St. 227 f$mMa&utgtfflUl(Micmttmhn» V Trstife v tttdtfio 28, septembra 1M1 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVHI DofM Uhzfr, Uvseag pondeijek, rak dan zJh ls»ke»a It 20, L nadstropje. se ne sprejemajo, rskoptsl \ntan Otrbse. — Ustnik tnali za Hvetc: L 7.—, t mesec« Za tnetsemsevo Mesečno 4 Ure vcC. — Vtf ifcve: ulica - PraatttN Jk M Eto. , -tacetoMoL l« opore it 11-9* Posamezna Številke v Testa ta okoUd po 20 cest — Oglasi sa ra&uujo v firotoaU ene kotoaa (72 «m.) — O^csi trfovcav to obrtnika* m po 40 te*, osmrtntaa, aabvale. poslanica ta vaMta po L oglasi denarnih uvo4n m po L 2. — Mali oglasi po 10 aort. beseda, najmanj pa L 2. — OM naročnina ta reklamacije sa poMjajo iskljnčno a pravi Edinosti, v Trsta, alka a* Prandika Aallkcga itev. 20, L udMopft — Tetafoa orcdnilfta la opravo 1141 HazadnjoSKn nrprotislovni politika Pretekli petek smo opozorili na tem mestu našo javnost na novo uredbo Ijud-skošolskega pouka, ki jo je odobril ministrski svet in ki naj postane v kratkem splošni ljudskišolski zakon za vso Italijo in tudi za nove pokrajine. Opozorili smo tudi, da pomenijo določbe novega zakona, kolikor se tičejo preuredbe ljudskih šol drugorodnih manjšin, uvod k novi in taki šolski politiki v naših krajih, kakršne niso mogli predvidevati niti najdoslednejši pesimisti med nami. V izpopolnitev naših izvajanj v gori omenjenem članku hočemo danes obširneje utemeljiti tudi našo trditev, da je nameravana preuredba ijud-ykošolskega pouka — v pogledu naših (in remških) šol nazadnjaška in da pomeni očitno teptanje priznanih manjšinskih pravic. Kolikor se da prodreti v predzgodovino te preuredbe in kakor smo mimogrede omenili ze v prvem članku, je imel naučni minister Gentile pred očmi, ko je sestavljal določbe glede preuredbe ljudskih šol narodnih manjšin, šolsko uredbo, ki velja — in to samo na papirju — za aostske Francoze, neznatno narodno manjšino, katera živ? v gornji doiini reke Dora Baltea v turinski pokrajini ob iialiiansko-franco-ski meji. Ljudske šole po občinah, kjer prebivajo aostski Francozi, so po tej uredbi italijanske, medtem ko je za francoščino določenih nekoliko dodatnih ur takorekoč izven učnega načrta. Pcuk drugih učnih predmetov se vrši načeloma v italijanskem jezika, vendar pa se zdi, da je bilo to v praksi pri prvih šolskih letnikih neizvedljivo, ker otroci niso razumeli italijanščine, tako da si je moral učitelj pomagati s francoščino, ako jo je znal. Vsi višji razredi pa so popolnoma italijanski. Kar se tiče pouka materinščine — francoščine — predvideva šolska uredba za te kraje, kakor rečeno, dodatne ure, toda tudi ta mrvica je ostala v praksi le prazna obljuba. 1 urinska pokrajina je namreč pošiljala v omenjene kraje učitelje, ki sploh niso znali francoski, tako da niso niti pri najboljši volji mogla skrbeti za pouk francoskega jezika. Zakon je bil na ta način izigran celo vrsto let. Zraven tega in ne-giede na pouk francoščine pa si je lahko predstavljati, kako je moral izgledati pouk po teh šolah tudi sicer, ako pomislimo na položaj učitelja in otrok, ki se med seboj ne razumejo. Naj bo učitelj še tako izboren, učenci se tako nadarjeni, pouk mora postati v takšnih razmerah kljub vsem naporom pravo zasmehovanje naj-elementarnejših pedagoških načel. To se je pokazalo kaj kmalu tudi v praksi. Aoštski Francozi so bili s šolskimi razmerami v svojih krajih skrajno nezadovoljni. Njihova nezadovoljnost je bila tem bolj utemeljena, ker je bil že itak slabi pouk, ki so ga dobivali njihovi otroci, zraven tega v večini občin še omejen le na poletne mesece, kajti po zimi je v teh visokih planinskih krajih vsako obiskovanje šole izključeno. Po vojni (1. 1919) je prišlo to nezadovoljstvo javno do izraza. V Acsti so se zbrali župani vseh 50 ali 60 francoskih občin ter sklenili resolucijo z nujno zahtevo, da se mora tem neznosnim šolskim razmeram čim prej Gdpomoči. Rimska vlada je njihovo resolucijo vzela deloma v poštev, kajti takratni naučni minister je izdelal tozadevni zakonski načrt ter ga predložil parlamentu. V posprem-nem poročilu priznava naučni minister neznosnost razmer v aostskih krajih, a kot rešitev je predlagal določbo, da bodo v bodoče smeli biti imenovani za učitelje v omenjenih krajih samo domačini, ki bodo torej obvladovali francoščino, razumeli otroke in tudi mogli skrbeti za redni pouk te£a jezika. Pozneje je ta zakonski načrt obtičal nekje v arhivu rimske zbornice. To pa se ni zgodilo slučajno, temveč se je vlada spomnila, da so pripadle Italiji po vojni še aruge narodne manjšine, katerim bo tudi treba določiti zakonodajnim potom njihove pravice na šolskem polju. Vsled tega je bil zakonski načrt, izdelan nalašč za aostske Francoze, zadržan z namenom, da se njihovo šolsko vprašanje uredi obenem z ureditvijo šolskega položaja vseh narodnih manjšin. Vsak šolnik, vsak pameten človek je mislil tedaj, da pomeni ta odlog za aostske Francoze velik dobiček, kajti logično je bilo sklepati, da naučna uprava ne bo tako zakrknjena, da ne bi upoštevala napredka, ki so ga dosegli tekom zadnjih 50 let vsi narodi na šolsko-vzgojnem polju, da bo torej ne samo priznala novo-došlim manjšinam njihove ljudske šole, temveč da bo dovolila tudi aostskim Francozom narodne francoske ljudske šole. Nova preuredba ljudskih šol, ki jo je odobril ministrski svet, je porazno podrla vse te lepe upe. Vlada se je postavila z njo na prohnaravno stališče, da mora biti za šole narodnih manjšin dobro, kar je bilo slabo že pred 50 leti, ko je bil ljudskošolski pouk v Italiji še Ie v povojih. Nazadnjaški značaj nove preuredbe ljudskega šolstva je torej očiten. Vsled tega predstavlja ta preuredba za vse drugo-rodne ljudske šole hud udarec ne samo v narodnem, temveč tudi v golem stvarnem pogledu brez ozira na dejstvo, da je šel naučni minister preko naših manjšinsldh pravic, ne meneč se za slovesno dane obljube, da se bo narodnost drugorodcev zaščiti narodnih manjšin, pač pa je gotovo, spoštovala. Zavedamo se dejstva, da naša država formalno ni vezana na določbe o da se je indirektno obvezala, da jih bo spoštovala, ko je skozi usta svojih predstavnikov izjavila na mirovni konferenci v Parizu, da je z liberalno italijansko zakonodajo za drugorodce dovolj poskrbljeno in da bi bile vsled fega odveč posebne tozadevne obveze, kakršne so podpisale razne druge države. Jasno jef da vsebuje ta izjava indirektno moralno obvezo, da se bodo kljub temu upoštevale pravice drugorodnih manjšin tudi v Italiji, in sicer ne v manjši meri, kakor v državah, ki podpišejo formalne obveze. Nova preuredba ljudskih šol pa pušča manjšinam v Italiji mnogo manj pravic* nego jih predvidevajo določbe o zaščiti manjšin, ki so jih podpisale nekatere države in ki so bile sestavljene na mirovni konferenci s sodelovanjem tudi Italije same. V dokaz naj navedemo tu dobesedno čl. 59. trianonske pogodbe, ki določa dolžnosti ogrske vlade napram manjšinam na šolskem polju. «V pogledu javnega pouka bo. dala ogr. vlada po mestih in okrajih, kjer prebivajo v" znatnem delu ogr. državljani drugega in ne madžarskega jezika, primerne olajšave, da se otrokom takih ogrskih državljanov zagotovi v ljudskih šelah izobrazba v njihovem lastnem jeziku. Ta predpis ne bo branil ogrski vladi, da vpelje v omenjene šole obvezni pouk madžarskega jezika. Po mestih in krajih, kjer živijo v znatnem delu ogrski državljani, ki tvorijo etniške, verske in jezikovne manjšine, se ima zagotoviti tem manjšinam pravičen delež v porabi vseh onih svot iz javnih dohodkov, ki jih državni, občinski in dragi proračuni predvi- devajo za vzgojo, verstvo ia dobrodelnosti Kakor je razvidno iz tega besedila, predvideva mednarod. manjimsko pravo obstoj narednih manjšinskih šol z obveznim poukom državnega jezika, medtem ko je minister Gentile postavil ta položaj na glavo, kajti njegova preuredba ne predvideva, kolikor je do sedaj znano, izobrazbe v jeziku narodnih manjšin, temveč Ie pouk njihovega jezika kot dodatnega predmeta. V tem je ona očitna kršitev občih manjšinskih pravic. Na drugi strani pa se kaže tudi v tem pogledu nazadnjaški značaj načrta ministra Gentile, kajti s svojo pre-uredbo se postavlja na pot napredku in razvoju mednarodnega manjšinskega prava, ki ga je vzelo v svoje roke Društvo narodov, kjer se predelvje in izboljšuje zopet - z vnetim sc delovanjem tudi Italije same. . - Zgrešenost take šojske politike, kakor jo namerava vpeljati" minister Gentile, je torej na dlani. Zgrešena, ker je nazadnjaška, zgrešena, ker pomeni kršenje manjšinskega prava, zgrešena, ker spravlja vlado v protislovje s samo seboj, kakor smo ravnokar pokazali, irt končno popolnoma zgrešena tudi zato, ker prav gotovo ne dovede do onega cilja, ki ga zasleduje vlada, namreč do one duševne asimilacije drugorodcev, da bodo lahko rekli: «Tukaj nam je dobro, zadovoljni smo». Iz vseh teh razlogov si dovoljujemo upati, da se vlada še pravočasno zave pogreška in da popravi določbe .novega ljudskošolskega reda, kolikor se tičejo uredbe drugorodnih šol, smislu dolžnega spoštovanja manjšinskih pravic, katerih ena najpoglavitnejših za ščitnic je — in to zopet naglasamo — tudi Italija sama. Seiko vprašanje pred narodno skupščino Izjava ministra Parka. — Nopovoljon vtis v - psllilinlh krogih. - Angleška krlinrka v Splitu BEOGRAD, 22. Na včerajšnji seji narodne skupščine, ki je bila otvorjena ob pol 11. dopoldne, se je predsednik Ljuba Jovanovič spominjal strahovite potresne katastrofe na Japonskem, nakar je bila na predlog posl. Dimitrijeviča odposlana japonski vladi sožalna brzojavka. Nato je podal minister pravde dr. Perič kot namestnik zunanjega ministra na vprašanje posl. dr. G^isogona (dem.)* glede reškega vprašanja sledečo izjavo: ^Gospodje poslanci' Čast mi je odgovoriti, da je vodila krarjevska vlada po članih paritetne komisije z vlado kraljevine Italije pogajanja glede izvršitve rapallske pogodbe in svetomargeritskih konvencij v duhu obojestranskih interesov dveh sosednih in prijateljskih držav. Pogajanja na našo iskreno žalost niso uspela, nakar je izvršila kraljevska vlada registracijo rapallske pogodbe pri Društvu narodov, kar je storila tudi vlada kraljevine Italije. Registracija pogodbe je izpolnitev obveznosti, ki jo ima vsaka država kot član Društva narodov, da se more v slučaju spora in nesoglasij radi izvršitve pogodbe, poslužiti odredb pogodbe o Društvu narodov. V trdnem prepričanju, da je v interesu obeh držav, da se spor radi reškega vprašanja in izvršitve rapallske po-godbe reši sporazumno in prijateljski, je vlada izjavila svojo gotovost, da se nadaljujejo pogajanja direktno. Vlada kraljevine Italije pa je imenovala medtem na Reki vojnega guvernerja generala Giar-dina, in sicer radi varstva miru v mestu (smeh pri opoziciji), vendar pa je istočasno tudi uradno obvestila kraljevsko vlado, da njen korak ne pomeni nobene pravne iz-premembe v tem spornem vprašanju. (Viharni protesti demokratov in klici: «Giar-dino ni samo general, ampak tudi senator in torej politična oseba».) Ker pogajanja med obema vladama niso prekinjena in pričakuje vlada mirne rešitve spora, zato ni smatrala za potrebno niti umestno, da izvrši druge korake, ki bi na škodo interesov obeh držav ovirali pravilni razvoj rešitve tega vprašanja. (Buren protest o-pozicije). Ravnajoč tako, je kraljevska vlada trdno prepričana, da budno spremlja in čuva interes^* svoje države in svojega naroda, (Klici: «Tako se ne čuvajo interesi države!»j in bo tem interesom tudi v bodoče posvetila vso svojo pozornost. Gospodje poslanci! Dovolite, da še pristavim, da je o istem vprašanju stavljena še interpelacija in dobi skupščina pri tej priliki podrobno obvestilo. (Protesti opozicije).» v Posl. dr. Girisogono je izjavil, da se ne zadovoljuje z ministrovim odgovorom. Vse časopisje — je dodal govornik — ne samo naše, ampak tudi ostalo eVropsko, je polno člankov o tem činu, ki ga nikdo ne opravičuje, nego samo naši merodajni krogi« (Burni klici: «Tako jeU) Nato je bila sprejeta nujnost interpelacije posl. Davidovića in tovarišev o reškem vprašanju, na katero dobi skupščina odgovor pred vsemi drugimi interpelacijami. Posl. Voja Lazič je zahteval imenom zemljoradniškega kluba, da se stavi ta interpelacija že isti ali najkasneje drugi dan na dnevni red, Radikali, Nemci in Turki so to odklonili. Ko je predsednik objavil, da je predlog odklonjen, so nastali viharni prizori, ki so trajali dalj časa. Predsednik je zam^n zvonil in. poživljal poslance, naj se pomirijo. še nekaterih formalnostih je bila seja skupščine ob nol 12. med burnimi orotesti zaključena in sklicana prihodnja za ponedeljek ob 10. dopoldne. BEOGRAD, 22. Na uvodnem mestu objavlja «Politika« članek pod naslovom «Reka je izgubljena^ in primerja okupacijo Reke z avstrijsko okupacijo Bosne kateri je sledila aneksija leta 1908. Vlada se sicer trudi, da se pokaže optimistično toda Evropa je drugega' mnenja. Vsak dan prihaja v Beograd in na Reko veliko število francoskih in angleških novinarjev. Vlada je nujno pozval dr. Ninćića v Beograd, da poroča o svojem delu. BEOGRAD, 22. Izjavo zastopnika zunanjega ministra na vprašanje dr. Griso-gona o reškem sporu, so v vseh političnih krogih sprejeli z velikim ogorčenjem. Izjava ni zadovoljila nikogar v parlamentu, celo članov vladne večine ne. Radikalni klub je imel včeraj popoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o interpelaciji o reškem vprašanju. Opaža se poostritev med posameznimi skupinami radikalnih poslancev, ki ne gledajo enako na vodstvo zunanje politike, Jaka skupina poslancev iz Dalmacije in Bosne vali vso krivdo neuspehov na dr. Ninčica, čes da je registriral rapallsko pogodbe brez Pa-šićevega odobrenja ter je tako izzval Italijo h koraku od 17. t. m. LJUBLJANA, 22. Današnje «Jutro» objavlja sledečo brzojavko iz Rima: V rimskih krogih je vzbudila veliko pozornost vest, da se je pred Splitom zasidrala angleška križarka «Bryon» z admiralom Lee na krovu. Sfnatra se, da ima angleški admiral nalogo opazovati kretanje italijanskih vojnih ladij ter poročati svoji vladi o splošni situaciji v Jadranu, Angleška ravnodušnost po sestanku med Baldwinom in Poinca-rejem LONDON. 22, Poročilo Reuterjeve agencije pravi: Akoravno je skrajna prisrčnost v pisanju angleških listov te zadnje dni povzročila veuko zadoščenje, opozarjajo dobro poučeni krogi v Londonu, da je treba s previdnostjo motriti uspehe pogovora med angleškim in francoskim ministrskim predsednikom, dokler ne bodo dospela podrobnejša poročila. Glede angleškega stališča se opozarja, da je na nekem shodu Baldwin posebno povdaril bojazni gotovih krogov z o žirom na končni namen francoske zasedbe Porurja. «Ako» — je takrat izjavil Baldwin — «bi imela ta bojazen kako podlago, bi bil položaj zelo resen*. Mogoče da je na zadnjem sestanku. obeh ministrskih predsednikov Poincarć razpršil to bojazen Anglije. Sploh pa se bo ie tekom prihodnjega tedna gotovo sestal ministrski svet. V slučaju pa, da je bil na sestanku v Parizu zares dosežen sporazum, bi se morala predvsem sestati medzavezniška konferenca za odškodninsko vprašanje. Tu pa prevladuje mnenje, da bo treba za tako konferenco dolgotrajnih priprav. Kmetska revolucijo do Bolgarskem BEOGRAD, 22. Včeraj je semkaj prispel bolgarski zemljoradniški poslanec in urednik «Zemljodelskega Znamja* Ivanov. Izjavil je, da so vse vesti o udušenju proti-revolucije tendencijozne in netočne. Vlada Cankova se nahaja v zelo težki situaciji. Zemljoradniki imajo v rokah tri okrožja. Zavojevali so Staro Zagoro in prekinili vse železniške zveze med Okrugom in Varno. Vesti, ki so prispele danes v notranje ministrstvo, potrjujejo te informacije. Poroča se, da je 50.000 zemljoradnikov pod orožjem. V vsej državi je pričel baje generalni štrajk železničarjev, poštarjev, telegrafistov in telefonistov. Tudi v vojski je izbruhnil baje upor. Direktne vesti iz Bolgarske še niso prispele. Povzročitelji nemirov v Bolgariji so zemljoradniki. Cankova vlada pa širi vesti o komunističnem prevratu, da bi na ta način diskreditirala pokret pred Evropo. Res je le, — da se je postavilo tudi nekaj komunistov na čelo kmetskih mas, ker so mnogi zemljoradniški voditelji ubiti. CARIBROD, 22. Po vesteh,*ki prihajajo iz Bolgarske, dobivajo zemljoradniki vedno večje uspehe. Zavzeli so predsinočnjim Staro Zagoro in okoliške vasi, nakar so takoj prekinili vse brzojavne zveze Sofije z Burgasom. Sinočni vlak, ki je odšel Burgas, so ustavili. Vest, da je Stara Zagora zavzeta, je v Sofiji povzročila veliko vznemirjenje. Vlada je poslala nove čete proti upornikom. Proglasitev oUJStea stanja SOFIJA!, 22. Bolgarski brzojavni urad javlja: Še vedno se razširjajo fantastične vesti o notranjem položaju na Bolgarskem, češ da so spopadi med komunisti in kmeti na eni strani in vladnimi četami na drugi na dnevnem redu; dalje se širijo vesti, da j s vsa Bolgarska v polni revoluciji in da je neko mesto severno od Sofije proglasilo lastno vlado. Te vesti se širijo prav gotovo z gotovim namenom. Lokalne izgrede v nekaterih mestih južne Bolgarske je vlada takoj vdušila. Kljub temu pa je vlada sklenila proglasiti začasno obsedno stanje, da prepreči morebitne poizkuse. Baldvin se je vrnil Pogovor s zunanjim ministri LONDON, 21. Ministrski predsednih Baldvin je prispel iz Pariza nocoj ob 20. na postajo Victoria. PARIZ. 22. «Petit Parisien* poroča, da se bo Baldwin takoj sestal z ministrom za zunanje zadeve lordom Curzonom ter mu bo poročal o poteku razgovora s Poincarejem. Skupno z ministrom za zunanje zadeve bo določil dan za sejo ministrskega sveta, pri kateri se ho vršila razprava o odškodninskem vprašani u. Truplo umorjenih pri Janini na poti v domovino TARAN1TO, 22. Včeraj ob 7. je prispela v naše pristanišče vojna ladja «San Marco» s trupli žrtev zločina pri Janini. Oddelek mornarjev je pri prihodu vršil častno službo. Trupla so bila prepeljana na suho, kjer so bila položena na lafete. Vsa obla-stva in častniki so prisostvovali obredu, medtem ko so čete pozdravljale s puškami. Nato se je pod vodstvom podadmirala Bellenija stvori! sprevod, katerega so se udeležile godbe, državna milica, čete mornarice, pehote in topništva, karabinerji, metropolitanski kapitel. Sledile so lafete s trupli m sorodniki pokojnih. Sprevod se je pomikal med ginjeno ljudsko množico proti postaji, kjer so častniki in podčastniki prenesli krste v železniške vozove. Ob 11,30 je odšel vlak proti Rimu. BARI, 22. Sinoči je vse mesto počastilo na svečan način trupla umorjenih članov italijanske misije pri Janini. Ob 21. je dospel vlak z žrtvami. Godba je zasvirala kraljevo koračnico. Častna četa in državna milica ste pozdravljali z orožjem. Na postaji je bilo vse v zastavah raznih društev, ki so hotela izkazati umorjenim zadnjo čast. Vlak se je začel kmalu pomikati ter nadaljeval svojo pot proti Rimu. Prihod vlaka z žrtvami v Rim RIM, 22. Na postaji v Termini so se ob 15, pojavili zastopniki senata in poslanske zbornice, člani vlade, politična in vojaška oblastva, častniki vojske in mornarice, finančne straže, prostovoljna milica za zaščito države itd. Kralja zastopata vojvoda Aostski in grof Turinski. Častna straža z godbo in zastavo se je postavila pod lopo postaje. Po prihodu vlaka in prenosa trupel na žalne vozove se je začel pomikati sprevod i proti trgu sv. Apostolov. Na čelu sprevoda je bil oddelek karabinerjev na konju, potem godba in legija gojencev, en regiment čet iz raznih polkov in zastopstvo častnikov vojske; potem žalni vozovi in za njimi kraljevski princi, princ Videmski, grof Turinski in vojvoda Aostski, zastopstvi parlamenta, člani vlade in oblastva. Sledi nešteto društev. Ulice so zaprte od Čet garnizije, ki pozdravljajo z orožjem, godbe svirajo žalne koračnice. Na trgu sv. Apostolov je čakal prihoda sprevoda zbor svečenikov bazilike.*Po bla- fo slovu so bile krste prenešene v cerkev, u je vodil žalni obred mons. Beccaria, župnik kraljevske hiše. Iz cerkve sv. apostolov so bile krste prepeljane zopet na postajo, odkoder bodo drevi nadaljevale svojo zadnjo pot proti večnemu počitku. Proglasitev prekesa sofia na Španskem Pričetek novih operacij v Maroku. MADRID, 21. Direktorij je izdal odredbo, na podlagi katere je vpeljan preki sod. Vojna sodišča bodo uporabila vojni zakon proti zlor črncem proti državni varnosti ter proti krivim upora, sabotaže na železnicah ali drugih prevoznih sredstvih, proti krivim atentata n« oblastva, tatvin z oboroženo sito ter proti krivim napadov na zasebnike iz socialnih ali političnih vzrokov. Na poti iz vladne palače jc general De Ri* vera povedal, da je kralj Alfonz podpisal od-; lok, ki odpravlja vsa sodišča na Španskem. Vlada je sprejela ostavko mnogih državnih uradnikov, obenem pa je nekatere tudi odpustila, ker niso prišli v službo iz neopravičljivih razlogov. Razpustitev avtonomiitičnih društev. BARCELONA, 21. Vojaško oblastvo je razpustilo mladinska udruženja «Joventus», ki sti širila avtonomlstične ideje. V udruženjih je bilo vpisanih več tisoč dečkov v starosti od 8—16 let. Odhod poveljnika nmroŠkih čet. MADRID, 21. General Aizpuru, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika maroškilj „Čet, je odpotoval v Tetuan, Na postaji ga je pozdravil direktorij v polnem Številu; navzoč je bil tudi predsednik De Rivcra. kmf&u mornarici! sbsireBals maroško qM PARIZ, 21. «Chica^o Tri'oune» poroča, da je pričela španska vojna mornarica obstreljevati maroško obal, in sicer griče., ki obvladujejo zaliv Alhucemas. Mornarica je sestavljena iz 6 križark in 12 manjših ladsj. Predavaje flr. Plžrato! o imil usiaul 112 ĐunSJ'J DUNAJ, 22. Na tukajšnjem visokošolskem tečaju je imel včeraj ljubljanski um-' verzitetni profesor dr. Pitamic predavanje o jugoslovenski ustavi, V prvem predavanju je orisal ustavo bivše Srbijo in ustavni položaj dne 1. decembra 1918. War, to je govoril o postanku sedanje ustave m njenih določbah. Predavanje ie bilo dobro obiskano. Med slušatelji je bno mnogo dunajskih vseučiliščnih profesorjev. V sredo bo govoril prof. Stanojevič o postanku države SHS, pozneje pa še prof. Živanovič o zakonodaji kraljevine SHS. Etiopija v Druidu narodov ŽENEVA, 23. Šesta komisija Društva narodov je odobrila poročilo za »prejem Etiopije v Društvo narodov pod pobojem, da se obveže, da se bo držala določbe 6. člena saintgermainskega dogovora glede omejitve uvoza orožja in da bo odpravila vsako vrsto suženjstva v smislu 11. člena istega dogovora, ki je spremenil berlinske in bruseljske sklepe. Zastopnik Italije v tej komisiji je predlagal, da bi bila pod istimi pogoji sprejeta tudi Abesinija v Društvo narodov. Italija bo zastopala ta predlog tudi na zborovanju Društva narodov, ker ima z Abesinijo od-nošaje dobrega prijateljstva. Združene države za politiko odprtih vrat v Tankerju, LONDONj 22. «DaiIy Telegraph* poroda, da se je včeraj ameriški poslanik podal v angleški zunanji urad, kjer so baje, poleg drugih zadev, razpravljali o bodoči ustavi Tangerfa, List piše dalje, da se ameriški vladni krogi baje zelo zanimajo za to zadevo. Ameriški poslanik je baje izjavil, da Združene države želijo, da bi glede Tangerja ne prišlo do nikake končnoveljavne odločitve, ki bi morda škodovala ameriškim interesom. Iz Washingtona prihaja vest, da je zunanji urad objavil poročilo, ki pravi, da je bilo ameriško stališče za politiko odprtih vrat javljeno velevlastim že pred par meseci v spomenici, kjer je bilo določeno označeno zadržanje Združenih držav. Do izmenjave spomenic ni prišlo, ker ni nobena izmed vlasti, ki so prijele to obvestilo, ni odgovorila. Domneva se, da so Združene države zahtevale zase popolno enake ugodnosti kakor druge države glede pristanišča. Ruska pomoč japonskim žrtvam MOSKVA, 21. Japonska vlada se potom spomenice zahvaljuje sovjetski vladi za izraženo sožalje in za njeno namero poslati na Japonsko podporne oddelke in dobaviti potrebnega blaga. Japonska bo sprejela blago, a je radi pomanjkanja tolmačev prisiljena odreči se pomoči ruskih, ameriških ali drugih podpornih oddelkov. Ruski izvrševalni odbor je sklenil dovoliti voznine prost prevoz blaga, ki je namenjeno za Japonsko. Poleg 200.000, so nekateri zavodi darovali še 100.000 zlatih rublov za žrtve "na Japonskem. Nornirll i Genovi zasedli sedež mornarske zveze GENOVA, 22. Sinoči ob 19. je vdrlo nenadoma kakih 50 mornarjev, bivših članov razpuščene mornarske korporacije, v ura" de mornarske zveze, hoteč tako opozoriti oblastvo na sleparije, ki so jih izvršili voditelji v upravi zveze. Oblastvo je odredilo takojšnjo izpraznitev zasedenih uradov ter ukrenilo vse potrebno, da ni prišlo do nasilnih dejanj. Mornarji so v posebni spomenici razložili prefektu vzroke tega svojega čina. Baldvvin na grobu nepoznanega vojaka PARIZ, 22. Pred odhodom iz Pariza je hotel Baldvvin izvršiti čin vljudnosti napram francoskemu narodu ter se podal v avtomobilu s svojo soprogo k slavoloku zmage, kjer je položil na grob nepoznanega vojaka prekrasen venec. Izkrcanje državne milice v Tripolisu TRIPOLIS, 22. Danes predpoldne je prispel parnik «Solunto»; izkrcal se je najprej guverner Volpi, za njim pa legija «Vespri». Meščanstvo je navdušeno sprejelo došlece. Novi apostolski nuncij v Pragi PRAGA, 22. Novi apostolski nuncij mons. Marmaggi je bil sprejet v svečani avdijenci pri predsedniku republike, kateremu je predložil svoje poverilne listine. Ponarejevalci dolarskih bankovcev na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 20. Policija je izsledila ponarejevalce dolarskih bankovcev ta je zaprla Karla Ratgeberja, WilheUna Černy, m Kellerbauma. čefti m o oHisHu Benefr 9 Rim« PRAGA, 22. «Prager Presse» se bavi v članku o Benesevem obisku v Rimu ter pravi med drugim: »Politični smoter rimskega sestanka je bila skupna ureditev vprašanj, ki se tičejo centralne Evrope. Složno postopanje v teh vprašanjih, U.a-tero je bilo tudi uradno potrjeno, ni le fraza, ampak predstavlja najbolj dragocen uspeh rimskih pogovorov med Mussolim-jem in Benešem. Italija se je v vprašanju političnih garancij s strani Ogrske bistveno približala stališču male entente. Razen tega se je v Rimu razpravljalo tudi o rešitvi in reviziji gospodarskih vpra-Janj, sklenjena je bila izmenjava ratifikacij trgovinskega dogovora z zaključnim za- Sisnikom in dogovora glede olajšav za če-oslovaški promet preko Trsta, kakor tudi juridično-finančne pogodbe, da bo tako najožje gospodarsko sodelovanje imelo ju-ridično podlago. Trgovinska pogodba se bo spopolnila z dogovorom o carinskih tarifah. Tozadevna pogajanja se bodo pričela meseca oktobra. Vest o angieške-belgijskem koraku za izpraznitev Ponuja neresnična PARIZ, 22. Poluradna nota pravi: Zunanji minister izjavlja, da so nemška zatrdila o skupnem koraku Anglije in Belgije pri Franciji za sklenitev dogovora za izpraznitev Porurja brez vsake podlage. Proslava trinajstletnice proglasitve Portugalske republike LONDON, 22. Angleška vlada je odredila, da se bo udeležila ena angleška kri-žarka proslave 13-letnice ustanovitve Portugalske republike. Križarka bo prepeljala novega predsednika republike g. Texeira Gomez, ki bo prisegel 5. oktobra. General Seaiescv žriev potresa v Yokchami VARŠAVA, 22. Po poročilih iz Moskve je bil kot žrtev potresa v Yokohami ubit tudi ataman Semenov, bivši vodja ruskega prctirevelucijonarnega gibanja v Sibiriji, ki jc po zavzetju Vladivostoka s strani boljševikov pobegnil pa Japonsko. PIsm© iz J&ieosEs¥iJ@ Ljubljana, dne 20. septembra 1923. Po zvišanih direktnih davkih zahteva finančni minister tudi zvišanje indirektnih davkov in nikakor ne v majhni meri. Dasi pomenijo nove takse težko obremenitev ravno najrevnejših slojev in dasi so tudi v nasprotju z določili ustave, ki zahtevajo progresivno obda-čenje ljudstva, je vendar gotovo, da bo zakonski načrt finančnega ministra v skupščini ravno tako sprejet, kakor je že bil odglasovan v finančnem odboru. Poleg zvišanja taks je glavna naloga skupščine, ki se je danes sestala na kratko zasedanje, še sprejetje dvanajstin za oktober, november in december. Tudi dvanaj-stine, ki so državna nujnost, bodo sigurno sprejete, pa čeprav položaj vlade v skupščini ni več tako trden, kakor je bil. Jc to odmev občinskih volitev v Južni Srbiji, kjer so krvavi dogodki v Kosovski Mitro-vici in Prištini silno povečali stara nasprotja med Srbi in mohamedanci. To seveda ni moglo ostati brez posledic za Džemijet, glavnega predstavnika srbijanskih mohamedancev. Zato se je pričelo govoriti, da zapusti Džemijet radikale, ki bi iako izgubili v skupščini kvorum in bili s tem prisiljeni, da gredo ali v nove volitve ali pa da s popustitvijo pridobe novih zaveznikov. Po kongresu Džemijeta v Skoplju je izgledalo, da so govorice o njegovem izstopu iz vladne večine popolnoma osnovane, kajti na kongresu je bila intransigentna grupa pod vodstvom Feraa bega (mimogrede povedano povzročitelja poboja v Kosovski Mitro-vici, najmočnejša. Poznejši dogodki pa govore zato, da so radikali džemijetovce pomirili in da jim je njihova pomoč zasigurana. iako je imel Ferad beg ob priliki obiska maršala D'Espereya v Skoplju nadvse lojalen govor, v katerem je dejal, da so Turki srečni, ker so srbski državljani in da hočejo storiti vse, da se z mukami pridobljena srbska oblast v teh krajih obdrži. Tedaj, ko je biio nasprotje med radikali in džemijc-tovci največje, se je mnogo govorilo o vstopu dr. Korošca in njegove slovenske ljudske stranke v vlado. Tik pred otvoritvijo skupščine pa so te govorice utihnile in že s tem bi bil podan dokaz, da je sprava med radikali in džemijetovci dosežena, da danes radikali pomoči SLS ne rabijo. Enako kot Džemijet pa je po vsej verjetnosti tudi nemški klub ohranil zvestobo radikalom. Vlada se bo torej predstavila novo sklicani skupščini v isti moči ko prej, dasi v nekoliko zrahljani obliki. Do preloma pa ne bo prišlo, tickler bo vodil radikalni klub g. Pašič, ki je jamstvo njegove enotnosti in s tem tudi privlačnosti za majhne, zlasti tujerodne skupine, ki morejo doseči maksimum ugodnosti le na vladnem solncu. Opozicija napoveduje ojster boj. Zlasti najmočnejša opozicijonalna skupina, demokrati, ki hočejo izrabiti «poraz» vlade v reškem vprašanju za ostro atako. Ali pa bo demokratska ataka tudi uspešna, je seveda drugo vprašanje. Se vedno obstoječe ostro nasprotje med Pribičevičem in Davidovičem jemlje demokratom udarno silo. Na drugi strani pa dvomim, da bi pri obstoječih razmerah mogla ataka na Pašiča v reškem vprašanju imeti uspeha. Premočna jc avtoriteta Pašića v zunanji politiki pri Srbih in prenejasno je reško vprašanje, da bi moglo razburiti mase, zlasti ko se vsega niti ne sme in ne more povedati. Zato mislim, da bo razvijanje reškega vprašanja v skupščini s strani demokratov rodilo sicer dosti zanimivih besedi, efekt debate pa nikakor ne bo upravičil nad demokratov. O drugi najmočnejši opozicijonalni stranki, o naši SLS, piše Ninčičevo « Vreme », da «ne predstavlja v bistvu resne in nevarne opozicije, ker da želi ohraniti znosljivc odnošaje z yladajočim režimom.» Nočem soditi o tem, v koliko je to mnenje radikalov upravičeno. Zdi se mi pa, da se dosti pretirava volja voditeljev SLS za vstop v vlado. Za katoliški shod je bila navzočnost kralja zelo zaželjena in zato tudi navzočnost vlade znosljiva. Toda po Markovem protokolu in poznejših dogodkih so izgubili glavni voditelji SLS zaupanje v Pašiča in kljub vroči želji gospodarskih krogov SLS nočejo o vstopu v vlado dosti slišati. Kdor pomisli samo na nasprotje volilnimi obljubami SLS in pa med bremeni, & so prišli nad narod po samo-radikalni vladi, bo lahko razumel. Opozoril bi pa Se n^ en moment. Že takoj po preobratu je bil cilj SLS^ da si osvoji vodstvo vseh jugoslovenskih katoličanov in da se uveljavi v Jugoslaviji kot druga, če ne celo potom zavezništva bosanskih Mohamedancev kot najmočnejša skupina. Ko je bil dr. Korošec podpredsednik vlade in predsednik zagrebškega «Viječa», je skoraj izgledalo ko da je ta načrt blizu uresničenja. Prekrižale 9o ga volitve 1. 1920. ko je izgubila SLS absolutno večino v slovenskem narodu in drugič so ga prekrižale letošnje volitve« ko je Radič popolnoma' pogazil hrvaške klerikalce. Toda Radič jc odšel in vodstvo federativnega bloka je danes prazno. Izgleda, da ne bi bil gosp. dr. Korošec protiven, če bi zavzel Radičevo mesto. To pa je mogoče le, če vztraja v opozicijonalni politiki. Zato je le malo verjetno, da bi jugoslovanski klub prešel v vlad o t zlasti še, ko zahtevajo zajedničarji za ceno vodstva federativ. bloka zapustitev skupščine. Za to pa se seveda dr. Korošec ne more odločiti« ker je rešitev prevažnih verskih vprašanj na vidiku. Ojačeni bodo v novi skupščini zemljoradni-ki, katerim se po vsej priliki priključi edini poslanec Samostojne Kmetiske Stranke gosp. Ivan Pucelj. Mnogo se govori tudi o pristopu obeh hercegovskih radičevih disidentov k zemljoradnikom in bi tako zemljoradniiki poslanski klub pridobil tri nove člane. Zemljoradniki napovedujejo naj ostrejšo opozicijo in nameravajo predlagati obtožbo proti ministrom. Ta bo seveda odklonjena, ne bo pa ostala brez posledic pri masah v Bosni, in Srbiji. Zasedanje skupščine bo, kakor rečeno, samo kratko. Pač pa bo pridno zboroval finančni odbor, kateremu je predložen proračun. Ta izkazuje 10,442 miljonov dinarjev dohodkov in ravno toliko stroškov. Radič piše pridno pisma iz Londona in kot višek svojega uspeha priobčuje v ^Slobodnem Domu* fotografijo pisma, ki ga je pisal urednik «Obscrverja» gosp. Garvin. V tem pismu piše gosp. Garvin, da bi rad govoril z Radičem, ki naj bi napisal za «Observer» en «državni-ški» članek o položaju. Presneto slaba mora iti Radiču, da smatra že tako malopomembno željo novinarja za dokument, ki je vreden fotografiranja. Sicer pa potrjuje Radič svoj neuspeh tudi s tem, da v vseh svojih pismih, katerih je izšlo že devet, piše vedno le o nekih novinarjih, o nekih diplomatih, o nekih prijateljih in da se skrbno izogiba navajanja imen. Sploh izvemo iz Radičevih pisem samo za imena novinarjev, ki se zanimajo za Radičeve kuriozitete, od diplomatov in politikov pa nam imenuje g. Radič samo brata Buxton, katerih pomen pa je v Londonu vsled njihove bolga-rofilske politike še po vstopu Bolgarov v svetovno vojno, le neznaten. Kaj vse pripoveduje Radič v Londonu, naj kaže kratek odlomek iz njegovega 6. pisma. Neki diplomat, ki ga seveda Radič ne imenuje, vpraša Radiča kako da je na Hrvatskem. Radič odgovori: ^Sijajno. Tu nosi sedaj plodove i ženijalnost Strossmayerja i značajnost Starceviča i petstoletna literatura dubrovni-ško-dalmatinska i osemstoletna ustava banska — v bistvu gotovo republikanska — i naša pripadnost katoliški cerkvi, latinski, nemški in anglosaksonski Evropi, i naša stvarna, faktična posest vse vzhodne jadranske obali, vseh ravnin in vseh mest med Muro in Drino, in predvsem ona nova socijalna organizacija od spodaj, ki se vedno bolj skladno zliva z našo staro kulturno organizacijo od zgoraj*. Ne zdi sc mi potrebno, da bi dodajal tem Radičevim tiradam kak komentar. Radičevci se na vso moč trudijo, da bi prepričali svoje pristaše o uspehu Radičeve akcije v Londonu. Kako pa vse kaže, nimajo v tem preveč uspeha. Zlasti se odmika inteligenca, ki mora prva spoznati neuspeh Radiča. Kakor je poročala «RijeČ», je bilo med zagrebško za-jedničarsko inteligenco že močno gibanje za prestop k radikalom. Zlasti skupina okoli «Obzora» je hotela celotno zapustiti Radiča. Očividno pa položaj Še ni dozorel in zato niso dogodki potrdili odkritij «Riječi». Zato pa poroča * Obzor» o novi stranki, ki da jo snujejo zlasti dr. Tomljenovič, bivši ban, dalje Mihaj-lovič bivši poslanik v Washingtonu in krogi, ki so bili očetje znanega zagrebškega kongresa. Nova stranka da se bo imenovala Jugoslo-venska napredna stranka in bo skušala s po-vdarjanjem stališča sredine izvesti hrvaško-srbski sporazum. Da je med hrvatsko inteligenco dosti ljudi, ki bi s tako sredinsko stranko simpatizirali, je gotovo. Na drugi strani pa je skoraj enako gotovo, da bi bila taka stranka omejena le na inteligenčne sloje in vsled tega znatno preslaba, da bi dosegla svoj cilj. Zdi se pa tudi, da so nekateri gospodje iz te skupine že preveč pokazali svojo željo do vlade, vsled, česar ne uživajo več onega zaupanja, da bi mogli računati na uspeh. Notranjepolitični položaj je torej v bistvu še vedno isti, samo da so prvi osnutki preor-jentacije mas bolj vidni. H koncu bi sporočil še kratko gospodarsko vest. »Gospodarsko društvo« v Zagrebu je sfopilo v stik s švicarsko vlado in doseglo, da je švicarska vlada pripravljena dovoliti^ uvoz našega vina proti temu, da se z izkupičkom 'nakupi sementalska živina. Mogoče bi mogli tudi vaši vinogradarji slično doseči izvoz svojega vina. O. P. Dr. Ljudevit Pivko; Z Italijo proti Avstriji Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji. 15. Nekoliko italijanskih dokumentov. Comando delta 55* Divisione Stato Maggiore. N° 3923 op. 13 Agosto 1918. Oggetto: Reparti czeco-slovacchi e jugo-slavi. Al Comando Reparto speciale Jugo-Slavo «Posina» (Valmalunga) e 'per conoscenza: Al comando del V Corpo d'Armata Ai Comandi dei Set tori VaUarsa e Pasnbio In questo periodo di intensa attivita di pat-tuglie ho molto apprezzato 1'opera dei reparti speciali jugo-slavi e czeco-slovacchi. Gli uni e gli altri commisti fr&ternamente ai fanti itafiani tennero ovunque e sempre un contegno lodevolissimo e brillante. Seppero mantenere eolla loro costaate ag-gressivita le pattuglie nemiche in un 1'assoluta padronanza della zona neutra concedendo cosi maggior tranquilli& allc truppe delle nostre linie avanzate ed ai comandi e dandoci con-tinuamente la sensazione di quanto a veva in animo il nemico. Oualora i comandanti dei Settori avessero qualcfce proposta speciale da fooltrarmi saro neto di appoggiarla. : U maggior generale Comandante delta Divisione m. sc. Ferrario Comando della 12a Divisione di Fanteria Ordine del giorno 18 Agosto N° 4776 di Prot. Ai Comandi Corpi, Reparti e Servizi. L'opera svolta dalle pattuglie speciali e di quelle delle Compagnie Astico e Posina di propaganda specie negli ultimi, tempi si sono dimostrate veramente meritevoli di encomio. Non curanti dei pericoli e sempre fatti se-gno al fuoco del nemico, che contro di loro si accaniva, i componenti di queste pattuglie continuarono con entusiasmo ad assolvere il compito loro affidato. * Tributo ad essi un particolare elogio. II maggior generale Comandante della Divisione F. MonesL p. c. c. II Capo di Stato Maggiore CoL Traditi. Comando della Brigata Casale N° 5092 di Prot. 19. Agosto 1918 Al Comando Reparto Jugo-Slavo Mi i grato comunicare a codesto reparto 1'elogio tributato dal superiore comando. A detto elogio aggiungo la mia viva lode per l'opera, disimpegnata da codesto reparto stesso durante il periodo di permanenza in linea della mia Brigata e per le numerose prove di abnegažione* di valore, e di elevati sentimenti patriottici dati in ogni circostanza. H Brigadiere generale Comandante della Divisione G. Fedele Comando della 12a Divisione Fanteria. N° 4808 di prot. 18 agosto 1918. Oggetto: Elogio. Al Sottotenente Sušteršič Giuseppe Compa-gnia Jugoslava di Valmalunga, Ho airetto oggi alle truppe dipendenti un ordine del giorno di encomio per 1'azione svolta neila zona da me comandata, dalle pattuglie speciali di propaganda. Per varie ragioni di opportunita ho dovuto omettere i nor:: dei componenti le pattuglie e dei rispettivi Comandi. Tengo pero ad espri-mere loro direttamente il mio compiacimento pel modo col quale compiono 1'importante missione loro affidata e mi auguro ch'essa ab-bia a repdere risultati sempre pifi fruttuosi. • <- II maggior generale Comandante della Divisione Monesi Comando Sottorettore sinistra Leno ......18 luglio 1918. Al comando dei reparti czeco slovacchi e Jugoslavi. Mi compiaccio vivamente nel comunicare 1'elogio dei Superiori Comandi per l'opera svolta dai Reparti Czeco-Slovacchi e Jugoslavi. Come concorde e fraterna e oggi Tunione delle armi nella lotta contro il comune odiato nemico; segni domani la vittoria delle nostre Armi il comune trionfo delle idealita invano calpeste ed oppresse. E con tale augurio, che, insieme alla lode prego sia portato a conoscenza dei reparti stessi, mi sia lecito impro-mettermi e sperare aneora e sempre il piu efficace ed attivo contributo, i migliori sue-cessL — II tenente colonello Coman. del sottosettore. • Naj zadostujejo ti-le primeri pohval, kako^ šne so prejemali jugoslovanski oddelki za svoje delo na italijanski fronti. V mojem arhivu jih najdeš še blizu 40, morebiti še več — štel jih nisem, ko itak nimam vseh. V italijanskem -vojnem arhivu imajo menda popolnejšo zbirko. V Rimu pa nimajo prepisov specijalnih «po-hval», koje so dobivali Jugoslovani tupatam od italijanskih višjih komand in ki tudi dokazujejo našo vrednost. Hranim si zbirko pisem raznih generalov in komandantov z voščili in čestitkami ob slovesnih prilikah. Na primer: Komandant 5. bersaglierske brigade piše 18. avgusta 1918 jugoslovanskemu oficirju, vr-šečemu službo v brigadnem sektorju: «A1 Comandante il Reparto Jugoslavo. II Generale Comandante la 5a Brigata Eer-saglieri invia nel giorno onomastico di S. M. la Regina d'Italia, questi fiaschi di vino, per-che siano distribuiti ai componenti il reparto. — Tapto ad attestazione di quei vincoli di fra-tellanza dei bersaglieri con gli Jugoslavi com-battenti sul suolo d'Italia per la loro libe rta c per la loro indipendenza contro il comunc nemico. ;> Podpisan je tudi pater «L'aiutante di ccmpo Don Galante, ki je privlekel lastnoročno s skupino bersaglierov tri košare steklcnic. Priznavam, da so Bošnjaki mnogo bolje--ume-vali pohvale te vrste nego one gole papirje z lepimi besedami, koje so jim razlagali oficirji pri dnevni zapovesti. Otroci iz Rojana, Škorklje, Koloaje in Grete izstopijo na OpČiuah ob 8 in pol zvečer, oni iz Sv. Ivana na Vrdeli ob 8 in tri četrt, iz Rocola, Sv. Jakoba, Sv. Ml Magdalene v Rocolu ob 9. uri, ostali pri Sv. Andreju ob 9.15. Prihod otrok ix oeta-* lih krajev se naznani v < Edinosti« pri« hodnji četrtek. Društvena pisarna bo odprta prihodnji teden vsak dan od 5.—7. pop. StariSi, ki se še niso priglasili, naj to zagotovo store* Šota „SinsBene Matice'1 e Trstu Visovanje v šolo «G1. M» se bo vršilo dn<^ 26., 27. in 28 t. m. v nI. Torre bianca št. 39, I. nad. (levo). Pogoj za sprejem je dovršeno leto in dober posluh. V šoli «G1. M.» se poučujejo sledeči predv meti: klavir, gosli, solopetje, orgije [z* orgljar< ski tečaj: pevovodstvo, tajniški posli, Gregor< jansko petje, liturgika, latinščina), elementarni glasbena teorija, harmonijosiovje, kontrapunkt^ kompozicija in glasbena zgodovina. — Učnina za gosli in klavir za I. letnik 20 lir mesečno, za II., III., IV. in V. letnik 25 lir, za višje štiri letnike 35 lir mesečno; za solopetje I., II. in III. letnik 30 lir, višji štirje letniki 35 lir mesečno; za harmonijosiovje kot glavni predmet 20 lir, kot stranski 6 lir mesečno; za kontrapunkt in kompozicijo po 20 lir mesečno; za glasb, zgo-t dovino 6 lir, za element. glasL. teorijo 3 liro mesečno. — Vpisnina za nove gojence 5 lir# za stare 3 lire. Vpisovanje na barkovljanskcm oddelku šole «G1. Matice» se bo vršilo 29. t. m. od 16. do 19. ure v tamošnjem Nar. domu. V lanskem šolskem letu je obiske/alo šole «G1. Matice® 150 gojencev in gojenk. To štei vilo naj bi se znatno pomnožilo. — Vodstvo. DNEVNE VEST Re vrtim« stvari, ki niše v zvezi Kakor znano, je rimska vlada sklenila, da začne ostro pobijati alkoholizem v državi. Eden ukrepov vlade je tudi ta, da se število gostiln skrči, tako da bo prišla na vsakih 1000 prebivalcev po ena gostilna, mesto na vsakih 500, kakor je bilo do sedaj. Našim člankom, ki so se bavili z zapiranjem gostiln v Julijski Krajini, bi hotela fašistovska «Nova Doba» podtakniti čisto drug pomen, češ da predstavljajo boj proti naredbam vlade. Čeravno omenjena naredba vlade pomeni za našo vinorodno deželo hud udarec, prepuščamo izvojevan^ boja z vlado močnejšim činiteljem v starih pokrajinah, ki so 2e dvignili svoj glas proti naredbi vlade in prišli z raznimi drugimi predlogi. Da pa «Nova Doba» ne bo več v zmoti in ne bo mislila, da se uglednim slovenskim gostilničarjem jemljejo koncesije samo radi naredbe vlade za pobijanje alkoholizma, ji predočimo sledeča dejstva: Slovenske gostilne so se začele zapirati, ko o naredbi vlade za pobijanje alkoholizma ni bilo ne duha ne sluha. Znani so primeri, da se je ugledna slovenska gostilna zaprla, obenem pa drugi osebi izdala nova koncesija za gostilno. Zaprle so se gostilne na najvažnejših prometnih mestih, nekatere so imele naravnost značaj kolodvorskih restavracij, nekatere so bile celo po sto let stare. Na drugi strani so ostale gostilne, ki za tujski promet nimajo nikakega pomena in ki so bile odprte šele po zasedbi. O pobijanju alkoholizma je pri takih ukrepih težko govoriti, tu gre za pobijanje gostilničarjev. Že davno, ko «Nova Doba» še ni bila prišla na ta svet, smo mi dvigali svoj glas proti temu, da se tako na lahko izdajajo gostilniške koncesije. Ce bo šlo za smotreno, pametno pobijanje alkoholizma, bo vsaka vlada našla pri nas vsako podporo. Gostilne so koncem koncev tudi gospodarski pojavi, ki so podvrženi gotovim naravnim zakonom. Cim starejsa je gostilna, tem več govori zanjo domneva,-da je njen obstoj nekaka gospodarska potreba. Če gre torej za skrčenje števila gostiln, morajo v prvi vrsti izginiti gostilne novejšega datuma, treba se je ozirati na nalogo gostilne, na potrebe tujskega prometa. In pred vsem: Ne smejo se odpirati nove gostilne. Naj si da «Nova Doba* nekoliko poguma, naj to vendar uvidi in naj se enkrat povzpne vsaj do sence male kritike. Nič ne bo skodlo to njenemu toli hvalisanemu dobremu državljanstvu. Ni najboljši državljan tisti, ki vdano liže vsako roko, ki se ga dotakne, ter miga z repom! ,, Na drugem mestu prinašamo odredbo videmskega prefekta glede zapretja neke gostilne na Krasu. «Nova Doba« lahko vidi, koliko boja proti alkoholizmu je v tej odredbi. Lastnikom hi npravitelleta Mioili sto« Tukajšnji anagrafični urad opozarja lastnike, oziroma upravitelje hišnih »tavb. da zapade rok, določen z odlokom od dne 8. septembra za izročitev hišnih In družinskih popisnih pol. Zato pridejo v poštev naslednji uradi: 1) Za okraja Št. Vid in staro mesto: Šola Felice Venezian, Piazza vacchia št. 1, I. soba 1; 2) za okraje Novo mesto, Barriera nuova. Greta, Škorklja. Barkovlje in Rojan: šola v ul. Ruggero Mannas 3) za okr. Barriera vecchia, Kjadin, Lonjer, Rocol, Vrdela is Kotanja: šola v ulici Giuseppe Parini, Ugo Foscolo it 13; 4) za okraje Sv. Jakob. Sv. M. Magd. spod. in zgor., Carbola in Skedenj: šola v ulici Istria. Ravaoteljstva kr. učiteljišča v Tolminu naznanja: . - 1) Zrelostni izpiti za jesenski termin sc začnejo kakor sledi: 26. septembra ob 8. uri pismena naloga iz pedagogike; 27. septembra iz italijanščine; 28. septembra iz slovenščine; 29. septembra iz matematike. Risanje, lepopis iii ustni izpiti se bodo vršili ob zgoraj navedenih dnevih popoldne, nastopi pa 1. oktobra. 2) Ponavljalni in sprejemni izpiti se bodo začeli 2. oktob.a. 3) S šolskim letom 1923./24. bo imelo učiteljišče 7 razredov, in sicer štiri nižje in 3 višje. V prvi razred se bodo sprejemali gojenci z dopolnjenim 10. letom. Za sprejem mora vsak gojenec, vštevši tudi one, ki ie obiskujejo učiteljišče, napraviti prošnjo na kolkovani poli (carta bollata) za 1 liro in jo prinesti osebno. JK prošnji mora biti priloženo zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo, kje bivajo starši, ki mora biti tudi na kolkovani poli za 1 liro. Imenovane prošnje se sprejemajo vsak dan od 10.—11. ure začenši 25. septembra do vštetega 14. oktobra. 4) Vpisnina za vstop na učiteljišče (tassa di immatricolazione) je 30 lir. Taksa za obiskovanje šolskega pouka (tassa di frequenza) za nižje razrede 100 lir, za višje pa 150 lir. Imenovane takse se izročijo istočasno s prošnjo ravnateljstvu z izpolnjeno nakaznico z naslovom: Ufficio del Registro di Tolmino. Na nakaznici morajo biti kolki za 0.10 L, če znaša taksa več ko 100 lir, ali za 0.05 L, če je taksa nižja od 100 lir. Na nakaznici mora biti učen- ( čevo ime in priimek, šola in tečaj, ki ga bo obiskoval, z navedbo takse. Poleg tega mora pri vpisovanju vsak gojenec plačati lir 16-50 kot vpisnino za telovadne tečaje. 5) Pouk novega šolskega leta se prične 16. oktrobra. Otvoritev siG^nsliii m&MU ofroškiii vrlce? v Trstu in okolki Dne 1. oktobra se prične redni pouk na slovenskih zasebnih otroških vrtcih. Vpisovanje se bo vršilo povsod dne 24., 25. in 26. septembra od 9—12 in od 2—4 pop. Otroci morajo priti v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter prinesti s seboj: krstni list, zdravniško spričevalo o cepljenju koz in o zdravih očeh. Za sprejem v otroški vrtec mora otrok imeti dovršeno 3. leto in ne sme prekoračiti 6. Otroci, kateri še niso cepljeni, se lahko cc-pijo vsako sredo in seboto izvzemši praznike ob 11. uri na mestnem fizik^Ju v ulici Pitteri št. 2, kar starišem toplo priporočamo, ker otroci, ki niso cepljeni, ne morejo biti sprejeti v vrtec. Tudi stariši onih otrok, ki so že lansko leto obiskovali otroške vrtce, so napro-šeni, da se zglasijo v zgoraj navedenih dnevih pri dotičnih vrtcih. Oni otroci, kateri ob času vpisovanja ne bodo dopolnili 3. leta ali se iz kakršnegakoli vzroka ne bodo mogli vpisati, bodo to lahko storili v prvih treh dneh vsakega naslednjega meseca. iiariši ne zanemarjajte svojih otrok! Ne pustite, da se vam otroci cele dneve potepajo po ulicah in izprijajo! Vpišite otroke v vrtcc, kjer so ves dan pod nadzorstvom vrtnaric ter se telesno in duševno krepijo! Vrnitev otrok Iz počitnic Starišem naznanjamo, da se bodo otroci povrnili po sledečem redu: Ajdovščina, Lokavec, Šturje, Zapuže, Rihemberk, Col, Senabor, Orešje v sredo 26. t» m. Kanal, Morsko, Gor. vas, Bodrež, Krštenice, Ajba, Banjšice, Deskle, Kal, Cvetrež, Koprivišče, Lovišče, Avče ▼ torek 25. i. m. Podbrdo, Grahovo, Podmelec, Tolmin, Zatolmin, Volče, Loče, Gabrije, Poljubinj, Modrejce, Sv. Lucija, Idrija ob Bači, Slap ob Idriji, Cerkno, Celo, Planina, Novaki, Police, Ravne, Otalež, Straža ▼ četrtek j 27. t. m. Italijanski listi objavljajo sledeči dokument, ki se glasi v slovenskem prevodu tako-le: «Sodeč, da je bila gosp. Pircu, županu na Voj-ščici, nedavno uradno odvzeta gostilniška koncesija ne samo, ker je stalno podpiral v svojem obratu zbiranje elementov sovražnih našim napravam s čistim namenom proticr-žavne propagande, ampak tudi ker jc oi- "c z-nih prilikah kazal izzivalno in napadalno obnašanje napram kr. orožnikom z učinkon, o» jc brez potrebe otežkočil položaje tičoče sc javnega reda, ki so "bili že sami na sebi dovolj resni; sodeč, da ni vzdržljivo, da oseba, ki kaže tako nasproistvo proti italijanski državi in proti njenim najsvetejšim in najslavnejšim ustanovam ter je vsled tega element nevaren za javni red, Še nadaljr izvršuje posle vladnega uradnika in prve oblasti v občini; videvši či. 149 občinskega in pokrajinskega zakona, od-, reja prefekt ?a Furlanijo: Gospod Josip Pire je odstavljen ket župan na Vojščici v pričakovanju sklepov kr. vlade o predlogu za končno odstavitev, kateri predlog je danes oddan. Go* riški podprefekt ima nalog, da izvrši to od-* rcdbo.» Ta dokument nam kaže vse pomanjkljivosti in slabosti uprave v naši deželi. Predvsem odredba ne govori o nikaki preiskavi, kat"ro bi bil gospod prefekt v Vidmu ali gospod podprefekt v Gorici izvedel. Moramo soditi po besedilu odredbe, da sc je izvrSilo toliko od-i vzetje koncesije kolikor odstavitev od župan-, ske časti le na podlagi poročila orožniškega poveljnika. Čim videmski prefekt sprejme poročilo podrejenega orožniškega poveljnika kot edino merodajno brez lastne preiskave, in ne odreja zastopniku javne varnostne službe njegovega pravega mesta, da v sporih, tičočih Sv javne uprave nastopa le kot stranka ali kot priča, pripisuje skromnemu vaškemu oroini-škemu načelniku važno funkcijo, katera mu rfi po nobenem zakonu dana, namreč funkcijo abv solutnega sodnika. To je skrajno nevarno. Uprava, ki na tak način izločuje vsak vpli. višjih instanc in vsako zaupanje v njihovo moč, mora končati s tem, da ima nizek krajevni funkcijonar absolutno moč v svoji roki in mora roditi vse mogoče izrodke samovoljnosti, prilizovanja, prikritega podkupovanja itd., o Čemer kroži toliko govoric po deželi. Kaj prav za prav v bistvu pove ta odredba? Gostilna je pač javen lokal in gor.tilničar r.; žaiibog ne more izbiraii svojih gostov. Ir s «protidržavno propagando* v bedni ki\/Li vasi, ki ne leži niti ob pravi prometni iv!., ki je daleč od železnice in od sveta, ki še i • pod živimi ranami, katere ji je zadala vojn... kakor je Vojščica, pač ne bo tako hudo. Taka huda obtožba kakor ic obtožba protidržavne propagande mora biti šc bolj jasno opredeljena; ne sme zbujati v uradnih poročilih vtisa nekake stalne «formulce», ki spominja na pevca, kateri poje o letnih časih, ko drugega ne zna. Tudi spori g. Pirca z orožniki so se gibali najbrže v mejah navadne intervencije župana. Kajti če so bili nastopi g. Pirca res izzivajoči in napadalni, potem orožniki niso storili svoje dolžnosti, ker g. Pirca niso izročili sodniji. Da tega niso storili, sklepamo iz odredbe same, katera gotovo ne bi zamolčala tako važne okolnosti. Nočemo soditi o slučaju g. Pirca iz Vojščice, ker imamo premalo dejanske podlage za to; imamo samo toliko podlage, kolikor jo bo imela vlada v Rimu, namreč odredbo videm skega prefekta. Ali se bo vlada v Rimu upala soditi na tej podlagi? Ali se bo vendar enkrat upošteval naš klic, da sc v stvareh javne uprave izvede javna preiskava in sc izid preiskave tudi objavi? Ali pa se hočejo v naši deželi res uvesti male satrapije, katerim bodo načelovali mali, skromni uradniki in kalerrru bodo služili gospodje pri prefekturah m pri vladi le kot izvršilni organi? Nam ni za osebo g. Pirca, katerega niti ne poznamo. Ce je zaslužil kazen, je pravilno da jo trpi. Toda mar nam je za ljudstvo na Vojščici, ki ga poznamo, ker je to slovenska ljudstvo. VašČani na Vojščici imajo vendar pravico vedeti, zakaj so zgubili žnpana, katerega so si izvolili, in pravilno je, da se tem vaščanom, volilcem reče: Zgubili ste župana, ker se je dognalo po nepristranski preiskavi, da se jc to in to zgodilo, nikakor pa: Zgubili ste župana, ker je ta in ta uradnik nekaj pisal, česar ni treba da veste, kar pa je res, ker saro videmski prefekt veruje, da je bilo tako.» Vpisovanje v Šolo srbsko-pravosiavne občine se bo vršilo ves prihodnji teden od torka, dne 25. t. m. naprej vsak dan od 10. do 12. ure. Obenem se bo tudi vršilo vpisovanje v otroški vrtec omenjene občine. Vodstvo vrtca opo-< zarja, da ostanejo otroci v vrtcu lahko tod* popoldne in da opoldne dobe v vrtcu re* lekcijo. ŠIRITE „EDINOST" Izumiranje noraunlfi ljudstev Z razširjanjem kulture, zlasti evropske, se neprestano krči prvotna narava. Nc le mali-čenje pokrajin z vodnimi zapornicami, električnimi in industrijskimi napravami, temveč kov; žive le še na najsevernejših otokih, pred-1 svem na Jesu in Sahalinu ter čakajo na svoj j konec. Prav tako se zmanjšuje število večine i sibirskih naravnih ljudstev, ki že prej niso bila ' kaj mnogobrojna. Jenisejcev je bilo leta 1897.! še 994, leta 1909. le še kakih 700; Jukagirov in tudi posredno in neposredno iztrebljanje rastlin f"vafcc®v so l^ana^OO glav, in živali k? n/mm-rin ^rilntfnHifi nnvim leta 1897. pa Jih ,e bilo le še 506. Tudi Ostjakt it! živali, ki se ne morejo prilagoditi novim razmeram, so posledica naraščajoče kulture. — Da, ljudska plemena, ki so se prej cvetoče razvijala, so jela hirati, ko so prišla v stike s kulturnimi narodi, in nekatera so v presenetljivo kratkem času popolnoma izumrla. Vsekakor je bila pri tem sokriva sirova, z brezobzirno razširjevalno in osvojevalno silo združena zasledovalna besnota, da, celo sila po nečloveškem iztrebljevanju. Najbolj znane so pač žalostne posledice evropske kolonizacije za ameriške Indijance, zlasti za prebivalce Antilov. Izmozgavano po sistemu repartimentov ter ogrožavano z ognjem in mečem, je zamiralo to ljudstvo; sredi 16. stoletja, pe ide se t let po odkritju Amerike, ni bilo na Velikih Antilili več domačega prebivalstva- Indijanci Malih Antilov so se ohranili do 17. stoletja. V Srednji in Južni Ameriki so se morali Indijanci ob obalah in v pokrajinah m zdravejšim podnebjem povsod umakniti vsiljivim Evropejcem in kasneje Črncem. V nedostopnih, mrzličavih brazilskih pragozdih se je vendar do danes ohranilo nekaj čisto pristnih indijanskih rodov. Po vseh drugih straneh pa sc ostanki prvotnega prebivalstva hitreje ali počasneje izgubljajo v novem mešanju ljudi. V 19. stoletju so ovčarji in izsledovalci zlata napovedali prebivalcem plemena Ona. v Ognjeni deželi brezobzirno uničevalno vojno, napravili so nanje pravcati pogon in jih popolnoma iztrebili. V Severni Ameriki so zastopniki evropske kulture in nravstvenosti vodili srdito uničevalno borbo proti domačinom, ki so bili nekdaj tako mnogobrojni. Borba se je končala z iztrebljenjem Indijancev v večini krajev Severne Amerike. Ko je končno prevladalo boljše mišljenje, sc je moglo oteti le Še nekaj tisoč ljudi v tako zvanih * rezervatih Telesno in moralno oslabljeni se bližajo tudi ti gotovemu poginu. Tudi v Afriki poznamo plemena, ki izumirajo. Bušrnane, one pritlikave, svetlo polte pfaprebivalce Afrike so pregnali žc njihovi Krepki črni sosedje na rob brezmejne puščave Kalahari, še preden so jih obkolili belokožci. Moraii so se borno preživljati z lovom ter zbiranjem korenin in divjih melon.* Prišli pa so belokožci, predvsem Buri. s svojim strelnim orožjem in izpremeniii nekdanji divji raj v bedno pustinjo ter tako oropali domačina lovca življenskih sredstev. A ne samo to! Priljub- izumirajo, d očim tega ne moremo reči o Cuk-čih, Jakutih in Tunguzih. Nasprotno pa ginejo prebivalci otokov Alcuti, ki vežejo Sibirijo s Severno Ameriko, in Itehnanci na Kamčatki. Povsod na zemlji opazujemo, kako se kulturno nižje stoječa ljudstva umikajo narodom z višjo kulturo. Le poredkoma pokažejo zmožnost prilagoditi se tuji, višji kulturi, najmanj seveda takrat, ako je razlika zelo velika in sc je višja Kultura nenadoma približala naravnemu ljudstvu. Le dve plemeni kažeta, vsekakor zaradi razmeroma visoke kulture, večjo od' pornost: Mongoli in črnci. Seveda se njih kultura bolj in bolj udaja evropskemu vplivu in se bo z evropsko kmalu izenačila. Tudi se da na različnih točkah zemlje ugotoviti vedno bolj naraščajoče mešanje treh poglavitih plemen: črnega, rumenega in beiega, kar dokazujejo tako zvana mešana plemena, Hamiti v j Severni Afriki, Turanijci v Iztočni Evropi in dfbo Uko^iM^n™^ Mik* « ^ milijonov let, živela na vsem svetu enotna me- j 2,Ja.....00 šana rasa. Morda! Kdo more videti v bodoč- Iljnjffi iz modr. cheviota moril, nost? (Kosmom). Pilili oblike sred. velik, od iz volnen, trikota v vseh mod. barvah od Društvene vesti DRUŠTVO «PRAVNIK» naznanja svojim članom, da se NE vrši danes občni zbor, kakor je bilo nameravano, ker so se pojavile nepredvidene zapreke. Dan občnega zbora se naznani pravočasno* ODBOROVA SEJA POUTIČN. DRUŠTVA jaška Matica^. Danes ob 10.30 se vrši I. redni občni zbor v prostorih uredništva «Edinosti» s sledečim dnevnim redom: 1) nagovor predsednika, 2) poročilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4} obračun, 5) poročilo nad-zorništva, 7) samostojni predlogi, 8) volitve, 9) slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi Odbor. . Za Vaše otroke dobite pri najboljše kakovosti po Huliti. ... ftPitt kratke. Kipite doge. Za Mdica: M Hramba obleke iz modrega 1 in* IHDfllilc cheviota . .od L 4U~naprej M Jopice n ^ ^ Čitalnica pri Sv. Jakoba otvori dne 30. t. m. fjena zabava Burov je bila' da" so v^mesečnih svcj° gledališko sezono. — Kot prvo predstavo poda ob 17.30 istega dne v dvorani DKD No-vačanovo dramo «Veleja». Šentjakobska Čitalnica vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže današnjega izleta Ilirije v Repentabor. Odhod točno ob 13. uri izpred gostilne DKD. Pevsko društvo «HIrija». Danes društveni izlet. Zbirališče ob 13. pri cerkvi. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. — Odbor. nočeh, ko so BuŠmani proizvajali svoje eksta-tične plese, te ljudi obkoljevali in jih streljali kot zajce, vse pomešano moške, ženske in otroke. Je le še vprašanje nekaj let, kdaj izumre to velezanimivo pleme. Neki raziskovalec je leta 1905. videl v Južni Afriki 41 Buš-manov in jih vprašal, koliko imajo otrok. Bili so brez njih! Tudi Hotentoti, ki so v mnogem slični Buš-manom, kakor tudi severnoafriškim Hamitom, izumirajo, s tem da sc njihovi preostali mešajo z belokožci in črnci ter tako kot pleme izginevajo. Prav tako so pred našimi očmi izginili Tas-manci. Fočeikom 19. stoletja so cenili število Tasmancev na 5000. Leta 1876. je umrla zadnja pripadnica tega ljudstva. Tudi v Avstraliji so angleški naseljenci domačine preganjali D , - tn uničevali, kjerkoli so prišli z njimi skupaj; rod olico Arcata se nahaja namreč ve- nnt> kpkor kk odvodni kanal, ki i: is tržaškega življenja Drzno tatinsko podjetje. V noči od 21. na 22. t. m. so neznani zlikovci vdrli v trgovino z manufakturnim blagom ki se nahaja v ulici Arcata št. 7. To pot pa niso rabili ponarejenih ključev^ prišli so v trgovino na nenavaden prirejali so za njimi pravcate pogone kakor za Bušmani in Onijci. Dasi jih sedaj več ne streljajo, vendar ginejo njih ostanki pod vplivom kulture. Alkohol, kužne bolezni vseh vrst, opij in drugi «darovi kulture» store svoje, da iz-podkopijejo telesno in moralno zdravje in odpornost naravnih ljudstev. Tudi nezdrava ev- ima vhod na koncu ulice Rossctti; napeljan je pod raznimi ulicami skozi mesto do morja. Po tem kanalu so zlikovci prišli pod ulico Arcata, pod trgovino. Z orodjem, ki so ga prinesli s seboj, so izkopali par metrov dolg rov, skozi katerega so se splazili pod tlak trgovine, dvignili iz nje- Mi volnene, pletene od in jope, volnene pletene .... od iz klobučevine, moderne barve . od H »9 45-12- lf° 35-* 28- naprej nas vse potrebno v veliki izberi iti Jako zmernih cenah ^ L F od od od H M (».ft škotsko, novost MM^V fllpasas dvojna visokost po za predpasnike, črn in moder 120 cm • . po Mt 140 cm . . po moder, močne vrste 140 cm. . . po za deške obleke, risbe fantazija, 140 cm po *t 2*50 r° 12- 25-28- 22-22- naprej Za detke: obleke iz modr. cheviota od . . MsfDarske Obleke sive, športne od Ltt- ■ J- • „ 33 - -„ 54'- • * n 82 — naprej bele in ruj. z ovrat- I «•_ J. JI-_ nikom Robespierre L IJ Bil Vi loden odj .... Sablje športne od ... fiibsjn lz modrega cheviota lllfilJC mornarska oblika od kolesarske, ovr. Robespierre, čoln., pletene . L P° napržj ko navadni in kopirni . . • • . po z 2 svinčnikoma, 1 ročnikom, 1 Čitalo m 1 gumico . . po v veliki izberi. ■50 U« ducat 2'oO od za knjige za ročna dela iz usnja in pleteni od H porapadour s franža-mi v vseh barvah po „ ur 50 naprej tire corso g. e. hi -16 Tel. 10-08 coni o. L m -1 Tel. 24-24 rezal s stekleno črepinjo po obeh zapestjih. Kmalu potem je neki čuvaj zapazil njegov čin. Poklical je telefonično na pomoč zdravnika rešilne postaje ki je Poropatu obvezal nenevarne rane. Ker je pa mož začel kazati znake duševne abnormalnosti, ga je dal prepeljati v opazovalnico. STANOVANJE, meblirano, oddam. Soba in kuhinja se prodata radi odhoda. Gretta di sepra 386- 1331 SOBA se odda enemu ali dvema gccpodoma, Rojan, Vicolo delle rose 13, I. 132đ IZREDNA PRILIKA. Najfinejši jesenski plašči 1MEBURANA, zračna soba se odda odličnemu in obleke vsake vrste od L 140 naprej samo pri šivilji Antoniji Mcrmolja-Rieger, Trst Via Commerciale 3. 1335 Pepca Terpin Slavko Černe poročena Kasovlje 23. septembra 1923. SOBO, lepo, s hrano, oddam pošteni osebi, v Gorici, via Ascoli 15, III., dvorišče. 1313 OSEL, mlad, lepe in dobre pasme se po ugodni ceni proda. Scorcola, S Pietro 181. 1320 ropska noša ki nikdar ne odgovarja telesnim Precej veliko kamenito ploščo in tako pri-in klimatičnim potrebam domačinov, in ki so : v skladišče. Ko so bili zlikovci gotovi s tem jo vsilili tem ljudem krščanski misijonarji, je napornim delom, so si seveda poiskali plačila, deloma kriva, da hirajo ti narodi; zakaj opa-j Fob.?ah «\v trgovini veliko množino oblek in zovali so, da taka obleka pri naivnih ljudeh V -pm vrednosti okoli 10.000 lir ter nravnosti ne pospešuje, temveč jo mnogokrat celo izpodjeda. Prav isli vzroki so za izumiranje nadvse za- odšli po poti, po kateri so prišli. Očividno pa so se preveč naložili, kajti medpotoma so v nekem kotu kanala pustili približno polovico ^ I r> n * rt o a IT * /i« A M M AMM I ! _ - - - A i! ^ — - - _ • _ nimivih in deloma simpatičnih narodov po oto- očividno so nameravali priti pozneje kih in ob obali Južnega morja. Maorci, Novo- ! P° _ zeiandci, Havajci in Samoanci se bližajo neiz-' 0 Včeraj zjutraj je lastnica trgovine, Marija ogibnemu poginu. i ^chiavoni odkrila tatvino. Sprva se je seveda V Južni Aziji poznamo ljudstva, ki so iili : kako so mogli priti tatovi v trgovino, priseljeni Evropejci zrinili daleč gori v nedo- ; ker so hile ključavnice nedotaknjene. Ko pa e sedaj borno bore 11® zaPaz"a luknjo v tlaku, ji je bilo to jasno. siopne gorske kraje, kjer se za svoj obstanek. To so ljudstva z višjo kultu ro. Med njimi so Indijci, Malajci, Kitajci itd. Ta ljudstva so se deloma spojila z drugimi plemeni in sedaj na ta način izginjajo. Taki preostanki nekoč pač zelo razširjenih ljudstev so med drugimi pripadniki plemena «-Veda» na Cey!onu, od katerih jih je živelo leta 1850. šc 8000, leta 1891. le še 1229, v Prednji Indiji «Toda» in nekaj drugih plemen, ki jih poznamo po skupnem hnctiu «Munda-Kolh», dalje v Kadiji Indiji in po južnoazijskem otočju pritlikavi Negriti z Andamcnezi, pripadniki pleme na Semang-Sakai» * Acta> ali prip Naznanila je tatvino na kvesturi. Na lice mesta so prišli policijski agenti. Ti so šli škozi luknjo v kanal ter ga preiskali. Pri tem so našli del plena, ki so ga tatovi .spravili v kanalu. O z«.ikovcih pa ni bilo ne duha ne sluha. Schiavonijevo je ta nenavadni tatinski obisk stal približno 10.000 lir; tolika je namreč vrednost ukradenega blaga. Poskusen samomor aretiranca. 33-Ietni Her-minij Poropat, stanujoč v ulici Crosada št. 12 se nahaja pod posebnim policijskim nadzorstvom; radi tega mu je^ prepovedano krožiti Borzna porodi«. Trst, dne 22. septembra 1923. Vafota na tržaškem trga. ogrske krone« » # • • • • • • • • o-ll ona avstrijske krone • . . • • • • • 0.0315 0.0325 češkoslovaške krene » • • • • • • 66.75 67-25 dinarji • ...... « • • • • • 34.30.— 24.50 icji • • • • • • 10.— 10.50 marke • • • • • 015 025 dolarji ••••••• • • • • • • 22.20 22.35 francoski franki » • • • • • • • • 192*50 133 — švicarski franki • • • • • m • • • 8^3*— 397.— angleški funti papirnati • • • • • • • 101.10 101-40 SODI, VINSKI od 100 do 700 litrov in plovnik od 10 hI. se prodajo. Ivan Milič, Slivno 2. 1321 23-LETNA prodajalka, vešča vseh trgovskih del, išče mesta pri dobri družini. Ponudbe pod «Poštenost» na upravništvo. 1322 gospodu, blizu južne postaje. Via Udine 3Ž, III., vrata 18. 1329 KRONE, srebro, zlato in platin Plačam več kot drugi. Zlatarna bert. Trst, via Mazzini 46. Kupujem. Po v h Al-58 KRONE, goldinarje, zlat denar, platin, zlato, plačujem dražje kot drugi. Zlatarna, via Ponte della Fabbra 1. 1303 TERAN, domaČ, pristen se dobi od 100 litrov naprej, pri Andreju Lah, Dutovlje št. 89. - 1315 25-LETNA gospodična, trgovsko naobražena išče mesta, vajena voditi skromno gospodinjstvo. Gre tudi k osirotelim otrokom. Ponudbe pod «ZmQžna» na upravništvo. 1323 z Malaskcga polotoka,1 ponoči po ulicah. Očividno se mož ni zmenil s Sundskega otočja. Tudi pripadnike plemena j na kvesturo, kjer so ga zaprli v neko celico. Aino >, prvotne prebivalce japonskega otočja, j To je moža tako ujezilo, da je razbil šipo pri so pregnali Japonci, sedanji gospodarji t to- I oknu ter se nato s samomorilnim namenom po- Maii eglasi le računajo po 20 itoL beseda. — Naimaajša pristojbina L 2.—. Debele Črk« 40 stot. beseda. — NaimaniSa pristojbina L 4.—* Kdor išče službo« plača polovično cena MOTORNO KOLO HP, ako mogoče D. K. W. aH kako drugo, v dobrem stanju, se išče. Ponudbe s ceno: Ruggero Manna 22, III., vrata 9. 1324 ČEVLJARJU, starejšemu, poštenemu, energi-čn emu našincu, zmožnemu nadzorstva hiše, oddam sobico. Naslov pri upravništvu. 1325 KUHARICA išče mesto pri boljši družini. Primožič, Via Nicolo 12, VI. 1316 RAZPRODAJALEC za zalogo vina v kakem okraju novega mesta v Trstu se išče. Prednost imajo oni, ki razpolagajo z lastnim prostorom in jamstvom. Ponudbe na Kmetijsko društvo v Vipavi. H18 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonlo 5 (prej Via Bacchi) TeI«foq 27-81, uvoz —ta* voz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic l). 1313 obraza in života, via Geppa 10. Maeame Hanutn Haline, 1201 BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) EGIPTOVSKI profesor grafologije pove na podlagi svojih študij vsakemu njegovo preteklost, sedanjost in bodočnost. Trst, Via Geppa 10 1292 PODLISTEK ANNIE VIVANTI: KIRKA Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B. Nekega večera, ko je klečal pred menoj in stiskal na vročem Čelu moje hladne roke, sem sc- sklonila nad njim in vprašala s smehom: «Povej, zakaj ti tako ugajam? Reci, povej tti resnico.» Odgovoril je resno, z nizkim glasom, naštevajoč vzroke na mojih prstih, držeč jih med svojimi. ^Ljubim te ker si nezvesta in nevarna. Ker se te bojim. Ker je Boževskij umrl radi tebe. Ker je Kamarovskij blazen zate. Ker govorijo vsi slabo o tebi. Ker imaš bel in droben obraz, grozna usta in ker so tvoje oči podolgovate in krute. Ljubim te, ker si drugačna od drugih, slabejša od vseh, inteligentnejša od vseh, strastnejža od vseh.» Za hip je molčal. «In tudi, ker si hotela, da te ljubim.» *Da, hotela sem, da me ljubiš.* Gladila sem mu lase. «Pa, ljubljenec moj, če vse to ne bi bilo resnično; če ne bi bila jaz različna od drugih, nič slabejša — ne nezvesta, ne grozna, ne kruta; če bi te ljubila priprosto, brez strahu, da te izgubim, ne da bi ti ori tem trpel... Ko bi bila le uboga žena, dobra in vdana, bi me li še ljubil?* «Ne vem,» je odgovoril. «A ti nisi dobra; ti si zlobna, si izprijena, si fatalna. In ljubim te tako, kakršna si.» Vzdihnila sem in on mi je poljuboval roko. Želela bi, da bi me ljubil, ker bi bila dobra. Vedno sem imela veliko željo biti dobra... Kako jk pač težko za fatalno žensko, zAobno in izprijeno! Težka je njena pot! A meni gotovo ni bila namenjeno tako življenje. «Čul sem o novi grozovitosti na tvoj račun,» je rekel Naumov čez nekaj časa. sem vprašala. Sklonil se je tik mene: «Aubrey!...» je rekel in me divje stisnil za roko. — «Povej resnico 1 Povej: je res?» «Ne še,» sem rekla, a nisem niti slutila, kdo naj bi bil Aubrey. ' Stresel se je. Videč ga tako divjega in potrtega, sem se čutila zelo mirno in gotovo; nisem se spomnila, zakaj sem želela, da se zaljubi v me. Mislila sem na frivolne in estetične stvari. Prišlo mi je na um, da bi sestavila poezijo z naslovom: «Oboževana». Pesem bi se imela takole začeti: Sem oboževana. Sedim ravna na prestolu krvi in solaca. Ziatolasi ljubljenec na moji desnici še en častilec na moji levici. Sem oboževanaf... Nisem bila gotova glede zadnjega stiha; zdelo se mi je, da je odveč... Videla sem se tudi kot središče slike, naslovljene: «2ena». Neka žena — jaz — v težki svili sedi na visoki klopi, z razdeljenimi lasmi na sredi čela, mirnih oči — in drži eno nogo na prsih brezdušnega, nagega mladeniča, raztegnjenega na tleh pred njo. 2ena! Uniče-valkaf Nosilka smrti!... Ta iantastična slika se mi je zdela umetniška in dekorativna. Želela bi, da bi me tudi Nikolaj Naumov zamišljal tako. Pozabljala sem, da sem ga hotela le izrabiti kot upogljivo in divjo Žrtev, da sem hotela napraviti iz njega le ubogljivega ubijalca. Če ravno me je videl dnevno, vendar mi je pisal danzadnem. Eliza mi je dona Sala pisma vsa plašna. Prinašala mi jih je, ko je bi£i gotova, da sta bila Prilukov in Kamarovskij oddaljena. Neko jutro, ko sem sedela ob oknu in čitala itiri strani gosto pisanega pisma nervoznih črk, je odprl Kamarovskij vrata moje sobe, ne da bi potrkal. «Lahko vstopim?» je vprašal in že je zaprl vrata za seboj. Zaman bi skušala skriti list; naslonil se je ljubeznivo na hrbet stolice in vprašal: «Kaj fitaš?9 Nisem se ganila. V pismu je stalo: wn ■ ' nL..i^h «Kako ste bila lepa včeraj, Marija! Zdelo se je, ko da bi vse pomladi raztegnile nad vami vso svojo rožnato vedrino. Obožujem vas, obožujem vas! Odrekel bi se za vedno poljubom vseh žensk, da bi zamogel grizti ona čustvena in iznajdljiva usta, usta, ki se smehljajo tako lepo, ki govorijo tako dobro. —» Kamarovskij mi je iztrgal pismo iz rok. «Kdo je?» je Arpraial in skušal obvladati svojo jezo. Nisepa odgovorila. Bral je dalje: «Ah, če ne bi bil Pavel to, kar je, kako bi bil divji napram njemu. Vsakokrat, ko mislim na tega človeka, mi zagori lice. Sovražim ga ob enem spoštujem, črtim in ga pomilujem.. —»♦ XXXIX. Kamarovskij je stisnil pismo v pesti in je vrgel na tla. «Naumov!...» je vzkliknil; njegov glas je bil jokajoč. «Naumov,» moj najboljši prijatelj!...* Hodil je z dolgimi koraki po sobi potem se je ustavil pred menoj: «Ti ga ljubiš?» Stresla sem z glavo. «Toda ti si mi dala pogum —» Vzdihnila sem. «Misli kakorkoli hočeš,» sem odvrnila prekanjeno in nejasno, kot vse ženske ki stoje pred nevarnostjo razkritja. «Misli, karkoli hočeš. Reci, karkoli hočeš. Napravi, kar hočeš.* Moj mirni in ošabni izraz ga je bolj prepričal o stvari, ko vsak ugovor. | «Mura, odpusti mi! Je moja krivda. Ne bi mu smel dovoliti /vstop v mojo hišo. Vrag ga je prinesel Moral bi se zavedati — bil jc vedno pod nogami, kakor hišni maček!...* Kamarovskij je hodil po sobi gori i*T~doli. »Odpotovala bova. Odpotovala bova tako^ šla bova v Benetke! Benetke! To bo zadnja postaja našega pričakovanja. Potem —» Vzel je moj obraz med roki in ga privzdignil — «potem bom jaa branil - svojo ženo. Gorje onemu, ki bi se ji upal, približati! — Gorje!?> Nagla beseda mu jc ušla iz ust kot puškin strel. ...Pripravljali smo se na odhod. Naumov je obupaval po otročje in hrupno. Prosila sem ga, naj se vda, naj upa, 'naj počaka. Prisegla »cm, da se bom vrnila in da se bova zopet videla. Odpotovala sva v Benetke. Hodila sva na Lido. Vsi so me poznali, vsi moški so občudovali mojo »brezbrižno milino» mojo slovansko otožnost»; vse ženske so obrekovale moje dolge, valujoče se obleke, moje široke klobuke, okrašene s perjem, ki so mi senčili lica, in vztrajnost mojega zaljubljenega patricija. Ali jaz sem prosila vse dni In vse noči: «Moj Bog! daj mi moč postati ubijalka. O Bog, ki si vodil roko Judite, daj moji duši silo in srt ditost.* Ah, kako sem zabredla, kako sem bila neumna, nesrečna!... In moški so me občudovali in ženske so me zavidale. Gospodarstvo. Gospodarstveni položaj Nemčije 1 Gospodarstveno nazadovanje Nemčije, ki se nadaljuje in bi znalo dovesti do novih prevratov, ima več glavnih vzrokov. Med vojno je nastopilo veliko pomanjkanje sirovin, ker je bila Nemčija odrezana od vseh drugih držav. iTo pomankanje je doseglo svoj vrhunec v jeseni 1. 1918. Ko so se po sklenitvi miru nemške meje zopet odprle, se je uvozila v Nemčijo velika količina blaga, toda pri teci je šlo za blago, ki je bilo dovršeno že v inozemstvu. Vsled lega je sicer zadostovalo za zadovoljitev najnujnujnejSih potreb ljudstva, medtem ko ni mogel ta uvoz dovesti do obnovitve trajnih trgovinskih zvez z inozemstvom. Poleg tega je število trgovcev silno narastlo, ker so se°trgovini posvetili razni drugi poklici (obrtniki, uradniki, častniki), ki so s svojo neizkušenostjo le še bolj omajali tla nemškemu gospoda«, stvenemu življenju. Verižništvo je cvetelo, ne da bi bila oblastva kaj ukrenila, in na mejah se je mnogo tihotapilo. V trgovini so se sicer dosegle visoke kupčijske številke, toda ta razmah je bil le navidezen, kajti čim so se zaloge izpraznile, je bilo treba uvažati surovine iz inozemstva, medtem ko je Nemčija vsled izgube ozemlja, vsled plačevanja vojne odškodnine, vsled dajatev železniškega materiala in živine, ladij, lesu, kenj itd. obubožala in je marka naglo in stalno padala. Vrednostno merilo je postal denar gospodarski najmočnejše države, t. j. dolar, Nizozemci, Belgijci in Francozi, katerih valuta je bila ne-razmerno višja, so kupovali v zapfcdni Nemčiji zelo po ceni, Švedi, Norvežani in Danci so prišli v severno Nemčijo, Švicarji in Italijani v njen južni del, katerim so Nemci prodajali najraznovrsicejše blago. Najživahnejše so bile kupčije na zapadu ob francoski meji. Skozi to zaoadno luknjo» je šlo nemška blago po vsem svetit. Dalje je prišlo na Nemško tudi veliko , Angležev in Amcrikancev, ki so prepotovali vso Nemčijo in se zadržavali dolgo v njej, kjer ■so živeli spričo nizke nemške valute mnogo ceneje ne^o doma. Ko so bi!e sirovine iz predvojnega časa porabljene, je postajalo njih nakupovanje vedno težavnejše. Bombaž se mora n. pr. plačati v dolarjih ali angleških funtih, ket prihaja ali iz Amerike ali iz angleških kolonij. Vsled nestalnosti marke mora računati nemški kupec z nadaljnim padanjem valute. Posledica temu je ta, da se blago znatno podraži. Zraven tega gre sedaj to blago skozi več rok, kar draginjo še povečuje. Tako nastaja na eni strani pomankanje sirovin, a na drugi obenem njih velika draginja, kar ima najslabše posledice za celokupne življenske razmere. Takoimeno-vani srednji stan, h kateremu je pripadala pred vojno polovica nemškega naroda, je tako sedaj popolnoma upraščen. Velik del živi že sedaj popolnoma upropaščen. Velik del Živi že imetja, pohištva itd. in od trgovanja z najrazličnejšimi predmeti. En primer zadostuje, da si predočimo ves položaj. Kdor je imel pred vojno hipoteko v vrednosti 10.000 zlatih mark, dobi sedaj zanjo 10.000 papirnatih mark in ni nobenega zakona, ki bi upošteval to ogromno razliko, ' Navidezni procvit nemške trgovine je trajal kaka tri leta. Trgovalo se je z raznimi Sredmeti, večinoma z luksusnim blagom, ki je ilo namenjeno novopečenim bogatinom. Ako bi bil to pravi procvit, bi pač morala trgovina vsaj hraniti tiste, ki so se z njo pečali, marka V* ne bila tako strašno padla itd. Zraven tega ;e ni poskrbelo za trgovinske stike z drugimi državami. Samo rapallska pogodba z Rusijo predstavlja velikopotezno trgovinsko pogodbo, ki pa nima popolnega učinka. Kljub temu je nemška trgovina v vzhodom v zadnjem času znatno narastla. S tem je nemška trgovina pridobila vsaj deloma, kar je izgubila napram drugim državam na zapadu in iugu. To je zelo mnogo, ako pomislimo, da sta bila nemški uvoz in izvoz preko Trsta pred vojno na prvem mestu, zavzemata sedaj H milijona stotov in stojita še le na šestem mestu. Med velikimi nemškimi pristanišči si je pri-iobil le Hamburg zopet precejšnjo veljavo, k čemer so mnogo pripomogle ameriške in angleške paroplovne proge. Zboljšal se je v zadnjem času položaj nemške plovbe v Baltiškem morju. _ Ko trgovina ni več obetala onega dobička kakor v začetku, se* ji mnogi obrnili hrbet ter se posvečali bankirstvu in denarstvu. Vsled padanja vrednosti marke se je čutilo vedno večje pomankanje denarja in so se tiskali neprenehoma novi bankovci brez ozira na kri-Lje. V zadnjem času se je natisnilo po več niljard na dan, toda le 2% teh ogromnih svot sta še krita. Vsled pomnožitve bankovcev je aaraščalo tudi število bank. Obenem _se je oovečal v ogromni meri promet z inozemskimi valutami. Kdor je prej nalagal svoj denar v hipoteke, kupuje sedaj tuje valute, ki nudijo velik dobiček in se lahko vsak dan zopet prodajo. Zraven tega se zelo mnogo trguje z delnicami, pri čemer pa se zasleduje le dobitek v denarju. Vlada je izdala posebno postavo o devizah in imenovala posebnega komisarja z izrednimi- pooblastili, da bi prišla v okom tem razmeram, toda zdi se, da je vse io že prepozno. Marka velja sicer še kot plačilno sredstvo, toda računa se v dolarjih, Angleških funtih in frankih ali pa v zlatih markah. V izključno poljedelskih krajih, kakor n. pr, na Oldenburškera, so vpeljali tako-imenovano rženo vrednost, kar se pravi, da velja pri kupčijah kot plačilna enota en kvin-ial rži. To vrednost se je hotelo raztegniti na vso državo, t^da po-industrijskih krajih ni šlo. ?o mestih se računa n. pr. nagrada za eno uro pouka v glasbi afi v kakem drugem predmetu na podlagi vrednosti enega funta surovega masla, 15 jajc, 30 Žemljic ali kakega drugega fcivila. Vidi se torej, da je marka kot vrednost prišla že davno iz rabe. Vsled tega se je mislilo na uvedbo novega ^enarja, s Čimer bi se vsaj odpravila povoden« bankovcev, toda do sedaj niso prišla tozadevna posvetovanja do nikakega zaključka. Da bi se našel izhod iz denarne stiske, so nekatera mesta začela tiskati svoj posebni de nar. Isto delajo tudi železnice in druge uprave. To pa zmešnjavo le veča, kajti Miinchenu n. pr. ne bo nihče sprejel denarne nakaznice mesta Frankfurt ali uprave državnih železnic iz Kassela itd. Podjetja in obrati so začela dajati delavcem plače v čekih, ki pa jih trgovci tudi zelo neradi sprejemajo, kmetje pa seveda nikakor. Ti poslednji prodajajo živila le proti plačilu v inozemskih valutah. Ako pride na Nemško inozemec, ne bo v«ega te«a videl in tudi ne bo pomislil da imajo avtomobile, motorna kolesa, dragocene obleke in nakite le verižniki, ki so izrabili bedo drugih za hitro obogatenje ali ki so sami inozemci. V Munchen pride sedaj na leto dva do štiri milijone t'iicev. Medtem oa nanreduie muiuuuuuium S 1 lunam m Se rabi v majhni množini. Njegov pristni izdelek daje briljantno svetlost. Ekonomično čistilo. unP!jH»Hmiiiiniusminni|ny razdevanje srednjega stanu, delavci morajo stalno stavkati, ako se hočejo uspešno boriti proti draginji, medtem ko prirejajo drugi v svojem obupu plenilne pohode na deželo. Vsled zasedbe Porurja preti Nemčiji za letošnjo -zimo hudo pomankanje premoga. Že sedaj mora Nemčija uvažati premog iz Angbje in ga drago plačevati. Tudi pomankanje živu bo prihodnjo zimo večje kot prej, kajti vsled plačevanja v boljši valuti gre mnogo živeža v inozemstvo, medtem ko postaja dobava nemškim mestom čedalje slabša, kajti kmetje so postali že tako bogati, da prav lahko pogrešajo tistih par sto milijonov papirnatih mark, ki bi jih prejeli v mestu za svoja živila. Brezposelnost tudi narašča, kajti podjetja se vsled pomankanja sirovin zapirajo v velikem številu. Strah pred novo revolucijo v Nemčiji vsled tega ni brez podlage in tudi mednarodno posojilo bi jo sedaj le težko odvrnilo, razen Če bi se posrečila nagla ustalitev marke kakor se je posrečila v Avstriji glede krone. Vsa znamenja kažejo, da je Nemčiji usojeno, da pojde v gospodarstvenem in političnem pogledu po isti poti kakor Rusija, To in ono Odvetnik plača s podplati. Dne 15. t. m. se je vršila v Berlinu neka obravnava radi raz-žaljenja časti. Tožnik je bil čevljar, toženka pa neka igralka. Toženka je bila na podlagi obravnave obsojena, da svoje besede prekliče in da plača pravdne stroške. Ko je nato sodnik pozval čevljarjevega odvetnika, naj naznani svoj zaslužek, je ta med splošno veselostjo izjavil, da sta se s klijentom sporazumela ,da mu bo v odškodnino za zastopanje pred sodiščem potempljal dva para čevljev, da ostaje pri tej svoji zahtevi in da noče denarja. Igralka je sprejela nase stroške za dva para podplatov. ___ ZOBOTEHNIČNI AMBULATORIJ 846 Vesti x €oriik«@a RIHEMBERK. Zrn danes, 23. t. m. napovedano prireditev je oblastvo prepovedalo in se torej ne bo vršila. Bovec. V Bovcu ponovi danes, v nedeljo dne 23. t. m, pevsko društvo «Rombon» na splošno željo občinstva Ganglovo žaloigro «Sin». Odbor. Pevsko in glasbeno društvo ▼ Gorici naznanja, da otvori svojo glasbeno šolo v ponde-ljek dne 1. oktobra 1923, s katerim dnem prične reden pouk za šolsko leto 1923 - 1924. Poučevali se bodo naslednji predmeti: klavir, gosli in splošna glasbena teorija. Učnina znaša na mesec 25 Ur za dvakratni pouk na teden, za obsežnejši pouk po dogovoru, enkratna vpisnina 5 lir. Ako se prijavi dovoljno število udeležencev, se ustanovi tudi poseben šolski pevski zbor, namenjen pevskemu naraščaju za pouk v teoriji in zborovem petju. Učnina znaša L 3 na mesec. Vpisovanje učencev bo od 24. septembra t. 1. dalje vsak dan do otvoritve šole od 10.—12. predpoldne v društvenih prostorih v Gorici, Via Petrarca št. t (Trg. dom). _ Pevci in pevke Pevskega in glasbenega društva v Gorici se opozariajo, da so pričele zopet redne pevske vaje ob navadnih urah in dneh: za ženske ob pondeljkih in četrtkih od 6.—7., za moške pa ob torkih in petkih od 8,—9. zvečer. Vabljeni so vljudno vsi prejšnji in tudi novi I h Podmelca. V nedeljo, 23. septembra ob 3.30 popoldne prirede podmelški dijaki s sodelovanjem tamburaškega zbora veselico s sledečim sporedom: 1) Smetana: »Prodana nevesta», izvl. iz opere, tamb. zbor.; 2) Mascagni: < Cavalleria rustičan aizvl. i« opere — tamb. zbor; 3) Andrič: »Pesnikov cvijeUJ^ — tamb. zbor; 4) «Samotarjev zvonček*, izvl. iz opere — tamb. zbor; 5) Medved Anton: »Stari in mladi», drama v 4 dejanjih; 6) Vodopivec: Koračnica, — tamb. zbor. 7) Pavičič: »Na obali Sane» — tamb. zbor; 8) Iv. pl. Zajec: «Nikola sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 v nedeljah in praznikih od 10—12. ini, m u mm 39,1. im icpmb) Obratni in poslovni prostori 1 jO .za industrijsko ali trgovsko podjetje v Mariboru takoj na razpolago. D. d. „Orient" v Mariboru prodaja svoje nepremičnine v Mariboru, tik glavnega kolodvora, obstoječe iz ene 2-nadstropne hiše z obširnimi no-vozidanimi pisarniškimi prostori v posebni enonadstropni novi zgradbi, z obširnimi novimi suhimi skladišči, z velikim hlevom, in senikom, avtogaraže in novim stanovanjem za čuvaja, veliko dvorišče. Posebno ugodno za trgovino na debelo ali industrijsko podjetje. Na razpolago popolna pisarniška oprema. — Ponudbe na d. d. „Orient" Maribor, Meljska cesta 12. ERMBHH6 TBBECK & CC. TK$¥ m Via Sanita 8 prvo nadstr. Izključni zastopniki in prodajalci 510 Varujte se pred drugimi izdelki manjše vrednosti. 300 ton na razpolago v našem skladišču. Telef. 23-09. Deteljo inkornstKo, Jesensko repo, mstcsilc, šplnažo, radič itd. itd. samo garantirana, izvrstna semena, prodaja MkO SEVER S Kom?., Machiavelll 13 Ne iščite konkurence v nizkih cenah, temveč v prvovrstnem blagu Um lila Mb Eliln hM y Mi Piszza Caveur prejela zastopstvo št. © naznanja tem potom siav. občinstvu, da jc najboljših in svetov. Ovalnih stojev lf£irJiF:F". &SL UL 8$ U. gyu o M ™2 O ji 53 rr« g v "c - O « 53 'SD &JS 5 5«^ = l£n „*S Sfc ... i „ - « W - Z?* O £ O ž 5 O at riiC St a e ft&i a. TS." Ua aa * > £ g « > « - SKft Ss&SSo^p-la-tJ&i s*»J^.Jr n uJ(OI m O S te C-CQ > Se pripore^ E3ija