Če se najdete v zgornjem opisu, potem je ver- jetno, da vas je doletela izgorelost, ki jo nekateri ime- nujejo tudi kuga 21. stoletja, saj zaradi nje trpi vse več ljudi, zlasti v zahodni civilizaciji. Čeprav ste zaradi iz- gorelosti lahko v hudo slabi koži, je spodbudno, da je bolezen ozdravljiva, pri okrevanju pa sta zahajanje v gore in/ali plezanje lahko v veliko pomoč. Kaj je izgorelost 1 Izgorelost – stanje psihične, telesne in čustvene iz- črpanosti – je psihosomatska bolezen, kar pomeni, da nastane zaradi psihičnih vzrokov, posledice pa se 1 Povzeto po knjigi Izgorelost: si upate živeti druga- če? (avtorica Tina Bončina, Mladinska knjiga, 2019; www.boncina.si). odražajo na telesu. Pogosti telesni simptomi vključu- jejo utrujenost, nespečnost, glavobol, migreno, vrto- glavico, bolečine v križu, prebavne motnje, tesnobo, panične napade, okužbe, alergije, srčne aritmije. Iz- gorelost ni delovna izčrpanost zaradi prevelikih obre- menitev, ki je normalno stanje po intenzivnem delu in izzveni po počitku. Izgorelost nastaja dolgo, mese- ce ali celo leta in ni povezana le z delom, temveč s člo- vekovim delovanjem nasploh. Vzrokov za izgorelost je lahko več, marsikdaj so med seboj prepleteni. Najpogostejši so preveč dela, pretira- vanje s športom, zapleteni odnosi z bližnjimi, bolezen bližnjih, kronične bolezni in motnje spanja. Velikega pomena so tudi notranji dejavniki, torej osebnostne lastnosti, npr. vrednote, ob katerih smo zrasli, vzor- ci vedenja in notranje avtoritete; način, kako smo bili ZDRAVJE Mateja Pate Blagodejni učinki gora Kako izplezati iz izgorelosti "Neprestano sem utrujen, ponoči se pogosto zbujam poten in tresoč, ne morem zaspati nazaj. Včasih mi srce razbija kot ponorelo, spet drugič se mi zdi, da ne morem dihati. V službi, čeprav delam veliko, naredim veliko manj, izgubljam motivacijo za delo in ne vidim smisla v njem. Tudi počitek mi ne pomaga; ko grem na počitnice, pogosto zbolim. Občutek imam, da možganov sploh ne morem ustaviti, misli se mi vrtijo okoli vedno istih tem, ne morem se osredotočiti in v miru razmišljati. Večkrat se zalotim, da me zajame žalost, kar tako, brez razloga. Doma marsikdaj vzkipim, nepotrpežljiv sem do otrok, bolj sem razdražljiv, postajam ciničen. Kot da bi izgubil ves smisel za humor … Nad sodelavci sem vse bolj razočaran, nobene želje po druženju s prijatelji nimam, ne vem, kaj bi se sploh pogovarjal z njimi. Vedno bolj sem nezadovoljen in preganja me zaskrbljenost." Gore so primerno okolje za nabiranje duševnih moči. Foto: Peter Strgar 46 vzgojeni, močno vpliva na to, kako živimo kot odrasli. Potrudi se, delaj; ubogaj, ustrezaj drugim; bodi močan; bodi popoln in pohiti so t. i. gonila – zapovedi, ki nam jih lahko privzgojijo starši. K izgorelosti pogosto pripo- morejo deloholizem, perfekcionizem, izrazita potreba po nadzoru življenja, občutek, da se ne smemo ustavi- ti in zadihati, kar nam narekujeta družba in okolje da- našnjega časa, razmere na delovnem mestu, nenehna dosegljivost, poplava informacij na spletu, katastrofič- ne novice v sredstvih javnega obveščanja in bleščeča navidezna resničnost na družabnih omrežjih. Zdravljenje izgorelosti traja toliko časa, kolikor je bole- zen potrebovala, da se je razvila, torej se je ne znebimo čez noč, stanje pa se lahko med zdravljenjem večkrat poslabša. Zdravljenje vključuje psihoterapijo, ki nam pomaga raziskati samega sebe in ugotoviti, kako raz- viti več samospoštovanja in kako si ustvariti polno in zadovoljno življenje. Če so izgorelosti pridružene še psihične težave (tesnoba, panični napadi, depresija), zdravnik predpiše antidepresive in druga zdravila, ki delujejo kot opora in nam pomagajo, da se sploh lahko ukvarjamo z okoliščinami, ki so nas pripeljale do take- ga stanja. Navsezadnje imata na poti k okrevanju po- membno vlogo tudi zdrava prehrana in gibanje. Pot nazaj navzgor – po dveh … Blagodejni učinki hoje v naravo so bili dobro znani že našim prednikom. "Tisoči utrujenih, živčno razr- vanih ljudi so začeli spoznavati, da je hoja v gore vra- čanje domov, da je divjina nujnost in da gorsko okolje ni le vir lesa in vode, temveč vir življenja," je pred več kot stoletjem zapisal John Muir, "oče narodnih par- kov", borec za ohranitev divjine v Združenih državah Amerike. Kar so spoznale generacije pred nami, zdaj potrjuje tudi znanost. V eni od raziskav so ugotovi- li, da že samo opazovanje fotografij naravnega okolja pripomore k blaženju stresa, medtem ko so rezulta- ti druge pokazali, da sprehod v naravi med odmo- rom za kosilo v službi znižuje krvni tlak in dojema- nje stresa. Napori urbanega življenja, nenehni hrup in stalno bombardiranje z informacijskimi dražljaji iz okolja, ki tekmujejo za našo pozornost in nam je- mljejo prostor za razmišljanje, povzročajo t. i. utruje- nost možganov – postanemo odsotni, raztreseni, ne- zmožni osredotočanja. Gibanje v naravi umirja um s t. i. neprostovoljno pozornostjo, z nežnim vključeva- njem možganov – naravno okolje sicer pritegne našo pozornost, vendar hkrati omogoča čas za razmislek. V takih okoliščinah postanemo tudi ustvarjalni. "Vse resnično velike zamisli se porodijo med hojo," je zapisal Nietzsche 2 . Podobno Thoreau 3 : "Zdi se mi, da v trenutku, ko se moje noge začnejo premikati, moje misli postanejo pretočne." Hoja izboljšuje našo spo- sobnost preklapljanja med načini razmišljanja, našo pozornost, spomin in pospešuje okrevanje od umske 2 Friedrich Wilhelm Nietzsche (1844–1900), nemški filozof, skladatelj, pesnik in filolog. 3 Henry David Thoreau (1815–1862), ameriški esejist, pisa- telj, politični aktivist, okoljevarstvenik in filozof. utrujenosti, kar pripomore k ustvarjalnemu razmišlja- nju in oblikovanju novih zamisli. Še več, pozitivni učin- ki telesne aktivnosti na duševno zdravje naj bi bili po eni izmed raziskav primerljivi z učinki antidepresivov. 4 Zahajanje v gore je čudovita oblika gibanja, ki torej lahko pripomore k izboljšanju zdravstvenega stanja pri izgorelosti, vendar le, če je telesna aktivnost pri- lagojena stanju in sposobnostim telesa. "Res je, da ustrezna aktivnost ščiti in vzdržuje zdravje, toda neu- strezna škodi," opozarja zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina v knjigi Izgorelost: si upate živeti druga- če. "Poleg tega psihična struktura ljudi s povečanim tveganjem za razvoj izgorelosti običajno sili k vadbi na enak način, kot sicer v življenju delajo. T o pomeni, da ne migajo za zdravje telesa in duše, ampak že tek- mujejo, rinejo, poganjajo, merijo rezultate, pri tem pa pozabljajo na opazovanje narave, na pivo po rekrea- ciji … Kar je spet še več istega in to seveda ni zdravo, temveč prispeva k bolezni. Ne stremite k previsokim ciljem, kadar je že odhod v trgovino zahteven projekt, po katerem spet dolgo počivate." Narava pa ni zgolj poligon za rehabilitacijo, temveč tudi naša učiteljica. Dogajanje v njej ima simbolni pomen. "Narava nas z večnim spreminjanjem letnih časov opominja na cikel življenja: včasih vse umre, da se potem rodi na novo," pravi Bončina. Izgorelost je nedvomno prilo- žnost, da pokopljemo star način življenja in da iz pe- pela vzklije nekaj novega. … ali po vseh štirih Mnogi plezalci so mnenja, da ima plezanje psihote- rapevtske učinke. Legenda slovenskega športnega plezanja T adej Slabe je v nekem intervjuju dejal: "Ple- zanje je v resnici moja psihoterapija. Včasih ko pri- dem iz službe, mi žena reče: 'Spet si čisto bled.' Res sem včasih čisto povožen, ampak 20 minut po tem, ko začnem plezati, sem kot nov." Podobno plezanje dojema David Debeljak, alpinist in trener športne- ga plezanja: "Plezanje je dejavnost, ki te res posrka, mnogi jo jemljejo na nek način kot terapijo, da v steni pozabijo vse skrbi. Nimaš časa razmišljati, ker si ves čas skoncentriran na posamezen gib," je povedal za MMC RTV Slovenija. 5 Občutke med plezanjem pa je takole strnila plezalka Maja Fridau: "Ko sem prvič prišla v stik s skalo, sem ugotovila, da gre za dejanski prisilni preskok v tu in zdaj. Ko greš v nekaj, kjer se 4 https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17846259; https://www.thebmc.co.uk/six-surprising-scientific- -facts-about-walking. 5 https://www.rtvslo.si/sport/novice/ko-v-patagoniji- -poves-da-si-iz-slovenije-se-vsi-takoj-spomnijo-silva- -kara/515517. Legenda slovenskega športnega plezanja Tadej Slabe je v nekem intervjuju dejal: "Plezanje je v resnici moja psihoterapija. Včasih ko pridem iz službe, mi žena reče: 'Spet si čisto bled.' Res sem včasih čisto povožen, ampak 20 minut po tem, ko začnem plezati, sem kot nov." 47 april 2020 PLANINSKI VESTNIK presegaš in ti ne gre lahko, ne moreš razmišljati o ni- čemer drugem. To te prisili, da se zbereš in tako na nek način v skali meditiraš, kar te osvobaja in pomir- ja. Je kot neka psihoterapija, ki nam pomaga razrešiti marsikatero težavo." 6 Opažanja plezalcev podpirajo tudi znanstveni izsled- ki. Raziskava o vplivih balvanskega plezanja na zdra- vljenje depresije je pokazala, da so bili učinki osem- tedenske terapije s plezanjem podobni učinkom zdravljenja z zdravili v enakem obdobju. 7 Plezanje v skupini zmanjšuje negativne plati izolacije, v katero se pogosto umaknejo osebe z depresijo, poleg tega pa je narava športa taka, da zahteva popolno koncentraci- jo, ki umirja divjanje misli v možganih. Ponekod v Evropi je plezanje že uveljavljen del zdra- vljenja duševnih motenj; na več klinikah v Nemčiji in Avstriji so postavljene plezalne stene kot pripomo- ček za rehabilitacijo. Institute for Climbing Therapy 8 v Avstriji organizira tečaje, na katerih strokovnjake z različnih področij poučujejo o koristnosti pleza- nja kot terapevtskega ali pedagoškega orodja. Hkra- ti osebje inštituta uporablja plezanje pri delu z otroki z motnjami pozornosti, z osebami s tesnobo, depre- sijo, ortopedskimi in nevrološkimi težavami, kronič- nimi bolečinami, osebami s posebnimi potrebami in odvisniki. 6 https://www.dostop.si/na-koncu-steje-le-to-da-si-clovek/. 7 https://bmcpsychiatry.biomedcentral.com/arti- cles/10.1186/s12888-015-0585-8; https://www.dnevnik. si/1042781764; https://www.senderoneclimbing.com/ climbing-as-therapy-what-research-shows/. 8 http://www.climbingtherapy.com/about-us-therapeuti- cal-climbing-training/. "Plezanje je ena najboljših možnosti, da ljudi z niz- ko motivacijo spravimo iz postelje," je v intervjuju za spletno stran UKClimbing 9 dejal Alexis Zajetz, psi- hoterapevt, inštruktor plezanja in ustanovitelj zgo- raj omenjenega inštituta. "Poznam veliko zgodb psi- hiatrov, katerih bolniki so bili v taki depresiji, da niso hoteli zapustiti sobe, pravzaprav niti vstati iz poste- lje. Ko pa so ugotovili, da je na kliniki plezalna ste- na, so se odločili za ta način pristopa k okrevanju, saj plezanja niso imeli za zdravljenje. Plezanje je lahko že od samega začetka zabavno. S psihološkega vidi- ka je pomembna naravna danost za plezanje, zara- di katere ni važno, ali plezati začne pacient star 19 ali 100 let – v obeh primerih bo takoj znal plezati. T o je zelo dobra motivacija za ljudi z depresijo, ki so prepričani, da ne zmorejo ničesar – pokažemo jim, da so sposobni plezati! Plezanje pa je nekaj, za kar so mnogi ljudje nasploh prepričani, da je zanje ne- mogoče." Po zbranih podatkih v Sloveniji nihče ne ponuja psi- hoterapije, ki bi vključevala plezanje, "čeprav se s tem po malem ukvarjamo mi vsi", je na moje poizvedova- nje dejal Matjaž Jeran, direktor Plezalnega centra Lju- bljana, pri čemer je bržkone imel v mislih vse, ki po- učujejo plezanje in navsezadnje vse, ki plezajo. Tako smo plezalci vedoč ali nevedoč, hote ali nehote sami svoji terapevti, s plezanjem pa dobimo še mnogo več kot zdravega duha. "Gre za naravno, prvinsko gibanje, raznolikost, koordinacijo, moč, eksplozivnost, spo- min, koncentracijo, vztrajnost, gradnjo samopodobe, oblikovanje telesa kot celote, športno plezanje velja za sproščen šport, učeč skromnost, v steni se navza- meš terapevtskih, psihoterapevtskih blagodati, šport ni pretirano drag, ponuja družabnost, zlasti balvan- ska različica, navsezadnje, ko zapustiš dvorano, greš v skalo, potuješ, spoznavaš čudovite kraje, zlasti ko se v plezališču obrneš stran od stene …" je popotovanje od oprimka do oprimka opisal Grega Kališnik, novi- nar Nedela. 10 Kdo je tu nor? Nihče! Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdrav- je so bile leta 2018 s skoraj 21.500 primeri duševne in vedenjske motnje na petem mestu med vzroki za začasno odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno opravičenih razlogov. Zdravila z delovanjem na živčevje so bila na drugem mestu po številu izdanih receptov. 11 Marsikdo o svojih težavah ne govori, ker se boji stigme. "Čeprav se pogled na psi- hične stiske v 21. stoletju izboljšuje in take težave ne pomenijo več, da si nor, pa se ob ponovnem vključe- vanju v vsakdanjik še vedno pojavljajo neprijetnosti," piše Tina Bončina. 9 https://www.ukclimbing.com/articles/features/ climbing_therapy_in_europe_-_a_modern_medici- ne-8502. 10 https://www.gore-ljudje.net/novosti/146099/. 11 https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ publikacije/letopisi/2018/2.6_bs_2018.pdf. S ptičje perspektive se drugače vidijo tudi težave v dolini. Foto: Andrej Trošt 48