako poskrbela za pravilno izvajanje uredbe. Pritožba je namreč pravilna in umestna ne le tedaj, ko gre za to, da je bil kdo preveden v prenizek' naziv ali plačni razred, temveč tudi, če je zaradi obratnega primera krivico utrpela družba (država). To revizijo mora končati vladna komisija do I. oktobra, kaže pa, da jo bo končala že do 1. avgusta letos.
Obnova železniške zveze z Avstrijo čez Dravograd
V nedeljo je bila po sedmih letih obnovljena železniška zveza z Avstrijo čez Dravograd za razbremenitev železniškega prometa čez Jesenice in Sent lij. Pogodba o obnovitvi proge je bila sklenjena za tri mesece in bo obnovljena, če bo to v korist obeh držav.
Mestni odbor Osvobodilne fronte v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže sprejema
TITOVE ŠTAFETE
v počastitev 6o letnice maršala Tita. — Sprejem štafete bo danes, 20. maja ob 17. uri na Kongresnem trgu.
PRIPRAVE ZA PODPIS »SPLOŠNIH POGODB«
Zahodna Nemčija enakopraven partner v evropskem obrambnem
. sistei
Bonn, 19. maja. Predstavniki zahodnih velesil bodo jutri nadaljevali pogajanja z Zahodno Nemčijo, na podlagi katerih naj bi v kratkem podpisali sporazume, s katerimi bo v Zahodni Nemčiji prenehal veljati okupacijski statut. Po podpisu te pogodbe bo Zahodna Nemčija postala neodvisna država in enakopraven partner v zahodnoevropskem obrambnem sistemu.
Zahodnonemški kancler dr. Adenauer bo danes poskušal rešiti z zavezniškimi visokimi komisarji vse sporne točke v pogodbi, s katero se bo končal zasedbeni statut. Pogodbo fcodo izvajali v obliki »splošnih pegodb«, ki bi jih podpisala Zahodna Nemčija z vsako izmed treh zahodnih velesil
—	Veliko Britanijo, Francijo in ZDA. V Bonnu upajo, da bodo rešili tudi sporno finančno vprašanje na sestan ku, ki ga bodo imeli v četrtek ali pe tek ministri Acheson, Eden in Schu man ter kancler Adenauer v Strass-bourgu.
Ta teden se bodo v Parizu sestali zunanji ministri petih držav, ki sodelujejo v evropski obrambni skupnosti
—	Francije, Italije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga, da bi pripravili pogodbo o evropski obrambni skupnosti, ki naj bi bila podpisana v 10 dneh
Dr. Adenauer je utrdil svoj položaj v vladni koaliciji — Kritika socialnih demokratov — Zahodne velesile popuščajo pred zahtevami Itonna — Sestanek Acheson-Eden-Schuman in Adenauer v Strasbourgu
Kancler dr. Adenauer je v Bonnu dosegel, da je parlamentarna skupina krtčansko-demokratske stranke odobrila njegovo -zunanjo politiko pri pogajanjih z visokimi komisarji treh zahodnih velesil za sklenitev splošnih pogodb. Kancler dr. AdSnauer in podtajnik za zunanje zadeve Hallstein sta pred poslanci krščanske demokratske stranke razložila vsebino in pomen splošnih pogodb. Pri tem je dr. Adenauer oudaril, da nove pogodbe z za hodnimi velesilami ne bo mogoče izvajati, če bo parlament zavrnil ratifi kacijo predlaganega sporazuma. Dr. Adenauer je pri tem opozoril na neprijetnosti, ki bi utegnile nastati zaradi odklonilnega stališča parlamenta. Kancler je na koncu te svoje izjave dejal, da je vključitev Zahodne Nemčije v zahodnoevropsko skupnost zvezana s precejšnjim tveganjem, vendar pa bi nevtralizacija Nemčije pripeljala do katastrofe.
Podpredsednik zahodnonemške soci-alno-demokratske stranke Ollenhauer je včeraj izjavil, da mora biti združitev Nemčije glavni smoter zahodno-
Zdravstveno stanje na svetu
Okoli 300 milijonov malaričnih bolnikov, še več pa tuberkuloznih in sifilitičnih — Uspehi Svetovne zdravstvene organizacije — Skoraj milijon zdravnikov premalo — »Luksuzne bolezni« v razvitejših državah
New York, 19. maj.a (UP). Združeni narodi so objavili poročilo o zdravstvenem položaju na svetu, v katerem so navedeni podatki o razširjenosti posameznih bolezni in akcijah Svetovne zdravstvene organizacije za njihovo zanranje. Poročilo obsega podatke iz skoraj vseh držav, članic Združenih narodov, razen držav sovjetskega bloka. Po teh podatkih boleha okrog 300 milijonov oseb na svetu za malarijo, tropskimi in drugimi boleznimi. Samo v Egiptu je bolnih za neke vrste obolenjem žlez, ki se širi zlasti zaradi ko panja v nečistih rekah in dela v močvirjih, 10 milijonov oseb.
Da bi uničila glavna žarišča teh bolezni v nezadostno razvitih državah je Svetovna zdravstvena organizacija us'varila podlago za trajno akcijo na-
Delo komisije za človečanske pravice
New York, 18. maja (Tanjug). Komisija OZN za pravice človeka je s 13 proti 3 glasovom (Švedska, Vel Britanija in Avstrija) sprejela v pakt o človečanski- pravicah člen o pravicah matere in otroka. Omenjeni člen govori o pravicah matere do posebne zaščite pred porodom ter po njem.
Med razpravo o sindikalnih pravicah je jugoslovanski delegat Brana Jevre-movič grajal predloženi predlog» in zahteval spremembe in jasnejše besedilo. Foudaril je, da določa predlog, da ima vsak človek pravico do članstva v profesionalnih organizacijah za zaščito svojih ekonomskih koristi. Toda pravica delovnih ljudi, ki žive od svoje plače, je pomešana s pravico vseh tistih, ki bi se združevali v take organizacije, da bi branili svoje pretirane dobičke in celo ustvarjali mo-monopole. Ekonomske in socialne pra vice bogatih ljudi, zlasti delodajalcev, pa nikakor niso ogrožene. Zaradi njih nam ne bi bil potreben pakt o člove čanskih pravicah. T.ak pakt je potre ben zaradi gospodarsko najšibkejših, ki žive samo od svojega zaslužka ali vsaj v glavnem od tega.
V predlogu jugoslovanskega delegata je bila zlasti poudarjena tudi pravica delovnih ljudi do stavke. V obrazlo žitvi svojega predloga je dejal, da je praksa pokazala, da je to edino učinkovito sredstvo, ki ga imajo delovni ljudje za zaščito svojih pravic.
cionalnih organizacij za dvig zdravstvene ravni. Po zaslugi svetovne zdravstvene organizacije se danes v Indoneziji zdravi s penicilinom nad
300.000	oseb. V tej državi so pregledali poleg tega 5 milijonov oseb, ki bolehajo za raznimi kožnimi boleznimi. Stoletja zaostalo močvirno področje v Afganistanu je postalo v dveh letih plodno. Tam goje danes bombaž in zidajo velike predilnice. To so dosegli ker so uničili legla komarjev, ki prenašajo malarijo. Podobno je storila svetovna zdravstvena organizacija tudi v severnem Tajlandu in Ci/engma-ju, kjer so ozdravili malarije 40.000 ljudi v vseh teh krajih so ekipe Sve-tovne zdravstvene organizacije izučile več strokovnjakov in tehničnega osebja, da bodo lahko sami nadaljevali boj proti množičnim obolenjem.
Danes Je na svetu okrog 900.000 zdravnikov, za vzdrževanje najnujnejše zdravstvene ravni pa bi bilo potrebno vsaj dvojno število. Podobno je tudi z bolniškimi posteljami. Indija rabi n. pr. še milijon bolniških postelj za zdravljenje do sedaj znanih primerov bolezni.
V visoko razvitih državah sicer res ni tako množičnih obolenj, kot v manj razvitih državah, je rečeno v poročilu Svetovne zdravstvene organizcije, zato pa so se razširile druge vrste tako imenovanih »luksuznih bolezni«, kot so bolezni srca, rak, sladkorna bolezen, razni tumorji in duševne bolezni
nemške zunanje politike. S tem je Ollenhauer potrdil stališče socialno-de-mokratske stranke, da ne smejo Nem. cev v Vzhodni Nemčiji prepustiti svoji usodi, pač se je treba zanje boriti na konferenci predstavnikov štirih velesil. Ollenhauer je vnovič zahteval, naj bi bonnski parlament proučeval splošne pogodbe in dopolnilne sporazume, preden bo prišlo do podpisa teh pogodb.
Zahodnonemška vlada je postavila zahodnim visokim komisarjem 30 dopolnilnih predlogov. Doslej so brez težav rešili 23 Adenauerjevih predlogov. Kar zadeva preostalih 7, so bili 4 že rešeni in upajo, da bodo našli rešitev tudi za ostale 3. Ti trije predlogi se nanašajo: na vprašanje zavezniškega premoženja, v Nemčiji, na spremembo klavzule, ki določa, da so zavezniški poveljniki pooblaščeni objaviti pripravno stanje, če bi izjemne okoliščine v Zahodni Nemčiji trajale več kot 30 dni. V zvezi s to klavzulo predlaga dr. Adenauer, naj bi nemški vladi dovolili pravico izdajati izredne ukrepe po preteku 2 let od podpisa pogodbe. Tretje nerešeno vprašanje se nanaša na finančni problem. Nemški prispevek za zahodno obrambo naj bi znašal 850.000 milijonov mark mesečno, in sicer deloma za vzdrževanje zavezniških oboroženih sil v Nemčiji in deloma za organizacijo 12 nemških divizij. Nemci sodijo, da potrebujejo ves znesek za svoje divizije, čeprav ocenjujejo za vezniki svoje potrebe na 550 milijonov mark mesečno.
Omeji tre v železniškem prometa
Berlin, 19. maja (Reuter). Po novem železniškem voznem redu, ki je bil uveden v Vzhodni Nemčiji, .«o zahodni deli Berlina dejansko ločeni od vzhodnonemškega železniškega sistema. Tako bodo sedaj tovorni vlaki obšli zahodne dele mesta in vozili po novi progi, ki je bila zgrajena lani. Potniki, ki bodo potovali v Vzhodni Berlin, bodo morali izstopiti v predmestju vzhodnega sektorja, da. bi odtod z lokalnimi vlaki prispeli v mesto.
Funkcionarji zahodnih oblasti izjavljajo, da vzhodnonemške in sovjetske oblasti ne morejo blokirati zahodnega Berlina, ne da bi se pri tem izpostavljale ustreznim protiukrepom.
Stavka v agenciji France Presse
Pariz, 19. maja (Reuter). Več kot 1000 novinarjev, operaterjev in radijskih operaterjev agencije France Presse je ustavilo včeraj sleherno delo iz protesta proti vladni odločitvi, da ne privoli v zvišanje plač. Stavkajoči so najprej sklenili, da ne bodo delali 12 ur. Kmalu po začetku stavke pa je vlada ukazala vsem uslužbencem agencije, da se morajo vrniti na delo, in obrazložila svoj ukrep s tem, da so uslužbenci agencij vladni uslužbenci. Tri ure po začetku stavke je prefekt pariške policije odredil mobilizacijo vseh uslužbencev te agencije. Uslužbenci, ki se ne bodo vrnili na delo, bodo kaznovani z zaporom. V odredbi prefekta policije je poudarjeno, da je vlada pooblaščena mobilizirati delovno silo za vsako službo, ki je važna za ohranitev javnega reda.
Washington, 19. maja. (AFP) Tri ameriške petrolejske družbe »Pure Oil«, »Socony Vacumm« in »Texas Company«, v katerih je stavkalo
90.000	delavcev petrolejske industrije, bodo danes začele delati. Delavcem, zaposlenim v teh družbsfh, so zvišali mezde za 15 odstotkov na uro, kakor je predlagal urad za stabilizacijo.
SLOVENSKI
C POROCI:
Trst, 18. maja. Dopoldne je bilo najbolje obiskovano zborovanje Fronte za neodvisnost na trgu Garibaldi, katerega se je udeležilo okoli 5000 Tržačanov. Govornika sta bila kandidat Fronte dr. Carlo Belihar in Carlo Tolloy.
Na zborovanju Ljudske fronte v Lo-njerju pri Trstu sta govorila predsednik OF STO Branko Babič in kandidat LF za tržaško občino Laurenti. Babič je v svojih izvajanjih predvsem naglasil, da je prerojeni fašizem v Trstu jasno povezan z geslom »Italija« ter naglasil posebej, da ta parola ne predstavlja samo nevarnosti za povratek fašizma, temveč tudi nevarnost vojne
Beograd, 18. maja. (Tanjug) Na kon- egiptovskega spora.
POGAJANJA V PAN MUN JO MU
Medsebojno obtoževanje in nobenega napredka
Vprašanje glede vračanja ujetnikov še vedno sporno — Harrison, novi šef delegacije Združenega poveljstva — Mnenje Richarda Crosti-
Koreji. General Harrison, ki je bil tudi doslej član delegacije Združenega poveljstva, bo 23. maja zamenjal admirala Thurnerja Joya kot šefa te delegacije. Admiral Joy bo prevzel dolžnost direktorja ameriške pomorske akademije.
Tri oklepne kolone ameriške 8. armade so včeraj, zato da bi preprečile sovražne napade na postojanke Združenega poveljstva, severno od mesta Umhva na srednjem bojišču nenadno močno napadle sovražnikove postojanke, uničile 83 sovražnih bunkerjev in več topniških gnezd, nato pa se umaknile na svoja izhodišča.
Richard Crossman, znani sodelavec Bevana, piše v včerajšnji številki »Sunday Picturiala«, da problem vojnih ujetnikov v Koreji ni tako preprost, kakor sodi predsednik ZDA. Crossman trdi, da go Severni Korejci in Kitajci sicer pokazali, da jim je zelo malo na tem, da bi se vrnili na svoje domove, saj so v ameriških ujet-niških taboriščih našli neprimerno boljše razmere, pa tudi propaganda glede ravnanja z njimi, če se vrnejo na svoje domove, je zelo močna. Kaj pa predlagajo ZDA glede ujetnikov, piše omenjeni časnik in nadaljuje: v ZDA jih vsekakor ng bodo pustili. Edino, kar lahko pozneje store, je to, da bodo Severne Korejce izročili v roke Sing Man Rija, Kitajce pa Cang-kajšku. Kako ta dva ravnata z ujetniki, je znano, dejstvo pa je, da mnogo ujetnikov nič ne tvega, če se vrpe na svoje domove.
Moša Šaret v ZDA Tel Aviv, 19. maja..(UP) Izraelski minister za zunanje zadeve Moša Saret je odpotoval danes v ZDA, kjer bo prosil za ameriško pomoč Izraelu. Minister za trgovino Joseph je že v Ameriki. Poleg razgovorov, ki jih bo imel z ameriškimi funkcionarji, bo Moša Saret sodeloval tudi v kampanji za nakup izraelskih obveznic, ki so bile izdane v ZDA.
mana
Pan Mun Jom, 19. maja. (AFP) Ostra debata o repatriaciji vojnih ujetnikov, ki je bila danes v Pan Mun Jomu med šefoma nasprotnih delegacij admiralom Thurnerjem Joyem in generalom Nam Ilom, ni privedla do rešitve tega vprašanja. General Nam H je zavrnil trditev admirala Joya, da so zastopniki Kitajcev in Severnih Korejcev na neki tajni seji prejšnji mesec privoliti, da bi ujetniki v taboriščih Združenega poveljstva v anketi izrazili, če se žele vrniti v Severno Korejo ali ne. Sef delegacije Združenega poveljstva je odgovoril na to, da severna delegacija to sedaj zanika zato, ker so bili rezultati take ankete zanje neugodni, saj se je samo 70.000 od skupno 169.000 ujetnikov Kitajcev in Severnih Korejcev izjavilo za repatriacijo.
Združeno poveljstvo je imenovalo pomočnika ameriške VIII. armade generala Harrisona za novega šefa delegacije na pogajanjih za premirje v
h B I- i poM^tUžisba. Al	izdaja
ferenci jugoslovanskih in avstrijskih zastopnikov o izkoriščanju Drave za energetske namene so sklenili, da bodo ustanovili stalno mešano komisijo, ki bo urejevala tekoče zadeve in se sestajala v rednih razdobjih. Avstrijski zastopniki so tudi v načelu pristali, da bo Avstrija dala Jugoslaviji določeno kompenzacijo za odvajanje vode po reki Beli v kaprunsko hidrocentralo.
Kairo, 18. maja. (UP) Egiptovska vlada je snoči poslala britanski vladi spomenico, v kateri je odklonila zadnja britanske predloge in navedla razloge za svoje stališče. V Kairu poudarjajo, da s svojo spomenico egiptovska vlada ne misli onemogočiti nadaljnjih pogajanj za rešitev anglo-
Novi dom telesno-vzgojnega društva »Partizan« v Zgornji Šiški
Pred praznikom v Zgornji Šiški
K otvoritvi doma telesno-vzgojnega društva »Partizan« na Vodnikovi cesti ob rojstnem dnevu maršala Tita
Kakor takoj po osvoboditvi, ko so Zgornješiškarji začeli na gradbišču nedokončanega sokolskega doma graditi svoj novi, veličastni telesno-vzgoj-ni dom in kakor vrsto naslednjih let ko je bilo na gradbišču te mogo čne stavbe pogosto tudi nad sto prostovolj cev, vse dokler ni bila pod streho, je na obsežnem gradbišču doma telesno-vzgojnega društva Partizan ob Vodni kovi cesti zopet živo kakor na mravljišču. Na mogočni stavbi in na obsežnem stadionu, ki sta tik pred tem, da bosta izročena svojemu namenu, so v teku poslednja »dela ter obsežne priprave na veliko slavje, ki bo na rojstni dan maršala Tita dne 25. t. m.
V zapuščeni gramozni jami ob Vodnikovi cesti so začeli nekdanji Sokoli tik pred vojno graditi svoj skromni dom. Dogradili so ga šele do ene tretjine, ko je prišla vojna in prekinila delo. Takoj po osvoboditvi so se odgovorni funkcionarji telesno-vzgojnega športnega društva ter množičnih orga nizacij na čelu s tovarišem Francem Nebcem, predsednikom športnega društva Ilirija, ki ima tudi največ zaslug za to, da .je dom danes dograjen, odločili, naj bi vse te organizacije za severni del Ljubljane skupno zgradile moderen in vsem potrebam ustrezajoči dom, ki bo služil telesni vzgoji, športu in udejstvovanju množičnih organizacij. Na gradbišču dotedanjega sokolskega doma je tedaj začelo orjaško delo nekaj tisočev prebivalcev Zgornje Šiške in Kosez, ki mu v zgodovini teh dveh krajev ni primere.
Dan za dnem, neredko tudi pozno v noč, zlasti pa ob nedeljah, so tedaj na gradbišču zveneli krampi in lopate ter brneli mešalci betona in kamioni, naloženi z opeko in drugim gradbenim materialom, ki so ga razkladale pridne roke prostovoljcev ter ga prenašale v posamezna nadstropja. Na gradbišču so se vrstili prostovoljci nekdanjega 17.,
18.,	19. in 20. terena rajona II ter vaškega odbora OF Koseze in neprestano tudi tekmovali med seboj. Staro in mlado, moški in ženske in celo starčki in otroci so tako skozi nekaj let hodili na delo na gradbišče, kadar in kolikor je komu dopuščal čas, in skoraj je ni v Zgornji Šiški ali Kosezah hiše, ki ne bi na ta ali oni način sodelovala pri gradnji doms. Neredko pa so prišli na pomoč tudi prostovoljci iz mesta, člani te ali one sindikalne podrunice.
Sele zdaj, po sedmih letih napornega dela, je prizadevanje prebivalcev Zgornje Šiške bogato poplačano in ob Vodnikovi cesti stoji dom, na katerega sta upravičeno lahko ponosni ne samo Zgornja Siska in Ljubljana, temveč vsa Slovenija.
Ker stoji dom v nekdanji gramozni jami, spremenjeni v prostoren stadion, na prvi pogled ni neka posebno velika in obsežna stavba. Sele če si ga ogledaš z dvoriščne strani in od znotraj, dobiš o njem pravo sliko. Ce pa vsaj bežno pogledaš tudi v zapiske gospodarskega odbora, ki je vodil gradbena dela, pa kaj hitro spoznaš tudi, koliko naporov je bilo potrebnih preden je bil dom zgrajen.
Pol na površju in pol v niže ležečem stadionu, na katerega vodi $ ceste okoli 20 stopnic, stoji trietanža stavba z mansardo. Njena zazidana ploskev meri nič manj kakor 1.200 m3. Samo zidakov je zazidanih v tej stav-
BERITB
ponedeljsko izdajo
»Slovenskega poročevalca«
Mesečna naročnina samo 20 din
bi poldrugi milijon ali trije vlaki po 50 vagonov, pri čemer si lahko zamislimo, koliko je bilo potrebno ostalega materiala, kakor n. pr. gramoza, cementa, apna, lesa itd. Navzlic 70.000 prostovoljnim delovnim uram, ki so jih opravili frontovci, bo stala ta stavba okoli 20 milijonov dinarjev, pri čemer je treba omeniti, da je bil večji del gradnje izvršen .v lastni režiji, v zadnjem času nabavljen gradbeni material pa plačan po novih ekonomskih cenah.
V novem domu telesno-vzgojneg« društva Partizan, ki je nedvomno eden največjih in najlepših telesnovzgojnih domov ne le v Sloveniji, temveč v vsej državi, je nad 60 različnih prostorov in sicer: dve ogromni dvorani, od katerih služi ena za telovadnico in druga za prireditve množičnih organizacij, nadalje prostorna hala z dvema garderobama za goste, več točilnic, štiri slačilnice in dve kopalnici za telovadce, ločeno za moške in ženske, dvostezno kegljišče s posebnimi prostori za gledalce, ambulanta, dve orodjarni, štiri upravne pisarne za športna društva in množične organizacije, prostorna sejna dvorana kot tretja dvorana v domu, soba za vodnike, glasbena soba, dve društvepi sobi za sek-cijske seje, dvosobno hišnikovo stanovanje s teraso in ostalimi pritiklinami, osem tujskih sob z umivalnico za gostujoče športnike in telovadce, skupno z 32 udobnimi ležišči, osem shramb za rekvizite posameznih sekcij itd. ter trije veliki balkoni, od tega dva na pročelju stavbe kot nekaki naravni tribuni, eden pa preko vse stavbe na njeni dvoriščni strani.
Posebnost in ponos stavbe je njena telovadnica. To je prekrasna in prostrana, sončna in svetla, od vseh mrzlih vetrov povsem zavarovana ter s potrebnim telovadnim orodjem že skoraj popolnoma opremljena dvorana, ki obsega 422 m2. Posebno milino mehkobo, toploto ter prikupnost in privlačnost pa ji dajeta strop in stenska obloga, ki sta iz naj dragocenejšega plemenitega domačega hrastovega polira, nega lesa. Posebnost te razkošne telovadnice je nadalje osem lož za gledalce, ki bodo lahko kadar koli opazovali telovadce pri njihovih vajah in nastopih. Lahko rečemo, da je ta telovadnica ena najmodernejših v Sloveniji, če ne v vsej Jugoslaviji ter vzbuja splošno občudovanje vsakogar, ki si jo ogleda.
Od novega leta dalje že uporabljata dom telesno-vzgojno društvo Partizan ter športno društvo Ilirija z vsemi svojimi številnimi sekcijami, prav tako pa tudi vse množične organizacije, ki so se z omenjenima društvoma zlile tako rekoč v eno samo celoto. Kakor smo že omenili, bo dom obenem z obsežnim stadionom do kraja dograjen in izročen svojemu namenu na rojstni dan maršala Tita dne 25. t. m. Ob tej priliki bo razen otvoritvene svečanosti tudi telovadni nastop vseh ljubljanskih telesno-vzgojnih društev Partizan, ki bo eden prvih in obenem največjih telovadnih nastopov v povojni dobi. Edinice JLA ter konjenica telesno-vzgojnega društva Partizan iz Bežigrada pa bodo ta nastop s svojim izbranim in borbenim programom še posebej povzdignile.
Zgornja Šiška bo tako na poseben način proslavila letošnji maršalov rojstni dan, obenem pa bo obogatila našo domovino z novo postojanko, v kateri se bodo telesno in duševno vzgajali ter krepili sedanji, kakor tudi bodoči rodovi naše mladine in ostalih zavednih državljanov naše socialistične dom»; vine.	-mis-c
C KULTURNI R A /. (i L UH ^
Moiierova ,,Šola za žene v celjskem gledališču
a
Celjsko kulturno življenje je žabe-1 ležilo zopet pomemben dogodek: prvo uprizoritev Moliera po osvobojenju in v novem poklicnem gledališču. Reči moramo, ca letošnji repertoar Celjskega gledališča, ki s tem šteje svojo predzadnjo premiero, ni bil najbolj srečno izbran in je bila tudi raven raznih uprizoritev različna. Očitno je pogosta menjava režiserjev, z različnimi pedagoškimi prijemi, na to močno vplivala. S to uprizoritvijo pa je dosegel celjski ansambl nesporen umetniški uspeh.
Osnovna vrednost, ki uvršča to klasično delo francoske komediografije med umetnine svetovne dramske književnosti, je kristalna globina v orisu značajev, ki spletajo zgodbo o Arnol-fu, Agnezi in Horacu ter Arnolfovi tragični zmoti v vzgoji njegove varovanke: v ozadju te zgodbe pa stoji osmešeni lik francoskega meščana, ki ga tudi v tei komediji Moličre riše s prodorno ostrino poznavalca človeških značajev. Okvirni situacijski za-
filet komedije, kjer se varuh in mladi jubimec v zaupanju sestajata ne da ti vedela za svoj dejansko medsebojni odnos — ter Dsihološki zaplet Arnol-föve zmote o sorodstvu njegove varovanke dajeta delu poseben čar. režiji pa širok vir oblikovama. Bogati meščan Arnolf predstavlja v tei zgodbi zamotan značaj, noln notranjih treni, drobnih kompromisov in hipnih preobratov v svoii ljubosumni borbi za rr.J-Hf.-a dekleta. Janez Škof ga ie Odigraj - presenetljivo tenkočutnostjo, pl-.dkim in me’ndičnira verzom ‘sr široko mimično skalo. Kakor je drama-
tično izigral Arnoltov notranji boj po prestanih porazih — ti bolestni utripi so tipični za Molierov komedijski prijem — tako je zlasti v monologih Dokazal svoj igralski izraz in podčrtal tiste Molierove resnice, ki jih je naslovil na gledalca kot človeka. Iz grenkega posmeha, v katerem se nesmrtni Francoz norčuje ne le iz tedanje družbe, cdseva istočasno vsa bridkost Molierove osebne izpovedi o njegovi nesrečni usodi z Armando Bejart.
Lik Agneze, Arnollove mlade varovanke, je čudovito postavljen v življenjsko nasprotje temu starajočemu se možu: medtem ko jo zaklepa med odmaknjene štiri stene svojega doma in pazniško budnost svojih dveh služabnikov, dorašča neizkušeno dekletce pod obožujočimi pogledi in besedami ter ne vse dobro vzpodbujajočimi »pravili zakonskega življenja« svojega varuha — v polnokrvno dekle, ki ii ie otroška prostosrčnost dobrodošla krinka, da se skrije pred zalezujočimi očmi Arnolfa Kot Agneza sta v alternaciji nastopili Marija Goršičeva in Bogdana Vrečkova. Goršičeva je svoji vlogi dala mnogo karakternega izraza, VreckSova je bila v zasnovi naivke enotnejša: obe pa ie družila stilno skladna, kultivirana igra in lepo oblikovan aovor
Anezinega ljubimca Horaca Moliere v tei komediji situacijsko na zanimiv način prikazuje z boli trubadurske, zunanje plati in ga z njegovo obože-vanko šele na koncu združi v tesnejši soigri. Gustav Grobelnik, ki je le mestoma rahlo popustil v melodiji govora, je svojo vlogo odigral z mla-
dostno svežostjo in s prijetnim liričnim nadihom.
Božičev Krizald kot Arnolfov prijatelj ie bil nekoliko šibkejši. Čeprav je v Krizaldu Moliere zasnoval trezno nasprotje Arnolfovega na znotraj kai razbujenega značaja, njegov lik ni bil čisto enoten, v govoru pa je verz zaviral njegovo sproščenost. Rekel bi, da je Božiču realistična igra bližja, kar ie pokazal z uspelo podobo nadučitelja v uprizoritvi »Hlapcev«.
V paralelizmu svoje gradnje je Moliere postavil med Arnolfa in Agnezo še Alena in Zoržeto, svoji slugi, nadvse komični figuri, ki ju poleg karakterne enako odlikuje situacijska komika. Sedai je bil tu v svojem elementu: zdi se, da ie to tip njegove življenjske vloge, ki ig> je vso izpolnil s prijetnim humorjem. Zoržeto sta v alternaciji odigrali Božičeva in Cervinko-Va. Lik Božičeve je bil enotnejši v svoje kmečki robatosti in dovtipu, ki se je Alenu kaj prilegal, Cervinkova je iskala več izrazitosti in s tem nekoliko izgubila na skladnosti.
Simpatičen ie bil nastop Oronta, Ho-racovega očeta v vlogi Fedorja Gradišnika Mirnikov notar ie bil karakterno dobro izdelan, šibkejši ie bil kot Agnezin oče, čeprav nisi mogel spoznati te dvojnosti v njegovi zasedbi.
Režija Frana Žižka ie dala tej uprizoritvi svoj viden pečat. Žižkov trdni pedagoški prijem, ki mislim da se ravno v tem razlikuje od prijema ostalih letošnjih gostov, ie jasen že v nameri, da v delu z manjšo zasedbo uveljavi čim več igralcev, a jtm s tem istočasno da možnost medsebojne primerjave. To utemeliuie njegovo dvakratno alternacijo. Enotnost kraja, časa in dejanja je izrabil tako, da je delo zlil v strnjeno in prostorno skladno postavljeno režijo, kjer so zunanje in psihološko povzete domislece dopolnile pestrost celotne jare. Dejan ie ie teklo, notranje dogajanje pa je bilo psihološko Dr’v poglobljeno. — Scena oo osnutkih Vlada Rijavca ie bila dekorativna In je stilno ustrezala.
Rokokojska uglajenost in stilna enotnost celote pomenita za uprizoritev »Sole za žene« kljub drobnim pomanjkljivosti zaslužen uspeh celjskega igralskega kolektiva pred zaključkom letošnje sezone, ki bi bil prav to pot lahko deležen polnega obiska celjskega občinstva.	M. S.
S FILMSKEGA PLATNA
„Dokument dobe“
Kako preprost, vse preveč preprost naslov za film, ki zajema pestro zgodovinsko dogajanje skoraj pol stoletja! V uri in pol se pred našimi očmi zvrstijo na filmskem platnu dogodki, ki so že prešli v zgodovino, a so bili za razvoj jugoslovanskih narodov in vsega človeštva prav usodnega pomena/ Le redko je filmskemu gledalcu dana prilika, gledati v tako živahen kaleidoskop, v katerem oživljajo že zdavnaj mrtvi ljudje, njihova dejanja in stremljenja, pa različna družbena gibanja, ki so imela vpliv na tok zgodovine v prvi polovici našega stoletja. Režiser in scenarist Mirko Bašič ter astisient režije Obrad Gluševič sta imela izredno težko delo, da sta iz domačega in inozemskega filmskega 'ar-
vanska kinoteka, poiskala in izbrala vse tisto, iz česar sta s pomočjo mon-tažerke Jelke Sakomanove ustvarila ob desetletnici naše ljudske vstaje film. ki je lahko v ponos podjetju »Jadran« in vsej jugoslovanski filmski proizvodnji, saj se kosa z najboljšimi ustvaritvami ameriške dokumentarne kinematografije (pri kateri ima ameriško vojno ministrstvo posebne zasluge). Delo za ustvaritev takega dokumentarnega filma je zahtevalo mnogo naporov, vztrajnosti in iznajdljivosti. Ko so njegovi ustvarjalci brskali po neštetih virih in urejali ob-
širno, bogato gradivo, so hkrati odkrivali tudi nove, zanimive in zelo važne posnetke, ki jih scenarij ni predvidel in ki jih ie bilo vendarle treba uvrstiti na filmski trak. Pri vsem tem je bilo treba mnogo režijske -spretnosti, da je vse gradivo dobilo svojo logično povezavo,.tisto sin-tetič.no zaokroženost, kakršno ima v sebi sleherno obdobje resnične zgodovine.
Ustvarjalci filma »Dokument dobe« so svoj film razdelili v štiri poglavitna obdobia, ki obsegajo leta od 1903 do 1922. od 1921 do 1931. leta 1931 do 1941 in od 1941 do 1945. pač najpomembnejša obdobja v zgodovini Jugoslavije in jugoslovanskih narodov v zadnjih petdesetih letih. Skoraj pet desetletij je minilo od takrat, ko je srbski krali Peter I. prijahal na belcu po beograjskih ulicah, kar gledamo v »Dokumentih dobe«. V kinoteki so se ohranili in se pred našimi očmi odvijajo dragoceni posnetki iz leta 1911 o prihodu turškega gešad paše v Bi-tolj kakor da hočejo ustvarjalci filma
obuditi spomin na petstoletnorobova-bskega ljudstva pod turškim armom. Sledijo posnetki, ki nam ori-
nje srt
jarmom. Sledijo pc___ .
kličejo pred oei balkanske vojne,
začetek prve svetovne morije in propad Avstro-Ogrske ter nastanek, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na platnu gledamo nekdanje vladarje. Franca Jožefa, Viljema, Nikolaia in Viktorja Emanuela, pa tudi voditelja ruske revolucije Lenina. Za tem se vrstijo zgodovinski dogodki, ki so pomembni v našem preteklem političnem in družbenem življenju, pa zgodovinske osebnosti, ki so imele vpliv na notranji razvoj Jugoslavije, kakor Nikola Pašlč. Stjeoan Radič in kralj Aleksander; ter drugi. Spremljamo borbo Komunistične partije Jugoslavije. sodne razprave proti jugoslovanskim komunistom ter niihovemu organizatorju in voditelju Josipu Brozii -Titu. hkrati pa se nam na platnu odgrinja zločinsko delovanje Drotiljud-skih politikov Jevtiča Mačka, Stoja-
dinoviča, Cvetkoviča in drugih sovražnikov delovnega ljudstva. Kako odmaknjeni se nam že zdijo nekateri dogodki, kakor na primer Mussolinijev
gohod na Rim, napad Japoncev na itajsko, atentat na kralja Aleksandra v Marseillu, prihod Hitlerja na oblast, italijanski napad na Abesinijo in konference državnikov Male antante! Vendar so nam še živo v spominu revolucija v Španiji, sporazum štirih v Münchenu, hitlerjevska aneksija Avstrije, sporazum med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, delitev Poljske, pa okupacija Češkoslovaške, Belgije, Francije in Holandske! Mogočno so prikazani dogodki 27. marca, prvi plameni ljudske vstaje, vloga reakcije in narodnih izdajalcev, najjori, žrtve in zasluge Partije, tovariša Tita in njegovih sodelavcev; potek in krepitev narodno osvobodilne borbe ter osvoboditev Jugoslavije, skratka, zgodovinski dogodki iz najslavnejšega obdobja v zgodovini jugoslovanskih narodov, dogodki, ki so značilni in pomembni za Ustvaritev nove, socialistične Jugoslavije.
Silno mnogo je prikazanih zlasti zunanjih doeodkov. veliko nanizane tuje kronike, ki nam podaja pregled o toku evropskega in svetovnega razvoja v zadnjih petdesetih letih: vsega tega je kar nekoliko preveč in bi si namesto njih želeli več domače snovi. Toda vse gradivo je zelo spretno povezano in močno razgibano, prehodi so spretni ra jasni, k čemur poleg odlične montaže v nemajhni meri pripomore izvrstno besedilo, ki ga je oskrbel hrvaški pesnik Marin Franičevič in ga lepo jasno, čeprav ponekod nekoliko premonotono govori spiker Ivan Fetrich. Najbolj pomembno pa je dejstvo. da so vsi ti »dokumenti dobe« prikazani z očmi našega človeka ter našega družbenega pojmovanja 'ra razvoja. V teh dokumentih odkrivamo tudi sami sebe in moral bi si jih ogledati sleherni naš človek, še noserej pa bi jih morala spoznati naša mla^ dina.	O. N.
Občni zbor republiške Obrtne zbornice
Špekulantske težnje nekaterih privatnih obrtnikov ponovno razkrinkane
' V nedeljo je bil v Ljubljani letni cbčni zbor republiške Obrtne zbornice. Zbora so se skoraj polnoštevilno udeležili delegati iz vse Slovenije. Od gostov pa, poleg zastopnikov Glavne uprave na čelu z direktorjem Viktorjem Stoparjem, tudi predsednik MLO Ljubljane Jaka Avšič ter zastopnika republiške' Obrtne zbornice Srbije in republiške Obrtne zbornice Hrvatske To zasedanje zbornice je bilo velikega pomena, ker je naš novi gospodarski sistem, ki smo ga začeli z družbenim planom, tudi našemu obrtništvu prine sel nove naloge. Pričakovali so, da bo zasedanje republ. zbornice v kateri so zastopniki vse Slovenije, prispevalo k reševanju omenjenih nalog. To pa se žal ni zgodilo, ker se je skupščina pod vplivom več ali manj drobnih osebnih interesov privatnih obrtnikov, ki so jih iznašali delegati privatnega sektorja, vrtela pravzaprav v glavnem okrog teh vprašanj. Poročila upravnega od bora so le deloma obravnavala bistve na vprašanja. Razprava, ki naj bi ta poročila dopolnila in glavna vprašanja že posebej osvetlila, pa kakor rečene ni bila zadovoljiva. Ker bomo proble matiko, ki so jo obravnavala poročila upravnega odbora obravnavali posebej bomo danes skušali osvetliti samo razpravo.
Glavne misli, ki so jih Iznesli delegati v razpravi, so bile naslednje. V novi republiški obrtni zbornici naj bodo enakomerno zastopani vsi okraji da bo zbornica dovolj pažnje posvečala tudi obrti na podeželju. Zbornica predstavlja vso našo obrt, to je držav ni, zadružni in privatni sektor in mora vsem sektorjem posvečati enako po zornost, ker imajo vsi isto nalogo: dat’ na trg čim več kvalitetnih obrtniških izdelkov. Da bo zbornica lahko uspe šno izpolnjevala sVoje dolžnosti, bo zlasti treba k njenemu delu v večj’ meri pritegniti socialistični sektor, ki je bil doslej pogosto precej brezbri žen do problemov zbornice. Zbornica bo v bodoče morala več skrbi posve čati dvigu strokovnega kadra, pred vsem v tistih obrtih, ki izumirajo Mnogi delegati so kritizirali, da je do sedanji upravni odbor preveč široko grudno trošil denar in so bili mnenja da bi lahko precej finančnih sredstev koristneje uporabil.
Skoraj vsi delegati lz privatnega sek torja, ki so se oglašali k besedi, so povsem oportunistično jadikovali o tem, kako gre danes privatnemu obrt niku slabo in podobno, ne da bi to mogli dokazati s kakimi tehtnimi argumenti. Predvsem so se sklicevali na velike dajatve za vajence in podobno Tudi kolikor so bile njihove trditve upravičene, je iz vseh njihovih besed zvenele zgolj skrb za očuvanje svojih osebnih in to največkrat sebičnih in teresov, pa čeprav na škodo skupnosti. Zato je povsem pravilno ugotovil neki delegat, da danes gradimo sociali zem za vse državljane, najsi bodo iz katerega koli sektorja Lastništva in je seveda prav, da tudi privatni obrtnik prispevajo svoj delež. Nekdo je hotel dokazati, da privatna obrt propada, s tem da privatni obrtniki zapirajo obrate. Mož pa je spregledal navedbe v poročilu predsednika izvršnega od bora o tem, da število obrtnih obratov pri nas raste in sicer privatnih nepn memo hitreje kakor socialističnih. \ letu 1951 je naraslo število obratov v državnem sektorju za 23, v zadružnem za 39, v družbenem za 3, v privatnem pa kar zp 677. Kako je z zapiranjem obratov, pa je lepo osvetlil neki delegat iz slovenjegraškega okraja, ki jt dejal, da je nekaj obrtnikov v tem okraju zaprlo svoje obrate, nato so pa delali naprej, se pravi šušmarili. Tud
Nad 200 zastrupljeni s ponarejeno papriko
Sodišča v Srbiji in Vojvodini so žt večkrat obsojala ponarejevalce papri ke. Zadnji tak proces je bil pred okro žnim sodiščem v Nišu, kjer so obsodili večje število kmetov, ki so gostinskim obratom prodajali pokvarjeno papriko Največ takih ponarejevalcev je bilo iz vasi Bubanj in so bili nekateri obso jeni tudi na 10 let strogega zapora, ker je bila paprika, ki so jo prodajali, strupena. Ze takrat so ugotovili, da je v ponarejeni papriki poleg raznih bar vil tudi nad 3% strupenega fosfata in so pri uživanju take paprike v Nišu in drugih krajih mnogi ljudje zboleli Ce so papriki primešali strupeni fosfati, zadostuje za zastrupitev od njih že 0.5%. Ker so zdaj ugotovili že nad 20O primerov zastrupitve, je javni tožilec zahteval obnovo procesa in pridejo pred okrožno sodišče v Nišu vsi že prej obsojeni ponarejevalci paprike iz Bubnja. Žrtve ponarejevalcev so se oglasile celo iz bolnišnice v Kragujev cu, ker so zdravniki šele po daljših preiskavah ugotovili, da je vzrok zastrupitve pokvarjena paprika.
•
POPRAVEK
V članek o prvem jugoslovanskem letalcu Edvardu Rusjanu v petkovi številki 16. t. m. se je vrinila napaka in naj se datum rojstva pravilno glasi: 6. junija.
Vreme
VREMENSKO POROČILO
HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 19. maja 1952 ob J: Med Azorskim in Skandinavskim jedrom visokega zračnega pritiska se je ustvaril most, ki povzroča še nadalje dotok hladnega po-lamo-kontinentalnega zraka v naše predele. Slabotne frontalne motnje, ki so danes dosegle osrednjo Nemčijo ln povzročajo oblačno vreme s sneženjem v gorah in dežjem v nižinah bodo nocoj dosegle slovenijo.
Danes vlada v Sloveniji pretežao sončno vreme z menjajočo oblačnostjo ln vetrom različnih smeri. Temperatura pod 00 c Je bila v noči od nedelje na ponedeljek v sledečih predelih: Paniča, Jezersko, Maribor, Murska Sobota, Celje.
Napoved za torek, 29. maja: Pretežno suho vreme, vendar v vzhodnih predelih Slovenije in v Alpskem svetu kratkotrajne padavine; v višjih legah celo nekaj snežnih padavin. Se stopnjevana ohladitev. Temperatura ponoči okrog 00 C, podnevi do 14 stopinj Celzija. Prevladoval bo vzhodnik.
pri tem gre torej za čisto špekulacijo odtegniti se vsakemu prispevku za skup nost, obenem pa dobiti »argumente« o zatiranju privatne obrti.
V razpravi se je oglasil k besedi riudi direktor Glavne uprave za lokal no industrijo in obrt, tovariš Viktor Stopar, ki je dejal, da so nekatere uredbe v letošnjem letu predvsem prizadele socialistično obrt, saj je zaradi oredpisane akumulacije v tem sektorju bilo v zadnjih štirih mesecib nad 1500 ljudi prizadetih, bodisi zaradi odpovedi službenega razmerja bodisi zaradi prikrajšanja na prejemkih. Dejal Je, da bodo ta napaka in še nekatere druge sedaj odpravljene. Za državne obrtne obrate bo sproščena gotovina da bodo lahko nemoteno na trgu nabavljali potrebne surovine. Prav tako bo odpravljeno v teh obratih dosedanje nemogoče finančno poslovanje ter knjigovodstvo poenostavljeno. Izdelan je bil tudi predlog, da se plače vajencev urede tako, da ne bedo zavirale pritoka mladega naraščaja v obrt. Istočasno ko se borimo za uspešen razvoj obrtništva, pa je naša glavna naloga in naloga vseh obrtnih zbornic, je dejal tov. Stopar, da pomagamo predvsem tistim obrtnikom, ki sami delaju in z delom lastnih rok prispevajo k razvoju baše socialistične skupnosti (n teh Je večina. Od 14.000 obrtnikov v Sloveniji je 10.000 takih, ki delajo brez pomočnika. Tudi pri obdavčevanju je vedno potrebno ostro razlikovati med tistimi obrtniki, ki sami delajo in tistimi, ki delajo s tujo delovno silo ali sami sploh nič ne delajo. V nadaljnjih svojih izvajanjih se je tov. Stopar dotaknil tudi obrtnih nabavno-prodajnih zadrug. Dejal je, da je prt nas trgovinska mreža toliko razvita in prav tako prometne zveze, da obstoj teh zadrug ni več upravičen. Treba se je vprašati, komu danes te zadruge služijo. Vsekakor delovnim obrtnikom niso več potrebne, zanje pa se potegu jejo nekateri kapitalistični elementi
Pred dnevi je bila v kulturnem domu »Jožeta Srebrniča« V. redna skup ščina Zveze vojaških vojnih invalidov za goriški okraj, ki se je je udeležile 88 voljenih delegatov osnovnih or ga nizacij. Obravnavali so predvsem organizacijska vprašanja in delo organi zacij na terenu. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je organizacija dosegla zadovoljive uspehe zlasti v Šempetru, Vipavi in še nekaterih drugih krajih Največja slabost organizacij na terenu je bila, da so bile ponekod premalo povezane z ljudsko obfastjo in množičnimi organizacijami. Tako je bii predvsem v pogledu reševanja pokojnin marsikdo nepotrebno prizadet.
Z novo teritorialno razdelitvijo bo tudi organizacija invalidskih enot. Po tej razdelitvi bo imel goriški okraj nad 3000 vojnih invalidov, 17 občin skih enot in 63 poverjeništev.
Na skupščini so delegati sprejeli ne-
V obratu tovarne »Testenina« na Resljevi cesti v Ljubljani je nekaj marljivih delavk, kf dosegajo v medsebojnem tekmovanju zelo lepe uspehe. A slej čudo! Namesto da bi bil mojster v tem obratu Janez Vrbec na to ponosen. mu ti uspehi niso všeč. Izjavil je. da ni vredno povečati storilnosti dela, češ. oo-tem nam bodo (kdo tov. Vrbec?) zvišali normo, oziroma znižali ceno za kos. Neki delavki le delat, da ne sme toliko napraviti, in 11 zagrozil, da io bo premestil k druže, mu delu. Posledica vsega tega je, da se delavke naravnost bojijo presegati normo.
Pred kratkim so dobili v tovarni nekaj ma-nufakturnega blaga, ki so ga razdelili delavkam. Nekatere so dobile to blago brezplačno, druge pa so ga morale plačati. To seveda n! ostalo prikrito ln ie rodilo precej unraviče-lega nezadovoljstva. Neka delavka, ki dela v tovarni že 7 let. oa hlaga sploh ni dobila in se ie pri mojstru pritožila. Toda ta io |e grobo zavrnil In zapretil, da io bo oremestil na Vič In tako prisilil k molku.
Vse kaže, da ie tako početie sploh metoda Vrbčevega dela. Delavke ki se jim upira. da bi molčale k nepravilnostim, premešča drugam ali doseže celo nilhov odpust iz služ-
Vihar na Rogu
Konec preteklega tedna se je nenad no pojavil nad kočevskim Rogom hud vihar, ki je v močnem zračnem vrtin cu polomil mnogo drevja ter povzročil ogrnomno gospodarsko škodo, saj je zrušenega okrog 6000 do 3000 kubikov Sesa. Orkan je zajel posamezne gozdne pasove, široke po 20 do 30 metrov, preskočil gotove predele ter se spet krožno zaletel v drugo skupino dreves. Pri zadnjem zaletu je vihar drevje v krogu podrl na tla. Najhujše razdejanje so utrpeli tisti pasovi, kjer je bilo drevje bolj redko. Zaradi težavnega terena in navzkriž pometenega drevja bo obdelava tega lesa precej otežkočena.	- ap
V enem letn 316 od otrok povzročenih požarov
V Srbiji je ta teden posvečen gasilstvu, ker je v mnogih krajih zelo potrebno poučiti ljudstvo, kako požari nastajajo in kako jih je treba preprečevati. Največ takih predavanj bodo priredili na Kosmetu. Da je poučevanje ljudstva zelo potrebno, dokazujejo mnoge požarne nesreče v zadnjem ča-
su.	V vasi Ljubiždi v Sarplaninskem okraju je nedavno zgorelo 29 stanovanjskih in 16 gospodarskih poslopij Ta škoda, ki dosega skoraj 3 milijone dinarjev, je bila povzročena od nekega petletnega otroka. Lani je bilo v Srbiji 316 od otrok povzročenih po-žaro.v kar znaša 70% vseh požarnih nesreč. Precej otrok, ki so med svojim igranjem povzročili hude nesreče, je našlo v ognju tudi strašno smrt Mnogo požarov so povzročili tudi odra sli po svoji malomarnosti in neprevidnosti. Največ takih nesreč nastane pri nerodnem ravnanju z električnimi napravami ter pri požiganju dračja v go zdovih in na poljih. Vso škodo, ki so jo lani požari povzročili v Srbiji, cenijr na približno 206 milijonov dinarjev.
ki bi Iz teh zadrug radi napravili neke vrste delniške družbe, kar seveda ni v skladu z • našim socialističnim družbenim sistemom in ne v interesu večine delovnih obrtnikov.
V razpravi so delegati razkrinkali člana dosedanjega upravnega odbora dimnikar, mojstra Janka Lipnika iz Ljubljane. Ko so se dimnikarji v Mariboru pripravljali, da bi prešli v socialistični sektor, je Lipnik storil vse, da bi to preprečil. Dimnikarska zadruga na čelu z Lipnikom v Ljubljani prav ■ tako zavira ustanovitev socialističnih dimnikarskih obratov. Ko so ti njegovi poskusi propadli in se je bal. da bodo privatni dimnikarji tudi v Ljubljani ostali v manjšini, je v težnji, da bi še naprej »plaval na povr šini«, Glavni upravi predlagal, naj b1 vsa dimnikarska obrt v Sloveniji prešla v socialistični sektor. Te Lipnikove nakane seveda niso uspele in povsem upravičeno je neki delegat na nedeljski skupščini postavil vprašanje, kako more tak človek ponovno kandidirati za funkcionarja zbornice.
Ko je bila beseda o delu dosedanje ga upravnega odbora in so govorili tudi o pomanjkljivostih (kritizirano je bilo tudi poročilo nadzornega odbora), je neki delegat predlagal, naj bi se izvolila posebna revizijska komisija, ki naj bi še enkrat pregledala delo zbornice, da bi se na ta način olajšal pre vzem poslov novemu odboru. Tedaj je proti temu predlogu z zelo ostrimi, neutemeljenimi besedami vstal član nadzornega odbora Grom, ki je s svo jim nastopom pokazal, da za kakšno kritiko in demokratično razpravljanje ni navdušen, čeprav je sam marsikaj in ne ravno konstruktivno kritizira! Na omenjen^predlog je bil nato sprejet spreminjevalni predlog.
Po končani razpravi je zbornica sprejela proračun, nakar so sledile vo litve novega upravnega odbora zbor nice. V novi upravni odbor je bilo izvoljenih 20 članov iz socialističnega sektorja, 19 iz privatnega ter 5 v nad zorni odbor in prav toliko namestnika.
katere važnejše sklepe. Tako so skle nili, da se bodo kar najtesneje povezali z novimi občinskimi ljudskimi odbori in sveti -za socialno politiko in zdravstvo za uspešnejše reševanje in validskih vprašanj. Lani so poslali na termalno in klimatsko zdravljenje 98 invalidov, zdravstvena komisija pa je pregledala 13% invalidov. Invalidi se po svojih močeh pridno udejstvujejo na gospodarskem polju in so Lani opravili v gospodarski in komunalni dejav. nosti 27.500 prostovoljnih delovnih ur. Mnogo jih je vključenih v kmečke delovne zadruge in je tudi na splošno večina zaposienih. Na skupščini je bilo ugotovljeno, da nekatera podjetja nimajo pravega odnosa do zaposlitve invalidov. V posameznih podjetjih so še primeri, da opravljajo celo službe vratarjev ljudje, ki bi bili primernejši za težja dela, vratarske službe pa naj bi dobili simo invalidi.	-jp.
be. Tako ie spravil Iz službe neko tovarišico, ker se ie baie zamerila njegovi ženi. Iz podobnega le bila premeščena tovarišica K. Čeprav le 'bila vzgled ostalim delavkam. Io ie vztrajno preganjal In se neupravičeno znašal nad kvaliteto njenega dela tako dolgo, dok-ler ni uspel v tem, da Je bila premeščena.
Pri takem vodenju obrata pomaga Vrbcn prav dobro niegova žena. Tudi ta svari delavke. na| ne presegajo norme, da lim je ne hi zvišali. Razen tega zanio ne velja delovna -disciplina. V službo pride, kadar hoče. In tudi zapusti io po svoli volil ob kateri koli vse to molči. Toda. kdo naj razume, da te-vse to molči. Toda. kdo| nal razume, da tega ne vidi delavski svet in da ne ukrene ničesar za odpravo tolikšnih nerednosti?
NAŠI DOMAČI FILMI
V naših kinematografih se bo v kratkem pojavilo več umetniških in dokumentarnih filmov domače proiz vodnje. Makedonsko podjetje »Vardar film« je končžlo snemanje umetniške ga filma »Frosima«, katerega dejanje se dogaja med bolgarsko okupacijo v drugi svetovni vojni. Scenarij za film je napisal makedonski pisec Vlado Maleski, režiral pa ga je Voja Nano-vič.
»Jadran - film« končuje snemanje umetniškega filma »Ciguli miguli«, ki nosi sedaj naslov »Humoreska«. Scenarij je napisal književnik Jože Horvat, režiral pa ga je Branko Marjanovič. Po scenariju Oskarja Daviča končuje »Bosna-film« umetniški film »Navadna zgodba«. V filmu je obdelana tematika iz bojev jugoslovanskih narodov za osvoboditev leta 1943. Beograj sko podjetje »Avala-film« pripravlja filmsko komedijo »Vsi na morje«, za katero sta napisala scenarij Sveta Pav-lovič in Miroslav Subotički. Filmska podjetja bodo snemala še 11 umetni skih filmov, od katerih bo polovica končana še letds.
N.aša filmska podjetja so končala tudi več dokumentarnih filmov. »Ava la film« je snemal »Življenje in delo kiparja Tome Rosandiča«, »Svatbeni običaji v Crni gori«, »Pod senco helebard« ter »Prizren«. Slovensko podjetje »Triglav film« je posnelo »Lavine v tolminskem kraju« in »Roke proč od Trsta«! »Bosnafilm« je dokon čalo film o življenju svetilničarjev »Osamljeni otok«. Do konca leta bc podjetje posnelo še okrog 20 dokumentarnih filmov z razno tematiko.
Otroška bolnišnica na planini Psanjn
Na planini Psunju blizu. Nove Gra diske so odprli prvo otroško bolnišnico za zdravljenje kostne tuberkuloze. Sedaj ima okrog 60 postelj, v kratkem pa jih bo imela 250. Na istem mestu je bila pred vojno enaka bolnišnica, pa so jo ustaši in hitlerjevci do tal porušili. Za sedanjo bolnišnico je bilo porabljenih nad 40 milijonov dinarjev V njej se bodo zdravili otroci iz vse države,
Letošnji pridelek Slovenije zavarovan proti tori
Državna kmetijska posestva in ve. čina zadrug v Sloveniji so zavarova-vala pri Državnem zavarovalnem zavodu skoraj vse svoje letošnje kmetij_ ske pridelke, ki bi utegnili trpeti zaradi toče. Po podatkih zavoda je lani toča v 50 dneh prizadela slovenskemu gospodarstvu nad 400 milijonov dinarjev škode. Zadružna in druga gospodarstva, ki so bila zavarovana, so dobila 57 milijonov dinarjev zavarovalnine kar je presegalo vrednost prispevkov.
Ne glede na tveganje skuša Državni zavarovalni zavod v Ljubljani zbuditi zanimanje za zavarovanje proti vremenskim nezgodam tudi med zasebnimi kmeti, zlasti med vinogradnL ki, saj vinogradniški kraji največkrat trpe zaradi toče. Izkušnje so pokaza, le, da je zavarovanje najbolj rentabilno za gospodarstva, ki se bavijo v glavnem samo z eno kulturo, kjer toča v nekaj minutah lahko uniči vso letino.
Za dežjem mraz, barja in sneg
Kakor se Je v začetku prejšnjega tedna skoraj po vsej državi naglo razširil dež. tako se je sedaj povsod močno ohladilo, ponekod pa imajo tudi burjo in celo sneg kot veliko redkost v drugi polovici meseca maja. Minimalna nočna temperatura 17. tn 18. maja je bila povprečno v vsej državi od 5 do 8* C, medtem ko Je bila v prvi polovici meseca 15 do 17 C.
V	Srbiji je sneg najbolj presenetil prebivalce Zupe. Hribi okrog Župskoga Aleksandrovca so bili v nedeljo zjutraj beli. Tudi po dolinah Je postalo zelo hladno, kar pa znamenitim župskim vinogradom še ne škoduje. Precej snega je na Kopaoniku in Zlatiboru. V Cmi gori Je pobelil sneg hribe okoli Kola-šina, še več snega pa Je v Bosni in Hercegovini. Na Bjelašnici ga Je nad 4 cm, v noči na nedeljo pa Je pokril sneg tudi Romanljo ln druge bosenske planine.
Največje vremenske razlike so v Makedoniji. Ko v južnih krajih že žanjejo, je na Sari zapadel sneg. v Donjem Pologu je s presledki več dni deževalo, v soboto jc dež prenehal, pa je postalo zelo hladno. Pobočja Sare so bila brez snega že meseca marca, od nedelje zjutraj so pa pod snegom. Na Sari je ponekod do 20 cm snega.
V	Makarskem primorju je bila v nedeljo burja, kakršne že dolgo ne pomnijo v majskih dneh. Burja Je s koreninam vred pulila stara oljčna drevesa in figova drevesa, trte in razno sadne drevje ter povzročila veliko škodo. Veliko škode je napravila tudi morska voda, ki jo je veter prinašal na vrtove tn polja. Kar ni uničila burja, razjeda morska sol. Kmetje v Spodnjih Brelah, ki so pričakovali, da bodo letos lahko pripravili za izvoz okoli 9 vagonov suhih sliv in še večje količine drugega sadja, bodo pridelali od tega komaj eno tretjino. Ko je burja prenehala, so kmetje po vinogradih trse oblivali s pitno vodo. da bi izprali morsko sol. Komisija makarske-ga okrajnega odbora ocenjuje škodo ln bo tudi nudila prizadetim kmetom prvo pomoč.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
»
Torek, 20. maja: Bernard, Milodar.
Sreda, 21. maja: Dan jugoslovanskega vojnega letalstva — Feliks, Srečko.
SPOMINSKI DNEVI
20.	v. 1506. — Umrl znameniti pomorščak Krištof Kolumb, ki je leta 1492 odkril Ameriko.
20. V. 1734. — Rojen na Brezniei na Gorenjskem čebelar ln slikar Anton Janša.
20 V. 1799. — Rojen francoski pisatelj Honore de Balzac.
20. V. 1851. — Umrl v Zagrebu ilirski pesnik Stanko Vraz, rojen leta 1810 v Cerovcu pri Ljutomeru.
20. v. 1944. — Enote XV. divizije zavzele postojanko Mimo peč.
Vabimo vse na komemoracijo ob 10-let-nlci smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča, ki bo 21. maja ob 18 na trgu Narodnih herojev (preje Valvazorjev trg). — Odbor Zveze borcev »Tone Tomšič«.
Absolventi-metalurgi: Sestanek v sredo,
21.	maja ob 11 no Institutu. Obvezno.
Gasilska zveza mesta Ljubljane priredi v soboto, 24. maja ob 20 svečano akademijo v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta 22 ln gasilsko parado v nedeljo 25. maja ob 10 po ljubljanskih ulicah, kamor vabi na poset vse ljubljansko prebivalstvo ln industrijska podjetja v počastitev 60-letnice rojstnega dne našega maršala tov. Tita ln Istočasno letnega praznika gasilstva. — Vse potrebne informacije v pisarni MGZ, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12.
Planinsko društvo Ljubljana — matica Nedeljski izlet: 1. na narcisne poljane na Crni vrh — 2, na Porezen. Prijave v društveni pisarni.	3171-n
PUTNIK LJUBLJANA SPOROČA
V nedeljo avtobusni Izlet v Iški Vintgar! Sprejemamo rezervacije za hotele v vseh letoviških krajih Jugoslavije!
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 20. maja ob 15: Priestley: »Od raja pa do danes«. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Izven, ob 20: Anouilh: »Povabilo v grad«. Red dramski S. (Vlogo dvojčkov igra Maks Bajc).
Sreda 21. maja ob 20: Kreft: »Krajnski komedijanti«. V počastitev Dneva jugoslovanskega vojnega letalstva. Zaključena predstava za LMS.
Akademija za Igralsko ametnost bo kot prvo predstavo letošnjib diplomantov (razred Vide Juvanove) uprizorila enodejanko Bernarda Shawa »Posnetovo prebujenje« (doslej v Ljubljani še neupri-zorjena) ln enodejanko sodobnega francoskega dramatika Armanda Salacrouja Margareta (to bo prva uprizoritev tega avtorja ne samo v Ljubljani, pač pa sploh na jugoslovanskih odrih). Predstava bo v ponedeljek 26. maja ln v torek
27.	maja, vsakokrat v drugi zasedbi. — Naslednja diplomska predstava bo Oscar. Ja Wilda »Idealni soprog« približno 10 dni kasneje. — Za diplomske predstave bo izšel v redakciji Bogomila Faturja gledališki Ust s tehtnimi prispevki profesorjev Akademije. — Predstave bodo v dramskem gledališču, prodaja vstopnic pri operni blagajni.	3168-n
OPERA *
Torek, 20. maja ob 19.30: Musorgskl: »Boris Godunov«. Gostovanje Milana Pihlerja. Zaključena predstava za ZSJ univerze in visokih šol.
Opozarjamo na Izjemen začetek opere »Boris Godunov« drevi ob 19.30.
5reda. 21. maja ob 20: D’Albert: »Nižava«. Abonma red C.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Sreda, 21. maja ob 20: C. A. Puget: »Srečni dnevi« (Premiera).
Četrtek, 22. maja ob 20: J. B. Prleetley: »Inšpektor na obisku«.
Zadnja letošnja premiera v Mestnem gledališču bo v sredo, 21. maja, in sicer komedija C. A Pugeta »Srečni dnevi«. Delo Je zrežiral Mirko Mahnič.
Skupščina vojnih
invalidov v Gorici
Mar delavski svet
vsega tega ne vidi?!
Kljub suši je v Sloveniji opravljene 95 odstotkov pomladanske setve
Pomladansko vreme letos našemu kmeta ol
bilo prav nič oakloujeno. Medtem ko je februarski sneg ležal skoraj do konca marca, je v aprilu In prvih dneb maja padlo mnogo manj padavhi. kakor je ta ta čas za naše kraje običajno. Za setvena dela le hU tako pripravet. zelo kratek rok in kdor f ga je zamudil. ta najbrž letos ne bo imel posebnega uspeha. Proti koncu aprila In v začetku maja so iz naših najbolj sušnih krajev že prišla poročila, da setve ni mogoče končat!, ker je v zemlji premalo vlage.
Suša Je najbolj prizadela Prekmurje In dolenjsko' kraško gričevje. Po poročilih, ki fih zbira agrometeorološki oddelek Meteorološkega zavoda, ie v prvem desetdnevju aprila bilo premalo padavin predvsem na področju Celja, Maribora. Bizeljskega. Prekmurja. Ptuja td. Nadnormalne padavine sta v tem razdobju imela le alpsko področje in visoki Kras. Tudi v drugem desetdnevni Prekmurje n| dobilo skoraj nič padavin. Nekaj več jih ie dobil pas ozemlja okoli Vojnika in Poljčan. vendar manj kakor navadno. Kakor Prekmurje je Imela zelo skromne- padavine tudi Dolenjska In vsa Gorenjska z Izjemo neposredne okolice Ljubljane. Brez padavin je ostala tudi Primorska. V tretjem desetdnevju aprila ie suša zajela domala vse kraje, k! so v Slovenili poljedelsko važni. Neka! na boljšem je bilo edino alpsko področie. kjer je nekaj več padavin padlo okoli Planice, Jezerskega. Komne. Savice Itd. Tudi v prvih 10 dnevih mala so bile padavine zelo skromne In daleč pod normalo. Le področji okoli Postojne In Maribora sta dobili nekaj več dežia. vendar manj kakor običajno.
Podatki metcnrrnloških opazovalnic na posameznih področjih zgovorno pričajo, kako Občutna le bila snša. Navajamo podatke za razdoble od !. aprila do 10. mala v orlmer-lavl z dolgoletnim padavinskim povprečjem.
Opazovalnica	dolgoletno povprečje	letošnje padavine
Rakičan	85 mm	16 mm
Maribor	US mm	43 mm
Celje	122 mm	35 mm
Ljubljana	170 mm	69 mm
Növo mesto	134 mm	3S mm
Postoina	175 mm	101 mm
Gornji podatki	skorai ne potrebuleio k	
mentarja. Le k padavinam Ljubljane in Postotne nal pripomnimo, da le v Liablianl 44 mm ln v Postojni 55 mm padlo že v prvem desetdneviu aprila.
Kljub tem neugodnim vremenskim pogojem so naši kmetje opravili pomladansko setev zadovoljivo. Po oceni Sveta za kmetijstvo ln gozdarstvo {e bilo do 12. maja posejanih že 95 */• vseh za pomladansko setev določenih« površin. Zaradi suše so se sicer kmetje morali mnogo bolt truditi. Jim le pa skorai povsod uspelo zemljo obdelat! In posejati. Le v nekaterih kraških krajih, ki so posebno občut-Uivi za sušo. so morali delo orekinlti In čakati na dež.
Vreme pa le bilo tudi edini resnejši problem letošnje pomladanske setve. Drugih težav skorai m bilo V posameznih primerih se je izkazalo, da ponekod primanjkuje umet-
nlb gnojil, ker lih kmettiske zadruge niso
pravočasno naročile. V siromašnejšib področjih so umetna gnojila ostajala, ker so se zdela kmetom predraga. Premeščati pa med setvijo umetnih gnojil z enega področja na drugo ni bilo mogoče, ker bi iib prevoz zelo podražil.
Ozimine so prezimile sorazmerno dobro. Kakšnih 300 do 400 ha jih je zima uničila. Na oziminah se le letos pojavila snežna plesen v večjem obsegu kakor navadno. Stanje PGsevkov in travišč ie trenutno sicer nekoliko pod običajnim, izdaten dež pa bi najbrž še vse popravil. Zlasti bi bil dež potreben za posevke, ki so orišli v zemljo konec aprila in prve dni maja.
Nafnovejša ooročila Iz raznih krajev vedo povedati, da ie oo 10. oziroma 12. maju padlo v nekaterih krajih več dežja, ki je omogočil nadaljevanje setev In ugodno vplival na posevke. Tako so na primer v Beli Krajini nadaljevali setev in io dovršili. Podobno tudi drugod.
Obsodba bolgarskih vohunov
Pred okrožnim sodiščem v Vranj'u je bila po tridnevni razpravi razglašena ol sodba 8 obtožencev, ki so delali za bolgarsko obveščevalno službo. Obsojeni so bili na strogi zapor od 6 do 15 let. Vsi obtoženci so naši đržavlj'ani boigarske narodnosti in so bili nekateri najeti od boigarske obveščevalne službe za zbiranje vohunskih podatkov vojaškega in gospodarskega pomena, ko so v Bolgariji obiskovali svoje sorodnike. Drugi pa so bili obsojeni, ker so najetim vohunom pomagali.
ŽREBANJE SREČK 30. KOLA
DRŽ. LOTERIJE
Popravki.
Po 100.000 din pravilno 678264 ne 478264.
Po 50.000 din pravilno 526335 ne 256333.
Po 100 din pravilno 5.
RAČUNSKE STROJE ročne ln električne, s kontrolnim trakom in brez, pisalne stroje z dolgim valjem — električne in običajne, kakor tudi blagajne. — Plačevanje z virmanom. — Dobite jih pri zastopniku Wertheim — __________Zagreb, Iliča 34.___________
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V torek, 20. maja, bv ob 20 v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, redno predavanje v okviru tečaja »Vzgoja naših otrok«. Predavala bo tov.
dr. Lunaček Slava:
»ZDRAVJE IN SOLAe
Nadaljnji program predavanj bo objavljen v dnevnem časopisju.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke — Resljeva cesta štev. 28 Torek, 20. maja ob 15: Karsch-Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«. (Žaklju, čena predstava za učiteljišče).
Sreda, 21. maja ob 15: Karsch-Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame« (Zaključena predstava za učiteljišče in osnovno šolo Sv. Jurij ob Taboru).
Marionete — Šentjakobski trg
Torek, 20. maja ob 16.30: Pocci: »Čarobne gosli«. (Zaključena predstava za nižjo gimnazijo Stična).
PREDAVANJA
Centralna ljudska univerza. V torek, 20. aprila bo ob 16 v dvorani KUD »Kos-Hribemik, Komenskega 12, redno predavanje v okviru tečaja dramatike. Predaval bo tov. Cesar Janez: »O kmečki igri«.	3165-n
Biološka sekcija priredi strokovno predavanje 20 maja ob 20 v fizikalni predavalnici univerze. Predaval bo docent univerze dr. Ernest Meyer o temi: »Pregled flore slovenskega ozemlja (nadaljevanje).	3055-n
Geografsko društvo vabi na strokovno predavanje, ki bo v sredo, 21. maja točno ob 20 v balkonski dvorani na univerzi. PTedavai bo tov. Vladimir Klemenčič, asistent na geografskem institutu, o »Rasti prebivalstva na Slovenskem Koroškem v razdobju od 1934 do 1951.	3172-n
Sekcija za športno medicino pri Zdravniškem društvu Slovenije ima sestanek
22.	maja ob 19.30 v prostorih Instituta za športno medicino v Ljubljani, Tabor 13. Referati: D.r. Sef Alojzij: »Uvod v šport-no-medieinško delo zdravnika; Dr. Pohar Edvard — »Zdravljenj poškodbe meniskusa pri športnikih in rehabilitacija.« — Vabljeni vsi člani in zdravnikil Akademija za glasbo v Ljubljani vabi* na javna predavanja slušateljev VI. oddelka, ki bodo v Mali dvorani Slovenske filharmonije. Osebnost in delo Miroslava Vilharja je naslov predavanja slušateljiee Mirjane Turel (seminar za slov. glasbeno zgodovino prof. dr. D. Cvetka), ki bo v torek, 20. maja ob 20. O operi in baroku bo v sredo, 21. maja ob 20 predaval sluš. Sivec Jože (seminar za občo glasbeno zgodovino prof. V. Ukmarja). Vstop prost.
Sekcija zdravnikov v ambulančno-po-liklinični službi ima v sredo, dne 21. maja sestanek v predavalnici ortopedske klinike. Na sestanku bo predaval tov. docent dr. Franc Derganc o temi »Bolečine v križu III. del« (Obolenja mehkih delov lokomotornega aparata z demonstracijami bolnikov). Vabljeni vsi zdravniki.	3266-n
KINO
LJUBLJANA UNION: angl. barvni film: »Nebo brez jastrebov«. Tednik. Predstave ob *16, 18.30 in 21. Cena vstopnic se zviša pri prvi in zadnji predstavi za 2 din zaradi varietejske točke. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — MOSKVA: ameriški film: »Dom brez sovraštva« Tednik. — SLOGA: jugoslovanski film: »Dokumenti dobe«. Tednik. Predstave v obeh kinematografih ob 16, 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — TIVOLI: ameriški film:	»Postaja Union«.
Tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic od 19 dalje. — TRIGLAV: italijanski film: »Glumači«. Tednik. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. — SISKA: angleški film: »Noro srce«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: amer. film: »Irena Forsyte«. KRANJ STORŽIČ: angleški film: »Bagdadski tatič«. — LETNI PARTIZAN: angleški film: »Hamlet«.
UMRLI
Nenadoma nas Je zapustil naš nadvse ljubljeni mož in očka dr. ALEKSANDER STOJICEVIC, profesor univerze. Pogreb nepozabnega bo v torek, 20. meja ob 15 lz Nikolajeve mrliške veže na Zalah. — Užaloščeni žena Lepša, hči Milka in ostalo sorodstvo. Ljubljana. Beograd. Smederevo, Toronto. Kanada.
Vsem slavistom sporočamo žalostno vest, da je nepričakovano umrl naš profesor dr. ALEKSANDER STOJICEVIC, predstojnik katedre za srbohrvatski Jezik in književnost na univerzi v Ljubljani Vzornega učitelja in zaslužnega znanstvenika bomo ohranili v trajnem spominu. — Institut za slovansko filologijo, ,
Rektor univerze in dekan filozofske fakultete sporočata, da je umri redni profesor fuozolske fakultete dr. ALEKSANDER STOJiCEVIC. Univerza bo ohranila svojemu dolgoietnemu soderavcu nvarežen spomin.
Društvo visokošolskih profesorjev' in znanstvenih delavcev v Ljubljani sporoča, da je umrl njegov član, reoni univ. profesor dr. ALEKSANDER STOJiCLviC. Pogreb pokojnika bo v torek, 25. maja ob 15 iz Nikoiajeve kapelice.	3180-a
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je umrl v 97. letu starosti naš nadvse ljubljeni in dragi G1G1 — AN-DKEJCEK OMOTA. Pogreb pekojnika bo 20. maja ob 16 z Zal — iz kapelice sv. Janeza. Žalujoča Majda, družini Kajfež m Strnad.
Zapustil nas je po dolgi in mučni bolezni mej dobri mož LOREN'C ŠUŠTERŠIČ. Pogreb bo v torek, 20. maja, ob 8.30 dopoldne v St. Vidu pri Ljubljani. Zaiu-joča žena Šušteršič Jerca in ostalo sorodstvo.
Dotrpela je naša draga mama, stara mama, s^ua, tašča itd. (VANA RIHTAR roj. JEKOVEC. Pogreb drage pokojnice bo v torek, 20. maja ob 15.30 z Zal — Marijine mrliške vežice na Zalah. Ela por. Topalovič hčerka, Tatjana vnukinja, Aljoša vnuk, Mici Jekovec sestra m ostaro sorodstvo. Sp. Šiška, 18. maja 1952.
MALI OGLASI
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE NA-ZARJE zamenja 10 kosov Manesmano-vih cevi v dolžini po 6500 mm z zunanjim premerom 83 mm, za 240 tekočih metrov Manesmanovih cevi z zunanjim premerom 28 mm Razliko v cen: smo pripravljeni plačati Ce zamenjava ne pride v poštev, smo slednje pripravljeni odkupiti. Ponudbe poslati na gornji naslov.	6255-6
MIZARSKE STROJE, najraje kombimr-ko, novejše izdelave v Sirim deske 40 do 60 cm kupimo Ponudbe s ceno in opisom stroja na oglasni oddelek pod »Mizarski stroji«.	6476-6
3KOF MILENA, Šoštanj, preklicujem sar sem žaljivega govorila o Majdi Kovač, Ljubljana, Viška cesta 56.	6607-11
MOTORNO KOLO 98 ccm v dobrem stanju prodam aii zamenjam za težjega. Berk Ivan, — Tržišče, Rogaška Slatina.	1304-4
POSESTVO kupim ait vzamem v najem, po želji z vodno močjo. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod «Nujno«. 6609-7 DRŽAVNO POSESTVO Beltinci prodaja vsaki dan po najnižjih dnevnih cenah sledeče sadike:	papriko, paradižnik,
zgodnje zelje, ohrovt, zeleno. Sadike «e dobijo v neomejeni količini 6617-4 PSICA — tičarka, rjava, brez repa, se je zatekla. Oddati jo za nagrado: Horvat Anton, Hajdina 61.	6615-10
Z DOMA JE ODŠEL 14-letni Babnik Andrej. Oblečen je v kratke sive hlačke, sivorjav športni telovnik, belo čepico, ima moško modro kolo. Kdor kaj ve, naj javi Babnik Ivanu. Tomačevo 27, Ljubljana ali najbližji postaji Ljudske milice.	6638-11
KROJNI IN ŠIVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Knafljeva 4.	6523-2
NEMŠKO VADNICO Vodnik Dor« I. letnik kupim. Horvat, Ilirska I2a. 6606-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoro nov, prodam. Slomškova ul. 4, pritličje, desno.	6633-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme družina z dvema otrokoma. Slomškova ulica 4, pritličje desno.	6634-1
ZENSKO KOLO »Triumph« najdeno Dobi se pri Korbar Marjanu, Sp. Hrušica 17. p. Ljubljana.	6635-11
PREKLICUJEM in obžalujem kot neresnične žaljive trditve, ki sem jih iznašala o Krivic Ceciliji, gospodinji iz 2goš ln se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Pogačnik Alojzija, posestnica, — poljše številka 8, pri Begunjah.	6626-11
OS in 4 peste za voz, z gumijastimi kolesi prodam. Ambrož, Slomškova ulica 27a.	6516-4
ZENSKO KOLO, skoraj novo, ugodno prodam. Stiška 1-H., pri Šentjakobski gimnaziji.	6630-4
ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kabinetom v strogem centru, za enosobno v centru ali v neposredni bližini. Naslov v ogl. oddelku.	6622-9
PREKLICUJEM žaljive besede Izgovorjene napram Bizil Antonu. Dobliče 32 ter njegovi družini v Gameljnah. Veber Valentin. Dolnice 2.	6625-11
NAJDITELJA zapestne ure. Izgubljene ob tramvajski progi Šiška—St Vid. lepo prosim, naj jo vrne za nagrado na ogl. oddelek. Revna študentka. 6631-10
Polet v velikih višavah
DRUGO KOLO TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKAL	j
Jugoslavija: Anglija 2:3
Trening najboljših strelcev
Atletsko prvenstvo mariborskih dijakov
niza, potem pa Je naglo popustil, pri čemer je Mottram z lahkoto osvajal poen za poenom.
S to zmago se je Angija uveljavila v m. kolo, v katerem se bo srečala z reprezentanco Italije.
Ostala srečanja
V n. kolu tekmovanje za Davisov pokal Je Francija premagal Holandsko 4:1. Francija se bo v III. kolu srečala z Argentino. ki vodi proti Švici v Lausanneu 3:0. Po zmagi Washerja in Brichanta nad Stolpom in Asbothom Je Belgija preme-gala Madžarsko 4 :1 in se bo pomerila Čile 5-0. Nasprotnik Danske, ki vodivIL 3:0. Nasprotnik Danske, kl vodi v IL kolu proti Monacu 4:0, bo zahod. Nemčija, ki je premagala v Diisseldorfu Brazilijo z rezultatom 3:2. Italija Je premagala Egipt 5:0 Njen nasprotnik v UL kolu bo Velika Britanija.
Najboljši rezultat v streljanju z veliko kalibrsko precizno puško je dosegel Ma-šek s 1070 krogi (344. 356 370), drugi je bil Kratohvil s 1067. tretji Mihorko s 1061 in četrti Bončič s 1060 krogi.
Rezultati v streljanju iz stoječega položaja, ki sta ju dosegla Mašek (344) in Bončič (345), sta boljša od državnega rekorda.
Izbirne tekme telovadcev v Zagrebu
Tekmovanja najboljših jugoslovanskih telovadcev, ki se pripravljajo za olimpijske igre, se je udeležilo 13 telovadcev. Največ uspeha so imeli zagrebški tekmovalci. Nastopili so na konju, na krogih, bradlji, drogu in preskoku ter v prostih m obveznih vajah. Zmagal Je Furlan z 99 točkami, drugi je Koprivšek s 93 točkami, tretji Madjar z 90.2, četrti Janeš s 86.8 in peti Sešič s 83.5 t.
Za razvoj in uspeh našega letalstva In za dogodke iz življenja naših letalcev se naši ljudje zelo zanimajo, ni pa jim razumljivo vse, kar je o tem napisanega. To vriia nredvs°m za no lete v velike višine, ki jih opazovalec le težko io.i od navaamn vsakdanjih poletov. Poleti v visoke višave pa so tudi redki, ki zahtevajo mnogo vee priprav in naporov od v:di in m.nt--riala. Ni še dolgo od tega, ko so se mogla letala dvigati samo v vuino 3000, 4000 iti največ 6000 m, danes pa letala dosegajo že višino 12.000, 15.000 in celo 17.000 m, kar je zelo redko, a kmalu se bodo z razvojem tehnike dvigala še više.
*
Poletni dan na i'igu na=° države. Dežja že dolgo ni bilo in meteorološka poročila pravijo, aa bo tuku vreme trajalo še nekaj časa. Morda veseli to samo pilote, ki se priravljajo na polet v velike višine. Priprave za polet so po načrtu izvršene že prejšnji dan do najmanjših nadrobnosti, ker v-Ijaio pri letalstvu zakoni, ki ne prenesejo r. ...eri' trme, s t	> novoije in tu-
di ne nobene površnosti.
Do višine 4včai m vzdrži človek letanje normalno, ker daje zrak njegovemu organizmu dovolj kisika. Ko preseže to višino, pa je drugače, čeprav so tudi ljudje, ki lahko prenesejo tudi višino 6C09 m. V letalu je naprava za medicinski (kompromirani kisik z inhalatorjem. Te naprave se
pilot poslužuje po svoji želji in potrebi navadno v višini 5000m in ostane
na tej višini nricai časa. da bi so organizem privadil. V večjih višinah pa se pojavljajo težave za človeka in motor. Temperatura se znižuje na vsakih lCOOm za približno —6.54C, zrak se redči in njegov pritisk pade na vsakih 10 do 11 m za 1 mm. Po prvem vzletu 5000 m je odmor, naslednji dan je vzlet na 6000 m, potem na 7000 in tako naprej. Fred vzletom mora ugotoviti tudi zdravnik, da je pilot popolnoma svež in spočit, ter telesno in duševno sposoben za naporno letanje.
Vzlet je normalen. Sonce je s svojimi žarki pozatilo letalo, spodaj pa je še temno, a bo kmalu sonce obsijalo tudi zemljo v senci visokih hribov. Z zemlje je videti, da je zrak miren, ker opazovalec ne more opaziti, kako letalo v višavi premaguje močne vetrove. Opazovalec na z^rnlii ne ve. da ima pilot občutek, kot da bi s,e vozil po razburkanem morju. Pilot posluša samo po slušalki radijskega aparata vsa potrebna navodila, na brnenje svojega motorja pa je tako navajen, da se zanj ne zmeni.
Prišel je čas za uporabo kisika in kazalec naprave ppkaže količino in naglico pritoka. Občuti se tudi mraz. medtem ko je bilo malo prej samo hladno in osvežujoče. Tudi motor, ki je zelo občutljiv, zahteva svoje. Posebne naprave pokažejo, da tudi njega zebe in da ga je treba ogreti. Pilot se-
veda to takoj stori, ker ve, da mu je motor najbližji in da je vse od njega odvisno.. Dosežena je višava 6000 m in obzorje se naglo širi. Tam na vzhodni strani se ponosno dviga s svojim vrhom Bobotovim kukom Durmi tor, okrog njega pa nešteto manjših in večjih planin. Na zahodu iznad obale Jadrana je na straži Biokovo, spo daj pa so Treskovica, Velež in Crvanj planina, ki postajajo čedalje manjši in ne bo dolgo, ko jih bo človeško,oko le težko ločilo, ker se bodo stopili v preprogo prekrasnih barv, kakršne vidimo samo v naravi. Lepo se vidi tok in izliv Neretve, te divje planinske reke, Katere vijugasta struja se viect skozi hercegovski krš, kot da jo je nerodna otroška roka začrtala z modro barvo. Na severni strani Prenja se iz ogrormiih jam beli sneg. ki bo go tovo tam ostal do prihodnje zime. Prav tam, kjer napravi Neretva oster ovi nek na jug, se strmo dvigata gorska velikana Vran m Cvismca, ki ima zgoraj na svojem vrhu na višini kakih 2000m prekrasno jezero Blidinje in bogate pašnike. Do teh velikih lepot ne vodi nobena boljša pot, le tuintam se vidijo črede ovac in dim kaže zbi rališče pastirjev.
Preseženih je 7000 m, kmalu ho doseženih 8000 in 9000 m. Moč motorja pojema, kakor pri človeku, ki nosi težko breme in bi hotel počivati, preden nadaljuje svojo pot. Mraz je čedalje večji in doseže kmalu —40°C.
Na zemlji pa je bilo prej +21°. BrzO-mer kaže dosti manjšo brzino, kot je v resnici, zaradi redkejšega zraka in njzke temperature. To pa pilota prav nič ne moti, ker je njemu vse to znano in včeraj je pri pripravah že vse pre računal ter vzel v poštev tako, da ima točne podatke. Z višinomerom je podobna stvar.
Se nekaj sekund in višinomer bo pokazal —10.000 m. Vse je nekam drugače. Daleč in globoko spodaj nad morjem se vidi skupina oblakov, ki nekam potuje. ,V ozadju oblakov pa je belosiva megla. Naravnost spredaj ali pa zelo daleč se nebo »spaja« z zemljo. Tak prizor človeško oko utrudi, zato se pogled obrača proti zemlji, ki pa se je zelo spremenila v nekaj minutah. Ni več tistih silnih vrhov, ki ,so z zemije videti tako dostojan stveni in strašni. Da bi se lahko razločili samo najvišji, je treba zelo dobro poznati njihovo lego v odnosu do cest in rek, ki se tako lepo odčrta vajo na svoji dosti temnejši podlagi Reke se dobro vidijo, teže pa se opaža železniška proga, a pilot, ki pozna teren, nad katerim leti, smeri proge ne zgreši, čeprav je videti samo kot nit, po kateri se pomika zelo majhna črna gosenica — vlak. Vagonov prešteti seveda ni mogoče.
Naselbine se dobro vidijo. Pravzaprav se vidijo samo skupine rdeče barve — z opekami pokrite hiše — ter ceste iz raznih smeri. Temnozeleni madeži označujejo parke ali gozdiče. Polja dajejo prav lepo sliko. Videti so kot lepo ročno delo z neštetimi pravilnimi in nepravilnimi četverokotni ki. Višek lepote je pogled na naše obalo. Sive in puste stene dinarskega sistema so naglo in brez kakega prehoda dobile temnomodro barvo, a sonce, ki se je že dvigalo na obzorju, je oblilo s svojim srebrnozlatim si jajem vso provršino. Bolj ko je blizu, lepše je. In otoki — samo Pelješac je privezan na kopno — so razvrščeni, kakor da so pripravljeni na dolgo pot. Videti so kakor ladje.
Višina se je povečala, temperatura se je znižala. Okno kabine je zatem njeno od sopare, kar ovira razgled Topla krznena obleka ne more več varovati pilota, najoolj pa oočutijo roke in lice. Motor uboga svojega gospodarja, ki ga tovariši z zemlje ne vidijo in ne slišijo in je samo še radio človeku v velikih višavah v pomoč in obrambo, kajti zadnje, kar so videli na zemlji, je bila bela- sled plina iz motorja na višini 8000 m, ki je bila videti kot vodena brazda, kakršne puščajo parniki za seboj.
Pilot ima nenavadne občutke. Z velike višave se vidi ogromno prostorje, vse pa je videti tako blizu. Mesta, ki so oddaljena po 100 do 120 km, s« vidijo, kot da bi bila skoraj pod krilom Letalo pa ni tako okretno, kot je aa malih in srednjih višinah. To ni zaradi konstrukcije letala in motorja, temveč predvsem zaradi tega, ker je človek pod vplivi zračnega pritiska, mrazu itd.
Menili bi, da bi pilotu odleglo, ko bi se naglo spustil na zemljo, ker je njegova naloga opravljena. Temu pa ni tako. Pilot se ne sme naglo spuščati, ker bi lahko tudi oglušil zaradi nagle spremembe višin, na katerih je pritisk zelo različen. Da ne pride do tega mora pilot požirati slino in kričati na ves glas, da prepreči nevarnost krva venja in ušesne poškodbe. To pa še ni vse. Spet se oglaša njegov prijatelj motor, kateremu je zaupal svoje življenje, da mora paziti tudi nanj ter ne sme pustiti, da bi se prehladil. Pri spuščanju na manjše višine (izpod KXX m) je pilotu prepovedano leteti takoj Na teh višinah mora ostati nekaj časa da se oči navadijo na novo okolje in da dobi pravilne občutke za ocenitev daljave, velikosti in višine, ki jih je med višinskim poletom izgubil.
Sele sedaj je naloga izvršena; za pilota pa še ne, ker je njegova naloga tudi temeljito počivanje, da ne bi bila glavobol in slabost posledici uporabe kisika in vseh naporov.	C. D.
Izdajatelj Usta: Tiskovni konzorcij Osvo. bodilne fronte Slovenije - Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo:	Ljubljana,
Tomšičeva, ni. 5, telefon 55-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50/111., telefon 47-75 in 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 38-96, za ljubljanske naročnike, 24-63, za zunanje 38-32 - Poštni predal 29 - Tekoči račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 dinarjev
Na teniškem igrišču Partizana v Beogradu sta bili včeraj odločilni tekmi teniškega dvoboja za Davisov pokal med Jugoslavijo in Anglijo. V prvem srečanju sta se pomerila angleški rezervni igralec Becker in Petrovič. Po dogotrajni borbi je uspelo Jugoslovanu odpraviti nasprotnika v petih nizih, in sicer 6:1, 2:6, 4:6, 6:2, 6:1. Igra ni bila kdo ve kako lepa. kakor bi človek sodil po rezultatu. Petrovič je pokazal prav lepe poteze le v prvem nizu, potem pa je precej popustil. Popravil se je šele v zadnjih dveh nizih, ki jih je odločil v svojo korist, s čimer je izenačil stanje dvoboja na 2:2.
Pozornost številnih gledalcev Je veljala poslednjemu srečanju med Palado in Mot-tramom. Paladi navzUc rutini ni uspelo upirati se bojšl igri Angleža, ki je brez večjih težav odločil tekmo v treh nizih 6:3, 7:5, 6:2. Palada je spravil svojega nasprotnika v zadrego edinole v drugem nizu pri stanju 4:4 in v začetku tretjega
v soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu kvalifikacijsko tekmovanje najboljših strelcev Jugoslavije, iz katerih bo sestavljena državna reprezentanca, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Oslu in na olimpijadi v Helsinkih. Zaradi izredno hladnega vremena niso bili doseženi zaželeni rezultati.
Najboljši uspeh v streljanju s precizno malokalibrsko puško je Imel v soboto Franc Planinc (Ljubljana) s 1117 krogi (382, 364, 371). V streljanju z veli-kokalibrsko precizno puško je zmagal Skorič s 1947 krogi (370, 347, 330).
Drugi dan tekmovanja je zmagal v streljanju z malokalibrsko precizno puško Slovenec Mlinarič, ki je dosegel najboljši rezultat v tekmovanju 1133 krogov (394, 372, 367). Njegov rezultat v streljanju iz ležečega položaja — 394 krogov je boljši od državnega rekorda. Drugi je bil Sertič s 1108 krogi in tretji Skorič s 1107 krogi.
Maribor, 18. maja. Včeraj in danes je bilo v Mariboru tekmovanje za srednješolsko prvenstvo v atletiki. Sodelovalo je 222 moških in 88 žensk. Navzlic velikemu številu tekmovalcev je prireditev v organizaciji Železničarja in Branika dobro uspela. Najboljše rezultate v posameznih discipinah so dosegli:
MOŠKI: 80 m zapreke: Vrhovnik (ekonomski tehnikum) 13,6, 100 m: Pfajfer (delavski tehnikum 12.3, 300 m: Kralj (sred. kmetijska šola) 40,1, 1000 m: Kralj 2:49,8, 4X100 m:	Srednja . kmetijska šola 49.9,
višina: Križman (I. gimnazija) 1.58, dalji-
Prvenstvo univerze v nogometu
V	nadaljevanju nogometnega prvenstva univerze je moštvo metalurške fakultete premagalo ekonomsko 6:2 (1:1).
Danes ob 14.30 je tekma med geografi in strojno, jutrišnji spored pa je tale: strojna : ekonomi (ob 10), juristi : arhitekti (ob 15), metalurgi : gradbena (ob 16.45). Vse tekme so na igrišču Krima.
Moštva naj pridejo, na igrišče točno ob določenem času.
Evropsko prvenstvo v košarki za ženske
V	Moskvi se Je začelo evropsko prvenstvo v košarki za ženske, na katerem sodeluje 12 ekip. ki tekmujejo v 3 skupinah. V prvi skupini so Francija. CSR, Romunija, Bolgarija, v B skupini Italija. Avstrija Finska in Madžarska, v C skupini pa ZSSR, Poljska, Švica in Vzhodna Nemčija. Rezultati tekem I. kola so tile:
Francija : Romunija 45:28. CSR : Bolgarija 56:47. Italija : Madžarska 18:58. Avstrija : Finska '44:22, Poljska : Švica 40:32.
ŠAH
Naša reprezentanca za dvoboj proti Zahodni Nemčiji
Izvršni odbor Šahovske zveze Jugoslavije je določil člane naše reprezentance, ki se bodo 2. junija pomerili v Zagrebu v dvokrožnem dvoboju na 10 deskah z reprezentanco Zahodne Nemčije. Jugoslavijo bodo zastopali: Pirc, Matanovič, Fuderer, Milič. S. Nejjeljkovič, Udovčič, Karaklajič, Janoševič, Ivkov ip Andrič; rezerve: Kostič. Bertok in Germek.
Dvobofj Hrvatska : Slovenija na 100 deskah
Slovenski in hrvatski šahisti bodo proslavili 60. rojstni dan maršala Tita z množičnim dvobojem na 100 deskah, ki bo 25. maja v Rogaški Slatini. To bo že četrto srečanje slovenskih in hrvatskih šah isto v. Prvič so igrali leta 1947 v Rogaški Slatini na 200 deskah. Zmagali so hrvatski šahisti z rezultatom 90:102. Dve leti pozneje se je 300 slovenskih šahi-stov podalo v Zagreb, kjer so zopet izgubili 130V* : 168V*. Tretje srečanje je bilo lani v Ljubljani. Slovenski šahisti so si na 200 deskah zasluženo priborili prvo zmago z rezultatom 101 : 99.
Na željo Šahovske zveze Slovenije bo četrto srečanje že letos. Zveži sta se sporazumeli, da se tokrat srečata samo na 1O0 deskah v Rogaški Slatini. Morda bi bilo sploh najbolje, da bo odslej Rogaška Slatina stalno mesto tradicionalnih vsakoletnih srečanj slovenskih in hrvatskih šahistov.
Priprave za sestavo slovenskega moštva so v teku. Ze prejšnji teden so razposlali vabila vsem mojstrom, mojstrskim kandidatom ter prvo- in drugo-kategomikom. Ce bo slovensko moštvo nastopilo kompletno, bo Hrvatom enakopraven nasprotnik, lahko pa računa celo na zmago.
Vi tisti, ki so se odzvali vabilu SZS za sodelovanje na IV. dvoboju, bodo sredi tedna v našem listu obveščeni o podrobnostih.
na: Cenda (SKS) 5.65, krogla: Pfajfer (DT)
14,	kopje: Pemjač (II. g.) 50,70, ZENSKE:
60 m: Knez (klas. gimn.) 8,4. 100 m: Knez 14.9, 600 m: Prejac (I. g.) 1:56,2, 4X100 m: Klasična gimnazija 60.2, daljina: Knez 4.90, višina: B. Hudales (I. g.) 1.25, krogla: Staubei (ET) 9.93, kopje: (L g.) 20,75.
Na tekmovanju so pokazali precejšen napredek srednješolci v teku čez zapreke, v metu krogle in skoku v višino, dekleta pa V Sprintih in metu krogle.
Emil Kranjc prvi na »Teku zmaffe« v Litiji
V nedeljo popoldne je bilo v Litiji tradicionalno tekmovanje v teku na 3300 metrov, in sicer na progi Šmartno—Uštje —GFbin—Litija. Na startu so se javili tekači iz Kamnika, člani Kiadivarja, Odreda, ljubljanskega Železničarja, medtem ko je bila udeležba litijskih športnikov maloštevilna.
Prvo mesto Je zasedel Emil Kranjc (Odred) s časom 10:10,0 minute pred Mlinaričem, Grabacom (oba Kladivar) itd.
Lep prehodni pokal je prejel Kranjc od prireditelja Zveze borcev. Organizacija je bila prav dobra, k čemur je prispe, val tehnični vodja Drago Bitenc.
Litijčani se pripravljajo za javni nastop
Teleshovzgojno društvo »Partizan« v Litiji bo med prvimi podeželskimi društvi, ki bo v letošnji telovadni sezoni priredilo svoj javni nastop. Za bližnjo prireditev se Litijčani marljivo pripravljajo in vse kaže. da bo tudi dobro uspela, saj ima društvo zelo dober vaditeljski zbor. Smotrno delo društva se kaže tudi v tem, da vaditelji uvajajo v svoje delo vaditeljske pomočnike iz vrst i najboljših telovadcev.
Z vztrajnim prizadevanjem si bo Litija kmalu priborila sloves kraja prvovrstnih telovadcev, ki ga je uživala že v prejšnjih desetletjih. Na 1. junij, ko bo društvo manifestiralo z uspehi svojega dela, se opozarjajo vsa sosednja društva in prijateljske telovadbe. G. B.
Namizni tenis v jeseniški železarni
Po štiridnevnih ogorčenih borbah je med 22 nastopajočimi moštvi osvojila prvo mesto ekipa MIS (Vaientar, Dakič, Oblak), ki je v finalu premagala moštvo livarne 5:1. Mladinsko prvenstvo železarne je osvojil Sabec z zmago nad Va-lentarjem 2:1, pri ženskah pa Korbarjeva z zmago nad Naradovo 2:0. V moški A skupini so se tekmovalci zvrstili takole:	1. L. Strumbi, 2. Valentar, 3.—4.
Kosmač in Korbar V B skupini članov je zmagal Jože Oblak pred Z. Strum-blom, tretje in četrto mesto pa si delita J. Knific in Spec.
Na prireditvi je nastopilo skupaj nad 90 tekmovalcev. Prvenstvo je služilo hkrati kot priprava za sindikalno prvenstvo Slovenije, ki bo v soboto na Jesenicah.
ŠPOIT V KRATKEM
Tekmi II. kola zvezne lige Crvena zvezda: :Hajduk in BSK : »Vardar., ki sta bili določeni za 25. maja, bosta 24. maja v Beogradu.
Rezultati avstrijskega prvenstva. Tekmovanje za avstrijsko prvenstvo v nogometu je prineslo veliko presenečenje:
FAC : Rapid 3:2 (1:2). Ostali rezultati: Vienna : SC Wien 2:2 (2:1). Wacker : Blauweiss 6:1 (1:1), Admira : GAK 4:6 (1:5), Austria : Sturm (Graz) 2:1 (1:0),
LASK : Semmering 0:1 (0:1), Kapfenberg : Sportklub 3:0 (1:0).
Na atletskem mitinga v Los Angelesa le ameriški športnik Moor pretekel 400 m z zaprekami v 50.9 sekundah V teku na 100 m je bil prvi Brage (ZDA) z 10.5 sek., šele četrti pa ie prispel Bailey (Britanija): 400 m:
Rodin (Jamaica) 46.6 sek« 1500 m: Johansoa (Finska) 3:53.0 min. itd.
V zadnjem času so vsi indijski časopisi posvetili tržaškemu vprašanju veliko pozornost. Objavili so vrsto zeio objektivnih člankov, v katerih so indijsko javnost informirali o zgodovini tržaškega vprašanja kakor tudi o neenakopravnem položaju Slovencev v Italiji in angioameriški coni STO. Omenjeni časopisi so komentirali tudi londonsko konferenco in se izražali proti enostranskemu in krivičnemu reševanju tržaškega vprašanja. — Na sliki je nekaj najznačilnejših izrezkov iz indijskih časopisov v angleškem, burmanskem, hindujskem in urdujskem jeziku. Kakor je razvidno iz slike, so nekateri listi poleg člankov objavili tudi slike iz protestnih demonstracij v Zagrebu in zemljevide Tržaškega ozemlja.
Jože Stok - Korotan:	*	3
\ REVIRJIH JE ZAŽARELO
Noč je bila temna kot v rogu, ko smo kolovratili po jamah in grapah. Le s težavo smo prišli na cesto, ki pelje iz Zagorja na železniško postajo. Ko smo prekoračili železniško progo in potok Medijo, me je Janez pocukal ga rokav in dejal:
»Tu so doma Vrabče ve punce« in «ni pokazal majhno hišo. Domačina Janez in Džoni sta stražila, z Džor-džem pa sva krenila proti hiši. Potrkal sem in zaklical:
»Halo . .. halo . .. aufmachen ... Bitte . .. aber schnell...« (Odprite prosim, hitro.)
Pritekel je prileten mož v spalni srajci, pohlevno odprl vrata in pozdravil; »Heil Hitler«.
»Je že pravi«, sem si mislil.
Odšel sem za njim v kuhinjo in ga Vprašal slovensko;
»Očka, koliko vas je v tej hiši?« Mož se je tako prestrašil, da nekaj Sasa ni mogel odgovoriti. Končno je Izjecljal;
»Sest nas je«.
Ukazal sem, naj pripelje družino. Ko so se zbrali v kuhinji, je začel bojazljivo izpraševati: jtKdo ste? Nemci niste, hostarji tudi
ne. Povejte nam vendar, da se bomo znali ravnati?«
Po obleki res ni mogel uganiti, kajti bil sem oblečen v nemški plašč, Džor-dže pa v jugoslovansko oficirsko uniformo. Zato sem dejal:
»Partizani smo in smo prišli kaznovat vaši hčerki.«
To je učinkovalo, kakor bi se raztreščila bomba. Zenske so bušnile v jok, mož pa je postal bled kakor zid. Kakor vedno sta bili dekleti popolnoma nedolžni in mati je dejala, da če že moramo koga striči, naj rajši njo: Ker nisem imel časa za prerekanje, sem takoj prešel na dokazni postopek. Iz žepa sem potegnil spisek z imeni nemških vojakov, s katerimi sta hodili. Vsi so utihnili, se med seboj spogledovali in nihče ni upal več zagovarjati nedolžnost domačih hčera, Sjtara dva in ostali so se potuhnili v spalnico, sam pa sem vzel škarje in kmalu sta se v kuhinji zasvetili dve goli glavici. Sedaj sta bili zelo po. hlevni in «ta skesano priznali svoje grehe. Obljubili sta, da z Nemci ne bosta več hodili in sta nam izročili, kar so jima Manci podarili: zlato zapestno uro in prstan. Ze sem hotel
oditi, ko sem zagledal na mizi album. Začel sem listati po njem in da mi je šlo hitreje od rok, so nama kar onidve pokazali katere hodijo s Švabi:
»Nate jih, pa tudi te ostrizite!«
Tako sem mimogrede odkril 10 novih punčar, nemških ljubljenk.
Mislil sem si: »Kako bom le vse zmogel?«
Za to noč sem si izbral še eno, ki se mi je zdela, da je najbolj »potrebna« striženja. Ko sem prišel iz hiše, sem se le počasi privadil teme. Poklical sem straži in ko smo bili vsi skupaj, smo se prijeli drug dTUgega in odšli do hiše, kjer so stanovali Skor. čevi. Razpostavil sem stražo in ko sem hotel poslati Janeza na drugo stran ceste, mi je zašepetal:
»Bodi no pameten. Ali ne vidiš, da je tam nemška postojanka? Poglej stražarja.«
Ip res sem zagledal skozi medlo megleno zaveso obrise stražarja, na katerega je padala luč iz postojanke. Premišljal sem, ali naj užgemo po stražarju. Toda ker je bil Janez’ mnenja, da se bomo potem težko rešili iz Zagorja, smo se odločili za striženje.
S tesnim občutkom sva z Džordžem odšla v drugo nadstropje, kjer sva poiskala stanovanje Škorca. Zopet sem govoril nemško, toda ta je bil že bolj prevkien in je vprašal, kdo je. Ko
sem dejal »Polizei Kontrolle«,* so se vrata odprla in mož nas je vljudno pozdravil po nemško. Ko mu pa nisem odzdravil, se je zmedel, ker ni vedel, s kom ima opraviti. V zadregi je začel ponujati žganje, kar sem odklonil in zahteval, naj pripelje vso družino v kuhinjo. Pripeljal je neko debelo žensko. (To bo mati, sem si mislil, ta ni prava). Za njo pa sta prišli dve brhki deklici. Mudilo se mi je in sem zato kar na kratko povedal, za kaj gre. (Ra. zen tega nisem mogel pozabiti, da je čez cesto nemška postojanka.)
Ko je Tanja slišala, za kaj gre, je najprej -zardela, nato prebledela in začela jokati. Vsedla se je na divan in me začela prepričevati, da je nedolžna.
Seveda, oče je bil pripravljen s svojo glavo jamčiti za njeno dekliško poštenost. Odgovoril sem mu, naj se ne igra z glavo, ker ima samo eno. Iz žepa sem potegnil sliko, ki sem jo dobil pri Vrabcu in vprašal Tanjo, če jo pozna. Nežno in koketno je odgovorila: »Da« in začela jokati. Kot advokat je sedaj nastopila mati in me hotela prepričati, da se je nekoč slučajno slikala v objemu z nekim Nemcem. Jaz pa sem odgovoril: »Jo bomo pa še mi slučajno ostrigli.« Končno so starši le priznali, da je neki letalec »letal« za njo, ni bilo pa nič hudega.
* Policijska kontrola.
Mati mi je dejala': »Nikar nam ne delajte takšne sramote« (Prokleto, sem si mislil, to ima trdo butico, da ne razume, kdo komu dela sramoto.) Poskušali so me tudi podkupiti in ker na tisto uho nisem slišal, je bilo vse zaman. Zahteval sem, da naj se vsi razen Tanje vrnejo v spalnico. Ubogali so, samo mati ne. Nenadoma se obrne, reče nekaj osorno ter odhiti v spalnico, odpre okno in začne vpiti: »Policija, žandar ji, na pomoč!« Džordže je bil hiter. Skočil je k oknu, odstrani; žensko in ga zaprl. Položaj je bil skrajno napet. Oba sva se približala k oknu ter opazovala, če se je v postojanki začelo kaj premikati. Kar oddahnila sva se, ko sva zagledala, da stražar mirno stoji.
Vrnem se v kuhinjo, toda glej ga šmenta, Tanja je izginila. Vse sem pretaknil, odprl sem kuhinjsko omaro, shrambo, toda Tanje nikjer: Končno sem jo privlekel na dan iz zaboja' za premog. Tanja je sedaj poskušala zabrenkati na druge strune. Postavila se je pred mene ter začela milo govoriti: »Prepričana sem» da vse veste. Priznam, da sem hodila z nekim letalcem na izprehode, v kino in na izlete. Mlada sem in sem se zaljubila, ter nisem vedela, kaj delam. Oprostite mi in pustite mi moje lase.« Toda Tanja ni bila iskrena. Mimogrede je zatajila enega policista in še nekega letalca.
Njeno priznanje me ni omehčalo, ona je pa kar nadaljevala: »Res je tako, da sem zašla. Toda prosim vas, gospod partizan, oprostite mi in dam vam, kar hoćete.« Zahteval sem, naj se vsede na stol (meni se je mudilo!), ona se je pa upirala in je dejala, naj jo rajši ustrelim.
Ravnodušno sem se zasmejal in zahteval škarje. »Nimam Škarij,« je veselo poskočila. »Bom pa z nožem,« sem hudomušno pripomnil. »Ne, ne, bom dala pa tetine,« se je hitro znašla. »Hvala,« sem dejal, »jih imam sam.«
Stegnil sem roko, da bi začel striči, toda Tanja me je zagrabila in skušala objeti. Zahteval sem, da se me ne sme dotakniti. Ko sem pa dvignil roko, da bi jo začel striči, me je zagrabila in se hotela prižeti k meni. Mučna situacija. Udariti je nisem hotel. To mojo obzirnost si je napačno razlagala kot majo slabost in me je pričela ponovno prepričevati.
»Gospod partizan, usmilite se me, pustite mi laske, dam vam, kar hočete. Bi radi denar, hočete zlato, ljubezen vam ponujam, gospod partizan. In če hočete, grem z vami v partizane.« Medtem, ko je govorila, sem jo hitro zgrabil za lase in ji odstrigel velik šop. Spoznala je, da ni rešitve, zgrban-čila se je na stolu in utihnila ter mimo držala glavo, doklgr ni luč obsijala gole glivice, ki so jo še pred nei kaj minutami krasili dolgi, plavi kodri»