Izdanje za svedo X. septembra 1897.
104. Številka.	(t Trstu, t torek svesr dne 31. avguaU 1897.)	Tečaj XXII.
„BOINOIT"
tsh«jn po trikrat na teden ▼ ftettlh lajanjih ob torkih, Aalvtklh l« »obOt»h> Zjntranje izdanje izhaja ob 8. ori zjutraj, rečemo pa ob 7. at t reber. — Obojno tadanje stane: i« jedenmo.ae . f. 1.—, izven Avatrija (. 1.50 ti tri amea, . . 3.— • s • *\ let« , . . 9,— . ■ ■
leto . . „ 12.— . • »18.—
*».ra6«lea )e plačevati aapra] sa sarsftks km pritožen« ■araonlne aa sprava as sztra.
Poaaaične Številke ae dobivajo v pto-dajalnioah tobaka v lrutu po S nvi. izven Trata po
EDINOST
rč.
Oglaai M račune po tarifu t petita; it aaalove i debeli«! črka«' te plafluj* proetor, kolikor obaoga navadnih vratie. Poalana, oatnrtniee in javna zahvale, do-■ači oglaai itd. ae računajo po pogodb'.
▼ai dopiai naj ae poiiljajo uredaUtvu aliea Caaorina At. 18. Vaako pttmo tnora biti frankovano, kor nefranfcavaua ae sf aprejamajo. Bokopiai a« ne vraČnjo.
Naročnino, reklamacije in o£ia»e ajro-jena upravniifvo ulica Moiino pic -oolo hit. 3, II. nadat. NaroČuiao in oglaie je plačevati loco Trst. Odprt« reklama oije ao proste poštnine.
Cl
h o»
«Mno»H J« mo#'t
Vseslovenski in istersko-hrvatski shod.
Pripravljavni odbor je v svoji seji dne 28. avg. sklenil, da ae bode shod vršil dne'14. septembra ob 9. uri dopoludne. Uvažujć od raznih stranij izražene Želje je Odbor določil naslednji dnevni red: 1. Splošni politični položaj; poroča državni poslanec dr. Šusteršič. 2. Jezikovno vprašanje; poroča državni poslanec dr. Ferjančič 3. in 4, Primorske razmere; poročata državni poslanec Spinčič in odvetnik dr. Franko. 5. Koroške razmere ; poroča deželni poslanec Gratenauer. 6. Štajerske razmere; poroča deželni poslanec dr. Dečko. 7. Narodna avtonomija in narodno-gospodarski položaj slovenskega in istersko-hrvatskega ljudstva; poroča državni poslanec Povše. 8. Sklepanje o predlaganih resolucijah.
Zborovanje se prične ob 9. uri dopoludne ter konča najkasneje ob 2. uri popoludne. Z ozirom na ta omejeni čas in ker so poročevalci izbrani iz vseh slovenskih pokrajin in Istre, bode po sklepu poslanskega sestanka z dne 30. julija t. 1. debata na shodu izključena. Istotako po sklepu imenovanega sestanka bode omejena udeležba na imenoma vabljene osebe. Zaradi tega izdeluje in je deloma že izdelal pripravljavni odbor imenik zaupnikov sporazumno z izvenkranjskimi pododbori.
Glede na omejeni prostor za shod je samo ob sebi umevno, da se bode moralo tudi število . vabljencev omejiti. Po shodu ob 5. uri popoludne se bode vršil banket; kedor se ga hoče udeležiti, naj to najkasneje do 10. septembra naznani tajniku priprav\javnega odbora, dr. Ignaciju Žitniku, državnemu poslancu v Ljubljani.
Ker se je v javnem listu izrazila želja, naj se pripravljavni odbor pomnoži, izjavlja isti, da v to ni opravičen, ker ga ni pooblastil v to imenovani poslanski sestanek.
PODLISTEK
------3
Hoje Binkošti na Krasa.
Potopisna novela. — Spisal Gromozenski.
Kaj je to? Ali sta se skregala, ker dež za solncem mora biti, za poljubi tepež priti. Tako sem mislil, diskretno obstal, se obrnil ter tolmačil svojima ilaa&uia upliv pokor rojanskega župnika Jurce lia ro<lbiik>ko življ'-nje krških rakov.
„Naprej, naprej, Laj stojite?" je kričal Nitič, „to je ktij iraeiiituega*.
Pa srao šli.
„Ste-ii slišali, kakov odmev je tukaj? — I-menitii;!"
r/,fije ?aupil, pa ne nad rudečo Minko, temveč proti Općinam :
.Stara peč!"
„Stara peču je odmevalo odločno.
aPa šb vi", mi je rekla Stana.
Napel sem pluča.
.Živel slovenski Trst!tt sem zaklical; odmev je pošiljal besede tja doli nad Trst, čez jadransko morje, ki je zabučalo glasno, ker se je spomnilo menda svoje slovanske minolosti.
Trst je veliko trgovsko mesto, tu pa tam precej nesnažno iu podobno Sodomi. Opčine pa so majhna, suažna kraška vas, a ravno ta majhna vas
Tržaška okolica io gospodarstvo.
Kdor se peča z gospodarstvom in opazuje razvitek istega v naši okolici, smelo trdi lahko, da isto propada rapidno, mesto da bi napredovalo. Imamo v okolici pač par previdnih in navdušenih gospodarjev, ki so s; poprijeti racijonalnega gospodarstva, zajemajoči znanje iz raznih poljedelskih knjig in časnikov ter slušaje nasvetov strokovnjakov.
Cilj vsakega gospodarja mora biti na vsak način ta, da čim manj troši pri obdelovanju svojega posestva, a da mu isto donaša kolikor možno velikega dohodka. No, oni ki se ravna po temu geslu bode aeveda imel dobička še-le tedaj, ako tudi ume popolnoma in v pravem zmislu vsebino tega, kar smo rekli.
Znano je vsakemu izmed nas, da rastlina crpi iz zemije hrano, ki jo potrebuje. No, ta hrana se res nahaja v zemlji, v jeduem kraju v veči, a v drugem v manji množini, ali vendar v taki meri, da rastlina lahko raste. Toda praktični in nacijo-nalni gospodar ne gre samo za tem, da mu rastlina raste in se razvija kakor ona hoče, nego tudi, da mu prinaša sadu; in tega v največji meri. Če sodimo vedoo jedno in isto vrsto rastline na jedni in isti del zemije, izerpi ta rastlina vso hrano, ki se nahaja v zemlji, tako, da bode polagoma sicer še živela, ali vendar nam ce bode donašala nika-kega dobička, nikakega dohodka; da, troški, ki jih bodemo imeli za obdelovanje, bodo mnogo veči, nego dohodki.
No, in v tem razmerju vidimo sedaj gospodarstvo v naši okolici. Ni mi sicer dolga vrsta let, ali vendar se spominjam, da je bil naš kmet pred 15—20. leti zadovoljneji, nego sedaj, in da mu je šlo mnogo bolje, nego mu ide sedaj. Seveda to ni tako samo pri nas, to je povsod. Prišle so razne elementarne in druge nezgode, začele so uničevati poljedelske pridelke in žogale so uničiti popolnoma našega kmeta. No, razloček med našimi pokrajinami
ima nekaj, česar ne najdeš v Trstu: visok obelisk. Postavi se pred ta obelisk in razgled, ki ga uživaš, ostane ti nepozaben za vedno.
Pod nogami leži ti Trst s svojimi jednolično barvanimi strehami; a kar vidiš dalje, je morje, morje Adrijansko s svojimi obrežji in obrežnimi kraji. Veliki parniki plovejo po njem, puhajoči črni dim iz sebe, a gugajo se tudi neštevilni majhni čolniči z majhnimi belimi jadri, da se ti zdi, da vidiš toliko labudov, in v teh čolnčih bijejo gorka človeška srca zaljubljenci dvojic ali se bliskajo poželjivi pogledi revnih ribičev po dobrem ribjem ple>nu.
Obrnili smo Trstu hrbet — kaka razlika!
Kras nam kaže svoje golo rebro, svoje gole pečine, ki nekako rotć se štrlijo proti nebu, kakor bi hoteli koga tožiti, da je kriv na njih golosti.
Povsod kamenje in le kamenje. Na majhnem koscu njive, kamor je sejal borni Krašovec malo žita, da more dati kruha svojcem, je polno kamenja, umazano belega; na pašniku, kjer iščeta sla-borejeua kravica in še slabeje rejena kobilica peščico travice, zopet samo kamenje, kar menda u-pliva tudi na živino, ker giblje se melanholično, leno, počasi, le dolgonhi osel ne pripoznava bede, ker riga in brca ve9elo. Toda čemu te Črne slike, ko se sneje nad nami jasno nebo in sije zlato solnce.
in drugimi v naši domovini Avstriji je ta, da s je drugje začelo takoj misliti, kako odpomoči temu zlu, kako kljubovati tem nezgodam. In res : hvala požrtvovalnim in učenim, za blagor poljedelstva unetim ljudem in seveda denarnim žrtvam, posrečilo se jim je spraviti poljedelstvo še na boljšo stopinjo, nego je bilo popred. V temu je igrala seveda veliko ulogo tudi tuja konkurencija.
Omenil sem tega poboljška v drugih deželah, a kaj pa pri nas ? Ne na boljem, ne na istem, a vedno na slabšem smo mi. Od kod to? No, ni težko odgovoriti na to vprašanje.
Nekdaj ni bilo konkurencije od zunaj, poljedelski pridelki iz tujščine ali pa tudi iz oddaljenejših krajev naše domovine niso prihajali na naša tržišča; bile so tudi druge olahčujoče okolnosti in naš kmet je radi tega lahko prodajal svoje proizvode po precej visokih cenah in z dobičkom. Ali sedaj ? Konkurencija, ki douaša tuje proizvode na naš trg po jako nizkih cenah, neznanje našega kmeta in njega konservativna načela ga zadržujejo da ne more tekmovati z drugimi in da bi v očigled sedanjemu obče neugodnemu stanju mogel izvabljati od zemlje to, kar bi mu lahko dala ona, ako bi postopal Žnjo, kakor zahteva sedaj racijo-nalno gospodarstvo.
Na kaki stopinji bi moralo biti vrtnarstvo ▼ okolici? A kaj nam nudi okolica v tem pogleda? Nič, skoro nič. Pa saj se tudi nikdo ne zmeni za to, da bi naročeval razna semena itd., nego drži se vedno onega in onega, ki ga prideluje sam ali pa mu posoja njega sosed, itd.
Mlekarstvo bi se dalo tudi bolj razviti posebno : v gornji okolici; dakako s tem stoji v %vozi poboljšanje pašnikov itd. To so veje gospodarstva, ki sezajo vse ena v drugo, in ki bi se lahko poboljšale, samo da bi hotela naša slavna vlada poseči malo vmes.
Dve kmetijski družbi imamo v Trstu. Italijansko društvo ima sicer sredstva na razpolago, a njeno delovanje obstoji le v tem, da izdaja vsaki
Spravili smo se na dokaj pošten voz; dame zadej, Nitič in jaz njim nasproti. Zdelo se mi je, da je Nitič vse preveč silil proti.
Olga je začela peti; rada poje, ker ve, da ima dober alt. No, Staua ima nežen sopran, ki neznansko milo zveni posebno v visočinah.
Minka je pomagala alt-ovati, Nitič pa je dodal svoj liričen tenor, a jaz bas.
Peli smo menda dobro, ker je začel pomagati — sicer malo tiho — ca!6 kočijaž, a kobilici mahali ste po taktu z repovi in živahno tekli, da smo bili res kaj hitro v Sežani.
.Ko bi ne moral biti drugod, hotel bi biti ▼ Sežani", šepetal sem Stani, ko smo šli po lepi vasi.
Smehljaj se jej je prikradel na bledo lice in pritrdila mi je.
„Tik, tak, tak" je zbadala naju Olga, ker je mislila kaj drugega. Pogledal sena jo, a rekel nisem ničesar; a ko sem hotel spregovoriti slednjič, prijel me je nekdo od zadej za rame.
„Kaj pa tebe po Sežani nosi ?" me je ogovoril prijatelj Peteline.
.Kakor vidiš, dragi moj, noge*.
Dame so se zasmejale mojemu dovtipu, da je radovedno pogledala mična lekarjeva hčerka z o-kna doli; stali smo pred lekarno. (Pride še.)
m"<ec m »I list, katerega ne čita — oik lo ; prak-t'čno p«, kar ji bilo najglavneje, Tle deluje v ištt ueri, kakor bi lahko - ker hoče biti le italijansko.
SI »venska družba pa ima le malo sredstev na razpolago, deluje v kolikor ji dopuščajo raz* mere, nima pa žal.bože strokovnjakov, ki bi morda bolj šli na roke našemu kmeta. Vladi M Ml« dolžnost, da pride društvu v pomoć z dobro podporo. 5000 gl. vsako leto bi bila malenkost za vlado. In to vsaj za 10 let; s tem bi bilo mnogo, mnogo pripomoreno okolici.
Koliko bi kor.stilo umetno gnojivo, koliko takoimenovano zeleno gnojenje, ki je razširjeno že povsod, le naš okoličan nima niti pojma o tem.
Torej: še le potem, ko vlada resno vmes posegne, smemo se nadejati, da se povzdigne gospodarstvo v tržaški okolici, — Četudi ni splošno uplivajoče na gospodarsko stanje v Avstriji, ali vendar je velepomembno za ono v Primorja — na kateri se nahaja gospodarstvo skoro v vsej Av-8triM-	______________ Fojačev.
DOPISI.
Iz Pulja. [Izv. dop.] Gospod urednik! Danes mi je namen črhniti par besed o narodnosti poljskega mesta
Ko s^m se selil illo tempore le - sem, me je mutila skrb, da ne bodem mogel izhajati brez italijanščine.
A kmalu sem se prepričal, da ni tako slabo tukaj, in da ljudje umejo in govore tudi slovenski. Ako si ogledamo ljudstvo tega mesta, vidimo, da da je večina mestnega prebivalstva italijanske narodnosti ; ako namreč smatramo za Italijane vse one ljudi, ki govore italijanski in se čutijo za Italijane. Seveda je med temi vse polno odpadnikov. To že kažejo njih popačena slovanska imena. Strah je, kakor se tukaj pačijo imena N. pr. iz imena Ko-larič lahko postane, ne vem po kakoršnem jezikovnem zakonu, Collorig. Človeka res boli trebuh, ako vidi po vseb ulicah tako popačena imena.
Navedel sem že, da je večiua mestnega prebivalstva deloma res italijanske narodnosti, deloma pa se le kaže kakor tako. — Pa tudi manjšina ni tako neznatna, kakor bi si kdo mislil. To je pokazala zadnja volitev za peto kurijo. Največ Slovanov stanuje v predmestjih. Jeden del predmestja se celo imenuje Hrvacija, ker tam bivajo sami Hrvatje. To predmestje je s pomočjo predmestja Sijana za peto kurijo izvolilo 10 narodnih volilnih mož. Pa še v nekem drugem delu mesta bi bili Slovani dobili 25 volilnih mož, da niso Italijani sleparili po starem receptu njihovem. Le s pomočjo naše „slavne" policije so dobili par glasov večine; policija je namreč dopuščalo pristašem i tal. stranke da so hodili volit skozi okno potem, ko se za ilo-Vonske volilce že napovedali zakljaček volitve. — Pa ne samo v predmestjih, ampak tudi v mestu samem je mnogo Slovanov. Okolica pa je popolnoma hrvatska. Strah pred .ščavi" je torej nekako o-pravičen. Naši „kaclmaherji" vedo dobro, da se Slo« vani množijo v tem mestu. Zaradi tega so še bolj ljuti in še bolj sovražijo vse, kar ni italijanskega pokoljenja ali mišljenja. Rekel sem, da se Slovani množe. To je res. A mnogo njih se pa tudi po-tujčujejo (največ mladina) in se bodo še, dokler ne dobimo hrvatske narodne sole. Upanje imamo, da se nam v jeseni izpolni naša želja; toda možno je tudi, da nam za letos to npanje tfplava po vodi, kajti zdaj zopet nekako potihnilo o tej šoli. Šolo misli ustanoviti družba sv. Cirila in Metoda. Država seveda nima denarja za take. Ako bi hoteli nemških — da, dobimo jih kolikor hočemo. Ravno lansko leto se je zopet ustanovila nova državna ljudska šola — seveda nemška. Ne vem, kdo je prosjačil, za isto. Saj jedno imamo že tako. Mari bi raje jedno hrvatsko, katere bolj potrebujemo, nego pa nemške.
Gospod urednik! O politiki istrski nočem govoriti danes. Človek res ne ve, kako bi govoril o dogodkih iz zadnjih časov, da bi povedal, kar misli in da bi vendar ne bilo neprijetnosti!
Ubiterae sumus? — Ubi est iustitia, funda-mentum regnorum ? !	Perun.
Polltiike vesti.
TRSTU, dne 81 avguiU 1897.
O položaja piše neki odlični poljski politik v listu .Slovo Polskie", da je situvacija sedaj ve
liko nevarneja, nege je .bila takrat, ko se je za-klJBffll (tiifim tbbr. Grtif iMtki ne jfc&e nastopati več kakor^ posredovalec med strankami, ampak postaviti se mora v bran in spastiti se v boj z nasprotniki, ako noče, da propade. V to pa mu treba — zaveznikov. Ako bi hotel vstrajati na višini nevtralnosti, zgodilo bi se mu lahko, da se mu drage stranke, nasprotna centralistom, preleve v sovražnike Potem dokazuje pisec, da ta ne gre le za vlado In Badenija. Srd proti vladi obrne se lahko v srd proti Poljakom. Doba nevtralnosti je pri kraja zanj: njemu bode možno vladati, ako se spusti v boj z očitnimi nasprotniki njegovih plemenitih nakan.
Ako bi menil grof Badeni, da se ne more ali ne sme družiti s to ali ono stranko, tedaj bi moral odstopiti. Danes pa ima pred seboj pot do sijajne zmage. Vlada se mora opreti na sedanjo večino. Naloga desnici pa bode, da dokaže, da je z m o Ž n a z a r e i i t e v dflfcvt. Pisec svari veČino, naj bode jedina, kajti, ako bi prišla zopet na krmilo nemško liberalna stranka, ne ustrašila bi se niti državnega prevrata, niti absolutizma, da bi le mogla ponemčevati".
Iz vsebine te izjave je razvidno, da pisec sicer zahteva od Badenija, naj se opre na večino, a zajedno zahteva od te poslednje, naj bi prišla nasproti na pol pota g. ministerskemu predsednika. Zatajila naj bi deloma svoj program in svoje težnje. Zato pa se nam vidi veliko pametneje in pravilneje, kar pile poljska .Nova Reforma", ki pravi, da poljski klub ne sme pripustiti, da bi se mu nsilil kak program, ampak poljski klub mora diktirati program v zvezi z zastopniki drugih slovanskih klubov ! Ako ne bi hotela sedanja, pa vsprejme druga vlada ta program. Poljski list zahteva od parlamentarne komisije na desni, da mora trdno vztrajati na jednakopravnosti narodov in brez strahu pred nasledki pristriči peruti centralisti-škemu nadvladju Nemcev.
.Narodni listj" pravijo, da načelniki skupin na desnici morajo zahtevati od grota Badenija, da se odloči za preosnutje ustave v federalistiškem zmialu in za jednakopravnost narodov. Pred vsem pa treba storiti konec anarhiji Nemcev na Češkem.
Današnja dunajska poročila pravijo, da niti misliti ni na imenovanje dra. K a i z 1 a miuistrom-rojakom za Češko, ker je ta gospod močno bolan in se bode moral najbrže umakniti iz političnega življenja. Ministrom-rojakom utegne biti imenovan dr. H e r o 1 d. Druzih sprememb da ni pričakovati nikakih v ministerstvu, ker da je cesar popolnoma zadovoljen s postopanjem grofa Badenija iu da je naložil poslednjemu, naj po svoji previdnosti uredi svoje razmerje do desnice.
Simptomatično za sedanje položeoje je tudi dejstvo, da pride na vseslovenski shod tudi jeden zastopnik naroda Češkega.
Ruska carska družina ia sicer car Nikolaj in carica Aleksandra, carski otroci ia vtlika kneza Vladimir in Pavel Aleksandrovič so se podali v Varšavo na Raskem Poljskem. Temu potovanju se pripisuje velikanska važnost, kajti utegne provzročiti popolno spremembo v razmerju med narodoma ruskim in poljskim. Eventuvalno ublaže-nje nasprotstva ali cel6 popolno sporazumljenje u-plivalo bi tudi na nase avstrijske odnošaje oziroma na razmere med Poljaki in Malorusi. In ako bi se potem še Srbi in Hrvati pobotali pametno, zasijala b: gotovo vsemu avstrijskemn slovanstvu zarja lepših dni.
Razmere na Španjskem. Po smrti Cano-vasa je stopil na krmilo Azcarraga. Vendar je pokazal že takoj g prva, da ni od daleč ne dosega kreposti svojega prednika v zmožnosti vladanja. Sicer hoče iti po poti Canovasa dalje in upa, da se mu posreči obdržati konservativno moč, a njegova manjša zmožnost ne bode mogla ostati brez tujih uplivov. Zlasti v tem se kaže slabiča, da slepo odobrava nastopanje generala Weylerja na Kubi in vse veruje, kar mu poroča general. Po« slednji se udaje optimizma, da se bliža upor proti zvršetku, istina pa je, da se uUaŠi še prav krepko drže in da so v poslednjem času ozlovoljene še sosebno združene države. Vsled tega se že zamore danes reči, da so šteti dnevi Azcarragavega vladanja.
Različne vesti.
Resnici v prilog. Prijeli smo in objavljamo: „Naša Sloga- od 29. julija t 1. št 30 je donesla članek pod naslovom „Biskupov blagoslov". V te« članku je .Naša Sloga" — sklicevaje se na neko vest, prijavljeno v laških listih tržaških, da je na« presvetli škof podelil svoj blagoslov podjetju italijanskih duhovnikov .za provokacijo kalabreškib popova" — iirazila svoje začudenje, kako da je mogel presvetli dati svoj blagoslov podjetju, naperjenemu proti Blovensko hrvatskemu življu v Istri I V št. 31 .Naše Sloge- je bilo povdarjeno vnovič, da treba obsojati, da je presvetli škof blagoslovil to zaroto italijanskih duhovnikov proti našemu narodu v Istri.
Mi pa smo doznali iz najverodostojnejega vira« daje povsem izmišljena ona vest o blagoslovu v italijansko-židovsko-liberalnih listih. Presvetli škof ni namreč nikdar blagoslovil onega podjetji, amptfk to M U perfiden način raznesli le italijansko-židovsko-libe« ralni listi — in to najbrže se znanjem in dovoljenjem dotičnega odbora — samo v ta namen, d« bi ujeli čim več neumnih ribic za omenjeno njihovo podjetje. .Naša Sloga* je bila torej le zavedena od židovskih listov k la .Piccolo", ko je objavila gornjo vest o škofovem blagoslovu. Hi pa obžalujemo iskreno, da se je dičoa .Naša Sloga* dala tako grdo nalemariti od tržaških Židov in njih intimnih prijateljev in repertorjev iz vrst italijanskih (!!!) duhovnikov k Ia Jurica in don Janoševid. Janošević ? Tega vsaj poznamo dobro, da je — dasi Italijan (sic!) — v tržaškem konviktu .Dobrilovem" zastonj jedel fižol in storil marsikaj. Ako želi da mu povemo, kaj je storil, pripravljeni smo povedati mu.
V toliko smo hoteli, da se popravijo vesti o škofovem blagoslova, objavljene od dične „N. SlofeeS Zahvaljevaje Vas na Vaši uslugi, beležim odličnim spoštovanje	(sledi podpis).
Velik ikandal da je provzročil škof tržaški. .Piccolo" vsaj trdi tako. Našim čitateljem je znanoy da je škof Flapp v svoji mržnji do slovenstva suspendiral a divinis duhovnika Vrbko. Ta korak prevzvišenega je provzročil vihar ogorčenja med Slovani istrskimi. Škof Flapp hoče popolnoma ttdn-šiti slovansko bogoslužje, preziraje vse stare prar vice, ki so jih podelili papeži našemu jeziku v cerkvi. Ker se velečastiti g. Vrbka ni hotel pokoriti neutemeljenim novotarijam, suspendiral ga je prevzvišeni škof Flapp, a laško časopisje je spremljalo ta čin načinom, kakor da je g. Vrbka kakov lopovski upornik.
Sedaj pa je izvedel .Piccolo", daje prevzvišeni škof tržaški poravnal storjeno krivico s tem, da je rečenega duhovnika vsprejel v svojo škofijo. In to imenuje .Piccolo" velik škandal ter si usoja hujskati škofa Flappa, da se pritoži proti škofu tržaškem. .Piccolo" trdi, da se škofijska oblast tržaška daje voditi od političnih in narodnih antipatij. Mi nismo poklicani, da bi branili našo cerkveno obl&at pred to obtožbo, ali to že moramo izjaviti, da ne čutimo nikjer, da bi se kaj tacega vršilo nato na korist.
Če pa že hoče vedeti .Piccolo", kaj je res velik škandal, povemo mu, da je velik, nezaslišan škandal to, da sme tako židovsko glasilo utikati svoj veliki nos čez prag našega svetišča, v stvari cerkve katoliške. To je res velik škandal, ki bi se moral odpraviti čim prej. In če je kak katoliški duhovnik, ki izkorišča za svoje namene to židovsko predrznost, odgovarja naj za to pred svojo vestjo in pred onim Bogom, katerega so pribili na križ — saj veste kdo! Prevzvišenemu ▼ Poreču pa izrekamo svoje iskreno sožaije, ko vidimo, kako neprestano ga proganja nesreča v obliki .Piccolove" hvale.
Preganjanje, preziranje, zaničevanje in zvijača so sredstva, katerih se poslužujejo primorski La-honi proti uašemu slovanskemu narodu. Ako opazuje človek, kako nesramno se vedejo, kako divjajo, kako ropotajo vsaki dan huje; ako opazujemo trezno vse to, moramo sklepati, da ne nam, nego njim gre za kožo! Kajti: ako bi bili gotovi svojega krivičnega gospodstva — kar sicer trde vedno — bi se ne tresli pred vsakim, bodisi tudi najne-dolžnišim pojavom narodue zavesti v našem taboru. Nekdaj se je rekalo: .Naši smrtni nasprotniki so le takozvani lažiliberalci in ob jednem irre lentisti, . konservativci so pa poštene (P) patrijotične duše.
Le Škoda, da imajo vezane roke, to je, da imajo atrah pred vladajočo kliko". Tako pravim, rekalo se je nekdaj, a danes? Žal, da imamo še nekoliko takih med nami, ki verujejo lisičjemu vedenju takozvanih ,konservativcev". No, zabeležiti treba, da se je število njih jako jako skrčilo.
Ste-li opazili dne 17. avgusta ono društvo, ki si je nadelo ime .tržaških patrijotov" ? Pokazali so se mnogoštevilno, kar je bilo res patrijotično; ali to ni patrijotično nikakor, da odganjajo našo mladino ii omenjenega društva le zato, ker je pa-trijotična in n a r o d n a. Opazili so namreč, da nekateri členi slovanske narodnosti v omenjenem društvu goje zraven avstrijskega patrijotizma tudi naravno ljubezen do naroda svojega, in pozvali so jih brzo „ad audiendum ver bum* 1 Z jedno beaedo : ali proč z narodnimi pasi, aH ven iz druitva 111 Tako mi je bilo sporočeno in in tako pišem ; ako pa ni bilo tako, onda prosim pojasnila. Da nas res prezirajo, priča dovolj „patrijotična" veselica v gozdiču. „Visoki* gospodi >e ni zdelo vredno, da bi se opravičili! Iz tega moramo sklepati, da so namenoma in h o 16 prezrli naša društva. Žalili so nas torej namenoma, nas, katerim ne more nikdo odrekati patrijotičnega mišljenja. Zaničevanje do nas jim lahko čitamo na obrazu, kar nam sadostuje brez druzih dokazov. Poitalijančit: nas hočejo, naj že velja kar hoče! To je namen njih svijači. V sredstvih pa niso izbirčni. „Osar tutto" je geslo irredentarjem in isti .osar tutto" je geslo .patrijotom"; razlika je le ta, da prvi nastopajo očitno, zaduji pa — zavratno!
Toda gospoda! Došli ste malo prekasno — petdeset let prej in bilo bi vse vaše I Danes pa ni več časa, danes je prepozno, ker Slovan gre na dan. Ne pomorejo vam vefi, ne .osar tutto", ne socijalizem in ne vsa vaša — .patrijotična" društva. Mi vstajamo ukljub vsem vašim spletkarenjem in vas — je strah I
Slavnostni govor se je bil izpustil iz programa slavnosti v Barkovljab. Ker pa dotični gospod, ki je to naznanil, ni povedal jasno, zakaj se jejzgodilo tako naprošeni smo, da pojasnimo stvar da ne bode krivih menenj. Odbor „obrtnij^kega društva" (iu sosebno njega predsednik) je moral t par dneh izvršiti ogromnega dela in premagati velikih zaprek. Vse je delalo neumorno — mizaiji, zidarji iu vsi drugi — a povsodi je moral biti g. predsednik. Koliko je bilo skakanja radi dekreta za otvorjenje gostilne, a dobili so ga še le zadnji dan. V par dneh je trebalo potrošiti 800 gld. za nabavo inventarja in naglo pripravljanje prosto-stcro?. In potem še tisti grozni naval ljudstva na dan slavnosti I Vse to je tako utrudilo telesno in duševno gosp. predsednika, da je bil v takem stanju, da ne bi bil rad nastopil. To j e b i 1 jedini vzrok, da se je izpustil sla v-nostui govor, katerega vsebino prinašamo tu doslovno:
Slavno občinstvo I
Bilo je pred malo leti, ko je nepozabni, ne-vstrašeni iu vneti rodoljub, blagopokojni Drag. Martelanc, zastavil vse Bvoje moči, da bi se s pomočjo slovenskih rodoljubov postavil v naših krasnih Barkovljah narodni dom. A, žalibog, krasna ideja blagega pokojnika je ostala radi nepremagljivih zaprek le ideja. Ali ta ideja ni zaspala — in naše .Oortnijsko društvo" postavilo si je nalogo, da to idrjo tudi izvrši, naj stane kolikor boče. Bil je pa že skrajni čas, kajti oholo tujstvo pričelo je od vseh strani siliti v naš mili domači kraj, za visoke cene odkupovati rodno domačo zemljo, ter odrivati domačine od obali našega morja.
Idfaja preblazega in veliko prerano premino-lega Drag. Martelanca se je uresničila, ako tudi ne v polnem obsegu, pa vendar po velikem delu. A slavno občinstvo izlije v tem trenotku gotovo s menoj svoje veselje v jedini vsklik: .Imamo svoj dom l" Ni to sicer oni krasni narodni dom ljubljanski, ni to oni prelepi narodni dom celjski, katerega blagoslovljenje se je vršilo pred kratkim ; — skromna hiša, priprosti vrt je to ? Ali to je naše in ostane tudi naše, a ne tako, kakor je sedaj. — Imamo svoj dom in tega dogodka vesele se srca vseh poštenih Barkovljanov in na to slavnost do-šlih častitih zunanjih gostov. Veselje naše pa je tem veče, ker se je tukaj skozi dolga leta zbiral cvet rudeče mestne gospode. Iu Bog sam ve, kaj se je vse sklepalo v teh prostorih v pogubo milega naroda našega 1 In ti prostori so sedaj naši
— tu se bode odslej glasila naia mila slovenska govorica; tu se bode razglegala naša mila slov. pesem ter pričala, da slovenski okoličan ni še j strt, ampak vstaja na dan in hoče živeti! — V imenu .Ortnijskega društva", kakor lastnika tega doma, katero društvo mi je čast zastopati, pozdravljam torej najprvo vas častiti gostje iz mesta, okolice oddaljene in posebno vas, ki ste v tako velikem številu prihiteli na današnjo slavnost, da pokažete i v svoje veselje na današnjem dogodku, Naj bode ta dom, katerega odprtje slavimo danes, vaše pogosto pribežališče v sedanjih burnih časih — dom, kjer se bode gojila bratska ljubezen ter vtr-jevale vezi bratske vzajemnosti v boju proti oholemu nasprotniku, kateri žuga izbrisati iz vrst živečih naš obstanek ob obali sinje Adrije.
Pozdravljam Vas, predragi Barkovljani, rojaki moji, katerim veljajo tudi dosedaoje besede, a še posebej vam priporočam, da stopite vsi v ožjo zvezo s tem domom ter poskrbite, da bode ta dom vaš ponos in dika vaša.
K vam se obračam prisrčnim pozdravom, dragi mi sočleai „obrtnijskega društva". Veliko odgovornost ste si naložili s prevzetjem tega doms. Ali mislim, da vam iz srca govorim, ako rečem, da je današnji dan že veliko plačilo za odgovornost, ki ste si jo naložili — saj to mi priča ponos in veselje, ki je čitam na vaših obrazih.
Tebi velja moj pozdrav, čila mi .Adrija11, tebi, ki z milo pesmico dviguješ naš duh v rajske višave —, tebi, katere krasne pesmi mogočni glas vžiga v naših prsih ogenj ljubezni do milega naroda in pogum v boju za njega pravo. —
Vam, drage mi pevke, velja še posebej moj iskreni pozdrav, Vam, katerih ljubezen in navdušenje do mile slovenske pesmi bodi v izgled vsem slovenskim dekletam. — Krasna zastava, ki plapola tu na strani, kakor Vaša lastnina, glasno priča, kaj čutijo vaša srca. Majka Slava in narod slovenski bodeta vsikdar s ponosom kazala na vas in pričale bodete ve svetu, da narod, ki ima takih hčera, nepropadenikdar. Ljubite svoj narod, katerega predstavlja zastava vaša in ostanite mu zveste do zadnjega vzdiha I
Slednji moj pozdrav naj velja dragim rojakom, ki se bodo tu zbirali, ter podpirali to našo trdnjavo, ob kateri se morajo raibiti vse hndobne nakane naših nasprotnikov. Završujem z našim pesnikom, da: dom naft mora rasti!
„Piccolovu molk priča najglasneje, da je slavnost v Barkovljah vspela najsijajneje. Kadar „Piccolo" molči, to že pomenni nekaj. Ni besedice je ni, ni o .demonstracijah panslavistiških", ni o .ruskih zastavah", ni o žaljenju „narodnega čuta na ozemlji tržaškem". Kar zaprlo je grlo blebetavi šlevi. .Piccolov" molk — to je dobro — glasno znamenje!
Vabilo g. županu dru. Dompieriju. Podpisani najuljudneje vabi g. dra. D o m p i e r i j a, župana tržaškega, naj bode tako dober ter naj pride prihodnjo nedeljo, dne 5. septembra k sv. Jakobu. Da bi pa ne donelo kaj neprijetnega na njegova delikatna ušesa, mu svetujem, ^naj ne hodi na veselico, ki jo priredi .Delalsko podporno društvo* na vrtu naše šole, nego naj si samo ogleda vse štiri ulice, obdajajoče omenjeno šolo, ter naj se prepriča na lastne oči, da to niso nikake ulice (kar bi morale biti), nego da so uprav umazana smetišča — nedostojna mesta tržaškega. Gospod župan! Ako se vam ne smilijo slovenski otročiči, ki morajo kobacati po smetiščih, smili naj se Vam čast mesta samega, ker to vendar ne gre, da bi še dalje trpeli to gnusobo! 1
Uverjen, da se gotovo odzovete skromnemu vabilu mojemu, beležim se
Nebodigatreba.
Barbarizem, ali ka li ? V ulici Solitarjo na oglu gledališča Armonia prodaja neki Furlan „limonado". Ta Furlan je v službi pri svoji teti. Dotični Furlančič ima eno nogo grozno zateklo ali kakor je sam rekel: popolnoma „gnjilo". Mesto da bi se zdravil, mora delati neprenehoma, ker tetka tako zahteva! Je li to barbarizem ali ne ? Sedaj bode, tako mislim, kraj vsej tej sramotni aferi, ker je vso stvar vzela policija v roke. Kje je doma barbarstvo ? Povejte nam, gospoda Italijani!
Bensiki lev pa — bicikl. V Tržiču na Goriškem so ustanovili kolesarsko društvo, čegar znamenje je lev sv. Marka. Tržaško namestništvo je vendar-le prepovedalo to znamenje.
Prihodnjo nedeljo se bode vršila tralicijonalna obletnica razvitja kraiue zastave „Del. podp. društva". Natančneji program priobčimo prihodnjič, za danes povemo le, da bode slavnost cerkven* in posvetna. Cerkveni del se bode vrši! ▼ cerkvi pri sv. Antonu novem, posvetni pa na vrtu dražbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Radi Obstoječih političnih in narodnih razmer se je moralo umakniti tudi .Del. podp. društvo" gori k sv. Jakobu. Tem veča dolžnest je nam vsem, meščanom in okoličanom, da prihodnjo nedeljo pripomoremo po svoji moči v dokaz, da nas bojkot in veksacije ne morejo odvrniti od naporov za obstanek in pov-zdigo naše narodnosti na zemlji tržaški! Nas so spodili iz dvoran, vrtov in gledališč tržaških. To moč so jim dale žalostne razmere na Primorskem. Toda mi jim moramo pokazati, da nimajo te moči, da bi prognali iz naših src ljubezen do samega sebe. Čim hujši je njih pritisk, tem odločneji bodi naš odpor t
Malo je, a je veliko. Velike, sijajne palače, lepa gledališča in zabavišča imajo Italijani in Nemci v Trstu. Prostori so to, ki jih je zgradilo bogastvo, prostori so, ki pričajo o blagostanju in gospodstvu italijanske stranke na tržaškem ozemlji. Tudi vse velike prodajalnice, restavracije in kavarne imajo v rokah naši politični nasprotniki, — vae to znači, da so bogati, mogočni. Mi Slovenci pa v Trstu nimamo ničesar; še isti našega rodu, seveda je nekaj častnih izjem, ki so bogataši, niso naši, potegnili so z nasprotnikom, postali so nam nezvesti, smatrajo se za tujce in sram jih je, da so naše krvi, ker smo mi reveži. Morda bi bili naši tudi oni, d) smo i mi bogati, imenitni.
A mi v Trstn nimamo skoro ničesar, nimamo ni narodnega, ni privatnega velikega imetja.
Zatorej ni čudo, da se gleda pomilovalno na nas in posmehovalno in da nas zatirajo, kajti le revnega se zatira; revščina je tista ponižujoča stvar, ki vleče na svoj tilnik peto zatiral&evo.
Da bi se mi jeli dvigati, da bi jeli vstajati v gmotnem pogledu, takoj bi se odmaknila ista peta od našega tilnika, takoj bi se Bpremenil za-ničljiv izraz v licu našega zatiralca v spoštovanja polno, in šlo bi potem hitro dalje, ker imetje dela pogum in pogumnega je svet. Reči moramo, da ravno posestno gospodarsko stanje vstvarjs politične položaje; bodi gmotno krepak in vsako politično mišljenje se ti odpusti, se odobri. V Trstu bi morali pričeti imoviteji trgovci, ki so naše krvi, vračati se nazaj v naročje svoje narodnosti, morali bi pričeti nastopati pogumno kakor Slovenci in skoro bi bilo bolje ; istotako naj bi k* zbudili vsi drugi podjetniki in ne se skrivali pod odejo italijanščine. Potem pa .Narodni dom" l Ta bi bil pravcata trdnjava; na tej podlagi bi se zamoglo še-le razvijati svobodniše naše narodno življenje t Dokler ni te trdnjave, smo vojska brez zavetja.
Kako veseli morajo biti Barkovljani, da so dobili v last tako zavetje I Oni so se oddahnili. Sicer je mala stvarica, nasproti ogromnemu imetku nasprotnika. Ako imamo ubogi .Narodni dom" v okolici, to se izgublja v očigled nasprotnikovi lasti, kakor jeden kamen na vsem širnem Krasu. Toda: — brez kamena ni .Krasa" in brez jedne narodne hiše ne bi bilo jih več. — To so mali, neznatni početki osamosvojitve, a početkiso. Za tem pride drugo, tretje itd. in pojde čedalje više, čedalje bolj samo ob sebi. Težak voz premakniti je težko, a kadar je v teku, — teče skoro sam. Malo je torej res, a to malo postane lahko veliko in polagoma lahko postane naše vse, kar je bilo naše nekdaj in kar mora biti naše po naravi in Bogu!
Nagajlvost, nič ko nagajivost. Vipavska železnica se zvrši brez prispevka goriških Slovano-žreev. Zato jim je ta stvar nekak trn v očeh. Kakor navlašč je hotel goriških magistrat postaviti v Dol. Vertojbi shrambo za smodnik komaj 100 metrov oddaljen od želez, postaje inje za to zgradbo razpisal natečaj. Županstvo v Vertojbi se je pritožilo proti takemu samovoljnemu nastopanju. Seveda ti Lahoni imajo svojo zabavo s tem, da delajo uam sitnosti, kjer le morejo 1
Pred celjskim sodiščem stoji vrsta .nemških* junakov, ki so pokazali svoje .špartanstvo" za časa celjskih slovenskih slavnostij. Obsojeni so razupiti Oechs (krasno iooe 1), ker je udaril nekega Slovenca, na primerno globo; trgovski pomočnik To-mič, v službi pri firmi Schmidt, na globo 5 gld.
in plačilo odškodnine, ker je nekemu Sokoln strgal pero ; natakar Rudolf Cvetko in Mizarski pomočnik Pristovšek (pristna germanska imena! Stavec) (»odeta jedla ričet vsak po 48 ur, ker sta napadla neke slovenske dijake; trgov, pomočnik Kaiier, v službi pri firmi Eonig, je bil tožen radi Žaljenja časti, a ker je ponižno prosil odpusčenja in plačal vse stroške, mu je to žitelj odpustil vele-dušno. S tem pa še nismo pri kraju, marveč, kakor poročajo „Siidst. Post", se je izvedelo prav neverjetnih stvari). Tako sta n. pr. odvetniški kan-dikat dr. Duchatsch (koliko nepotrebnih črk za jednega — duhača! Stavec.) in c. kr. avsknltant dr. B r a č i č (Vrlo !) kričala na neko damo ,in schwer witderzugebender Maoier". No, tudi ta dva pseudo-Nemca se bode dalo ognati. Po ,S. N.* Nasledki političnega obrekovanja. Lahko bi se tudi reklo: .slaba nemška vest'. V Ljubljani je v nekem hotelu prosil prenočišča nek Nemec iz Ueške. Ker so bile pa slučajno že oddane vse sobe, moral se je „Čeho-nemec* zadovoljiti z jedno so« bico, v kateri sta bila že nastanjena dva potnika slučajno Slovenca. Ko je Nemec doznal v pogovora, da sta njegova tovariša Slovenca, obšel ga je tak tevtonski strah, da je pobegnil. Sam je potem pripovedoval, da je vso noč hodil po dežja po mestu, ker se je bal, da ga Slovenca ubijeta iz političnega sovraštva. Revež je čital po nemških listih toliko groznih bajk o našem ljudstvu in njega barbarstvu, da je res smatral naš narod za narod ubijalcev. Sedaj se pač vidi, koliko beda-stoče napravi intamno klevetauje gnusnih germa-nofilskib obrekcvalcev. Sicer pa ta Nemec najbrže ni bil jeden tistih Nemcev, o katerih pravi Bis« marck, da se samo Boga bojć, pa ničesar drugega na svetu. Nam Slovencem pa bi bilo še posebno ljnbo, ako bi vzgled tega strahopetneža hoteli pG-snemati še več onih, ki so v n,\ai domovini odveč.
V vagonu umrl. Malo pred postajo Grijan je zadela sinoči kap nekega potnika v brzovlaku, kateri prihaja v Trst ob 8. uri 48 min. zvečer. Mrtveca so položili na postajo Grijan, kjer so ukrenili nadaljnje potrebno
Nesreča v pogorju. V bavarskem pogorju je ponesrečil pravnik Huber, katerega dolgo časa niso mogli najti. Sedaj so našii njegovo mrtvo truplo v nekem propadu med snegom.
Ljubljanski zidarji hočejo imeti svojo zastavo. V ta namen napravijo bodoči mesec v Ljubljani posebno veselico.
100.000 lir genoveškega dobrodelnega društva je poueveril njega blagajnik, marki Lomellin v Genovi. Deuar je porabil v to, da je zabaval svojo ljubico neko krasno plesalko gledališča. Sodišče ga je osodilo na osem let in osom mesecev težke ječe, —
Požar v Benetkah. Iz Benetk prihaja poročilo, da se je vnelo v neki zalogi pohištva na trgu sv. Luka. Ogenj se je hitro razširil in nastal je velik požar. Od gasilcev, ki so prihiteli gasit, pogrešajo šest mož in sluti se, da so posuti v žrjavici in mej razvalinami. Tmll vojakov in drugih ljudij je ranjenih. Ogenj še ni pogašen do cela. Jedeu del biš* se je že podrl in se najbrže podre vse poslopje.
Književnost.
Državljanski sodni red (grajauski postopnik) i od 1. avgusta 1896 štev. 112 in 113 drž. zak. v j slovenskem prevodu. — Z davna želeni ta prevod ;
prišel je ua svetlo, sicer ne v uredovnem prevodu, I nego v prevodu velezaslužuega odvetnika ^ospodu Luli'vika dr. Filipiča v Celji. Le ta prevod vezan j£j sicer na pieumetni nemški jezik, vladajoči v j izvirniku, a sploh lehko trdimo, da se je posrečil j gospodu slovenivcu prav dobro. V prvem delu j sodnega postopnika o državljanskih (grajauskih) btvareh nahaja se v tem prevodu tu pa tam v pismenem našem jeziku navadnega j>r/kanja in k t kanja (upotrebljevanje predloga „pri11 in ,ku meato : ,iiau, „i,u, nob', ipred*), zlozvonečega „A-očkanja" (ujjotiebljevanje neslovenske besede 9kot* za nemški ta?s', iu na treh uiettih vrilo »e je tudi prav j nepotrebno .bomkanje" (upotrebljavanje nedovrš-nika s pomožuikum „biti* v izraževauje bodočnosti), po tretjem naslovu prvega dela je pa prevod vedno čistejši, veduo boljši iu boljši in v drugi polovici sodnega postopuika iu v vvoduvjoi zakonu smatrati num ga je že vzornim. Gospod dr. Filipič oziral se je v veletežkem teci delu ne samo ua živo
slovensko govorico, nego tudi na drnge slovanske jezike, izlasti na hrvaški. Primerjali smo ta prevod z odnosnimi prevodi v dragih slovanskih jezikih in prepričali smo se, da je"zadel gosp. dr. Filipič povsod smisel zakona do jedra in da ga je marsikje izrazil še temeljitejše in jasnejše od istega Čeha, Polica, Rusina in Hrvat«. Tega radi in ker nimamo nade, ni da kmalu izide uredovni prevod sodnega postopnika v grajanskih stvareh, niti da bo sploh boljši od dr. Filipičeve^a prevoda, bilo bi jako nmestno, da si prisvoji visoko ministerstvo ta prevod, proglasivši ga uredovnim. Male slovnične in tiskarske in druge neznatne pogreške popravi se lehko pred pritiskanjem ▼ državnem zakoniku. Gosp. dr. Filipiču gre hvala, da se je otresel navadne ozkosrčnosti in da ie nam vjeklil v trudapolnem tem svojem delu pravoslovna nazvanja, ki so izlasti obča nam in Hrvatom n. pr. 9ročiUeu — Tag?atzung, wrok* — Frist, „m-por* — Widerspruch, „prigovor* — Einwendung (ugover je nam in Hrvatom Verabredung), ,pro-vedlau na pr. dokaza in ne dognanje dokaza, ,delna razsodba" — Thellurtbeil, .vmesna razsodba• — Zwischennrtheil, .utokm — Recurs, tpriziv* — Appelletion, npresod■ — Reviaion, „ustna sporna razprava• — miindliche Streltverhandlung, wpravni spor■ — Rechtstreit i. t. d.
Priročna ta knjiga je izšla v tiskarni gosp. Dragotina Hribarja v Celji na Malem Šta-jerji, tiskana je v format« Manzove zbirke zakonov prav čisto, prinaša pod raznimi določbami (kakor dr. Scliauerja Civilprocess • Ordnnng) vse polno prikladnih opomb in se dobiva v navedeni tiskarni lepo vezana po 2 gld. 50 nč.
Izvrstno to knjigo priporočamo prav toplo vnem p. n. pravnikom kteresfa koli stanu.
Najnovejše vesti*
Atene 31. (Apenoe H*vas".) Vlada je dala včeraj /.večer odgov r vlastem glede dohodkov in garancij za odškodbeuo posojilo. Besedilo odgovora še ni znano.
Carigrad 31. Povodom obletnice svojega vladanja je sultan poMilo*til 24 Bolgarov, ki so bili radi poliričnili pogreškov v ječah v Solnnn, Mo-nastirju in Ueskiibu.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piocolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere ao bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. Via prejasne gospe prestolonaHlodnico-udove nadvojvodinjo fjflT Štefanije 'M Steklenioa velja 20 kr.
boran 31. avguatA IBB7,
Havrs. Kava Santoa good average za avgust 42.50 aa december 43.60
Hamburg. Santoa good average sa aeptenabor 34.60,
sa december 35,— ta marc 38.25. za maj 36.75. mirno.
danes
Državni dolg v papirju .... 102 45 „ „ v srebru .... 102 45 Avatrijake- ieu:r> v zlata . . ■ 12-'..85 , „ t kronah . . . 101.85
Kreditne akcijo.......366 —
London 10 Lat........119.65
Nancleoni . . . . .....9.52
20 Mark ...... i 1.73
H:o itiUj. O-	.... 45.20
včeraj 102.30 102.40 124.95 101.80 366.75 119.65 9.627, 11.74 45.20
Pravi trpotcev sok jejedino oni, kateriafl Pripravlja v lekarni kZrinj-
r k e mu, H. Brodjovin, Zagreb, Z r in j sk i trg S t o v. 20
Trpotčev sok nepreaežno deluje pri vseh prehlanjonjih sopaih organov, ter
i'e najbolje sredstvo za prani katar, ka-elj, p r sobo), hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki ■! obi j o tek zajelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Iz mod mnogih zahval sporni nj a m tukaj samo ono:
„Velocenjoni gospod lekarnik!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčovega soka; potrobujem jih za moje poznane e. Jaz 8*m od dveh steklenic od nesnosn ga kašlja popolnoma o z d r a -vel. Hvala V a m. P r i p o roči 1 b o de m ta zdravilni sok v »um prs o bol ni m. S spoštovanjem — Rudolf A u a i m. Na Du-n a j i, 20 marca 1897." Pazi n a j so torej, dajo n n vnuki j t o -klenici vastvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskoga, kajti samo jo oni pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom ju 75 nč. — Razpošilja se vsaki dan poštom na vsa mosta in sicer proti predplačilu (priračunavši 20 nč. za z a m o t o k) ali pa po poštnem povzetju. — Ciniki raznovrstnih domačih preskušani!) zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Loka r n a k Z r i n j s k o m u, II. B r o d j o v i n, Zagreb, Zrinjskega trg Ste v. 20.
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga
šivalnih strojev
in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje.
*
Zdravljenje krvi
Čaj „T I * o 6e r n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidom. Joden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
rRMMARER „Ki dne Mor!" Trsi, »sliki trg.
NAZNANILO.


Spodaj podpisani raznašalec lista „Edinost" ki je zajedno URAR, priporoča se toplo p. ». ob> činstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. TJdani F r i ue i i k C o 1 j a, vratar hiše bt. 8 via Soli čari o
Tvffovlneke braojavke in viatl.
BTUUmpa&ti. Pšenica zajeten 11.42 11.45 Pšenica za
spomlad 18V»8 11.38 do 11.40 Oves aa jeson 6.- 6.02. — ■<>• -"t jesen 8.35 8.37. Komna z->. sopt. — okt. 1897. 5,—• 5.05 pS»niea nova od 78 kil. f. 12.60-12.55 >d 79 »rilo 12 60 12-05 o.l 80 kil f. 12.65—1270 , o.i al. kit. f 12-70 12-25, 0«1 82 Ml. 10*. ——.Uvraen 7'20 10.— pvi.sn 6-30- 6 M)
Pšenica: Slabe ponudbe, mlini roservirani, trg miren. Prodalo ao jo 15000 mt. st. po 80—40 nvč. oonejo. Rž 20 nvč. Knruza 15 nvč. ceneje Vreme: lepo.
\<r* nrtioi timl* <>r. 11.75 do 11 80. Novi
po f. 11.75. Za notranji trgovini i Contrifugal f. 35'/,--
ConcaBSO t'. 36'/,, Cetvo-ni f. 37l/4, v glavah f. 363/4— 37-—
ZELEZNISKI VOZNI RED
Driavna ielevnioa. (Postaja pri sv. Andreje) Od dni 1. maja 1897.
ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljai. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v llerpeljo, Divačo, Dunaj Pulj in Kovinj. 7.80 „ v brzo vlak v Pulj. Divačo, Beljak na Dunaj
Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"rreij, Ljublja-io, D'jnaia. 7.05 popol iz Pulja, Rovinj«, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ hrzovlak iz Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol iz. Divače.

s-1
ooooooooooooooooooooo: ooooo&og?ooorocoorc "^
^^ ^	5-i i; mi m rr
oooooooooooooooobooooboooooo^^^oo ocooooocooooo Tiskarna Gutenberg
lUjulka oeM. krali, univerzitetne tiskarne „ Mtyria
13 Sackstrasse — GRADEC Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE iN CONTO - KNJlGl^ g^g
zistem .Patent Workmann Chica«ou	M c« O
Raztrirni zavod. — Knjigovezatvo.
priporočajo se za prijazne nuročbo se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov> cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cnssa-knjig, Strazza, Memoriale. Journnlov, Prima-note, odpravnih, menjičnih. časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skiudic iz
oinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Acquedotto 35 — ARNOLDO COEN — AcquečLotto 35 Trst
Lastnik konsorcii liuta .Edino.str. Izdavatelj in odgovorni uieduik : Fmii Godiiik. — Tiskarna Dolenc v Trsta,