Leto TV.i itev. 83 ¡ V Lfubllanf, nedelja dne 8. aprila (923 Posamezna ttev. stane 1*30 01» |«h«|« Pb 4 t|irtr«|. Blaue mesečno 12*00 Oin ca Inozemstvo 25'— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: UEtlosičer» cesta st 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: L|obt|ana. Prešernova sL št ¡A. Jelet «t 36. Podružnice: Maribor, Barvarska «L l Tel. št 22. Celje, Aleksandrom e Račun pri pošto, čekar. zavodu štev. 11.842 Ljubljana, 7. aprila. Razpust narodne skupščine in izid volitev je gotovo odločilen dogodek v naši politild. A predpogoj tej nesreči je bil zagrebški kongres, ki je bil znak bolezni, katera je prinesla zmago separatizmov. Novi, formalno dalekosežni dogodki so na vidiku. Predpogoj jim je že dan: dr. Korošec je s svojim štabom po volitvi šel v Zagreb mesto v Beograd, Sel je na razgovor z Rad i čem, ki je še pred par meseci pošiljal rae-morande Italijanom in je po 18. mar-eu brzojavil poglavarju tuje države. Rimski eksponent je sedel skupaj z muslimanom, da se skuje blok proti »— Beogradu. Vsa javnost je na jasnem in inozemstvo to samo od sebe umeva, da eo Radič - Korošec - Spaho si podali roke v skupnem sovraštvu zoper edinstvenost naše države. Poudarjanje, da tudi Radič hoče, da je njegova «mirotvorna epublika Hrvatska» v mednarodno priznanih na-Sih mejah, zelo spominja na slavni «okvir» majniške deklaracije in ga ne more nihče vzeti resno v obzir. Mesto afronta proti upravnim pogreškam centralizma in državne centrale, kakor so ga prej obetali so zagrebški triumviri izvesili jasno zastavo: razkosati našo državo v več samostojnih državic. Utis tega nesrečnega poseta je katastrofalen. Zaman ga skuša glavno glasilo SLS zabrisati Dve leti so klerikalci obsojali Radi-ča in mu očitali državi Škodljivo politiko. Na tem je zidala SLS svoje hrvatsko krilopod vodstvom g. Š i m r a k a. Cim je klerikalizem na Hrvatskem propadel, pa je njegov duševni oče izdal in blagoslovil, kar je prej preklinjaL Prav nespretno rine «Slovenec» razna pokrajinska grava-mina v ospredje. Kar piše o aktivnosti Slovenije, češ, da ta dežela samo b direktnimi davld olača vse državne izdatke zanjo, je prazna bajka za lahkoverne kratkovidneže. Ni dvoma, da (9 vsled večje strogosti naše davčne Uprave efekt neposrednih davkov v Sloveniji sorazmerno ugoden, a če je tako, potem treba, pač zastaviti z delam v centrali, da se davčni sistem eim prej izenači in uprava povsod vodi po enakih načelih. Iz tega pa še prav nič ne sledi, da naj Srbi uvidijo. da so osem let kri prelivali, da jih v Bosni zatare gosp. Spaho, na Hrvatskem pa gosp. Radič. Neverjetna je naivnost in drznost, ie se politična skupina pet let po osvobojenju upa javno predlagati, da če nai srbskemu Piem^ntu, Id je še oslobodil Jugoslovane po veliki njihovi večini a preti zediniti sčasoma cel Balkan, ustanovi protiutež v državicah, ki bodo igrača verskih, plemenskih in inozemskih agitacij. Politična nepreudarnost SLS, da more resno kaj takega pričakovati od Srb-6tva. je nerazumljiva. Ali je čuda da je odgovor na zagrebški komplot v prvem hipu bil užaljeni krik po amputaciji? §e tisti del simpatij in ugleda, ki smo ca Slovenci doslej uživali, je šel po «•odi. Saj res. dvomiti se mora na pameti ljudi, ki od Srbov pričakujejo, aa bodo bosanske Srb«1 izročili, da jih gonijo mesto g. Potioreka muslimansko - katoliški fanatiki. Neizmerna je tudi gospodarska ško-3a, ki jo je zadala SLS narodu in drŽavi z zagrebškim romanjem. Letos bo vstop na ljubljanski veleeejm dovoljen pač le gg. Radiču in Spahu. Vse inozemstvo je pozorno in že 6e kažejo posledice novega nezaupanja v iržavo, ko se vidi vodje Slovencev sestajati se v Zagrebu proti — srcu iržave. Mesto konsolidacije izziva SLS še ostrejšo gospodarsko krizo. Odkar so Slovenci leta 186 7. glasovali za duali-* e m in se s tem odrekli za ^olgo dobo državne skupnost! z ostalimi Jugoslo-raH ni bil storjen večji ,IoSin na Slovenskem, ne-s pristopom SLS v za-¿'rebški blok gosp. Radiča- Zato pa se ni čuditi, da raste razburjenje v vseh krogih Klerikalci so prekoračili Rubikon. predno se je to od njih modo pričakovati. V prvi pš-»^v9 rih je vjel gosp. Radie. Boj državi je napovedan. Niso več platforma političnega boja krivični ali pravični očitki proti upravi, proti njenim zakonom, naredbam, davkom in bremenom. Zdaj gre za vse: zahteva se odločitev iz skupne države, kar ie po efektu amputacija. SLS naj kar pustj izmikanje in smeti enis. V Zagrebu ie rimska eksDOzitu- Vlada odstopi prihodnjo nedeljo RADIKALNI VODITELJI V ŠKRIPCIH. — Z DEMISUO SE HOČEJO IZOGNITI PORAZU V SKUPŠČINL Beograd. 7. aprila, r. «Pravda» poroča iz radikalnih krogov, da namerava ministrski predsednik Pašič dne 15. t. m. podat] ostavko. Na ta način bi se dne 16. aprila skupščina takoj po naznanilu, da je vlada demisijoni-rala, zopet odgodila in sestala šele po sestavi nove vlade. Beograd, 7. aprila, n. Kakor poroča «Pravda», prete radikalci preko svojih listov demokratom, da se zopet sami zbero okrog Pašiča, ako demokrati ne sprejmejo sodelovanja v parlamentu. Ta pretnja pa ni zalegla pri demokratih, ker so dejanja vodilnih radikalcev v zadnjem času baš nasprotna tem grožnjam. Demokrati vztrajajo na svojem starem stališču, da odklanjajo koalicijo z radikalci, ter menijo, da bi bil najboljši izhod iz krize, ako bi demokrati sami izvedli volitve. Nove Radičeve izjave razlagajo v vseh političnih krogih kot nadaljevanje obešenjaških spletk. Zadnje čase Radič mnogo špekulira na to, kako bi razcepil enotno fronto demokratov, radikalcev in zemljoradnikov, in zanesel zdražbo v vsakega teh klubov. V zvezi s tem do-znava »Pravda» iz Zagreba, da namerava bivši ban dr. Tomljenovič začeti razgovore z Radičem, nato pa stopiti v stike z Ljubo Davidovičem. V radikalskih masah, ki so jih voditelji med volilno borbo ves čas ščuvali samo proti demokratom, je nastalo seda) veliko razočaranje radd vladnih sklepov, da se povabijo demokrati k sodelovanju v vladi. Zato se radikalci boje, da bi mogel to priliko izrabiti Stojan Protič in doseči uspehe v borbi proti Pašiču. Vladni krogi so mnenja, da ¡e treba podati ostavko vlade še pred sestankom parlamenta, ker se ne ve, ali ne pride morda vsa opozicija v parlament in ali bo vlada 16. aprila mogla sestaviti sigurno večino, tako da bi mogla dobili svojega predsednika v skupščini in doseči večino v verifikacljskem odboru. Ker bi v slučaju neuspeha svojih načrtov prišla vlada v težaven položaj, je predvidena demisija za 15. april. 16. t. m. bi otvorii prvo sejo parlamenta najstarejši poslanec, ki bi odredil volitev začasnega predsednika, nato pa objavil, da je vlada podala ostavko, In zaključil sejo do časa, ko se sestavi nova vlada. Pašič upa, da se mu do 15. t. m. posreči najti podlago za sestavo nove vlade. Te nade pa so vsekakor zelo optimistične, ker se je Pašič s svojo nesrečno politiko popolnoma izolira!. Nemci ie čakajo. Beograd, 7. aprila r. Danes dopoldne sta nemška poslanca Schuhmacher in Hans Moser posetila generalnega tajnika radikalske stranke dr. Janjiča, da se informirata o političnem položaju. Nemški klub bo imel sejo po pravoslavnih velikonočnih praznikih, svojo taktiko pa bo določil šele po sejah radikalskega in demokratskega poslanskega kluba. Klerikalni in nemškufarski napad na Orjunaše OBČNI ZBOR ORJUNE V SLOV. BISTRICI. - KLERIKALCI ORGANIZIRALI NEMŠKUTARJE. — ORJUNAŠEM NAMENJENA BOMBA TEŽKO RANILA DVA NEMŠKUTARJA. lialijanski predlog za pre-mesiiiev reške konference POSLANIK ANTONI JE VIČ POKLICAN V BEOGRAD. — OPTIMISTIČNA ITALIJANSKA SODBA. Beograd, 7. aprila, r. Italijanska vlada le izročila našemu poslanika v Rimu, Antonijeviču, predlog, naj se pogajanja za ureditev reškega vprašanja, ki so se pričela v Opatiji, nadaljujejo v Rimu. Svoj predlog utemeljuje italijanska vlada s tem, da so bili člani paritetne komisije preveč pod vplivom zainteresiranih reških meščanov. Kakor je zvedel vaš dopisnik, je dobil poslanik Antonije-vič danes poziv, naj odpotuje takoj v Beograd, da dobi nove instrukcije za nadaljevanje pogajanj z Italijo. Maribor, 7. aprila. Pravkar so »e vrnili iz Slovenske Bistrice Orjunaši, ki so se tamkaj udeležili ustanovnega občnega zbora Orjune. Občnega zbora se je udeležilo veliko število Orjunašev iz drugih krajev. Okrajno glavarstvo je sicer prepovedalo občni zbor. ki ga pa ni bilo mogoče več preklicati, predvsem radi zunanjih gostov, ki so zato vseeno prišli v Bistrico. Klerikalci so tudi za danes organizirali nemčurgke tolpe ter jih oborožili s samokresi, gor-jačami in kuhinjskimi noži ter celo z bombami. Ko so Orjunaši opazili te priprave, so vse mesto zastražili s patruljami in zasedli najvažnejše točke mesta, tako da se je izvršil občni zbor v hotelu «Beograd» ob veliki udeležbi popolnoma mirno in neovirano. Konstituiral s je odbor pod predsedstvom dr. Dernovška. Nemčurji in klerikalci sq se medtem zaprli v nemški hotel «Neuhold», k{ je bil že poprej zbirališče Nemcev. Ko so Orjunaši za to izvedeli, so napravili po občnem zboru po vsem mestu manifestačni obhod, pri čemer so prepeval! domoljubne pesmi. Iz nemških hiš so v tem začeli padati streli in kamenje. Culi so se klici: Auf biks, Orjuna! Sprevodu so sledile cele skupine oboroženih nemškutarsklh izziva-čev. Oblast Je preskrbela za varnostno stražo s pomnoženim orožništvom, ki mu je poveljeval orožniški major. Ko je prišel sprevod Orjunašev do hotela «Neuhold», je opazil tamkaj skupino ljudi, oboroženo b koli in vsem mo- gočim orožjem. Nekdo od teh nem-čurjev je v veži hotela «Nechold» nekaj zažigal. Medtem je nastalo prerekanje, začulo se je zopet nekaj klicev «Pfuj. Orjuna!» Nekaj Orjunašev je stopilo k vratom, ki so jih Nemci ta hip odprli, da bi napravili izpad proti sprevodu. Dva Orjunaša sta dobil? medtem močne udarce s koli in blbov-kami. Priskočila sta dva orožnika, v teci pa je hotel Nemec vreči iz veže hotela «Neuhold» na Orjunaše bombo. Drugi Nemec, ki je imel nalogo, brzo zapreti vrata, je storil to prehitro bomba ni dosegla svojega cilja in je eksplodirala v veži med nemčurji Dva Izmed njih sta bila težko ranjena, več pa lahko. Po eksploziji Je priskočilo vet orožnikov, ker so hoteli Orjunaši v svoji razburjenosti napasti boteL Pad lo je precej strelov. V hipu so bile razbite vse šipe. Nadaljni napad sc preprečili orožniki. Tndi Orjunaši se se močno obvladovali. Pri nekaterih hišah, odkoder so padali na izprevo« streli in kamenje, so nacijonalisti po bili šipe. Poleg tega ie bilo več manj. ših prask po mestu s patrolami. kats re 60 nemčurji izzivali. Ko so se zo nanji Orjunaši vračali z avtomobili ii mesta, so našli po cesti vse polno na stavljenih kuhinjskih nožev z ojstri no navzgor. Vendar ni bilo nesreče ker so pravočasno zapazili nože. K*" so klerikalci videli strašne posledic* svojega zločinskega načrta, so začel sami obsojati nemčursko drhal, po sebno se ie sramoval klerikalni vodi telj Gril Pariz, 7. aprila, j. Loucheur je danes dopoldne poročal Poincareju o svojem potovanju v London. Loucheur je izja- Pogajanja s Turčiio Pariz, 7. aprila. L Iz Carigrada javljajo, da bo turška nota v odgovor zavezniški noti zelo konciliantna in da se danes ali jutri Izroči zavezniškim zastopnikom v Turčiji Nota predlaga Lausan-ne za sedež, a datum 20. aprila za začetek pogajanj. Falistovska voliSna reforma Odprava proporčnega sistema. Rim, 7. aprila. L Snoči je imela fa-šistovska komisija za volilno reformo sejo v palači Viminale. kjer je sprejela načrt volilne reforme p« predlogu generalnega tajnika notranjega ministrstva Micaela Bianchlja. Bianchijev načrt predvideva odpravo sistema un¡nominalnega kolegija in sploh proporcionističnih sistemov in zahteva uveljavljenje volilnega zakona, ki bo temeljil na večinskem sistemu, tako da bo v vsakem volilnem okrožju Izvoljena lista večinske stranke. Samo ta način, trdi načrt, odgovarja politični «temperatur!» sedanjega časa v Italiji. ROTSCHTLDOVA BANKA V BEOGRADU. MIlan, 7. aprila. 1. «II Sole»» javlja Iz Rima: Italijansko-jugoslovanska pogajanja se bodo začela zopet okrog 15. t m., toda ni še gotovo, ali v Opatiji ali kje drugje. Vest, da se do pondeljka gotovo že vzpostavi promet železnic med Beo-1 gradom In Sušakom, daje povode za! , . , .. - s . . _, , - , , i potovanju v London. Loucheur je liiv optimist čno presojanje položaja In raz- . - j • j, r i / vola stvari Deleeat rešk-ea ¿šla. ki ie ' ^ novinarjem, da je odšel v London voja stvar L Delegat reSKega tasja, ki e b navodii 8VO]-e vlade ^ gamo pred bil v zadevi pogajanj te dn v Rrnvu. ie : j *-i n ■ - j h^i m^v.L: „„.J;,, „TrJ i odhodom sporočil Poincareju. da se namerava sestati s člani angleške vlade, ki so njegovi prijatelji iz prejšnjega časa. Ugotoviti je mogel, da angleško jav-no mnenje vedno bolj razume francosko stališče. Prepričan, da je sporazum v re-paraeijskem vprašanju in v vprašanju jamstev mogoč, ne da bi se žrtvovali upravičeni interesi Francije ali zavez»-nikov. Curih, 7. aprila. L Sinoči se je Lou- Francoska vlada nadaljuje sondiranje LOUCHEURJEV POVRATEK V PARIZ. - POTOVAL BO TUDI V RIM. — POINCAREJEVO STALIŠČE OMAJANO. incarejevo stališče nI tako trdno kako? dobil od Mussollnija naročilo, naj za gotovi Rečane, da bo nacionalna rimska vlada varovala reške Interese BoijSeviki proti krščanstvu Riga. 7. aprila. I. Sovjetska vlada je naznanila obravnavo zoper pravoslavnega patriarha Tihona za 11. apri- , .. . . , „ . _ , la. Ž njim vred bodo sedeli na zatož- cheur Londona v Panz. Tekom ni klopi moskovskega revolucijonar- r™2* T ^ndonn » oblskaI nega tribunala tudi metropoli t Mikan-: m !°"ar? Uwa- ft dor, škof Arzenij in nekateri prelati., k!fdne|a kance ma Bald^ina predsed-Vsi ti so obtoženi, da so imeli stike slnika ^oarda of Trade» L lov da Greana katoliškim inozemstvom v svrho ovi- 111 v0^a mi™ ra ,0'da ^erbvja, kate-ranja izvajanja sovjetskih dekretov kak,or ,trdl londonsko _ časop.sje, in da so izrabljali religiozna čuvstva j:h?tel Poizkusiti ah se strinjajo z njego-naroda v svrho rovarenja proti bolj-: T™ Kna5rtom rešltv® f Parac.jske knze. še vi5 ki vladi. Loucheur sam je izjavil novinarjem, da ,, _ , , . . . ¡ni obiskal Londona s političnimi name-Na Poljskem m v baltiških državah se n5 da ^ hote, [e ugotoviti trdi, da bodo v slučaju smrtne obsodbe je bilo 8e nedavno. Loucheurjevo potovanje v London je vzbudijo obširne polemike in celo vrsto kombinacij v vseh zavezniških in nemških časopisih. Rim, 7. aprila. J. Loucheurjevo poto» vanje v London je predmet živahnih komentarjev. Kakor ee izjavlja v političnih krogih, je Poincarejevo stališče zelo omajano. Potovanje Loucheurja smatrajo za znak izpremenjene politične situacije. Nadaljnji razvoj dogodkov ta pričakuje z veliko napetostjo. «Stampa» javlja iz Londona, da so tanj razširjene vefeti, da bo Loucheur v kratkem prišel tudi v Rim, da razpravlja s Mnssolinijem. Po teh informacijah izgleda, da se Francija prizadeva priti na dan z reparacijskim načrtom, ki bi se sestavil v predpogajanjih z zavezniki da bi tako preprečila, da bi Nemčija kot prva nastopila s takim načrtom. Pariz, 7. aprila. L V krogih opozicij« se trdi, da je usoda Poincarejeve vlade zapečatena. Poincare je vodil politiko v. Poruhrju nepremišljeno, je s tem dove-del državo v škodo in Je Izzval z Nemčijo konflikt, ki se bo morda še bridko _,, . .,. ..... i nje franco6ko-angleških odnošajev. Tihona vs, zastopniki evropskih sil za- da se je v Franciji javno maščeval nad Francijo. Kot naslednika pustili Ras.jo, ker^b.je^a ^J^ mnenje zadnje čase obrnilo zoplr Poln-! Poincareju Imenujejo opozlcionalnl Usti z usmrtitvijo začetek sovjetskega programa zoper krščanstvo. Kar se tiče Tihona, nihče v Moskvi ne dvomi, da bo obsojen na smrt. Llenin Berlin, 7. aprila. 1. Švedski listi poročajo iz Moskve, da so Ljeninovi zdravniki izjavili, da je Ljenin bolan na akutni paralizi in da mn ni več rešitve. Ljenin je obdan od številne vojaške straie in niti zdravniki ga ne smejo obiskati careja in poruhrsko okupacijo In da Po-1 Loucheurja. Beograd 7. apnla. n. «Pravda» poro- ^ dovoIjenja Trockega. Nekateri lica o vesteh glede ustanovitve nove ^ eelo (rde_ da «feljnčeno, da bi Lje-«Agrarne banke» v Beogradu med dru- n;n Qe bfl -e umrl< da sovjeteka vk_ gim: Ustanovitev nove Rotschildove da . smrt prikrivi. banke v Beogradu se potrjuje v vseh ' ° bančnih krogih. Govori se, da je ta ban- §MRT RUSKEGA POLITIKA. ka že zavzela svoje lokale v novi zgrad- _ .. . c__,, . , bi poleg Narodne banke in da bo plače- ,Berlin, 7. apnla. 1. Snoč! je umrl v vala zanje 36.000 Din na mesec. Iz banč- i tukajšnjem ^«^^^^. ruskl nih krogov se doznava, da bodo v upravnem odboru te banke sodelovali aktivni radikalni ministri. SEIPLOVA ZAHVALA MUSSOLINIJU. Rhn, 7. aprila. L Dr. Seipel Je prišed-ši iz Italije na Dunaj poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za lep sprejem in izraža nado, da se bodo odnošaji med Avstrijo In Italijo, ki je do-ilej že toliko storila za Avstrijo, še bolj zbližali. Mussolini se Je kancelarju zahvalil in izjavil, da bo storil vse, da se ti odnošaji pretvorijo v prisrčno prijateljstvo. PREPOVEDANO NEMŠKO IZZIVANJE V MARIBORU. Maribor, 7. aprila. Slavnost požarne brambe je oblast v toliko omejila, da je iz varnostnih o žiro v prepovedala dopoldanski javni nastop s turbinsko brizga!-no na Trgu Svobode, Vršil se bo le večerni koncert v Gotzovi dvorani. ra pokazala pravo barvo. Tako so tudi mase razumele volilno parolo. Prav je. da je prišla jasnost v celo borbo. To olajšuje položaj vsem na-eijonalnim elementom, ki zdaj vedo. kje je skupni sovražnik. Zagrebško romanje je izdajstvo in se mora kot tako obravnavati. Borza dne 7. apr. Zagreb. Borza včeraj nI poslovala ! V prostem prometu so notirall: Dunaj ,, _ ,0.141«, Berlin 0.476, Milan 497JO - CENE V ZRAČNEM PROMETU 49g^0. Praga 301 - 302.50, Budimpe-IZ BEOGRADA. šta 220 — 2.25, Newyork 99.50 — 10C Beograd, 7. aprila r. Aeroplansko Pariz 658 — 660, Curih 1850. minister in vodja menjševikov Martov, podjetje «France-Roumaine» je določilo Beograjska borza in novosadsk» ki se Je leta 1920 preselil sem In vodil nastopne cene za zračni potniški pro- blagovna borza ste biH včeraj radi tu ruski časopis, organ revolucljonarnlh , met: Beograd - Pariz 725, Beograd - i pravoslavnih velikonočnih praznikov za-socialistov. ! StrassbourE 565, Beograd - Praga 350, prti , ^ I Beograd - Varšava 570, Beograd - Bu- OBOROZEVANJE 1 dimpešta 145, Beograd - Bukarešta 215, BOLJŠEVIŠKO NA MORJU. London, 7- aprila. 1. Sovjetska vlada je na predlog Trockega sprejela nov program za pomorsko oboroževanje. Ta program predvideva zgradbo 4 novih dreadr.oughtov. osem križarjev, trideset rušilcev iti trideset oedmorskih čolnov. Beograd - Carigrad 425 in Bec^rad- Dunaj 235 irancoskih frankov. Od 15. aprila dalje bo ravnateljstvo tega podjetja pošiljalo v inozemstvo tudi pisma, in si- Curih: Berlin 0.0260, Newyork 545.50 London 25.44, Pariz 36.15, Milan 27.10 Praga 16.275, Budimpešte a 125, Beograd 5.45, Sofija 4.15, Varšava 0.0153, Dunaj 0.007650, avstr. krone 0.007750. Berlin: Dunaj 29.52, Budimpešta 4.73, ce r s pristojbino, ki bo za 50 odst. višja i Milan 104.637, Praga 62.792, Pariz nego navadne poštne pristojbine. j 139.400, London 97.879.es, Newyork —.......■ 21.027.30. CuA 386.032. Beo£r?J 20.922, Bolgarija in svetovna kriza Bivši bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, ki živi Izza bolgarskega prevrata v Berlinu, le napisal knjigo : vojih političnih spominov. Memoare Je ■Izdala založba «Ullsteln» v Berlinu pod naslovom «Bolgarija in svetovna vojna». Radoslavov se v svojih spominih bavl s konflikti na Balkanu. Obširno govori o vlogi, ki sta jo igrali v balkanski politiki ~aristična Rusija in Poincarčjeva Francija, ter piše med drugim: Komaj sta Bolgarija in Srbija sklenili zvezo, že Je brzojavi! ruski zunanji minister Sazonov ruskima poslanikoma v Parizu in v Londonu vest, da se je med Srbijo in Bolgarsko z vednostjo in celo po prizadevanju Rusije sklenila pogodba za skupno obrano in zaščito statusa quo ante za slučaj, da bi se hotela vmešavati v balkanske konflikte kakšna tretja država. — Bolgarija je podpis te pogodbe zaupno sporočila angleškemu poslaniku v Sofiji. Sazonov Je nato naprosil ruskega poslanika v Parizu, naj vsebino pogodbe naznani Poincardju ust menim potom. Poslanik Je imel nalog pristaviti, da se Srbija in Bolgarija obvezujeta pred vsakim aktivnim nastopom v medsebojnih zadevah vprašati Rusijo za sodbo o nameravanem koraku. Koncem oktobra 1912. Je poslal Sazonov ruskima poslanikoma v Londonu In v Parizu tajno obvestilo, da Je želeti med Rusijo. Anglijo in Francijo v vseh balkanskih vprašanjih čim tesnejšega sporazuma in sodelovanja. Mesec dni pozneje Je Sazonov obvestil poslanika v Angliji da, Je položaj po njegovem mnenju zelo zapleten ter da se di rešiti samo potom vojne. 2e Julija meseca 1911. ie pariški ruski poslanik sporočil v Petrograd, da je tajna pogodba med Bolgarijo In Srbijo samo sredstvo ruske politike. O tej pogodbi se Je izrazil Poincarč: «Sporazum je samo sredstvo za vojno». Iz nekega plstna ruskega poslanika na Dunaju, datiranega s 3. aprilom 1914. In naslovljenega na petrograjsko zunanje ministrstvo Izhaja, da si je Rusija želela bolgarskega poraza v drugi balkanski vojni. Zmagovita Bolgarija bi bila po ruski sodbi postala -ajvečja balkanska država. Rumunlja in najbrž tudi Turčija bi se Ji bili približali ter osnovali z njo zvezo. Končno bi se Bolgariji, RumuniJI in Turčiji pridružila še Avstro-Ogrska. Tako bi se obra-zoval blok proti Rusiji, ki bi štel štiri močne države. Kakšne namene Je imela zmagovita Srbija — pravi dalje Radoslavov — izhaja iz neke Izjave" voditelja srbske delegacije v Berlinu, ki Je avgusta meseca 1913. v Marijinih Lažnih izjavil: «Da pridobimo Bosno in Hercegovino, bi (Srbi) ialiko že za časa prve balkanske vojne izzvali splošno evropsko vojno; ker smo se pa bali. da bi morali v tem slučaju Bolgariji odstopiti gotove koncesije v Macedoniji, smo najprej hoteli zavarovati Srbiji posest macedonskcga ozemlja, ter šele potem preiti na osvobojenje Bosne in Hcrccgovine». Po sklepu mirovnih pogajanj v Bukarešti, Je rekel srbski zastopnik grškim delegatom: «Prvo igro smo dobili, sedaj se moramo pripraviti na drugo igro proti Avstro-Ogrskl». Seveda Je vprašanje, v koliko so Radoslavov! memoari pisani objektivno in kritično. Izgleda, da je v spominih mnogo površnosti in že več tendence, s katero bi hotel Radoslavov opravičiti politiko svoje in Ferdinandove Bolgarije pred svetom. Ne sme se namreč pozabiti, da je bil Radoslavov vedno nasprotnik ruske politike, to pa zato, ker je Rusija, ki Je dobro p-iznala Ferdinandov kvarni vpliv na bolgarsko vlado, dajala Srbski državi prednost pred Bolgarsko, o kateri je instinktivno vedela, da bo v slučaju evropske konflagracije služila rajši nemškim nego slovanskim Interesom. Politične beležke 4- Dr. Ribar v Osijeku. Bivši predsednik narodne skujiečiiie dr. Ribar pride prihodnji torek iz Beograda v Osijek. Pri tej priliki bo sklicana seja demokratske stranke na kateri bo dr. Ribar jioročal o sedanH t>olitični situaciji ter o edinstvenem postopanju leinokratskega parlam -ntar. kluba. -f Hrvatski separatisti o amputaciji. Zagrebški «Hrvat» je glasilo one hrvatske inteligence, ki je včasih kaj pomenila, končno pa pokleknila pred Radidem in je |>ostala popolnoma brezpomembna, ker jo je Radič tudi zavrgel. Ta list piše o amputaciji ta-ko-le; «Znano je, koliko je v tej državi Srbov, koliko Hrvatov, koliko Slovencev in koliko muslimanov. To se lahko razvidi tudi iz statistike iz leta 1910. Enako jo tudi znano, koliko kvadratnih kilometrov oteega ta država. Razdelite torej državo v razmerju Srbov, Hrvatov, Slovencev in muslimanov in po kvadratnih kilometrih. Podlaga delitve bi morale ostati dosedanje pokrajine, to naj rešijo učeni ljudje, ki jih imamo, hvala Bogu, dovolj za to delo. Naj i>o potrelH urejujejo meje. režejo in krojijo. Ako bi tudi pri taki delitvi ostal kak Srb v nesrbski sferi ali narobe in nikakor ne bi hotel ostati v tej interesni sferi. 14 se ga moglo preseliti na državne M roške. Tako bi bilo vsf to loije. brez »ovraštva in brez bolečin, odkrito in pošteno z istim navdušenjem, s katerim smo se leta 19t8. ujedinilî.» Tako «Hrvat» in mi w danes res ne čudi- mo, da Je taka Inteligenca tod! za Radiča — preneumna in jo je zavrgel kot stvar, ki ni za nobeno rabo. -)- Separatisti v ekstazi. 18. marca so bili velesrbski, velelirvataki in sa-moslovcnski separatisti pijani zmage in vsi trije dozdevno na višku svoje moči. Nato so sledile troplemenske separatistične orgije: Radideva republikanska in dr. Koroščeva federalistična separacija ter veleerbska amputacija. V Beogradu je začela separatiste glava boleti, še predno so jo načeli s kirurgičnim nožem. Radič je padel v omedlevico. ko je slišal, da bi njegova «mirotvorna republika» obsegala Ie par hrvatskih županij, naših klerikalcev se je pa lotil plee sv. Vida. če so pomislili, da pridejo po amputaciji Kranjci pod Laha, Štajerci [>a pod avstrijsko krono. Samo en teden so trajale eej>aratistične orgije. Danes že nastopa z vso resnostjo iztreznenje na vseh treh frontah. Do ozdravljenja je še dolgo časa. Edini demokrati so ostali mirni, pametni in trezni. Ce kedaj, so zadnji tedni dokazali pravilnost njihove politike in moč njihovih idej. Bolj in bolj se išče demokrate, da potegnejo separatiste iz zagate. Pa bo treba še počakati in še marsikaj od sejaratizma amputirati, da bo mogoče sodelovanje teh ali onih z demokrati. Razčistiti se mora, kdo iskreno hoče edinstveno državo s l>oi>olno enakopravnostjo Slovencev, Hrvatov in Srbov in kdo hoče še ro-variti (»roti narodnemu edinstvu in proti državi. Separacij in amputacij mora biti konec, ker državljani imajo tuili še druge potrebe, kot pa gledati l»olitični cirkus Velesrbov, Velehrva-tov in Samoslovencev. -f Bridka usoda SLS. Ni dvoma, da je za politično stranko važno število v volilni I»orbi pridobljenih mandatov, vendar pa je še večje važnosti. da leži vodstvo stranke v pravih rokah. Stranka še s tako velikim številom mandatov lahko ostane radi nesjKisobnosti svojih voditeljev brez vsakega vpliva, druga z majhnim številom pa Ialiko zavzame eventualno tudi dominujoče stališče. Bridka usoda je ona SLS. Koliko truda. Koliko žrtev so do prinašali agitatorji in pristaži SLS pred volitvami. Kaj vse so klerikalci obetali volilcem. njihovim ženam in otrokom. Ni pa še minul mesec dni [>o volitvah, že je vodstvo SLS podrlo in uničilo vso, kar je obetalo ljudem. Naravnost usode-IKilna je bila pot dr. Korošca v Zagreb U Radidu. Namesto avtonomije prinaša SLS Slovencem polomijo. 2i gosan kot kons|»irator z veleizdajal-ccm, uvrščen med rušilce narodneira edinstva in edinstvene države, je izgubil dr. Korošec in ž njim SLS vsak vpliv in vso (»olitično moč. Co bo parlament. bodo klerikalni }>oslanci ho-lili v Beograd zopet le po dijete, da bodo lahko doma svoje zaslepijence na njihove stroške naprej farbali. + Zemljoradniki zatrjujejo v svojih listih, da ne mislijo na to. da bi svoj pokret opustili, čeprav so doživeli pri volitvah težak poraz. Tudi se ne nameravajo pridružiti nobeni stranki. sam0 z demokrati bi bili pripravljeni vstopiti v vlado. -f- Naziranje dr. Rojca. Reograjske «Novosti» objavljajo intervju z znanim demokratskim d is i lentom v Zagrebu. g. dr. Rojcem. ki je na vpra sanje, kaj misli o sporazumu ralikal-cev z demokrati, rekel, da mora vsak iskreni, častiti in resnični patri jot želeti in stremeti za tem, da se zlej>a premosti prci>ad med vlado in Hrvati. Ta s.porazuin se more doseči edino na |Kxllajri s]>orazuma brez oktroira-n¡a. Ako se ne doseže sporazum, bi bile edini izhod nove volitve. Te vo litve bi morala voditi vlada, sestavljena iz vseh skupin. Ljuba Davidovid l)i Ialiko igral zelo važno vlogo, samo ako bi hotel To mnenju dr. Rojca bi vsaka akcija Davidovida našla razumevanje v bloku. _ ka 17.040 funte» n spomenike, k! naj se postavijo velemožem In ljubljencem angleškega naroda. In sicer Je določenih 5000 funtov za državnika Josepha Cham. berlalna. ki ga Je narod naziva! samo «Joe» (izg. 2ou), 5040 funtov za lorda Robertsa, ki se le proslavil kot general in vojskovodja v Egiptu In za časa bur-ske vojne, končno 7000 funtov za lorda Kitchenerja, ki Je utonU med svetovno vojno. Prosveia Ljubljanska drama. Nedelja, 8.: «Hasanaginica». Oostovanje g. Mihajla Markoviča. Izv. Pondeljek, 9.: «Hasanaginica». Oostovanje g. Mihajla Markoviča. A. Pondeljek, 9.: «Hasanaginica». E. Torek, 10.: «Sirota Anka», spevoigra. Pevski zbori malih Slovenk. Prireditev «Splošnega ženskega društva». — Začetek ob pol Sesti popoldne. Izv. Sreda, 11.: «Otok In Struga». C. Četrtek, 12.: «Otlicllo». D. Petek, 13.: «Idljot». A. Sobota, 14.: «Otok In Struga». E. Nedelja, 15.: ob 15.: «Ugrabljene Sabin-ke». Izv. Ob 20.: «Hasanaginica». Gostovanje g. Mihajla Markoviča. Izv. Pondeljek, 16.: «Hasanaginica». Gostovanje g. Mihajla Markoviča. B. Ljubljanska opera. Nedelja, 8.: «Sevlljskl brivec». Izv. Izv. Torek. 10.: «Tosca». Oostovanje gne. Hane Pirkove. A. Sreda, 11.- «Janko in Metka». B. Četrtek. 12.: «Rigoletto». E. Petek, 13.: «Plesni večer». Izv. Sobota, 14.: «Carostrelec». C. Nedelja, 15.: «Janko In Metka». Izv. Mariborsko gledališče. Nedelja, 8.: «Pri treh mladenkah». Izv. Oostuje t■ Sowllski Iz Ljubljane. • HUMPERDINCK: «JANKO IN METKA» Bajna opera naivno poetičnega, otroško ljubeznivega in humornega dejanja. Sredi verističnih in romantičnih, strasti boih, spletk in zločinov bogatih, živce bifajočih oper je Humperdinckovo delo vedno dobrodošel oddih. Skladatelj je bil eden prvih, ki se je emancipiral VVag-nerjevtga vpliva in se je uprl tudi italijanskemu verizmu. Izbral si je za besedilo narodno bajko v kateri sta junaka dva nodolžnn otroka, a zajel za besed.lo tudi iz narodne popevke svojo glasbo. Tako je opera enoten umotvor, ki sta mu bila umetnika poeta librettista in komponist. Krasota in pestrost polifonije orkestrove, ki ima posebno težko nalogo, rafiniranost v vezanju in prepletanju tem, od humorja prekipevajoči prizori med bratcem in sestrico, čarobno poetični nočni prizor v gozdu, veličastnost prikazni v sanjah dece. radost ob sicer pokazal nekaj lepih kombinacij s Sokolsfvo O »okoiski akademiji ▼ Mariboru, ki se je vršila sinoči v Narodnem domu, bomo poročali prihodnjič. Bila le dobro obiskana (n Je uspela kar najlepše. Tako telovadne točke kakor Izvajanje ravnokar ustanovljenega orkerstra to koncertne točke g. Ašiča in gdč. Mezgo-čeve so žele burno priznanje. Sokolsko društvo Vič priredi 10. junija t. 1. Javno telovadbo in zato prosi vsa bližja okoliška društva, da po mož- rigent* orkestralnih "točk bo eden "ismed ■ n°sti n,e Pr,re>a»° lste£a dne sv'°iih iav' sezon! «Toseo». Da ne So bnet dre h' zaporednih predstav, M igra Ogrizoričeva «Hasanaginica», napovedana ta pondeljek dne 9. aprila za red E. Spevoigra «Sirota Anka». Učiteljica petja» gdč. Milka Umbergerjeva, je po Aškerčevi baladi sestavila s pomočjo E. Adamičevih ter nekaterih narodnih pesmi ljubko spevoigra, ki se uprizori dne 10. aprila, v torek, ob pol 6. uri popoldne prvikrat na ljubljanskem odru. Pri predstavi sodeluje tudi mal orkester na godala, sestavljen takisto iz malih nčen-cev in učenk Glasbene Matice. Tudi di- učencev. Pesmi je i» prijaznosti orkestri- ral in jih naitudiral gosp. prof. Karel Jeraj. Vso predstavo pa vodi gdč. Umbergerjeva. Opozarjamo na to zanimivo prireditev, ki bo nekako merilo zlasti pevskih in igralskih sposobnosti naših malčkov, a bo hkratu pričala o njihovi pridnosti In vztrajnosti. Vstopnice je dobiti še danes, v nedeljo dopoldne v Jlenskem društvu, Rimska cesta 9. pritličje, v pondeljek pri gledališki blagajni tor v torek v dram. gledališču, pred predstavo. Navdušen večer ▼ mariborskem gledališču. Sinoči je doživelo mariborsko gledališče pri ponovni vprizoritvi «Tra-viata» tako navdušen večer, kot ga menda še ni dosegla nobena druga predstava. Gostovala sta g Knittl iz Zagreba in g. Balaban iz Ljubljane. Njuna sijajna predvajanja, zlasti pa nastop g. Ralaba-na, s<> dvignil: tudi ostali zbor tako, da je bila predstava od začetka do konca na višku. Tudi gdč. Gajeva se je glasovno znatno dvignila, slabša je bila njena igra. Dobila je lep šopek. Gg. Knittl in Balaban pa sta žela prave salve aplavza. Pa tudi neumorni kapelnik in režiser operni ravnatelj g. Mitrovid je moral na oder. Ko »e je pokazal, se je vnovič dvignila burja aplavza, ki so ga vsi trije resnično zaslužili. nlh prireditev. Spori Hašk : Prlmoiie 4 : 2 (2 : 0). Ne prelahka zmaga Haška. Včerajšnja nogometna tekma Haška s Primorjem ravno ni bila paradna predstava zagrebškega nogometa. Menili smo, da bo Hašk, tudi če nastopi z nekaterimi rezervami, v velikem stilu premagal Primorle. Prvi nastop Haška, ki je sicer ves čas igral le z desetimi možmi rezerve, nas ni mogel zadovoljiti. Primorle Je sicer podleglo, toda lahko je zadovoljno s tem izidom, ker je vendarle pokazalo, da se zna braniti. Tudi Objave • Domoljuben čin. Solastnica tvrdke «Juretič in drug», lesne trgovine v Ljubljani, gdč. Justina Oruntar Iz Kobarida je povodom svoje poroke z gosp. Andrejem Lutmanom Iz Ribnice Izročila našemu upravnlštvu vsoto 1550 Din, od katere prejme: društvo slepih 400 Din, društvo «Soča» 200 Din. «Slovenska Matica» 200 Din, akademska menza 200 Din, odbor za Aškerčev spomenik, društvo «Gosposvetskl Zvon», «Kolo Jugosloven-sklh sester» po 150 Din in Sokol I. 100 Din. 2elimo, da se ob sllčnih prilikah spominjajo naših narodnih In humanitarnih ustanov tudi druge naše neveste. Poročencema želimo obilo sreče, tvrdko «Juretič In drug» pa toplo priporočamo. • Kolo Jugoslovanskih sester v Ljubljani bo imelo torej Jutri večer ob S. svoj redni občni zbor! Članice, pridite polnoštevilno! • Pevski zbor «Ljubljanskega Zvona* v pondeljek, dne 9. t m. zvečer zaradi slavnostnega koncerta «Ljubljane» nima pevske vaje, pač pa v torek zvečer. • Tombola Sokola II. v Ljubljani opo. zarja, da Je 15. april, ko se bo vršila velika tombola na Kongresnem trgu. pred durmi. Tablice (po 2.50 Din) se že prodajajo. Cena je malenkostna posebno z ozlrom na lepe, dragocene dobitke. Ne zamudite sijajne prilike, ker tedaj se bo dobilo za 10 kron elegantno pohištva Kupite pa hitro. • Mariborske podruinlce Ferijalnega Saveza prirode, ako bo lepo vreme, danes v nedeljo nabiralni dan, da s čistim dobičkom ustanove prenočišče In menzo za v počitnicah potujoče dijake. Prosimo cenj. občinstvo, da z blagohotnimi prispevki pripomore k čim večjemu uspe liu tega kulturnega in za mladino zelc koristnega društva. — Ferljalnl Savez. • Izgubljena ročna torbica. Neka gospa Je na Veliko soboto od pekarije Po-savec skozi Vegovo ulico in Zvezdo Iz- njegovo moštvo Je Igralo kakih 15 minut v začetku tekme le z desetimi igral- ; ^"blco, v kateri je bilo 400 cl- , ! K, dva mala ključka In dragoceni biser- Igra sama zlasti v prvi polovici, v ka- j n|čn, rožni venec Najditel| na) vsaj klju-teri so bili gostje skozi v premoči, ni : ča ,„ rožnj vfcnec vrne in odda uprav nudila nič posebnega. Haškov napad Je ništvu «jutra». Po svciu — Demokratska zmaga pri ob*'n-skih volitvah v Chicagu. Iz Newyor-ka poročaio, da so p-l občinskih volitvah v Cliicagu zmagali demokrati, ki so dobili 387.971 glasov: republikanci so ostali v manjšini z 284.213 glasovi. Za župana Je bil Izvoljen sodnik William Dever. — Domišlja švedske vlade. Švedski kabinet socialista Brantinga je podal dc-misijo, ker Je vlada ob priliki debat* o brezposelnosti dobila v parlamentu nezaupnico. Novo vlado bodo sestavili konservativci in liberalci. — Poroda lady NorlhclHfove. Iz Londona poročajo, da se Je vdova po Lordu Northcliffu, znanem angleškim časopisnem kralju vnovič poročila z Robertom Htidsonom. — Ženi bivšega nemškega cesarja, Hermini v. Rcuth, ki le hotela oblskntt svoje otroke v Ncmčiii, |e bilo potovanje v nemško državo zabranjeno na podlagi zakona za zaščito republike. — Amundsenov polet čer severni tečaj. «Daily Mail» poroča Iz Mentreala, da poleti znani danski raziskovalce severnega tečaja Amundsen letos junija meseca z zrakoplovom prt-ko severnega tečaja na Spitzbcrge. Priprave za polet so že v teku. — Kako ocenjujejo Angleži svoje . . velike može? V budžetnem predlogu za ; torek dne 10. aprila v naslovni vlogi Pue tekoče budžetno leto, ki ga baš pretresa i cinijeve opere «Tosca». Predstava se vr-angleška dolnia zbornica, ie tudi Dostav- i ii za red A. lu te edini ni dobil v tel prebujenju in efektnost v sconi s čarovnico so momenti, ki dajejo tej operi trajno privlačnost in visoko glasbeno ceno. Tako spada ta bajna opera še danes k najznamenitejšim, solnca, poezije in humorja bogatim umotvorom moderne glasbene literature. V Ljubljani so jo uprizorili prvič 7. decembra 1805 in jo ponavljali Se tri-kiat: zadnjič so jo peli leta 1911. Sedaj .ie našla znova prav lepo uprizoritev. Izvedba je bila v splošnem dobra. Nekateri rež;jski nedostatki se pri rvprizah pač odpravijo, n. pr. slabi aranžman an-geljev, dejanje pri čarovnici, kletka z Jankom je predaleč i. dr. Janko ge. Rewiczeve je bil ljubezniv, pogumen in vobče igralsko prav dober. V pevskem oziru ji zveni glas včasih nekam topo in brezbojno, kar je pač posledica mnogih skušenj. Metka gdč. Thaler jeva. plaka. malo omenjena in trda. je bila zanimiv kontrast bratca. Pela je prav dobro in igrala, kakor vselej, zelo prijetno in živo. G. Cvejiču (oče) ča-stit.imo k stalnemu napredovanju. Imel je dohro masko in ne krili več toliko z rokami. Ga. Smolenskaia, igralske ne-svobodna. slabo naličena ter v izrazih jeze in žalosti še neizrazna, je marljiva in uporabna moč baš za vse nezahvalne partije. Izvrstna je bila pevsko in igralsko ter ie vzbujala občudovanja ga. Katt iierjeva, ki ji prija partija vešče izredno Manjši vlogi sta zadovoljivo absolvirali •Tilč. Korenjakova. ki je dražestno izgledala in dobro pela ter neznana pevka. (Idč. Saksova je menda obolela. Orkester je od;gral uverturo dobro; nadaljne-inu izvajanju pa treba pač še nekaj skušenj. Danes nam je ostalo iz krasne par-titure še to in ono nerazumljivo. Janko je pre el košaro cvetja in cvetico v lončku, Metka pa lep šopek. Opera je dosegla lep uspeh. • Hrvatska premiera Ogrlzovičeve «Ha sanaginlce» na ljubljanskem odru je do-živeta popoten uspeh. Občinstvo je priredilo navzočemu avtorju viharne ovaci-jo. Obširnejše poročilo še priobčimo. Iz ljubljanske gledališke pisarne. Da nes v nedeljo gostuje ▼ Ogrizovičevi dra ini «Hasanaginica» kot Hasanaga član zagrebškega Narodnega gledališča, g. Mihajlo Markovid. Predstava «llasana-ginice» v pondeljek dne 9. aprila, pri kateri gostuje tudi g. Markovič, §e vrli za red E, na kar se gledališko občinstvo posebno opozarja. — V opernem gledališču se poje dane» Rossinijeva komična opera «Seviljski brivec». Gostovanje gdč. Hane Pirkove v «Toscl». (Idi. liana Pirkova gostuje na ljubljanskem opernem odru še drugič v kratkimi pasi, toda njegovi dolgi streli j so ali končali v outu ali pa v rokah dobrega in talentiranega vratarja Primor- Ja Pohvaliti moramo pri Haškovcih srni- ^hinTogení v"m¿s'ñT"Sr¿ir'mesta, na sel za pravilno pokrivanje nasprotnika in lepo podajanje žog Napadu Primorja očividno še manjka potrebna rutina za izrabljanje ; pr^'aj¡lnV prostori in"Vkfa'dišča7 v"prvem situad) pred nasprotnikovim golom. V tem oziru se je zlasti «odlikoval» Zu-chiatti, ki je vstopil namesto ranjenega VELIK POŽAR V CELJU. V petek med 5. in 6. uro so oznanili streli celjskega mestnega čuvarja, da Je najpromctr.cjšem kraju, v ulid kralja Petra, se nahaja detajlna trgovina vele-trgovca Ivana Ravnikarja. V pritličju so desnega krila. Mnogo lepih pozicij je enostavno zavrgel. Vidi se mu, da spada med krilce. Pohvalo zasluži vsekakor Balinc, ki Je zlasti v drugem polčasu serviral levemu krilu doka) lepih žog; toda ta je premalo pazil na of side ter s tem skvaril marsikatero od Balinca lepo zamišljeno potezo. V krilski vrst) Primorja je bil najboljši Durrschmidt od celjskih Atletikov, ki je nastopil kot gost; spada med prvovrstne igralce. Bil je hrbtenica vsega moštva, enako koristen obrambi kot napadu. Birsa se v obrambi dobro drži, čeprav gre drugi gol na njegov račun. Za njim precej zaostaja Bregar, ki ima tudi — slabe navade. Vratar Primorja kaže očiten talent. Držal je mnogo ostrih strelov Zagrebčanov. Ne moremo mu pa prihraniti očitka, da bi bil mogel tretji gol preprečiti. Prlmorje kot celota Je zlasti v drngi polovici napravilo precej dober vtis. Moštvo sicer še nI izbalansirano. nekaterim prccej manjka tehnike, toda včerajšnja tekma se mu mora šteti v dobro. Haškovci na včerajšnji izid — en gol iz enajstmetrovke — ne morejo biti preveč ponosni. Ako bi v tej postavi nastopili proti Iliriji, bi Jih na koncu igre nač precej glava bolela. Toda oni vedo. da bo danes precej hujše. Zaradi tega 'xido tudi nastopili skoraj v isti postavi, kakor zadniič proti klubu Union-2ižkov. Ako bo napad Ilirije v dobri formi, in to upamo, bo zagrebška obramba imela mnogo posla. Današnja tekma utegne postati ena najbolj zanimivih, kar Jih Je videla Ljubljana. — Sodnik g. Ochs Iz Celja včerajšnje tekme nI vodil ravno vzorno, toda prehudih očitkov mu ne moremo delat). Današnja tekma Haška z Ilirijo na Igrišču ob državnem kolodvoru prične točno ob 15JO. Prvenstvene tekme na Dunaju. Včeraj v soboto sta se vršil! na Dunaju nastopni prvenstveni tekmi: Wacker : Sportklub 1 : 0 (1 : 0), WAF. : Rudolfshügel 2 : 2 (1 : 0). Nov športni v O 'leku. Po poročilih osijcšklli listov, pri \e te dni Izhajati v Osijeku list «f Tor • kot glasilo tamošnjih športnih klubov. Pri nas pa le tako nujno potrebno športno glasilo za> soalo vsled neumevania publike. nadstropju pa se nahaja privatno stanovanje g. Ravniliarja. Hiša se nahaja na oglu Kovaške ulice. Iz hiše se Je valil gost dim in kmalu so pričeli švigat! plameni. V par minutah je bilo vse poslopje v ognju. Rešilne in gasilne akcije se je udeležilo gasilstvo in vojaštvo, ki ie prihitelo v spremstvu častnikov na krai nesreče ter s kordonom zaprlo vse ulice, ki vodijo na pogorišče. Celjsko gasilno društvo je obkolilo hišo od dveh strani ter napeljalo številne cevi do pogorišča. Po dveurnem neumornem delu voiaštva in gasilstva se Je posrečilo ogenj zadušiti. Požar Je bil tako silovit, da se je že oprijemal okoli stoječih poslopij. Gasilci so opravljali svoj posel na visokih lestvah in ko se je ob 6. uri porušila streha Je začel sikati iz pogorišča nov plamen, ki pa Je bil kmalu zadušen. Iz trgovčevega stanovanja se Je posrečile spraviti precei vrednosti na varno. Škoda Je zelo velika, krita pa je baje vsa z zavarovalnino. Na kraj nesreče so tako; prihiteli župan ter drugI predstojniki ob-lastev in častniški zbor, ki ¡e z vojaštvom pridno sodeloval pri rešilnem delu. Vzrok nesreče še ni ugotovljen. PRIPRAVE ZA POROKO PR1NCEZ1NJE JOLANDE. «Edinost» poroča, da se kljub dvornemu žalovanju za kraljico Mileno vršijo v kraljevskem dvoru v Rimi.' velike priprave za (K>roko princezinj* Jolande z grofom Calvi di Bergoio. Poroka se bo vršila v ponedeljek t. m. V soboto in nedeljo Prire<3' ° ™ dva evečanostna sprejema. enej:* ™ diplomatski zbor. drugega za »blMtva in politične osebe, ki Rimu. Povabljeni bodo V* V6tl" kl & je kralj sprejel v avd.jenci po pr* mirju Njih število je Fece, veliko. . Pri Civilni poroki bosta za pričo voj-I • n;»z in mornariški minister Thaon^de Revel. Ministrskih paradnih oblek bo videti le malo. ker pride vo-«na članov vlade v uniformi fašietov-Sk0 narodne milice. V dvor prihajajc nevesti vsak dan razni darovi, med katerimi so nekateri zelo dragoceni Poročnih svečanosti se udeležijo razen kraljeve dvojice princi savojskt hiše. člani rodbine Calvi di Bergoio. irbokl dvorni in državni do^toiaustve-•iki. člani vlade in drugi odličnikL Jd članov drugih vladarskih ldS »< {poroke nihče ne udeleži Domače vesii * Svojim bratom pravoslavne vere fcflmo: Sretan Uskrs! * Odlikovanje pesnika Josipa Stri- farj.a- V ^ftek, dne 5. aprila opoldne se je vršilo v «Stritarjevem domu» v Rogaški Slatini na svečan način odlikovanje Borisa Mirana z redom sv. Save m. razreda. Odlikovanec je v «voji zahvali naglašal, da ga ne osrečuje toliko odlikovanje na sebi. kakor zavest, da mu je to svoje visoko priznanje izrazil vladar, ki je osvobodil njegov brezmejno ljubljeni narod. Pri svečanem obedu ki se je vršil po izročitvi odlikovanja, sc govorili med drugimi tudi ravnatelj dr. Ster, notar dr. Ivo Sorli in žujan Bizjak. Šlavlje-nec je vztrajal dolgo časa med svojimi gosti ter of>etovanr> poudaril ljubezen in svojo hvaležnost napram narodnemu našemu vladarju, kateremu je bil poslan tudi vdanostni pozdrav. ^ * Seeton Watson v Jugoslaviji. Iz BeogTada poročajo, da dospe meseca junija v Beograd prijatelj našega naroda Seeton Watson, ki bo ob tej priliki obiskal tudj Češkoslovaško in Rumunijo. Tekom prihodnjega leta bo imel Seeton Watson na vseh angleških univerzah serijo predavanj o prilikah v Jugoslaviji, Češkoslovaški In Rumuniji. * Angleški vojaški atašč za Češkoslovaško in Jugoslavijo. Ker je angleški vojaški a tašč za Češkoslovaško in Avstrijo .sir Tlioma* Cunirigham odpo-klican in je že odpotoval v London, ker jo angleška vlada sklenila. da po^ polnoma opusti mesto vojaškega atašeja na Dunaju, se bo v bodoče nahajalo mesto vojaškega ataščja v Pragi, ujedinjeno i onim v Reogradu. Za vojaškega ataščja v Češkoslovaški in Jugoslaviji je imenovan polkovnik Blair. ki je dosedaj deloval v Beogradu. * Pogodba za izročitev krivcev z Bolgarsko. Te dni [rrično v Beogradu pogajanja m .d našimi in bolgarskimi delegati glede medsebojne izročitve kriv cev. * Udruženje vojnih invalidov in dar kraljeviča Gjorgja. Na včerajšnji slavnostni seji odbora Udruženja vojnih invalidov v Beogradu je bilo sklenjeno, da se milijon dinarjev, ki jih je daroval Udruženju kraljevič Gjorgje. Uf>orabi kot fond za gradnjo Invalidskega doma. Odbor bo izročil dosedanjemu največjemu dobrotniku invalidov, kraljeviču Gjorgju, v zahvalo častno diplomo. * Kongres dobrovoljcev v Novem Sadu. Jutri se bo vršil v Novem Sadu kongres onih dobrovoljct-v iz Vojvodine, ki so sodelovali v bojih na Dol>rudži. Kongres se bo bavil z vprašanjem izenačenja pravic dobrovoljcev - dobrudžanov s solunskimi dobrovoljci. * Preganjanje hrvatsko - katoliške Cerkve. V dvorani «Kola» v Zagrebu se bo vršila danos javna protestna skupščina zaradi preganjanja hrvatsko - katoliške reformne cerkve, kateri je vlada odrekla priznanje. * Naši zastopniki na znanstvenem kongresu v Bruslju. Oil 8. do 15. aprila se bo vršil v Bruslju mednarodni faistorijski kongres, na katerem bodo zastopane vse evropske države. Naše zgodovinarje bo na tem kongresu zastopal dr. Nikola Vulič, dekan filozjf-ske fakultete v Beogradu, ki bo na kongresu predaval o temi «Kdaj so Rimljani zapustili Banat.» Neposredno po tem kongresu se bo vršil kongres zveze mednarodnih akademij, na katerem bodo zastojiane države antan-te. Svrha zvezi je vzajemno znanstveno zbliževanje. Na tem kongresu bo dr. Vulič predaval 0 grških in latinskih napisih v Srbiji. * Bleerova banka v Beogradu. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo Ble?-rovi bančni skupini, da otvori svojo podružnico v Beogradu. * Nadaljna preiskava v aferi Hacker & Comp. Razen že razglašenih kazni v aferi tvrdke Hacker & Comp. objavlja generalni ins[>ektorat ministrstva financ, da so v toku še na-daljne preiskave v tej aferi, zlasti glede izposojevanja denarja pod obrestno mero. glede zavlačevanja in prikrajšanja davkov na poslovni obrt itd. Vsi krivci bodo drakonično kaznovani. Eksportna tvrdka Oves v Za- grebu je kaznovana z denarno globo 300.000 dinarjev. Glavni krivci v tej aferi bodo naknadno kaznovani. * Poroke. G. Andrej L u t m a n Iz Ribnice se je poročil z gdč. Justino O u m -t a r j e v o iz Kobarida. Mlada nevesta je ob tej priliki izročila našemu upravni-štvu lep dar v narodne in kulturne nar mene, o čemur poročamo na drugem mestu. — V Splitu se je v četrtek poročil poročnik bojnega broda g. Ciril Vilfan x gdč. Jasno Buličevo, hčerko znanega splitskega odvetnika. Kit največ sreče! * Smrtna kosa. V Laškem pri Celju je včeraj zjutraj po dolgem bolehanju umrl v visoki starosti 80 let splošno spoštovani vpokojeni naddavkar g. Fran Jerič. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri. — Na Vrhniki je umrla tudi včeraj zjutraj ugledna posestnica in gostil-ničarka ga. Josipina Dolenc. Smrt jo je nenadoma iztrgala njeni rodbini. Pogreb danes popoldne ob 5. uri. — V petek je v Krmelju na Dolenjskem preminul obratovodja šontjanškega premogo-kopa in dolgoletni predsednik bratovske sklridnice g. Ilinko F I a t s c h a t — Pri zadetim rodbinam naše iskreno sožaljel * Smrt v tujinL V Clevelandu sta pred kratkim umrla dva naša rojaka: Andrej Krašovec, rodom iz Studenca pri Blokah, star 51 let ter Alojzij Sercelj iz Gornjega Polja pri Toplicah na Dolenjskem. Oba sta bila že dolgo vrsto let v Anieriki. * Imenovanje v državni službi Minister pravosodja je imenoval pristava mariborske kaznilnice Alberta Za vodnika za preglednika v 10. činovnem razredu, kanclista pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Antona Močnika pa sa pristava pri mariborski kaznilnici. * Naznanilo o nalezljivih boleznih. Zdravstveni odsek za Slovenijo uvede v kratkem tiskovine «Naznanilo o nalezljivih boleznih» in sicer v obliki prepognjene dopisnice. Ta naznanila bodo poštnine prosto pošiljali samo zdravniki in zdravstveni zavodi okrajnim glavarstvom, oziroma mestnim magistratom. * Črne koze v Mariboru. Mariborska bolnica je za zasebne obiske zaprta do dne 19. aprila, ker so pripeljali iz Spod. | Poljskave šestmesečnega otroka, ki je I zbolel na črnih kozah. Bolnike pa bolni-' ca kljub temu sprejema. * Nezaslišan škandal. Prejeli smo: Finančna delegacija v Ljubljani je s 1. aprilom 1923 ustavila izplačilo temeljne mesečne plače nekaterim kategorijam nižjih uslužbencev z utemeljitvijo, da nima kredita. To ie vnebovpijoča krivica, ki presega že vse meje. Prizadeti uslužbenci, ki so itak že najslabše plačani in ki tudi ne dobivajo stanarine izplačane, so s tem pahnjeni v na/večjo bedo in prepuščeni poginu. Zakaj so dobili drugi, boljše plačani uslužbenci in nameščenci drugih uradov svoje temeljne mesečne plače izplačane? Opozarjamo javnost, posebno pa merodajne faktorje na ta nezaslišan škandal, da se zavzamejo za te uslužbence. * Za zvišanje plač železniškim delavcem. Kakor poročajo iz Zagreba, se je v sredo zvečer vršil tamkaj velik shod delavcev zagrebške železniške delavnice, kurilnice in sekcije. Na shodu se je razpravljalo o zvišanju plače, katero je prejelo omenjeno osobje. Ugotovilo »e je. da je zvišanje plač za nižje osobje ne/nafno, dočim se delavcem mezde sploh niso zvišale. Zadnjikrat so bile zvišane mezdi» meseca marca 1922. Shod je sklenil, da poilje vsem železniškim delavcem v naši kraljevini, zlasti še za poslencem v železniških delavnicah v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Nišu, Skopi ju, Beogradu in v Subotici poziv, da podprejo zahteve zagrebškega delavstva. * Konec uradniške hede. Prejeli smo: Doklade so nepotrebne! Pragmatika je odveč! Evo recepta, ki pomore bolj«: Razen svoje plače računaj uradnik še strankam — čeprav si za dotično delo že plačan; a samo glej pri tem. da ne boš računal premalo. Davkar, zaračunaj si pri pobiranju davka procente, po štar pri odpremanju pisma posebno pristojbino zase; učitelj, ti pošlji koncem meseca vedno staršem posebne račune za poduk otrok itd. Pa ne mislite, da sem jaz to prakso izumil: tako prakti-cira v nekem štajerskem mestecu zdravnik. Uradnik, itak revež, je bolan; mora na dopust. Gospod okrajni zdravnik ga «uradno» pieišče in — čeravno je za avoje delo od države plačan — zaraču- na tk svoj uradni akt fe posebej doti 5-nemu uradniku. To postopanje je naravnost nezaslišano, odpira širom vrata korupciji in uničuje ugled zdravniškega stanu. Zato poživljamo merodajne oblasti na eni in zdravniško društvo na drugi strani, da v interesu državne uprave in zdravniškega ugleda posežejo vmes, če posameznik nima čuta za to, kdaj njegova želja po zaslužku prekorači meje. • Protlalkoholns akcija v Celju. Absti-nenčni odsek delavske izobraževalne zve ze «Svoboda» v Celju priredi v nedeljo dne 8. aprila v mestni osnovni šoli v Celju abstinenčno razstavo: Južna Nemčija ▼ boju proti alkoholu. Razstava bo odprta od 8. do 14. ure. Pri razstavi se bodo na željo občinstva slike obširno tolmačile. V torek pa se bo ob pol 20. uri v istih prostorih vršilo antialkoholno predavanje in sicer: Kroničen alkoholizem in degeneracija. Predaval bo medi-cinec Mikič. Vstop mladini pod 18. letom prepovedan. • Pogreb višjega revldenta Strniše. Z Zidanega mosta r.am poročajo: Dne 6. aprila smo izročili materi zemlji truplo višjega revidenta južne železnice, gosp. Ivana Strniše. Pogreba so se udeležili vsi stanovski tovariši, Sokoli v kroju in mno go občinstva. Ob grobu »ta se poslovila od pokojnika načelnik BaSa in Ivan Der-žič. Ivan Strniša je bil nevpogljiv značaj in vrl narodnjak. V svetovni vojni si je nakopal kal bolezni, kateri je končno podlegel. Naj mu bo lahka slovenska zemliica! • Mariborski požarnlkl se nameravajo pri svoji današnji slavnosti izogniti neprijetnim posledicam na ta način, da bodo producirali svoje vaje s turbinsko brizgalnico na trgu Svobode samo na znamenje s trompeto, torej brei nemške komande, katero pa vseeno nočejo odložiti. • Lahkomiselnost Z ozirom na notico, objavljeno pod tem naslovom v 81. Ste-viiki «Jutra» nam poročajo lx Celja, da dotični dijak ni skočil v Savinjo za stavo. V torek dtie 3. aprila je brila čez prostor, kjer stoji brv, ki vodi v mestni park, huda sapa. Prizadetemu dijaku je sapa odnesla raz glave klobuk, ki je vreden danes 300 Din. Dijak ni mogel prepustiti klobuka usodi ter je splezal po mostni prečnici navzdol in — da je lažje pobral klobuk — je moral brezpogojno stopiti v vodo, ki mu je segala le malo nad gležnje. Toliko v pojasnilo. • Povoden] v Velesu Zaradi velikih nalivov sta zadnje dni silno narasli reki Pčinja in Vardar. V Velesu je levi breg Vardarja pod vodo. V veliki nevarnosti se nahaja šolsko poslopje, kjer so se predavanja morala ustaviti. • Strajk krojaških pomočnikov v Zagrebu. Krojaški pomočniki v Zagrebu so prošlo sredo stopili v štrajk. Zahtevali so 30 odst. zvišanje mezde in še posebna doplačila za gotova dela. Ker je zveza obrtnikov, krojaška sekcija, zahtevo odklonila in pristala le na 10 odst. zvišanje mezde, so pomočniki proklamirali splošno stavko v vseh krojaških delavnicah. • Požar v vagonskl tvornic! v Slavonskem Brodu. V petek zvečer je v vagon-ski tvornici v Slavonskem Brodu izbruhnil požar, ki so ga pa že v kratkem času lokalizirali. Kljub temu je škoda znat na. To je sedaj v nekaj mesecih že drugi požar v tej važni tvornici. • Mož zadavil Svojo ženo. V Zalogu pri Ljubljani se je prošli četrtek odigrala grozna rodbinska drama Delavec na tamkajšnjem premikalnem kolodvoru, Ščuka, je prišel opoldne domov, ravno ko je žena napajaia kozo v drvarnici. Ščuka je stopil za njo, jo brez vsakega povoda pograbil za vrat in jo zadavil. Kakor pripovedujejo sosedje, je bil Ščuka zelo ljubosumen na svojo ženo. Sicer pa baje ni povsem normalen. Pokojni-ca. ki je storila tako tragično smrt, je zapustila 14ietnega sina in 121etno hčerko. • Vlak ga je povozil. V Nottinghamu v severni AmBriki je ponesrečil naš rojak Anton Kavšek. Sel je preko železniškega tira z namenom, da pččaka vlak ' ki naj ga pelje v Cleveland. Toda v tre-! nutku, ko je stopil preko tira. je pridrvel vlak in ga smrtno razmesaril. Star je bil ?2 let. • Nezvest uslužbenec. Pri mariborski tvrdki Sef uslužbeni potnik Fran ltaja-kovič jo bil aretiran, ker je tvtdki po-neveril večje vsote. Kakor je ugotovljeno, je na lastno pest inkasiial pri raznih tvrdkah na račun svojega gospodarja 21.000 kron ter si denar prisvojil. Pri Id so 6De ukradene pri trrdSj Bef. frro-1 čen je bil mariborskemu okrožnemu sodišču. • Preprečen samomor. Dne 4. aprila je opazil orožnik Zupnek iz Zidanega mostu, kako je hitel neki fant proti Savinji. Stekel je za njim in iztrgal valovom 141etnega vajenca zidanmoške restavracije. Vse priznanje pogumnemu orožniku. • 2ldovsk! tihotapec Iz Gradca. Mariborska policija je aretirala Žida Ignaca Bena iz Gradca, ki je že leta 1920 bil kaznovan zaradi tihotapstva. Ta teden je zopet vtihotapil v Maribor cel kovčeg ženskih nogavic; na Glavnem trgu pa ga je zasačil stražnik, mu odvzel kovčeg z nogavicami in moža izročil finančnemu ravnateljstvu. Ben je imel stalni potni list in vizum, da je torej prav lahko obra toval med Avstrijo in Jugoslavijo. • Ukradeno orožje. Neznani zločinci so izvršili te dni drzen vlom v uradne prostore kotarske oblasti v Jastrebar-skem. Vlomilci so se polastili samo ta-plenjonega orožja ter odnesli 34 samokresov, 3 puške in 1 pištolo. Vlom so izvršili s ponarejenimi ključi. Ker se niso dotaknili ničesar drugega, kakor samo orožja, se domneva, da so izvršili vlom razbojuikL • Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte lih povsod. Olavna zaloga na drobno in debelo Llubljana, Breg št 20 in Aleksandrova cesta št I. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik F r. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d v Llubllanl. Vreme (Tedensko poročilo.) Kakor ie običajno v naših krajih Je v preteklem tednu nastopila krepka reakcija na toplo drugo polovico meseca marca. Ravno o praznikih je nastopil preobrat; takorekoč čez noč je nastal hud mraz na velikonočni ponedeljek. Odtlei je bil ves teden jako hladen, bkoro vsako jutro slana, čez dan pa burja, tako da 6e zrak ni mogel segreti, d asi je sijalo eolnee s ekoro povsem jasnega neba. Vprašujoč se po vzrokih tega preobrata. moramo najpreje naglasi tj, da je ves naš mraz tega tedna — knpor-tiran. O praznikih se je v hitrem diru prestavila depresija z oceana preko Skandinavije in Poljske nad južno-vzhodno Rusijo. Za njo pa je pritisnil visoki tlak. ki se drži ž« več tednov nad osrednjo Evropo. Ustalil se je nad severno polovico Evrope, dočim je ostal tlak nad južno in tudi južno vzhodno Evropo trajno nižjL Taka situacija ima za posledico severovzhodne vetrove, ki so zares pihali domala ves ta teden nad Evropo, osobito tudi nad našimi pokrajinami. Prinašali so mrzel zrak s Severnega ledenega morja preko Finske in Rusije prav do nas. Nenavadno mrzlo, dasi lepo vreme ima z nami vred tudi večina ostale Evrope. Koncem tedna je barometer močno padel; nova dejn-esija je dospela preko Francije v našo bližino, obeta se nam. zopet spremenljivo, toplejše, mokro vreme; na zimske reakcije moramo biti še vodno pripravljeni. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, tašča, stara mati, gospa Josipina Dolenc danes zjutraj v 77. letu svoje starosti nenadoma preminula. Pogreb nepozabne se vrši v nedeljo, dne 8. aprila 1.1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Vrhniki. Vrhnika, dne 7. aprila 1923. Franc Dolenc st., gostilničar soprog Viktorija Ramor roj. Dolenc France Dolenc, gostilničar hči sin Mr. Ph. R. Ramor, lekarnar Francka Dolenc roj. Oblak zet sinaha Igor Ramor in Janezek Dolenc, vnučka. Ostali sorodnikL 588 Brez posebnega naznanila. Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče, tast in svak, gospod Fran Jerše naddavkar v p. dne 7. aprila 1923. ob 1 uri po dolgi in mukapoiui bolezni, previden s tolažili sv. vere v 80. letu vdano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v nedelio dne 8. aprila 1923. ob 16. uri. Laško, dne 7. aprila 1923. Fanl Jerše. roj. Flia, eopi oga. Ladislav Jerše. višji davč. nprav., vodja davč. urada r Ptnjn; Milko J^rše,učitelj v Laškem; Joži Jerše, učitelj v Brežicah; Štefka Vodenik otroci. Štefana Jerše. roj. Pernat; Marta Jerše, roj. Gradt; Zrma Jerše, roj. Vidmar, sinahe. — Konrad Vodentk, železniški uradnik, zet. — Ladi in Jožek, Tuuka. E Zevacos „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman cSire. ... se oglasi ona s svoje j strani, hladno, . . . prišla sem, da Vas • prosim dovoljenja, da smem ostati v svojem skromnem bivališču v Val de Grace in da bi mi ne bilo treba udele- . Siti se današnjega lova v Fontaine- • bleau-u.» Jeza se že izraža na obličju Ludvika XIII. Richelieu mu pokima v znak, naj pristane na to prošnjo. Kralj obstane za hip presenečen, toda ker mu kardinal ponovi svoj znak. reče počasi: «Gospa, . . . storite, kakor Vam drago. . . . mislil sem, da Vas s svojim vabilom ne motim, , . , v Vaši samoti . . .» Ana Avstrijska se globoko prikloni pred svojim kraljevskim soprogom in odide, ne da bi pogledala Richelieua. ki stoji tam, ves zelen zaljubljenosti in srda. «Sire.» pravi kardinal, «dobro je, če ie pokažete zaupljiv napram kraljici, da ne vzbudite njene pozornosti. Zato sem pravkar naprosil Vaše veličanstvo. da jej pustite povsem proste roke. Jaz sem na straži.» Ludvik XIII. temno uogleda svojega prvega ministra. Ta pogled je poln brezmoonega -sovraštva ali pa obupa. «Vem. da stražite, in to čutim!» klikne. «Vse, kar imam, moja krona in celo moia čast, vse je v vaših rokah! . . . Tudi moja oseba sama se nahaja pod to vašo neutrudno in zvesto stražo! . . . Kje bi že bil, da nimam vas! . . . Vaši marljivosti se imam zahvaliti, da sem vzvišen nad vsemi opasnostmi, ki ogrožajo nas kralje . . .» In kralj se jasno in jedko zasmeje. Ta mrka ironija je povsem odgovarjala njegovemu značaju. Richelieu je bil dobro razumel. Kralj se sunkoma povezne v naslanjač. «Utrujen sem!» pravi z istim mrkim glasom, ki mu je lasten in običajen. «Vse to mi je ie odveč. Sit sem vsega! Srce se mi trga! Tako torej! . . . Moj lastni brat, Gaston ... on sam da se je drznil . . .» In tiho, kakor sam zase, dostavi: «Bolje bi bilo. da, nisem nikdar izvedel . . .» Potem molči kralj nekaj hipov, Richelieu se niti ne gane. «Da vidimo!» nadaljuje kralj. «Javili ste mi torej, da me hočejo zapreti ali odstraniti, bodisi v grob. ali pa v nekakšen samostan. In da bi kraljica potem vzela mojega brata, ki bi za menoj postal kralj! . . Recite, je li res tako? ... To je torej, kar je izvedela vaša pozornost in dognala vaša marljivost?» «Sire,» pravi Richelieu z nepopisno mirnostjo, «prosim ponižno, ne pretiravajmo ničesar. Bogu bodi zahvalje-no, niti kraljica niti vaš gospod brat nista izrekla takšnega načrta. Samo med zarotniki, da če bi kralj umrl, bi mu sledil na tronu njegov mlajši brat Gaston, ki bi se oženil s kraljevo vdo-vo. To je vse.» «To je veel» «Da, gospodar! In če bi Vaše veličanstvo umrlo ... ali se odreklo...» «Če bi umrl kakor Henrik III. ali Henrik IV. ... ali pa se odrekel kakor Karel V. . , .» zamrmra Ludvik XIII. Dolg, moreč molk, «Sire,» pravi naenkrat Richelieu in se nakloni, «čast mi je prositi vas. da smem dati zaoreti svojega brata, kardinala Alojzija de Richelieu.» Ludvik XIII. presenečeno pogleda. Zaničevanje mu zaigra okrog ustnic. «Razumem!» odgovori naposled počasi. «S tem hočete reči: Ne poznaj niti rodbine, niti žene. niti brata, kadar gre za vprašan,je politike!» «Kadar gre za dobro države, sire!» odgovori Richelieu «Pa naj bo tako! In kaj je storil novi kardinal, vaš brat proti državi? Povejte mi to. gospod kardinal!» «Sire, izpolnil ni kraljevega povelja in ni zapustil Pariza nocoj!» «Vaše veličanstvo samo ga je imenovalo! . . . Da. 6ire. ta mož" je bil prinčev učitelj in njegov zli duh. čas je, sire. In izvedel sem, da je v zadnjih dneh Ornano imel še eno tajno avdi-jenco pri . . .» «Nehajte, kardinal!» «Pri kraljici, sire!» Ludvik XIII. je zelen. Dvigne se trudoma. z roko seže na čelo. dvakrat počasi prekorači ves kabinet, poten* se ustavi pred kardinalom: «Lahko odidete, gospod kardinal!» Richelieu se nakloni in neslišno odide iz kraljeve sobe. Že isti večer je bil maršal Ornano aretiran in spravljen v kočijo, ki ga ie odpeljala. Še isto noč so ga spravili v državno ječe v Vincennes. v tesno celico- in hrastova vrata so se zaprla za njim. (Dalje prihodnjič.) s ■aaaaaasaaaaaBsgesaaaaaff a ¡s m a a g = Gradbeno podjetje = ■ I Ing, Oukfd i drug i a a | Ljubljana | | Bohoričeva ulica št. 24. * 40 t arBBaaaraaaaaaaaaaa a assa» Zahtevajte cenik za predvojne kvalitete, brušena in ne-brnšena, v vseh velikostih in oblikah pri A. SPILJAK-u, Beograd, Sarajevska alica 18. — Cene konkurenčne! Dopisovanje slovensko 1 658 Terezija in Anton Lutman Marija in Josip Gruntar v Ribnici v Kobaridu Imata čast javljati, da se poroči njun sin Andrej njuna hčerka Justina z gospico Justino Gruntarjevo z gosp. Andrejem Lutmanom Iz Kobarida. Iz Ribnice. Ribnica-Kobarid-LJubljana, dne 7. aprila 1923. 572 Pravi „Gciset"-£evfji, leviš i za smuši ier lovski ievlji vseh vrst m izdelujejo t znani solidni čevljarski delaTuiri 12! Ljubljsna, Turjaški trg (Breg) 1. !stotam se izdelujejo tudi v3e t rite drugih jbural, od najpreprostejše do najfinejša izdelave. Cene solidne! Postrežba totnai ---- «»m Znižane cene l A. Slnkovlc nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. LJUBLJANA Dunajska cesta št. 46 Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon št 37» Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža^ja. * Tovarna furnirja. i -— Najstarejša ipedseijska tvrdka v Slovenija- « Ljubliana špsdcijiKa pisarne Jesenice § Podjetje o prevažanje blag , južne železnice Brzovoznl tn tovoru i nabiralni g I promet is Avstrije tn v Avstrijo. Zacariujctije. Podjetje ta prevažanje pohištva ffi StdarliSče i posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo g '» Brsojavi: Banzlnger. Icterurban telefon 80. a B«i««--------------------------------■ Oglase za m časopise posebno pa za velesejmske mednarodne izdaje stenskih reklamnih načrtov nožih trgovsko• prometnih sredlS6 in kopaiiSči BLEDA, ROGAŠKE SLATINE In SUžAKA z železniškim omrežjem naše države, po osnutku Ing. Gregora, z odobreniem pokrajinske uprave za Slovenijo, odd. za prosveto in vere, opr. št. 1029/23, v svrho razobešanja po državnih uradih In šolah, oskrbuje edino samozaložba: 583 anončno in reklamno podjetje v Ljubljani, Gledališka ul. 2, nasproti Opere, kakor tudi Izrecno zato pooblaščeni zastopniki-akviziterjl, s specljalnlml pooblastili. Vse pravica predržane. Naplačila samo na poštno-ček. rač. št. 12.866 v LJubljani. BI Delniška ivnica in rezervni zakladi okrog K 150,000.000'— Ustanovljena leta 18 O O. Čekovni račun it. 10.509. — Brzoj. naslov: Banka, Ljubljana. — TeL 281 in 413. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije. Podružnice i Breži:e, Mje, Borics, Hrasj, ^aribop, SBihosli, Hov! Sad, Fini, Sarajevo, Split, Trst. ^tioji za obdelovanje lesa uibine m tiansmisije °sesaijke St,0lne tov a t ne in livarne, d. d., zvonovi - Ljubljana - ~Piloga tfJutrufi St. 83, dne 8. aprila 1933. Politični odmevi Nemožnost revizionistične vlade Pod naslovom «Sredstva» priobčuje beograjska «Politika» ciklus člankov o načinu, kako bi se rešila po volitvah nastala kriza v državi. V svojem tretjem članku razpravlja «Politika» o primeru, da bi vlado dobili revizionistL Kako bi to izgledalo? «Politika» piše: Mandat za nove volitve bi se mogel poveriti eni od revlzionističnih strank. Kateri? Za kako revizijo? To vprašanje namreč kaže na velike težkoče že prt sestavi vlade. Eno revizijo zahteva Radič, drugo Korošeč, tretjo Spaho, a četrto Protič. Če se tudi pni trije sporazumejo ne bi se sporazumel z njimi g. Protič. Da se poveri sestava prvi trojici? To bi pomenilo plemensko vlado, cisto muslimansko - slovensko - hrvatsko. Baiikrotstvo Srbov ne bi moglo biti popolnejše. Končno, sprejeli bi tudi to bankrotstvo. Naj pridejo sposobnejši! Ako smo en narod, ne pomeni to nič, ni m ne more biti nevarnosti. Ali ravno ti ljudje odločno izjavljajo, da nismo en narod, temveč trije. Torej bi bilo potrebno, da srbski narod poveri tudi svojo usodo v roke dveh drugih narodov. Potrebno bi torej bilo, da se vzdrži princip samoodločbe hrvatskega, slovenskega in muslimanskega «naroda», ubiti pravico' samoodločbe srbskega «naroda»?! Takega Srba ni. Na koncu koncev, moglo b! se reči, da oni sami tako pravijo, da smo mi trije ali štirje narodi, ne eden, ali da mi čutimo, da smo eden in da jim zato lahko zaupamo. In mi bi to storili brez pomisleka, ko bi bili prepričani, da tudi oni v svoji duši enako čutijo. Ali rni čutimo, da nas oni v svoji duši sovražijo, strašno sovražijo. In ko bi narod ne imel tega občutka, vidi njihova dejanja, ki mu to pokažejo in mu odprejo oči. Tu je njihova težnja, da se hrvatstvo umetno razširi do Zemuna, da umetno triumfira v Bosni, v koaliciji z muslimani, da odcepi Orno goro od Srbije, da odcepi tudi Macedonijo, vse v odkritem stremljenju za tem, da se srb-stvo zoži teritorialno, nagrdi z amputacijo posameznih delov, preseka v svojem poletu. Mi vemo, da takega sovraštva do nas ne diha hrvatski kmet, mi vemo, da on ne zahteva našega samomora. Mi vemo, da tega ne zahteva od nas niti slovenski kmet in tudi ne muslimanski. Ali od nas se ne zahteva, da pustimo v Beograd hrvatskega, slovenskega in muslimanskega kmeta in da jim izročimo mirno našo usodo v roke. Nasprotno, od nas se zahteva, da pustimo v Beograd Radiča, Korošca in Spaha, ki so pokazali toliko sovraštva do nas, da jih — naj nam oprostijo hrvatski, slovenski ta muslimanski bratje — ne moremo pustiti. Razen tega g. Korošec toliko naglaša «avtonomijo», da ustvarja nevaren vtis: On bi, zdi se, bil zadovoljen tudi, ako bi Sloveniji dala avtonomijo, n. pr. — Italija. Glavno je avtonomija, a zveza z državo je popolnoma ¡relevantna. Ko-roščevo glasilo piše danes: «Težka pot slovenskega naroda na Kalvarijo še ni končana, ali mi upamo v osvoboditev naših bratov, ki nam jih je otel imperialistični tujec (Italija) in s katerimi bomo vseeno irjedinjeni v avtonomni Sloveni-/i». Ali ima to pomeniti, da bi, ako dajo Italijani ono, česar Srbi ne dajo, avtonomijo, da bi bila potem Korošcu važnejša avtonomija od edinstva z nami? Ali naj to pomeni, da smo mi večji impe-rialisti proti Sloveniji, zato ker ji ne damo «avtonomije», od Italijanov, ako bi jim jo oni obljubili. Za Radiča pravi «Politika», da čisto lahko ponudi ono zvezo, ki jo ponuja Beogradu, tudi Budimpešti. Njemu je zveza z državo popolnoma ravnodušna. Potem pravi «Politika»: Ali bi mogli mi Srbi tem ljudem poveriti sestavo vlade? Ali moremo Srbi zaupati tem ljudem našo usodo iti brambo države? In zakai? Da bi se vzdržal princip parlamentarnosti. A če oni te parlamentarnosti ne priznajo, zakai na) bi jo mi priznali? Končno bi ostal za sestavo volilne revizionistične vlade g. Stotan Protič. On gotovo ljubi srbski narod in ljubi nedvomno, kakor vsi mi, tudi hrvatski, slovenski in muslimanski narod. V njegovi osebnosti bi imeli Srbi dosti garancij. Ali g. Radič ne sprejema niti ustavnega načrta g. Protiča. Ali, da bi se izčrpalo tudt to sredstvo, mogla bi se Protlču poveriti sestava volilne vlade, prvič zato, da bi se videlo, ako so gg. Radič, Korošec in Spaho pripravljeni na popuščanje in kako daleč, drugič pa tudi zato, ker sta za revizijo ustave potrebni dve tretjini poslancev, kar je zadostna garancija, naravno, ako bi g. Protič sprejel v tem oziru razlago ustave po njenem duhu, ne po «luknjah», ki jih je nesposobni ustavotvorec zapustil in s katerimi se je g. Protič že poskušal okoristiti Lahko bi se napravil ta poskus, ali... ali zdi se, da izgledov na uspeh ni, vsaj velikih ne. Državnonolitična pre-uredba Rusije Doslej smo bili vajeni opazovati v sovjetskih državah Rusije pojav, da so se resnična dejstva močno razlikovala od formalnih označb. Rusija je formalno se-stojala iz sovjetskih republik Rusije, Gru zije, Armenije in Azerbejdžana in poleg tega še iz posebne sovjetske republike Daljnega vzhoda. Dalje se je Rusija delila na manjše republike in avtonomne distrik-te; ti deli so bili organizirani po po sameznlh ljudstvih, n. pr. po Belorusih, Cuvaših, Baškirib, Tatarih, Kirgizih itd. Navedenih petero glavnih republik je bilo formalno v prav rahli medsebojni zvezi, tako da naj bi veljala na zunaj kot posebne povsem samostojne države: na evropskih mednarodnih konferencah ali n. pr. v zadevah, ko so se reševali problemi, tičoči se Črnega morja, je moskovska vlada vedno zahtevala zanje priznanje posebnega zastopstva, tako da so se poleg delegatov moskovske vlade n. pr. v Genovi pojavile tudi delegacije ukrajinska, azerbejdžanska, armenska in gruzin-ska, ki naj bi reprezentirale svoje države. Tako je bilo formalno. Dejansko pa je bila moskovska vlada po svoji avtoriteti is fizični moči povsem absoluten gospodar v vseh državah, enako kakor v svoji lastni; imenovane vlade so bile dejansko le njene ekspoziture. Ob neštetih prilikah se je pokazalo to dejansko stanje. Koncem lanskega leta se Je tudi v tem oziru izvršila važna formalna sprememba. Kongres vseh ruskih sovjetov je na svo- faktičnenra stanju. Iz tega ie tudi razvidno, kako malo tehtna Je določba, da smejo posamezne republike, ako se odločijo za to, kadarkoli po svoji volji izstopiti iz zveze. Vrednost takih določb pretehtamo najboljše, ako se spomnimo, kako so Rusi «sovjetizirall» Armenijo in Gruzijo in druge dele stare ruske države. S stališča ruske državnosti se nahajajo sovjeti brez dvoma na pravi poti. V dr- žavnopolitičnem pogledu se nahaja Rusija na potu konsolidacije, ki je hkrati pot v smer starega stanja. To so vedno in povsod težnje vsakega državnega organizma, torej povsem prirodne. Udejstvovale se bodo tudi v bodoče v vedno večji meri. Vprašanje pa se odpira že sedaj, kdaj se bodo prenesie tudi na one države, na dele nekdanje Rusije, ki so ostale izven okvira sovjetske zveze. Kulturni pregled j jem zborovanju sklenil, da se državno-pravno razmerje med petimi republikami v toliko izpremeni, da se imenovane republike združijo v «Zvezo ruskih sovjetskih socialističnih republik». Ta zveza se na zunaj reprezentira s skupno vojsko, z referatom vnanjih zadev, mednarodno-politične reprezentance, dalje vnanje trgovine prometnih zadev ter poštnih in še nekaterih drugih panog. Svet ljudskih komisarjev, ki bi mu rekli državni ministrski svet, se pretvori v zvezni svet. V izvršilni svet sovjetov se pošljejo iz vseh republik člani po proporcu. Jasno je, da pomeni ta uredba absolutno vodstvo in prevlado velikoruske sovjetske republike. Da bi povdarjali pomen preuredbe glede zopetne centralizacije vse Rusije, ni potrebno, ker je to evidentno in ker se dejansko v bistvu ni zgodilo nič važnega, marveč se je formalna stilizacija med-ruskih razmerij prilagodila obstoječemu „Velika noč" v mariborskem gledališču Maribor, 5. aprila 1923. Za Veliko noč ie preskrbel Maribor precej duševne hrane in zabave, tako da se je kulturno življenje prav harmonično zlivalo z blagodejnim pomladnim sotncem. Ze popoldne je evirala v parku vojaška godba, ki je tako pripravila Mariborčanom oba velikonočna praznika prijetne popoldanske ure umetniškega uživanja v prosti naravi Poleg paviljona je majestetično plaval beli labud in razveseljeval s pisanimi račkami mladino. Da, mladino, njo predvsem! Saj ona je najbolj hitela iz zidovja in želeli smo si ravno z njo tudi v gledališču primernega oddiha in veselja. Bili smo trdnt) u ver jeni, da bo dobila mladina vsaj za Veliko noč svojega, že dve leti obljubovanega Strindbergovega «Peterčka», ki res tako romantično lepo in podučno išče sreče. Toda, zopet te nesrečne finance, denar, čigar pomanjkanje zagreni človeštvu toliko veselja in sreče, ta denar je baje tudi za Veliko noč odvzel naši mladini lastno predstavo. Če je le res. — kajti kar čudno je, da se naše gledališče ni moglo razen Špicarjevega «Pogumnega Tončka» povzpeti niti do ene resnično otroške predstave — raznih gostovanj vse tu ne moremo upoštevati To ni prav in bi zelo želeli, da v bodoče ne zanemarjamo mladine. Uverjeni smo, da bi tudi blagajna pri tem prav nič ne trpela, ampak pridobila, ker lepo mladinsko predstavo vidi rad vsakdo, tudi odrasel, če ima le količkaj dobro srce. Sfedaj, ko bo mladina hitela na izlete v prosto naravo. je sicer že mnogo zamujenega, vendar pa ne smemo pustiti iz vidika tega najvažnejšega dela težki ndarci, krute preizkušnje kot posledice za očetove grehe na rodbino. Trpljenje sina, hčerke, sinove, zaročenke in matere gre skozi Veliki četrtek. Veliki petek in doživi končno po krutem ponižanju in trdih preizkušnjah na Veliko soboto svoje Vstajenje. Gospod Jerman je podal sina Elisa z reenobo. umevanjem in dostojanstveno. Pri njeniu mi dopada zlasti lepa in čista govorica, (slovenščino mnogo lepše govori, kot jo prestavlja) —. če bi tu in tam še malo opustil preveliko gestiku-liranie. bi bila igra dovršena. Gospodična Kraljeva in gospod Tomašič sta imela pri tem delu srečo. Vlogi sta kot za nju napisani, ali pa narobe, kot bi bila oba ustvarjena za Eleonoro in Benjamina: z večjo gorkoto in intimnostjo, katero je položil Strindberg v ti dve nepokvarjeni mladi duši, bi menda tudi večji umetniki ne mogli reproduciratl Namišljenega Repošteva strašilo majhnih in velikih, ki pa se v resnici izkaže kot največjega dobrotnika, upnika Lind-ejvista, je enako dobro podal g. Tepavac, ki se je že prav dobro priučil slovenščine. Tudi njegova zunanjost je bila zelo posrečena. V to lepo harmonijo pa sta rezali kot raztrgana struna gospodični Sturmova in Testenova. ki se pač nista mogle uživeti v globine Strindbergove umetnine. Testenova je deklamirala, o Sturmovi pa še skoro tega ni moči reči. Naj poskušata drugič v kaki lažji stvari, nikakor pa ne v drami, ki zahteva umetnikov. Dr. Avg. Reisman Dr. Ivan Lah: Angelin Hidar Starokorotanskj rornsn. Ilustriral Bajko Subic. 1923. Založila Tiskovna za-Talijinegs . ¡}ru;ra, v Ljubljani. Cena vezani knjigi hrama. 132 Din, po pošti 1.50 Din več. Kot nekako priložnostno predstavo in ! Lahov zgodovinski romau «Angelin — mogoče tudi kot koncesijo onim, k! j Hidar», ki ga je izdala za Veliko"noč so se razburjali nad «pohujšljivostjo» i Tiskovna zadrura v jaJco okusni opremi prelepega «Škrjančkovega gaja», pa smo ' ;n okrašenega " s desetimi šubičevimi dobili Strindbergovo dramo v treh dojii- ¡]u>traeijami,nas vodi v čase koroških njih «Veliko noč». Drama je uvrščena ! trubadurjev. Angelin je sin angleškega kralja Riharda Levjesrčnega, ki je bil med tako zvane praznične Strindbergove igre, ki jih je napisal kot štiridesetlet-nik, torej v najzrelejši dobi Vendar stvar ne dela ravno utiša najboljše na povratku iz svete dežele ujet na Koroškem. ter se je šele po dveh letih srečno vrnil v domovino. V koroških gorah teljev j» na ljudskih Solati nastavijeafS 18.954. Bi v S sofijski prosvetni minister 0 marce vs ki je izvedel reformo na polju bolgarskega Šolstva in prosvetnega dela. Obiskovanje ljudskih šol, ki je trajalo prej samo 4 leta. je sedaj podaljšano na 7 let. V ivezi e tem se je tudi primerno pomnožilo število nadaljevalnih SoL Šole v Bolgariji niso izključno bolgar-ske. Turki, Zidje. Francozi ter celo Armenci, Nemci Amerikanci in Italijani imajo lastne učne zavode. Nebolgarske šole obiskuje skupaj 69.160 učencev, katere podučuje 2.418 učiteljev. Bolgarske srednje šole se dele na gimnazije in liceje. K visokim šolam se prišteva poleg univerze gozdarski zavod, visoka šola za pedagogiko, visoka trgovska šola, konservatorij in visoka šola za umetnosti Na državnih visokih Šolah so slušateljice v vsakem oziru enakopravne s slušatelji — Bolgarska vlada troSi z« ljudsko naobrazbo v svoji deželi 400 milijonov levov, t. j. približno deseti del celokupnega državnega proračuna. Strindbergove umetnine: preveč sili iz i p^ jg ta.stel njegov gin ADgelin, ki se je vsakega stavka tendenca. Včasih se zdi, i napoti3 po svetu kot pevec iskat svoje-da hoče pisatelj, ki je v drugih delih na- j ga oCctx jfašla sta se in spoznala po grmadi! pesimizma, tukaj sam sebe pre- | pcsmi 0 koroških sozdovih. Iz Angleške-kričati in ¡Militi vero v zmago dobre- j ga se ;e Angelin vrnil na Koroško kot ga. In ker ne more dati osebam toliko trubadur in beli vitez. Na Brezah je tek-dejanja, ki bi izpričala to zmago, jim mo-.-al z vitezom Lichtensteinom v pesmi polaga v usta mnogo preveč deklamaci- in značaj. a v dvoboju s črnim vitezom je. V knjigi razv^anje njegovih misli si- ;e pa-derndorfer: Kmet je oral na dan treb žeblev (koroška narodna pripovedka'' Joško Krošelj: Svobodni morilci Sužnji Culkovski: Eohot smrti. Culkovski: Leonid Andrejev. P. Mulford: Materialist in idealist. Aforizem. C. K.: Pregled svetovnega delavskega telovadnega ii) športnega gibanja v n. polletju 1922. Kronika, — «Kres» izhaja mesečno in se naroča v upravi v Ljubljani. Židovska ulica št. 1. Celoletna naročnina inaè* 50 Din. — Priporočamo. Glasba v Zagrebu. 4. t. m. je priredil v glasbenem zavodu v Zagrebu koncert mani virtuoz na čelo Jure Tkalčič, ki je lansko zimo dosegel sijajne umetniške uspehe na Češkoslovaškem, na Francoskem in posebno v Londonu. Umetnik je igral ob klavirski spremljavi Cirila Ličarja svoje variacije na tema «Tužna ruža», dalje D' Indvjev op. 19 za čelo. tretjo Beethovnovo čelosonato op. 69 iti Schumannov koncert op. 129. Zagrebška kritika ugotavlja, da je bil ta konceri eden izmed umetniško najboljših v celi sezoni Želeti bi bilo, da se Tkalčič, če mogoče, prikaže tudi v Ljubljano, kje' ga že od leta 1917. dalje nismo čull Trije koncertni večeri L. Slezaka v Beogradu. Znameniti tenorist dunajske državne opere L. Slezak priredi 13« 15. fn 17. t. m. v Beogradu troje koncertnih večerov. Koncerti se bodo vršili v slavnostni dvorani vseučiliškega poslopja Pel bo arije iz Verdijevih, Wagnerjevib Puccinijovih in Mozartovih oper tei pesmi Schuherta in Straussa. Na klavirju ga bo spremljal prof. dr. Rudolf Ger 351etnica igralskega udejstvovanja Splitsko gledališče je 4. t. m. proslavilo 351etnico igraiskega delovanja svoje Sanice Katice Rucovideve. V ta namen se je vršila slavnostna predstava Bissono-ve «Dvostruke punic-e». v kateri je nastopila, burno aklamirana tudi jubila®-tinja. Joža Bekš: Svakinji — nevesti (7. IV. 1923.) Slovo je to od miliene mladosti in stopnja je premišljena čez prag življenja novega, v zaupni mrak opojnega zatišja in sladkosti. Ne misli, da kdor biča se in posti, le tisti nad seboj je ves junak, in da le ta, ki sam je brez napak, bič grešnikov vseh drugih bo slabosti. Ne! Treba je živeti in živeti in treba je življenja drugim dati in se usodi ne ganiti z mesta. Glej, danes tiha, bela si nevesta, P? pride čas, ko ob zibelki zlati Ti' srečni materi, obraz zasveti... »Prager Presse" o Jugoslovanih , Ogledni praški list «Praser Presse», je posveta svojo velikonočno številko Jugoslaviji. Ta številka je vzbudila tudi v Ljubljani veliko pozornost, vendar doeedaj nobeden naših listov ni o tem poročal. Uvodni članek, ki ga je 6pisal naš chargé d'affaires Branko Lazarevič, govori o «Češkoslovaško-jugoslovanskj osmozi». Omenja vedno ožje stike obeh držav in narodov na političnem, gospodarskem, vojaškem iti kulturnem m lia. Izvrsten in zelo izčrpen je članek vseučiliškega profesorja Sta noje Stanojeviča v Beogradu o ustvarjanju države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V jasnih in ostrih potezah podaja razvoj teh treh plemen, od časa ko so se vselila v sedanje pokrajine, preko turških vojn, habsburškega centralizma in madjarskega paševanja do slavne srbske zmage in srečnega združenja vseh treh plemen. Profesor Milan Curčin, znani izdajatelj in urednik «Nove Evrope» poda v krasnem podlistku, nazovijenim «Zgodovina umetnika», umetniško in človeško globoko občuten življenjepis našega slavnega slikarja Meštrovida. Tudi naš prijatelj Herman Wendel je zastopan po 2 člankih; prvi opisuje velik upliv sedanjega predsednik češkoslovaške republike, Masaryka. na Jugoslovane, drugi nam poda zanimive podrobnosti o slovitem srbskem književniku Jova-nu Skerlidu. 0 Masaryku razpravlja tudi dr. Jan Herben ter pojasnjuje XIa-sarykov boj za pravico Jugoslovanov proti avstro-ogrski politiki Profesor dr. Vladimir Dvornikovič se bavi z miselno kulturo Jugoslovanov, senijor jugoslovanskih slavistov. Vatroslav Jagič pa podaja nekaj zelo zanimivih «Mladostnih spominov». Dr. Jaroslav Vidlo iz Prage je spisal krasen članek o kulturni zvezi med češkoslovaško in Jugoslavijo, dr. Milan Lazarevid pa seznanja čitalco «Prager Prosti» z gospodarsko strukturo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. Jovan Cvl-jič je spisal lep članek o srbski kraljevski akademiji znanosti, dr. J. Auer-han B& članek o Č^hoelovakih v Jugo- slaviji. Slovenci smo zastopani s krasnim prevalom Igo Grudnove pesmi ki jo je naš priznani prevajalec Anton Funtek priobčil pod naslovom «Ein Bild von der Adria». Zaslužno delo je opravil tudi dr. Rudolf Andrejka s svojim člankom «Slovenija kot tujsko-prometna dežela», ki govori v svojem prvem zgodovinskem delu o razvoju tujskega prometa v Sloveniji, v drugem delu pa opisuje najvažnejša naša zdravilišča in kopališča. «Prager Presse» je z izdajo te jugoslovanske številke storila za spoznavanje naše domovine v češkem, pa tudi v nemškem svetu preža«] uino delo. za katero ji moramo biti iskreno hvaležni. Ali bi ne mogel kak jugoslovaneki list v zahvalo odgovoriti s posebno «češkoslovaško» številko za Binkošti? u. n. Vremenska prerokovanja Kdor zasleduje naša vsakonedeljska pregledna poročila o vremenu, je opazil, da se v poročilih neprestano ponavljajo razmotrivanja o minimu in maksimu zračnega tlaka. Za dneve lepega, suhega vremena se vselej zahvaljujemo maksimu, imenovanemu tudi anticiklon; kadar imamo neprijazno vlažno, oblačno in deževno vreme, valimo krivdo na minimum zračnega tlaka ali depresijo, i Oboje seveda po pravici. j Naše vreme je namreč odvisno pred | se v depresiji neprestano dviga v višino vsem od razporeditve zračnega tlaka, j Pri dviganju se zračne plasti ohlajajo •Marsikdo se je že jezil na svoj baro- vsled česar se začno vodni hlapovi v meter, češ, kadar nam najlepše kaže, zraku zgoščevati v kaplje; nastajajo začne ravno lepo deževati. Toda ti oblaki, dež in sneg. Zato so bistvena očitki na račun baromeira so jako ne- svojstva vsake depresije: močni vetrovi, upravičeni, kajti kdor je poučen, ne bo oblačno, vlažno, deževno ali snežene od barometra samega pričakoval vre- j vreme. Čim bližje središču depresije s-: menske napovedbe. Treba je namreč nahajamo, v tem izrazitejši meri nasto vpoštevati še celo vrsto drugih činiteljev,' pa jo ta svojstva. ki so enako važni Pred vsem pa je treba Nasprotje tega je zračni maksimum; opozoriti, da nam barometer eele takrat tukaj vlada visok zračni tlak; zrak y dobro služi za vremenski kažipot, ako težak in gost, zato kaže stremljenje, imamo na razpolag poročila o stanju sleči v sosedne predele, kjer je zraV barometra na čim šiišem ozemlju, na pr. nad vso Evropo z bližnjimi morji. Taka poročila nam kažejo d^ obstojajo v ozračju skoro vedno precejšne razlike v zračnem tlaku in ravno od teh razlik je vreme največ odvisno. lažji. Zato pihajo iz maksima vetrovi n vse strani centrifugalno, toda ti vetrovi »o običajno mnogo rahlejši, slabotaejši, nego v depresijah. Tudi v maksimu imamo vertikalno gibanje in sicer v obratni smeri kakor v depresiji; v maksimu s< V glavnem obstoj- dvoje <:pov zrač- spušča zrak z višin navzdol, se pri ta-1 nega tlaka. Nad nekaterimi pokrajinami je zračni tlak majhen nizek; tamkaj nastane v takem slučaju dvojno gibanje. V ozemlje z nizkim zračnim tlakom teži od vseh sosednih pokrajin, kjer je zračni tlak večji, težji zrak, tako nastane veter; težki zrak dere v območje nizkega tlaka, ki ga ravno imenujemo minimum ali depresiji je vertikalno; zrak, ki se pri-spirale, tako da je vsa depresija po- segreva, ker prihaja v bližino zemlje, pri segrevanju pa se vodne kapljice raz-puščajo v hlapove, to je oblaki izginejo in vlada jasno vreme kvečjemu s tenkim: posameznimi oblaki. Svojstva maisim-so tedaj: mirno ali slabovetrovno vrem; jasni dnevi, brez padavin. Jasno vreme povzroča pozimi moča i mraz, poleti hudo vročino, spomladi in jeseni prijetno toplo vreme; zatorej pri- dobna velikanskemu vrtincu. Taka de- ; naša maksimum pozimi hud mraz, po-presija meri često po tisoč in več kiio- j leti hudo vročino. Ker povzroča oblačne metrov v premeru. Drugo gibanje v . nebo pozimi toplejše vreme, poleti p ; depresiji jc vertinalno; zrsk, ki se pri- j ohlajen je, omilijo potemtakem depre~iic taka od vseh koncentrično proti središču, zimski mraz in poletno vročino. Gospodarska vprašanja Slavenska banka v letu 1922 Zagreb, 7. aprila. >"a plenarni seji ravnateljstva «Slavonske banke», ki se je vršila danes, je bil i velikim odobravanjem izvoljen za predsednika tega agilnega zavoda Vladimir Arko. veleindustrijalec v Zagrebu. Razen legi je bila predložena poleg obsežnega poslovnega poročila, ki beleži 30 zavodov vseh strok bančnih poslov, bilanca za leto 1922., ki izkazuje dobiček v znesku 17 milijonov 184.053 K 62 vin Stanje vlog je naraslo od 317.167.538 K 52 vin. v letu 1921. na 511,427. >08 K 99 vin. v letu 1922.. torej za več nego 184 milijonov kron. Celokupni promet se ie zviSal od 85 milijard na 142 milijard kron. Ravnateljstvo je sklenilo sklicati občni zbor «Slavenske banke» na dan 28. aprila t. 1. ter predlagati izplačilo 9 % dividende. Nadalje je storjen eklep glede nove edicije delniške glavnice v nominalni vsoti 50 milijonov kron. da doseže glavnica 200 milijonov kron, in sicer na ta način, da se starim delničarjem da na podlagi treh starih delnic pravica opcije na ano novo delnico po tečaju 440 kron. K poročilu «Slavensk»« banke» se povrnemo po izvršenem rednem občnem zboru. Soglasno je bil sprtjet sklep, ki izreka generalnemu ravnatelju Pra-protniku priznanje za njegovo uspešno vodstvo zavoda. Ljubljanska kreditna banka Bilančna seja upravnega sveta Te dni se je vršila pod predsedstvom dr. Karla Trillerja bilančna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, aa kateri je bila odobrena po ravnateljstvu predložena bil&Lca zavoda za 1. 1922. V vseh panogah poslovanja izkazuje bilanca napram letu 1921 znaten napredek, kar dokazujejo naslednje v zaokro-lenih zneskih navedene številke iz bilance. poleg katerih so navedene v oklepajih odgovarjajoče številke iz zaključka za leto 1921. Celokupni promet banke v letu 1922. Je dosegel vsoto 115.000,000.000 K (66.000.000.000 K) in se je tedaj t pro-glem letu napram L 1921, zopet skoro podvojil. Od celokupnih aktiv v znesku 1532 milijonov K (1094 milijonov) odpade: na blagajno 53 milijonov (24 milijonov), na valute t milijona (isto), na menice in devize 189 milijonov (47 milijonov), na vrednostne papirje 85 milijonov (72 milijonov), na predujme, na papirje in blago 76 milijonov (55 milijonov), na raine dolžnike 1005 milijonov (819 milijonov), na realitete 13 milijonov (4 milijoni), na konzorcijalne račune 85 milijonov (84 milijonov) in na razna druga aktiva 76 milijonov (37 milijonov). V pasjvah so izkazani: delniška glavnica z 80 milijoni (50 milijoni;, rezervni fondi z 61 milijoni (41 milijoni), pokojninski fond s 6 milijoni (2 milijonoma), vloge na knjižice z 204 milijoni (170 milijoni). razni upniki s 1038 milijoni (787 milijoni) in razna druga pasiva s 126 milijoni (31 milijoni). Izkazani čisti dobičclt za poslovno leto 1922. znaša 10,9(13.883 K Ki v napram 13,209.959 K 29 v v letu 1921. Sklenilo se je predlagati občnemu zbo-fu, ki se vrši v nedeljo 6. maja ob 9. uri dopoldne v novi bančni palači Ljubljanske kreditne banke, poleg običajnih dotacij rezervam in v druge namene izplačilo I7%ne dividende, t. j. (»8 K na vsako delnico « celim kuponom in 3-1 K na delnico s polkuponom napram 15%ni di-videndi v znesku C0 K, ki se je izplačala ta leto 1921. ta delnico s celim kuponom. Na seji je bil na mesto pokojnega dr. Ivana Tavčarja soglasno itvoljen za predsednika banke dosedanji podpredsednik dr. Karel Trlller, za podpredsednika pa upravni svetnik Alojzij Vodnik. Za ravnatelja je bil imenovan pod ravnatelj dr. Fran Pavlin, naslov podravna-teljev se je podelil prokurlstom Beguni ilu Kajzelju, Josipu Andrejsu in Mirku Ferlinzu. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu 76. redna glavna skupščina Prva hrvatska štedionica je Imela 24. marca t. 1. pod predsedstvom g. Miroslava gTofa Kulmerja svojo 76. redno glavno skupščino. Iz poročila ravnateljstva, ki ga je prečita! glavni ravnatelj Milivoj Crnadak, izhaja, da je poslovanje zavoda bilo gotovo celo leto pod vplivom pomanjkanja denarja, katero je bilo povzročeno deloma zaradi slabega izvoza, deloma zara-di slabih prometnih razmer, a tudi zato, ker se pri nas drže doma veliko večje vsote denarja kakor bi bilo to potrebno. Ne glede na te razmere pa so vseeno narastle vloge za več nego 280 milijonov kron. Skupni promet v prošlem letu presega 128 milijard kron. Podružnice zavoda so poslovale po-voljno ter so se dosegli zadovoljujočl dobički. Otvorjene so bile 4 nove podružnice in to v Ljubljani, Novem Sadu, Mariboru in Skoplju. Glavne postavke bilanc« bo sledeče: Aktiva: 3.727.000.000 K. gotovina v blagajni in pri denarnih zavodih 86-l.000.000 kron. vrednostni papirji 452,000.000 K, predujmi na vrednostne papirje 881 milijonov K. menična listnica 320.000.000 K. razni dolžniki 1.992.000.000 K, poeojila 5-1.300.000 K, lastne nepremičnine 108 milijonov K. Pasiva: delniška glavnica 200.000.000 kron, rezerve 133,000.000 K. penzijski fond 18.500.000 K. vloge 2.187,000.000 K, upniki 1.043,000.000 K. Cisti dobiček znaša 50,384.606.08 K. Od tega čistega dobička se je sklenilo dotirati rezervni in pokojninski zaklad vsakega 8 8.933.000 K. fond Miroslava grofa Ktilmer.ia za tgradbo internata s 1.000.000 K, na račun dividende za leto 1922. je votirano 18% od delniške glavnice 200,000.000 K. t. j. 30.000 000 K. a ostanek v znesku 1.903.918.48 K. ki preostane po odbitku po Statutih zajamčenih tantijem ravnateljstva in upravnega sveta, se prenese na račun dobička in izgube v letu 1923. Dividenda se bplačuje poCenSj od 20. marca t. I. s 3000 K za deset delnic, 300 K za eno celo delnico, 90 K za če-trtinko delnice in 36 K za desetinko delnice. Skupščina se je vršila v vestibilu palače Prve hrvatske Stedionice. Prisotni so bili najuglednejši člani naših gospodarskih krogov. Grof Kulmer je pozdravil skupščino e kratkim nagovorm, v katerem je naglašal. da je Prva hrvatska štedionica popolnoma zadostila vsem onim velikim nalogam, katere so ji namenili njeni odlični ustanovitelji, in ne samo. da je tem nalogam zadoščeno, temveč 80 vse one plemenite intenoije razširjene na ogromno polje gospodar-skejra in narodnega dela. Poročilo, katerega je sestavil in pre-čital glavni ravnatelj g. Milivoj Crnadak, je kratka zgodovina splošnega našega ?osp>d;irstva v preteklem letu. a istočasno tudi dokaz, v kako veliki meri je sodelovala Prva hrvatska štedionica v celokupnem našem gospodarskem življenju. Ona je v obilni mori dvignila našo industrijo in trgovino, podpirala je naša gospodarska podjetja, a pomagala je izdatno tudi narodnim in humanitarnim ustanovam. Veliko zaupanje, katero uživa ta veliki zaVod. izhaja iz ogromne vsote vlog, katere so dosegle znesek od dve in četrt milijarde. Obsežnost poslovanja Uhaja Iz «kupnega prometa, ki je presegel vsoto od 128 milijard kron. It tega poročila sledi jasno, da je Prva hrvatska štedionica vodilni denarni zavod naše kraljevine in da je njeno racionalno In napredno delo važen pogoj našega splošnega blagostanja. Veliki ugled, katerega uživa U denarni tavod, ne samo v domovini, nego tudi daleč preko moj države, je najmočnejši dokaz o njegovi ogromni važnoeti ta oelokup. ni naš finančni, industrijski in oetali gospodarski razvoj. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani Upravni svet Združenih papirnio Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani j« imel dne 5. t. m. pod predsedstvom družbenega predsednika g. dok-torja Karola Trillerja bilančno sejo, na kateri se je ugotovil računski zaključek za leto 1922. Iz bilance posnemamo sledeče podatke ter navajamo v oklepaju iste postavke iz leta 1921. Aktiva: blagajna 1.49 milijona kron (0.84), tovarne Vevče, Goričane in Medvode 42.98 milijona kron (23.36), gozdno posestvo Jatna 0.50 mil. K, zaloga na sirovinah, polfabrikatih in papirju 37.54 milijona kron (9.92), dolžniki 32.68 mil. K (21.70). predplačila in razni dolžniki 27.98 milijona kron (20.27), vrednostni papirji 4.74 milijona kron (1.—). Pasiva: delniška glavnica 50 milijona kron (40.—), rezerve 21.32 milijona kron (14.76), upniki 66.99 milijona kron (15.52), podporni skladi za uradništvo in delavstvo 1.57 milijona kron (1.03), dobiček 8,035.320.32 K (6,281.977.79 K). Na podlagi tega, spričo težkih prilik v minulem letu povsem ugodnega bilančnega zaključka, je sklenil upravni svet predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil v soboto dne 5. maja t. L ob pol 5. uri popoldne v novi palači Ljubljanske kreditne banke, naj se izplača za leto 1922. 10%dividenda, t j. 40 K na vsako delnico. Upravni svet bo predlagaj nadalje občnemu zboru t oti-roin na obsežnost, ki so jo tavzela druž-bina podjetja v minulem letu, primerno povišanje delniške glavnice. Iz poslovnega poročila, predloženega upravnemu svetu, se je ugotovilo, da so družbina podjetja proizvedla v letu 1922. skupaj: papirja 616 vagonov, t. j. 42% več nego v prošlem letu in razen tega 234 vagonov celuloze, t. j. 29% več nego v prošlem letu ter 127 vagonov lesovine, t. j. 4% več nego v prošlem letu. Kreditna in stavb, zadruga „Moj mir" v Mariboru Pripravljalni odbor Je v zadnji seli potrdil In spreiel pravila, ki se končno odobre na ustanovnem občnem zboru dne 21. t. m. Cas in kraj se določita na prihodnji seji, ko se sestavi dnevni red. Na ustanovni občni zbor imajo pristop samo člani zadružniki, ki so že in ki bodo med tem časom vplačali vpisnino in delež. Manj ¡movitim članom Je dovoljeno, da plačajo delež tudi v mesečnih obrokih, toda prvi obrok (65 Din) mora biti plačan z vpisnino vred. Na dose-daj samo pripravljene člane se ustanovni občni zbor ne bo mogel ozirati, ako med tem ne bodo plačali tudi pristopnine in deleža. Ker na) ustanovni občni zbor položi temeli celemu podjetju, katerega delokrog je neomejen, torej tudi na zunanje kraje, se nujno priporoča, da med tem časom vsi, ki resno reflektlrajo na to edino možno odpomoč stanovanjski bedi, store tudi dciansko svojo dolžnost. Na ustanovitev zadruge se opozarjajo poleg stavbenikov, zidarskih In tesarskih mojstrov tudi vsi obrtniki in podjetja, ki pridejo v poštev pri zgradbah stanovanj in lokalov. To velja za vsa taka podjetja tudi izven Maribora. Nadalje se na zadrugo opozarjajo tu- , dl lastniki stavbišč v Mariboru in drusih mestih, ker tastnflrt hll, ki žele obstoječe stavbe adaptirati (prlzldava ali na-zldava), zlasti lastniki stavbišč, store dobro, ako se čimpreje prijavijo pri zadrugi, in sicer tudi v slučaju, ko dotičnl ne reflektirajo na vpis v zadrugo. Zadruga prične z delom tako) po ustanovnem občnem zboru. In sicer najprej za člane, ki so v stanu nositi vse gradbene stroške ali vsaj pretežni del. Na ta način si hoče zadruga že od v se ca početka zasigurati solidno podlago brez vsake špekulacije samo na deležih članov. Od zadostnega števila manj Imo-vltejših članov, ki žele priti do lastne hiše potom amortizacije za dobo več let (najmanj 12 let). Je odvisno, da zadruga prične že letos z zgradbami tudi za take vrste članov, ki so v stanu od časa da časa prispe ..ti z vlogami na račun svojega bodočega doma. Manj imovtti člani naj tudi računajo z gotovostjo, da se Jim nudi prilika začasno priti vsaj do sigurnega lastnega stanovanja kot najemniki lastnika hiše ali zadruge. Prve zgradbe za že ugotovljene naročnike-člane se bodo natečajnim potom oddale izključno samo onim stavbenikom, ki bodo do ustanovnega občnega zbora postali člani zadruge. Isto velja tudi za oddajo bodočih zgradb. Naslov: Kreditna In stavbena zadruga «Mojmir», Maribor, Rotovškl trg 1, pritličje. NARODNA BANKA SUS Stanje 31. marca 1923. Aktiva: kovinska podloga 347 milijonov 921.424.68, posojila l„48l,503.552.92, račun za odkup kronskih novčanic 1 milijarda 238.216.353.46, račun začasne raz-mene 297.573.868.15, državni dolg 2 milijardi 956,505.000, vrednost državnih domen 2„ 138.377.163, saido raznih računov 100,061.200.53. Skupaj 8„560.20.1.622.72. Pasiva: vplačana glavnica 18 milijonov 822.000, rezervni fond 4,997.630.96, bankovci v obtoku 5„405£09.200 (napram 22. marca povišanje za 65J94.960), državni račun začasne izmene 297 milijonov 573,8b8.15, državne terjatve 147 milijonov 650.993.66, razne obveznosti 546 milijonov 972.726.97, terjatve države za založene domene 2„I38,377.163. Skupaj 8„5G0,203.622.72. TR2NA POROČILA. Zagrebški žitni trg (6. t m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postala notlrajo: pšenica 450—455, koruza začasno suha 270—275, rž 400—405. Ječmen za pivovarne 215—220, oves 290—295, pšenična moka «0» 675—700, .2» 650 do 675, «6» 625—650, za krmo 200—250, otrobi drobni 160—180, debeli 200—210. Tendenca mirna. Somborskl žitni trg (6. t m.) Po koruzi živahnejše povpraševanje. Pšenica 455—460, oves 300—310, koruza 275 do 285, moka «0» 675—705, «2» 650—680, otrobi 170—175 Zaradi najavljenega znižanja carine na moko te oživelo povpraševanje po moki Iz inozemstva. Svinjski sejem v Mariboru (6. t. m. Dogon 136 svinj. Cene: mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, 900—950 K, 7 do 9 tednov stari 1200—1400 K, 3 do 4 mesece stari 2500—3000 K, 5 do 7 mesecev stari 3500—4000 K. Kg žive teže se ie tržil po 95 do 100 K. Mariborski trg (1. aprila). Cene v dinarjih: 1 kg govejega mesa 1. 20. II. 19, III. 17.50. I kg teletine I. 19. II. 17.50, I kg prašičjega mesa 30—35, I kg slanine 35—39, I kg masti 40—45, 1 kg prekaje-nega mesa 41—45, 1 kg konjskega mesa I. 9, II. 8, 1 komad kokoši 50—60, 1 I mleka 4.50—5, 1 I smetane 15—16, 1 kg surovega masla 58, I Jajce 1.25—1.50, 1 kg kave I. 80, II. 45, 1 kg sladkorja v PTahu 26, 1 kg sladkorja v kristalu 2*. 1 kg sladkorja v kockah 26. I 1 namiznega olja 32.50, bučnega 34- 38, 1 kg pšenice 4.50, 1 kg rži 4. 1 kg ječmena 4, 1 orsa Î.50, 1 k« konti« 4. I Jrt pi«. nične moke «0» 8, «1» 7.50, .4. 6.75. <6* 6.25, 1 S0 *0 00 Z 00 06 00Î 001 00 i 0*1 001 t" 'fi 00 00 00 Iz življenja in sveta Maščevanje Faraona Lord Carnarvon in prof. Carter nista prišla do zadnje sobe velikanske podzemeljske gomile Faraona Tutankha-mena. kjer se nahaja mumija sama. V Egiptu se je pričela zima Stalni dež je ogrožal nadaljuje delo. Prevdarni kakor vedno, so Angleži ustavili izkopavanje, zazidali vsa vrata, da notri ne pride voda in so se podali na počitek. Hoteli so natančno razvrstiti In popisati nepregledno množino pogrebnih predmetov, kateri so se našli v prvih prostorih gomile. Toda uswla je prekrižala ta načrt. Iz Kaire je dospel brzojav, da je lord Carnarvon umrl na zastupljenju krvi. provzročenem po piku strupenega mrčesa. Ob tei priliki spominjajo svetovni listi vnovič na staro legendo, da so mrtveci starega veka kruto maščujejo nad raziskovalci in učenjaki, ki prekopa vajo njihove grobove in jih motijo v večnem miru. Zanimivo razpravo podaja o tem V. Tatarinov v berlinskem €Rul»-u. Tatarinov meni: « Zastrupi jenje lorda Carnarvona je slučaj», poreče neverni svet. Morda. Zanesljivo izvemo to šele jeseni, ko se odpre kraljevski sarkofag in doznamo, kaj se nahaja v zadnji od onih pozlačenih krst, katere so vložene ena v drugo. Prav mogoče je, da se tara najde papirus, kateri vsebujt strašne grožaje angleškim arheologom .er jih iz[>ostav-Ija brezobzirnemu maščevanju na tem in onem svetu. Stari Egipčani so se jako [»otrudili, spraviti svoje mrliče na varno. Skrivali so balzamirana trupla v podzemskem labirintu, sredi vroče puščave peska. Skrbno so prikrivali vhod v gomilo, postavili so pred vrata kipe peklenskih bogov, kateri grozijo oskrunjovalcem gomile. V zadnji krsti na prsih mumije pa leži navadno zadnje in najbolj učinkovito varstvo: pa|>irus. kateri preklinja mo-tilce svetega miru mrličev. Zgodovina arheologije pozna več slučajev, kateri dokazujejo, da tisoči in tisoči let niso odvzeli grožnjam mr-liča njih strašne skrivnostne moči. Taki slučaji eo sicer malo znani. Učenjaki ne pripovedujejo namreč radi o «nenaravnih» pojavih, katerih še ne more razložiti naša znanoet. Vendar zaslužijo sliftni, dosedaj zabeleženi dogodki več zanimanja, nego se jim ga je doslej posvetilo. Znana je n. pr. tragična usola nekega angleškega ar* heologa. Našel je v Egiptu krasno mumijo. na tihem seveda, ker je drugače potrebno za lzkoj«avanje dovoljenje egiptovskih oblasti. Ne da bi razvil platneni trak. kateri ovija mumijo, jo je Anglež spravil v zaboj ter odposlal na Angleško, sam pa se ie peljal na lov v Abosinijo. Dva meseca pozneje ga je usmrtil razjarjen slon. Pokopali so ga sluge zamorci, na bregu velike reke. Njegovi prijatelji so poslali par mesecev pozneje posebno ekspedicijo, ki naj bi prepeljala truplo domov. Toda odposlanci niso več našli gomile. Vsled povod nji je stopila reka iz struge, ter poplavila bregove. Valovi so odnesli truplo. Medtem so na Angleškem strokovnjaki razvili mumijo in našli v krsti sledečo listino: «Naj zapustijo veliki bogovi onega, kateri oskruni moj mir! Naj potepta divja zver njegovo pozemsko življenje. Naj po njegovi smrti odnese maščevalna reka tudi njegove kosti.» Nekako okrog 1. 1850. so našli pri izkopavanju na mestu nekdanjega Si-dona mumijo nekega fenikijskega kralja. Vojna ladja jo je projieljala na Francosko v luvrskj muzej. V kralj-ivi krsti se je našla sledeča grožnja, katera je varovala gomdo. Kralj roti svete bogove: «Uničite onega kralja ali vsakega drugega, ki bo hotel odpreti to krsto! Naj ima pcrvbod emolol Naj se neslavno konča njegovo delovanje. Naj ne prinese klasu njegova setev in ne dozori njegov sad.» Kralj, na Sgar povelje so se pričela sidonska izkopavanja, ie bil francoski cesar Napoleon I1L Bil je takrat na vrhuncu svoje moči. Ameriški arheolog, kateri je spisal takrat knjigo o izkopavanju v Sidonu In navedel v njej omenjeno kletev, je pripomnil, da francoskemu cesarju seveda nI treba se zmeniti za to grožnjo iz groba. Bogve če W bil ta učenjak enakih misli, ako bi izšla njegova knjiga po sedanekj bitki! Radovedneži morajo za sedaj počakati do jeseni. Ko se odpre krsta velikega Faraona, pride na dan njegova skrivnost in videli bomo ali ni tudi lord Carnervon žrtev maščevanja podzemskih bogov, pazljivih varuhov gomile Tut-ankb-amenov. V. Tatarinov. Igralka Stari Grki niso še poznali igralk. Vse ženske uloge so predstavljali mladeniči. Grška drama je verskega, mit-skega izvora; zato je bila ženska kot brezpravna izključena. Moški igralci ženskih ulog so bili pri Grkili na prav slabem glasu, ki so ga navadno tudi zaslužili. Sele v dobi rimskih cesarjev je smela tudi ženska biti igralka v komodijah in pantomimah. Tudi te !»rve Igralke so bile po zasluženju sla-boglasne, ker »o jih jemali le izmed vlačug. Cesto so morale vpričo cesarjev nastopiti gole; tak prizor je bil višek igre. V dobi Caligule so doživeli Rimljani baj6 prvič, da je bila na odru gola igralka. Keaneje so postale igralke tudi ženske boljših krogov. V Byzancu je bila igralka In plesalka Theodora, kesneje cesarica, ki pa je ostala baj6 vse življenje vlačuga. Ko je krščanstvo premagalo antični kulturni svet. je ženska zopet izginila z odra. Pojavila se je znova telo pozno. V Italiji je nastopala najprej kot pevka v operah namesto moških Aopîjenwer. T BparfJ so tonske naJ-fUette Gasue je stara 17 let X hnetf prej igrale le uloge dečkov, torej v moških hlačah. Slavna je bila Španka Maria de Navas v deških ulogah. V Calderonovi dobi eo žeaske igrale mlade moške uloge. V Italiji je bila prva priznana igralka umetnica Ange-lica Catalani. Predstavljala je že rake. Odtistihmal so ženske smele biti igralke. Na Angleškem se je pojavila ženska kot igralka zelo pozno. V Shakespearovi dobi so igrali vBe ženske uloge še moški. Sele od L 1650. imajo tudi Angleži igralke brez odpora gledalcev. V 18. veku je igralka na odru hkratu ustvariteljica nove mode. Težko stališče pa je imela začetnica vedno na tri strani: proti moškim ravnateljem. ki so gledali v nji najprej Žensko; proti starim igralkam, ki so bile ljubosumne in igrale vedno same najmlajše in najlei>še uloge, ter proti publiki, ki je bila filistrska ali fri-volna. Poklic igralke je bil torej navadno mučeniški. Marsikatera se je dvignila preko blata in sramote do viška umetnosti. Marsikatera pa je tudi obupala, se umaknila, omožila ali pa odšla prostovoljno v smrt. Sele v novejšem Ča3u je stališče igralke so-cijalno ugodnejše. Pri velikih narodih se posvečajo gledališču dame najuglednejših stanov in slojev. Tudi Cehi, Hrvatje, Poljaki in Rusi jmajo mnogo pevk in igraj k iz najboljših obitelij; te igralke in pevke uživajo ugled po-f>olnih dam, ki imajo dostop v vse družbe. Na Slovenskem prihajajo v gledališki poklic v poslednji dobi hčerke iz uglednih meščanskih krogov, z višjo šolsko izobrazbo in večjo družabno omiko. Prej so bile Slovenke le diletantke. ki so igrale za zabavo ali iz uslužno6ti. Danes imamo že nekaj umetnic — dam. Deviška mati Pariški listi poročajo o dogodku, ki znova dokazuje, da je ženska uganka. ki je ne bi rešil niti Vidipos. Ju- je že ljubimca, vojaka Gustava Lee ha« ta. Vojak pa je moral odriniti v Po-ruhrje. Ko je ostala Juliette sama so ljudje o{»azili, da je otožna, zamišljena. da je nebrižna za delo. «Aha. so dejali, skrbi jo, ker je pač noseča!» In začeli so dekle psovati, ji očitati., Dekle je postalo še žalostnej&e in S-votnejše. Zopet eo rekli ljudje: «Aha! Vedeli smo.» Nekega dne pa je dekle postalo nenadoma zopet vitko in ozko. In ljudje so dejali tretjič: «Aha!» ter so dekle ovadili orožništvu, češ, da je porodilo dete in ga umorilo. Prišli so torej orožniki z bajoneti in dekle ostro prijeli. Plaho dekle je potrdilo vbs, kar so hoteli orožniki: da je bila noseča, porodila dete, ki mu je bil oče Gustave Leehat, da je dete umorila in ga ponoči zakopala na domačem vrtu. Tudi pokazala je mesto, kjer je dete pokopala. Toda ko so ondi kopali, niso našli trupelca. Iskali so povsod, a mrtveca nI bilo nikjer, Nato »o dekle uklenili in odvedli v ječo. Sodnik je odredil, naj preiščejo dekle zdravniki. Zdravniki pa «o dognali, da je dekle še popolna devic» in da torej sploh ni rodila. Nato je sodnik z dobroto, brez bajoneta in brez groženj, dognal resnico. Juliette je povedala: «Vej ljudje so trdili, da sem noseča. Niso mi dali miru. Strašno sem trpela. Da bi ljudem ustregla, sem oblekla več spodnjih kril. Ko pa ml je postalo preveč vroče, sem krila zopet slekla.» — Juliette so seveda tar koj izpustili domov s jsotrdilom, da so ljudje čisto po krivici rekli «Aha!» Amjiak ljudje gotovo še danes trdijo: «Aha, hudič ji je pomagal! Čarovnica je!» — K sreči danes takih čarovnic nič več ne sežigajo. V srednjem veku »o takih hudičevk z blagoslovom in kletvijo cerkve sežgali več sto na grmadah. Najboljši slovenski dnevnik je „Jutro**! PALMA KsmčvK pofpe tniKe i rv potpi ate OVOSTI za damske kostume v največji Izbiri pri A. S e. Sksbern* nrr l|it>l|iu, Mestni trq 10. Najstarejša slovenska K loan Brfcelj, Dunajska cesta 16 se priporoča. ¡zvrSItnv točna, cene interni. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn BBiendorter, Csapka, Ehrbar, HoUl Bohweighofer, Original Stlngl Itd. MT" Tudi na obroke. JERICA HUBAD, roj. DOLENC, KS I, UVIIIHKV 6 tednov stare, naprodaj. Ogledajo se lahko Cesta na loko 4, Ljubljana-Trnovo. 667 MMM ur Bremen - New York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl. Neprekos-Ijlvi po udobnosti, čistosti In po Izbornl oskrbi. Hitre In varne ladje 68 v sredini Ljubljane, obstoječe iz 4 velikih svetlih sob, kuhinje, predsobe, shrambe itd., za več let neodpovedljivo. Zmožni re-flektantje naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro „STANOVANJE" na: Anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 685 „O.orge Wa«h!ngton" „President Roosevelt" „America" „Presldent Hardlng" Zahtevajte podrobna pojasnila In brodar. Ust 4t. 210. gtf Ugodna prilika za prevažanje blaga, m UNŽTED STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge vcčfa množina starega časopisnega papirja po znižani ceni. Poizve se v upravi „Jutra". Iv. Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Šivalni stroji Izborua konstrukcija in elegantna izTržite» U tovarne t Lincu. UstauoTljena leta 1867. Veseme uoDcnie oraulacDO. Pisalni stroji Desetletna garsBClJa. „Adler". Ceniki zastonj in tranko. Kolesa iz orvih tovarn: Diirkopp, Styria, Wafienrad. 36 Začasno znižane cene. Naprodaj je irketnih sin in oder za venecijansko žago; 30 m3 hrastovih, popolnoma suhih desk, 30 in 50 mm debeline. Tovarna stolov J OS. STA D LE R Ljubljana, Sodna ulica 11. L0K0M0BIL z 90 do 120 konjskih sil, stabilni ali napol stabilni, želimo kupiti. 577 Ponudbe z označbo sestave, letnice zgradbe in dosedanje uporabe naj se naslovijo na: Prvo hrvatsko štedionico v Zagrebu, Industrijski oddelek Naprodaj v Sloveniji 675 na valjke z 48 PS, primeren za ureditev vsake industri e. Ponudbe pod „INDUSTRIJA« na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št 3. Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev, in sicer: Velika, izbira ppeprog vseh vrst, iz volne, jute, kokosovega vlakna in iinoleja in umetniško izdelanih za štorov na kose in metre. Moketi in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in vecande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. 544 Cene primerne I Postrežba solidna! A. & E. Skabernč, Ljubljane, Mestni trg štev. 10. noranoB „TRANSPORT min iiiMiiilliiiliiiiiiiitiiil mill " MEDJUNARODNO OTPREMNISTVO „C" ulica broj S ZAGREB Telefon broj 39 BBP obavla sve otpremničke kao i sve podvozne poslove najkulantnije. Veliki park kola i teretnlh automoblla. «Sawlo i irisml« davkom «t linar*«« w«d ¿o SO baaadt Ota 6"—, mki aadafMa baaada 80 par vs¿. — Plaia M veino naprel ilthluj ludí » znamkah'. Na vpraiama odgovar,a up.-ara la, ate 1« rpraíanjo priložaoa znamka «a odgovor lar manlpnlao!|*ka prtalolblna (I OI»). U: Trgovski pomočnik, starejša moč, dober prodajalec, dosedanje delovanje kot poslovodja trgovine mešane stroke, išče primernega mesta. Prevzame tudi mesto potnika katerekoli stroke ali vodstvo podružuice. Gre tndi kot prodajalec v večjo trgovino na drobno ali na debelo ne glede na stroko. Cenjene ponudbe se naproša pod «Starejša moč» na upravo «Jutra». 1167 Plačilna natakarica se sprejme takoj. Le popolnoma izurjene naj pošljejo ponn be s sliko tvrdfei Frece & Plahuta, Celje. 1190 Prodajalka, 1189 prvovrstna moti, specerijske stroke, želi službe. Prevzame tudi blagajniški posel. Naslov v upravi «Jutra». %ufxim Vreie, rabljene, dobro ohranjene, kupi Jos. Babovee, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7. 52 Kupi se takoj 1182 železna krojaik» vrtilna peč ki ogreva najman 10 do 16 likalnikor, in ki se kuri s premogom Bi ti mora v dobrem stanja. Ponudbe je poslad na upravo «Jutra»- pod «št. I». Vajenko sprejme takoj O. Fettich-Fr&ukheim. česalni salon za dame. 1188 Knjigovodja - bllančnlk samostojna moč, korespondent sloveuskega, nemškega in italijanskega jezika, išče mesto pri večjem podjetju.. Tudi ;amo za dopoldan ali popoldan. Ponudbe pod «Knjigovodja» na upravo «Jutra» Dobro vzgojeno mlado dekle «e sprejme za pospravljanje Eob in k otrokom. Naslov v opravi «Jutra». 1202 Buharlo», poštena, suažua in zanesljiva se takoj sprejme. Naslov v upravi «Jutra». 1201 V stalno službo so takoj sprejme k boljšemu obrtniku na deželi, hišua gospodinja, ki bi znala izborno kuhati in opravliati hišua in druga dela. Pogoji: pošte-uost in varčn st, Btan.st 35 do 45 let. Plača dobra, mesto stalno Ponudbe je poslati pod št 60 na upravo «Jutra». Mlad podaradnlk (oženjep)želi primerno službo, gre tudi za agenta, slugo ali kaj sličnega. Pisma na podr. «Jutra», Maribor pod «Miro». 1184 Narednik, 1175 iieoženjeu, vešč več tujih jezikov, išče primerne službe pri takem podietju, nastopi lahko takoj Ponudbe je poslati pod «Narednik» na upr. «Jutra». Trg. pomočnika, Selezniuarja in špecerista, sprejme za takojšnji nastop J. Tollazzi, trgovec, Logatec. Dober strojnik strokovnjak, strojni ki učav-uičar, a izpitom kurjača parnih kotlov in paznika parnih strojev, se takoj 6prejme za jOO HP lokomobiio iu velik parni kotei. Cenj. ponudbe na: «Tvoruica furnira Rudo-ha», pošta Semič, Slovenija. 11 s Uradnik, 1155 fcvežban v korespondenci in hnjrgovodstvu, išče službe za po lOidan ke ure. Ponudbe cod «Delo» na upravniatvo «Jutra». Knjigo so dkiaja, samostojna moč, ki je zmožna slovenske in nemške korespondence, za popoldan?ke ure, se sprejme takoj. Cenj ponudbe pod «Dobra moč 100» na upravo «Jutra». 144H Tehnik z akademsko izobrazbo,sedaj višji tehnični uradnik na vodilnem mestu velike železo-tovarue v državi, s parletno prakso v fužinarski, livarski in strojni Btroki, samostojen, energiien delavec, dober organizator, vešč tehničnega in komercijeluega vodstva, želi premeniti mesto. Ponudbe pod «Vodja tehnik» sa upravo «Jutra». 1049 Knpi se malo rabljeno motorno kolo, 1206 okrog S H P, s prestavami in prostim tekom. Ponudbe z navedbo znamke in cene pod «Motorno kolo» na upravo «Jutra». V^rodkmi: Kino aparat 1168 naprodaj, popolnoma kompleten, c vsemi pripadajočimi predmeti. Pisma je puBlati na upravo «Jutra» pod šifro «Kino». Ved ot otkih vozičkov, malo rabljeniib se poceni pio dajo. Ljubljana, Zvonarsfca ulica l. 1080 Lepo gospodarsko posestvo, primerno za vsako obrt, te proda. Vpraša se pri: Franc Lesfcovšek, Gaberje 41, pri Celja. 1237 Enonadstropna vila, popolnoma renovirana, i vrtom, v sredini Ljubljane, se ugodno proda. Ponudbe na poštni predal 126, Ljubljana L 114« Trgovao 1167 na deželi, 26 let star, ieli resnega znanja g gospodično ali * vdovo brei otrok, od 22 do 26 let staro, z primernim kapitalom, v svrho takojšnje ženitve. Tajnost zajamčena. — Ponudbe s sliko na opravo «Jutra» pod št. 1234. Znanja x gospieo g dežele ali iz mesta od 18 do 28 let staro, v svrho ženitve, želi mlad inženir. Dopisi t sliko ee pošljejo pod «Ideal 103» ne upravo «Jutra». 1200 Posodim 100.000 kron ali vstopim kot družabnik, kjer bi spravljal pisarnii-ka dela, samo v Ljubljani Ponudbe pod «Sigurnost» na npravo «Jutra». 1186 Ponlkljanje, Sprejemajo se v pouikljanje vsakovrstni predmeti, kakor dvoitolesa, otroški vozički, ter brušeoje vsakovrstnih zdravniških inštrumentov in enako Dela se izvršujejo po naj- nižjih cenah. Priporočata se Aberšek in drug, Poljska cesta 13. Lubljaoa 1203 Obrtnik 1197 z dobrim obrtom, išče v svrhe povečanja obrata posojilo od 10000 do 20.000 Din proti dobrim obresti m ali soudeležbi za dobo 1 i mesecev. Ponudbe pod «Dobra naložitev» na npravo «Jutra». roje: THE REX Co, Ljubljana Bukova drva '25 1 na drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaga drva lesna družba «Ilirija», Ljubljana, Kralj-1 Petra trg 8. Teiefon 221. j 7 J U je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! Hli» 1130 v sredini mesta se proda. — Naslov pove uprava «Jutra». Soliden gospod išče preprost" meblirano sobo g posebnim vhodom za mesec april ima lastno posteljnino, priložnost konverzaeije v francoskem, italijanskem in nemškem jezika. Ponudbe prosim na upr&>ništvo «Jutra» nad «Konverzacija». 1096 Kot eost&nov&leo, z lajutrkom, ozir. s brano, se sprejme gospod. Naslov v upravi «Jutra». 1185 Po nizki o eni 1206 se proda radi selitve še jako dobro ohr&ujeno pohištvo in pos einina. Zaloška eeata 13/1. Velika mobllran» soba se takoj odda. — Istotam je tudi nekij zemljišči napr daj. Ponudbe pod «Takoj» na upravo «Jutra» 1192 Prodam 1172 vagon lepega, zdravega krompirja. M Vrečko, «Narodni dom», Slovenjgradec. Lepo, dobro kočijo, močno, prodam po nizki ceni. Vpraša se pri Ivanu ivunčaun. Resljeva cesta 22. 1187 20 stretinlh oken (Auslugfenster) iz pločevine, brez stekla, popolnoma nova, prodam. Pouudoe ua upravo «Jutra» pod «Okna». Spalna oprava, »m* nova, hrastovo imitirana, se ceno proda. Ogleda se lahko vsak dan od 8. do 18. are v sobnoslikarski in pleskarski delavnici «Brata Kožic», Ve gova ulica št 8, Ljubljana. Kočij», 1195 dobro ohranjena, se po agodui ceni produ. Ponudbe pod «Viktorja» na upr. «Jutra». „Ehrbar" klavir, zelo fiu, črn, oblika salonska, je naprodaj za 46.000 Din.— Maribor, Gosposka ul. 46, pri tličje. Vpraša se lahko od 2. do 3. vsak dan. 1152 Proda s« U60 več pravili izgutovljeuih kozlih brad (Gamsbart), višina 7 do 19 cm. v trafiki na Po ljanski cesti št. 61. Proda se: 1177 2 kompletni postelji, 2 nočni omari iz mehkega lesa, jedilu» miza, 4 tapecirani stoli, gramofon z 18 ploščami, voziček za sedenje in ležanje. Še vse skoraj novo Naslov pove uprava «Jutra». Majhen vrtalni stroj za železo imam nap odaj za ceno Din 1500—. Poleg tega prodam tudi nekaj aparatov za zbijanje slabili kroglic iz pokal cuib steklenic, komad po Din 40 —. Anton Petkovšeb, Logatec. 1166 Išoem majhen lokal a gostilno, v mestu ali na deželi v kakem trgu. Ponudbe prosim na upravo «Jutra» pod «Miren dom». 1144 Trgovski lokal na zelo prometnem kraju se odda v najem. Eventue uo se išče družabnik. Ponudbe na poštnoležeče Celje pod «Promet 1615». 1119 Le ml strokovnjak z najboljšimi referencami in večletno prakso išče mesta kot akviiiti-r ali kaj slič nega pri kakem večjem pod jetja. Ponudbe pod «Afcvi-ziter» na uoravo «Jutra». _ Vil» v Maribora pri parku z 8 stanovanji in stavbiščem; vil» pri Mariboru, 6 gob, 1 oral zemlje, električna razsvetljava 1,100.000 K; posestva od 3 oralov na- nrej. kakor graščine; stanovanske in trgovske hiše; tovarn» karonsže ali p raz na proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. 1143 Ved tisoč kron n»gr»de dobi, kdor odstopi eno veliko ali dve maujši nemeblirani sobi. Ponudbe na upravuištvo «Jutra» pod «Sredina mesta». Krasno stanovanje, obstoječe iz dveb sob, jedilne shrambe, dveh velikih drvarnic in z deležem vrta, 20 minut o daljeno od Maribora, v vili, se zamenja s primernim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod «Drava», poštnoležeče Maribor. 1162 ČUDILI se boste tndi Vi nizkim cenam po katerih se prodaja gutno, volno, platno, eefir, modrovina, hlače-vioa, robci in «ploh vsa mana-fakturna roba v veletrgovini B, Stermeokl, Oelje. katera dobiva stal do velikanske pošiljatve robe direktno if prvih sv> tovnih tovarn. Zahtevajte cenik. 41 Mebllrana soba s hrano se odda enemu ali dvema boljšima gospodoma Naslov se izve pri anončni družbi Aloma Company, 589 Ljubljana, Kongresni trg 3. Naprodaj je hiša v Ljubljani, Poljanska cesta št 13, trinadstropna, z vrtom. Več se poizve v pisarni odvetnika drja. D. Majarona v Ljubljani. Miklošičeva cesta št 18. Hemebllrano sobo v sredini mesta iščem. Ponudbe pod «Nemeblirana soba» na npravo «Jutra». t45t Pant 1180 v najlepši dobi, želi znanja z dekletom, ki ima posestvo ali vsaj ve za primeren pro stor za stavbeno obrt Cenj. ponudbe s sliko, pod «Vzajemnost» na upravo «Jatra». Srbska sremska banka d. d. v itumi potrebuje 681 vel uradnikov in namestnika ravnatelja. Nastop službe po možnosti takoj Pismene ponudbe z izpričevali in navedbo pogojev je poslati upravi banke. Naprodaj novi AEG- motorji i si išče boljši dobro situirani gospod proti dobri plači. Ponudbe na upravo „-Jutra* pod „Dobra plača". 686 Klad, Inteligenten gospod, železničar in veleposestnik, želi znanja r svrho ženitve z gospodično ali mia-do vdovo, od 18 do 28 let j staro. Le resne ponudbe če ■ je mogoče g sliko, ua poštno ležeče Maribor «pod S, H št 27». 118 Kontoristinja zmožna stenografije in knjigovodstva se sprejme takoj pri lesni trgovini v Ljubljani. Znanje italijanščine daje prednost Lastnoročno pisane ponudbe pod „Vestna" na upravo „Jutra'-'. 591 Pol daoata 1196 mladih razposijeui.i mornarje» želi v svrbo zabavne ko-1 respondence znanja g pol \ ducata nežnega spola Po-1 uudbe pod: «Janko Mirko, Jožko, Fardo, Igo, Franjo», poštnoležeče Šibenik, Dalmacija. Trije 1193 gorenjski krokarji želijo poznanja enakega števila vran, v svrho skupnega krokauja. Dopise je poslati na upravniHvo «Jutra» po I «Sezija 1923». Dva samotarja, dobro sitairaua, bi se rada seznanila z veselimi gospodičnami, katere bi jih bile pripravljene razvedriti z dopisovanjem in posečanjem naših divnih krajev. Cenjeni dopisi, ce mogoče s sliko, naj se ošljejo ua upravo «Jutra» pod «Bogdan», «Dušan». iz hrastovega, orehovega in češnjevega lesa ter kuhinjske kredence imam na prodaj po nizkih cenah. 684 Henrik Bitenc, mizarski mojster, Vižmarje 77 nad Ljubljano. elegantno urejen, dobro idoč, trideset let obstoječ, ca prometnem kraju največjega zdravilišča, se proda. Vprašanja je poslati na A Mataoič, Rogaška Slatina. Mlad, trgovsko izobražen 1204 gospod bi se rad seznanil z značajuo gospodično (vd >va h.rez otrok ni izključena) ra-d poznejše ženitve. Zeli se potrebni kapital za povecaoie trgovine. Ponu ibe g sliko na apravo «Jutra» pod «Resnost». Mlad franooz ki je prepotoval že ves rwet in se mudi tedaj začasno v Ljubljani, ci ieli znanja z ljubeznivo če le mogoče francosko govorečo Ljubljančanko, ki bi bila pri volji sezuauiti ga s ganimrvo-tmi Ljubljane in lepote n ene okolice. Ud govori oaj te blagovolijo na sloviti na upravo Jutra pod šifro «Veselo razvedrilo». tlM a motor n vrtilni tok 4 konjske lile 220/380 volt za Din 7600 — > . 3 . . 220 380 . . . b'300 — , 2 , , 220,380 . . . 6000- V, 220/380 2500 — z jermenieo, tračnicami m zagaojačem. V zalogi so vse druge vrste motorjev in dinaia. Blektromaterijai po najnižjih cenah. B505 Karel Florijančič, Celje, telefon st. 74. ■i Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal, v Še-lenburgovo ul. 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, akoravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provizoričnih prostorih na Poljanskem nasipu 40, ll.nadstr. (stara cukrarna), kjer se nahajam z deiavnico in zalogo čevljev. FRANC SZANTNER specialist za ortopcdlčna In annto« mlčna obuvala In trgovec a Čevlji LJUBLJANA obrtač N&jdovršenejši plug za hribovite kraje, osovina mu je krivulj asta, zato pa je tudi za najbolj strme hribe pripraven, obračalo mu je tako primerno narejeno, da se spodnji del pluga z eno potezo obrača, zato vrže po potrebi vse brazde na eno stran. Zlasti je lahak pri delu in ga more zato tudi slabotnejša živina vleči. — Težak je samo 55 kg. Veletrgovina s železnirto in gospodarskimi stroji R&iloš Ulosraiols:, Karlovac. K^|m¡p.'in:ipiiiiii .miiinniiiwnTOiilIPIimiW^^^ Šentianžki premogokop And. Jakil, Krmelj, naznanja vsem prijateljem in znancem, da je njegov zaslužni in dolgoletni obratovodja, gospod FLATSCHAT danes dne 6. 3prila t L po kratki mučni bolezni preminul. Z njim izgubljamo zaslužnega in vestnega uradnika, ki ga priporočamo v blag spomin. V Eraeljo, dne 6. aprila 1923. 599 i^nniiiiiiijiHiUaiiii