66. StBVlIta. i ijutiiai. i pomrim o. kb isu ULMo. ^^^■■K ^^^^H ^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^ft ^^^^^^K ^^^^^H ^^^^^H ^^^^^V ^^^^^^^K ^^^^^V J^^^^^K ^^^^^M ^^^^^^H ^^^^^^V ^^^^^^H * ^^^^^^^^L ^^^^^B ^^^^^^^^^H ^^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^m ^^^^^^H ^^^^^^B ^^^^^^H •Slovenski Narod* vsi|a po peltli a krije Mvfe Avstro^grckt: n NcnCHo: erio teto skapaj MpraJ. - K 60-- edo teto mpce] . . ." . K 65- pol !GXa a ■ • • ■ 30*— tttrt leti v . . • . 15— M Amctiko in v» drage deide: H mesec . . ... 5*50 ćelo leto naprcj . . . . K 70-— Vprašanjem glede Interatov «e naj priloži za odgovor dopisnica ali mraka. V?itmlttv# (spodaj, pritllčje, !evo>. Sasrtov* *Moa *t. I, •*!•§•■ #t, «o. Iitaja nmk ««■ sveter, *wmmm ■■irt|i to fn^te Intetati te n&majo po ponUfeseai prostora fai aktr 1 mm vttok far 54 »un Urok prostor: enkrat po 12vta., dvakrat po 11 vla* tdkntpo 10 rta. Poalano (eaak prostor) 30 vln., parte jhi aahvalc (eaak proatoc) 30 il«Qn Pri vc£|tti ta*erd|ah po dogovora* Itarf atračalki mJ pošljej« tan&m vttea 99* pa> -7*—-« ^M Na uat ptaeae nsratbe brci pasiatve itaarja se w tre— wm*km •rinfl. „M «ro*Hi «flkama* telafM «. «0. .SJovemki Narod* velja v &|«M|aali dotttvljea na dom ali £e te bodi pooj: cdo leto naprej . . . . K 58— I četrt leta aaprej . . . . K 15 — pol leta......29-— | na mesec.....K 5#— Posamezna ltevllka_velja 30 vlnarjev. Dopisi n*i se franklrajo. RokopUi se aevracajo. ■■ai«l*»*t BaMftova allaa «. S (r L aadstr. levo), telafMi ft*. 34. lluJluiiii yUiyl lullMiiiti ^iM^i'ii^SSiiMi^ Posebno porodilo .Slov. Narodu,*, za pokrajino ponovljeno iz včerajš njega našega posebnega izdanja. GOSPODJE NARODNI PREDSTAVNIKU V imenu Njegovega Veličanstva našega kralja Petra I. pozdravljam Vas in u Vas ves naš narod, ki ga danes predstavljamo. Pozdravljam vse brate slav-nega imena: srbskega, hrvatskega, sio-venskega. Z vsemi Vami delim neomeieno radost, da nam je Najvišja Previdnost do-volila doživeti dan, ko se prvikrat v svojem dolcem zgodovinskem življenju vzpenjamo tuđi v svoji zavesti do ^reče, da započnemo v enem sauicni dr-žavnem zboru, v enem samem narod-nem predstavništva kot nezavisni go-spodarji svoje usode s plemenitim sode-lovanjern krone in naroda delo v dobrobit naše lepe ujedinjene domovine in vseh njenih sinov in hčera. Vekove smo bili razjedinieni. ali ne odtujeni; raztrgani z grobo silo ali pa z lokavostjo imperijev Rima in Bizanta, Dunaja in Carigrada, ampak nikdar zlomljeni v duši smo Čuvali verno sveto sporo^ilo našfh pradedov. Na tej pođ-lagi4 izišli iz skupne^a koretia, smo pre-živeli veke v težki zgodovini, pod raz-novrstnimi uplivi: razvijali smo se, ka-korkoli smo se mogli, in razvijali smo svoje jedinstvene in svoje posebne last-nostL toda vedno s^o dobro pcmtiH in znali, da smo bratje In da smo jedno. Ko ie napoči! srečni dan. da je sovraž-nika pobila Moja iunaška vojska, k! !e po svojem sestavu že takrat bfla slika narodnega jedinstva, skupno s sijajnimi armadami naših zaveznikov in da je na krvavem svetovnem bojiŠČu sinila tuđi nam zgodovinska pravica, takrat se ka-kor velikan od Alp, do Baikana dvig-ne narod s tremi imeni. a z jedno željo, jedno mislljo, iedno voljo. Z zadovoljstvom in z zahvalo ome-njajmo tolmače te volje in izvršilce tega čina: odposlanstvo N^rodnega Veča in odloke Vojvodinske Narodne Skup-ščine za na5 narod v prejšnji avstro-ogrski monarhiji. Narodno Skupščino ; kraljevine Srbije ra Veako Narodno Skupščino Kraljevine Črne^ore. Njihove ! odloke in Moj vladarski ođziv so z ne- ■ izmemo radostfo spre.^li Sarajevo ka- ' kor Beograd. Zagreb kakor Novi Sad, | Ljubljana in Cetinje, Split in Skcplje. i A še z mnogo ve^ nego radostjo. j Na§o slogo so dokazali mir «n dostojan- ; stvo prebivalstva za. ves ćas, od kate- ; rega naprej mu caruje svoboda do da- j našnjega dne. Tako ^e to tuđi moralo biti, četudi je naš narod moral in še mo- | ra IZDR24TI TE^KA f^KLSFVA, KER MU NA VEC MESna KO HAJ OD SOVRAŽNIKA OSVOBO.TENI NAROD-NI TERITORIJ DRŽI DRUG TUJEC : Ce bi to bilo drugare, bi se »-.ili mi po- j kazali manj dostolne otjih dragocenih ) žrtev, prinešenih na oltar osvobofcnja : in uiedinjenju. j Misel na te svete žrtve raj tndi nas in naše potomce spremlia pri v šake m deln in nas opominjn, da ne krenemo nikdar s pravega pota. L'gasnili fco-do vekovi in mi se ne borno mozM od-dc'žiti cnim vojska-ii naših junukov in mučenikov, ki so padll v i ••jmtri Dctuo. vine in ki so ostvarili njene velike mi- j sli. Velike so in dra*2 htte te žrtve. . Hvala in slava vseni znanim in neznanim« ki so zasuli s svojimi svetimi j grobovi naša brda in dol?ne in pokrili | s svojimi kostmi morske srlobine in boji-šče širom ceiega sveta. Oni bodo uCili tuđi najpoznejše naše vnuke. kako je treba služiti domovini in kako se utisne velika doba v spomin jjudsrva.-Zajedno s spominom na njih je zarezanaAr Moje srce misel «a voiskovodje, ofietne in vojake, vse zavežiiške sile njykopneni in morju na našem IztoktfTti* s pre-magovanjem samega sebe fircnasali vs§ napore, dokler mso zajedno ? nami po* vrnili svetu svobodo, ki je bila ogrože-na za nje in za nas. Slava tudl nepfe-glednim armadam njihovih vojnih anjh gov, velikemu zavetjn Jjndskih pravic in svobode, ki so človeštvu Wl50tovflj| ogrožena prava neodvisne** fivoeiifa. Hvala vsem zavezniškhn vladam m narodom, ki so vitežko stopili z nami v to zavezniško borbo in v njei zmaput Osnovano se nadejanu da bopo bio briga, kl so io savenlU sialno te- i kazovali iMoji hrabri vojski, pokazali tudl pri svo»'-: rdlcčbrh In na mirovnera kongresu narodi! in zsmifu ki je to vojsko vzgojila in jo pokapala taKSno, ka-koršna je. Ona ista ne- m:tln-i vernii^f. ki nas Je odl*!.ie»:nr»o. da *;e v?,m \ ne bo oc'merito onn. KAKOR SE .IE PO j NEKI Z*1TOENOSTI MA POD PPH f-1 SKOM PROŠLOSTI OOLOCEVALO O NAS A BREZ NAS, Mi ne isčemo od niko^ar niVakrs-5 nfh žrtev- Mi zahtevamo edino ono, kar i bo prineslo dobro r»e sama n^m, noiro j tuđi predstavnikom 2vez okrocr nns in [ kar bo rum in v'^^-m". driienu pr?-j šteđUo mnofio ^opa in b^cloč'm poTroTe-niem mnojro izkust-*a. Vi i se nuđejamu, j da bodo naše rlerrciite zavcz:nke Ma-j pram nam vodila samo načeta, ki 50 iih I v času, ko so se cdiočili za konjrros, • sami javno vnanre! orosiastli m pred« i pis2*i. Mf ne zahtevamo nlčesar, kar ni • pravica, ker ne z^hvtvzmo nlćesar Vsr ! bi nam h'^o fuj-. ?•'} ho?esno, dn ?e «?o-l pust! našim bratom in druccTru prebi-! valstvu. ki živi zatezno ž riimi v iij>i j narodni h!?!, da sa?ni slobodno oJl^čijo i o svoji usodi. Gospoda narodni predstavniki! Nadejam se, da bo tuđi Narodno I predstavništvo doprineslo, da se vpra-j šania naše bodočnosti razpravijo na ■ velikem kongresu na korist naše na-i rodne stvari. j Mnogi in težki zadatki stoje pred i Vami. Bodočnost pričakuje od Vas, da j oprezno, arnpak brez obotavljanja pri-j pravliate in izgrajujete najDotrebnciše i nam dele naše nove državne zzradbe: i sedan*ost nestrpljivo pleda v Vast da \ zalečite težke rane, ki iih je ie neprija- • telj zadai in da počnete kar najbolj ; skoraj in nevzdržno z lomlienjem že- ■ leznih okov, ki jih je tuji sistem-še za-j pustii pri nas. Nadeiam se, da boste v [ parlamentarnem so^lasju z Mojo vlado složno in odlično svladali jroleme težkoč, ki so se žvalila pred nas takoj : pri vstopa v naše novo državno in na-j rodno življenje. Nadeiam se, da bo tti-! di v tem pogledu imelo Vaše delo ve-! lik pomen posebno ker bo v izobilju I poslov, ki so d osi ej čakali na takšno Narodno predstavništvo. Posebno naelašam nujnost potrebe, da se polledelec po tisočletnern te-žkem životarenju oslobodi vezi, ki ga še sedaj delaio odvisnega od velike^a lastnika zemlje, ki jopa on obdeluje, j in da postane gospodar grude, ki jo kvasi s svojini znojem Bratstvo, ki nas spaja vse zajedno in družabna pravica, ki nas mo-! ra voditi, ter veliki državni interes, za i katerega se moramo brigatt zahteva-jo, da se te odločitve ne odlagajo. Ta-! ko isto. kakor je svobođni in gospo-I darsko samostalni seljak v Kraljevini Srbiji tako primerno razvil svojo društveno, vojaško in moralno silo, tako naj postane njegov brat Sirom ceiega kraljestva v svoji speci neomajni temelj, na kterem bo naša država brez Škode pričakala io svladala vsako bor-jo časa ia docodkov. ki bi iih doživela v bodočnostt V istem smistn Ie potretao, da se dosedaoji plodovi notranieca razvoja, ki so Srbili stekli zasluženi rias v ce-lem našem narodu, čbn prej presadilo na vso ostalo državno oblast z Začas-no Ustavo, po kateri borno vladali in npravijalL dokler ne bo Vetta Narodna Skupičina kot ustavotvorno telo isdelala koočnili temeBnfli sakooov na-ida KraUestva, Briga za naše invalide in vojščake ne srne popustiti niti en hip ne pri Moji Vladi ne pri Vas. Tako sem prepričan« Mola Vbda bo Vam, Gospoda po-rlanci. predložila v oceno in odobrenje hidi drusre predlože, Id zahtevaio se-danii trenutki, da se proučilo in uza-koniio. da bi se zemlja preji ko mozoče vzdicTTilta, obnovila in za gospodarstvo in kulturo osvobodila. Hastopn! goaoF pređseđnilia Mof'dnega Fredstovništiid, Sr. Mlz Favlovića. Cospodje narodni predstavniki! Naj prej naj se Vam s tega mesta topio zahvalim, da ste me odlikovali s častjo, da predsednjem prvemu Narodnemu r>rcdsta\ ni>:tvu naše ćele mile domovine SM?. PRMC UJEDINJENI! Gospodie, prvikrat, odkar nas pozna zsrođovina, se je sestal tak zbor, da započne politično in nacionalno edinstvo naše.cra naroda na parlamentarni demokratski poaiagi; kajti ^ospodje ml smo bili stoletja razdvojeni po metan, katere je upostavil naš neprijatel«. tujec. zati-ralec in osvojalec. Usoda zgodovine nnm Je dodelila za domovino tak kos sveta, ki je bil od nekdai razpotje in križiće med vzhodom in zapadom in tori-šče vseh političnih in kulturnih struj in od pamtiveka pa do današnjega dne, ko -se kom-ava tr TPtHkt evropski boi, po-Drišće vseh velikih konfliktov in borb z vzhoda na zapad in z zapada na vzhod, ko se ztfodovinski tok zopet počenia vračati od zapada na vzhod. V ten na-valih je moral naš narod vkliub svoji unorni moči. fizićni in moralni, podleči. Stolctia ie deloval naš neprijatelj, da jfa iznarodi. Bile so dobe v naši prošlosti, ko je izgledalo, da ie neprijatelj blizu cilja in da se bodo tri plemena enejra in isteka naroda v svojem nacionalnem razvoju razkrojila tako, kakor da nišo isteka roda in istega imena. Toda go-spodje, to so b?li začasni uspehi našega nepriiatelja. Kakor se vsaka ener)?ija razvija na svojem odporu. tako se je tuđi naš nacionalni odpor proti političnomu in kulturnemu nasilju osvojalcev in zatralcev razvil do narodne zavesti, do zavesti zavestnega ujedinienja vseh plemen nafnrej v svojih elementarnih obliknii. kakor pokrajinski etnografski iiatriotizcm. dokler se ne kristaliziral v iasno nacionti'no demokratsko idejo — pravo samoodločbe naroda. Do i?.£a je moralo priti takrat, ko je nacionalna ideja postala politična ide.ia evropejske-^ra sveta, ko ve postala ideia-vodnica v političnem življenju evropskih narodov. NAŠ TEMELJ — DEMOKRACIJA. POSMRTNICA AVSTRO - OGRSKI. V burnih čnsih franceske rrvoln-cije rojeno načelo narodnosti kot načelo demokracije, so sprejeli vsi tlačeni in izkoriščeni narodi in seveda tuđi naš narod, sicer naiprej oprezno fn plašno, ker je pritisk suverene reakcije v Av-striii in na Oscrskem bil tako velik, da drucrače ni bilo možno sprejeti. Naučni in literarni delavci so bili prvi pionirji nacionalne ideie, ki so preiskavali prošlost, karakter in odltko duha našega naroda, in ti so prfDomosrli zaeno s krepkim narodnim odporom proti nasilju in pritisku, da se je nacionalno Čuvstvovanje razvilo do nacionalne zavesti. Po-tem so mu dali aktivni politični delavci pozitiven političen cilj. V resnici sicer orecej nejasen. ker je bil mešanica političnih in literarnih ejementov in je ime! svojo tendenco. V iTrizmu vidimo prvi poskus juRoslovanske narodne ideje. Toda jasno izražena zajednica nas vseh, jasno izraženo nacionalno čuvstvovanje nas vseh, se konkretno javlja prvi pot 1. 1848. ko so Srbi in Hrvati podali dru* drngemn roko. ko so pomagali drug dru-gemu kakor dve plemeni enega naroda, in ko so tndi bratje Slovenci iskali zajednice z nami. Nato pa jcospodfe, ie na* stala doba nesporazuma, doba krize nacionalne ideje do prvih let tega stoletja. To ie moralo biti tako, ker so bili čas! sOno strasni, pod katernn se Je vodil nJrodnostid boi v habsburški monarhu. HabsbnrSka monarhija fe iroehi samo konstitncfonalnD fasado. \ v istini ie ostala ista stara habafcuifka monarhija, avtokratska, dinaitifnau netolerantna in koncata fe svoie Bvtleflia kct pnfcUtka I (kiava. Njeno drlavno »vikale ne Je I ■■n«nV^3n^n^n^H^nT^nlB^r ^v ^^B^^n^H s^^^^H^Ba^Hnan^iHn^^nlnk ^n^ninsl^nw M ^m^j^^^F^^^^^B^^^^^^* w ^^pr^^^^ * ^^^^^^i^n^n^nnn*pHjp * flHnmn^nj ■ da je treba zadržavati vsak napredek v življenju, da je treba obvarovati vse za-starele institucije, ki so garancija proti napredku. proti demokratiiL Milo rečeno, ffospodje: Avstro-Ogrska je prišla vedno za eno idejo prepozno. Ne, cna ie b'a živ analirorizem v evropski družbi. Njena državna deviza ie bila di-vide et impera. ona je svoje rafinirane metode nasilja in intri^ upotrebljavala v borbi proti nacionalni ideji, ona ie dražila eno pleme proti drugemu. narod proti narodu, favorizirala včasih ene. včasih dnifce, vedno menjajoč svoie raz-položenje in vrhute^a je delala s korupcijo to, česar ni mofcla doseči s silo. V raznih kraj ih in v raznih moment ih je uDotrebliavala razne metode. Dalmacijo je izolirala ekonomično, kerjebilolažies slabo in stroma§no deželo na krai priti: vojaško-DOlicilski režim v Bosni je bil nosilec njene kulturne misli; v Sloveniji je delala majhne korake, da bi mogla srermanizirati naše brate Slovence. Na rfrvaškem ie intrisrirala z državno-prav-nimi razpravami proti Madžarom in m nikdar pomagala hrvaškemu narodu v njegovi pravični borbi. Vojvodino je smatrala kot kolonijo. Avstrijski in osrrski državniki so de-lall na to. da politično ra2kosa|o naš narod, podpirajoč rejrionalizem z vsetni silami. da sra razdele na Istriiance, na Dalmatince, na LiČane, na Bosance itd. UverjenL da nikdar ne bo priSto do zajednice, do ene celine. ZMAGA JE NAŠA. AH ffospodje, čeprav se je ta borba vodila pod tako težkimi pogoji, rezultat borbe je bilo lahko videti vimprej: zrnaca ie morala biti na strani idejnih boril-cev, ker ni materije. $ katero bi se dal zaraditi neprodiren ščit proti idejam. za katerc ni ^ič nenro^irne^a in nedosež-ne^a. Za idefe ne obstoje niti časovne, niti prostorne meje, kamo-H ljudske sile. I Naša nacionalna zavest je izdržala vse krize. Kljubovala ie vsem kombiniranim pritiskom surove sile in korupcije in iz-šla je iz borbe neokrnjena in nepremazana. Mnofci od Vas, gospodje, se-dite tukaj na poslanskih kiopeh, ki poznate to dobro neposredno, kl ste se je udeleževali. ki ste Čutib* avstrijski in madžarski pritisk, ki ste čntili gorčino te borbe, ki ste trpeli. Toda Vi veste, kakš-no brezvladje je nastalo za naš narod v habsburški monarhiji za Časa svetov-ne vojske. Koliko in kakšnih apostolov naše nacionalne ideje, in koliko naših so-narodnikov je občutilo težko roko nasilnika, temne ječe. kolico je bilo sojenih in obsojenih koliko jih je bilo izpostav-lienih najbolj rafiniranim moralnim in rizičnim mukam in koliko Jih je dalo svoie življenie za našo vero In ztnasro. Toda srosnodie, nikdar se naša zajednica ni sijajnejše manifestirala, kakor baš v teh najtežjth trenotkih. Vsa siren-slra ^betania invsedimajske darove naših neprijateljev ste Vi j:ospodie odbili z dostojanstveno ffesto. Vi ste iskali intc"T7*]rin iiieHinlenie, a to 5e značilo izven habsburške monarhije. SRBIJA — JUGOSLOVANSKI PRVO-BORITELJ. Gospodje. naš neprijateli ie vedel, da ne more zlomiri našega naroda, če ne zlomi onega dela našega naroda, ki je pred stoletji dosetrel, da zgradi svoje svobodno ognjišče. To svobodno ognii-sče je imelo privlačno silo na naše so-naroonike izven naših mej. To ognjišče ie bilo za mnoge naše sonarodnike kakor za mornarje na brezkončnem morju zvezda - vodnica. (Burno odobravanje.) To svobodno osmušče, to je bila Srbiia. (Vsi postanci vstanejo z oduševijenimi vzkliki: »2ivela Srbija!« Burni apjavzi.) To svobodno ognjišče. Srbila, je bilo živ protest proti obstanku take monarhije, v kateri so živeli naši sonarodniki nacionalno brezpravni. Obstanek Srbije je znači! negacijo Avstrije. Bilo je samo vprasanje časa, kdaj enega izmed obeh ne bo več*. Celokupna zunanja politika habsburške monarhije se je vodila zadnji čas samo po eni formuli: kompromitirati in nato uničiti Srbijo. Sedaj je habsburška monarhija prišla do posled-njega čina svoje politike. Da po njenem prepričanju uniča Srbijo: Izbruhnila Je evropska vojska. Srbija ie po nečlove-škfh nspehfii in naporih morala podleči trofnemn zdmženemn neprijatelja. In ko se ie sovražnikn posrečilo pogaziti Srbijo, je neprijatelj, čeprav tega sam ni verovaL obfavfl celema svetu, da Je Srbila prenchala za večnost Toda go-spodie. tltanski adarec naSih junakov na solunski fronti, v katerih vrstah so se bodu tndi naši bratje Slovenci Hrvatte in Srbi iz habsburške monarhije (vsi po-slanci vstanejo in pozdravljajo na5e junake z »2iveli!«), je krvavo postavil na laž Drezffodnjo radost našega neprijatelja. Srbija je vstala kakor feniks \z svojega pepela; habsburška monarhija pa se je zruSila Kakor trohnela, zastarela, od Črvov z jede na zgradba. Gospoda, evo nas, kako smo se zbralt v prestolnem mestu Beogradu, da postavimo pogoie našemu naciolnalne-mu jedinstvu. Ti pogoji kakor vsa državna zgradba, se opirajo na njene demokratske temelje. (Tako je! Zivijo!) VIHARNE MANIFESTACIJE ZA NE- ODRESENO DOMOVINO. DOL Z LAŠKIM IMPERIJALIZMOM! PROC Z LONDONSKO POGODBO! Nek velik klasični historik je reket da živi vsaka država od načel. na katerih je zgrajena. Njegove besede je svetovna zgodovina v 20. vekn samo potrdila. Naše narodno ujedinjenje se je uresničilo na demokratičen način. Ono ie protest, upor proti tlačenju naroda, za pravo narodne samoodtočbe. Demokracija, gospoda moja, Je v snžnju nasla človeka, !e podrejenega in ponižanega človeka vzdignila do suverene osebnosti. sveste svojih pravic in dolžnosti. TakŠna resnična demokracija prava ne ve za hegemonijo narodov in nlemen in ne pozna socialnega in politične ?a robovanja. Zatohoče izgladiti nut-like, ki jih je dolga prošlost in različrm kultura pustila med nami. Demokracija bo cementirala vsa tri plemena, kl jfli odslej caka za večno ista usoda. dobra ali zla. (Burni in dolgotrajni vzkliki: Tako je!) Z demokracijo cementirano narodno jedinstvo bo vzdržalo vse nove napade in poskuse, ki nas ne smelo najti ni malodušnih ni slabih, ako se nresoUS pripovedovanje, da smo pleme te granita. (Ćela zbornica ploška.) Nismo žeieli konfliktov. vedno smo spostovali narodna prava vseh in zahte-vaTi, da se tndi naša prava spoStoJejo in mislimo, da borno s temi načeli ŽiveH v miru. v kolikor ie to odvlsno od nas, In da borno bogato množiti svetovno kulturo, česar doslej vkljub ogromne tn od ceiega sveta priznane nadarjenostl nismo mogli storiti. ker smo vedno staH na straži in v borbi za svoj narodni obstanek. Naš narod pa bo odslef priložil svoj del obči kulturi človeštva m nje-njemu razvoju. Ali gospoda, da borno mogli živeti v miru in da že enkrat prenehamo z borbo, je potrebno, da bo naše narodno ujedinjenje integralno (ćela zbornica se dvigne) in da naši kraji. Id so orošenl s sotzami, naoojeni s krvjo in posejani s kostmi naših iunakov, ostanejo na5L Za nas ne obstotfio nobene pogodbe (vsi poslanci frenetično ploskaja zbornica m craleriia kličeta: Dol z londonsko pogodbo, dol z laškim imnenalirmom! Živio Wilson!) Za nas ne obstojijo nobene pogodbe, s katerimi kupujete fn odstopajo narode kakor kakšne stvari m to sedaj. ko se končuie ta svetovna vojia, kl so jo narodi vodili proti imperijaUzmn in v imenu velikih človečanskfli načet ki so iih proklamirali naši zavezniki... in kojih glavno načelo je pravica narodne samoodločbe in jednaka pravica za male narode kakor za velike. NE PRIZNAMO LONDONSKE POGODBE! ZTV1 SE NE DAMO SEKATL Mi ne priznamo niti londonskega, niti bukareškega* niti nobenega drugega, ne javnega. ne tajnega dogovora, ki bi nam hotel odsekati del našega narodne-sra telesa. Mi se ne damo živi sekati (ponovno odobravanje), mi smo celota, smo organizem. smo živ narod. Udarec. kl pade na en del naroda, čuti ves narod (poslanci kličejo: Tako je!). Mi enako občutimo za našo Koro-Ško, za naSo Ooriško, za našo Istro in za naš Banat kakor čutimo 2a naio Srbiia. hjšo Hrvatsko, naso Crnogorc aH Mace 'onijo naoda mn'a. ne vem če bom upra-vičfl vaše zaupanje. mo^oče ne bodo moje sile dovoli. da itoolnijo vaša priča-kovanja ali tr> vem. da hočem z vami •vred vestno vršiti svoje dolfcnosti. skrupulozno spoštovati pravice narodnih po-■slancev in odredbe poslovnika, ker vem. 5đa na tem rnestu ne nri^adam nobeni stranki ali sktiPhr. lter sem ssmo na ta »način predsednik te zbornice. T?adi velike odgovornosti in težkecra dela prosim fcospode poslance. da mi v mojem delu pomaeraio (plosk in pozdravi predsed-riku).___________________________ KMhii sutfmn otvorite« narodnesa predstavništvo. (Izvirno noročilo *Slov. Naroda*!) Ponovljeno za pokrajino iz včerajšnje-ga posebnoga izdanja, Beograd, 16. marca. Danes dopoldne se je vršila z velikim sijajem svečana otvoritev Na-rodnega Predstavništva. Mnogo ti-sočglava množica valovi že od zju-traj po širokih Tcrazijah in prireja prestolonasledniku regentu burne ovacije. Pred 10. uro so se napolnfle vse ulice okrog parlamenta, v kate-rem so se zbrali poslanci v svečani ln priprosti obleki. Pred velikimi vratmi parlamenta stoji v polni paradi častna stotnija z godbo. Točno ob X na 11. se je pripeljal v dvorskem avtomo-bilu ministrski predsednik Stojan Protlć v sedanji prestolonaslednikov stan po regenta, ki je brez obotavlja-nja zasedel avtomobil. Vozil je sko-raj korakoma, spremljan in obkrožen od tisočglave množice z zastavarni. Ob neprestanem vzklikanju množice se je sprevod pomikal proti Narod-nemu Predstavništvu, na čelu je jezdila kraljevska garda na konjih, na to v avtomobilih dvorska spremstvo, v odprtem vozu prestolonaslednik, bb njegovi strani ministrski predsednik. Sprevod je zaključila jrarda na konjih. Množica je regenta neprestano pozdravljala s silnim navduše-njem in klicala regentu, narodnemu jedinstvu in zahtevalareši-tev zasedenega ozemlja. Ćim je dospel prestolonaslednikov voz pred parlament, je iskazala častna stotnija čast, godba zaigrala kraljevsko himno, »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava Slave«. Pri vhodu je prestolonaslednika sprejel predsednik parlamenta poslanik Dra-io Pavlović, v foaieju so ea snrejeli zbrani ministri Korošec, RtbaraC, Trifković, Pribičević. Kramar, Ko* rać, Kapetanovih Rašić, Davidović, Lukinić, AlaupoviC, Krulj* NinCiC Vojaški spremlievalcl prestolcma-sfednika $c ostali izven pariainoata. kar znači povsem dmg in ljudski duh, parlament brez unilorm ta orožja. V dvorani parlamenta« okraSent i zeleni em in narodnirai zastavaml hne-na srbskega. hrvatskeca in slovcaske-ca, so zbrmni posland; parlameotovi predsedniki in tajniki pa na estradi. S strehe vihra samo nova nala državna zastava SHS, trobojnica plavo-belo-rudeča. / Ko se pojavi na rstopa v parla-mentovo dvorano mlada enenriSna postava regenta, zaorijo urnebesni pozdravi: Živio naš regent! Zivilo kralj estvo Srbov, Hrvatov, Slovencev! Živio krali Peter! Slava domovini in narodu! Hočemo popolno ujedin-jenje ćele ga naroda! Oloboko ganjen je odzdravljal regent !n stoDil na estrado. Zavladala je grobno tlSina, toliko v parlamentu, kakor pred njim, kier so Čakale množice naroda. Vsak-do se je zavedal, da preživlja historič-ni čin, ko manifestirajo zastopniki naroda, državni ministri in nas krali- regent prvikrat za naše jedinstvo, našo svobodo. za trdnost naše države in ft neokrnienost naše domovine. Besede prvega prestolnega zovora v naši državi so izraz volje celega naroda, v njih je označen v vsakem našem v p r a š a u i u s kratkim! besedaminaš narodni program, v njih ie tuđi izražena naša narodna zahteva in naš apel na mirovni kongres, naš protest proti londonski krivici. Besede so umetiene, kakor mor?io biti s takšnesa mesta. ob taki priliki in na takšno adreso, toda one so polne odločnosti: Naš regent Je govoril celemu svetu iz srca in v imenu celesra naroda S1 ovencev. Hrvatov in Srbov. Ko ie stouil na estrado, se je zbralo na njegovi desni predsedn!Stvo t>arlamen-ta in na njegovi levi državni min i srni. Ministrski preHsednik mu ie izroČil tekst prestolnega govora, ki ga je regent prečit z jasnim, zvonkim glasom, ponovno prekinien z burnimi klici prt-trievanja, navdu§enja in odločne volje, da moramo dosečl to, kar Je naša pravica. Vsebino prestolnesa zovom pri-našamo zgoraj. Po prestolnem govora Se retrent zaDUstil parlament med oonovn!mi vi-harnimi ovaciiaml poslancev In 5e posebno viharnimi in navdulenimi mani-festacfiaml množice. K našemu včerajšnjemu izvirnetm po- ročila dodajemo še te-le podrobnosti, prejete v noči: Ko je zavzel regent svoje mesto pod baldahinom, nareienim po srbskih narodnih motivih in okrašenim s sliko kralta Petra in z novim državnim grbom, mu je Izročil ministrski predsednik prestolni govor, kl ga je regent pre-bral ob napeti pozornosti poslancev in drujtfh posluŠalcev z jasnim in ra^loč-nim glasom, povdarjajoe posebno ona mesta, ki se tičejo na§ih teritorijalnih zahtev in ki vsebujeio apel na naše za-veznlke. Zbornica je pri teh mestih živahno aplavdlrala. Splošno se je opažalo, da so se udeleževali aplavza tuđi zbrani zastopniki tuiih držav v diplomatski lo?i, med njimi tuđi poslanci Francije in Anglije. Samo člani itaH-janske misije se seje narođnega pred-sta\-ni§tva nišo udeležili. Pozornost je vzbujalo tudl dejstvo, da 5^e je diplomatska loža ude-1 e ž i 1 a tuđi burnega odobravanja, ki ie sledila regentovi izjavi, da londonski dogovor ne priznamo. — Zbornica, diplomatska loža in galerija je poslušala prestolni govor stoie. Zaključilo sra je dol-gotraino in navduseno ploskanje po c^li dvorani. V spreimrvu ministrskesra predsed-nika Protiča je zapusti! nato regent narodno predstavništvo in se vrnll v svoje stanovanje. Glasbi sta zopet svirali narodno himno, narod pa, ki je vztrajal ves Čas kljub dežiu na ulici, je pa pri-rejal reprentu zopet burne ovacije. Naval občinstva je bil tako velik, da se je narmvedano defiliranje bel-f^raiske posadke zakasnilo za več ko Četrt Tire. Regent ie stal ves Čas pri oknu in brez nestrpnosti čnkal. da fe napra^la žandarmerija prostor. Defi-lrranie ie otvorila kraljeva jrarda z zastavo, sledila ie pehota. za f»1o na zopet e<;kadron srarde v svolih slikovitih un1» forrnah na helcih. Ovaciie občinstva 50 tragale ves Č»s med defrfiranfeTn ter se nadai.ievale ?5e ćelo r*> odhodti čet. Sele ko sta *e reeent in ministrski nred-sednHc oddalHla od okna. se Je mičel narod razhalatl. dodba kralieve erardn Ie koncertirala v d^1t)rTTcm narku. kl Je M ve<; fon do^tot?en ohčiTisfvtt.______ Manifestacije v Uub- liani. Uradnih vesti ni. Ne prenaglite sel Kot ptvi Jn edrtii sma vteraj prtne-sli izvirno vest »A^cnce Centrale« v Sv1d. da so se člani Antante med sebof pomenffi o razdelitvl In da so prfecćffi Italiji Trst, Gorico, Pulo in nekatere dalmatinske otoke ter da so odložili (Peko sa nednarodno protto isko. Ktkot smo že vće»*J t^ijaA nt pcdU£l svojih iivirnih Rentenr.nh ve* St! O preokretu držanja Itattjc napram francljl in Ncmčiji lahko mislimo ta da rtiftmo Irat To tlc«r wk isklisčeso pod gotovtml po* goji, toda kakor stoje stvari danes, to ni veri etno. Ne smemo sa ada-jati obnpn. ravno iako tadi na Mamo gojiti pretlrane nade, kl vzbudijo razočaranie, kadar pri-dejo neugodne vesti. Tuđi ne smemo porubiti, da M mora vtaka taksna važoei^a vest, pa naj jo poroCa sicer še tako zancsljiv vir, uradno potrditi. Dok'.cr ne »javi naša pariška delegacija, kaj smo dosegli in kaj smo izgubili, tako dolgo ni pravda izgubljena tuđi ne ni nol. Dokler trala borba. 5e zma*a na-Kiblje sem In tja in konćnl uspeh je od-visen od vporabe sredst^v, ki so i^orll-cera v tlstem hipu na rm z p o 1 a f, o. Na-hajamo se sredi razvoja. Eno so nam te vesti pokazale: B e-d a s 11 s m o b i 11 v s i «> n 1. ki smo mislili, da nam samim ni treba Kaniti niti prsta in da se nam ni treba prpravijati za nobeno eventualnost, ker nam bo itak s. W i 1 s o n prinesei vse kar želimo takorekoč na krožniku kakor nedeli-sko pečenko. AH se ne b-imo nikdar od-vadili svoie naivnosti? Za sedaj mirnočakaimoriz-voja. Mo^oČe prihodnii teden, moRoCe 5e porneje izvemo končno, uri 6em da smo. Upoštevati moramo, da smo ini kakor Italija stranki, da ima Ant.vua interes, da se Italiji no zameri absolutno in za vsako ceno in da bi radi sklenili z nami kompromis ali nam ga pa osilili. Kompromis pa pomeni, da se odrećemo vsaj dela svoie«ca. Ml SE ODREKLI NE DOMO. Ako nam pa s silo vzamejo, pridemo v nov položaj, ali se moramo ukloniti ali pa najdemo en ali drugi način odpora. So tuđi taki načini odpora, ki se jih boji ne samo Italija, ampak tudl ćela Antanta kakor živefca vra^a. Ta odpor Je pa stvar bodočno^ti In ne trenutnesra razočaranja. Bog vami da bi naš© današnje razpoloženie rodilo razveo manifestadl oa oflcl ali k|e đra-g)e če tudl naimanjšt napad na katere-gakoll četudi laškega zastoptrikt. kl bi se ntegnfl kedal ooiarltf na naših trtlcaH. Veđno in ▼ vsakem smčaja. daaas ka« kor Jutri afi kodaj oozneio, ar>mmo cc-lenni sveta sicer kazati «▼©}<> voOo tfo odpora tn svojo globoko In neoomlrljhro žalost nad moročtal Izgtfbami, z^ledno pa tuđi svojo dlscfotlno in politični ražom: Z vsakmi akšnmi napadom bi lahko pokvario v petih mhnrtah vse, kar zgradi naša delegacija ▼ petih dneb v Parizu s težkfan tradom to v hodl đipk). natskl borbL Mirno manflastlraiila bffz vsaketra posrđnega vrkflka pa pokate, da smo JngoslOTani bofl zreli, kakor sami člani Antante, m da smo Mktf vređ-ni, te nas |e tadl malo. Tužne vesti o našem zvnanlem položaju in o nenasftnem laSkem imperijalizmu, ki nam grozi iztrgati najdražje dele naSe zemlje, so povzročile danes dopoldne v Ljubljani čelike žalne manifestacije za naše Primorje in proti gra-bežlfivenui laSkemu soseđn. Okoli 11. ure se je ztorato dijaštvo in akademska Omladina aređ poSto, od koder se je razvfl sprevod manifestan-tov po mestu. NoseC narodne trobojnice z žatnimi trak! se Je stalno naraščajoča množica manifestantov nomikala po Kongresnem trgu, Bresm, čez Stari trg in Mestni trg preko Jublteinega mostu m St Peterskejra predmestla na Pre-šemov tr*. Omlađin! se fe pridružilo ob-činstvo brez razlike špota m stanu. Množica je narasla na veC tlsoč gtav In z burnlmi vzkliki »Živelo naSe Primorje! ven z našo pravico!« manifestirala 2a na§e pravične zahteve. TI vzkliki !n na§e narodne himne so se strnUe v mo-gočen protest vsecra v dno du5e nžalje-nega naroda. NE PRENAGLITE SE. Pri tem so pa neka ter i nepremiŠ-Tjem mladeniči v naibol? ncprimerncm hipu dali izraza svojim crnom* ne da bi pomislili, da utegne v ravno tem nepn-mernem hipu izraženo mneije privatnika niši stvari sam© Skođovsiti in ne kc-ristiti. Taklnih nediscipliniranih Izrazov in nastopov ne morerno dovolj oštro obsoditi. Ponovno pozivliamo obelnstvo na! ne kaže nestrpnosti. ker se stort vse. kar je mogoče, da se Antanti in tuđi njeni tukaj se nahaiaioci komisiji pri-kaže položaj v prlmemi luci in bi vsako nepozvano sodclovanje mnoŽice moglo samo škodovati._________ . (esirianb imM\m Pred vojno so trgovci iskali odje-(Po »Journal de Oeneve« od 4./3. 1919.) malce. Med voino so se jih skušali re-5iti. Danes nastala nova prememba. Tr-povci in industrijalci iščejo izhodiSč. To lahko v$ak vidi pri sebi doma (glej n. pr. tihotapstvo na Reko in Cez na5e meie ali iz Hrvatske in Vojvodine k nam itd.), to velja tuđi za mednarodno gospodarstvo. Ta prememba bi lahko bila naijasne&i znak za to, da se biliamo normalnim prilikam. V vseh deželah je bilo *elo tefko nf vadit! narodno gospodarstvo na voj-!t^> stanje. PreveS zaprek 1« bilo treba odpraviti z eno f>peraci)o, preveč navad je bilo prizadetih. kakor da bi jih Wo mogoCe zatreti naenkrat To velia tadl sedaj, ko ie treba torsime odredbe zadnjih petih let izpremenHI m preokreniti v nevo smer In sa prt tem tro, krilalo Ui 9«zWJajo rtztiene strnje. Tu imamo ogromno mnoCtoo koamv mentor, kl se rekrvttra Iz vKđl vftt la *!oiev. tnijoaca, ki \e btla med VtfM x>\en kmtm izktilefii. Z glasniml klici ta-hteva ta množica znlžamc ceu. In mo zahteva ta množica, naj se trdno capro vte meje proti izvozu vsega blaga, kl ga more dati lastna drfava, ta da se me |e odpfo uvozu vseh vtst blafa. kl ta V nasprotnem taborlSCa imiđemo iz-vozničarje, ki v nasprotjn s konsumenti ieiijo prodati svoje zaloge, odnosno prl-delke za cene, ki so mnogo vi&je od ceo, ki se dajo doseći doma. Velika trgovina, ki trna (te veđno naloffo posredovalem, Ie zopet interest-rana na tem, da se vse mele ođpro tako uvozu kakor izvozu, da se obe veliki srruft združita v veletok međnarodnega izmenjavanfa blaga na novo, kakor pred vojno. Za največji det velike Industrije je vprašanje življenja ali smrt!, ali dobe tvornice in delavnice možnost importa surovln in eksporta izdelkov. Pbliedelcl so nara\Tio za protekdo-rizem in mejne zaporo, ker ne bi nika-kor več hoteli, da se cene za njihove prodnkte znižaio na mero pred voljno. Ce bi hoteli opisati ves kompleks problemov, bi se morali preveč spu-ščati v potankosti, ker bi morali studirati za vsako stroko industrije in za vsako vrsto trgovine boljše ali slab§e pogoie, nastaiajoče pri povraćanju v mirovne odnošaje, Ce hačemo točno ocrtati današnji najvišji interes Jugoslavije, moramo vzeti v račun tuđi duševno stanje v deželah, na kojih trgovino smo navezani. Priznati moramo na splošno. da Žele povsod znatne skupine konsumentov mejno zaporo za izvoz in otvori eno mejo za uvoz. Ta želia naleti takoj na nasprorujočo, v katerikoli dro-p državi. Za trgovanje moramo tuđi imeti trgovsko veljaven denar. Razvcn teh materialnih interesov imamo še &nix moment Id to vprašanje Ie boli zaplete, namreč občutke, ki so tuđi v gospodarstvu mnogo pomembnej-ši, kakor to navadno vemo. Armade se ne bijejo več, du§evno raspoloženje vojne pa traia $e vedno naprej. Velika Britanija, kl dobro razume trgovske interese, je znova začela trgovske z\reze z Boljrarijo in Turčijo, zaveznfki pa vkljub raznim besedam še vedno vzdržujejo blokado nad bivšimi centralnhni drža-vaml Vojna je na Čudovit način stvorila in razkrila gospodarski nackmalizetn. Francija n. pr., kl je med vojno razvila do naj več je popolnostl razHčne stroke industrialne produkcije, bi tej svoji novo povećani ocromni industriji rada otvorila nova tržišča. V tej točki te nje« ni interesi križajo tuđi z lntereti ne« vtrakcv. (Isto stanje v Italiji je v to-redno veliki meri pripomogto* do tnno-gUV06ti, s katero Lahl vzdrSnjejo svoje prenapete zahteve po naši zemlji po naiem moritu po naSfh lu^ah in Železni-cah: Hočejo naša trfISča.) Ta nacionali-zem, ki ga najdemo več ali manj razvit ega v vseh državait, nasprotuje veliki struji sa svobodno trgovino, kl bi rada s stališ ča trgovskih zvez odpra-vila vse carinske meje. To pa še ni vse. Z gopodarskim pftv blemom je tesno zvezano socialno vpra-šanje. Vzemimo, da bi takoi m popol-noma zma^ala struja svobodne trgovine: Številne vojne industrije, ustvarjene s predpoKolem. da Je meta zatvorjena, bi stale takoi pred propadom, fai množica delavcev brez kruha tn zaslužka bi še bolj zapietla že itak delikatni položaj. Moglo bi priti ćelo do nemirov. Vprašanje gospodarske demobilizacije je torci, kakor vidimo, skrajno zapleteno in ne prinaSa takoj§n)e absolutfie re-šitve Stremeti moramo z vsemi svojim! sllaml. da v prvi \Tsti zadovoljimo Interesom večlne ali večtnske sirapine v narodu in da stvorfmo možnosti za naj-uspešneišt razvoj domače produkcije in trgovine; da zatremo najhaiše tzrastke vojnega gosoodarstva takoj In da zlasti zmanjSamo škodljive posledica doseda-njega protekcionizma. Toda to veliko preonražanje se ne more IzvTŠiti v enem dnevu. Primorani smo, da preživimo prehodno dobo, kl naj bi vsem interesentom, konsumentom in trgovcem, in-dnstrialcem in poHedelcem omogočiTa priti preko največjih težav hi se zopet navaditi na mh*ovne razmere, — kakor smo v zadnjih letih bili pdagoma prisiljeni se navaditi na vojne razmere. (Še-daj uvedena svobodna trgovina bo pri nas izvrševata to nalogo, ako bodo vta-de hi zasebnlki ter strokovim udruženja kontrolirale novi red in pomagale pri izžiganju vsake zlorabe sproti) Razloai Italije. »Journal de Oeneve« prinasa ▼ šte-vflki od 5. t m. uvodnik, ki ga je napi-sal Wiliam Martin In v katerem navaja razloge Italije v Ktgoslovansko-4aškem sporu. Dobro je, da si te razloge ogledamo, da pravilno presodtmo težavnost roložaja m nasprotfa, s katerimi se ima boriti nafta pariška delegacija, psa tuđi te* Žavni položaj — Zaveznitor. Veliko zanimanje, ki ga je iszval govor Orlanda v laški zbornici, izhaja ne samo iz tega, ker je Orlanđo ministrski predsednik. ampak tuđi sa to, ker je znan za najzmerneišega in razlogom pri-stopnega moža. Kar torej on zahteva, ima neko izvestno vrednost; njegova zahteva sicer ie ni minimum, ker bi sicer vsaka kupčija bila nemogoca, vea-dar pa lahko smatramo njegovo izjavo za izraz resnicnOi želja Italijanov. Položaj Orlandov se ja sicer t tad-njih tednih selo izpremenfl. Po demisiji Bissolatija in za časa Wflsonoveca obi-ska v Rimu je velja! Orlando sa repre* zentanta najzmerneHe struje v znnanil politlki Itaftje in so de njegove izjave ta-krat rade stavile v nasprotje s popoinim značilnim molkom gospoda Sonnina. Toda kdor nasprotuje Sonnlnu. nosi po-oolno odgovornost za odločitve pariške konference. Te odgovornost si g. Orlanđo brez g. Sonntna ni upal prevzeti. Sonnino je postal nedotaktftvi. potrebni tn nenadomestljivi organ, kl lahko stavi svoje pogoie, Orfando je preneHi! govoriti in lasica politika se ie ujedinila na najtepši način pod pravim vodstvom Sonninovim. Orlando Je za to pozorno naštel vse teritorijalne zahteve Italtje in vse argumente, na katere se Italija skli-cu)e: Zgodovinsko je Dalmacija od sta-rega veka do Napoleona vedno deliU usodo Apenlnskega polotoka; zemlje-nisrto Jadransko morje ni meja« marveč sredstvo prometa in vez, prava mefa fe onkraj morja vrh Dinarskih Alp, ki lo-čijo Dalmacijo od Bosne. Orlando je zato govori! o slavni tradicttl. o rnef^H, ki lih je določUa narava. samo ie Se dosta-vil, da je polcg oči vidne "emMeris^ fi-euracije ta pokrajina (Dalmacija) naro-dopisno najboli enotna med vsemi deže-iami m narodi Evrope. (Samo tega ni Dovedal, da velja to za Jugosiovane. pa ne za Lahe.) »Jngoslovanske zahteve so blatne.« To iziavo fe laska zbornica podcrtala z vzkliki in napadi na Trumbića, našega delegata na pariški kenferenci. Orlando je nadalje povedal. da je londonska pogodba Že kompromis In da zahteva manj. nego so prave !a£ke aspiracije, ker je Italija imela ozir na Rusijo. Rn-sUa več ne eksistrra, njen prezgođnfi polom Je pođelil laški armadl večji značaj in Italija bi mogla 2a to rahtevati kompenzacije. Toda radi ljube ga mini bi hotela dovollti izvestne mnlc »koncesije« in se zadovolfiti samo z malo već, n^so M da londonska roitodba ... Ortando |e rekel: Malgre ćela nons restons tedeles a t* esprit de conciliatlon dont cet act est inspirć. Dobesedno bi te izjave mogle od-preti vrata kompromisu tn so selo važne, tamo bi se poprej moralo ngotovttl, kaj rasometa Orlanđo in Sonnino ood izrazom »bistvenih potreb« drugih na.-rodov, katertm bistvenih pot^ebam bi oo svojih besedah Orlanđo pođvrgd lasrnl totem. Moinott n. pr. dl trt Ju-foskjvani v svojih lukah nafli tahodttče In da jtm ne bi trebalo bodi« preko ta* sidh terltoHainih voća m podroclj. ie-H to btstveni interes? Je-H oravica naie kraljevine n. pr. na zadrško okolico in odločbi o usodj nmiega naroda v t«h krUih Mstveni interes, kl ga talka vlada pflMtva? Oivado vttfi* da ttaUa ae more ostati brezčtrrna na apel perle na Kvarneru, ki Je veke trdno branila svoj narodni značaj in svojo poOtlčno neod-vlsnost pa bi sedaj bila izložena izgubi obeh. Torej ne samo Zader, tadl ReJct naj bi bila »resena nasilja in se povrnfla pravu narodov.« Za svoje nadaBne zahteve ae skH-cifje Italija na spoStovanje pred pogod-baml, na zgodovm. pravice, aa zemlje-pisno jednoto, na strategKne potrebe in na gospodarske interese. O pravici narodov več ne govori, ker se v Dalmaciji to pravo jasno obraća proti njci (Da se izven Dalmacije to pravo ravno tako jasno obrafta proti Italtii, tega ffaneozi m drugi ne vedo, ker smo ml to poiasnje* valno propagando v zadnjih 20 letm za-mudil? in kerprevpljelolaSkatnfitvana« So propagando sedal ne samo enkrai ampak stokrat) V dnčam Reka. ki Ie londonska pogodba Itafifi na daje, se pa Labi ne skhcujejo v prvi vrsti na zgorajšnje razloge, marveč na samood-ločbo narodov In trde, da je to mesto narodno mSko (dasi todi to ni rea). Med Iaškimi argumenti med skncevaafem «a oni 1cnp razlogov in na WQsoiiora principe, obstojl toral notranje aaaprot)a» U ga pa Orlando m Sonnino ne občutlta, Sonnino se đrii svojega diplomatičnefa dela In zahteva aresnicenje londonske pogodbe ter se je v svojem srca že od-povedal Reki da dobi vsaj vse drago, Orlando. kl je moderen driavnlk, pa da mnogo več na Reko nego na londonsko pogodbo in većina laškega naroda Ie nje-govega mnenja, kakor kaželo vxkHki lasice zbornice, ki so sledili njegovim besedam. Konćno aa skncnjejo Labi tndi na svoje mrtvece. Ta invokactja je bol! pozitivna, nego Izgleda na prvi pogled. 16. aprila 1915 je Italija pred svojim vstooom v svetovno vojno in kljub svoji dotedanH nevtralnosti dobila od Avstro-Ogrske obljubo (laska zelena knjiga, točka 71). da t\ bivša Avstrija odstopi neke pokrajine. Ta obljuba je ▼ laški javnosti dobila ime »parecebio«. — »NekaR ki Se igrala veliko viogo v pofltićnib bor-bah do maja 1915, t j. do vstopa n vojno. Italija je vojno napovedala, ker ie U »nekaj« bil premajhen, in ie v 4 letih doprinesla velike krvave tn materijalne žrtve. Ce bi se danes pravice narodov izvajale čisto strogo, bi Italija dobi-ia skoraj ravno ta »nekal«, kakor izhaja to iz kongresovega zemljevida. Laški narod je torei nreiil potoke krvi, da dobi isto. kar bi bil dobit prekrižanih rok. Vstopll je v vojno na podlagi pozitivnih obljub in te obljube vežejo one, ki so jih napravili, Ce sa sedal Francija in An-glija obljub nfc bi držali bi to izgkđaTo kot goljunja in bi moglo imeti tudl na znotraj za Italijo najtežie posle iice. To je glavna točka, ki dela pravični rešitv! največje teiave. Orlando in Labi zato splob ne izgub-liajo besedice m o jugoslovanskcm pred* logu arbitraža in o njega odklonitvu Mo-goče je vodilnim državnikom bilo tuđi težko o tem govoriti radi nepopustljivosti ćele vlade, čeprav bi bila Italija r.j-pravila lepo gesta će bi se zadovoljila z razsodbo sveta in se podvrgla pravičnosti predsednika Wilsons> kako bi on apKciral traktatki v nob^nera slučaja so bo tno*el osUti intaktea Vama starim dlplomatičnhn melo* dam Ie Italija raji* predložila svoje zahteve sodbi svetu, v katerem sedi uma in poleg nje dve vlasti, l njo zvazane in vezane na traktat, o katerem naj sodijo. PraktlCno ne bo ItatMa dobila iz svoje odktonltve velike koristi, ker bo pri koa&ii aaalisiobstoial vadaove« 66. štev. »slovenski *iakdu\ ane n. nirci ttl9. Stran 3« ;opredsednika Wilsona, kl oo sporna vprašanja prereza I pccr : ^k'onit-vija kompromisa zlasti pri angteškem mnenju veliko moralično korist, ki bi jo bila imela od takšnega dokaza svoje ne-interesiranosti, in zaupanja v svojo pra-\ico. KovinsH pregled. »DEUTSCHE WACHT« ▼ Celra Doroca o DredDusrnem obrtni šk em Ple6nem venčku. ki so ea priredili !Nemci in ki ie naravnost izborno UBpel* >Der Abend nahm einen prachtieen Yerlauf<- Plesali so jn raiali v naiveč-leni veseltu in valovi plesnoga veselia se kar nišo mogli po leci. Za osem dni so imeli dodatno veselico- — No. vidite, kako dobro se počutiio v Jusoslaviii >zatirani Nemci<- *XEW EVROPE« DrinaŽa razura-vo A« F. Whvteia. ki razlaea.. kako s* n©ka,tere francoske teritoriialne zahte-ve ne skladaio z ustavo li ere- Clen 10-pravi: Dogovor sklepaioče stranke se obvezuieio. da bodo gpoštovale in da boco čuvale pred tniim navalom teriio-riialno celoknpnost in politično neod-visnost vsake države ki soada v lisro narodov- Whvte zakliučuie povsem lo-erično. da taka obveza stavila premiso, da moralo biti nove meie v skladu z volio prebivalstva- Kaiti lisra naroda, ki bi poskusila erarantirati nieie. ki so v na-sprotiu e tem principom, bi zn^r-ila moralni bankerot že od svoiesa Dočet-ka* — To ie iasno ali to jasnost kakor vse kaže, bodo za;emniii doirodki na mirovni konferenci »TEMPF« zahtova nairr«'Mraineišo politiko proti Nemčiii. trdeč, da ie do-sedanja obzirnost in popustliivost samo škodovala zaveznikom- Noinriia mora plaćati- Da pa bo mogla plae?ti. mora delati. pa pa bo moerla delati. ie potreba, da imaio zavezniki odreieno politi* ko preko Rena- Ali io imaio? >HRVAT« piše o strahn. kl se ie opriiel nekaterih liudi, pred hegemonijo srbstva v naši državi, in izvaia. da srbske heeremoniie sploh na more biti v naši državi- Srbi ie nočeio. ker oni so pristopili k narodnemu uiedinjeniu od-krito in iskreno- Naša država bo ure-iena ustavno in demokratsko- Ne bodo lio upravliali samo Srbi, marveč mi vsi eJoipai- Po ustavi bo vsem državlianom zasiinirana iednaka pravica in pred zakonom bomo vsi iednaki- — Med nami Slovenci ni takega strahu, med Hrvati pa treba zlobnim vznemirjevalcem javnosti zapreti usta.___________ »RIJEČ SHS« pravi v čianku*>Jedan naš probleme, da statistika izkazu-ie precejšnie število židovskega elementa v Zagrebu in sicer v raznih po-klicih. naiyeč ie trerovoev in treovskih agentov. Njihove kulturne vezi so spo-iene z Nemci, niihove poslovne zveze z Dunajem in Budimpešte*- Židovski element se ni moerel sprijazniti z našo naciionalno osvoboievalno mislilo, tr-govski duh in praktično poimovanie življenja sta iih gnala t družbo onih, ki so v Hrvatski imeli oblast. Za časa voine POfl^ z rualimi iziemam* stavliali v službo politiki centralnih držav- V času svobode vodilo poslovni del židovstva, ki i&ra vloso v meetnem življenju vsled svoiega finaneneera polo-žaia. čisto Doslovni, da ne rečemo, gšef-tarski interesi, počuti se bolie v društvu seperatistov in ma ne srre v elavo prekinienie naših odnoiaiev z Osrrsko. na katero ie navezan z dušo in telesom. mentaliteto in žepom in boii se nacionaliziranja kapitala- Trgovino in pod-ietia treba speciialno ▼ Zagrebu nacionalizirati in to bo sedai pod novimi trcovskimi zvezami mogoče- *NOVE VRIJEME« izvaia v članku -p, razlogih italiianskesra postopa-r»ia: 3ili smo uverieni. da po Wilsonu-vem nastopu vobče ne bo več govora o londonskem dogovora, in bili smo tako naivni, da smo smatrali italiiansko okupaciio za pomotoma izvršeno naredbo antante proti Avstro - Ogrski vsled nepoznania nainovejših notranjih avstro - ogrskih dogodkov- Prišla so razočarani a- Italiiani so zaoeli zatirati naš rod, kakor ni bil poprei nikdar zatiran in yse to po tolikem razglaseva-niu pravice samoodločbe in svobode malih narodov- Dogodki so nam konč-no iasno razkrili. da ie londonski dogovor vedno v veliavi. Pa se nismo izgubili nade- Spomenice in proteste smo pošiliali Franciii. Ameriki in Angliii. odgovora pa ni bilo na "^"> vv ■■■* *•.-•oti i talijanskomu nttsiliu- NaS spor r Ita-]iio se režnietako. kakor kaže velesilam po medseboinem podpirania pri razde-Ijevanju plena. »I!* BOSSSAGGERO« priobčute 3t>ib razpoloženja na mirovni _ konferenci iz peresa nublirist.n. Virn-iliia Garde, ki pravi, da iueoslovanofilski acritaton'i v neslužbeni Franciii in An-erliii t>ritiskaio na Italiio. da bi se radi lige narodov odrekla svoiim zahtevant ali on vpraša ali se morejo odreci svo-ie lastne zenolie? V tem da tiči glavni politični moment v italiiansko - iusro-slovanskem sporu- Ansrliia se bavi z gospodarstvom na moriu in na koloni- iah. Franciia hoće imeti prvenstvo . v Evropi in ho<5e močen t>ritisk na vzhod-ni bok Nemčiie- Ja^no ie. da teritoriialne asDiraeiie temelie na realističnem principu ravnotežia, strateških in ekonomskih ozirov ter preventivne obram-be. ki ie rudi v preteklosti vodil noliti-ko vsake zdrave države- Ako ee Franciia, Anffliia in dmere ne odrekaio tega principa, zakai bi se «ra ravno Italiifu ki ie ž© tako >nmoriena« v svouh za-btevah - - • In taleo imamo >princiD«. oko li katerega se vrte velesfle - zma-covalk?. in v tena vrteniu izginiaio naše pravične zahteve« »^ Pol Kline vesti. SCJNA POROCILA NARODxNEGA PREDSTAVNIŠTVA. (Posebna poročita *Slev. Naroda^ Beograd, 12. Bwrca* Trctja seja N. P. je W1a napovedana za danes dopoldnc ob 10. uri. Dasi Je bilo splošno znano, đa bo veliala ta sela Ie formalnosti prečitanja porobila verifikacijske-sa odbora, se je veodarzbr^ože darno cer ▼ knloarffh in ▼ iboniicf sami. Urvl ftlttff« so deliU po Uopeh tiskana porofila nt Poslanci so iih prav verao itndirali, bodisl zares, ali pa se je sano meni zćetp tako. Po poslovniku stare skupštine, ki ve-Ija DO sklepa N. P. začasno tuđi za nas prvi skupni parlament vodi seje predsednik ve-rifikacijskega odbora vse dotlej, dokler si N. Predstavništvo ne izvoli svojega defini-tivnega predsedstva. Dr. Pečić je za pred-sednisko službo prav usposobljen; diči ga zlasti ena dobra lastnost, ki ie predsednl-kom parlamentarnib zborov jako potrebna, nainreč mir in hladnokrvnost Počasi izgo-vraria stavek za stavkom, nobena beseda preveč, nobena premalo: polez tega iina jako dober in prijeten glas, da človeit razume z lahkoto vsako besedo, kar v tako ne-akustični dvorani, kot ie -»sala* Nar. Pred-, ni brez pomena. Skoraj točno ob 10. uri otvori dr. P.e-Čić sejo. Ta toćnost, s katero so se doslej pričele vse seje N P, dćJa iako dober vtis. Koliko ur so izdubili naSi stari parlamenti vsled nepotrebnih zamud! Dvorana je zelo polna; tuđi klopi na desni strani so danes nekai boli zusalcne kakor sDočetka. Videti je, da je strah pred naslovom »vlađinoveec nekam iz^inil in da se je opozicijonalna Kcsta. s Katero so soočetka hotele paradirati nekatere stranke* znatno ublažila. Na ministrski klopi so zasedeni skoro vsi se-deži izvzein^i dveh: vojni minister Rašić je te?^:o bolan, finančni minister pa bržko-ne pndno Studira valutni problem. Poročilo o poteku seje ie priobči! itak že dopisni urad. Soomina vredna pa sta samo 2 incidenta, zaradi izpustitve »Slavonije« in pa nastop dr. Korošca proti ponov-nemu čitaniu poročila v slovenskem jeziku. V seznamu poslancev, kateresra je pre-čitaJ tajnik dr. Corović stoji stavek: Poslanci iz Hrvatske sa Rijekom i Medjimur-ia«. Komaj ie dr. Corović prečital ta naslov, so se že poiavilt nas.orotni crla^ovi, zlasti na strani radikalcev. ki so zahtevali. da se je treba takim pocre'ftom v bodoče na vsak način izoCTiiti. čeS. da uradni zaolsniki za-tevajo več)o točnost Vakor časnikarska poročila. Poudari3Tn pa, da se ie ta incident končal brez kakSne posebne pozornosti; bil Je Ie kratek intermezzo no dn1?oča«;nem čitanju zarn^mkov in ooročil. Ka! so prav-zaprav gospodje nameravali z zahtevano korekturo, o tem pa ni bilo nfč ntančrcj-5e?a dognati, vsai stvarne«:a nič — samo kombinacije m Se te prazne. Vse živahneiše zanimanje ie vzbudil drujri incident, o Vaterem Je srotovo že po-ročal teđefon. Predpoln3ma opravdana, v Jr^roslaviii pa čisto odveČ, in da se zadovolje samo S skromnim pridr^kom jrlede vrednosti z:iob!]ube. Vse re je oddahrrK ko so okroc: pelh \T:to"f!: v dvorano Starčevi-čanci. »Ulaze, ulazc^ — tako je zašu-ine!o od klopi do klopi po ceii zbornici. Med tem. ko so Starčevičanci pre-mišljcvali o vrednosti zakletve, je bila i'nna prifi1'a oonzovatl posamezne sku-rine udeležencev seie. V osnredju so se zbrali trHe svečentki, beotrndski prota Nikola Božić', viso!*. šTokorleč mož z dolinrni o*?vclimi lasmi in leno patriar-fmlno brado; tio rravoslavnesra duhovnika: mladi katoMški župnik Wajoier in mirnoresni muslimanski muffi (turski Nl of) iz Niša z belim turbanom na plavi, okroja: knteresra se je vil širok zlato-vezen nas. Na m:zi. okroc: katere so se-deli zartormiki treh veroizrjovedani. so Icžn'e razli-jne obredne knjige in kar ie potrebno za reli^ijozni obred zakletve. Na ministrski kloni je najmarkant-ncTšn fi '■-im ^e nr,?tnrni ministrski predsednik Protić. Sedi mirno kakor kip na svojem mestu in mosročna srlava z visokim čelom se ne zsrane. Samo oči švi-£a*o tu in tam preko rx>s!anskih sknpin, potem se zopet zamisli. Kdo ve, kaj se snuje danes v ti ^lavi! Samo enkrat je postal nekoliko živahnejši, ko se je raz-jrovarja! z vedno okretnim in smehljajo-čim se dr. Korošcem in dr. Triflerjem. Ministra dr. Kramerja je videti povsod, enkrat pri poslancih, enkrat pri žnrnali-stih. enkrat na ministrski klopi; vidi se, da je parlamenta dobro vajen kot iz-ktišen nekdanji poročevalec in kot do-feer poznavalee^feHamentarnih običajev. Ni njegova najmaniša zasluara. da se je mosflo začeti zasedanje nasejra prveira skupnecra parlamenta točno ob določe-nem roku. V ozadju pa £leđa preko vseti duša sednnje vlade Svetozar Pribiče-vić. »absolutist« ... Začasni predsednik Peči^ otA'ori sejo. Svečcniki se pripravljalo. Za besedo 5e oglasi dr. Pavetič. ki prečita iziavo Starčevičancev, katero vzame zbornica mirno na znanje. Tuđi slična izjava socl-alistov. katero je prečital sodru* Pete-jan. ni vzbudila več je pozornosti. Podane izjave pa nišo ovirale ne Starčevičan-oev, ne socialistov. da so se prav krepko in odločno zakleli in prisejjli zvesto-bo kralju Petru in današnjemu ustavne-"rnu stanju. Obred zakletve je bil veličasien. Beogradski prota Božić čita formulo za predstavnike pravoslavnesra veroizpo-vedanja. katero poslanci slasno ponav-liajo besedo za besedo. stavek za stavkom. Za njim srovori za katolike cbred-no formulo v istem jeziku katolički župnik \Vasrner in konca zopet v istem jeziku muslimanski mufti za mohamedan-ce. Bila je naravnost historična slika, ko so poslanci vseh treh veroizpovedii y istem ieziku kot sinovi enesra naroda pri-sesrali Čuvati blairobit naše m!ade države. Mnoffi. parlamentarni veterani, kl so prestali nebroj bojev na Dunaju in v Pešti, so plakali, ko sr> vide!! nresničen nred svojimi oČmi dolari sen svojih mladih let.. - Po izvršeni prisezi se je pričela vo-litev predsednika s tajnim glasovanjem. Pri tem se je dosrodil zanimiv slučaj. Ko so izžrebal? tri kontrolorje za skrutinii. ie nanese! jroli slučaj, da so izžrebali po encs:a Srba. Hrvata in Slovenca: Srba Mijatoviea, Hrvata prof. Polica in Slovenca dr. Schaubacrta. Cuden slučaj, ki so #a vsestransko jKvarino omenjali. Svojih jrlasov za predsednika nišo oddaiali poslanci no navadnem alfabet-nem redu svojih orilmkov. amoak po začetnik črkah svojih krstnih fanen, in ne po lastinskem redu, ampak po red« srbske azbuke. Tako se je zgodilo, da je oddal kot prvi svol šias poslanec Adotf Ribnikar, kot druri minister dr. Albert Kramer. kot trerji na ministrski podpredseđnik dr. Anton KoroSec itd. Oddanih je bilo 181 đasov. med temi 7 praznih. S 174 Klasovi *e bil torej izvoljen za predsednika Narođnega Predstavništva kompromisni kandidat srbskih strank. vseočiKSki profesor Dra-žb Pavlovkl kateremn je takoj po raz-jzrlasitvi volitvene?a rezultata odstopil zacasni predsednik Pečić svoj prostor. Volitev prof. Pfcvflović* je pozdravila zbornica z burnim ptoskanjeni. ki se je Se stopnjevalo. ko je predsednik Pavlovi zavzel svoj prostor. Predsednik Paviović pnčne svol otvoritveni covor. luteren poslnSa zbornica z naoeto oozomosflo. V abor-mci inrobiHi tBinJL Profesor PaviovK ko-vori ^nirnovboH tgio kakor phm&> 6»- ▼ori kakor profesor svoftm sfnSateljen o tvarini, katero popolooma obvladuk, v konverzacUskem tom. Kreče se lahko. v rolrj ščipalnik. Misel se poraU iz mis-Kt rladko tekoče, z neizprosiio tosiko. Kratko orise mukepolno trnfevo pot Jn-rosJovanov za osvoboienje izpod tuje«a jarma in njihov stoletni boj za ujedinjenje. Srbi so troeH pod Turki, Slovenci in Hr\'ati so ječali pod avstrijskim nem-Sko - madžarskim jarmom. PriSla je sve-tovna vojna: Avstrija. stara policijska država, in živi anahronizem. kakor jo je im eno val prof. Pavlović*. je hotela zarobiti in uničiti jujjoslovansko pleme, a prišlo je drugače: MoKOČne Avstrije ni več, mala Srbija pa se je vzdijrnUa z avstrijskimi Jugoslovani vred iznad m-Sevin svetovne^a požara čvrsta in pre-rojena kakor Feniks ... Posmrtnico Avstrije ie poslušala zbornica mirno — dostojanstveno. Ni padla nobena žalilna beseda, nobena rez- ka oT"-°"-*a. De mortnis nil nisi bene. Velikanski. naravnost nepopisen vtis, pa ie napravila zrnerna. z tiTnerje-nim taktom izvršena kratka omenitev Srbije. Ta velika obzirnost in skromnost je izzvala burne demonstracije za Srbi-io v ćeli zbornici in orkan navdušenja se je komaj polegei. Te ovacije so se ponavljale, ko je prof. Pavlović omenil velike zasluge avstrijskih Juj?oslovanov za narodno ujedinjenje in viharnih živijo-klicev na Hrvate in Slovence ni hotelo biti konec. 9Narodno navdušenje pa je doseglo svoj višek. ko je prof. Pavlović izvajal: Vsaka država obstoii na principih, na katerih ie bila z^rajena. Moderne države temelje na dveh princlcih: na principu ćemokratije in narodnosti. Narod-nostni princip pa zahteva. da vsaka država čuva svojo teritorijalno - narod-nostno intesrriteto — Zbornica, ki je poslušala s skrajno mirnim glasom izrečena izvajanja svo-ies:a Drvesra predsednika z grobno tišino, je razumela. Beseda »inte^itet« je učinke vala kakor dinamit. Po dvorani in na galerijah so zaorili klici osrorčenja proti taški nenasitni pohlepnosti po naši zemlji. In ko je prof. Pavlović rekel: Mi ne poznamo nobenih paktov; za našo Korosko, našo Gorico, za naše Primorje itd. ču-timo vsi enako, takrat je dosegla manifestacija za naše teritorijalno u?e-dinfeire svoj vrhunec. Poslanci so kričali: Proč s pakti. — doli s sramotnim londonskim paktom! Madež za chiliza-ciio __ 2ivela Trst, Gorica. Koroška — zavladaJ ie tak hrom in Šum in hrup in tmšč, da je bilo nemojzeoče razumeti vse veklike opravičenesra ogorčenja proti tujcem v naši deželi. Galerija je đivjala. V skupni misli za skupno obrambo ene domovine je kričala: »Ali pravico ali kriU Ni je bilo več razlike med Slovencem in Hrvatom, med Hrvatom in Srbom: Zavest, da smo rn narod na eni zemlji, je prodrla jdoboko v čutenje in mfSlienie zbornice in naroda — Te zavesti ne bo mogoče več izrnvati iz naših src — danes je zavest narodne naSe enotnosti faktor, s katerim mora računati tud? — Pariz; Ce ne danes, pa — jutri! Da se te te krasne in tako navdnšene manifestacije za naše narodno edinstvo v prvi vrsti udeležil v veliki meri cen-trum zbornice, kjer sedi DK. in med temi slov. JDS.. tefca mi ni treba še pose-bej omenjatL Krepko je pomaicala tuđi SLS. m tenor sr. Smodeia ie bilo mogo-Če prav dobro razločevati. Istotako je opazil lahko vsakdo, da navduše-nje za našo sveto skupno stvar pri srbijanskih stran-kah ni bilo nič manjše kot pri SlovencihinHrvatih — Srbi so s tem dokazali in pokazali, da poznajo in razumejo vrlo dobro novi položaj in da se popolnoma zavedajo. da je njihova skupna domovina ista na Koroškem kakor v Macedoniji. Naravna posledica Pavlovicevih iz-vajani je bila, da ie prišlo pri njegovi razlazi modernih državnih pricipov tuđi do oduševljenih ovacii za Wilsona in njegove plemenite ideje. S pozivom na mimo in trezno delo v prid in korist naše države je končal predsednik Drot. Pavlović svoj otvoritveni govor, ki je po svoji vsebini in obli-ki pravo mojstrsko državni§ko delo. ki v polni meri zasluži, da ga prečita vsak državljan svobodne nam domovine. Zbornica je izrekla svojemu predsedm-lni Ie dolžno zahvalo, ko je sprejela eno-^lasno predio* dr. Knkovca- da se pred-sednikov govor natisne in afiŠira PO vseh delih naie Jugoslavije. . Po izvolitvi podpredsednikov m 7 taj-nikov zaključi predsednik historično sejo ob 7. uri zvečer. Naša posebna telefonična poročUa iz Zagreba in brzojavna iz Beograda. DANAŠNJA SEJA NARODNEOA PREDSTAVNIŠTVA. Beograd. 16. marca. Prihođnja seja narodneica predstavništva se vrši danes v ponedeljek ob pol 10. uri do-poldne. Na dnevnem redu so sledeČe točke: 1. VoKtev v ođseke, 2. volitev adresnega odbora. 3. volitev finančne-ca odbora. 4. volitev neticijskega odbora in 5. nađaljevanje verifikacijske debate. fTALUANSKI POSLANIK ZAPUSTIL BEOGRAD. Beocrađ. 16. marca. ItaRjansld poslanik princ Borghese je zapustfl danes Đeocrad. Komentar, đa pomenja njegov odhod pretneanje diplomailčuJh ivez med ItaHio in kraljevino SHS nf iočen, res na Je, da gre za diference resnega nacaja. Kakor se v poHtiSnili krotili govori, je bfl poslanec mine Borghese akreditiran od svofe vlade samo za kraljevino Srbilo. oaSa vlada pa rJe~--vflr akreditiv ni VMb wm znanje, ker SrbHa ne otattofa vet ampak samo po svoU materi grofici Aponyi v tesni zvezl z mad^arskimi olemiSkimf • krogV je bival v Beograda že več tednov. ae da bi skuša! Diiti v stike z beogradsko vlada ker lioče Italija imeti opravka samo s srbsko vlado. Naša vlada kraljevine SHS. kakor že rečeno akredi-tivnih Hstto italijanskega poslanika ni priznala in zato se je princ Đorghese odpeljal k svojini sorodnikom na Madžarsko. RAČUNSKI PROVIZORIJ. Beograd. 16. marca. Finančni mini* ster bo predložil v prihodnjih dneh aa-rodnemu predstavništvu računski provizorij, ki znaša 110 milijonov dinarjev. Proraćnsko leto naj se začne s 1. majem 1919. SEJE ZRAVSTVENEGA SVETA. Beograd, 16. marca. Včeraj popoldne so se pričela posvetovanja držav-ne^a zdravstvenega sveta, Sei se ude-ležujejta od strani Slovencev tuđi dr. Oražem in dr. Bleiweis - Trstenišld. ki se mudita v Beogradu. KRIZA V NARODNEM KLUBU. — DEMISIJA MINISTRA DR. PETRI- CIĆA. Beograd, 15. marca. Politična kriza, ki jo je izzvala Starčević - Lorko-vić - pravaška skupina »Narodnega kluba«, se ie končala danes z definitivnim odstODom ministra dr. Petričića. To je edini efekt starčevićanske politike. Včerai in danes je ta skupina pod nesrečnim in nespretnim vodstvom dr. Paveliča zahtevala različne SDremem-be v prestolnem govoru, v katerem naj bi se regent akomodiral starčevičan-skemu stališču. Danes popoldne pa so Starčevičanci soričo dveh velikoootez-nih govorov min. predsednika Stoj a-na Protića. ki je dopoldne natanko raz-ložil zunanjo politiko, popoldne pa no-tranjo politiko naše države, izvršili k o-losalen umik ter svoje čete po-tegnili daleč nazaj. Stačevićanci so se umaknili po ravn tako plitkera kot ne-spretnem utemeljevanju svojih zahtev po dr. Drinkoviču in dr. Pavelićn ter se zadovoljili s tem, da iznesejo svoje politične težnje v adresnem odboru, ki naj skuša naj ti formulo, ki bi otnogo-čala enotni nastop narodnega predstavništva v adresni debati. Seveda pa je prišel umik prepozna da bi se dalo popraviti to, v kar so delegati ministra prisilili, namreč demisija njihovega ministra dr. Petričića. Zato ni čudno, da so se po seji načelnikov strank raz-našali glasovi, da ćela afera, katero so priredili Starčevićanci, ni imela druge-ga namena, kakor strmoglaviti mini« stra dr. Petričića, ker je tuđi v Starčevićanski stranki dovoli ambidjoznfli ljudi, ki 2e dolgo nišo bili zadovoljni. Tako ie demisija ministra dr. Petričića definitivna. Prestotei govor že ni več podpisal on, ampak sedanii njegov zastopnik minister dr. Albert Kramer. DELEGATI JDS. U VOJVODINE. Beograd, 15. marca. Demokratska' stranka za vojvodino je imenovala vsled sklepa verifikacljskega odbora za mesta JDS. v narodnem predstavništvu naslednje delegate: dr. Bogdan Gavrilovića, Petar Konjovića in đr. Slavka Sečerova, Ko bodo njihovi mandati verificirani bo SteU JDS. v parlamentu 85 članov. DEMOKRATSKI KLUB IN IZVOZ IZ NAŠE DR2AVE. Beograd, 16. marca. Demokratski klub je ime! včerai sejo, v kateri se je posvetoval glede izvoza iz naše države ter o potrebi kompenzadjskih po-godb. Izvoljen je bil poseben trgovsko-industrijski odsek, da preštudira ta vprašanja. Tuđi je bil izvoljen za proučavanje aktualnih prosvetnih vprašanj poseben odsek. v kateri sta izvoljena izmed Slovencev dr. Pavd Pestotnik in prof. Voglar. URANISKO VPRASANJE. Beograd 16. marca. Pri vladi se vrše važna posvetovanja o izenačenjn uradniškega statusa za ćelo državo SHS in o regulaciji plač. Kakor se za-trjuje v parlamentarnih krogih, bo regulacija plač temeljita. Med drugim odpadejo brezplačni praktikanti, oziro-ma samo z adjutom dotirane složbe. Uradniki bodo takoj pri nastopa provi-zorično uvrščeni v odgovarjajoC činov-ni razred. Uradniki z visokoSolsko izobrazbo takoi v deveti, s srednješolsko maturo v deseti, z ostalo izobrazbo v U. razred. Do gotovega činovnega razreda bo avanzma avtomatičen. Demokratski klub bo zastavil vse svoje moči, da se čim preje izvede temeljita reforma tiradniških plač. PARLAMENTARNO DELO. Beograd, 16. marca. Včeraj dopoldne se je vtšU v parlamenta ministrski svet Ob pol 11. uri se je začela seja načelnikov strank. ld so ji prisostvovaJi tuđi vsi elani kabineta z ministrskhn predsednikom Stoian Proričem na Čelu. Za demokratski klub so tej seji prisostvovaJi predsednik MedakoviČ, pod« predsednik Grisogono in poslanec dr, Puc. Konferenca je pod uujiistrsldm prec!sedništvom obširno razpravUala o zunanje političnem položaja. Tekom debate so zastoonfld posameznfli strank povdarjali, da je naš mednarodni položaj zelo težaven in nalaga narodnenm predstavništvo veliko dolžnost da pokaže celemu svetu edinstvo te solidarnost celega naroda. S tega staH&a bo treba voditi tuđi adresno debato. Seja Je bOa ob 1. mi popoldne prekteiena in se Je BftdaUevala ob 5. mi POOoldBe, SUenJeno Se bilo. daje f^mH&um in sicer demokratski to radttattf Mjp no tri, ostali kmbi p« po &w* W£S£l Klub socHahdh dtm6knk»r lm o4Mv| ^ — JB^t ■'■■!» fct« - . . . •• «-••,••- • >r -fc* flhvi %t JKAVDBKI MABOD»f Im W mmm 1*19. ob stev. USTANOVI«! OBCm ZBOR PODtt-JftSKE ORGANI2ACU£ i Dl S. ZA, HRASTU« m BOL, —»• Dasi se at do s*faj pvMmnsm rt* **Mrakk tMdtr se |» fe #*****> kts» Itevf o čkaov. Ine«* ođoorflator in eđbontic kakor fttfl *s#* ab sedaf p*is**>rai CUoor 1» <3a*ftc pa n jmsv «9fc>, da se to Stevflo €Ua**r ▼ feratfcear podvojila Da se dok>aj& fcandidttft 2» Srvrševalni odbor, vršO se bode 231 t rc. ob 4. popcidne ▼ ioH na Hrastnikn občni zbor« katercga se mi vsi člani 74urie$l|)vD itdeleže. PoročUti Unbtjattskš&B s1s#fasjtys) uroda, OGORČENJE V ZAGREBU« LDTJ. Zajrreh. 16- marca- Cakor smo i« včeroi iavili, i« vest kl su Io sAorabški listi preleti iz švicarskih diplomatskih kroffov. v^buđila med me-sĆanstvom razočarani 6. ogorfenie in nefcadovoltnost- Iz dosed&niih do«rodkov ae iasno vidi. kako oaodno bi bilo neugodno rešenie našeera narodnostnesra problema za mir vse- Evrope- To oeor-čenie in bol dobiva m&rkaatnega odm*-va tadi v V9©m %acrebškem časopista« Tako piše >Riie5 Srbov. Hrratov hi Slovencev« med dragim: Naša delesra-dia> ie* naslanjaloča se ma Wil*onov •prosrram. kierkoli ie bilo moeo^e. z&sto-T>ala mtesrralnost kar istočaeno znači sa nas in vpo Evrtroo edino razumno rešitev nnšesra narodneffa problema — trfedinfenia naroda na r?em etnoerraf-sk«m ne*>rekinienem teritoriin- Tako Te^tov so današnu ffospodarii sveta odbili Oni so se odloeili za kompromie-Oni nosijo tuđi odgovornost za ?tanie. ki ia& teera nastane- Danes izia-vliam*. da to ni nikak komtTromis. nesro diktat 3Ao$nei3efr&« In temu prtinemo bi imel "VtjG naš narod zavzetl stališee- — V nič maniSetn osroreeimi piše >Ob«OT<: Od n&jlmišee* napisa dnšnana nismo z ničemer zaslužili na£r> sedanio nsodo-No stremimo za tuirrn imetkom, ne vri-Frcamo za, sebe ono. kar ni n&se. toda * roda* firrndfc se nočetno preTnakniti niti za širino »lamice, ki ie zrastla na nfei Oni, ki boce vzetl zemlio, ki« od-lAdva naS iezik in pismo, narf ve. da znamo zameniati praotcevske iavorove tfosli s težkim buzdovanom- Mateiinsk* beseda* tnnaSki odpor in Itober.en na-pra.m materi. asu*i e krvio natoplieni pr«i razdelieni. dane« zedinieni zemlii. so aorazdroženo zvezani eno z draE^ro« Tadi tedai ko sn»o bili razdotfeni. gmo se BašU skopai v borbi za naše pravice. in tuđi danes se hof^tno nafti v slttip-sofftf- Tndi danes bočeino združiti ?kti-pai nažo žalost in premajrati ono. kar ?6 nam ie pripetilo- — >Narodna Poli-tika< piše: Ne vemo za st>tovo, i-H ie roenična vest. da ie v Parizu preko i 700-000 Juffoslovanov obsoienih na na- j daljne rohovanio italiianskemn imperi- { ializma N^ moramo verovati. da so se \ sfipadni zastopniki demokracije, ki po j pristali na 14 WiTrnovih tock. sami 3 I «ebo1 isrrali* Govori ze o neki avtotw>-mili. ld bi na* io dobili Jn^o^lovani pod tt&liianskim iarroom- Ki\i bi Wla ta av-♦onoTniia. dokaztiieio *edai Italfinni v okupiran i b kraiih- Vest sveta n£ bo za-yeznica Italiie. «mpak zaveznica Jtiso-elavife, kaiti Italiia hoć© stopiti na me-Blt> Nemciie in potesmiH na sebe inrž-»lo vseh pravičnih liudi- Na ro^stu Ga-Tibaldiia in Madnila bomo videli r Ita-Bti BetlltnaTlTia-HoIlwe?a, Lodendorfa in Hinđenburcra. — >Afframer Ta^-U&tt< istotako obsoia neiskreno posto- * iMđiie napraffi našenni narodu z nereda- \ JDi: "£i srlobok«> bolio in neiTrmernim • osroTčenietn rled-amo. kako se naša vera j v Pariz poleea- Vera v pravično sodi-sce velevlasti, ki so se 4 leta borile za MitopŠe fraze, da se hoče osvoboditi ravno male naroda- \ *r- '*'>Vr fl\ '^-i bila samo Soia- To ie ftola 7, vero in j zatipaniem malesa naroda, ki se čuti j razočaranesra * prvim ponižaniem in žaJHenicrnt v svoiem ^nstvovaniu* OGORČENJE V BFOGRADF. I,DU. Beograd. 16- marca- fjpiTO Teeti o nepravični rešitvi vpra.šania fTMroslovaiiskih mei na zapadu, ki ?o i>rižle d^nes iz Zacrreba. so izvale tu-k*i veliko ocrorčenie v v?eh politifi-' kroffih- VESTI MSO FOTRJENE. LDU- Beoerad. 1G- marra- (JDU > Testi 0 konfni določitri n?i5ih mela se nišo potriene- OBVBSTnX) JL"GORTX)V. KL.UBA LDU. Beograd. 16- marcA- (JDU> 'Jnffoeiovaneki klub ie izdal nastopni Iconmnike: Vest o neusrodni dolomit vi mela naših dežel ie doSla dane* zitttrat t Jtteoslovanski klub- Ker ve.^t ni uradno potriena. ie klub odpo^lal svv kefira podpredsednika k ministrpikcmu predAedniku Stojanu Protiću po infor-nubciie* V klubu io nastaTo veliko oeor-denle in vznemirienie- V«i so soffla&eli y mneniu. da takesca skrcenta nasib m%-ia ns§ narod nikdar ne bo priznal- Vlada ie klub obvestila. da o tem se ni došlo nobeno uradilo obvestilo in da tw-W popolnoma izmislieni vesti ni ver^-vati- Vsled teera klub ni podvzel na-dalinib korakov- BR* dPAHO NI CLrAK ^NAROĐNEGA KLUBAc. LDU- Beograd. 16- marca (JDU> Poftianec dr- Mehmed Spaho (Musv-»lov- muslimanski klub) ie spororil Jufcoslovanskemu dopisnenm uradu. da ni Član odseka za proučevanie aterarne reforme v Narodnem kiubu. ker sploh ni Član Narodnesra kluba- VELIK PROTESTNI SHOD V MARIBORU LDU- Maribor. 16- marca Po dopol-danskih, tu sem doslib ?ami§kih poro* čilih slede usode Goriake. Reke itđ. M i# spontano na ulicah od Slovenca đo Slovenca, posebno od strani tu bivalo* čih slovenskih Primorcev razvila ad* * taciia sa protestni shod- Ze pred 6* sv»-der ie bila velika dvorana Narodneea doma nadareno polna- Ob otvoritvi sho-da eta bili tudl mala dvorana in eale* rila prenapolnieni, mnoeo Ifndi pa to moralo stati cunal na stonniicah* Po splo^ni sodbi ie bilo nad 9000 udeležnt* kov* Shorl ie otvori) podnredsednik okra>iite£» odbora JPB dr- Koderaia» 2a nfcfto? posdravni «oror Ie Mfioi* £52T ^ isjwlve\ MSJPsi JM| M S*»il: s^stT^st s# siMlL tej* 2»|MMi4»Uia. kar sa |e iKrtste. *K Ucemo «Mil o nasl mpotfi ođločnloa eV setorict ifsnes- Tiwft od nie ne puštin** »fifi sroflh pravic- KsJ narod te fcr#-fgk ii tte k> se đal brez bofa usifi^ M nal se damo Labom pod nose*? Ksi peotaem wt! (Pri teii besedak ts »*-stal tak Tiha* v dvorani, da U »ral «»vornUt i>rBkmiti-> K»mi« ra«b«ri«-»Ie iw»laclo. i» srorroniik BadaHeval: To ftaro hoiSeio dati za tisovleTue pre«l»x>» krivice ia to nai bi uam 4ali tišti veliki narodi, ki -o secfai skozi Det let tr*H da se bore Ie za orarteo malih narođov« Gm-orBlk ie bil zopet prektnien z vi-harnimi ftri-klirt* Vihsr p« ie dosere! vrhnaec. ko i« arovornilc iyf«vil: Ce nam v^amet^ te ft*8e brate na aintem iu^u. tedai orjrani^rraTno do zadnieira BK>ža vstažtva. da vrženao I^vhe tta, ka-mor Rpadaio- ITmiraH suao z«. dr«««, tein ib&ni ^9 boiimo umre ti za nafte bra:<$ Xe bomo sami, z oamž inrnreo xu»-ie brate Krvate in o^voboditftlie Srbc-i Burni živio-kKci-> N* klonimo, rltru kvižkn! Kot Član d«žehw> vlade pa va*i ?>ro5ix«. ohraait« mimo kri- Govornik i6 kotuno oxoetxi:ii težkoće. ? katerimi se ima bortti naša. mirovna delesracita v Parim, kier ladka propaganda onen^-rročuie. da bi =e i>a^e itadovo poi^snitc v javnosti' S klicem: Gori« tt^tim, u kalerih bi se doznalo, da z čami bar&u-t«Mo- Ko Priđe r>rvl trenutak, vsi na krov! ie konta.1 ^o\-ornik- Za dr; V«-stovškom ie nastopil profesor Vocrlai. kot za^topnik narodiiesa predstavništvu v Beosrradu- Tuđi nieL'av poxiv >6 kako .-=i!o bi mi yr*i stsrrabiU za orožie 5e M morali hraniti avoie Hndi^ ie razvnel bunio odobravanie- Viharno pritrleTir HTC pa t© sle*iik> isvaianin o usmenu tesra sKoda. da sli sito na^e Imw*€*14 đa4 krali. na& reeeot. cm tam v Parizu in naši bratje v Primoria Ko bi se imel« prekrati re^oluciie. ie stopil nm oder neprkakovano sreneral Maister * vi-harnimi živio-klici pozdravlien- Gent?> ralu se ie r&2 obraz bralo sioboko uža-lienie. srinieno^t in socutie pod čeffAr upisom io general tuđi v urvem dehi ■^vojetra sovora poia^neval. kako smo mi posiooali pravično napram Nemcem. katerim nismo osvoiili niti ene vaši. doCim so nam Laki oirrabili kar ćele ns&e nailepše okrale- Govornik se ir obrnil e prošnio do krali a Petra in do resrenta Aleksandra ter do za«topništv:-. .oda. tedai bratje nasvidenfe-(Burno odobravanie-> Dr- Llnolt ie PTt»-čitai sosla^no spreieto revolucijo, ki se eriaei: Vesti, da se nam hoće vzeti maso Goriško. Trst. Istro in Dalroaciio in da sf hoče iu^oslovanflko Reko interna* dons-lizirati. so nas skrajno razborlle' \"ep Maribor in vsa na^a »everna mel« protestira z osor^eniem proti taketmi naši liti. ki ne bo prin^*lo svettt zaželte-nes:•, miru in nas tira v obup- Nasu zemlia nam ie sveta. Stolimo vsi kakor en mož za zadnio na?o vaftico- Veliki principi aorooodlocfbe in o«voboienia Ao ftedai brezora^nih narodov. ne smelo postati prazna frazr- 8 temi prinr*pi stoiin o in T>adf»rao ter iih hoćemo braniti do zndnie kaplte svoie krri- Po-y.ivliamo bfcotrraisko in naso deleracito t Parizu, da prepreci to nasilie. in apeliramo na pravicoliuble in ve«t vshs*h knlturnesra ==veta. da da pravici zahte-rmo z*do$o©nie- Po rf^oluriii ie pkli-cateli Koderman S© enkrat pozval na-vzoče. nai to manife^taciio mirno kon-rVio bfez izcrredov na ulici- Ko se 1** »hod že razbaiat ie e*oi>il n* oder neki srbski cAntnik. ki se ier dal1$em covo-ru iziftvil solidarnim % naStm protestom- Množica ie po zakliučitvi shoda navdušeno odpela >l>pa nada domo» vinao PRI NA8 JE MIR. Liublian&ki dopisni nrad uirotsv-Ha na pod&tavi službenih poroćil. da ee pri manife»stftrif«h za tteokrnipuo plo-vensko ozemlie due 16- t- m- v Liublianl nikier ni kalil mir in *e ni zcodlla niti naimaniža nerednost-_____________^_^ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev- Na TtmU seversl bm|I. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 16. marca dopoidne: Dne 15. marca ob */*9 zvečer so Nemcl streljati na na5« pređstraSe pri Krefiovicah. zapadno od Velikovca. Na ostalih dcHh fronte nlkakfh važnejših do^rodkov. ŽALOSTNI DOKUMENTI. LDU. Dalmatinski dopisni urad objav-lja: Imamo nekoliko piseni novei^efta Izvora, ld so Jfli pisali svojim rodbfnam nali vo-jaki iz vjetniškifc taborov v Italiji. Vsa ta pisma dokamjeio. kako veliko Ie svfenstvo naših Dudi v ftalijansklh taborUah ta to vse sata ker so JuKoskrvmaL Vst II s#*re6 nfki ponavilaSo eno fin isto vDraiaale: »ICdsJ se bo konSalo vst» trolieBje ta sudce?« M-Cajo o v*akofaJoh mukafi. kf so Uh pretnieH ▼ vjetnlStriL Posebno rairtmfva a saraoi teta tndi nsfžslostnejie, fe pismo, kl fa plie neM mlađ? KotorSan svofeimi oCet«. ▼ filefli ls fiektj selo mtCImifi »tavfrov. ftl fa^ no osvctlfnlHo nostrvnun^e »ttitH??nslrW Cart-■ikov in volakvr s ttsfiml Ifvdmt Počiva- oslovo nesa> a 4obtvam» ga Ie psssftnma I btotniia f» bbjsIs Mi USA a ossSffS iztncđ ' niUi so psctafll m* teSSft m& glsis, mnogi pa zapet ohofcah In se pcMelili v bolnišnico. NaejsawHc teta ttbortto H neki iUlijansld HapfOMM VtetBiŽMOL TJttittl DeSMMSSttflk Vietoakl mora* piačevati ie s^ftt* Imoi tam* M io poittia -*"ftiT*" vUda. Cssv sfk kasaule tuđi za m*tm-p* povod. Pi»so-sto sfcaeoj* s\^im +otakam* da z*ež&& kakit* VJetetka, ki fa orrfcm ttiščai* ▼ ▼«-Mhm» 4 do U bt, eostftrat ss> tadi ćete !•*!• soć. Ta soročnik se verujc vlifsAoiii, e* 90 sotst. ps Hfa pošla v tsberliča, đokter se sam a« overi. da so neracao soesL Tako trn. oo^oMjo zgođt* da umro ▼ietnikt SA peti iz taborišča v boln^nico. To uborliče H otkie na ieveo« biegu Fj^ve. V|etn0tt mo-rajo pokopavati mrtve, ki so padTi v radajlh mesecih rosne. Sedaj je 2e mesec dni, od-kar pokopavamo mrfiče, pa ffb fie otsma po-kocraR.« Na koncu nravt: >Mt ne smesao pV sati d-iTTW»vT da bi tzređcU za naJe vuke te trpi}«je.« Podobno se sdave tnA dfttca pi-sma, Mesreitriki se boje. da tte bodo mogfl ndrzati taidh stvari do dneva osvobofe-nla. »Slabo je m ^Ubše ne more biti. Ne vetu. kt^iko časa bo trajalo to stanje*« piše dru 3 Krv tor ča n svo|i ženi. Tfctji p*5e svoji nutert i» brezupno vzdihuje: »Moj Bog! Ali bom ie lula i tako sreće*, da vas vidim in objaracm s svojimi rrtkami.* SpIoSno tožiio vsi, da trpe slad in da postopajo ItaHjani Ž rtjtmi brezobžiroo. Ker pa so večinoma bHI dexerterj i ki so tvezaH svoje Uvljente, samo da bi ne služili Avstriji, vsi prekll-n\d)o ćarn ko so pobegmli. To so žalostni, a iasnl dokumenti o stanici naiib ljtuli v tta-Uianskem robstvu. LDU SpUt 15. marta. (DDU\ Mestni Iulijana.^'. podprtl od oblasti ua italiiassklh vojnih ladjah, iirijo po mestu najstinzacijo-nelnefše vesti. Danes so na eritner razsi-rili vest, ki io je biile radiozraftčnlm po-tom sprejela Itacijonarna vojoa ladja ^PiiKlia«. da Je potrje« JondonsM pakt s t>ri-poruaniem Rekr«TMV re nepremicnin ia treovskib oodietii ter pridobivanih zemriiSkA* Icn^'ižnlh pravlc- Dovolievali »e bodo Ie taki prenoeni tkk;Ij. Dri katorih bo kn-nec, ox- nrjravič^nec oseba italifanske-ara mi^Henfa ali italiian^ka tvrđkA. tndi taki rtreno^ni notli se no bodo đorm^a-li. pri kat eri h sta obe stranki slovanfftcf. kior bi se torei no#^^tno staole ▼ na* rodno3tfi6m ozira snloh ne 6f>r«nnenil^ Dotočba. đa se tadi pocodbe lahko rs»-veliaviio. ki ek> bile ftkteniene ured ob» iavo r>rodain#j proDovodi. uv&ia za slo-vanski živeli v za^edenem ozemlia tako brezpravnoet kakr^na ni bila niti brezpravnoet Poliakor na Prnskem t dobi naibnise srormonizaf'ie- iffobliAnžL li- narea* I« P&lia T>o-ročato. da ie tcmoFnii itulimn^Ri admiral CaFni T>w>T>ovpf<'»' r*ho «*1ovefiSčtne in brv.i8cine pri *odi*<*ih in v notarskili 1 isticah, kot pod^i iezik ^e sme rabiti iakliučno Ie ttaliipn^ki« V razigravah » slovenuklmi in hrvf»faiViTri r+r^nVnmi m mora sodiSČe Đo<%lnievmti tohnuča. ia sicer tadi tedai. ako Ie aodnik dotiSnes« sloTansk^sra iezika r^opolnoma xnM^en. p. p. Laike ismiSliotia* • •tmvkati ▼ Ba-nate- Dan na dan vrina$sk> itaHianski listi IzmiMiene vesti o neredu in boMe-viztmi t Jneofllavill. o rtavTcnh itd«. da bi dokazali, kako nezreli so $e Joro-slovani za samostalno drŽ*vr*o iivlie-nie in kako ie notrebno. «i% iUi oereti italiianska takozvana >knltara<- >Tri-bonac prinaia tendenciozno lal. da se prebivale! aekdai madžarAkeca «eđaf do Srbih zasedeneca ozemtia mriraio oblaston. da stavkalo in *!• m p««hi-fnlefo tuđi r»aMvne re*l*tenL»vofal9roc dokassi. da 90 taknt stKvkafi 7 e«rosud vi^nl i«aUfsnflrl deUvcL aesadovoltoi z Hallfa^sko ▼lado- UAi niiiimsaSli UHU. Split 1S. mtfca. (DDU.) »Olomale 6" ffalta« nflnaSa tfne 5. t. m. pfsimv Mn >e wKfsd'i»lral Milio oo«lal ttređnfkn teta H«ta in Iz kite* reira dcMiovno poanemamo: Te đni se fe košuto tmsdeHs¥tiile **rx* \J!ffS^ stwr mi zsftvalo m*l9w4r*\ prtblvaatva I ste % vvBkoisfsssi ia inžnfliifcsisi pospele-vaniem odEsosUB stsgp t natat koTOnf ter sz^^đl afeffvuo pf0SSJcaiid9fBS)8 raznnni flBSJPSO0BHSJf aOTOSv ZS pOnqSJBBV QW(Bl dsjpT, soflgsai gro g>fcT?j? ta fratra moje đssfesjs kvss^fsjssJL Stcvffsf darorl vafesa faiArfcjiCKA Č^sosfsa so prfnevll prekii crte pfCfstria FtalHsnsofR ptakaioceffs Splita ste* 1» ratrtitvesa tpctnlna Ifnbffeiic domovine. Žcsjs* raofld in deca tft noffnhffi z versko tOD0žno*ti<> na5e troboinfee. kt dWi}o Ce-p*ce in drnseo odefo, ter fe boff kafcor prava vreAtost darov ufinknra! flfibov pmnen v SpUtu. Italifanl životarilo v nafbedrreJSfli razmarafT. toda pono*nH itafiJairsKeza pofco-Henja vrfijo raife flađ hi beđo. nezo da W ztstaiiH domovine. — Pismo se rrađatin-je v tem s!oeu. pa je zanimnro kot tiradfn dokument itafijansfce propajrande, ki astti-ra z vsaJrovTStntnU sredstrt z denarjeu, krano ht obfefco roed na£iro prehfvalstvonr. LDU. Alb«n%. 15 marea. (DDU.) V nedelfo ro doSli jem^ai neki arncrfSlci Ca$-Hfkarji. a «0 ffi ffalij«ini oopotnoma rekvf-rfrafi zase. Da bi pokaza?!, kako rc Šibenik italljansfco mesto. «0 vprf2orf!i |2Đrehr>d na trarrr hi mobilizirali Laki o »aleuarfa* Trnmbiihj Ifftliian} s^> no moreto rx»fr>Ts.žit?. rt» ie Trambie" na mirovni konfer<»n<»i ^a-vsernat ^yno nravilno iuffn^Trrpan-fco staliSoe- ^vaTOrei so wm odricali čamo vsako noliKftno in dir»lomat«ka ervopob-no«t. rtedAf na postalafo vedno ostreiši in akm^alo »i olai^ati v sroii b^sno^ti a TMiovani^m. >La. Trtbtir.a« «• okrafla ▼ dol5wn ilftnkn r TrumbićeaL K nte*ovn >žalogrno< rx»^bno3tV> in pttrvt, d* ie edino Jucoslaviia iznsed vaeh HrŽAv KastotMuia r>o «)ele«patii. ki ni siti noM-tlk ali dinlomat- niti b^rnnee. omčenik aki uDornik. anrp^k čisto Baraden — sleoar nizkeera rodo. brer vsake inteH-ffenee, ki deluie samo s sfeoariiaai in zvilaeami in katereom se rsak noiten človek izorn^. kaknr ie to storil no rsei pravici Sonnino- Ta elo^rek zamtovm n»* rod. ki ie vr« lm vsake kaltiire- Soomenic« Trvn»biaeT» ie n»> menie in dokaas ntecov« duševne zsaai> rrednoeti in posebne ntetont boido sobaosti. dvuroiti se nad politično pe> Stenost obeb brnlkan^kln narodov. kl se imenuieio Slovenci in Hrvati- Tntmbić ia tu t>okazal svoi Dravi značai snačsi kmifidrnta in &oicHa avstrifeke polici-ie. katera ie nasla v nfem in niee-oveta narodu L«tfovrfvtn««» na^ir^fnik^- Hrvat ie vedno I0U. bodim lm soieni Avstrifo ali as. — Tako divia io nsnie >Tribn-nac no čisto itaKianckem >kultnrii«m< načinu forrofllovanski narod in nfece-ve«m sastotmika za to. ker zahievmta samo to. kar Um sre po Drlurostem oarodnoBtnem naeelu ▼ pot>oln«&i so» elasta z Wilsonovtmi naleti o samo-odlo^bi narodoT- Imneritalistiina 00H-tika italiianske vlade m siti sa mali os razlikme od anekđiiooisti^ne ooKtlke oafurermatiifftftee vlade ViSiema IT-Panrermanizetn Ie oropsdel in tncB laika trabetlirvost se bode maHerala nad TtaHlani namlml- Lahi proti siesLl« tilhknm ▼ Rimu* >Tribuna< naDada stbske difake. ki so hoteli uo zashui kacnovati erbekeca tetmlka Aleksiea. ker ie ta v rimekera Aturnstem zavsemsi elode Dateaciie Italiii priiasao stsJli6sw List aalitovm. da se srbste đfiato kar nainltfvfo teie-ae i* Italiie tu Hk ooftlie na««4 nm Bal-kaa- Naaoaleo' krttizirsv srbsko Tlađo. kl 1* Ateksitia o6n*\a driaTno podpo- ro tu todi ni dovolila Bfeeovi rođbtot, da bi nm t>oft!Kal* deztarzali sie^sie^. kazan, ki io te Mi te tsdaMee Donor-BO&m zastaill. Isjsflleiif* ym'esssvoll— tefvv^ Gori sa. 15. marea« (P. P-> GorHko italiiaasko đrostro ^Foderaskmo fra fvnzionarl stataB dells> Pit>tinela dl Gorizla« (Zvess> drtavnia nrađiiSkoT iroriSke debele, seetolee« Teetsosts> fs renoeatoVft ie razdelllo med coriste sloTonste mradnike. ki so t drtaT-nl fttoibi sledečo tiskano izjavo, fci io moralo podptsaU* V sjasm^steesji stao*!* Hk eaka *šm*t ia feffs«. Iria-va se srlasi: PodDisano rmrnateHstTO. ki Io raspravlialo o Vafti prosnH. đase Vas sf»reime v >Zveao driamifli nrad-nlkov rorižke deSelec >e sklenllo v soii dne ••-.•% da n*ođl Vaii prosatl nW peffeiesR. da vsaoiete na znanle sledeco iztavo in da nam in vrnete s Vašim nodnisom. nakar so Vam bo H-dala lecttimariis> Izlav«- >Ker ie pod-piRani kot r»-.-»'?n»»- ,t-»^-.-..wV^ narodnosti iMii>oznal. da ims> italHanpka ▼lađa naibolise nampnp ^n .v>± rv>*eyanio mo-ralneca in nolitične«a rasvoi* slovan-sldh narodov Jnlitsk© ĐeTt«£He. v koli-kor v sDlošnem stremi po nrirneim so-detovaniu z itaHiaaskini Shrtrenleni na temeliu enakib pravie. ^zinvliam, da sem prlrvravUeti vplivati ▼ meiah svoie-sm đelokroca na v«e srofe eoroiake, da bodo SĐosto^afi italiianeko državno načelo in da sem volian sodelovati sa đober snoraznm med oboma narodoma.< To ootriniem s sroiini laMnorofintai podpisomr Federazione fra fanzionar! f^tatali detla Provincia di Gori*ia> TI Presidente: Pod*. nefttHrr. II secre-tario; Prof G- Zanei. 1- r> StovmuU svet Possirra Kussjm LDU Prati, 19. marca. (CTU> •VeCer« favl]a Iz Bratislave: Mlnlster za polledelstvo Pralek Ie odredH, ds se stavik> vta posestva btvSeta vojvode KobnrSkega na Slovalkeni pod državno prisilno spravo. ftezrfri ▼ IojsGL LDU Prinkobrod o b M e n vu 15. marca. (ĆTU) li Coriha poroCaio: »Bureati Europa - Express« Javlja neposredno Is Londoaa: Po informaciji Bsta »MorotaK - Post« Iz Stoekbolma, pries-ka}eio za zoomltd hode bofe na sevemem ftaskem med bol|Ssviid in rvsldml zavezni-attnri ČetsmL BoOfevikf Imalo dosedal na esffandskl fronH nad 60.000 mol, lio topov ta 340 strojirfc Tef vofskl sto« nasorotl 35 nskflu 6 isJOScfh te 4 *ttatd«kl ooikL K01 Ie na obsti straneji veliko tomaiHktftfe sr« fflftrHe. se bodo nalbrSe razvili lmO po-bff*ftft ban. Po drvc! vrrtl IT^ta. Ie vodtlef] { evUanJsidn br»1ff«^fVi^ oeVedfl mobltlcacflo ! vseli *t**k od 1S do 35. leta. rraseoslT zašto«*«* im Poffilrei. LDt Psr!x. 16. marca. fBrerfISno.) Pnmcosira vto ZmeznUL Mbotna seia vrhovnes* vojgecm pvols> LDU. Curih. 15- zMurea- rOTO-> Oiascni švicarskih li*vov bo sela vr-hOTnssra Toineea sveta aJiiranoev. ki bo zboTOvala v soboto *>ođ vredsed-Ptvom Wflsons. relevažneca Domena* 2e izfirotovliena poroci 1 a o ▼nradaniih glede mei priđe do rasprave na tei «eU-Razpravlialo se bo vprasaaie o vvhod-nih meiah Nemčite z osiromi na Poljsko in tuđi Tprasante mei čehosforaSce države- Pocraiania bodo nafbrže uriSla do saklinćka; e tem bo zeotovlien nacrt pre^mra Tei seii bo naeelovsl Cle* m&OtvSimčmM iBrts4orto. UHI Ro»-terdam, 15. marca. (CTU> Katoc poro-Caio te Londona, ie naprosil Lloyd Georsc Booar Lawa. na] priđe v Pariz, ker Ie sav* zečBost JJcyd Osortela im Anglefkem po-trtima, vsled položaja med rttdarjt U se it zopet poostril. tmi ♦-«.•• 1« iftcdsntsi plesa. LĐU. Ztaevi 15. marca. (ČTU.) Po infornndlali »tatrlD-sijteaitta«9o se sada) aBIrand sporazsmeU e razdelftvi koloni^ N« podlagi tew *pora-znma na! bi dobila Frascoska Sirilo. An-^teška dobi matida* nad Mezopotamilo m Palestino kakor rodi nad Vzhodno Afrfto, Francoska doW tuđi precelien del Kamern-na in Tosa, Južna Afrika dobi Južnazahodno Afriko, Japonska otoke v Tthem morhi ra-zen Samoanskfh otokom, W bi nal prlpadn Novi Ze!an Parlamentarrt poročevalec ^Timesov* poroča. da Ie po*a~ val Booar Lav v Pariz, te sicer na pOSeb-nn Želio lioyđ GeorgefCfP« kl žeil tmefl ▼ đanaSnif. zefo važuf seif mirovne konferen-ce pod poro vseh anglefMfi d^feratov. Sp!o-$«0 sodlio. dat bo predhođnt nfr podatan vrav lrnmlu, mo*o5eže prftođsJI teden. Llovtf Oconre se potem povrs* ▼^Londo« in tma, da lw> tispeb i>reAodBera mira rrfo itizođmo vplrval ne vprašmiie refitve lifds.r-dc% krrte* Profit LĐU Wssfcl*r. tos, m mar-ca, (BrezžičBOw> t>a«cs Ie bH đu»»uHen Wo-nmm^ mmknadem kr&đtt 5 mltl|OB0r dolaf- \m. CelotmoMi vsota potofi adraocen na^a 8,841.657 00O đofarfer. š\ ^^^^K^kJCB VW^&^K^& Žft Sfel^^S^MBfeS n^B^^sJsV VSMBSnSMk siofsrlteo. LDU Aaasterdam. 15. wtar-cm. (DKU) Kaltor poroes 1^eitter9er «rad te Pariza, krozllo Testt, da soglaUto andefld mfrovnf delesatle v zzliteM. da sm A«-^ltfa hnefi 00 vojni sorazssenio vo^to mornarico, fcakor pred lebftthoni voHie, da tako *ČM svole. 00 vsem svetn rmzt^esene đ^le. Ancfeari Cmrim* ■» lafoenl Cmrahar* TJBV* CBTih. 15- mare* r0TU.> >The Nsilonc i»ofoem. da t»H-Dravlia AnrfeSka nreeTor. lrl nal bi H zaeotovi) i>n>tolttorat nad Carigradom kakor todl morsko ožino tn iiolaronn nstvaril m*4 Veliko Brifcmii* In Carl-mAem isto ranneiie kakor ie med Ansrleato in ggipjtosg. ^ ^ _ __AtMiisAsT Osllln s^esjfeii n* sssrt. 1JDU- Pariz. 15- marea- (Don. k- mr>) Acmee Havms poroda: Tofni svet ie obsodil Cottina. ki Ie napade! Clsnisn eeattia, ns smrt» MUOUIUI ItOBfHCBOB* riiilil — Sesns> IDU Parit, li nwca. (Dtm kor. md.) »Asjbjks 11a-va*€ porota naslopn« poroCSo o poMpV vesrml popoMse pocovor z ■sMiliiltis pretfsetktitoni asmununlisi^ 0» tres |B t^OfOVSl Vrtovni vofnl svvC ifs osevnen redn so WS ▼ i»r*f vrs4l državf»em urađn rt prefirsno m fe vffcra nosetiis parlament H fx(pofovnTa sno^i ^ Pn«o. kfer bo na|br*e ostala do poned^i ka. NI ie cofovo, aH te bo na povratk* ostavila ns Oimalu. 6ađetskl Neacl m mzmhmOoCso. UH . D s a a I, 15. marca. (CTU) Kakor ss sovo ©t>» ste?«. .8LOV£NS*I fUMOP" «oe 17 aurca 1*9. Stran 5. posiaact v prime«, da se U MH li mll—I posta* v tt sekrajia* stteatl «ta5 las«a» aemšso - četto - smlftm* lborova-a*e» kj«r boso intliuif tek nnhii|si osrav« naval svale radeiu l«euwl se atasja. LDU Pariš, IC marca. (Brcr.fifno^) Pokajanja ▼ Pbzsasja, fcf so bila med komisijo affiraacev, sa ^rta lim Modeat, ta nemftanri pooblaic*acl so se popoteuma razbila. Memfkf votsJ defte-sati 10 izjavffi, da se moralo Trnitf ▼ Berba, da porocajo vladi. CMU delegati ao ftssV m»WliM Ul Metili ■ -- - - * - *- «__*~ -___ mssm ot«vim #^a> W«UEQ sjPSbbSBb ^Bsm 0OOO 9^^* cojft, ki sa im stavli* alaranci spreielL Frestrsa Neaičiie z iML LDU Be* rolin. li marca. (DKU) »Lokalanzeijcer« _re ponatisnff ves* ki *o fe bila obfavOa Agence Havas iz BrusHa. oo katerf Je med-zavcentika konristta za živfla sklenila. da bo dne 15. aprila začela preskrbovati Nem-čijo z živili. Aliiraaci so baje rasotovili, da ii bodo poSiljaH ndmtae množine živil. ftaujo. Neasrt ▼ OesovL LDU Berolin 15. marea. (CTU) Iz Basla poročajo: »Secoto« javlja iz Geiiove: Večja ztvčm demobiliziranih ie odsla včeraj k orefektori te zahte-vala dek> &tt podooro. V sprevodn. kater e-iira se fe pridružilo več iensk, so nositi Ie-pake % napisom: »Zahtevaroo deTo ali i>od-poro!« »Avanti« poroca iz Novare, da se zbirajo vsi kmetski đcla^ci okolice Novare, Kct nišo potajan Ia z delodajalcf imela no-benesa sspeha, so danes proglasili sptoSno stavku. Corrfere protf sovi ortieotecHI Italije, — zaJrtera tadi Dalmacijo. Curili, 15. marca. (DKU) »Corriere đ$?la sera* od-fočno zanika vest franeoslob Itstov. dm sta se Franc*ja m Italija sporaznrncli fleđe nstanovtlve podonavske federacije fn od-kfonftrt samoođločbe ftarođov v Nemfld Avstrflt List pffe, ća se talijanska vfada v tof radevf sfeer Se ni izjavila, da pa je co-tmro izHjnCeno, đa M se Itallia odrekla ve-čin! SToffh nspehtm te vofne. Prancoslca vamostna pofitika preorečnje traien mfr » t«m. da postavlja z!đ med Nemčijo m Netrtštro Avstrfio in liodi za fantomom, da hotr&tiia in važna *efa dežehie vlade« Proili i>etek se ie vrSHa sei& đe-želn© vlade, ki je traiala od 9 «r© *fa-rrai do pohioci- Bila Ie posvećena raz-ličnira važnim vorašaniem- Iz te sete poročamo. da fe deželna vlada reiila ćelo vrsto oerecfh vnrašani in predTo-?<»▼• Spreieta eo davna načela naredbe o delavsken saapnfttv«. V tei ix-redno važni socdaJnoDolitični to^ki se ie doeeeel sporazum v«eh treh strasic-Snreieta ie tndi naredna, s katero de otietimUm in eftcfantinlafli sacotavlia definitivno najneščeni^ Proinie bivših vladnih svetnikov barona Redibaeha. Eckla in barona La^zariniia eo se od-klonile* Snrefeta ie naredba, a katero se deželna vlada pooblašČA. da ma potrebe uradovanja in v dragih sluSaiiiu de Je očividno podan iavni intores tuđi v nrid posamesnikov. poseže po katerttnkoli st&norrajria v področin deželne vlade-Dalje se ie sklonilo, da ee 1e sklenilo. da se vsi vremorokopi postavilo pod državno nadzorstvo- Za izvrSenie teea nađzorstva se ustvari poseben oddelek pri Botreneništvn sa iavna deTa* Za mčitelirtvo iavnih limdskifa in meSeaiMkili 9ol ▼ Sloveniii se ie ▼ isti seii bavila deželna vlada z vprašaniefB nabavnih prtepevkoT Državnemu nradniitvn se nabavni prteperki ispla-čafo po pla^L ki i» preiema- Učitelii pa še nišo nvrščeni v plači Ine stopnie in razrede- To se ravno sedai izvršuie-Ako bi nćitelfi eakali na to nreditev. bi trebalo čakati do srede maia. Vsfed t&-ca se ie deželna vlada ođlocila* đa ođ-meri nabavni Drisr>evek v razrneriti s drafirlniskimi đokladami in se ie sklenilo, da se bo prisnevek izolaČevaJ vsa-ke«a cetrt leta. dokler se bodo izplače-vale draffiniske doklade na preienUto državnih nrađnlkov in vsakokral po ena šestina t* dra^iniske đoklade kot nabavni prtspevek- 8 tem sklepom bi bila treba obremeniti blacaino sa 2 20O000 E letno in se ie sklep predio-žil središnii vladi v odobrenie- Za voiaslce rpokofeaee. vdore. sirote ler invalid«© ■wštv»- Voiažkim ^^>okoienceBl f*ažistoin> ne bodo vec nakaaovale pokoinin dimaisfce likviđar ture, ampak i« to preT»ela> likvida-tura voiaftke intenriflTt*** sa Slovenlio v Lmbliani, kier dobivaio vsi od bivi>. avstro-offrske armade koiicaKiTenaTiio n)okoieni eafisti »voie pokoinine, ka-kor hitro iziđe tozadevna naredba- Te-dai ee ie treba z*Iasiti ©ri ******* **>* tenđand ▼ Linbliani >na Fnfikov.-za Belriisko volaftnioo. prwi baralra aa desno- Prinesefo nai vse dok|i»eni# a , =eboi. — Vtmvmm im *lr***m i» voja-kih esebaJi se bodo todi nudaHs igpjf/ <'evale vfo pokofnine in Pi imele te Je naka^ano od av«tnH}tTB *r*.e voi^^ke nr>rave in so Iste še nzfv»- - Plakali se bodo tndi morebltiri obro- j i za pref^nie meseoe* Intereeelntj aal t zfflasiio Dismeno ali osebno ©n JJ}* Aki totenđami sa Slovoniio »sa Fii- •"-lvovcu< *a Belariisko voia^nioo. prva> ^rita na do^no in nai predložilo do- , nimente- One vdove bi airota. kl •• m- i so preiemaie mrnkr**w*šB* asi •• ' vrlasa* pri ob&asjfctsji ali Isbsss wsr I | **m im os4 is MdAte SJSv^vot ! Z& ^ n*»namio. kdai nišo dobili v*e ' 9°y™?f' • D«aaia> ter ajsi predloia ^"^^■^^^^s*sjw MMJm mm sVBSRK* s»Ov ^F^HT^^V m alroie tar otuli* - Ipmliii is Mi- !S 1°}** ^0** oda^neno pokoinino p« n^dprearlednih konjisii.h h katerim bodo pozvani: oni p*. ki so i* dobivali gokoiniM s Dunaia. nai se zielase % do-»menti taa kot zcorai kier dobe ii-Plaćane vaote eventualno tuđi za nazal Ujadne ure so od 10. do 12- dopoldn« in od 2- do 5» ponoldne- Vaote sa bodo is-plac-e\-iUe po po^tTJi hranilrtiei- Pete^aJaJ predpni: 1- V notraniem prometa kraliestva Srbov. Hrvatov in cMovenoev potne listine nišo predpisa-ne. z osirom na sedanie TOine razmerv ie pa vendar potrebno. da> vsak potnik nosi s stboi kakrsnosibodi izkamico. s katero se zamore leeitimirati ter io oa z^htevo pokazati polici i ?k im organom, sieer tvecra. da se nm sabrani nadalie-van potovanie. ako ni v staan zadost-no dokazati svoio identiteto. % Dohod v državo iz inozem^^ra in odhod ali prihod v inozemstvo đovolien ie samo s pravovelfavnimi potnimi listi in na naestih. ki iih napram nenriiateliskim aržavam določi vrhovno voino zapo-vedništvo- Potovante v nepriiatelfske aržave se prepoveduie- Tslemoma do-voliTiie minister za notranie zadeve samo službena potovania. zasebne pa Ie v povsem iziemmh primemih od okrai-ne politične, ozir- policiiske oblasti no-triene h'ti*o in T>.-r*ii > )mV(» potrebe* Državliani nepriiatelifikih đržav za-rnoreio potovati v kraiieatvo umo s dovolieniem ministra za notranie sade-ve Iz razuinliivih razlosrov in % oxi-rom aa omeieni in otežkočeni promet omeraie se tuđi notovanie v za vezne in nevtralne države- Raznn službenih oseb more io Hekai potovati rudi drnpe osobe v važnih tr^ovskih ali privatnih posijb, to pa Ie ako nišo savez&ne vo-iažki službi in ako to dovoli mfnister za notranfe zadeve- Potne liste v ino-aemstvo iwiaiaio okrožTtca n^fielstva. odnosno uprava mesta Beograda in žn-paniie. a kier teh ni okraine upravne oblasti, ozir- za izdavi»nie potnth Iistov pristoinc Dolicifske oblnstL toda vedno sele t e d a i. ako ie to đovolil minister za notranie zadeve-Z ministrovim dovolieniem i7dnn© potne Hste. ki moralo imeti v vsakem pri-meni sliko potnika. vidiraio na to lasl-no in zaveznižko voino povelistvo. ka-kor tndi zastopniki onih držav. v ka-tere ee želi ootovati. Ako t krain. kier se izda potei list. teh oblasti ni. pošilia n&i se potni list s fo^o^rafiio in e no-eebnim Doro^ilom ministrstvu sa notranie zadeve. da ono preskrbi vidiranile-Vidirani potni list «*o v naikraišem času vrne lastnlkn preko niearove t>ri- stofne nrjravne oblasti, da nm ni treba noditi poni I\>rfv ttM jAVBoet. Komanda Drav-cke diviziiske oblasti namer&va nsta-noviti na korpgki fronti vef voiaSkib čitabiic katerih Bamen bi bil, voiastvo moralno povzdismiti in mu nuditi priliko. đ*» se ob T>ro^t1nbliana- Vlaki sm vraeafoee 9e ceho^iova-slce redadne- Rodbine katere se Diisliin vraiti v Čeboslovaško reptib^iko r^A n&zn&niio število rodbinskih čl^nov in fežo prtljage, katero nameravaio vzeti seboi v svrho đolo^irve direktnih vla-koT do Cežke- Prfclasi se spreiemafo pismeno pri nradn voi. plnomoenfka C- 6- E- v Ltablianl Stritarieva nliea etev- 3 Pri evofen psvpatfcv v domovine na donnst pozdravlia svoie znanee Raiko Paulin. rez. podnoročnik 11- grb pešpolka Kara Džorža. začasno na Mirni na Doleni^kem- Kaka dolco Se? Po naredbi pover-fenlžtva za pravosođstvo Narodne vlade 6HS v Liubliani od 31. oktobra 1918 $ 1- ie nradni iezik na sodiščih nloven-ski oziroma srbobrvatski« Glede iezi-kov drugih v Jusroalaviii bivaio^ih na-rodov so začasno odreia. da so stran-k e npravičene vlaarati vloce y evoiem ieziku- Okrožno sodiSče v Celin to naredbo očiviđn© krivo tolmači. V tožbi Cg III* 12/19 toži knetira kmeta na plazilo neke knpnine. obe stranki sta slovenski niti ena ne zna pravilno izffo-voriti nemskeca stavka- Nemški odvet-nik vložil ie v imenu slovenske stranke odgovor na tožbo v neTnSkem ie«ikn-To ie očlvidno krSenie imenovane naredbe, ker ne more biti od odvetnika odvisno. aii hoče odgovoriti za slovensko stranko v nemškem ali slovenskem lezikn- Konečno se bodo morali nem§ki ođvetniki tttdi v Celiu navadi ti. da za slovenske stranke slovenske vloee po-daio in okrožno sodi^če nentemeliene nemske vloee zavrne in slovenske s»-hteva- Lovski Uacvr* Gospa Olra Rnde-ževa iz Hibnioe ie nstrelila dne 10- t-m. ob pol 3- nopo^rlne v fiTnrekovem žle-bu v ribnišH Veliki gori kanitalne^ft medveda Mthar. samec ie tehtal 190 kg. meril ic od nosa do zadnie tar« Rtecrnien 2 m 20 cm in po sobovi« sodi ti ie imel kadh 15 let- Gosoa Rnđeževa — iskndena lovka. ie bila bas na noti k mrliščo. kier Ie ležala n^ stavljena mr-hovina. ko ooasf na mrllMti medveda-8 prvim etrelom na 120 korakor ga pogodi baš spredai v vrat s dragim nad desno ćeliust s tretiim in eetrtim skozi plfoea* Lovec ki ie iwoo sorenflal. ie oddal tndi ieden strel in sadel rrer nm drob* Kltub vsem tem ranam is medTed nbežal. in sele tretii dan poffinil- To 1e ie eetrta medved. ki ra ie ostrelils to vrli Senslrf Ninirod- l*r* ; proti Imenovanima tofbo radi isTiefifm catfJ Ta sadevrn m H ooravmala s teta. d» sta **J^**** J52? fa ^^f0^?, b^erka prosila guši*©) Prusovo ođvvuSSsnfa te da sta ooMila nssskMO K katol ss j> ^A^^^B^B^sil ^BsjIbbssss^^Bbsi ^bISjbsss^bssVsšj. a^l^^^^^^ ^p^ ■ i vB DVsj^BsH fJW^Wv^ft s^vjpV^^PssjsAv sbsK^PBBss^B ^F I 1 £#sMsss> I ! Zs—t sji ▼ f ss*Hari Dna 15- V m irofisr is fekal m* davnom kolodvoru ▼ LmbHani ks»st Jaass I^kis is Vsit-Mk Bra»ie na sdhod ▼kka- Prlstovila sto k mfmm dvs ■imiiia sioska is ga Tvraials. kai da deia v LtnbHani Ko Uma. odgovori, da io prisal biaoo sa obleko kmpoTat Pa ie predrago, tako da ie knDil saao 2b po «0 K. nm pravita, da inuUa dobro blaro po 12 K m na pro-dai. ter ga povabita. nai od niih km>i blago- Na prigorarianio ss poda LnVse i njima, Odpeliala sta ga sa Kolinsko tovarno. tam vrrla na tla in oropala-Na klicanie LakšeU ie v blizini stoie-6a voi^ska straža, obstoleem is desetnika Božidara Tanaskoviča in peiea No-vic« Luiica pripađaioča 26- neUpolkn. 3* batalion. 1 t'-otn. za?oTa streliati in posrećilo se io s pomoeio dveh mimo-idočih gospodov enega izmed storilcev. i kateri se imenm'e Franc Ocrizek. areti- j rati- Drusri stnrilec ie všel in ga policl-ia za^leduie- Ker se dogaiato v Liub-Hani ponovno taki rooarski napadi., nai služi to občinftvn. kutero prihaia v LjfnMiano. v tvorilo, kako nevamo Ie slediti v Linblirni nenoznanisi osebajB. tuđi 6e so še tako prilazne- Ckradeni bfinkovei- Ob^instvo ee n&profa. n»i vsakearJL kdor bi skusal spraviti 1000 100 ali 20kronski banko-vec žiHranilnica in no^oiilnica v Doiu H- 387-r v promet tafcoi naznani bližnii varno«tni straži, da Je-ta vo-otovi identiteto doti*- . ni ka. Ce pa bi bila opeba noznata, nai i se straži nemudoma sporoči ime in bi-valipč© dotične osebe- Bankovci 8 tem žicom eo bili te dni vpradeni nboffi slnžkinii in bi vaakdo opravi I tako Ie dobro delo-________________________ Kulturo. »SLOVAŠKA PRINCCSITA.« Opereta v treh deianiih- Ce§ki spigal E- N o v o t n v. Godbo zložil R- P i s k a- Sek- Prevel dr- Iv. 1 ih- V soboto ie bila v onernem gledal;-Šću premiera Piskačkove >SIovaške princeske«- Zanimania za to predstavo io bilo veliko zlasti sategadeh*. ker ie i >81ova&k& priDceska< ena i/med red-kih operetnih del Blevanskeera izvora-Vsebina se ie itak natinnila ra noe^h- | nih sporednih liptih; zato ni treba kni ; veC govoriti o nlei- Samo vobče bodi ; omenieno, đa ie deianie. đ»*n ne bres | oneretnih irlnnosti. §e dosti naraetno in seveda z&beHeno s salami fi dovtiol bolišesra in slabsega kalibra* Ćelo ro- ' doliubno pointo ima, zakai slovačka princeeka ie pravzaprav zatirana slovačka dežela- Zato pa ie dosti ^ndno. da s i bi niski knez Maior^ca dvie- ! ne slovaško dekle iz nizine na *voi ■ prestol- Vsrok tema neemisht tiči v tem. I da bivSa avstriiska eenznra ^Lveda ci doposčala na odru čeSkoslovaškeza kneza, ki bi se zav^rrnr*! - » =i^^?*^k« deielo. da se ie moral satorei ceško«lc-▼aSki knez preleviti v romnnskega knesa im da se ie prestoTnica postavila t Sibini. ko bi morala biti na Hrad^a-nfh? Ce pa w ie tako zgodilo pod av-strijsko upravo, ni lahko mnevno. «a- j kai se ne bi ▼ eedasJih razmerah Če- i SkdsTovaJRi knez postavil v svoie ? stare ooeretne pravice- Kdor Ie od operete češke ea skladatelia pricakoval pristno slova-sko - narodne glasbe. norda vsai nekoliko take. kakrina ie v >Prodani neve-bVk, ie pač razočaran ođSel iz gledali-šča PiskftSek ie sicer v svoie delo vpletel nekai slovačkih motivov. zlasti v nekaterih plesnih točkah. toda vob£e ie >Slovaska princeska«. dasi ponekad " težke fakture, opereta tište plehke du-naiske vrste, ki smo se ie ie do sita ■ naužili v minulih desetih Ietih* Clovek , M si prav lahko mislil. da io ie zložil • kak Lehir. ki ie časih tuđi kai rad po-sesrel do slovanskih motivih. samo ko bi imela še pikantno Leharievo instru- ! roent&ciio- V >Slova£ki prinoeskic ple- ' «eio plovažki vašiani ve^inoma dnnai-ftke valčke in koraka io po zvokih dn-nai6kih operetnih maršev. ki vsi precei Rpominiaio znanih dnnaiskih fabrika^ j tov fkai posostoma >L#oirarieve Kri- ; stecO: knez Maioreecn in slovaska i princeeka ćelo enkrai zakrožita prist- | no po nemško - alnskem načinu * . • I« | tesra razloea ne crre >Slovaiki prince- j side nobena. niti ne operetna glasbena ; cena, toliko mani. ker nima samosvo- ; ieea eloera — ako namreč dnnaiski ope- j retni slo? n! že morda sloer sam zase i Predstava ie bila temeliito nri- i pravliena in &e '*» r»te*rdeli vršila | vseskozi ffladko TMrigiral ie gosp- dr-C e r i n. Id se ie po dvaisetletnem clasbonem delovaniu med tuid vrnil v domovino- Dobro se mu ie poznalo, đa ic več let kot voiaški kapelnik prireial ; crlasbene prođnkciie »« strofo discipli- j niranim orkestrom- Tnkoi onvertnr*. ! proizvedena z veliko vervo. ie izpri-čala niecovo visoko potenco. in ista , umetniško nadahniena točnost se ie oo- . iavliala v vseh aktih do konca* Gospod . dr. Cerin ie ravnal orkester % uroerie* \ nimi gestami. toda z reznim tempersr mentom ter ie zateiradeli v predstavo j spravi I potrebni oneretni tempo, slasti j v tistih plesnih toč&ab ki so sgraiene I na narodnih motivih- Narodni ie diri- | (renta vrlo nod^irAlp. rr *iia posnođa Mareka. Čiear skrbnost se ie kazala tako v vestno izdelanih skupnih prlzo-rih kakor v lem. đa so ss bilo priredile nove slogovite dekoradio: vasiea s i eerkviio v ozadfn ie bila vredna is posebne pohvale- Ismed poglavitnih vk>g pravxa-ptvt Bobena ne nudi priUko ss nveliav* lianie posebne psvBke sli igralsks, umoinosti Naslovna Tjpca. kl to bila poverjena gospodiciii ThalerisTi. fe potisniesa vreesl ▼ ossdto. te ssto to ! mogla gosodS- TTislerieva. Io sulokto stoniti is rezerve; kier na Ie stopila, Ie pela % iskrenrm obeotkom- Ismed isn-rfrih vlor to Se neJboH hvmT«žna vlogm tete 9matf«Are. *»vH%rke te KrtvVe. ker to to ttbretist ews»n m ▼Mah* sn-monen- OospoiVf^na vem DasiTova to igrate to srko. Mss H toks boe* ■>of&. s issolutao pgossnisstto tog to to energično i>oHska!a v osufedfs: nolesi nfe sta nrihafaJi v pofltov sosnodMsjs 8kal«ka in mm Jsvanova nrva kot fcot^tna mlađa vdova. drum kot nerreeta Kaiiasa. JM ss nejSs odreci pfwiessi do vstnnasmSJNi ssejfiis>» C%# itoU lito UM ftv sto te sv*flB ▼£*; ^ Med igrald tne prvenstvo gospoda Povhet«. ki to Katufinera Jauka predstovUai s drastičnim h,amoiiom, bodisi v domaei vsst bodisi v knežii dvorani ▼ katero zaide Janko po čudni voiii libretistovi. da tam nadomeftffa kneza in da> se sploh more nadalievati operetna komediia. Jako dobro se ie poleg gospoda Povheta obnesel gospod Debevec kot madžarski rrof Boetra. ker ie uspešno Iomil slovafiko ("slovensko) govorico. z&Sinieno z madžarskimi ili hrvaškimi oevirki. ter spretno nasto-pal tndi v igralakem oziru- Tretii v druabi ie bil eospođ P e č e k. ki ie postavi 1 na oJer elerrantnetra barona- Kot >rihtar< ie ffOFDod Čermak nerodno predstavi jal vaSkega moe-otca> pa bi ga bil žo bolie da era ni s tako prononsirano češkim nafirlasom* Gospod Siraon-č i ć ie kot Kuba (omledna, komiaVasko-va iz >Prodane nevesto!) pridobil za-so tišti del obclnstva. ki mu iecliav va-ški bebeo nauravlia naileD^o zabavo- — Skupinski prizori so bili živi: zbor — ponajved šesta vi \ en samo iz žena in deki et — ie ierraL pel in ples&l s hvalno vnemo: v narođnem plesu v tretlem de-ianiu ie še posebe gdč- K 1 i m e u-tova zhuiala nprnviđeno pozornost- — Priznanfa poslavitnemu osebin te bila dovoli. dvakrat. trikrat ćelo ob odprti sceni* —n— Repertoar Narođneca ctedallSča. Dramsko zledaliSče: V ponedeHek, dne 17. marca ob pol 8. zvečer nradniSka predstava »Tiha sreća«, izven abonnefnenta. V torek, dne IS marca ostane zledaliSče zaprto. V sređo, dne 1°. marca ob pol & zvečer »Revoluciiska svatba«. izven abon-nementa. V Četrtek. dne 20. marca ob pol 8. zvečer »Strahovi«, za abotmement »B«. — Operno gledaliSče: V ponedeljek, dne 17. marca ostane ffiedaflšče zaorto. V tork, dne 18. marca namesto »Boheree« Id odpade, izvea abonementa: »SlovaSka prtn-ceska« ob pol 8. zvečer. Včerai kupljene vstotmice veliaio za torek. V sredo, dne 19. marca ob pol 8. zvečer »Manon« za abon-neiiieiit »A<. Pozor p- *. abo?ieirtl Narođnem rie-datt&m. Pisama Narodneca irfedail^Sa opo-zarla še enkrat vse t>. n. abonente, kl so vplačalf Ie polletnl a bon ma, a nameravajo tndi ra drnco polovico sezile obdržati «vo-ie sedeže, da naj se zelase takol v pišam! i (soba ŠL 6). ker se sicer nanfe ne more več ozirati in se sedefi dajo v prodaio. ! »Priroda«- Ovih dana primili emo % broi >Prirode narodno ieđinstvo. ier se eto oko »Prirode« oknpiše prirodniad čitave Jnsroelaviie- Ovu našu mieaečiro revira naitonliie t»repom?amo svakome nriiateHu prirodnih nauka, ier 6© v nioi naći štivo pisano ne samo noučno necro i nada sve popnlarno prikazano tako. da- ee >Prirodu< moei dn $Ha svaki intelirenat- Ciiena ie lista 8 K godiS-nie Pretplata se šalie nređniirvii >Prirodec. Zagreb. Demetrova ulica broi 1* List se nikome ne Salie, tko ne posalie pretplate nnanred-____________ (OSIKNiflRtUIL Svobodsa notrania trgovima' Prehra-njevalui nrad v Liubliani ie izdal to-le naredbo: Glasom brzoiavnega sporoča-la kr. ministrstva za ishrano in obnovo zemlie z dne 2S- februari & 1919. itev« 2458, ie miniefrski svet kraliestva Sr-bov. Hrvatov in Slovencev na svoji seii dne 25- febrnaria sklenil. da r© na vsem ozemliu kralie3tva Srbov. Hrvatov in Slovencev dopusti prosta notrania trgovina z nasledniinri recini: vse vrsto žita in moke. vse vrste živine v živem in zaklanem stanin. govedo, konie in druga živina, vse vrste mesa« sveiestu nasoliene^a, posudenega itd-. vse vrste masti in slanine, vse vrste seleniadi in semenia. dalie krompir. fizoL zelie itd-. vse vrste sadia in sa4-nih izđelkov. vino. žeanie. rum. likerii. vse vrste olia. les. vse vrste gradiva in tosnih izdelkov. noh i štvo In kmetiisko orodie. V nosameznih pokraiinah ob-stoieči prednisi srlede utesnitve prometa in maksimalnih cen za vse druge reci. ki nišo zgorai navedene, ostaneio v vsaki pokraiini v moči- Odslei na-prei ie trsrovina z vsemi v nrvem od-stavku navrdenhni roCmi r»a vsem ozemliu kraliestva Srbov. Hrvatov in Slovencev, prosta* Razveliavliene ro naredba ki so ntesnievale promet s temi rečmi- Se naprei pa ostaneio v modi vsi predpisi. ki uravnavaio porab-Iianie živiL in ki dolocaio prevzesine. nakapne prodaine osirosiav naivišie rese sa živila in živino- Da se omogodi nravnava porabliania in đa ee zairotovi enakomerna preskrba vaega ozemlia deielne vlade za SlovenHo. odreia pre-hranievalni nrad na podstavi sklepa deielne vlade sa STovoniio z dne 7-marca 1919 do nreklica nastopno: 1* Žitni savod in VnovčevaJniea sa živino in mast ostaneta se naorei ter bosta ▼ svoiem pođročin v prosti trgovini na-kupovala živila in jih razdelievala po navodilih prehranievalnega nrada* 2. Vsak. ki ima na osemlfa deferne vlade sa Sloveniio zalogs iita. »oke. krom-pirim, fižola, masti ali olia. mora pred-no proda is svoio saloge množine, kl presegaio v vsakem primora teio 100 kilogramoT. nama niti prehranieralns-Bm vFsđn. kan tn komu namerava prodati svoie blago- Prehn»»levalni nrad ina pravico sahtevaiL da se blago nisam proda, osirona. da ss nroda dolocV nl aprovisatei organisaeiti- 8- Kdor uvaia žito. moko. kromptr. fiioL mast ali olis is osemlia kake drače ookraii-ne kralfostta Srbov. Hrvatov in Slovencev na osemHo deielne vlade za SlovenH* ▼ amosiaah, ki pisatigsto v ▼saksm stačala 100 kg. mora takoi ko priđe blago aa to ozemlfe. nasnaniti i»rskraa1svafneani nrada. kolfelno in kakovo* blara. daHo kako namrava blago porabiti Prehranievarni nrad tea pravleo saatrratL da sa blago nte-sta pToaa. odroma. oa ss proda apro-%jmM ggaBJMgjLM te doka. 4 Vaovčevalaioe sa živino in mast tam* ▼ač si io sami nakupilo, moralo vaako aodelio na dopisnici sporočitl Vnovoa-v*Inid koliko klavne živine so aaku>» pili v prete&anem tednn in kako so na* kupljeno živino porablll Prehranieral-ni nrad ima slei ko prei pravico đolo-čiti koliko klavne živine se srne v vsaki občini klati in kateri okolii mora mesar zalagati % mesom* MesariL kl dobivalo klavno živino od Vnovčeval-nice sa živino in mast in sa katero pla-ćuie država pri nakopni oeni poviiek 1 K 60 v za 1 kg žive teže. so dolini meso prodaiati za tište esne, kl so bile doelei x» to doloceoe- Politična okraina oblastva moraio s primerniml odredbami poskrbeti. da se te cene ne bodo presegale* 5- Zoper lastnike salo?, tnrovce. mesarie in dnure. ki se ae bi ravnali po prednisih toSc 2 do 4 te naredbe, so bo postopalo po doloćUui cesarskeca ukaza s dne 94- marea 1917. drž. sak- Stev- 1S1- — V Lfablia-ni dne 8- marea 1919. Dr. Se neke* v i Č. s- r- Drva- Prehodno gospodarski nr%d v Liubliani bode imel tekom tega me-ecea na razpola?o nekai vagonov drva faaiveč bukovih^ po 900 K za deeetton-ski vagon franko namembna postala^ PrebivaJstvo. katero na to blago reflektira, se pozivlia. da namnani svoio potrebšcino ter namembno oostaio do 25. t- m na označeni urad- V prvi seji po rmenovftnem datumu nn ravne komi-siie Prehodno gosnodarskega nrađa se bode izvršila razdelitev. pri kateri se bodo v prvi vrsti UDostevali naipotreb-neiši sloii prebivalstva. Razdelitev sukaaea aioi esrtaike v Livbliani. Eroiaci. kroiačiee Udeloval-d perila. modistke in podobno, ki imalo svoie bivališče v Liubliani fno tuđi v okolici) in ki si hočeio kaniti obrtnissj snkanea preekrblien po trgovaki ia obrtnieki zbornici naj «e zglaas sara-di nnkaznic ▼ pisarni Vrov^t« sađm-ge. Gosposka ulica št- 5. DritHele od 8-do 12- đonoldn^- X V-«vnioo *e bodo li-dale Ie onim. ki se bodo % obrtnim H-storo iskazali kot ur>rn.vi,Tr»ri obrtnik!* Izvzete od te razđelitve obrtnilkega enkanca so domaće šivilie v T^inbliani-Tzdava nakaznie se prične v torek. dne 18- marca 1919. Nakaznice veliaio do vštetega 31- miirca 1919- S tem dnem ss prodala zaklinči in pravica sa nakup zapade vsem, ki ie v tem časa nlso po-rabili Teeai za sanajanfo im osrsBsvaais' sađnega drevia. Kmetiigka Sola na Gr-mu priredi v sredo dne 26- marea in r ^etrtek dne 27. marca t* 1- teeaf sa sassr ianie in obrezovanie sadneea drevia m sleđećim sDoredom: V sredo dne 26. t» m- od 8- do 11- ure đopoldne pođnk o zasaievanfa drevia v dreveenioi od 2-do 5- ure poooldne Đrakticno raskaso-vanie v gadovniakn. V cetrtek dne 27-1 m- od 8- do 11- đoDolđne nodnk o Dravil- nem obre^ovaniti. popolđne od 2- do 5* ure praktične vaie ▼ nasadih Pođok ie namenien našim gosrtodarskiin ia kmeckim mladeničem- Eđor se hooe udeležiti. nai ee prici asi po dopisnici vsai do 22. t- m- pri ravnateHstvu kmo tiiake sole na Grmu pri Novem mosta- Društvene vesti in prireditie. Redni obeni ibor Sloveaskega tr-govskega dmitva »Merirar« <9e ie rr* šil 25 februaria t 1- Predsednik UUog ie predlagai da se ooftlie vdanocta* brzoiavka regentu Aleksandru ter se sporni ni al umrlih člaaor v preteklo« letu- Tainik Golob ie v obUrmAi poro-čilu poroe&l o stagnaeiii trgovine v poslovnem letu ter delovaniu društva* ki ie obstaialo v elavnem v tem. da Is podpiralo svoice mobiliziranih clanor-Društvo ie izdaialo glasilo >Slovenski Trgovski Vestnik« ter đaialo Članom pravna poiasnila in nasvete. Im^lo ie lastno nosredovalnico. ki ie usoečno posredovala- Rodbinam mobiliziranih ^lanov se ie iznlacalo do konca vt»ine 27-625 K 80 V' Društvo ie imelo podrnž-meo v Eraniu ter ie bilo T stalni rverf s trffovskima društvoma v Celfa in Mariboru- Blagainik ravnateli Krofta ie roročal. da ie imelo drnJtvo ▼ letn 1918 10618 K 10 v dohodkor ter 13985 kron 14 v »troskov- Društvena imovina ie zna&ala koncem leta 53 SV) K £3 vin.. obetoie^a v eklađih sa >Twrov«ki dome in >Podporni sakladc- V odbor so bili izvolieni predsednik Aloi? Lillee. prvi podpredsednik dr. Fraa Windi-seher. drugi podpredseđnik I vas Volk-Za predsednika drustvenega razi>odl« šca ie bil izvolien dr- Danilo Maiaron V odbor so se nadalie izvoHli is vrMe samostoinih trgovcev: Ivan Jelafin. Ivan Jelačin ml*. Ivan Ko***rr Ivan Samee in Andrei Sarabon- Ia vrMe so-truđnikov Pavel FabianL Dragotia Gorup, Avgust Jurievec. Prnnc Kova/, .lanrjg Krofta, Tgnadi Novak. Josip Seknla, Josip Tičer. Rihard Torr ifi Anton Verbi& Iz vrsto pod rornih cla-nov Fran Golob. dr- Ruđolf Kara in dr-Viktor Murnik. aa revizorta ls Avgust Peruzzi in Josip TJrbanlS. Clanfirina ss ie sviiala sa redne ćlane na 18 K. za podnome Hane na 12 E. nar^nina aa Vestnik na 8 K- Društvo ie otvorilo srbo - hrvatski tečai PredtaraH ee Ie. da se >Slov©nski Trrov^>d Vestnik« ▼eekrat na mesee Isdaf a in da ss ustanovi v Belgradn informadiska p!*nr-na. t poepeSiti izplačilo teriatev voinUi dobaviterjer in đa se med trgovci ia Irgovskimi nastavlienei agitira sa pri-stop k drustvn »Merinorc ker ie danes boli ko kdai potreba, da sa vse slovea-sko trgovstvo trdno organlsira- Vsem gJ* aaatavllsaesm ▼ **4as-nilof Ker poeđineem na vsa vprasania ni mogoee sprotl odgovariatl nai služi ▼ orientaeiio sledeee: >Druitvo dr*-uelužbeneev kraHevino SH8 sa slovensko osemlfec ima pisano v IinolianL PoHanska cesta 81- Vse dooise fe DOsf-Hatl samo na ta naslov, članarina pa. edinole drnšt veiiemu blagalnlku. dava kot osrednie đrullvo načelo sdm-ženia vseh poedtnln dri. nastavHon<5ev y strokovne orranisaciie, ki nai ss kot tako .priklonilo na« orsaiifsaMli. Uslužbenei eoe in iste stroke esle 81o-venlie nat tvorilo samo po eno stro* korpo društvo- — Ne kale tedaf asta-navH^H drn&tev i*** R^oVe v T.fobHaal. Celra Mariboru itđ. OtMku ki nai ss vesani !• na eno atrekorno ofjtapjmv Strm Uw .SlOVKNSKt NAKOU*. aoe 17. nuuca i»i3 b6. stev. na4 na priiavlia posebei pristopa k na* j ži orsranizaciii, ker ie po svoiem stro- J kovnem društvu že itak nas član. Vsak : neorganiziran dri- nastavlienec plača mesečno 50 v. sa organizirane pa pla* ; enie članarino dotična strokovna orga- j nizaciia- Zato ie želeti. da se poeamez- I ne stroke čimpreje sedinilo in ustano- ! ▼©. v kolikor iih Še ni. svoia društva« j Ker ie društvo v finančnih težkočah, fo i odbor sklenil, da plača vsaka organi- ' sacija. broieča do 50 članov 10 K. od iO—100 članov 20 K. od 100 do 200 čla-nov 40 K, od 200—300 članov 60 K. od ; 900—500 članov 80 K, od 500—800 čla- ; »dt 100 K. od 800—1000 članov 150 K. nad 1000 članov 200 E, vsak neorgani-sir&nec pa po 2 K enkratne pristopni-Đ©» Provizorična pravila na^eea dru-Stvrn se vsem včlanienim organi zaci i asa dopoelieio. čim bodo dotiskana. Vsak i član preime tadi člansko izkaznico. ka- ! kor hitro pošlie članarino za četrt leta in enkratno pristopnino ter bo moeročo bbdelati ves materiial za sestavo na-tančnega članskeera katastra. Do tena (asa prosimo potrplienia« Odbor« Društvo poštnih adiunktov. ofici-fantov in aspirantov za Sloveniio v Lijnbliani, sklicnie vse člane k izvan-rednemn občnenni zboru, kateri se vr-61 dne 23* marca 1919 ob 2- popoldne v ftostilni >pri Levn« na Mariie Tereziie cesti v Linbliani. Glavna toćka dnev-nega reda bo raspust obstoieceea in USt&novUev enotnesrn, < ■-•■>''\-n. vseh poštnih uradnikov in uradnic. Nato «ledi tvorocilo o spomenici, katera ee ie dne 14- marca odpo&lala eosoodu mini- . Btrn pošte ia teleerrafa dr- TDđn. Luki-niću in udruženiu popte i telc£?rafa v Beograda* Združene onranizaciie. kartere xa.«tr>naio ogromno većino poštne-gn uradništva v tei spomenici ponovno "Doudarinio, da smatraio od draere strani predloženo spomenico za krivično in \ jo nikakor ne priznavaio. ker ie ista j «nostranako. nedemokratieno čelo ma- | lejra društva maturantov- Upoštevanie ) samo one spomenice bi pa izvalo pri j sdrufanih k&tecrornah naivečio neza- j dovolinopit in naiskrMneiši odpor- Z j ©xirom na uoročilo o se^tinlcn dno 0 marca z radostio iavimo. da so sedai tuđi naše koleninie ofv iir-ino nristo-pile k zvezi vseh katesorii poštnega uradništra in so tuđi one spomenico oficielno podpisale* Po končanem obč-nem zboru dne 23- marca se vrši skupni sestanek vseh đruštev. da se določi dan in dnevni red ustanovnesra občne-fra »bora vseh pošimh nradnikov- Sokol v ŠoStania. Po dobro uspeli lindski isri >Rude6elaskac ie priredil šoštaniski Sokol na pustno nedelio burki >Bncek v strahuc in >Ponesre6e-n& glavna sićušni a<* Brata Tainik in Perovec sta prav zadovoliivo naBtopi-la s šaliivimi kupleti, katere ie za ta večer priredil brat Kurnik. Obe isrri ?o vrli £ka.lč?ni nprizorili tuđi v Veleniu ter se cisti dobiček ortd? za r»opr^vilo tamošniesra odra- V nedelio. dne 16. t-A- ob 10- dopoldne priredi izobraževal-ni odsek Sokola v dvorani hotela eospe Tasle ie druro aktualno predavanje. in sicer >O narodnem eospodarstvn<« Predaval bodo sodni predstoinik Ser-nec ki ie duša izobrr-ževa^-iprnu deln. Prosimo oolnoštevilneera obiska* Zlovensko zdravniško drnštvo. Redni mcsečni sestanek v četrtek, dne 30. marca ob 4. popoldne v liubijanski mestnl posve-tovamici. Glavni tema: Otroško skrb-stvo in otroška bolnica. Vabimo na sestanek tuđi k*. medicince. »Splošno slovensko žensko društvo« priredi ciklu? iavnih predavani o moderni in hislipri^ni kosmetiki-Predava višii zdravnik v rezervi, e* dr- Ivan Pintar Prvo predavani© *e vrsi v č«trt«k. 20. i- m» ob 8- zvečer ▼ Toliki dvorani Mestpesra dom. a. Vstopnina 1 K- Vstop ie vsakomur do-volien-____________________________ Nainoveiša porofila. Posebna brzojavna poroČUa *Slov, Naroda*) {Ponovljeno za pokrajino iz včerajsnje-ga posebnega izdanja.) ČASOPISNI GLASOVI O LAŠKEM MEMORANDU MIROVNI KONFE- RENCL Geneve, 15. marca. Katolički »Corriere d* Italia« imenuje la§ki memorandum svečan dokument in pravi, da ta dokument sicer še ne bo razorožil tistih jugoslovanskih prijateljev v Parizu in Londonu, ki bi radi izročili Jugoslovanom gospodarstvo nad Jadranom toda vsem drugim bo v memorandu dopadla — pravičnost laških zahtev! Glavni nacionalistični organ »Idea Nazionale« pravi, da je lasici memorandum dokument poniznosti m ođrekania v nasprotju s postopa-njem drugih držav. Laški reprezen-tanti morajo zastopati lasice zahteve energično. Nobena diplomatična pretkanost in zlobna ideologija ne bo Italiji vzela njenega mesta pri — zopetni zgradbi sveta . .. Ravno tako pišejo tuđi drugi listi. Očividno ie laska vlada izdala listom parolo, da naj naglašajo lasico zmernost NOVA LASKA (SUMNIČENJA. Lacern\ 15. marca. Činjenica, da )e Hennan Wendel imenovan za nemškega poslanika v Beogradu« je dala laškemu časopisju povod, da snmnžčf Jugoslovane tajnih zvez z NemcL »Tribuna« pravi, da so Ju-goslovani z Nemđ sorodnL (Clovek res ne ve ali bi se smejal ali jezO.) PoročOa limbijmaskega doptsmtgm mrmds. AMERIKA NACELOMA PROTI TAJNIM POOODBAM. LDU. Bodhnpeita, 15. marca. (ČTU.) Brezžično se poroča iz Pariza: Vprašanjc tajnih diplomatičiilh ; pogodeb Je povzročflo zadnje dni na parišlcf mirovni konferend zopet ne- ; y^k* k^Hk. TktwniHUi aadaflBBsa *****- i miteja z oštrom na Smvrno ni do-vedlo do nobenega končnega sklepa o usodi tega mesta. Odločba v tem vprasanju se je morala prepustiti svetu desetorice. Del velesil se skH-cuje na to. da so leta 1915. v Londonu sklenjene tajne pogodbe Se \ veljavi in da je treba glede grških zaluev nastopati v zmlslu teh tajnih pogodeb. Ameriški delegati pa so bili proti grškim zahtevam in meni-jo, da ni nobena kakršnakoli pogodba, ki je bila med vojno sklenjena, tuđi sedaj Še v veljavi. WILSON IN MIROVNA POOAJANJA. LDU. Pariz. 15. marca. (CTU.) Včeraišnja posvetovanja WUsonova so dokazala, da predsednik Zedinje-nih držav doslej še ni odobril dogovo-rov, ki iih je mirovna konferenca skle-nila za njegove odsotnosti. Predsednik kritično premotriva vse, kar se je med tem sklenilo. Dosedanji dogovori ima-jo nastopni uspeh: 1. Preprečitev združeni a Nemške A vs tri je z Nemčijo, 2. vprašanje porenske republike, 3. Nem-či.ia mora plaćati 40 milijard dolarjev vojne odškodnine, 4. stališče Poljske, ki prevzame dosedanjo vlojto Rusije na severovzhodnih mejah. — Spiošno prevladuie uverjenie. da so ti dogovori, ki so se sprejeli za njegove odsot-nosti, v nasprotju z njeKovimi 14 toč-kami. Američanski pooblaščenci me-nijo, da se bo predsednik Wilson bavil tuđi z vprašanjem tajnih dosiovorov, zlasti s tajno pogodbo med 11 a 1 i i o inPrancijo, pokateri dobi Italija Dalmacijo, Francija pa Si r i j o. Govori se, da so poraz-Kovori med VVilsonom, Lloyd Georjrein in Clemcnceaujem zelo pripomogli do poravnave spornih vprasanj. Upati je, da bodo dne 25. t m. Nemci že lahko sprejeli mirovno pogodbo. Prihodnji teden bo, kakor vse kaže, odločilen. LAŠKO POSTOPANJE. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. marca iz uradnega vira: Danes ob 9. dopoldne Je prispel prvi živilski transport iz Trsta na postajo Podbrdo. Italijani nišo avizirali jugo-slovanskih železnic o prihodu vlaka. Kljub temu so že ob pol 10. stavili na razpolago potrebne lokomotive in osebje. Tedaj pa so Italijani izjavili, da ne dovolijo prevoza skozi bohinj-ski predor, ker so živila naložena na italijanskih vagonih. To se je ponovilo, ko je ob 3. popoldne dospel drugi živilski vlak na postajo Podbrdo, namenjen za čehoslovaško republi-ko. Nocoj so Italijani izjavili južni Že-leznici v Ljubljani, da sploh ne dopuste vlakov po državnih železnicah !n da jih bodo pošiljali čez Ljubljano. Zaradi neprestano se menjajočih, stvarno neutemeljenih dispozij italijanskih oblasti vlada v jugoslovan-skih krogih veliko osorčenje, to pa tem bolj, ker so se Jugoslovani glede transportov iz Podbrda čez Jesenice v Nemško Avstrijo že dogovorili 2 Nemci, da bodo ti vlaki vozili izje-moma tuđi ponoći skozi Karavanski predor in vojno zono na Koroškem. DOGODKI V ZAGREBU. VES NAROD ĆUTI JEDINSTVENO. LDU. Zagreb, 15. marca. Danes zvečer se ie po mestu razširila vest, da je že padla odločitev v iuuroslovan-sko - italijanskem sporu in da smo izdubili vse po Italijanih zasedeno ozem-lje ražen Dalmacije. Prebivalstva se je polastilo radi tes:a veliko razburjenje. Po ulicah so se jele zbira ti skupine, ki so živahno, razpravljale o položaju. Sčasoma se je zbrala na davnih uticah, zlasti na Ilici več tisoč ljudi bro-ječa množica, ki je manifesirala do mestu za popolno narodno ujedinjenje in demonstrirala proti Italiji. Predstava v sledaliŠČu je bila v znak ogorčenja prekinjena. Vse «>stilne in kavame so takoj zaprli. Velik del demonstrantov je Šel na Markov trs: k banski palači. Tam so demonstrantje preoevali narodne pesmi in demonstrirali proti Italiji in proti imperitalističnim tenden-cam na mirovnem konjrresu. Oglasilo se je več govornikov. ki so pozivljali na neizprosen boi za naše uoravičene zahteve. Izpred banske palače so odšil demonstrantje na JelačiČev trs:, kjer se je bila med tem zbrala velikanska mno-žica. Tuđi tukaj je nastopilo več ko-vornikov, ki so vnlivali na ljudstvo oo-mirjevalno, češ\ da vest §e ni Dotrjena. Izjavili so, da je naša stvar res v veliki nevamosti. da pa ne borno odnehali zahtevati. kar ie našesra. Niti en del slovenske^a ali hrvat^kesra ozemlja ne srne r>rfoasti samoffoltnerrra sovražni-ku. Pozrvliari so ljudstvo, na! se fbere Jutri pred bansko palačo, da zahteva od bana oofasnilo, koliko je resnice na teh vesteh hi v kofflco Ie naša domovina v nevarnostl. Manife^tadle so se nađaffevale ponio v noč. Mir to red se rri kalil. Tuđi te drnclh krajev Hrvatske poročaio o veHVem ogorčeni«. U je nastalo zaradi doslih poroOI flede nsode naših pokTaJte. (Posrima brzolavm poročHa *Slov. Narodu.*) (DanaSnh Posebna porota**! rRANCozi proti zDRUžrrvi NEMSKE AVSTRUE Z MCMCUO. Lflcen« 16. marca. Petkov »Temps« prfnaša uvodnik, v katerem pfife. da većina prebfvabtva Nemfice Avstrlfe «1 n cdraSIter i Nemčlja da m bočejo socijalni demokratje to sdrvfKer s go- da hoče prebhralstvo Nem&e AvstrUe neodvisnost in nevtralnost In da se to vidi zlasti iz tesa. kako je časoptoie sprejelo zadnji »Tempsov« ilanek (iclej naJe brzojavke v proslem tednu) zlas^ pa, da je to razvidno iz pisanja dunaj-ske »Reichspost«. List pravi dalje, da se aneksUonisti žurilo in da hočejo postaviti Francoze pred dovršeno činjenico in zahteva, naj se zavezniki vendar enkrat jasno izjavijo. da Želijo direktna pokajanja na licu mesta in da nudiio dalekosežne gospodarske in politične garancije Nemški Avstriji kot nevtralni, neodvisni državi. »Tempsov« članek ie očividno popotnica mišju, ki ie odposla-na na Dunaj. PRISPEVEK K VPRASANJU KRIVDE. Oetieve, 16. marca. »Journal des Debats« prinaša senzacijonalno odkrit-je dveh šifriranih depeš avstriiskeea poslanika v Berlinu na avstrijsko zuna-nje ministrstvo z dne 25. in 27. iulija 1914. Iz teh deneš izhaia, da je Nemči-ja pritiskala na Dunai, naj odkloni an-sjleško posredovanje in naj kar naihitre-je stopi v akcijo. Prva depeša oravi, da smatra Nemčija odložitev vcvjaskih ope-racii za sila opasno, ker erozi intervencija drugih velesil. Nemčiia nuino sve-tuje, nai takoj preidemo k defanju in naj postavimo svet pred *ot. Činjenico. V drntn depeši od 21. julita t>ravi poslanik: Državni tainik mi zaunno izjavi ja. da bodo v kratkem predloženi angleški posredovalni predlojri. NemSka vlada zafcotavlta najbolj enersnčno, da se s temi predloži nikakor ne strinja in da ie odločno proti temu. da bi se ti pred-1of>rovan.fe žclez-ničarjev, kl so zahtevafi priznanje svo-i*e ortra^izaciie in osemurni delavnlk. Pridružilo se ie občinstvo in zborovanle se ie razvilo v velikansko manifestacijo za žrtve votaške jv^tice. za prehrano, nroti verižnik^ni in oderuhom, za pod-noro breznoseinim in za takojšnjo demobilizacijo. BOLGARSKE MEJE. Geoevc. 16. marca. O bofgarskih m^ah izv^tno, da fo mela med Bolga-rijo in Grško do^otovltena (v kolfitor se delo raznih komisii došle} sploh more smatrati definitivno.) Boigarska Izdubi vso Trakflo tu se na daleč odmakle od Sclnna. Do E«re*ske*a morja dobi samo gospodarski dostoo. V Maoe-doti?il ?s v nekaterfh mnihnih točkah zadovoljeno beUarskim težnjam* tako zlasti ▼ dolini Strume. RIVET NADALJUJE. Geneve, 16. marca. Charles Rivet nadaljuje v sobotnem »Temps« svoje ju^oslovanske članke. ObjavUa pismo ministrskejfa predsednika Protića o ju-jroslovanskih mejnih zahtevah. Prito-žuje se nad itnperialističnim duhom po-edinih višnh srbskih častnikov. ki da so sokrivi. da ie naše razmerje napram Rumunili nekaj časa bilo napeto (Ri-veta so Rumuni lepo potejuiili). pač pa Rivet s toplim! besedami priznava držanje našega prestolonaslednika regenta. GLASOVI FRANCOSKEGA CASO-PISJA. UGODEN GLAS ZA NAS. Gesere, 16. marca. Sobotni »Temos«-ov uvodnik zahteva povodom Wilsonovefra povratka v Francijo slede Nemčije takšno politiko zavezni-kov, ki bi izkoristila nemSki plemenski separmtizem in premoč franeoske kulture. Drujn listi posvečajo svojo pozornost laškemu memorandn parisJri kon-ferenet Gmmrtšm ▼ >JaiMljm> Debata reWn. onlofii pm odfclirta takla« ta* M»v* Mspfotl JmotlJtM hi pran» * ■ss ikaMo LaU % ctaKao pcopagipdo ■auMim kot BeedlBe ta kot nasprotafte Aataoie, kar na ic od 191S tfsaM. Ođ- ** t*makL**** *?J» g"""1" tato to- fff BtjaBBui ta ssJUtaCHles wj as joibo "pad ^fsMvalBtvsb HeacaJ tnflefe aocn pečajo z obiskom kardinala Amette pri Clemenceau-u in mnoKi zahtevajo, naj se zopet uvedejo diolomatske zveze FrancHe z Vatikanom. PRANCOSKO STALIŠČE NASPROTI POSAMEZNTM OSEB4M NEMSKE DELEGACIJE. Geoeve. 16. marca. Francozi ođo-bravak> imenovanje Schuckin^a za člana nemške mirovne delegacije, glede nadat inih treh. Mulleria. NVarbursa in Giesberta iim ie vse'edno. imenovanje Davida in Brockdorft-Rantzau-a pa vzbuia osrorčenie in se odklanja, GPKI ZAHTEVAJO CARIGRAD. Geoeve, 16. marca. Carijzrajski pa-triarh ie poslal v Pariz delegacijo, ki tahteva. nai se Carisrrad dodeli Orški. FRANCOSKA ALZACIJA. Geneve, 17. marca. Dosedanji generalni sruverner Jonnard je z naslovom državnecra ministra imenovan za-stopnikom Francije v Alzaciji Loreni. LUDENDORFF PRODAJA SVOJE SPOMINE. Geneve. 17. marca. Ludendorff ie ponudil objavo svojih spominov »Ma-tinu« in »Daily Expresse«. Ker pa zahteva za honorar cei milijon frankov. sta lista ponudbo odklonila. ZA POLJSKO - RUSKO ZVEZO PROTI BOLJŠEVIKOM, Geneve. 17. marca. Hastel, dele srat ruske protiboljseviške centralne aveze, se v svoiem intervjuvu z »Matinom« zavzema za poljsko-rusko zvezo proti bol^evikom in pravi, da bo takšna zveza obenem služila evropejskemu ravnotežiu. ZANIMIVE PODROBNOSTI O GRAD-BI TUNELA POD KANALOM LA MANCHE. Geneve, 17. marca. Zastopnik An-dertnellove družbe Sartiaux objavlja v »Echo de Parisc zantmive podrobnosti o zsrradbi tunela med Dovrom in Ca-laisom. Gradba je zasrotovljena že za najbližjo dobo. Tunel bo 54 km dolg. od tega bo 39 km pod morjem. Stroški so preračunani na 500 milijonov frankov. delalo bo nad 4000 delavcev in delo bo trajalo 6—7 let. Sartiau* pripisuje kanalu pole* oKrornnefca gospoda rskejra tuđi veliko politično značenje, pravi, da bo kanal AnjrfiJo, Francijo In Italijo politično, stratejjično m gospodarsko tesno vezal in da ustvarja direktno zvezo London-Captowen mesto dosedanjesra Hambursc-Basrdad. (Kanal bo tuđi naj več je važnosti za nas, ker bo Crta Lyon -Ljubljana - Za*reb-Beo-jrrad - Skoplje del crte London-Bagdad. Izvirno poročUo It Beograda. Telefonska porodila *$lo*. Naroda* te Zagreba. VZNEMIRJAJOCE VESTI V PARLAMENTU. Beocrad* 16. marca. V svečanost-no razpoloženje Narodnesa predstavništva je udarila danes kakor strela z jasnega sobotna razburljrva vest o uso-depolni odločitvi mirovne kooference o jugoslovanskem teritorija. Med poslan-ci je na mah nastalo živahno gibanje, vse se je trio okrog ministrskih klopi ter povpraSevalo, ako ima vlada kake avtentične vestt Ministri so odgovar-jali, da vlada še nima nobenih vesti, izrazili pa so tuđi obenem svoj dvorn, da bi bile te preveč pesimistične vesti utemeljene. Vsled teh pomirjevalnfli izjav z ministrske strani se je razburjenje v zbornici kmalu poleglc* Po hrforma-cliaJi Iz aTtentlč»e«a vira lahko sporo-čamo, da Je naš položaj ▼ Parizu izred-no težak, vendar pa ie smatrati za iz-kliačeno, da b? pađla odločitev tik pred povratkom Wilsooa. ZBOROVANJE ZAGREBŠKEGA 2ENSTVA. Zagreb, 16. marca. Danes popoldne se je vršila na Vseučiliškem trgu Ste-vilno obiskana skupŠČina hrvatsketa demokratskega Ženstva, katere namen je bil, manifestirati za žensko enako-pravnost v vseh panogah javnega življenja, zlasti pa za žensko volilno pravico. HRVATSKI VELEPOSESTNIKI SE BOJE ZA SVOJA POSESTVA, Zagreb. 16. marca. Med hrvatski-mi veleoosestniki se vrSe medsebojni dogovori, da organiziralo skupno ob-rambo proti nevamosti agrarne reforme. Danes se je vršila prva seja vele-nosestnikov, na katero je b?l pozvan in katere se fe udeležil tuđi ban dr. Pa-leček. STAVKA HRVATSKIH BANCNIH URADNIKOV. Zagreb. 16. marca. Stavka bančnih uradnikov tmia §e naprej. Jutri popoI-dne se vrši sestanek zastopnikov bančnih nradnikov in bančnih podjetni-kov k neobveznemn pogovoru. KURZI V BEOGRADU. Beograd, 16. marca. Zadnji denarni kurzi v Beogradu so bili: 1 dinar 2 K 85 v, 1 frank 3 K 30 v. Uradni kurz za dinar ie 2 K 50 v. CELJE PROTESTIRA PROTI ITALI-JANSKEMU IMPERIJALIZMU. C«0e> 16. marca. (Današnja »Jugoslavija« iavja:) Celjsko pevsko društvo je nameravalo danes ob 3. popoldne ponoviti sobotni koncert Na predio« zosp. dr. HraSevca so opustili koncert v znak ogorčenja in protesta proti samo-cottnemu in zemljelačnemu itafijanske-mu imperijaliznra. nakar je bil impozan-ten protestni shod, na katerem so govo-rffi dr. HraSevec orof. Smrtnik in istrski poslanec Sancin, ki je pred-vCetajinjim prispel v Oelie te Pariza in ie seboi prinesel naiklaverneiSe vtise. V Pada te bfl v atfUb % naio mđauto delegacija Neki elan. kl je star prijatelj franeoskega predsednika, mu je izjaviL da se je predsednik Poincarć izra* zil: »Frandja je velik prijatelj Jugoslo-Tanor. toda londonski pakt nas veže.« — Shod je končal z ogorčenim protestom proti nenasitni Italiji za neodre-šene jugoslovanske zemlje. Končno je predlagat profesor dr. Rus, naj sa osnuje In organizira za naše zasužnje-ne kraje poseben sklad za propagando jugoslovanske frredente. Shod je z na-fdurenjem sprejel ta predlog hi takoi po sbodn so nabrati ▼ ta namen znesek 1467 kroti. PoročUa Ijablfanskega koresponđenčnega orada. HLADNO KRI! LDU. LliibHana. 16. marca. Deželna vlada za Slovenijo razzlaša. da se v soboto in včemf t* '--»^Hins^h dnevniVih nriobčene vesti o bate 2e gotovi uredbi naše zanadne meie nikakor ne potr-iujejo. Osrednia vlada v Beoeradu glasom danes v Ljubljano dosnelejra slu^-hpnfr^i norn^i'n nj T>re?e!a rnbene vesti, ki bi potrlala istinitost iz 2eneve, odnosno iz Berna v Ljubljano dospelih brzoiavk. nana^aioČih se na jujroslovan-sko - itaHiansko obmeino vnrašanle. — SpriČo takega položaja ie Deželna vlada za Slovenijo z ozirom na pou^čne manifestacije, ki so se vrSile v Ljubljani danes dorx>ldne. ix> vsem mestu dala afiširati nastupni lepak: »Someščani! Vesti o neucrodni ureditvi zapadne meie nikakor nišo potrjene. — Osrednia vlada v Beocrradn ni prefela nobenega noročila, V\ bi dalo povod za vznemir-Janje. — Razumemo globoko razbarie-nie. ki se ie oolastilo vse javnosti. Toda ne izgubimo prevdamostl in obzi-rov na rukai bivaioče predstavnike en-tentnih držav! — Dokler rrt gotovosti, ohranimo mirno krj ter pokažemo svetu, da smo v istini kultnren narod, kl zasluži, da se vpo5tevaK> njegove upra-vičene želie. — V Ljubljani, dne 16. marca 1919. — Deželna vlada za Slovenijo t Dr. Janko Brefc, rtređsednflc ANTANTINI OENERAU V LJUBLJANL Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 17. marca: Medtem. ko so Izmed štirih generalov, k! jih je pariški najviS-ji vojni oddelek delejriral, da prei§6eilo takozvani ljubljanski in zaloški dojro-dek. dospeli v Liubljano že ameiiški jjeneral Treat anjrlesici srenera! Gordon in franeoskf sreneral Savy, doseda* Ha-Iijarske^a jrenerala Seereja, ki je *ill v to entenrno komisijo delegiran kot zastopnik Italije, §e rri rz neznanfli atto-kov v Ljubljano. Kakor ie znano. Je sre-nera! Sefn'e v Ljubljano trvedel iralijan-sko stibkomisiio s pretvezo, da bo ftad-7orova!a ententne transporte živi! n? Dunaj rn v Prago hi repatrlacflo gori-§kfh bejrnncev v smislu pogodbe za pre-fnirje. POLOŽAJ NA SEVERNI FRONTI. Liubllanski dopistrl urad poroča z dne 17. marca ob 9. dopoldne te uradnega vira: Položaj na naši fronti je ne-izpremenjen.______________________ Aprovliacfia. 4- Meso rt !• h n. nrainiSko skupino- Ker ni živina oravotčasno dožla. dobi I- in TI- urađniška skupina meso ▼ torek dne 18- t- m- po vrstnem r©du. kakor doslei-----Ljudska mesnica. Poizvedbe. Kaiel se Ie Drstan % latinskim napisom, dobi se Rimska cesta 6t- 9. I. nađstr-, duri 7- Iscnblieno. V Solekem drevoredu od stoinice Hamanove do Kozakov© iz-trubila ie služkinja 40 kron in karto za meso na ime Bonač* Pošt^nesra naidite-lia se prosi, * nai io odda pri Bonacu, Selenburcrova ulica 5. V petek. 14- t- m* ie bila izsrubliena Dova delavska obleka. svetloriave bar-ve na poti od Ma li ča do Gradišća. St 10 Pošteni naiditeli nai io proti nasrađi odda v vinski kleti pri Maliču- Komv Je znano o asodi Franca Viđen-Ška, orožniSkesa stražmoistra v Ploštanjn, etapna poSta Kula Lums, Albanija. Zadnje pismo od tam ie poslal dne 22. septembra 1918. Od tega Časa naprej, manjka o njem vsaka sled. Kdor bi bil ž njim skupa], zlasti ob času prevrata, se prosi, da sporoći podatke na njegvo rolstni dom očetu pod naslovom: Ivan Vtdenšek. posestnik, Loče št. 12. Sv. Martin v Rožni dolini pri Celju. Kdo Izmed Tračajočih se Toinlb vjet-nlkoT Iz Rusije bi mi mogel sporočiti, kje se nahaja moj brat Lovrenc PuSnar. Zadnji-krat je pisal dne 15. Iulija 1917; zadnji naslov: L. Pušner, Vojno uptenJenOi RobocnI Bot 3 N 51. 3. Rota, Dvinsk, Rusija. Kdor bi kaj vedel, naj proti povmitvl stroSkov naznanl njegovi sestri na naslov: Kati Puš-nar, Bled. 3052 Vremensko poročilo. IHm sat mrjea MM artikl nU tlak 7M ■■ I tHio- JtS I: V^v» Nebo * T—J** f Ifllil! HJ 15 2. pop. 733-2 10*7 si. jgv, oblačno . a. zv. 33 5 6*3 brezvetr. oblačno 16 7. zj. |;734 1 &2 «1. jgy. 16 2. pop 734*61 85 I sr. ijrv. 2 . 9. ZV. 736 4 4& si. |fV. § 17 7. zj. 738-3 2-5 sL vihod -g Padavina v 24 urah mm (r6, — Srednja včerafSna temperatura 6*9, normama 3-7«.'— Vremenska napoved za Jutri: ■tai«* ietoaa •itoe—, sererM Tetntat mae. . lzđalateQ ta odfovomi vedoft; , i Valaitte Kopitar. , 65« Ste?« ^LOVENSK^NAROD-, dne 17. marci 1919. Stran 7« Pretila a ara g£«&Xg Mn obajaa vsu ata za 1 osebo ac ta Ko i proda. Poizvc se: «r. Pete« «m» m » Ig^tM. 31» lttBattajimv?* KtfWsfts, voiart ft, ■ona, LjrtUata. 3154 Tgim ii tat! HKtBH STEE Ma po 5 od 100. Polzvc se v apr. Sknr. Naroda. 3168 RiniliFna 8 ^go^kim tečaje« žen UJitfftlUJI vstoplti kot praktikaotinja v kjko odvetniško pisarno. Gre tuđi na L'?že!o. Naslov pore opravo. Stovfjaskega Naroda._______________________3171 Uri nar M R^ M ^*0 "• Međn. Ve» li INI mori biti gojenja covrtnine in vzdrlavanjn nasadov v parku. Ponudbe s prepfsf spričeva! tn zahtevo plače na G Pongratz, Zagreb, visoka uL 72. Rato/I Angleaflno govoriti, pravilno piru i« I sati ln brttl se Doačuje trn felfo tuđi doma. Poizve se: Sp. šiSka, it 256. II. nsdstr, vtik dan od 2 do 3. are popoldan. 3150 nnh?a knJnrira sre*1^ let in z do- iJUDld EUfliliH brimi spričevali želi službe v dobri hiši. Sprejme službo tadi kot gospođini« ali sobarica..Razume vsa ttela. Vatop lahko takoj. N Huoobivnik, Gosposka ulica št St 3, II. nadstr. levo. Posta t lirojepisia. tftjESK v siovenskem in ncmškem jeziku želi mlada gospodična \z boljle hi Se Cen jeste ponudbe se prosi pod šifro .Dobcr p o n k* pcftno leteće, Kresnice, Krnaj-sko. 3167 *«*» nw aa* mm. yS: nm toaCara io dnsja) se oaada BaaaMM m. ft. f, B. aaaatr. jj|4Q ni m iail?£A sov Anton Kretaiar v St Vidn nad Ljubljana________________3154 Maai • anašaMsaaaaft aai^A i_ „ AB» Ogleda s* v Sp. Fškt. Kultovi afekt 110 ari KociSaeibi od U.—3. pop. ______________3*56 ImfM Uli ■••tla ta Mo, s pre-««■■1, brano ali bres aje, lite viSji uradnik. Plača se dobro. Posudbe na) a« oddaja * boteki .Sisa* g. Fk>r jajrtiCo. ^^____________ 3IM Rfo o Inka) sređnfc vtukt n« »«>■ ■HB sb HJIUR, metnem kraju v L»ub-Iftnfl. Prevzame se event. tuđi s opra-vo in b'agom vred Ponodbe na upr. SIov. Naroda pod .LakaI/3110-. IMobihR ra • ^000 *> 100000 k UrciCiin ftf kat tiha ali sodelujoča družabnica pri kakem podjetju, najnje v konfekdjl ali modni trgovini, eventn-elno tod) pri kinu. Ponudbe pod .Dru-žabntca 3109" nn opr. SI. Naroda. 3169 lnftlJI mfldltaf Po5ten» Izobraze-Umm plaBlLl! na gospodična, v fep* doW. lcpe postave, tn veselega znafaja, zrno2na sloventkesra in nem-Skega jezika, in : nekaj tisoC kron premofenja, je feli v sviho Senitve aeznanrti z boIjSim gospodom u radnikom ali poduTadnikom, ¥ starosti 35—45 let, plemenitega srca in teli tuđi nekoliko premoienja. Cen). po nudbc na) se poSiifajo na Ljubi ta no glavno poSto, poStfO Ic2eft pod li rro mP. L. drtavaa Umthm 1SS3«. 3159 Vscm »rodnikotn, prr)sieljeai ln znancem ofejavfjamo tofao vtst da je gospa Marija Ana Urbanttt iH»j. gal. Paiiiović po 4ofgf, maAri bolesni, previđena s totaffli sv. vere v teret, dne 11. marci 1919 ob polu (L svečer v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrtek, lit«, popoldne aa pokopališfis r Vojhii vaši. Ranjka se prlporoča v blag spoman! črnomelj, dne 11. marta 1919. 3158 rranto Hrhanilč, vpok. davč. opravite]), soprog. Misal Emštr. *m*U Vrhmmtlč hčeti. fir—!• to Bm^Um PrlKsKift. s nova. Globofco potrti fiazusmfamo aotodnrlmin, prtfaterjem fn znancem, da je po dolgl in mnCni bolesni, previđena % av. za-kramenti im umiraioče, preminula dne lltm.v Gradcu moja ljubljena soproga, oiiroma najina predobra ma«, gospa Ivana Levec ter bila dne 15. t. m. pokopano, na mestnera pokopalift&i Šv. *etra v Gradcu. Blagovolite oriranitl drago pokojnico v btagem sporni no! V Maribor«, dne 16. marta 1919. 3173 ŠkmUm Lovoo, vfSeaodni svetnik ▼ p, soprog VUoai MP—t avskultant, sia Marta Loroo, Mi. "° Zahvala. Za obfle dokaze dobrodejnega sočutji, ki 90 nam doSH | povodom ftelkega udarci nsođe kakor tuđi za mnogoStevilne ća-steSs apreasstvo m sadnji potf naše drage nepozabne ter za darovano cvetja larekamo tem potoni vaem našo globoko arčno satovalo. V Maribora, dne 13. mara 1919. Koiliia Jnp himiil Zahvala« Tm vse dokaze iskrentga sočutja povodom nenadne smrti na£*ga srfaoiiubl)eatga, Aenozabnega seproga oz. očeta, brau, s :>ka. strica in bratranca, gospoda Jallja Podobnlka loatlisiilaria, »aatfftf la atfjsKila v p. ljekarno vaem aaio sajavciiejSa saAnmlo. Posebej pa aa a«lrvaljyjemo pre*. dobovKinl, alataiiu ottnskemu odbora v Moalah, casilntfM dniitvsi ta korpom-ttvno udeležbo ori pogrebu, okr. solskemojvetu, oetteUstvii ln bolski mladini, felczniCar|om, pavsKam« dnaKfv .LjuWj 2voo* za krasne žalostinka, vaem darovataljeotlefasiiilj v«ncev ta šopkov in konćno vsess. ki so spreafli^ draftp pokojnika ▼ uko mnogobrojnom otfrilu M ajagi »••* P^* Vstm ttaotat gafevalal V LJUBLJANI, dm 1& marca 1919. _______ - ————————i biMđdbfl. (autoaaatiscbe Scbachtaperre). radi se daatim rasmer še ac pawtentirano, sa poda. Naatov pove apr. S**r. Naf. _____________«45 Kupnjom b. smrekov les (okrogeU ne ispod 25 cm v pre 1 eru. Skrajne eonodbe s na-vedbo mnofine za dobavo do jeseni T919, frco vagonKraniske postaje,pod JbroBaa4 na uprav. Slov. Nar. JI63 Isieiiikle v Ifiuifjf kl T—imvr**H v 9OTf)BB3 aBtMtB ■« 9#>la)Sl]sk«Sa ___^_______30_4____________ Ponasdint dam. prrtajuB. ... R 36 -ItiiSt. Uittas lrasl?zl^r!ce 12r- kilo proti povzetju. J. BANKO, agenturi, Sisak. ŽLICE 1000 grosov, iz martinjskrca Jtkla in pocirtfene, 1000 tucatov jedilneira oro-dja (tedal) bre* konlrarence. fzvoz d^v vo'ien, nudi I«11 Otoralk, Baaal CVloat) tlL, atogorgaaao li. 3162 ~ Preklle!~ Podpisana ^cm gospoda proZnega mojstra Ivana Magdalenca (z Trebntega 2 razltfnimi besedaml po nedolf-neai obrekovala. To deianje iavnoob-ialvjem, ker ml gospod Magdalenec tuđi odpuSča. Ponikve dne U. suSča 1919- Katartaa Kap«*, Žena zel. Čuvaja na Ponikvah Dolenj. Josip Jug slavtMi ln po*llt*a>wi nz pioskmr ln lltor s: Rimska cesto «. 16 na znanja, da Se vedno dela s pristnim blagom Savs^Hov asaaiaa Saaavsjo aosia* Vradmo doylfa—, te aa laf a#> sioječa aa|slais|ia lfajjasisaia nDjflncjJe vrste tortld razpoSiljam vsako množino in vaake vel'kccti frankn vsako felezaiiko ook stajo * K 2-M kilogram, v balonih a lio kg netto. LepeKnrtiitnesveniiRe iz i i stega cinka, seaalni sistem, a vsakovrstnfmi forilnikl A K *••—• leRlB ttin karbidaH isrMn •i K 1^— aapraj, se dobi v trgovini Karl Saria, Maribor ob Dravi. Kratle Sdkiii, Anal 1. Fisoherstfege it. 9. Glavno zastoDstvo za lugoslavjo Josio Klcindienst Novo mesto- •9roa|l prlp#rooaio bofjafa) sadavo) trakov, čipk, vezenin, gumbov. ovrat-nikov za dame, vse vrste Sfvank ter galanterijsko in nortmbe^iko blago, »pedjelno gabionško blago kot rof ne vence, ovratne koralde In krasne brole. Catađkl sia svssjsrtaaiab Paali imanzN imn ZM: ailvovisa, novo ca 36 •/, K 24- • - m 45 „ m 3aw f> staro m as m + 30-— ■asa aromat n 38 „ m 24*-w Kuba za čaj •, 41 m M 32* „ Jamaika n . . „ 42*— St Grasltar is Alttater m . . ^ 34— fcavov.......9 n 34*- Hetflciaatai peHakovac • , . . m B+ taau stara slivoTic«, alal. kreni ftlar, tltai komsovec ffrinc IiLer Cbartrease. UfCT tadi steklesJce. - Plidlo tikaj. Ponudim tuđi ca en vagon nado-aaalaa sa octova UgUma (Esiig- slure-ErsaU) 70 Wt K 19 5a Breznlk in dnigy Celje> rSEHEIll ■ ■ Ha k Ma I ehImp.] ^Baasaaam^ Karttir r^ $frtflil b ranosilia toCno prati predplaCilu tr-Sjovlna a^avsav a^ajaaaav ataajasav ___________IMt Uktm sa L nrgm 1.1. stanovanje 2 sob in pripadkt. Mirna stranca 2 oscb Valantin Easit.rf upravnik Slovaaskega Naroda. MAST Gospodar, kf mi di stanovanje 2 sob in pripađki, d >bi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „Mast". Toaletni sapun veoma fina. parfamirana roba, nije ratni proizvod, prekrasno adjastlrano. oko 200 tuceta brzo za prodati. B. JOrKER, Zagrab, Pabrlalaka S, HL aadstr. 2886 Vedno velika zaloga 4O% f-utssa. 4O% »liwow-ko naimiznegai oljai, naain-slo>ljtsovv a*oacise9 s4a^a tet» kava pri tvrdki 2881 ČERHAK JI WAL, LjaMjaaa, Hodistka Parla Ogrinc - Hrak Sp« Siska, tik df *. kolo-alworav Kolodvor, o. 2OS9 se priporoča cen i. damam in tvrdkam, sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, hitro ia poceni. Zadimil iiozenh ifrfKe ilčc za lalnp fsakovrsten ^al ^aaaa^ ^aaaaW bodlsi obdelan, okrogel sK stoječ v gosdn, slasti smrakov. Ponođbe pod .Us* na L Jagaaterasskf aaaaeal Ia tafanaaeai zavad Bosoljak at Mmtmmm, Ljab|jaaa. Praace?a aaarefje 5. CRafta I RavMkaf )a Iz9a kaJIScal Dr. B. Derč: Dolenttk nlrta nego-vonje in prehrano. Vse matere, ki hočejo vzrediti :drave in krepke otroke, morajo Čitati to knjižico. Pisatelj, zdravnik- strokov-njak zm otroSke boiezni podaja praktična nasvete, kako je ravnati z do-tenćki. Knjl* ca se naroča pri Tiskovni zadruzi v Uoblfani. Sodna ulca <;f 6 Ceoa K3-I postnino K3 0 Uenar je poslati naprej, ali pa se posije knjižica pa aovzctjo. 3080 Zahvala. Pođpisani Janci Novak, po-sestnik v Praproti St. 3, okraj Ćmomei], izrekam zavarovalm družbi .Dunav* v Ljubljani, štlenburgova nlica št. 3, svojo zahvalo za točno izplačilo pol ne zavarovalne vsote za požarno škodo. Omenjeno družbo vsakomur najtoplejc priporočam. ?raprot, dae 11 snsca 1919. 3U7 Ivaa Havsik. Proda se: nanizni tdet aparat, kompl. pretikalna ptoSča, motor S4PH9 220 voltov, motor 5PH, 115 voltov, dinamo 5 KW in razne drage potreblđne sa električno in tele!, napeljavo. Kupi sa: dinamo 35—50PH. M PoJasaOa 4«j« I. alBajBal Baui ■ bm- Bk a Waafliii 5U£ S aaf. StoVL Hamda. 1100 UftTttjiMilMina-r:' Ossi p Oattaaj._________________2X37 CasaaaaVaai m *t*aime|ii aa hrano Ia HpaaUl stsaovsnjs. VaC se poisve aatHSsml cesti tt ML 3130 IjUjm ia knfta visokodelnate JISMR ■ UHU, žlahtfiih vrst se adđaja v gaatfM Uaisart, KtUdursia alka 31, LJaMiaaa. 3107 liUalfiilalkaiS3as0eTo1^de,t lo v četrtek. ćne 20 t m. ob 9 aii dopoldne potom javne dražbe rainovr-stno pohiJtvo. 3112 BT«issM ata x vrtom viasaosa v «a-■fjlli IH losa. Biti mora v Ljub* Ifanl nn lepem prostoru. Ponodbe na uor Slov. Nar. p^d .vsaneai v aataa SOSt44. 3020 Mbilmin katera ae obenem laBiullf* razume na gospo dmjstvo, se proti takojSnjemu nastoou aprofaso. Ponudbe na tvrdko Mifcae Omahea. Vilaja fara. 3102 DtirTiđofa sntflna "J^:^: praiaj. — Ponudbe se naj pošljejo pod .Oastilna 2f 3^92" upravništvo .Sloven-skega Naroda*._________________3092 BMmln za zm vc^)° tovamo za hHIPIdJIII stresno ooeko na Spod. štaferskem se il!e Strokovnjak ima prednost. Naslov pove upravništvo Siov Naroda.__________ *9'1 ValifinarnaiVinis Drvovrstna mo£ iz KBUgOTufllinia boij«e h^ z™?** tuui stroicpisjs se iSCe za takot. Ponudbe lastnorofno na naslov Slavkn Rus. Gosposka ul 6, Ljubljana i 122 Rassal aasfrrta xm *p*'no sobo, IIP* PVmifl sadni mo«t okrog 14<'O l'Tov, beio platno 150 metrov oroda Marija Jeka«, Stara sat U Lfas-Ijaaa. 3079 U*«« trda in mehka metnka, drobno illffl klana, kotobarji. treske o44ala pa prisienita cesah na drobno ia tfe^eto tvrtka F. * A. User, Ljabljaaa, Šeleabsr-gava alica Itv. 4. 3089 BImIbI fffral s slovensko tastaturo bi ruHII «111 veliko vidno pisavo se po ceni proda pri Spi. zav. posredovalnicl. GledaMka ulica §t 7./m. Uradne ore od 9.—11. dop. in od 3.-6. pop. 3127 KlUJtl SITEklT IO, {n^balro^Mb^ si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vapon se na] ntznanijo na V. SCAONETTT, parna zaga za dri. kolodvorom, Ljubljana. 3048 Rata« im M prodajaJo v poleani na Dailffl lita metre ln vagone, kakor tadi na drobno klana, od 500 kg naprei in se dostavlja o poljubno tudJ na dom. Jasts Ptankar, Ptltajtfci cesta it a, a> sfilaa KrasMr. 7828 SfBalljC Rlikl \SbL ^feri|if CrnC«u! z veltKimi prostori ia delavrricami — Ttmmtm v aajea za več let, pozneje tuđi kupim, Ponudbe pod ..Totaest/ltzi* aa opr. SL Nar. 3021 lafaifa agilno silo, dobro v Slove-rlllllli nifi uvedenega išće ob dobri plaći im proizvode prvorazredne 2gal-niče sltvovke in tvornice konjaka v Zagrebu. — Ponodbe je poslati ns D- Đlja I Ittajertt, Zagret, PrerUoT^e-?a aL «. 3070 IMtnralBl z odličrtimi spričevall, do-MIlalRII ber matematik, ki vsleđ pomanjkanja denarnih sredstev ne more nada I j cvati svojih studij. IS£e primer-ne službe. Ponudbe z na vedbo pogo-jev se prosijo pod „Abitaricat/JOte" na upr SI. Naroda. 30 8 taa^la^te•^pllslBe pasait toafas« 9 ^^^•^^^aa^^B' bpv^^b at^s^aaaas 0 aa^a^^ar asav ^^.A _ aaa Skv ^ ,• aa^krfB^Bi WptMWmtmK99 «p5aW* TCaWMaa% • avOW ijjDHtrtubiTOBaBjL^: aa laao balo v Ljubljani. Naslov pove apravaaov. Naroda.____________3138 lajbaalSai ^ vacfeia pfOmjetaam ln In* RUnjI duatrlisfceai kraja kupim ali vzamem v najem. Naslov pove opcav. Slov Naroda. 3088 JlllaMlllil psoV 8 U|L Pismene ponodbe pod .Wtyi/3at7* na uprav. Slov. Naroda. 3088 iaTa»ahMrita »tarejšo moC sprejmam (liBBlMI|l, tako} pod ugodnim! po-^oii A. Stšaik. trgoflaa z ielezsfaa v ljastjaat, laiataa casta 1L________8082 TrStđ t LiHOaat &^ tračno stanovaaie a kopatnico za takot ali pozneje. — Ponudbe na saitaf praial 144_____________________3019 uIm v aalogl po ugodnih ceaah od IH 50 I naprej Dostavlja sa tadi brezplačno na dom. — Istotsm so aa razpolago fina buteljska vina. J. JtlsaK, Stara sat 1. 3114 Dfimilfim • Fino vennut-vfno, sffvovko rilllUOliu. bflnjevec, rum Specijatrte-te Kranjski nelinkovec4ikttr In 8al« kani>ker. fH|aai Sattsar, ftfvMia-u, BoJSaai. 3088 1500 ilHRlil tm ^.^ društvo v Smarci, poSta Radom I je. Cena 4 K sa boijse vrste, 3 K xa slab« še vrste. 3104 m ini inm un ^'£f- I ja po povzetfu po aajoiilih ceaah tvrka Leopold Ton. praj Novakov«, Stari trg St. 6. Ljubljana. 3134 DlUlfaiafh imrjena v Specerffskt, ma-FlDUjaiia, nufakturni, jnlanter.Jski In porcelanski strokt. ŽtH premenlti ?lalba Ponodbe na upravpjlrvo Slov. Naroda pod •fortjiva/sjast*. DfldaTAala oženjen, star 53 let, vett ruUnBlja; vseh kljuCavnicarsklh kakor vseh kleparskih strojev in šesta-vln Slovenac, 15£e s'ufbe kje v Ja^o-slavlil. Pisma na Vaattaa Petar, viseai •ft Savt 3077 •ffirl Biste Idatie !EK£". mentne stresne opeke proti dnevotmu zasluzlra od K 12-* do K^—• Prosta hrana in stanovanje. aTJam #aaav» fcaa, Tlaaija gora.____________30S7 raa aff rfia meblovanf ali nemeblo« UM III IH van! sobi v sredini sae-sta i5Če trgovac (rodom Gehl ia saba in svojo soprogo. Plsča pooogovora. Cenf. ponudbe pod mtt!kftKZm na avr. SI. Nar. 2622 fVita bita Perutnfno vsska vrsta, }nB Jljll, debelo aa zakianje, fca-kor tu4i za pleme, ter sveza jafea ta valjenje od tepe itajerske pasma. rsj-poSiljam. Zahtevajte eenik! Redeff lar-?a£c, sefta Rriferd pri ijaHanra. ma ■afati bita »kososortfraaoaabraaf« ■Bll Hajl» aa ptecajo 10 X te dnevno ceno. Katerl boce pojasnila. kako na) bodo meSani laaje Mbraai o&. nakupljani, da zasluzi pri kfl! 10 K ve£. na) voraSa pri tvrdki tvaa la-rsvt, sresarserja Ia trgofiaa a Issa4 v Žakaprt Celja._________________7TU fafa Wlll! bl^d^Vp^. zunanjostl, energičnega nastopa, mo-zikattćna, ae teli seznanitl z neodvisnim, prijaznim gospodom, dobro situiranim, v starosti 35-45 let Samo resne ponudbe pod „Pleaeafta dala/ Sili" na apr. Slov. Naroda* 8115 Prostovoljno te proda već starih slik v okvirih, zrcala, porcelan, stekleniaa Hd. Meštari trg štev. 24, ____________________________HL nadstropje.________________________3144 Enonadstropna hiša v ŠoStanju s solčno lego in 4 stanovanji s pritiklinami se za 86.000 K proda. Hiša ima 2 vhoda in 2 tiifni itevilkl, stara 15 let z opeko krita m ima v pri-t'.ičji dobro vpeljano barvarijo in kemično pralnlco s potrebnim I strojl. K Mit spada zelenjadni vrt v obsegu 573 m*. Pojasnila se avejo BTatSl Waala, tsafsaj. Tovarna klavirjev ^ M. ROPAS, Celie, priporott najfinejSe klavine in planine. Edlna jugoslovanska tvrdka. ^^^ PriporoCam se za ^^^ SOBHOSLIKARSKA DELA ob total iavr€itvi ln ametnlii cenah. — Sprejemaun tadi naro^tU x deZele. rr«ic Amfcrat, I>1«M1«m, Mmak* certi Hmw 11. Naznanilo. Štai^Mik A Latrlft naznanjata slavnemn ob&nstvu, da sta Otvorila kljnčavni&usko obrt na Tržalki cesti št U. Izvrševala bo-sta vsa v tu stroko spađajoca dela kakor tuđi popravila točno in solidno. Priporočata se slavnemu občinstvu. — Istotam se sprejme _______________________tadi vajenec_______ Slike kralja Petra v velikost* 47X^5 caa priporoCa HnrotoD knjisarno o LjubUnsL Csaa v a^carai ft !*•-, v trdcai ovoju po aoiti ft tM* Stnn 8« „SLOVENSKI NAROD* dat 17, »aiCi 191«, 66« tttcv« Kmetska posolllnlca ljubljanske okolice v LjubllanL obrestuje hranllne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000. 2°/o brezodWU(arentaegadavka_ Ustanovliena 1.1881. ličom t sredini mosta sa tako| pisarniški lokal Slanko Rus, fiosposka ul. 6. Ljubljana. Wl IVIII C8IB UWIIVVI kupim takoj. Ff. fltttfflT, »traiBB Bizant?«, Lintillana, Riintta tala ftn. li. Dražba plemenske živine. Na deželnem posestvu v Mali Loki, postaja Velika Loka se l)O prodajalo dražbenim potom 10 krav simodolske pasme, 1 bika in nekaj mlade živine ▼ saboto, dne 22. maroa C L Dražba se prične točno ob 11. ori đopolđne. 3082 Ljubljana, dne 11. marca 1919. Poverlenlilvo za kmettjstvo. jBm Ifa au-ogobroloa pismena kabor tuđi vataau Tpra- ^H I^JU 11 tanja novoljujem si tem potom vsem interesentom naznanlti, ^^H kJB kaj imam veđno v zalogi: ^^H B poblštvo, meStlcl les, barvano, H III omare, postelje, miže, stole, obešala za obl.ko umivalnike, kuhinj-| || ske oprave, zimnice (federmadraci, dratmadraci), pisalne miže v I večjcm Številu, nadalje imam vedno veliko zatogo i tudi pohi&tva iz trdega lasa. Priporoča se 2674 trgovina pohištva Vido Bratovi II Ljubljana. (Kolizej). Ljubljana. Pisalo struji zapet n laplagnl ten Staevn recarf. iall Eliti late. FRANC BAR LJUBLJANA, Frančevo nabrežje 4t. 5« Prvovrstni barvni trakovi, pređvojni ogljen papir, voščeni papir, barva za ciklostile itd. 3117 gajr Popravila pisalnih in i*a6unakih širojev ■_#" ten kontrolnih b.agajn vseh sisfemov. Cement beton cement beton cement O—i+nt b«ton s+rn+nt b»ton JOSIP CIHIA& betonska tvornica \ Ljubljana nuprotl topnlćarsM vofatalel prevzema vsa v to stroko spadajoča dcla i. s. železo-* beton, stropove, tlakovanje čest, hodnikov, kanalizacije, fundamente, ograje itd. Izdeluje vsa kamnoseška dela v umetnem kamnu i. s stopnice, balustrade, pio-šče za veie, korita itd. Priporoča zaloge beton, cevi, plošč za tlak itd. 2730 PF* Prodaja portland cementa« ~V»| Cement beton cement beton Cement beton cement beton cement Popravit« m ItvrluNt taftu li tohiMi g»T MODNI SALOM ~*5H v v«Ukl IrttrL Cm« tame. 2585 Rtssta c i. Rozi FabžK M\i 11 Popravili »• tzvrkjtio Trgovci! Trgovci! IvUUai: kremo za čevlje naiffnejSe vrste (terpcntmovo kremo) crno. znamk? [ »Peifieki% po K 19*— in 34- - tucat, „Erdat« po K 1%— tucat, „Erups" in .Bielerol*' po K 19 tucat, Ia Ia poper Sinfapore kg po K 14O—, Ia Jeđrnol nilo K 12 - kg, cigaretne stročnice (Hils-) po K 13- in 14 — za 100^ kosov, uisUlno sodo za pranje po K :60'— sa 100 kg, cigaretne paplrCke Ottoman in Golub ter vse drugo blago. Natočila na: Prvo dol zastopstra sMctropol^ Novo mesto 31, Dolenjsko. ■■■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■■■■ J Kupim do 20 marca 1919 vsako množina J ■ MT ježić ~WI ^ b po najvilji dnevni ctnl. — Prosim ponudbo pismeno kakor tudi mno- ^ ■I Žino in ceno. M = Uk* PaaUi, ■•*• ittto SL 75 g ■■■■■■■■■■■ ■ ■ ■■■■■■BBHBB TOVARNA ZAMAŠKOV I SVETOVNI IZDELKI H Mu, eHtnldn.ii laUalsL wMU iM\ kpm: Svetla uh. mr. a toljestn SIS bnbfl Doi!2f2r ******ainsao JDUEO rOSulBI, Ullbliana, Dinka ai. 2t/l. lin p, umni Kiit zidno li stresno opeki aj ' ** ' (TSC f ceilB Ticoaib), fini a»is«rsfcl Hoti . Pcpraulla In uglaševanfa strokovnlaiko In ceno. Podružnica Ljubljana. lAnRAN^KA RANKA Podružnica Ljubljana. O«MHIc» glavnica: K30400JMM. ^^**^1^**1^^*^1* m#JmilM\J^Resarve: okroa K 1O.OOO.OOO.-. _________ __ . ___ i CMrtrttai rnBHSBl-BAi Meiice, Aefize, vredaostie papirje itd. ■^111^' 2___ ^_ 9ST_. «-______-ui____._-__ Tf^. B_»JLfmi Čeke, -kaniice i« akretitife u vsa ta- i« inozenska mesta. BDPIMI1» MftBMA. Devize, fUtt, we-Mt«e p«y* iti._________*rČ5_l--r--5ST I ■■■■■■■■» lama Mučila to li- izvrtaje tulkultrtnele. i Brzojavni nasla« ■ JHPWA—KIL 7 Telaffon «. 2S7. ■ -mm i« -_■-_-----■-li _— ■ -__■■ ■ -mm--- _-_i -_-_-----------------■-^---—-n- ■ — — ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^MMj^M^^^^^^^^^^^^^^^^^-^-^^-^-—__^^^-^^^^^M«M|^^MMMMM^^MBBBM|Bwa^B^aaaaBa--a-------_----i-ađ--- -_-_-_-—---—---------->■ !■ ■ ■■ ■ ™ ■■ ni ___i ■• ■-__-n---i