60100Z00 OSREHNJ * PRIiviURSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini o orw-» 1* Ab|>. pitale i gruppo Lena 200 lir Leto XXXIV. Št. 211 (10.123) TRST, četrtek, 7. septembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. kljub ostremu nasprotovanju odsotnega francesca de martina VODSTVO PSI ODOBRILO CRAXIJEVE PREDLOGE 0 POLLETNI SOCIALISTIČNI IDEJNI OFENZIVI Cicchitto pojasnil kritike na račun triletnega programa vlade - Napolitano (KPI) očita vladi, da si dela utvare o možnosti regeneracije gospodarskega sistema brez strogega načrtovanja RIM — Na seji socialističnega Sodstva ni šlo vse gladko kot po °lu, česar si je nadejal Craxi. Res k sicer, da so člani vodstva osvo-r* vse njegove predloge o polletni geološki ofenzivi, ki jo bo spremna! pravi rafal kongresov, konfete, seminarjev in drugih pobud. tako je vodstvo osvojilo Cic-'aittovo poročilo o socialističnih krizah na račun «triletke» Andreottije vlade. Toda seja se je pričela * mučnem vzdušju zaradi pisma, ** ga je poslal v znak protesta od-®°Lni bivši tajnik stranke France-De Martino. V njem ponavlja jjmje odločno na^rotovanje ideolo-Jsim premisam Craxijevih esejev in Bernik, kakor tudi politični posle-rci teh polemik, ki težijo k temu, fla bi dokazale, da komunisti niso ^lužili, da bi vstopili v kakršno-*°li vlado, tudi vlado alternative. De Martino pa je v svojem pis-ki ga je osebno posredoval prav članom vodstva, napadel Cra-*'ja tudi z drugega boka: tajnik M, pravi stari neapeljski leader, ?a vsakem svojem koraku govori o ^teokraciji, liberizmu in pluraliz-!t'ui v resnici pa ne dopušča socialam, ki drugače mislijo kot on, J? bi povedali stranki svoje mne-Na stolpcih «Avanti» bi zaman skali njihove članke, saj jim te-®a ne dovoli (Craxi je namreč, po f^epu CK PSI, tudi ravnatelj stran-fktega glasila). Skratka, De Marti-očita Craxiju, da mu ni mar za Pravice manjšine v stranki. Pri tem ™ navaja še drug, hud primer in "Rožuje tajništvo, da je «vrglo iz JJaibe 61 strankinih funkcionarjev, f^stih socialistov, samo zato, ker ,° Pripadali drugim manjšim stru- )am». n Stvar se je pravzaprav pričela pril letom dni, ko je Craxi sklenil ^organizirati strankin aparat. Tepi je 300 funkcionarjem osrednjega P drugih vodstev poslal pismo, v pterem jim je sporočal, da bodo pojemali plačo od «dopolnilne bla »ajnej>. Pričela se je reorganizaci-9 in vzporedno «čistka». Rezultat •eje bil odpust iz službe za 61 Jfokcionarjev osrednjega vodstva. Pednji so se organizirali v sindikalni «odbor aparata» in se tokrat j vno zahvalili De Martinu, da jih ie branil. ..Toda vodstvo o De Martinovem jprnu sploh ni razpravljalo, Craxj o njem ni rekel niti beseda, pnilii je ironično komentiral: «Saj SP‘°h ni bilo na dnevnem redu.* b^neje sta se oglasila upravnik Foi'mica in organizacijski se-rjptar De Michelis. Priznala sta, da j° bile pri odpuščanju osebja stor-r9e manjše napake*, vendar od-,“00o zanikata, da bi pri tem dis-.bfninirali pristaše manjših in po-aZt*nih struj v stranki. Tajnik PSI Bettino Craxi med včerajšnjim • zasedanjem direkcije str auke tsJ i & (Telefoto ANSA) VPLETEN JE BIL V UMOR SCHLEYERJA Nemška policija ubila terorista Willyja Stolla Aretirali so baje tudi Adelheid Schultzovo DUSSELDORF — V oboroženem spopadu s policijo je bil sinoči ubit Willy Peter Stoli, eden od treh teroristov, ki so bili vpleteni v ugrabitev in umor predsednika nemških industrijcev Hansa Martina Sckle-yerja. Po nepotrjenih vesteh naj bi policija v kasnejši akciji aretirala tudi 23-letno Adelheid Schultzovo, | ki je prav tako sodelovala pri u-| grabitvi. Kaže, da je do spopada prišlo po-I tem ko je eden od gostov kitajske I restavracije «šanghaj» v bližini diis-seldorfske železniške postaje prepoznal WillyjA Petra Stolla, čigar sliko je nemška policija večkrat objavila. Omenjeni gost je obvestil policijo, ki je vdrla v restavracijo: Stoli je potegnil pištolo, vendar so policaji bili hitrejši in ga ustrelili. Priče naj bi opazile, da sta dve o-sebi, ki sta bili z ubitim teroristom, pobegnili. Policija je z,ato takoj blokirala vse ceste, ki peljelo iz Diis-seldorfa. in tako ustavila avto, s katerim se je peljala Schultzova, ki sc je brez odpora baje predala, policiji. Tretji mož te trojke. 26-letni Christian Klar pa naj bi bil še na prostosti. ■ Gre za trojico, ki je letos avgusta najela helikopter in iz zraka snemala zapore, rezidence nekaterih zahodnonemških političnih osebnosti ter druge objekte, ki pridejo v poštev za atentate. Policija je helikopter in trojic« nekajkrat tudi sama ujela na filmski trak, vendar ji I nikoli ni uspelo, da bi jih aretirala. (if) ZAHODNONEMŠKI SOCIALDEMOKRATI ZAČELI S PROTINAPADOM V Nemčiji napovedujejo skorajšnjo rehabilitacijo «bonskih vohunov» Schmidt obtožil demokristjane, da so v*o zadevo napihnili, da bi očrnili socialdemokratsko stranko pred volitvami (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Zaliodnonemški kancler Helmut Schmidt je na sinočnjem predvolilnem zborovanju v Buer-stadtu (Hessen) v zvezi z vohunsko afero, v katero naj bj bil vmešan poslanec SPD Uwe Holtz, šef kabineta generalnega sekretarja SPD Egona Bahra, Joachim Brou-dre Groeger in — vsaj posredno — tudi Egon Bahr sam, prvič javno spregovoril, da gre za »ogromni napihnjeni balon», ki ga je spustila v zrak opozicija v želji, da bi očrnila socialdemokratsko stranko in njene voditelje. Schmidt je spregovoril tudi o »dozdevnem vohunu, ki v resnici to najbrž sploh ni*. Ameriški podpredsednik Mondale, s katerim se je na kratko srečal v Rimu, ob svečani umestitvi novega papeža, mu je-zagotovil —-tako Schmidt —' da ZDA nimajo nikakršne osnove, da bi verjele govoricam o socialdemokratski nezvestobi ■ NATO paktu in o nekakšnih skrivnostnih načrtih Egona Bahra za nevtralizacijo ZR Nemčije. «Vse skupaj je torej umazana izmišljotina,* je zaključil kancler. ■ Dovolj jasno znamenje, da je socialdemokracija premagala kratko kriz», v katero jo je pahnilo nepričakovano odkritje obveščevalnih služb in pa kampanja desničarskega tiska, je dal tudi Egon Bahr. Prav tako na predvolilnem zborovanju v Hessnu, v Offenbachu je Bahr napovedal, da se bo »vohunska afera* končala že v naslednjih dneh s popolno rehabilitacija obeh glavnih obtožencev. V Bonnu mrzlično ugibajo kaj se skriva za Ba-hrovo grožnjo, da bo javnost «še pred hessenskimi volitvami seznanjena z gigantsko zadevo*, ko bo SPD javno spregovorila o vlogi de-mokrščanske opozicije pri posredovanju indiskrecij o zahodnonem-ških notranjepolitičnih zadevah a-meriškim novinarjem. Dejstvo je, da je cela vrsta ameriških listov v zadnjih mesecih in tednih s preračunanimi falsifikati in podtikanji poskušala vzbuditi dvom v lojalnost bonske vlade Atlantski zvezi, nobenega dvoma pa ni, da so ameriški časnikarji podatke in »dokaze* dobili v pisarnah zahodnonemških demokrščanov. Na včerajšnji seji Schmidtove vlade so pristojnemu banskemu sodišču dovolili, da sproži preiskavo proti neznanim funkcionarjem obveščevalnih služb in različnih ministrstev, ki so v «zadevi Holtz*. pred tem pa še nekajkrat, posredovali desničarskemu tisku Springerjeve-ga koncema zaupne podatke o pre- IZVEDENCI STRANK BODO VES DAN NA DELU SINDIKALNO TAJNIŠTVO BO DANES RAZPRAVLJALO 0 TRILETNEM NAČRTU Marjanetti: Tesna povezanost med «triletko», novimi pogodbami in reformo mezdnega ter pokojninskega sistema .Odločno v protinapad pa je pre-l.1 dlan tajništva Claudi': Martelli, pL velja za desno roko tajnika «De Martino nam očita, da j/drino zrušiti kapitalizma. Kaj pa " delal on v levem centru? Brani Marksistična izročila PSI. Kaj pa Združeval stranko s Tanassljcvo v«ja*no demokracijo? AH se ne za-jl da, da levica v Italiji ni priti?, na oblast zaradi te šibkosti in zaradi leninizma KPI?» Veda Martelli pozablja povedati j? so v levi center in združitev s JriDl tedaj šli vsi socialisti, brez 9sProtovanja sedanjih voditeljev. J^a koncu je vsekakor vodstvo ^brilo vse Craxijevc pobude: 9lPrej konferenco o socialističnem ?p°Rramu ,nato mednarodno sreča-J? o marksizmu in leninizmu, se-3ar,ie o ženskah, okotiu, mladin-J brezooselnosti. krajevnih upra-Jri občilih in RAI, šoli. Jugu, g?aPodarstvu in, evrosocH/mu. stn erri Pa do tajništvo začelo po-bjPPo reorganizacijo stranke v o in periferiji. Spremenjen bo 3 simbol stranke .vendar kom tjjriPisno, saj bo vseboval srp. kla-ij'.0 in nagelj, ne pa več »sonca °d°dnosti» iz Turatijevih časov, ij^lede «triletke* ,ie vodstvo osvoji,®’ kot rečeno, Cicchittova sta-Ha?a. ki podpirajo splošne cilje vladi pa vendar očita, da J? k »deflaciji*, se pravi umet-> fPp krčenju produktivne osnove. kk° zahteva .naj 1» v «trilet-u jasneje povedano, kako bodo Jrjriščena pridobljena denarna Tdsfva. taj^.tej tematiki se vrača tudi član I^Pistva KPI Giorgio Napolitano, Poudarja, da se strinja samo z it^ho mislijo «triletnega načrta* kfi s‘cer, da Italija preživlja težko V|3 ki terja nujne ukrepe. Toda iiaa Upa, da bo kriza premošče-WtJ5?radi nekakšne »sposobnosti ka-l^ahstičnega sistema, da se od se-tvj^Berenira*, kar je preprosta u-Urfra' Za premostitev krize, po-g0aria Napolitano, je potrebno stro-va Pačrtovanje tako na področju k0PCevanja, krčenja javnih izdat-sJ' kakor tudi na področju inve-VjpPja in zaposlovanja. In tudi vLlo ne zadostuje: ni dovolj, da lov®a išče sredstva samo pri de-Čj) . sili in pri varčevanju. Napo-čas, da prizadene tudi bo-tv° in privilegije. MINO FUCCILLO RIM — Andreotti se mudi na u-radnem obisku v Španiji, toda tudi strankam vladne večine se mudi. Zavedajo e namreč, da z diskusijo o «triletki» prehajajro odnosi v vladni večini od teoretičnih razprav in iskanja načinov reševanja ključnih problemov k praktičnim rešitvam in konkretnim izkušnjam, skratka k prvim učinkom novih oblik političnega sodelovanja. Ne gre torej za navadno akademsko razpravo o programskem dokumentu, pač pa za politične izbire, v katerih se bodo stranke prvič konkretno pomerile, sindikati pa bedo natančno preverili, v kolikšni merj lahko pristanejo na nenapisane oblike socialnega sodelovanja pri premoščanju krize. Prav zato, ker se mudi, pa so sklenili, da ne bodo počakali na novratek Andreottija, pač pa se bodo že danes konkretno lotili naloge, ki so si jo zastavili na prvem srečanju vladne večine: ponovno nanisati glavne točke «triletke». Tako bo podtajnik predsedstva vlade Evangelisti predsedoval že danes dvema srečanjema gospodarskih izvedepcev strank vladne večine. KPI in PSI sta s tem v zvezi zbrali tudi . svoji vodstvi in potrdili svojim izvedencem smernice. V dopoldanskih urah bodo Evangelisti, gospodarski ministri in izvedenci petih strank razpravljali predvsem o ukrepih za Jug, popoldne pa o tako imenovanem »gospodarskem vozlu*, se pravi odnosu med razpoložljivimi sredstvi, tistimi, ki jih je treba najti in pozitivnimi ukrepi (investicije, zaposlovanje). O teh problemiii bo danes razpravljalo ■ tudi tajništvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, Po sestankih posameznih tajništev se bodo danes lotili razprave na osnovi specifičnega interesa sindikata, ki se ne omejuje samo na vprašanja gospodarske «triletke», pač pa tudi na skorajšnje jesenske boje za obnovo delovnih pogodb in na vprašanja reforme mezdnega oziroma pokojninskega sistema. S tem v zvezi se je oglasil socialistični tajnik CGIL AgosUno Ma-rianetti: »Do Pandolfijevega načrta smo kajpak kritični, vendar to še ne pomeni, da ga bomo v celoti zavrnili ali da se bomo skrili zanj in v zameno zahtevali večje mezdne poviške. Vsaka izmed teh izbir bi bila zelo negativna*. V bistvu so ta vprašanja medsebojno povezana: poviški mezd bodo lahko rahlo večji, če bo mogoče uresničiti reformo mezdnega sistema in če bo mogoče zvišati produktivnost dela. To je spet odvisno od povezave med «triletko» (investicije in zaposlovanje) ter gospodarskim' načrti za posamezne sektorje, ki jih je pristojno ministrstvo že pripravilo. Marianetti je pri tem dodal, da bo vlada morala povedati, kako bo prišla do potrebnih denarnih sredstev. Po njegovem mnenju je za to potreben boj proti davčnim u-tajam, poleg tega pa premoženjski davek na nepremičnine. Izvedenci KPI pa so včeraj objavili. da predlagajo kot protiutež odpovedim delavstva tudi krepko obdavčevanje visokih dohodkov vodilnega birokratskega in manažer- skega osebja. V ta namen naj bi njihove dohodke obvezno objavljali v obračunih podjetij. O tem bodo sindikati razpravljali z vlado in skušali vsiliti svoje rešitve Od rez- Itata tega dogovarjanja bo odvisno tudi, v kolikšni meri bodo sindikati sprejeli sugestijo o «avtodisciplini» pri napovedovanju stavk. Srečanje med vlado in sindikati bo, kot znano, v torek, 12. septembra. Dva dni pozneje sc bo vlada srečala z industrijci, slednji pa se bodo srečali s sindikalisti 18. septembra, ko bo. krog torej sklenjen. Približno ob istem času se bodo na zaključni «vrh» zbrali gospodarski izvedenci strank vladne večine in dokončno oblikovali novo »trilet-ko». (st.s.) NEPREDIREN MOLK 0 POTEKU IZRAELSKO-EGIPTOVSKIH POGAJANJ V ČAMP DA VIDU SO SE ZAČELI POGOVORI MED CARTERJEM, BEGINOM IN SADA TOM Nobene vesti niti o poteku niti o trajanju srečanja, pred katerim nista Sadat in Begin spremenila svojega stališča * Ostre reakcije v Siriji, med Palestinci in v Sovjetski zvezi AVASHINGTON - Za nepredirnem zidom molka in tajnosti so se včeraj popoldne začeli' v rezidenci ameriških predsednikov Čamp Davidu pogovori med Sadatom, Carterjem in Beginom, od katerih je sedaj odvisna usoda miru na Bližnjem vzhodu, pa tudi na širšem področju. Čamp David je popolnoma izoliran: edina zunanja zveza za časnikarje je telefon v uradu predsednikovega glasnika Jod.vja Povvella. Ta je včeraj zvečer objavil tudi prvo kratko uradno poročilo, ki vsebuje le splošno vabilo k molitvi za uspešnost pogovorov. 4’. s' -y Vladni glasnik je tudi pojasnil, d'a se je Carter dve uri ločeno pogovarjal s svojima gostoma, prvo skupno srečanje pa so določil; za 15. uro (21. po italijanskem času). Kot je vsebina pogovorov zavita v tajnost, tako je tudi neznanka, koliko časa bodo trajali, zato je tudi Carter poveril Mondalu opravljanje vsakdanjih poslov. Na vsak način naj se ne bi razšli, predno izčrpajo zadnjo možnost za do?ego sporazuma. Prav v tem kraju so bile pred leti druga pomembna srečanja: tu sta leta 1944 Churchill in Roosvelt izdelala načrt o izkr- canju zahodnih zaveznikov v Normandiji, leta 1969 pa je Eisehhovver skupaj s Hruščovom sklical znano konferenco, ki je pomenila začetek konca hladne vojne. Kljub tem pomembnim srečanjem, ki so pomenila mejnik v bližnjem zgodovinskem obdobju, pa ni nobenega znaka, da bo tudi sedanje srečanje pomenilo tak pozitiven mejnik. Zadnje izjave Begina in Sadata so bile v bistvu ponovitev tega, kar že vseskozi zatrjujeta: e-giptovski predsednik je terjal popoln umik z zasedenih arabskih o-zemelj, izraelski ministrski pred- GianneUini bolan CATANZARO - Guido Giannet-tini je zbolel za influenco in ne bo mogel odpotovati v Rim. Bivši a gent varnostne službe SID, ki je osumljen pokola na Trgu Fontana, je pred dnevi prosil sodišče za dovoljenje, da bi lahko v Rimu obi skal mater in sestro. Zaradi bolezni bo moral Gianriettini odložiti svoj obisk. General Videla odpotoval iz Rima RIM -i- Argentinski diktator dela je odpotoval iz Rima, kjer je v preteklih dneh udeležil sl' vesne maše ‘ob umestitvi hočegsv papeža Janeza Pavla ' I. Njč^oV '[■ obisk v Rimu je bil povod za vrsto protestov demokratičnih sil. Protifašistični odbor proti represiji v Argentini CAFRA se ob intervjuju, ki ga je Videla dal pred dnevi nekaterim italijanskim sredstvom obveščanja sprašuje, ali ni argentinski diktator v bistvu priznal da je bilo na tisoče oseb, ki so izginile, umorjenih. V zvezi z Videlovimi izjavami o vzrokih skrivnostnih izginotij njegovih političnih nasprotnikov pravi CAFRA, da je dokazano ,da je izginilo na stotine otrok, 14 duhovnikov ir. en škof .poleg seveda več stotin časnikarjev. Pri tem se sprašuje, ali so se tudi oni poklali med seboj ali morda zleteli v zrak, ko so pripravljali peklenske stroje, kot trdi Videla. iskavah, ki so bile v teku in s tem prekršili predpise o varovanju službene in državne skrivnosti. Kljub temu, da je sodišče izrecno zahtevalo naj vlada odobri tudi začetek kazenskega pregona časnikarjev desničarskega «Die Welta», «Dda» in še nekaterih listov Springerjeve-ga koncerna, se za tako spektakularen korak zaenkrat še niso upali odločiti, saj bi pomenil frontalni spopad z mogočnim propagandnim strojem zahodnonemške desnice. Sklep o tem, ali bodo poklicali na odgovornost tudi avtorje in ne samo «trgovce» z državnimi skrivnostmi bodo — kot je sporočil predstavnik za tisk bonske vlade — sprejeli na eni izmed prihodnjih sej, najbrž po hessenskih volitvah. Koliko je bonski Vladajoči socialdemokratsko - liberalni koaliciji do tega. da bi se pred zahodnimi zavezniki oprala sumničenj, češ da hoče zapustiti zahodni blok in » taktiziranjem med NATO in varšavskim paktom nekoč doseči združitev obeh Nemčij, je danes pokazal tudi zunanji minister Hans Dietrich Genscher. Nepričakovano je pred za njega gotovo drugorazrednim forumom, 65-letno konferenco interparlamentame unije, ki te dni poteka v Bonnu, v drugem referatu obrazložil načela bonske zunanje politike. Posebno obširno je pri tem govoril prav o privrženosti ZR Nemčije Evropski skupnosti in Atlantski zvezi. IVO VAJGL Curcia premestili z Asinare v zapor Cavallaeei na Siciliji egiptovskega predsednika Sadata Je ob njegovem prihodu v Čamp David dočakal šef Bele hiše Jimmy Carter (Telefoto ANSA) PREDSEDNIK SPD PRISPEL NA TRIDNEVNI OBISK Willy Brandt je dopotoval v Slovenijo Danes srečanje s predsednikom Titom V Lizboni odstopila socialistična poslanca LIZBONA — Socialistična poslanca Antonio Barreto in Jase Ferrei-ra sta odstopila, potem ko sta zavze-1 la kritično stališče do sedanjega vodstva socialistične stranke. V prvi Soaresovi vladi je bil 8'arreto-minister za trgovino in turižem, pozneje pa minister za poljedelstvo. Ferreira je bil v isti vladi zunanji minister. Willy Brandt LJUBLJANA — Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke Willy Brandt je sinoči s posebnim letalom prispel na ljubljansko letališče na Brniku, na tridnevni obisk v jugoslavijo, kamor ga je povabilo predsedstvo zveze komunistov. Na brniškem letališču so šefa SPD, ki je obenem predsednik socialistične internacionale, pozdravili sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, predsednik CK ZK Slovenije France Popit, izvršni sekretar jugoslovanskega partijskega predsedstva Vlado Janžič in drugi. Z Brnika se je Brandt odpeljal na Bled kjer je njegova rezidenca med obiskom v Jugoslaviji Kot je predvideno, se bo tom Dolancem, za jutri pa je predvideno srečanje s predsednikom Titom, (vb) Brandt danes pogovarjal s Stane-1 goslavije. Tito na Brdu sprejel Dolanca in Djuranovica LJUBLJANA - Predsednik Tito je včeraj na Brdu pri Kranju sprejel predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranovica in sekretarja predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Staneta Dolanca, ki sta ga seznanila v aktualnimi vprašanji družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja Ju- sednik pa je nekaj takega ponovno zavrnil. Zato opazovalci poudarjajo, da bo posredovalna vloga ameriškega predsednika izredno težka. Pri tem pa naglašajo, da bi moral Begin verjetno sprejeti enega od Carterjevih predlogov, med katerimi je tudi prehod zasedene Cisjordanije in Gaze pod mednarodno varstvo v pričakovanju referenduma, ki naj bi ga izvedli med tamkajšnjim palestinskim prebivalstvom. Begin naj bi se tudi odrekel nadaljnjemu naseljevanju arabskih področij. V ZDA so ga namreč že obtožili, da krši resolucijo 242 Združenih narodov. Kot poudarjajo funkcionarji ameriškega zunanjega ministrstva, bi Izraelu v zameno za Cisjordanijo in Gazo zagotovili varnost s prisotnostjo mirovnih sil OZN, med katere bi lahko vključili vojaške kontingente ZDA ter s sklenitvijo varnostnega sporazuma z Ameriko. Če je Beginu res pri srcu varnost njegove države, bi moral te predloge sprejeti. Mnogi pa se bojijo, da se jih ne bo pomišljal zavrniti, če je resnični vzrok njegove nepopustljivosti njegov sionizem. Prav s tem v zvezi je izredno zanimivo včerajšnje pisanje nekega newyorškega dnevnika, ki je objavil nedavne besede Urija Avnerija, bivšega pripadnika znane teroristične organizacije »Ir-gun zwai Leumi*, ki jo je svoj čas vodil Begin. Avneri je tedaj zapisal, da je veliko vprašanje, ki si ga danes postavljamo, kaj bo naredil Begin, če ne bo mogel uskladiti miru s svojo ideologijo. Od odgovora na to vprašanje je v veliki meri odvisna prihodnost Bližnjega vzhoda in vsega sveta. Ob srečanju v Čamp Davidu v Egiptu poudarjajo, da mora Sadat v prvi vrsti doseči načelno izjavo, ki bo dovoljevala tudi drugim državam, ki so vpletene ali zainteresirane pri bližnjevzhodni krizi, da bodo neposredno sodelovale pri pogajanjih. Zato pa mora Carter pri svojem prepričevanju Izraela, ki je od Amerike odvisen tako vojaško kot gospodarsko in finančno, upoštevati ne samo Sadatovih predlogov, ampak tudi stališča drugih arabskih držav, tudi tistih, ki so združene v fronti zavračanja. Ob tem pa velja zabeležiti stališče sirskega predsednika Asada, ki je naglasil, da nihče ne bo more Siriji vsiljevati svojega gledanja. Prav tako so številni Palestinci, tudi tisti na zasedenih področjih, poudarili, da Sadat ne more govoriti v njihovem imenu: to lahko dela samo PLO Jaserja Arafata, ki pa je s svoje strani izrazil »upanje*, da se bo po srečanju v Čamp Davidu Sedat zavedel, da Izrael ne bo nikoli nič popustil. Izredno ostro zadržanje je zavzela tudi Sovjetska zveza, ki je obtožila Egipt in ZDA, da nameravajo pripeljati ameriške čete na Bližnji vzhod. Zadržanje Sovjetske zveze je tudi razumljivo, saj je bila docela izključena od sedanjih mirovnih pogajanj, odkar se je zataknila ženevska konferenca, pri kateri je bila ieden od sopredsednikov, (dbj ASINARA — Pet zapornikov iz tukajšnjega posebnega zapora so premestili iz varnostnih razlogov, po iucidentih, ki so izbruhnili 19. avgu-šta In se nadaljevali tudi naslednja dni. Med nevarnimi zaporniki, ki so menda bili udeleženi pri incidentih, sta tudi Renato Curcio in Domenico DelH Veneri. Prvega so premestili v posebni zapor »Cavajlacci* v kraju Termini Imerese, kakih trideset kilometrov od Palerma, drugega pa so poslali v zapor na otoku Favi-gnana. Maurizio Ferrari in Giorgio Semeria sta zdaj gosta kaznilnice v Fossombrone, kjer naj bi se nahajal tudi Giuseppe Ugone. Medtem ko so še niso polegle polemike glede nevzdržnih pogojev v katerih morajo živeti kaznjenci in varnostno osebje na Asinari in ki naj bi dali povod za zadnje incidente, je prišla vest. da si bo kaznilnico danes ogledala delegacija socialističnih parlamentarcev, ki bo vodil predsednik deželnega odbora Toskane, Luigi Felisetti. Je nacistični krvnik Wajjncr u umrl? BRASILIJA — Odvetnik nacističnega zločinca Gustava Wagnerja trdi, da Wagner. ki je zaprt v brazilskih zaporih ni tisti, ki je bil namestnik komandanta taborišč v Treblinki ter Sobiboru. Sedanji jetnik naj bi bil v Sobiboru navaden zidar. Nacistični krvnik Wagner je po izvajanju odvetnika pred kratkim umrl v Zvezni republiki Nemčiji. Wagnerja, ki je zaprt v Braziliji, je pred nekaj meseci prepoznal Jud, ki je bil v taborišču v Sobiboru. Več držav je že prosilo za ekstradicijo nacističnega krvnika. Južnoafriška vlada odklonila predlog tajnika OZN NEW YORK - Južnoafriška vlada je včeraj odklonila predlog generalnega tajnika OZN Waldheima. da bi OZN poslala v Namibijo večje število vojakov in funkcionarjev. Namen vojakov bi bil, da bi Namibiji omogočili postopno pot v neodvisnost. Južnoafriški zunanji minister je odklonilnemu stališču dodal pojasnilo, da njegova vlada ni proti rešitvi krize v Namibiji, treba je le določiti potek mirovnih prizadevanj ter število vojakov, ki bi jih OZN poslala v omenjeno deželo. BERN — Predsednik švicarske konfederacije Willy Richard je sprejel včeraj jugoslovanskega tajnika za zunanje zadeve Josipa Vrhovca, ki je na uradnem obisku v Švici. Richard se je zanimal za jugoslovansko ustavo in federativno ureditev in dejal, da s simpatijami spremlja jugoslovanski notranji razvoj. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad obiskom Vrhovca in menil, da bo to spodbuda -za nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov Josip Vrhovec je švicarskega državnika ob tej priložnosti obvestil o družbenopolitičnem razvoju Jugoslavije. PRED JUTRIŠNJO SEJO DEŽELNE KOMISIJE U OSIMSKI SPORAZUM TUDI PSI ODLOČNO NASPROTUJE VLADNEMU ZAKONSKEMU OSNUTKU Sociolisti poudarjajo, da vladni osnutek pooblaščenega odloka o izvajanju el. 8 osimskega sporazuma prezira enotne zahteve Slovencev in je v nasprotju z nujnostjo homogenega razvoja slovenske narodnostne skupnosti v deteli Izjava Sveta slovenskih organizacij Jutri se bo ponovno sestala deželna komisija za izvajanje osimskega sporazuma in nadaljevala z razpravo o osnutku vladnega pooblaščenega odloka o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v deželi v smislu čl. 8 osimskega sporazuma. Kot smo že poročali so o tem vprašanju na' prvi seji v torek posegli v razpravo socialist Zanfagnini .fašist Morelli. predstavnik Slovenske skupnost: Stoka in tržaški župan Liste per Trieste Cecovini. Izven komisije pa so o tem vladnem zakonskem osnutku že spregovorile Slovenska kulturno - gospodarska zveza, deželno tajništvo Slovenske skupnosti in komunistična partija. Kot znano sta člana deželne komisije za izvajanja osimskega sporazuma od Slovencev dr. Štoka (SSk' in dr. I-skra (KPI). V svojih izjavah so z ogorčenjem zavrnile vladni zakonski osnutek, ga označilo za popolnoma nesprejemljivega ,saj predstavlja dejanski napad na pravice Slovencev v deželi Furlaniji Julijski krajini, na tiste, ki smo jih uživali že doslej in na vse tiste, ki bi nam jih morala italijanska država priznati po črki in duhu osimskega sporazuma, ki predvideva za narodnostne manjšine njihovo največjo možno zaščito. Omenjeni vladni zakonski osnutek, kateremu naj bi dežela dala ugodno mnenje, namreč ponovno, v nasprotju z zagotovili, deli Slovence v tri kategorije po pokrajinah v katerih žive, lestriktivno razlaga čl. 8 osimskega sporazuma in skratka omenju.je naše pravice in postavlja osnovo za praktično ukinitev vrste pravic, ki smo si jih Slovenci ob pomoči demokratičnih sil večinskega naroda priborili s trdim dolgoletnim bojem. Deželna komisija bo jutri imela že v stališčih, ki so jih zavzele do vladnega zakonskega osnutka SKGZ, SSk in KPI in v izjavi, ki jo objavljamo danes tudi PSI, na razpoiago dovolj razlogov, da izreče o vladnem zakonskem osnutku svoje odločno negativno mnenie in da deželni odbor zakonski osnutek zavrne. Pričakujemo pa, da bodo na jutrišnji seji tudi predstavniki drugih demokratičnih strank v komisiji, zlasti KD zavrrjli ta nesprejemljivi vladni osnutek in dokazali, da niso naklonjeni naši narodnostni skupnosti sam« v lKbese-dah, marveč tudi dejanjih. V naši včerajšnji številki smo že na kratko, kolikor nam je bilo mogoče izvedeti, zapisali, da je predstavnik socialistične stranke v deželni komisiji za Osimo Zanfagnini odločno zavrnil vladni zakorn ski osnutek o apliciranju čl. 8 o-simskega sporazuma glede pravic Slovencev. Včeraj pa smo prejeli še naslednje tiskovno sporočilo deželnega tajništva PSI, ki se glasi: «V Trstu so se sestali načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Piero Zanfagnini, pod-načelnik Renzulli in tajniki pokrajinskih federacij za Trst, Gorico in Videm Carbone, Trombetta in Pascoli in poplobljeno preučili osnutek pooblaščenega odtoka o u-resničitvi osimskega sporazuma, ki se nanaša na zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Na sestanku so potrdili nasprotovanje PSI predlaganemu besedilu, kar je na seji deželne komisije v torek že obrazlo žil Zanfagnini. Besedilo zakonskega osnutka po oceni socialistov v celoti prezira zahteve po enotnosti in organskos ti ukrepov za zaščito Slovencev. Poleg lega uvaja teritorialno razlikovanje, ki je nedopustno in v nasprotju s potrebami homogenega razvoja Slovencev, ki živijo n treh pokraiir.ah dežele. Zato je treba, po mnenju socialistov .zavrniti težnjo po izdajanju ločenih ukrepov, nepovezanih med seboj in ki ne zaobjemajo v celoti pravnih gospodarskih, kulturnih in socialnih problemov življenja slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji • Julijski krajini*. Poleg izjave deželnega tajništva SSk. ki smo jo objavili včeraj, je zavzel svoje ostro odklonilno stališče do vladnega osnutka tudi Svet slovenskih organizacij. Glasi se: Notranje ministrstvo je pripravilo osnutek pooblaščenega odloka glede izvajanja 8. člena osimskih sporazumov in ga poslalo deželni upravi, da se o njem izreče. Ta osnutek znova oeli slovensko narodnostno skupnost, ki živi v italijanski republiki, v različne kategorije. saj predvideva nekatere pravice slovenski manjšini samo za tržaško pokrajino, ne pa za goriško in videmsko. Poleg tega so pravice predvidene za tržaško pokrajino še ožje od tistih, ki jih je predvideval lo idonski memorandum. Osnutek namreč v I. členu daje možnost pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, da se lahko poslužujejo slovenskega jezika v odnosih z upravnimi in jurisdicional-nimi oblastmi, ' i so v tržaški pokrajini. Drugi člen pa predvideva, da notranje ministrstvo določi od leta do leta ustrezno število prevajalcev in tolmačev. V 4, členu ie govor o vrnitvi v prvotno slovensko obliko imen in priimkov, kj so bili popačeni. 5 člen določa, da Narodni dom pri Sv. Ivanu pride v brezplačno U|joiabo ustanove Dom. Spričo te vladne namere diskrirni nacije Slovencev v Italiji in omejevanja že uveljavljenih pravic, Svet slovenskih organizacij, ki združuje slovenske demokratične nepolitične organizacij- v deželi Furlaniji r Ju- lijski krajini odločno protestira in odklanja predlog ter poziva državljane slovenskega jezika in vso italijansko demokratično javnost, da odločno nastopi proti takim nedemokratičnim in krivičnim nameram rimske vlade. Notranje ministrstvo je omenjeni osnutek poslalo predsedstvu deželnega odbora, ne da bi bili o tem seznanjeni člani posebne komisije, ki zaseda v Rimu za izdelavo osnutka za globalno zaščito. Vse to zbuja vtis, da vlada nima čistih namenov in volje, da bi uresničila zahteve slovenske narodnostne skupnosti, 8. člen osimskega sporazuma ter republiško ustavo in druge mednarodne obveznosti. Pri tem naj pripomnimo, da so razne politične stranke že predložile parlamentu zakonske osnutke o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kj morajo predstavljati izhodišče vladi in parlamentu, da odobri ustrezne zaščitne norme za celotno slovensko manjšino. Demokratično reševanje tako važnih problemov zahteva, da se vlada direktno posvetuje tudi z nepolitičnimi silami manjšine same. Samo tak način reševanja celovitosti zahtev slovenske narodnostne skupnosti je lahko res demokratičen. V ZVEZI Z ZAKONOM O PRAVIČNI STANARINI Vprašanje KPI občinskemu odborniku za urbanistiko Občinska svetovalca KPI Costa in De Rosa sta postavila občinskemu odborniku za urbanistiko vprašanje v zvezi z zakonom o pravični stanarini. Po členu 18 tega zakona bodo sedaj imeli občinski sveti glavno besedo pri razdelitvi občinskega o-zemlja v predele. Ker bo treba predele določiti dokaj kmalu (najkasneje do konca oktobra), sta Costa in De Rosa predložila odborniku za urbanistiko naslednje tri točke: 1. kakšne ukrepe je zavzela občinska uprava, da bodo ustrezni u-radi prejeli vse potrebne podatke za določitev predelov? 2. kdaj se bo sestala poverjena komisija in izdelala delovni načrt? 3. v primeru da bi občinski svet predstavil ta problem konzultam, katere ukrepe je že sprejel,- da bodo lahko konzulte izvajale to nalogo? 30. SEPT. PRI MONTEBELU II. vsedržavna razstava modelarstva Tržaški odsek IPMS (International Plastic Modeller’s Society) bo v sodelovanju z Avtonomno ustano- PO SKORAJ DVEH MESECIH IN POL OD VOLITEV Danes odločujoče srečanje strank za dokončno rešitev krize na deželi Predstavništva sedmih strank ustavnega loka bi se morala dogovoriti o programskem sporazumu - V prvih dneh prihodnjega tedna prihod medparlamentarne komisije za izvajanje osimskih sporazumov Danes popoldne se v Trstu sestanejo deželna predstavništva sedmih strank ustavnega loka, to je KD, KPI, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk, da bi se dokončno izrekla o možnostih in oblikah sodelovanja na o-snovi enotnega programskega dokumenta, istočasno pa nakazala strukturo bodočega deželnega odbora. Po dobrih dveh mesecih od upravnih volitev se je skozi goste oblake, ki so ves ta čas zastrinjali deželno politično prizorišče, končno pokazal žarek upanja, da se bo položaj vendarle premaknil z mrtve točke in tako omogočil obnovitev upravnega in zakonodajnega življenja v deželi. S tem se obnavlja tudi upanje, da bo mogoče hitreje, učinkoviteje in na novi podlagi reševati brezštevilne probleme, med katerimi zavzemajo najvidnejša mesta problemi obnove potresnih krajev in preporoda dežele ter izvajanja osimskih sporazumov. Deželna skupščina se bo ponovno sestala v ponedeljek. Na tem zase- vo tržaškega velesejma priredil od 30, septembra do 8. oktobra 1978 2. državno razstavo o modelizmu in 2. državno tekmovanje v plastičnem modelizmu, ki bo v prostorih tržaškega velesejma pri Montebelu. V modelizmu bodo lahko privrženci te panoge razstavljali brez vsake omejitve, na tekmovanju v plastičnem modelizmu pa bodo veljavni le modeli, ki bodo izdelani iz montažnih konfekcij. Sestanek vrtnaric Tajništvo pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL sporoča, da bo jutri ob 17. uri v prostorih sindikata UIL na Trgu Papa Giovanni 6 zborovanje osebja, zaposlenega v otroških vrtcih tržaške pokrajine. Razprava bo zajela vprašanja v zvezi z novimi zakonskimi določbami za to področje. llllllllllinillllllllllllllllllllUllinilllllllMIIIIIIIimilMIIIIIIIlllllllMIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIinilllllHIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIKIIIMlilllinillllllM OBISK DELEGACIJ VSEH JUGOSLOVANSKIH RTV danju naj bi končno izvolili predsednika (govori se, da bo na to mesto penovno izvoljen odv. Antonio Comelli) in odbornike. Kakšen naj bi bil ta odbor? Položaj v tem pogledu ni še jasen in prav današnje srečanje predstavništev sedmih demokratičnih strank bi maralo to vprašanje razjasniti. Še vedno je več možnosti. Med verjetnejšimi naj bi bil tribarvni odbor, ki naj bi ga poleg krščanskih demokratov sestavljali še socialdemokrati in republikanci, ali pa čisto navaden enobarvni krščanskodemokratski odbor, ne izključujejo pa tudi možnosti sodelovanja Slovenske skupnosti v tem odboru. V tem primeru bi bil prvič v zgodovini naše dežele slovenski predstavnik zastopan v deželni vladi. Poleg zasedanja deželnega -sveta obsega koledar političnega dogajanja za prve dni prihodnjega tedna še dva pomembna dogodka. V torek se ponovno sestane tržaški občinski svet, dan kasneje pa pokra- S stvarnimi dogovori o sodelovanja zaključen dvodnevni obisk v Trstu Včeraj so 9e gostje razgovarjali s predstavniki SDGZ o gospodarskih perspektivah za razvoj Trsta in dežele ter o lesnih gospodarskih vezeh med Italijo in Jugoslavijo Generalni direktorji in drugi predstavniki jugoslovanskih televizijskih postaj iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Novega Sada, Prištine, Sarajeva, Skopja, Titograda, Kopra ter radia YU in YURATE, so včeraj zaključili dvodnevni obisk v našem mestu, kjer so bili gostje časnikarske agencije Alpe Adria. Na svo: jem dvodnevnem bivanju v Trstu so se razgovarjali o vprašanjih sodelovanja na področju informacije, o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in o krajevni poosimski stvarnosti s predstavniki SKGZ, ZTT, SDGZ, tržaških informativnih medijev ter z deželnim odbornikom za vprašanja javnega obveščevanja Co-ciannijem. Srečanje, ki je potekalo y prijateljskem ip tvornem vzdušju, ■se je zaključilo s konkretnimi dogovori o sodelovanju med agencijo Alpe Adria in vsemi osmimi radiotelevizijskimi postajami v Jugoslaviji, tako da bodo jugoslovanski državljani popolneje seznanjeni z dogajanji v našem obmejnem prostoru v duhu izvajanja italijansko-jugoslo-vanskega osimskega sporazuma. Po ogledu še zadnjih dokumentarnih in drugih filmov, so se delegacije jugoslovanskih RTV postaj NA ODLOČNO ZAHTEVO TOVARNIŠKEGA SVETA V ponedeljek večstransko srečanje o zadevi Sirt Predstavnike tovarniškega sveta in pokrajinske sindikalne zveze je včeraj sprejel načelnik kabineta prefekture dr. Mazzurco V obratu Sirt (bivši steklarni Ve-trobel) se nadaljuje neprekinjena skupščina, to je oblika sindikalnega protesta, za katero so se delavci odločili na predvčerajšnji skupščini. Njihov položaj postaja namreč nevzdržen. Že tri leta jim obljubljano, da bo obrat lahko spet pričel s proizvodno dejavnostjo, vendar je vse ostalo le pri načrtih, ki se še niso premaknili z mrtve točke. Medtem je ostalo nad 500 delavcev že drugi mesec brez plače. Lahko si predstavljamo, kaj to pomeni. Na vrata slehernega izmed njih trka nešteto problemov. Za preživljanje je treba pač razpolagati vsaj z minimalnim dohodkom. Kmalu se bodo odprla šolska vrata in za marsikoga izmed njih bodo nastali novi problemi. Ta položa; je treba prej kot slej spremeniti. Od tod tudi zahteva, da se takoj skliče sestanek z vsemi pristojnimi organi. To zahtevo so delavci naslovili na tržaško prefekturo. Včerai '? delegacija pokrajinske sindikalne zveze in tovarniškega sveta obiskala načelnika kabineta prefekture dr. Mazzurca ter ga podrobneje seznanila s položajem, ki vlada v obratu Sirt, to je z znanimi dejstvi, da kljub dolgoletnim obljubam še niso izvedli toliko pričakovane preosnove v obratu, ter da delavci, ki so, kot znano že dalj časa v dopolnilni blagajni, ne prejemajo niti preživnine. Dr. Mazzurco je imel po nalogu prefekta Marrosuja v preteklih dneh vrsto posvetovanj z raznimi dejavniki, ki so na takšen ali drugačen način povezani z ziskrblju:'> čim problemom obrata Sirt, da bi na ta način preveril stvarni položaj in možnosti čim hitrejše pre mostitve vseh težav. Večstransko srečanje, ki ga delavski svet in pokrajinska sindikalna zveza zahteva, bo v ponedeljek, ob 16.30, kot je včeraj najavil sam prefekt dr. Marrosu. Sestali se bo Jo poleg tovarniškega sveta in pokrajinske sindikalne zveze še pred stavniki krožnega sklada, finančne družbe Friulia, deželne uprave r tržaške pokrajinske in občinske u-prave. Za ponedeljek je napovedana tudi vrsta srečanj s tržaškimi parlamentarci. Ta srečanja bi morala biti že včeraj, a so jih zaradi odsotnosti parlamentarcev odložili. JUTRI OB 18. URI NA COLU Nagrade ob letošnji 16. razstavi terana Z običajno skromno slovesnostjo in domačo zakusko bo repentabor-ska občina jutri nagradila, v prostorih hotela «Kras» na Colu, vinogradnike, ki so sodelovali na 16. občinski razstavi terana, ki je bila letos v Repnu v dneh 15. in 16. julija, in katere otvoritve v Kraški hiši sta se udeležila tudi tedanji predsednik deželnega odbora Comelli in predsednik skupščine občine Sežana Bernetič, poleg seveda številnih predstavnikov krajevnih u-stanov, strokovnih organizacij in izvedencev. Razstave se je letos udeležilo le 11 domačih vinogradnikov, ker je bila zaradi nepovoljnih vremenskih razmer zadnja trgatev bolj skopa. Pridelek pa je bil kljub temu po kakovosti na običajni odlični ravni, po kateri je že dolgo znan, o čemer so se mogli prepričati zelo številni obiskovalci razstave, ki so si z njim tešili julijsko žejo. Domači pridelovalci terana so si zato zaslužili priznanje, ki jim bo jutri podeljeno z nagradami, ki so jih prispevale razne u-stanove, ob prisotnosti predstavnikov javnih uprav, sindikalnih organizacij in kmetijskih strokovnih služb. Nagrajevanje se bo začelo ob 18. uri, domači kmetje in go- | stje se pa bodo še zadržali v prijetnem pomenku ob žlahtni kapljici videno industrijsko prosto cono na Krasu, ki zahteva od združenja še večjo angažiranost in prisotnost. Poudaril je, da je dal ta sporazum združenju novih moči, saj je to lepa prilika za konkretno sodelovanje med obeme. državama in velika pridobitev za Tržaško. Ob koncu svojega posega si je še zaželel, da bi bili v Jugoslaviji podrobneje seznanjeni z gospodarsko problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Poročilu predsednika SDGZ je sledila živahna in zanimiva razprava, v kateri so predstavniki združenja še osvetlili in podrobno analizirali tista gospodarska vprašanja našega mešta, ki so goste najbolj zanimala. I Ob zaključku srečanja lahko ugotovimo, da je celoten obisk generalnih direktorjev in drugih sodelavcev vseh osmih jugoslovanskih radiotelevizijskih postaj v Trstu izzvenel v podporo prizadevanjem za utrjevanje poosimskega duha, za u-trjevanje naporov za sodelovanje in v tej zvezi za konkretne korake k včeraj sestale s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Sprejel jih je predsednik dr. Vito Svetina, prisotni pa so bili še direktor združenja Vojko Kocjančič, tajnik Karel Grgič, upravni direktor ZTT Sergij Lipovec, predsednik odbora SKGZ za sredstva množičnega obveščanja Filibert Be-nedetič in člani vodstva SDGZ. Po uvodnem pozdravu je predsednik združenja dr. Svetina poudaril, da ni naključje, da so bile delegacije povabljene na razgovor s predstavniki združenja, ker se bodo tako lahko podrobneje seznanile z gospodarsko prisotnostjo slovenske manjšine, saj*,je dobro znano, da je gospodarska moč eden od najvažnejših faktorjev za razvoj vsake družlje. V okvirnih obrisih je nato orisal posledice, ki sta jih imela kulturni in politični položaj od prve svetovne vojne dalje na gospodarstvo slovenske manjšine. Vsekakor pa sedaj Slovenci mislimo, je nadaljeval dr. Svetina, da smo integralni del sedanjega krajevnega gospodarstva in smo zainteresirani za splošen družbeni in ekonomski razvoj naše dežele.' Ena od karakteristik sedanjega gospodarskega Trsta je tudi nenavadno visoka zaposlitev v sektorju državnih služb. Slovenci pa smo najmanj prisotni na področju javnih uprav, to je v sektorju, ki je doživel v obdobju med leti 1951-71 največji razmah; največ pa smo prisotni v industriji, ki je v istem obdobju doživela najnižji razmah. Tako smo Slovenci, tako kot skupnost, kakor tudi kot posamezniki, v podrejenem položaju in imamo zato nižje dohodke kot večinski narod. V ta položaj se vključuje delovanje SDGZ, ki se s širokim programom organizirano bori za dosego enakopravnega položaja in za razvoj slovenskega gospodarstva v Italiji. Združenje si zato dnevno prizadeva, da bi bilo čim več njenih predstavnikov prisotnih na odločujočih mestih vseh gospodarskih organizmov. Druga važna vloga združenja je, da si prizadeva, da bi se Slovenci vključili kot subjekt v gospodarske odnose med obema državama, še posebej pa med našo deželo in sosednjima republikama Slovenijo in Hrvatsko. Pri tem je predsednik združenja še posebej podčrtal važnost osimskih sporazumov, predvsem ekonomskega dela s pred- iiiiiiiiimuifiiiiitiiiiiiHiiinitiiiimtiiiiiiiiiiiiiiniiinitiiiiiiMiHiiimiMiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii Počastitev bazoviških junakov jinski svet. Napovedujejo se skratka vroči dnevi, ki jih bo še bolj razgibal napovedan prihod medparlamentarne komisije za izvajanje ratifikacijskega zakona o osimskih sporazumih. Konservativne, nacionalistične in protiosimske sile napovedujejo protestne manifestacije, medtem ko demokratične sile zahtevajo, da se morajo z rimsko komisijo sestati predstavništva vseh političnih sil, ki so zastopane v posameznih izvoljenih svetih, ne pa le predstavništva odborov. Ta zahteva se nanaša predvsem na položaj v tržaški občini, kjer bi bilo po mnenju demokratičnih sil nedopustno, da bi se s komisijo sestal enobarvni manjšinski odbor Liste per Trieste, ki ne more tolmačiti interesov, potreb in zahtev vsega tržaškega prebivalstva, katerega večina odločno odklanja ozka protiosimska stališča melone. V zvezi z obiskom medparlamentarne komisije, ki jo bo vodil sen. Sarti in v kateri bosta tudi podpredsednika posl. Cuffaro (KPI) in Fortuna (PSI), je treba poudariti, da v tej fazi proučevanja komisija ne bo obravnavala vprašanja lokacije proste industrijske cone na Krasu, temveč zgolj vprašanje oblike dodeljevanja finančnih sredstev, ki naj bi bila s pooblaščenim odlokom dodeljena deželi in krajevnim upravam. OD DANES NAPREJ Višje globe na avtobusih Pokrajinski konzorcij za prevoze obvešča, da se bo od danes naprej zvišala globa za potnike, ki jih bodo zasačili na mestnih avtobusih brez ustrezne vozovnice. Prestopniki bodo sedaj poleg cene vozovnice plačali še denarno kazen v višini 5.000 lir, tj. 2.000 lir več kot doslej. Jutri izredna seja dolinskega občinskega sveta Jutri, 8. septembra, ob 18.30 se bo ponovno sestat na izredni seji dolinski občinski svet, ki bo razpravlja' kot napoveduje'dnevni red, o raznih pomembnih vprašanjih. Med njimi o vprašanju podelitve «Odličja prijateljstva* prosvetnemu društvu »Valentin Vodnik* iz Doline ob 100-letnici obstoja. Nadalje bo razpravljal o gradnji stopnišča ob občinskem športnem igri- šču v Dolini, o gradnji otroškega boljšemu obveščevanju, svobodnemu j vrtca v Boljuncu in telovadnice v prelivanju informacij, kulturnih in srednji šoli pri Domju ir drugih drugih dobrin. | vprašanjih. • Več kongresov v fizikalnem centru v Miramaru V okviru raziskav o fizikalni plazmi se je predvčerajšnjim zaključil v Miramaru, na sedežu mednarodnega centra za teoretsko fiziko, seminar, ki je obravnaval posebnosti priobrežnih valov. Kongres je priredil prof. B. McNamara iz Kalifornije. Kongresa se je udeležilo okrog štirideset znanstvenikov iz raznih krajev Evrope in drugih celin. Delovanje miramarskega centra pa se ni izčrpalo s to pobudo, saj nameravajo v obdobju do 23. septembra prirediti še dva seminarja o sončni energiji. Vseh udeležencev na teh seminarjih bo nad sto, odvijala pa se bosta v angleščini in francoščini. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 7. septembra MARKO Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.33 — Dolžina dneva 13.00 — Luna vzide ob 11.22 in zatone ob 22.02. Jutri, PETEK, 8. septembra MARIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,3 stopinje, najnižja 17,4, ob 13. uri 22,3 stopinje, zračni pritisk 1006,2 mb stanoviten, vlaga 72-odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, padavine 14,8 mm dežja, veter 12 km na uro, zahodnik-severo-zahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 21.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. septembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 15 oseb. RODILI SO SE: Denis Nicastro, Davide Tongiorgi, Manuela Diste-fano, Lorenzo Scoria, Nicola Liz-zul, Angela Scarfo, Alberto Paren-tin, Ambra Zorat. UMRLI SO: 50-letni Miloš Kodrič, 72-letna Lucilla Vcrsa por. De Gasperi, 74-letna Maria Peciar vd. Presti, 74-letna Antonia Tercich vd. Vittor, 10-letni Riccardo Noscurol, 87-letna Adelina Anzalone vd. Ga-lante, 85-letna Caterina Dodiči vd. Draghicchio 88-letna Clementina Cossoven vd. Nadali, 82 letna Maria Saule, 64-letni Carlo Degrassi, 72-letna Alcise Smolnicar por. Vit. 91-letni RoCco Fonda, 68-letna A'da Škabar vd. Paoletti, 86-letna Giu-seppina Guerra vd. Bagnaresi. 94 letna Ines Ziffer vd. Garzolini - Du-rando. Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo spominska sve-čanost ob priliki 48. obletnice ustrelitve štirih junakov pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici V NEDELJO, 10. SEPTEMBRA, OB 16. URI DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg Unitž 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber nini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored ^.^teml^J,, M, BSr nini 4. . ... ZDRAVSTVENA odurna, Sl ljŽBa Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732 627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tei. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje • Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan; tel. 209 197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. IHIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllMHIIIItllllflinillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIiniMKIlMIIIIIinilllllMMIIIIIIIIIIR PO PODATKIH ITALIJANSKE MEJNE POLICIJE V avgustu se je občutno zmanjšalo število prehodov s prepustnicami Povečalo pa se je število prehodov tujih turistov -V prvih osmih mesecih Čez mejo skoraj 21 milijonov ljudi Po podatkih italijanske obmejne policije je dosegel potniški promet čez italijansko-jugoslovansko mejo na Tržaškem v preteklem avgustu 3.903.801 prehod v obeh smereh meje, kar znaša 0,13 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Podatek kot tak ne predstavlja nobenega presenečenja, saj je padec minimalen, le bornih petsto enot. Zgovornejša pa je razčlemba te vsote. Znižalo se je število prehodov italijanskih državljanov s potnimi listi za celih 6,26 odstotka, 24,81 od- Z vespo podrl pešca Včeraj, nekaj minut pred 11. uro,1 je v Ul, Pieta 21 -letni Felice Carta iz Ul. Wostry povozil s svojo vespo 65-letnega Maria Villerja, ki je pravkar prečkal ulico. Villerja so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 30 dni zaradi zloma desnega gležnja in udarca na glavi. Voznik vespe, Carta, je ostal nepoškodovan. Včeraj popoldne je bila na občinskem pokopališču pri Sv. Ani skromna slovesnost, med katero so predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev, SKGZ in ANPI-VZPI-ANED položili vence na grob štirih junakov Bidovca, Miloša, Valenčiča in Marušiča. Med prisotnimi, ki so spomin bazoviških žrtev počastili z enominutnim molkom ,so bili Bidovčeva sestra Tončka in brat Stane, predsednik odbora za proslavo bazoviških žrtev Filibert Be-nedetič, mati narodnega heroja Pin-ka Tomažiča Ema in tajnik SKGZ Duško Udovič. stotka je bilo manj prehodov jugoslovanskih državljanov s prepustnicami, 20,79 odstotka pa italijanskih državljanov, tako da je znašal padec maloobmejnega prometa v primerjavi z lanskim avgustom 22,16 odstotka. Negativne postavke je popravil pravi rekordni promet tujcev s potnimi listi: 1.971.421 oseb v obeh smereh, kar znaša 24,41 odstotka več kot lani. Vzroki občutnega upadanja maloobmejnega prometa v avgustu so najrazličnejši, med glavnimi pa je nedvomno izenačenje cen na obeh straneh meje in bolj strogo nadzorstvo nad valutnimi prilivi. Glede podatka o tujskem prometu lahko pristavimo, da je bližnja istrska obala doživela rekordno turistično sezono, kar je vplivalo tudi na mejne prehode pri nas. Samo po sebi umevno so v tej številki navedeni tudi prehodi jugoslovanskih državljanov, ki prihajajo nakupovat v Trst, a po vsakoletnih izkušnjah je prav v avgustu najmanj teh »turistov*, kar potrjuje prvotno domnevo, da je postala naša pokrajina tranzitno območje za vse turiste, ki so namenjeni v Jugoslavijo. Od teh je bilo največ Nemcev, Avstrijcev in Nizozemcev. Če sedaj pogledamo skupne podatke za prvih osem mesecev letos lahko ugotovimo, da se je potniški promet povečal, saj je letos znašal 20.971.092, lani pa 18.501.881 oseb, promet se je torej povečal za 13,34 odstotka. To povečanje je bilo precejšnje predvsem spomladi in v prvih poletnih mesecih, januarja in februarja pa je bilo prehodov precej manj. Podatki torej ponovno izpričujejo dejstvo, da se viša dotok turistov skozi naše območje, kar bi lahko s pridom uporabili tudi za krajevni turizem, če bi nam uspelo turiste zadržati za kak dan. Neznanci zažgali avto Predsinočnjim ob 00.05 so neznanci zažgali v Ul. Revoltella mini minor videmske registracije, last asistenta na filozofski fakulteti v Trstu Roberta Rovaltija. Gasilci so po nekajminutnem delu po- gasili požar in ugotovili, da so plameni najprej zajeli zadnje levo kolo avta, ki so ga neznanci skoraj gotovo polili s kako vnetljivo tekočino. O dogodku je takoj poizvedovala tržaška Digos (politični oddelek kvesture) saj je Rovatti pristaš levih skrajnih organizacij, zadnje, čase pa zagovarja stališča, ki naj bi bila blizu tako imenovani avtonomiji. Kljub temu pa so na kvesturi prepričani, da je bil požar le vandalsko dejanje, ne pa politični atentat. Zaradi prevelikega števila zaužitih zdravil so včeraj pripeljali z njenega doma v bolnišnico 65-letno Ado Veronesi iz Ul, Tibullo 2. Ženska je v globoki nezavesti, in so jo sprejeli na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice s pridržano prognozo. V BAZILIKI SV. SILVESTRA Koncert pianistke Marine Korakov e Drevi ob 20.30 bo v baziliki Silvestra, v okviru uglasbenih sre' čanj», koncert priznane pianista Marine Horakove. Marina Horak, ki se je rodilo ® Jugoslaviji, je študirala v Muench' nu in se nato specializirala v kh>' vir ju na cScholi cantorum» v PaT>' zu. Horakova je nastopila na tono-gih koncertih v raznih evropsktj} mestih in tudi zmagala na nekateri tekmovanjih v Zagrebu, Vercelltjn in La Ronchelle. Horakova, ki sedaj biva na yl' zozemskem, bo izvajala skladbi Mozarta, Schumanna in DebussyjO• K2S331SHI0 V spomin na pok. Ivana Bidovca daruje Nives 8.000 lir za vzdržev*' nje spomenika bazoviškim žrtva® v Bazovici. Namesto cvetja na grob Mil°ša Kodriča darujejo družine: Bertok' chi 5.000, Škrlj 5.000. Debellis l-0°u' Možina 4.000 in Starc 5,000 lir ** postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca ^ od Sv. Ane. V spomin na dragega Miloša K°| driča darujeta Štefka in And™ Križman 10.000 lir za postavi™ spomenika padlim v NOB iz SKcd" nja, s Kolonkovca in od Sv. Ane- Namesto cvetja na grob Mi10®* Kodriča darujeta Slava in Duša11 Križman 10.000 za postavitev sp0-menika padlim v NOB iz škednJ8’ s Kolonkovca in od Sv. Ane, ™ 10.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob tov. M® loša Kodriča darujeta družini S*8' cin in Pulj 5.000 za PD Slavec 18 5.000 lir za PD Fran Venturinj- V počastitev spomina Miloša n°j driča daruje družina Godina-Cem01 30.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. M1' loša Kodriča daruje Ema Tom*' Žič 25.000 lir za Glasbeno maJc#' V spomin na pok. Ivana Bido?' ca daruje Ema Tomažič 25.000 11 za poimenovanje šole v Roj*1"1 po bazoviških žrtvah. V isti **' men darujeta Sonja in Just Colj 10,009 ,dir za poimenovanje šole * Rojanu po bazoviških žrtvah. Vjjočaslitev spomina Miloša diBe^SBRffifthižina Kuret 20-' v NOB iz Skednja, od Sv. Ane s Kolonkovca. V spomin na Miloša Kodriča °,ic rujeta družini Košuta • Jag°o 10.000 lir za Glasbeno matico. . Namesto cvetja na grob Iva,.j Bidovca daruje Zora FabjanC: 10.000 lir za vzdrževanje spome ka bazoviškim žrtvam. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga EMA ŠTOKA Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalujoči: sinova, nečakinja In drugi sorodniki Kontovel, Trst, Reka, 7. septembra 1978 Ganilo nas je sočutje sorodnikov, tovarišev, prijateljev in znancev ob smrti dragega MILOŠA Hvala. Trst, 7. septembra 1978 Družina Kodrič TV ODDAJI\ POSVEČENE ITALU SVEVU MIT TRSTA V LUČI SVEVOVEGA ŽIVLJENJA IN PISATELJEVANJA Ciklus oddefi o tržaškem pisatelju sta pripravila Claudio Magris in Tullio Kezich - Drevi dokumentarni film «La cittd di leno» .prugo omrežje italijanske televi-l}ie je pripravilo ciklus oddaj, ki je posvečen tržaškemu pisatelju '(«lu Svevu, naslov ciklusa je tMez-10 secolo da Svevo*. Pripravila sta Claudio Magris in Tullio Ke *}ch. Oddaje bodo v četrtkih zve-cer. prvo, z naslovom *La cittd di «»io», ho televizija oddajala dre-*{'■ sledili bodo film, posnetek gle 'hliške drame ter televizijski film Včeraj zjutraj je bila na Ježel-nftn sedežu RA1 v Trstu predsta-®}ev dokumentarnega filma «La C!**a di 7eno» režiserja Franca Gi »a!djja. Film prepleta pričevanja ržaških kulturnikov, Svevove se stre Letizie in drugih pisateljevih prodnikov, utrinke iz mestnega ‘Oljenja ter dokumentarno gradivo 0 Svevovem delu. Giraldi je s fil-Tri°wi želel razumeti sedanji Trst v luči Svevove dejavnosti. Sveva pa v luči današnjega stanja. Kakšen je rezultat lega iskanja? V filmu najdemo vrsto značilnih in učinkovitih izsekov h tržaškega življenja. Precej nerodni so odgovori raznih kulturnih delavcev in pisateljevih sorodnikov, ki skušajo ujeti «duh» Trsta in Tržačanov Nerodni so zato, ker duha ni lahko opredeliti z nekaj besedami, nostalgijo iti spomini. Iz ust Svevove sorodnice na primer izvemo, da v Trstu že od nekdaj vlada matriarhat; trditev je očitno poceni. Stare gospe kramljajo v udobnih foteljih o velikem pisatelju. Med anekdotami in spomini zaživi Svevova podoba lahkotno, neproblemsko. Pisatelj lahko pri priči postane zgodba za občinstvo, ki po navadi gleda komične televizijske skeče. Nad OD 11. DO 14. SEPTEMBRA V PORTOROŽU III. mednarodni simpozij o problemih apiterapije . O uporabljanju čebeljih pridelkov v medicini bodo Ha seminarju razpravljali strokovnjaki iz 9 držav . ^ času od 11. do 14. septembra ®l°s bo v Portorožu III. medna-J^ni simpozij o apiterapiji (upo-f?ba čebeljih pridelkov v medici-**)• Organizatorji tega znanstvene-srečanja so mednarodna fede-Jj^i.ia čebelarskih organizacij API-"KjNDIA, Savez pčelarskih organi-*®c'ja Jugoslavije, Poslovna zajedla za pčelarstvo Jugoslavije, Zve-čebelarskih društev Slovenije in /J®dexov center za biotiko. Udelež-S® na simpoziju je prijavilo večje 8 eyilo znanstvenikov — raziskoval-iz tega področja in to iz sle-?®čih držav: Romunije, Bolgarije, jSSR. DDR, ZSSR, ZRN. Avstrije, fancije in Jugoslavije, članstvo Rastnega predsedstva simpozija so , *eR tujih predstavnikov do sedaj •Prejeli dr. Aleš Bebler, predsed-jugoslovanske skupnosti za zabito okolja, Svetozar Pepovski, jjtodsednik Zveznega komiteja za ?®lo, zdravstvo in socialno zašči-dr. Fazarinc, predsednik komi-■la za zdravstveno itr 'socialno' Kino ‘‘haniarski park — »Luči In zvoki», °b 20.30 «11 sogno imperiale di ^hramare* (v italijanščini); ob 2l-45 «San u Miramaru* (v srbohrvaščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.00 h* ob 20.50 ter iz Miramara ob 31-45 in ob 23.05. *rbton 21.00 «Gli anni in tasca* (1973) š Felix, C. Mercier. V filmu igra tl»di 200 otrok. 'h 17.00 «La montagna del Dio can-"ibale*. Uršula Andress, Claudio Cassinelli. Prepovedan mladini pod '4- letom. 17.00 «La soldatessa alle ma-n°vre militari* Edwige Fenech, Rento Montagnani. toiee 16.00 «L’ultimo combattimento Chen*. Bruce Lee. ‘Knon 16.00 «Torino nera*. Bud šPencer. ^ionaIe 17.00 »La febbre del sa-“Mo sera*. J. Travolta. Prepove-c*an mladini pod 14. letom. r®Uaciclo 16.00—22.10 «Capricorn one*. ,'hott Gould, James rolin Brvni film. (v Cclsior 16.30 ,«Grazie a Dio ž ve-"Prdi*. Barvni film. pM»Ho 16.00 «11 gatto a nove code*. ^-atherine Spaak, Karl Malden. Pre-P°vedan pod 14. letom. 'Ohranimatico 16.00—22.00 »Condan-al piacere*. Prepovedan pod ^ “■ letom. 'k,ento 16.30 «James Bond in Agendi ** 007 - Missione Goldfinger*. ^°ra 16.30-18.20-20.10-22.00 «Quat-,r° mosche di velluto grigio*. Reji9 Dario Argento. Prepovedan mla-'h' Pod 14. letom. y*Wt°i 17.00 »Scandalo al sole*. "torto Veneto 17.00 «11 buio macchia-Či rosso*. Prepovedan pod 18. le-Barvni film. T**e 16.30 «11 ritomo di GodziUa*. Akira Takarada. Barvni film. Zaprto. V< Šolske vesti ^*kiiadno vpisovanje gojencev v by° Glasbene matice za leto 1978-79 vključno 8. septembra na se-tole v Ul. R. Manna 29 • tel. Jžu ljod 9. do 12. ure in od 18. do Mali oglasi >AM nov kajak, dvosedežni, znam-Asa. Primeren za lahke reke in ,s"°rje. Tel. 569357. mlajšo žensko za varstvo v petnega otroka v dolinski občini f Opoldanskih urah. Odlični pogoji, tj!!: 228236 vsak dan, razen ob ne-^ 13,30 do 14.30. k 'AM harmoniko menegazzi — 80 »Cv. Tel. 231889. Dr "AM ford transit furgon, zelo 'Piecen za letovanje, v odličnem motor in gume nove za U°.000 lir. Tel. 208455. varstvo SR Slovenije, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije, Ivo Marek in predsednik občine Piran. Ta mednarodni simpozij (prvi tak je bil leta 1974 v Madridu, drugi leta 1976 v Bukarešti) bo omogočil izmenjavo najnovejših spoznanj o možnostih uporabe čebeljih pridelkov v medicini in veterini in to v pogledu preventive, kakor tudi kurati ve, ker ima poseben pomen v situaciji, ko se zaostrujejo vprašanja upravičenosti uporabe vrste sintetičnih proizvodov zaradi ugotovljenih slabih posledic ter se opredeljuje nujna orientacija na naravne proizvode, ki lahko mnogo doprinesejo k reševanju problemov zdravja prebivalcev. Sklep o organiziranju navedenega simpozija v Jugoslaviji je rezultat naporov, ki so bili pri nas zavzeti v skladu s splošnim zavzemanjem v svetu, da se na liniji zaščite človekovega zdravja, najdejo optimalne možnosti. Istočasno ta sklep predstavlja posebno med-narodnp...ppmkoje^fe, jto.J»,da.i doseženim rezultatom pri n«sr Organiziranje tako pomembnega mednarodnega znanstvenega srečanja predstavlja vsekakor pomemben prispevek k napredku in razvoju čebelarstva Jugoslavije in razširjanju možnosti biomedicinskih in a-grokultumih znanosti pri nas. vsem se leno razgrinja mit o Trstu. Mit živi od preteklosti, ko je luka cvetela, ko so cvetele banke in resnejše trgovine, kakor so današnje prodajalnice kavbojk Fred-vsem pa so takrat cveteli interesi bogatinov, ki so si s finim trgovskim nosom polnili mošnjičke ter hodili na izlete po Krasu. Sedanjost Trsta? Filmska kamera je bila neizprosna, ko je posnela salončke, kjer klepetajo stare, napudrane dame; gostilne, kjer stari gostje patetično zapojejo «La mula de Parenzo», luko ki je prazna in zavila v meglico. Psihiater Basaglia je govoril o razkrajajoči se sredini revnejšega prebivalstva, o samoti starih, o brezciljnosti in trpljenju Svevo raste s tržaško dramo. Mladi dijaki povedo, da pisateljevih del niso brali, dela pa v mestu tudi ne najdejo. Nas, ki smo gledali dokumentarni film. ni zgrabila nostalgija, morda zato, ker se Slovenci nikoli nismo sprehajali po starinskih salonih, morda zato. ker so naši spomini bolj krvavi. Kako oddaljen je Trst bogatih trgovcev, finih dam, uglajenih avstrijakantov, zvitih j udov! Kako daleč ie in hkrati kako blizu. Če bi Svevo danes živel, bi morda grebel v psiho voditeljev Liste za Trst. izsledil hi krute komplekse; željo po privilegijih, pri-dobitništvo. nacionalizem, sekta-štvo, prostozidarstvo in še kaj. Določen mit o Trstu je gotovo pregrinjalo omenjenih resnic, ki bruhnejo iz podzavesti in se udejanijo zato. da bi se čas ustavil, da bi lahko domači meščani v miru sanjali o blišču habsburškega mesta... (A. M.) • Tržaška občina sporoča, da bo do nadaljnjega zaprta Ul. Pucino, in sicer na zadnjem odseku, ki pelje proti Križu, zaradi popravil na cestišču. ŠD PRIMORJE organizira 9. in 10. septembra na Proseku na vrtu sedeža društva ŠPORTNI PRAZNIK Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačim vinom. Od 21. ure dalje ples z ansamblom THE LORDS GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi GLASBENI TEČAJ ZA MLADINO Vpisovanje vsak dan (razen v soboto in v nedeljo) do vključno 15. septembra od 20. do 21. ure na sedežu društva na Proseku. Vabljeni! Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi enodnevni izlet v Vrhniko • Bistro • Predjamski grad dne 14. septembra. Vpisovanje od 10. do 12. ure v Ul. Cicerone 8/B. Odhod s Trga Oberdan (pred deželno palačo) ob 8. uri. Društvo slovenskih lovcev »Doberdob* prireja v nedeljo, 10. septembra izlet v Bistro. Obveščamo svoje člane in simpatizerje, da bo odhod iz Trsta izpred sodišča — Foro Ulpiano, ob 7. uri, na Opčinah pri tramvajski postaji ob 7.15. Prosimo točnost! Na razpolago je še deset prostih mest. Lovci. ki se nameravajo udeležiti, se lahko javijo v Dolini pri Oskarju Slavcu, tudi telefonsko 228567 ob večernih urah. SPDT prireja v nedeljo, 17. septem. bra. zadnji sezonski avtobusni izlet v Sappado z ogledom ledeniških jezer 01-be in vzponom na Monte Ferro. Izlet je primeren za vse, predvsem družine. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan do vključno torka 12. t.m., od 11. do 12. ure. Združenje Union priredi 10. septembra dva enodnevna izleta: z motorno ladjo in z avtobusom v Rovinj ter na Blejsko jezero (Pokljuka). Informacije in prijave na sedežu Združenja U-nion v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik, razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ur*. Drevi ob 21. uri začetek stavke železničarjev Vodstvo tržaškega okrožja državnih železnic sporoča, da bodo zaradi stavke osebja, ki pripada sindikatom FISAFS. CISNAL in USFI, lahko imeli vlaki v nekaterih primerih zamude, na nekaterih progah pa jih bodo nadomestili avtobusi. Vodstvo državnih železnic zato poziva potnike, naj med časom stavke, t.j. danes od 21. ure do 21. ure jutri, sledijo ouvestilom. ki jih bodo pismciio ali ustno sporočili na vsehf!"!čT($hiškin postajah, posebnb pažrtj^ pa bo treba posvečati križanju /železniških .prehodov,, ker bodo lahko nezavarovani. Natečaj za okrasna dela na občinskem pokopališču Tržaška občina razpisuje natečaj za zasnovo in realizacije okrasnih umetnostih del, ki naj bi okrasila poslopja kostnic na občinskem pokopališču pri Sv. Ani. Zainteresirani bodo lahko predstavili ustrezne osnutke občinski upravi najkasneje do 90. dneva po objavi raz piša na uradnem vestniku. • Župan odv. Cecovini je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku rektorja tržaške univerze prof. Giampaola De Ferro. Razstave V moderni umetnostni dvorani galerije Rossoni je odprta razstava tržaških slikarjev Lida Dambrosija, Sergia Micalesca in Romea Stocchi-ja Thomeisa. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 13. ure, ob delavnikih pa tudi od 17. do 20. ure, in sicer do 10. septembra. Na Gradu sv. Justa so odprli razstavo «11 mare di Trieste*. ki so jo pripravili sindikati umetnikov CGIL, CISL in CCdL-UIL. V galeriji Tribbio Rettori bodo v soboto, 9. t.m. odprli razstavo avstrijskega slikarja Huga Wulza. Koncerti ISKANJE vccm V POKRAJINSKEM SVETU Pogovori predsednika Pagure s strankami sindikati in gospodarskimi organizacijami Kritike na vladno stališče o pravicah Slovencev - Sedanja uprava v Trstu steguje roke na Goriško - Kakšno vlogo prisoditi pristanišču v Tržiču Predsednik pokrajine prof. Silvano Pagura, ki je bil na to mesto izvoljen z omejenim mandatom, je v teh dneh imel več (»govorov s strankami o sestavi večine na pokrajini. Sestal se je z vsemi strankami u-stavnega loka ter z delegacijo enotne sindikalne federacije CGIL, CI SL, UIL, v teh dneh pa se bo sestal še z organizacijami proizvodnih sil. še prav posebej važen je bil sestanek, ki ga je imela delegacija KD, kateri Pagura pripada, z delegacijami PSDI, SSk in PRI. Na pogovorih so za KD sodelovali Pagura, načelnik skupine Agati in svetovalec Lodi, za PSDI Bressan in Candussi, za SSk Bratuž, Terpin in Ferletič, za PRI De Grassi, Semola in Drufuca. Pogovori so potekali v strpnem tonu ter jih v političnih krogih ocenjujejo za zelo pomembne. Vsakdo izmed partnerjev udeleženih v pogovorih, je izpostavil svoja vprašanja, ki so jih medsebojno primerjali, da bi iz njih sestavili pokrajinski program in se sporazumeli o politični večini, ki bi ga izvajala. V slovenskih političnih krogih pa je v teh dneh v ospredju vladni u-krep, ki na omejen in krivičen način obravnava izvajanja osimskega sporazuma o pravicah Slovencev. Politična vodstva so svoja stališča objavila že včeraj, o hudi krivici, ki ge godi naši skupnosti pa se razpravlja tudi na drugih ravneh. Svet slovenskih organizacij, ki ima svoj sedež v Gorici, je včeraj sprejel stališče glede vladnega ukrepa ter ga objavljamo na drugem mestu našega dnevnika. Poleg ukrepov, ki jih slovenska narodnostna skupnost sprejema, da bi parlamentarno komisijo za izvajanje osimskega sporazuma opozorila na krivični vladni dekret, ki ga je potrebno odpraviti, se tudi v političnih in gospodarskih sredinah pripravljajo na srečanje s parlamentarno komisijo ter usklajujejo stališča gospodarske narave. Ob tem je potrebno povedati, da so se goriški liberalci s tržaškim županom pogovarjali o usklajevanju gospodarskih in komunističnih vprašanj. O rezultatu pogovorov niso bili objavili nobenega sporočila, če naj sodimo po včerajšnjem pojasnilu, ki ga je v tržaškem italijanskem dnevniku objavil socialdemokratski predstavnik Lodatti, skuša večina, ki sedaj vodi tržaško občinsko upra-pobude tudi na gorisko pokrajino ter jo obravnavati skupno s tržaško. V tem pogledu gre, predvsem , £a, poskus nastajanja enotnega metropolitanskega ozemlja, ki naj bi vključeval Trst, Tržič in Gorico. V sedanjem trenutku je še prav posebej važno zadržanje goriških gospodarskih krogov o pristranskih vprašanjih, ki bo o njih tekla beseda ob prihodu parlamentarne komisije V Gorici so se že sestale nekatere izmed demokratičnih strank, da bi uskladile svoja stališča do vprašanja razvoja pristanišč v naši deželi. V teh dneh se bodo ponovno srečala in skušala izoblikovati čimbolj enotno gledanje, da se ■ sicer omogoč. razvoj pomorstva v naši deželi, toda hkrati prepreči nevarnost, da bi se nekatera pristanišča razvijala v škodo drugih. Mimo vseh teh vprašanj se nam zdi, da je v sedanjem političnem trenutku za Goriško še najpomembnejša hitra izvolitev odbora na pokrajinski upravi, ki bo sposoben demagoškim in nerealnim poskusom sedanje tržaške uprave postaviti ob rob načrt razvoja gospodarskih dejavnosti pri nas na osnovi deželnega programa. Danes pričetek seminarja v Bohinju Danes ob 12. uri (po ital. času) bo z novogoriške železniške posta- je odpotovala skupina goriških mladincev, ki se bodo do nedelje udeležili 7. seminarja v Bohinju, ki ga tudi letos prireja goriški Mladinski krožek pod pokroviteljstvom MO SKGZ. Seminarja se bodo udeležili tudi mladinci iz Trsta, Beneške Slovenije ter predstavniki štirih obmejnih občinskih konferenc ZSMS. Že drevi bo na sporedu predavanje profesorja Alda Rupla in Milana Pahorja o vlogi tabornikov RMV. V naslednjih dneh bodo na vrsti raz na predavanja, okrogli mizi o mladinski in prosvetno - športni problematiki v zamejstvu, filmska predstava ter šport in rekreacija. Seminar se bo zaključil v nedeljo ob 12. uri, povratek v Gorico pa je predviden v večernih urah. S PRIREDITVAMI NA OBEH STRANEH MEJE Proslave petintridesete obletnice Goriške fronte Seja skupščine občine Nova Gorica - Prireditvi v Mirnu inv Selcah Nova Gorica praznuje svoi občinski praznik s številnimi delovnimi uspehi, prireditvami in proslavami. Uradna proslava bo v soboto, 9. septembra ob 9. uri (po jug. času) s slavnostno sejo občinske skupščine. Prireditve na to temo pa bodo tudi vse naslednje dneve ter bodo posvečene 35. obletnici go-riške fronte, 35. obletnici odloka AVNOJ o priključitvi Primorske k Jugoslaviji ter 30. obletnici pričetka graditve mesta Nova Gorica. Med pomembnimi prireditvami občinskega praznika bo tudi odkritje spominske plošče prvemu zasedanju okrajne narodnoosvobodilne skupščine Miren pred 34 leti. Na tej svečanosti, ki bo v nedeljo ob 12. uri po jugoslovanskem času v Renčah, bo slavnostni govornik dr. Joža Vilfan, v kulturnem programu pa bodo nastopili pevski zbori iz Renč, Prvačine, moški pevski zbor prosvetnega društva «Oton Župančič* iz Štandreža pod vodstvom Aleša Hobana ter godba na pihala MllllltllltINimillllHIMOMIIIIHIIIIIIIIimMMIIIIIIMimillimiimiHIIIIIMIIIIIIIIIIIlMHIlIllHIlIlMIlvillllllltlllllllllllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH MiiMiiiimiMniiia OD JUTRI DO NEDELJE V DOLINI KORNA Tri slovenske folklorne skopine na 8. mednarodnem tekmovanju v Gorici Poleg skupine gStu ledi» iz Trsta nastopita tudi skupini iz Metlike in Tržiča - Tekmuje 16 folklornih ansamblov iz 8 držav, 23 pa jih bo sodelovalo na nedeljski paradi n ST? ir fr j? r ^ J ; ^plklprm,skupina. «C9W%,.,'Jrfth dance group* Jta.ua»t0i>iU.J|ltri zvečer, na med- narodnem folklornem tekmovanju v Gorici Jutri zvečer se bo v dolini Korna pričela druga večja tradicionalna prireditev goriškega septembra: mednarodno folklorno tekmovanje «Castello di Gorizia*. Prireditve, ki jo letos že osmič prireja goriška Pro loco, se bo udeležilo 16 folklornih skupin, ki bodo zastopale 8 evropskih držav. Skupine iz Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Irske, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Romunije se bodo med seboj pomerile jutri in v soboto zve- iiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii NA POBUDO GMG Tudi fotografski natečaj ob 2. «Settembre Goriziano» Tri netekmovalne proge (9, 22 in 40 km) in ena namenjena tekmovalcem (22 km) - Vsakemu udeležencu umetniški kovanec, skupinam in posameznikom pokali ter druge nagrade Danes, 7. septembra ob 20.30 no v baziliki sv. Silvestra koncert jugoslovanske pianistke Marine Ho-rak, ki bo izvajala dela Mozarta Schumanna in Debussyja. BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A TRST - ijuiCA I FIL2I iO, - ' ‘2* 6v4dB TEČAJI VALUT V MILANU DNE 6. 9. 1978 Ameriški dolar 830.— Funt šterling 1615.— švicarski frank 500.— Francoski frank 189.— Belgijski frank 25.- Nemška marka. 413.- Avstrijski šiling 57,50 Kanadski dolar 690.- Holandski florint 380,- Danska krona 145.— Švedska krona 182,- Norveška krona 153.— Drahma 20,10 Dinar 38,50 MENJALNICA vseh tujih valut Goriško društvo pešakov «Gruppo marciatori Gorizia* bo v nedeljo, 17. septembra priredilo pod pokroviteljstvom goriške hranilnice 2. mednarodni pohod vrednot, Svd-je ravnovesje lahko išče predvsem v naravi in kulturi, kajti ena in druga človeka varujeta pred slabimi vplivi tehnične civilizacije in skomercializirunih medsebojnih odnosov. Otroka moramo naučiti, da bo globlje doživljal naravo ter višje vrednotil kulturo. tehniki pa naj bi dajal tisto mesto, ki ji gre. Pri tem lahko pomaga dobra knjiga, čeprav ne podcenjujemo drugih sredstev, ki postajajo zelo koristna, pri oblikovanju sodobnega človeka. Največji dosežek v razvoju človeka in človeštva je nedvomno to, da lahko misli sporočamo preko govora, da jih izražamo v nacionalnih jezikih in v mednarodnih simbolih, kajti govor in jezik nista le orodje za sporazumevanje, temveč tudi dela spoznavanja in obvladovanja okolja. poleg drugih sredstev nedvomno najpomembnejša pojavna oblika pisane besede. Knjiga je pobudnik kulturnega razvoja, razvoja družbe, znanosti, je pa tudi posledica vsega tega in zato se danes vedno bolj sprašujemo, kakšno vrednost, oomon in vlogo bo knjiga imela v prihodnosti. Usoda knjige je v sodobnem protislovnem svetu zelo zanimiva. Bogate dežele zapravljajo velika bogastva za orožje, alkohol, mamila in luksuzne predmete, mnogi v teh deželah pa žive v stiski, imajo bolj ali manj človeka nevredno življenje. Eni imajo kljub visokemu življenjskemu standardu nizke kulturne potrebe, drugi pa zaradi materialne stiske, nizke izobrazbe, nepismenosti ali polpismenosti ne čutijo globljih potreb po knjigi in se zatekajo k lažjim virom informacij, k radiu, televiziji, filmu, postajajo plen množičnih občil reklame in propagande. Ogromno kulturnr) bogastvo je še vedno slabo izkoriščeno, je še vedno privilegij nekaterih slojev in bolj izobraženih in kultiviranih ljudi. Statistike kažejo, da je premalo bralcev dobre knjige, da mnogi sploh ne berejo ali pa ostajajo pri manj vredni literaturi. V nerazvitih deželah pa je knjižna produkcija prenizka, mnogo ljudi je še nepismenih, polpismenih enim je branje tuja umetnost, skrivnost, drugim dela težave, ker so prehitro prenehali s šolanjem. Ugotovljeno je, da gre pri mnogih za nerazvite kulturne potrebe, zlasti za bralne navade in interese. V bistvu gre za to, da otroku in mlademu človeku bogatimo njegovo osebnost, da bi bil sposoben srečati se s knjigo, da bi lahko iz nje dobival bogastvo, ki ga vsebuje, da bi lahko odkrival zaklade. ki so vanjo položeni, da bi se lahko pogovarjal z avtorjem ter sprejemal in razumel misli, probleme in dileme časa. K takim in podobnim ciljem lahko vodimo otroke in mlade le, če vemo, kako se mlada bitja razvijajo, kako umsko čustveno in socialno zorijo, zlasti kako se oblikuje fantazija predstave in potrebe ter interesi nasploh in posebej za knjigo. V SOVJETSKI ZVEZI Protipotresne hiše iz posebnega cementa V Sovjetski zvezi so zadnja leta iznašli več sistemov, s katerimi se bojujejo proti rušilni sili potresov. Tako so že drugič v Kazahstanu. v mestu Alma Ata, in tretjič na ozemlju Sovjetske zveze zgradili 12-nadstropno protipotresno hišo. Posebnost te hiše je, da je zgrajena iz lahkega rno-nclitskega cementa. Pred nekaj leti je državni urad Sovjetske zveze za ljudsko gradnjo in arhitekturo sintetiziral izkušnje na področju gradnje hiš z monolitskim cementom in je ta material priporočil preavsem pri gradnji stanovanj na jugu države, kjer je opaziti močno potresno dejavnost. Rezultati so bili neverjetno dobri, tako da so se odločili graditi podobne hiše, ki se z uspehom zoperstavljajo moči potresa. Dokaz temu je bil zadnji potres marca meseca v Kazahstanu. lu je dosegel paro in šesto stopnjo Mercallijeve lestvice. Vendar so hiše zgrajene z monolitskim cementom ostale nedotaknjene in nepoškodovane Prednost te metode je tudi ta, .da, se lahko hiše dograjuje z industrijskimi metodami, s čimer se prihrani, na času in tudi na materialu v primerjavi s tradicionalnim Sistemom gradnje. Metoda »drsajočega ogrodja* hiš dovoljuje vzporedno postavljanje cementa in montiranje o-ken, vrat in balkonov, kar pomeni očitno prihranjanje časa. DANES ZAČETEK V BEOGRADU Mednarodni festival BITEF v znaku gledaliških novosti Uprizorili bodo IS tujih in 4 domače premiere Slovensko gledališče bodo zastopali Celjani Prepletanje klasičnih in avantgardnih del Danes se je v Beogradu začel mednarodni gledališki festival BITEF, ki je že dvanajsti zapovrstjo. Na letošnjem festivalu bodo uprizorili 15 tujih in 4 domače premiere, ki jim bodo lahko gledalci sledili na odri; »Atelje ja 212», tradicionalnem centru BITEF, in v drugih beograjskih gledališčih, letos prvič tudi v novem kongresnem centru «Sava». Kot po navadi je glavna če viza BITEF 78 prikazati nove gledališke tendence v svetu in s tem seveda prikazati vrhunec sodobnega gledališča. Prvič pa se je letos zgodilo, da sta Mira Trailovio, ravnatelj festivala, in Jovan Cirilovič, tajnik, videla vse predstave in tako tudi ppredelila celoten spored festivala V kontekstu modernih scenskih del pa bodo dobili svoje mesto tudi mojstri klasične dramaturgije Shakespeare, Moliere, Ibsen, Strindberg, Brecht, katerega prav letos poteka 70-letnica rojstva. Seveda gledališke skupine bodo ta klasična dela predstavile na NEZADRŽEN VZPON ELEKTRONSKE TEHNOLOGIJE V URARSTVU Znane japonske kremenčeve ure seiko preplavile celotno svetovno tržišče Tudi letos bo Seiko povečal prodajo v svetu za šestino - Tradicionalno razdrobljeni industriji ur je odklenkalo Kremenčeve ure so, zdi se, trojanski konj, s katerim so se Japonci vtihotapili na skrbno varovana tržišča tradicionalnih proizvajalcev ur. Kljub vzpenjajočemu se jenu, bo Seiko — ki je prvi prodrl z »obljubljenim* izdelkom — tudi letos povečal prodajo v svetu za šestino, za toliko kot v vseh minulih letih. Japonci so prepričani, da imajo pravega konja za dirko. Nobenega dvoma ni, da bodo ljudje čedalje bolj kupovali elektronske ure»,; citira Business Wcek predsednika družbe Seiko Time Corp Hideakija Moriyo. »Leta 1982 bo polovica vseh ur na' svetu .kremenčevih*. ...... Družba Seiko — beseda pomeni po japonsko '»natančnort* j?., last tajinstvene japonske druži ne, ki je prvič poskusila prodreti na trg z novim izdelkom že le ta 1989. Seiko je medtem preživel medsebojen boj ameriških e-lektronskih tovarn, ki so v urah s kristalom zaslutile svojo priložnost, in poplavile ameriški trg s cenenimi izdelki. Ure iz Seiko-vega programa sodijo v višji razred, kjer so ure med 65 in 350 dolarji, to pa je dlje kot so si drznili iti Američani. Truci, ki so ga Japonci v minulih letih namenili agresivni reklami, kaže yse obilnejše sadove. Lani je Seiko požel največji izkupiček v vseli letih — milijardo dolarjev, kar je več kot dvakrat toliko, kot je usnelo njegovemu najmočnejšemu švicarskemu tekmecu. , Seiko je del velike japonske družbe urarjev K. Hattori, katere premoženje velja skupno 6 milijard dolarjev. Orjaška družba je prototip najnovejše politike proizvajalcev ur na svetu, piše Business Week. Tradicionalno razdrobljeni industriji ur je odklenkalo. Tisoče drobnih proizvajalcev ur in delov ur je zamenjalo devet velikih družb: tri japonske, tri ameriške, dve švicarski in ena sovjetska. Devet velikanov izdela dve tretjini od približno 245 milijonov ur, kolikor jili v svetu izdelajo urarji v letu dni. Konsolidacijo je še posebno močno čutiti v industriji elektronskih ur, kjer lahko le koncentriran kapital omogoči denar za drage raziskave in i‘azvoj. Knjiga je ....................... Dogodki v slikah V nedeljo se je na Proseku zaključil praznik komunističnega tiska, ki sta ga priredili proseška in kontovelska sekcija RPI. Praznika se je udeležilo veliko ljudi, ki so sledili pestremu kulturnemu programu V Dolini pa je bil v priredbi krajevne sekcije SSk «Nas praznik«, na katerem je sodelovala tudi Tržaška knjigarna, ki je imela svojo stojnico za prodajo knjig japonska sama ;.j eden naj-IveOjttž t W5' h d1 'š ve tu in Seiko proda tod polovico svojih izdelkov. Toda- Spikova- strategija na Japonskem1 je v- znHthenju defenzive, vso svoje moči so Japonci osredotočili na tujino, ZDA in v zadnjem času zlasti na Evropa. Tržna politika Seika je še najbolj podobna podiranju domin, razčlenjujejo poznavalci uspeh Japoncev. Seiko prodira iz enega tržišča na drugo, a šele potem, ko se v njem zanesljivo ugnezdi. Jaconci nikoli ne skušajo podreti dveh domin na en mah. Prva in največja domina so ZDA.' «če bomo u-speli tod, bomo uspeli tudi drugod*, trdijo v Seiku. V zadnjih treh letih je Seiko povečava! prodajo- v ZDA za tretjino, nič manj ne načrtuje tudi letos, čeprav bo Japonce pri tem nedvomno močno oviralo nedavno zvišanje jena. Najmočnejše orožje Janorc-ev v Ameriki je napadalni marketing. Seiko porabi za reklame deset milijonov dolarjev na leto. Tolikšen denar za televizijske oala-se si raz-n Japoncev privošči e-dinole ameriški Timex, katerega ure ca so znatno cenejše in namenjene povsem drugi kategoriji kupcev. Seiko ponuja Američanom 400 modelov, ki jih poganja mehanična vzmet ali elektronika, ponudbo pa bo bržkone širil še naprej. Seikov proizvodni program obsega več kot 2300 modelov. Čeprav je bilo dva milijona ur, kolikor jih je lan; prodal Seiko v ZDA, vsega 4 odstotke ur, ki so jih kupili Američani, je bil denar, ki ga je iztržil precej večji kot bi kazalo na prvi pogled. Približno petina njegovih ur sodi namreč prav v najvišji razred in jih je zavoljo visokih cen najti zia-stj na prodajnih policah draguljarjev. Tod se je znašel Seiko v vroči bitki z ameriško Bulovo in švicarskim Longinesom, iz bitke pa je po splošnem mnenju potegnil daljši konec. Bulova, Lon-gines in Seiko so istočasno poslali na trg kremenčeve ure, pa vendar je japonska družba precej prehitela svoje tekmece. Medtem ko so Američani in Švicarji spali na lovorikah, je Seiko naglo naprej izpopolnjeval svojo tehnologijo. Pred dnevi so Japonci, za primer, ponudili Američanom povsem nov izdelek, ki potrebuje tako malo energije, da je Seiko obljubil kupcem brezplačne baterije, če bi se stare izčrpale prej kot v pol desetletja. Dobršen del svetovnega tržišča si je pridobil Seiko na račun švicarskih tovarn. Elektronska revolucija je namreč razkrila vso tržno nesposobnost razdrobljene švicarske industrije, švicarska politika drobnih proizvajalcev je doživela polomijo zlasti v zadnjih nekaj letih, ko je Švica, ki je pred leti izdelala skorajda polovico vseh ur na svetu, zdrknila lani na vsega 29 odstotkov. Zavoljo neuspeha na trgu, se je redčilo tudi število švicarskih tovarn in se od nekaj tisoč zmanjšalo na okrog dvesto proizvajalcev. «Japonci imajo nezgrešljiv nos za povpraševanje na trgu* laska | svojim tovarnar ur. «Japonske u-I re imajo tehnični videz in pravš- njo mero modnosti, na katere so kot na limanice ujeli ameriškega kupca*. Po mnenju psihologov je prednost Japoncev v tem, da so se osredotočili na tehnično plat in ne samo na design, kot Švicarji. Ameriški kupec si želi ročno uro, ki jo bo lahko pokazal v krčmj in jo porabil za temo pogovora v družbi. V resnici so Sei-kovi izdelki, zlasti ure z vgrajenim elektronskim kalkulatorjem, ki je v Ameriki po 350 dolarjev, marsikdaj podobni zapletenim tehničnim igračkam. Kakorkoli tudi druge Šejkove ure .žanjejo uspeh med Američani. Zlasti digitalna budilka za 25(1 dolarjev in njena pozlačena'vname* rpot dolarjev sta postali pravi uspeš? nicj v ZDA. , n”1’ < ' I.' 1 > ■ ‘ M , ,..■■■» U.M , r,.Hln Potem ko se je ugnezdil v ZDA-,-načrtuje Seiko invazijo v Evropo. Prva poteza nove strategije .je namenjena ofenzivnim reklamnim kampanjam v Zahodni Nemčiji. Lani in predlani je Seiko povečal prodajo na tem tržišču za polovico, letos načrtuje novih 45 odstotkov. Predati namerava 330 tisoč ur, vrednih okrog 23 milijonov dolarjev. Poglavitna preglavica Seiku v Evropi je njegov japonski tekmec Citizen. A tudi Citizen, katerega ure so izvedenci krstili za «Seikove ure za siromake*, bržkone Seiku ne bo nepremostljiva ovira. Sičer pa si oba vzhodnjaška proizvajalca ne belita glav s švicarsko konkurenco. Z nekaterimi tiranji iz dežele Viljema Tela se bo morda resda treba podati v srditeiši boj. Toda Švicarji se po mnenju Japoncev preveč polževo poslavljajo od tradicionalno natančne mehanike. Mehanična u-metelnost sodi v preteklost, pojasnjujejo Japonci. V dobi kre-menca ne pomeni mehanika prav ničesar več. nardincev, nemških dog. bokser-jev in drugih. Na razstavi bodo kinološki sodniki ocenjevali zunanjost psov in tipičnost v standardu posamezne pasme. Razglasili bodo tudi kandidate za prvaka Jugoslavije za vse pasme, prvaka Slovenije, prvaka Maribora in prvaka razreda mladih risov. Ob 10. uri pa si bo zanimivo ogledati mimohod, v katerem bodo sodelovali lastniki z nagrajenimi prvaki. Kani jc izginila malica? Mednarodna razstava psov v Mariboru Za razstavo psov vseh pasem z mednarodno udeležbo, ki bo 10. tega meseca na mariborskem sejmu, je veliko zanimanje. Doslej so prijavili lastniki 100 lovskih psov in 210 športnih, službenih, in ostalih psov. Prednjačijo nemški ovčarji, lovski psi ptičarji, terierji, jazbečarji in jugoslovanske pasme lovskih psov. Med vsemi temi psi pa si bodo obiskovalci lahko ogledali med tujimi tudi male pasme kot so pekmezi, nial-tezarji, pritlikavi pinci, Špani,ieli in vorkširterierji. Med velikimi pasmami je precej prijav ber- il ,inli.nbo J 'i ut.'; V. LOŠINJ. - ^Vj^^žina, ' «Kamcnjarka» je .nedavno .spustila v svo.ja lovišča na Volem Lošinju nekaj mladih divjih svinj. Divjim svinjam pa se ni ljubilo čakati na lovce, piše Novi list. Odšle so na sprehod prav do plaž, kjer so kopalcem prevoh-Ijale prtljago in iz košar pojedle malice. Po večkratnih pritožbah oškodovanih je mestna skupščina sklenila, da je treba požrešne svinje pobiti. Velik uspeh radia «Montecarlo» v Italiji Več kot 45 od sto Italijanov posluša radio «Monlecarlo». To je pokazala anketa, ki jo je izvedla specializirana ustanova Doxa maja letos. Po teh podatkih je nadalje razvidno, da posluša Oddaje tega radia največ ljudi iz severozahodne Italije, ker pač imajo tam boljši sprejem. Radio iz kneževine Monako pa ima tudi dosti poslušalcev v Laciju, kjer spremlja oddajo en prebivalec na šest. nov sodoben način, z novimi gledališkimi prijemi in režijo. Pcieg klasikov pa so zastopani tudi moderni avtorji, kot na primer Strauss, Heiner, Mueller Wyto'd, Gombrowicz itd. Po besedah ravnatelja BITEF se bosta na festivalu soočali dve tendenci, to sta institucionalizirana gledališča in svobodne gledališke skupine. Otvoritvena predstava bo pripadla gledališču «Šota Rustaveli* iz Tbilisija, ki bo uprizorilo Brechtovo delo «Kavkaski kros s kredo*. Občinstvo pa bo imelo priložnost slediti tudi Shakespearovi drami «Hamlet» v izvedbi berlinskega gledališča «Volks-bueche*. V tej predstavi Hamlet ubija brez vsakršnih predsodkov in dilem, kar tako, iz zabave. Zanimive bodo tudi uprizoritve belgijskega državnega gledališča (Romeo in Julija), gledališča iz Kalifornije, gledališča mehiških izseljencev v ZDA, ki se bo predstavilo s predstavo «žrtve». Značilnost tega dela je kolektivna režija, ansambel igra usodo svojega naroda brez vsakršne patetike na sodoben, čeprav pretresljiv način. Stari gost BITEF, »Schiller Theater* iz Zahodnega Berlina, gostuje letos s Strindbergovim «Očetom» v režiji Gdnterja Kramerja. O tem delu prihajajo novice, da ne temelji ria običajni tematiki sovraštva, ampak je čisto na novo predelamo in govori samo o ljubezni. Italijansko gledališče bo zastopala skupina «Compagnia Teatro detla Masebe-ra». ki- bo prikazala VVcdekindo-vo »Pomladno prebujenje*. To bo vrhunska predstava novo porajajočega se ekspresionizma. Svoja dela bodo nato uprizorila tudi gledališča iz Francije, Japonske. Norveške, Poljske. Za pravo presenečenje so prireditelji poskrbeli, s tem, da so povabili kitajski lutkovni ansambel iz Pekinga, ki bo v stari virtuozni lutkarski tehniki prikazal klasično kitajsko delo «Upor proti nebeškemu dvoru*. Budimpeško gledališče «Bab-szjnhaz* bo izvedlo Bartakov »Čudežni mandarin* in Stravinskega »Petruško*., Prava poslastica pa bo uprizoritev Bechettovega dela «Igra brez besed*. Jugoslovanske nove gledališke tendence bodo tokrat zastopala štiri gledališča. Ljudsko gledališče iz Celja bit'‘IzvhriTO' delo Rudija Šeliga »Čarovnica iz Zgornje Davče* v rejpjii Dušami Jovanoviča;- Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda bo zaigralo. »Trilogijo o letovanju* Carla Goldonija v režiji Paola Magel lija. Ta skupina bo uprizorila tudi Osvoboditev Skopja, delo Dušana Jovanoviča, ki ga je zrežiral Ljubiša Ristič. Poleg teh jugoslovanskih skupin nastopa tudi avantgardno gledališč- «Kugla Glumište* iz Zagreba z »Mehkimi ladjami*.. Poleg gledališkega dela festivala bodo stekle vzporedno uidi druge predstave, kot na primer filmske uprizoritve, likovne razstave in študijski simpoziji. Prispevajte za DIJAŠKO MAIKO ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 18.20 Italija iz ptičje perspektive LIGURIJA 19.05 I Santo California Glasbeno srečanje, ki ga vodi Vanna Brosio 19.20 OTOK ZAKLADOV: Tem- na noč Po romanu R. Stevensona — Četrto nadaljevanje 20.00 DNEVNIK 20.40 IL MALLOPPO Program, ki ga vodi Mauri-zio Costanzo bo vseboval poezije, skeče, pesmi in tudi goste, s katerimi bo Co-slanzo debatiral. 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 22.40 JAZZ KONCERT Nastopala bosta Uršula Dud-ziak in Michael Urbaniak. Ob koncu DNEVNIK, in Vremenska slika Drugi kanat 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Neapeljske popevke Drugo nadaljevanje programa, ki ga vodi Roberto Mu-rolo 18.15 Program za mladino TRIJE MUŠKETIRJI _ Deseto nadaljevanje 18.30 Spoznavajmo živali: ŽELVA Oddajo pripravil Michele Gandi n 18.50 DNEVNIK 2 — Šport 19.10 Konni in njegovi prijatelji Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 SUPERGULP Nick Carter, Patsy in Ten bodo predstavili vrsto risank o človeku - pajku, A-lanu Fordu in Ripu Kir-byju. 21.15 Pol stoletja s Svevom «LA CITTA’ Dl ŽENO* V Trstu z Italom Svevom. Danes se prične ciklus od- daj, ki bodo posvečene P1' satelju Italu Svevu in njegovim delom. Ciklus se začne s filmom, ki ga ie režiser Franco Giraldi snemal v Trstu. 22.40 Umetnik solist LINA VOLONGHI v Cfli-loquio col tango» Ob koncu DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.10 DNEVNIK 18.15 Trinajstletniki — serijska oddaja 18.45 Obzornik 19.00 Profesor Baltazar — risanka 19.10 Planine sveta — dokumentarna oddaja 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21 .(H) Film tedna: IZVEN SEZONh 22.30 Miniature: Kabinetne °' marice 22.45 DNEVNIK 23.00 Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Koper 20.15 Otroški kotiček Sledijo programi iz Fesu-vala Unita v Genovi 20.30 Spoznavajmo Jugoslavijo " Tretji del 21.00 Narodne pesmi in plesi 21.15 DNEVNIK 21.40 KOZARA — celovečerni fnra 23.00 človekovo telo: SRCE " . dokumentarec 23.30 Rock koncert Zagreb 19.45 Vabilo na potovanje — k''12 21.00 Aktualna oddaja 21.50 RUBEŽNIKI - nadalj. 22.50 Jugoslovanske zborovsK slavnosti ŠVICA 19.10 Program za mladino 20.25 Svet, v katerem živimo T 20.55 ŽIVLJENJE SE NADALJUJE — Film 21.45 Pohod ljudi iz severa TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 17.00. 18.OD, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Govorimo o manjšinah; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert; 10.45 Gugalnica; 11.00 F. Jeza: «Zadnji človek* — rad. igra; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 A. J. Cronin - M. Prepeluh: »Angeli noči* — rad. igra; 14.30 Mladi in glasba; 15.35 Plošče; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Orkester RTV Ljubljana; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Slov. po Glasbena oddaja; 22.30 Skupin« Mladen Franko; 22.45 Jugoslovanska pop glasba; 23.45 P°Je Jan Hammer Group. RADIO 1 7 00, 8.06, 10.00, 12.00, 13.0°' 14.(K), 17.00. 19.00, 21.00. 23.00 P°' ročila; 6.00, 7.20 Sinoči, daril 9.00 Radio anch’io; 11.30 P2?; litična in socialna misel v ’20. in '30. letih; 18.25 Za ljubitelje o-perne glasbe. KOPER 8.30, 9.30, 10.30, «14130, -' 42.30*. • 13.30, "14.30, 15.30, 16.30, '17.26', 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 Poroči- la; 8.00 - 9.30 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Vanna; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj: 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 14.10 Plošče; 14.33 Skupina Johnny Sax; 14.45 Orkester Casadei; 15.00 Poje Ivo Mojzer; 15.15 Onore al merito; 15.32 Glasbena oddaja; 15.45 Savio record; 16.00 Igra orkester Joe «Nat» Pe-lele; 16.15 Z nami je...; 16.45 Plošče; 17.00 Knjižna polica; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob šestih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Reklame in žabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 20.30 Crash; 21.00 Opera; 21.32 Rock party; 22.00 gram z Mino' 12.05, 13.30 Vi jaz '78; 14.30 Življenje in italijanskih mask; 15.00 Bodfte z nami; 16.40 LJncantadiavoiu 17.05 Aleksander Veliki — ra“' nadaljevanka; 17.45 Ali veš?; 18.y Film in glasba; 19.15 Slavni valčki; 19.50 Oddaja z Mino; 20.3» Za dobro voljo; 21.05 Splošni P?! ziv; 21.35 Poletna pripoved; 22.8“ Pogovor in glasba; 23.05 Lahk noč z ’ LJUBLJANA 790. 8.00, 9!00, 10.00, 13100, 15.00. 19.00 Potočila; 7.20 Rekreacij«' 7156 Dobro jutro, otroci!: 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena m® tineja; 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.35 Narodne in P?' narodele; 11.40 Turistični napotki. 12.03 Uganite, pa vam zaigr®' mo . . .; 13.10 Zvoki znanih n?®' lodij; 13.30 Kmetijski nasveti-13.40 Od vasi do vasi; 14.20 Obvestila in zabavna glasba: 14.3» Priporočajo- vam . . .; 15.20 K0Pj cert za mlade poslušalce; D-t Mehurčki; 16.00 Dogodki in °° mevi; 16.30 Paleta ritmov z ®n' sambli; 17.00 Vrtiljak; 19.05 Jfl Sibelius in Erno Dohnany; 20.f Obvestila in zabavna glasba; 20.3« Lahko noč. otroci!: 21.00 Četrtke večer domačih pesmi in napev"3''’ 22.00 Literarni večer; 22.40 Lep® melodije; 23.20 Majhen koncert Schonbergovih skladb; 00.05 Lit®' rarni nokturno; 00.15 Paleta P° pevk in plesnih ritmov. «Pozabljivi» kupci v Veliki Britaniji Šefi varnosti in deteutivi v londonskih trgovinah so oovsem obupani pred pravim napaoom majhnih tatov med številnimi turisti, ki obiskujejo britansko prestolnico. Po besedah teh ljudi, ki neposredno nadzirajo kupce, imajo največ problemov s kupci iz A-rabskih držav, nadalje z zahodnimi Nemci, Francozi. Grki in Španci. Detektivi v londonskem West Endu dnevno zgrabijo kakih 20 »pozabljivih* kupcev. ....................................................................................................................................................................................................................>tiiiHiiiiiiiimmiHMiiiiHHiiiiiJ kot sem že prej navedel. SPREMEP/IBA PRIIMKA NA POKOJNINSKI KNJIŽICI ^ i Vpr.: «Na pokojninski knji^, j imam poitalijančen priimek. ^ i daj pa sem dobil dekret. ^ačff-I mi povrne slovenski priimek. .. ! ko lahko menjam, priimek naj ! kojninski knjižici?» <1- o- j Postopek ni tako enostaven.^ ; ziroma tako hiter, kot bi na P .. | pogled zglodalo. Ker so vS® ,n-kojnine registrirane v elek' skem centru v Rimu, mora VjAg ški sedež INPS javiti na v Rimu nastalo spremembo ^ novembra vsakega leta, tako.^. bodo z novim letom poslali Ijeno ime na odrezkih. UP®^ da ne boste čakali na pop1'® leta .., ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet MEMORIAL ŽARKA RACETA Portuale z lahkoto premagal Vesno Križani se bodo pomerili s Primorjem za tretje, Portuale pa s Fortitudom za prvo mesto ^ortuale — Vesna 3:1 (0:0) PORTUALE: Škabar, Lo Schiavo JUlippi), Ferfolja, Penco, Jugovaz, Pesevich, Di Benedetto, Alegretti (Pobega), Garofalo, Lenardon (Tau-Cer), Gloria, vVESNA: Tretjak (D. Košuta), D. jtošuta (Guštin), G. Zucca, Tence, [ribac, Vecchio, B. Tence, Pipan, Ogrini (Marino), Bortolotti, Botti. STRELCI: v 48. min. Lenardon, v 54. min. Pobega, v 57. min. Gagalo, v 76. min. Botti. SODNIK: Toffoli iz Trsta. GLEDALCEV: 200. ftOrugi finalist «Memoriala Žarka {(aceta» je Portuale, ki je brez te-*"' Premagal skromno ekipo Vesne Rezultatom 3:1. Tržačani se bodo tako pomerili v r®°to v finalu s Fortitudom, za 3. JRto pa se bosta potegovala Ves-^ in domače Primorje. Zmago so si Tržačani sinoči za-'ktovili v začetku drugega polčasa, P°tem ko se je prvi del igre končal neodločenem izidu. .Vesna je v prvih 45 min. ubrala Rambno taktiko in je spretno zahtevala pritisk napadalcev Portua-{*&. ki pa so ob najmanj treh pristnostih skoraj neverjetno zapravi-* Sol, sami pred vratarjem. . * nadaljevanju se stanje na igri-v bistvu ni spremenilo. Por-Jtale se je takoj spustil v napad in I Prvi akciji prišel v vodstvo po ^P' kombinaciji Gloria - Lenardon. a hladna prha je seveda nekoliko P°trla Križane, ki so v nekaj mi-J.‘ah prejeli še dva gola in si prakso zapravili vse možnosti za pot . finale. V ostalih minutah tekme J? Portuale skušal samo nadzorova-' igro, medtem ko je bila Vesna .koliko bolj učinkovita v napadu II je tudi zasluženo dosegla častni 801 z Bottijem. H. V. Savona ne bo nastopala? SAVONA — Nogometna enajsterici Savone se, morda, letos ne bo 'beležila italijanskega državnega prometnega prvenstva C-2 lige. predsednik društva Robbiano je na-Jvreč poslal vse igralce in trene-1® do...ov, ker se društvo trenutno Ahaja v takih denarnih težavah, da ? Ajih ne vidi izhoda. Ker je ta-a odločitev vodstva ekipe izzvala I Savoni veliko razburjenje je bi-® sprožena vrsta akcij za rešitev ežkega stanja in morda se je prav sinočnjih urah nekaj premaknilo J® bolje, kajti predsednik je pozval ^ igralce in trenerja, naj se po-čn° zglasijo na sedežu društva. Savona je v Italiji znana zaradi užba prerezala Jo ni plačevalo naročnine, zapleni Pa so ji tudi izkupiček neke Jme, ker so tako zahtevali upni- ji tudi izkupiček neke — sc . - ^ Trenutni dolgovi tega društva ,saj kratkoročni) znašajo 60 mi-JOnov lir, poleg tega pa Savona (’n)a niti 20 milijonov lir, ki so po-"hni za vpis na prvenstvo. °DBOJKA Galija zadnja JtOSKVA — Na svetovnem žen-uRn odbojkarskem prvenstvu je i-.hjanska reprezentanca skončala C zadnjem mestu. Dominikanska publika jo je v poslednji tekmi jjreč premagala s 3:2. di aslov svetovnega prvaka je osvo-/a Kuba ki je v finalu odpravila ,'bansko s 3:0 (6, 9, 10). gaert (Bel.) in 3. Guseinov (SZ), oba v času zmagovalca. Na skupni lestvici vodi Suhoručen-kov (SZ), pred Morozovom (SZ) in Averinom (SZ). Najboljši Italijan, Pozi, je na 5. mestu. ATLETIKA FRANKFURT - Odlični kenijski dolgoprogaš Henry Rono, ki je letos v kratkem času izboljšal SR na 5.000 in 10.000 m ter na 3.000 m z zaprekami, je v Frankfurtu’ doživel svoj prvi poraz. Na sicer neolimpijski razdalji 3.000 m sta ga namreč pregamala Švicar Ryf-fel, drugi v Pragi na 5.000 m *i) Poljak Malinowski. zmagovalec v Pragi na 3.000 m z zaprekami. RUGBY CARDIFF - Gerald Uavies, eden najboljših rugbyjskih igralcev na svetu, se je odločil, da opusti aktivni šport. 33-letni Davies je za reprezentanco Walesa nastopil 46-krat. Bil je pravi steber tega moštva, ki zadnja leta v evropski konkurenci gospodari. JADRANJE GROSSETO — Včeraj se je začelo v Porte Ercolu svetovno jadralno prvenstvo razreda «miniton». Najbolje so se odrezali Italijani, ki so zasedli kar prvo, drugo in četrto mesto. Tretji so bili Avstrijci, peti pa Francozi. Skupno nastopa na tem tekmovanju 38 posadk iz 8 držav. Na svetovnem bezbolskem prvenstvu v Italiji je včeraj v zadnji tekmi Italija premagala Nizozemsko z rezultatom 6:5. Končna lestvica: 1. Kuba, 2. ZDA, 3. Južna Koreja, 4. Japonska, 5. I-talija in Nikaragua, 7. Nizozemska, 8. Mehika, 9. Kanada in Avstralija, 11. Belgija. Delovanje ZSŠDI Danes skupščina društev Danes, 7. t.m., bo ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu redna skupščina društev s tržaškega območja, ki so članice ZSŠDI. Glavna točka razprave bo predstavitev programa za novo tekmovalno sezono. V ČASU OD 9. DO 17. SEPTEMBRA V Trstu več držav Na sporedu bodo tekmovanja v atletiki, košarki in nogometu Odbor z« pospeševanje športa v Trstu organizira, v sodelovanju z vseučiliškim tržaškim društvom, od 9. do 17. septembra »Teden športa severnega Jadrana*. Tekmovalci iz Bolgarije, Avstrije, Jugoslavije in Italije se bodo pomerili v sledečih športih: atletika, nogomet in košarka. Spored tekmovanj bo sledeč: ATLETIKA V soboto, 9. septembra bo na občinskem stadionu «P. Grezar* mednarodni atletski miting, na katerem bodo sodelovali atleti in atletinje iz Italije, Jugoslavije, Bolgarije in Avstrije. Tekmovanja se bodo pričela ob 18. uri. V sredo, 13. septembra bo ob 17. uri na stadionu «P. Grezar* šesteroboj, kjer bodo tekmovali športniki in športnice iz Trsta, Vidma, Benetk, Ljubljane ,z Reke in iz Celovca. KOŠARKA Od 15. do 17. septembra bo v Miljah študijski tečaj košarke, kjer bodo prisotni za italijansko košarkarsko zvezo Rubini, Vandoni in Vitti, za jugoslovansko pa Vlajko Mamič, Vladimir Mahovlič in Mirko Novosel. V istih dneh bo, vedno v Miljah, na sporedu mednarodni ženski košarkarski turnir, na katerem bodo NlllltlllllllMMIIItlllllllllllllllllllinilllllllllllUlllllllllllllllllinilMIIIUIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtMIIHtnilllllllllllllllllMIIHIIMMIIIIIIMIMIIIIIIIMIIIIIll KOŠARKA V MILJAH BOR NA DVEH TURNIRJIH Za Percove varovance bo to res lepa preizkušnja pred skorajšnjim pričetkom promocijskega prvenstva Borovi košarkarji, ki se pod vodstvom trenerja Franka Perca pripravljajo na bližnje promocijsko prvenstvo, bodo v kratkem igrali na dveh turnirjih v Miljah. Organizator širšega turnirja, milj-ski klub Jeans Corner, je imel z nekaterimi tržaškimi društvi teža ve pri sestavi datumov. Večina e-kip je namreč le pred kratkim pričela s treningi, in to predvsem s telesno pripravo, tako da ni bila še pripravljena odigrati tekem. Zato je organizator spremenil spored prireditve. Na sporedu bosta namreč kar dva turnirja. V prvem turnirju bodo igrale e-kipe, ki sodelujejo v promocijskem prvenstvu, na kasnejšem turnirju pa bodo nastopila tudi moštva višjih kategorij. Prvega turnirji se bodo udeležile naslednje‘«kipe:M> m i>r •< Scoglietto, Ferroviario, Bor in Jeans Corner. Igralo se bo po italijanskem sistemu (vsak proti vsakemu). Spored: PONEDELJEK, 25.9. 19.00: Jeans Corner - Scoglietto 20.30: Bor - Ferroviario SREDA. 27.9. 19.00: Jeans Corner - Ferroviario 20.30: Bor - Scoglietto PETEK, 29.9. 19.00: Ferroviario - Scoglietto 20.30: Jeans Corner - Bor Kolesarstvo euUvM Saša Avei).. je osvojil 2. APo mednarodne kolesarske dirke °ur bodočnosti*; drugi je bil Bo- BERITE REVIJO OBVESTILA ŠD SOKOL obvešča, da bo vpisovanje za košarko in minibasket (za košarkarje letnika 1965 in mlajše) od ponedeljka, 11. do petka 15. sept. v društvenih prostorih. • * * ŠD BREG obvešča vse košarkarje, da se bodo treningi pričeli v sredo, 20. 9. v Dolini, z naslednjimi urniki: 14.30: minibasket (1967 in ml.) 16.00: dečki (1964, 1965, 1966) 17.30: kadeti (1962, 1963) Tega dne se bodo lahko zainteresirani vpisali za košarkarsko dejavnost pri Bregu. # # * SPK ČUPA iz Sesljana sporoča, da bo društvena regata v nedeljo, 17. t. m., v Scsljanu. Podrobnejše informacije bomo o-bjavili pravočasno. Sledilo bo nagrajevanje. Od 3. do 7. oktobra pa bo Bor sodeloval v Miljah na drugem turnirju, ki ga prireja prav Vko miljsko društvo Jeans Corner. Na tej prireditvi bodo igrale naslednje ekipe, ki jih je organizator razdelil v dve skupini: SKUPINA A Don Bosco, Servolana in Jeans Corner SKUPINA B Alabarda (bivši Italsider), Inter 1904 in Bor Spored Borovih tekem: TOREK, 3.10 Inter 1904 - Bor (20.30) SREDA, 4.10. Alabarda - Bor (19.00) SOBOTA, 7.10., . finalne tekme s pričetkom ob 16. uri. BEZBOL NA Tekme Italija-Kuba drevi ne bo Toliko pričakovane ekshibicijske bezbolske tekme Italija - Kuba ne bo. Srečanje bi morali odigrati drevi na proseškem igrišču in to je bila tudi velika priložnost za svečano odprtje nove razsvetljave prose-škega «diamanta*. Dvoboj je odpadel, ker so Kubanci, novopečeni rvet vni prvaki, najavili, da zaradi nujnejših razlogov ne bodo mogli priti v Trst. NOGOMET NA GORIŠKEM Septembra pričetek mladinskih prvenstev Te dni je goriška nogometna zveza objavila pravilnik in koledar tekem v mladinskih prvenstvih. V goriški skupini nastopata tudi dve slovenski ekipi, in sicer štandreška Juventina (svojo ekipo bo imela v prvenstvu naraščajnikov, najmlajših in začetnikov) in Sovodnje (nastopale bodo samo v prvenstvu naraščajnikov). V prvem kolu naraščajniškega prvenstva (10. septembra ob 9.30) bo Juventina igrala proti Itali v Gradišču, Sovodenjci pa doma proti Pro Romansu. V prvenstvu najmlajših (9. septembra ob 16. uri) bodo Štandrežci gostovali v Gorici proti Audaxu. V prvenstvu začetnikov (24. septembra ob 11. u-ri) pa bodo «belo-rdeči» igrali doma proti Ločniku. Juventina v finalu proti ekipi Morara V okviru priprav na bližnje prvenstvo 2. amaterske lige se štandreška ekipa Juventine udeležuje turnirja v Ločniku, kjer poleg slovenskih predstavnikov nastopajo še domači Lucinico, Moraro in tržaški Edile Adriatica.' ‘V prvem delu turnirja so Marsonovi varovanci (po 11-metrovkeh) odpravili tržaško e-kipo, medtem ko je Moraro nepričakovano premagal Lucinico, ki bo letos igral v 1 AL. Finalni del tekmovanja bo v nedeljo. Za 3. mesto se bosta srečati Lucinico in Edile Adriatica; za 1. mesto pa Juventina in Moraro. • P. R. BARI — Včeraj je Milan v prijateljskem srečanju premagal enajsterico Barija z rezultatom 4:3. Za milanskega prvoligaša je bil kar štirikrat uspešen Sartori, za Bari pa je dal dva zadetka Pellegrini, ene-pa Tivelli. Tekmi je sledilo približno 25 tisoč gledalcev. OLIMPIJSKE IGRE Milan ne kandidira MILAN — V prejšnjih dneh se je dosti govorilo o možnosti, da bi mesto Milan kandidiralo za organizacijo olimpijskih iger leta 1984. Glasovi so se razširili, ko je neki milanski časnik sprožil pobudo izgradnje novega nogometnega stadiona. Včeraj pa je v Milan prispel predsednik CONI Carraro, ki je o tem govoril z milanskimi osebnostmi. Zvedelo se je, da je kandidatura Milana dokončno propadla. Kaže pa, da še obstaja možnost, da Milan kandidira kot organizator OI leta 1988. tekmovale športnice do 19. leta starosti. V soboto, 9. setpembra bo v milj-ski občinski telovadnici turnir s sledečim sooredom: ob 18.00 TRST - PULA ob 19.30 MILJE - REKA Finale za 1. mesto bo v nedeljo, 10. sept. ob 16.30, za 3. mesto pa se bosta potegovali ekipi ob 15. uri. NOGOMET V soboto, 16. in v nedeljo, 17. bo na občinskem stadionu «P. Grezar* mednarodni nogometni turnir za i-gralce pod 18 letom starosti, spored tekem pa bo sledeč: ob 19.00 BENETKE - REKA ob 20.45 TRIESTINA - PULA V nedeljo bo finale za 3. in četrto mesto ob 19. uri, za 1. in 2. pa ob 20 45. TENIS FLUSHING MEADOVVS - Teniški «open» turnir ZDA je že prišel v najzanimivejši del. Danes so na sporedu četrtfinali, v katere so se uvrstili igralci, ki se bodo spoprijeli v naslednjih parih: Borg — Rami rez Gerulaitis — Kriek McEnroe — Walts Gottfried — Connors Torej tu so skoraj vsi najboljši, nemalo presenečenje pa predstavlja kvalifikacija Južnoafričana Krieka. V osmini finala sta bila gotovo najvažnejša dvoboja Borg — Solo-mon (ki se je končal 6:2, 6:2 in 6:0 v korist Šveda) in pa Connors — Panatta (ki ce je končal z zmago domačega favorita, po ogorčenih pe-Hh «*Hh. Mix*). • ROKOMET V RIMINIJU Rečani v finalu Po drugem dnevu mednarodnega rokometnega turnirja «mesta Rimini* je stanje v obeh skupinah tako: V prvi skupini so včeraj odigrali tudi zadnje srečanje, v katerem je poljsko moštvo Slask premagalo Jugovimi iz Splita s 37:18 (20:6) ter se tako uvrstilo v finale za prvo mesto. Za tretje se bodo borili Spli-čani, ki so v prvi tekmi premagali domačo ekipo Fippi s 25:22. Domačini se bodo torej potegovali za 5. mesto. V drugi skupini sta bili odigrani le dve tekmi, kljub temu je ekipa Zamet Partizan z Reke zasedla končno prvo mesto, ker je osvojila obe tekmi in se bo zato v finalu spoprijela s Slaskom, za drugo in tretje mesto v drugi skupini pa bo odločala tekma Cividin - Salzburg, ki sta ostala brez točk. Včerajšnjima tekmama je prisostvovalo približno 1500 gledalcev, sodnika pa sta bila De Simone in B-rt^ndmi, oba iz Bokpn’3. Iz planinskega sveta SMUČANJE i honi zanika MILAN — Gustav Thoni je odločno zanikal vesti, po katerih naj bi za vsoto 200 milijonov lir prestopil med poklicne smučarje. Thoni je izjavil, da namerava še nadalje nastopati za italijansko državno reprezentanco, to pa tem bolj, ker je na letošnjem poletnem treningu v Argentini dosegel zelo dobre rezultate, zlasti v slalomu. Ob Izidu knjige «Guida aIla Val Rosandra« Pred kratkim je v Trstu v založbi Comrpissione grotte »E. Boegan*, ki spada pod planinsko društvo *Socie-td Alpina delle Giulie» (tržaška sekcija CA1, Club Alpino Italiano) izšla knjiga r Gnida alla Val Rosan-dra», ki jo je spisal Dario Marini s sodelovanjem izvedencev na geološkem, speleološkem, planinskem in fotografskem področju. Vsekakor lahko trdimo, da je to verjetno najbolj popolna knjiga, ki je bila kdajkoli izdana o prekrasni dolini Glinščice. Sistematično je razdeljena na več delov, ki opisujejo vse značilno-zli te doline. Najprej so opisane vse markirane, pa tudi nemarkirane poti Glinščice, nato geološka sestava doline, razne značilnosti, kratka zgodovina, nazadnje pa še speleolo-gija, ki je na tem področju tržaškega ozemlja zelo bogata. Vendar pa ne moremo mimo nekaterih trditev, ki so nas zbodle ob listanju te knjige. Tako prevajamo iz uvoda h knjigi na strani*12: tZanimiv problem je toponomastika, ki so jo uporabili Šlovenci (slavi), ki so bili pravi kolonizatorji (!) te doline, saj so izkoriščali njene skromne pašnike in les še do tega stoletja. Tudi tukaj, kakor tudi na Krasu, ostaja nekaj čuvajev (depositari), ki so imenovali vsak kotiček doline. Ko bodo umrli še zadnji starci, bo poglavje končno zaključeno». (Marti gli ul-timi vecchi il capitolo šara chiuso definitivamente)!! Uvod se nato nadaljuje v istem tonu. Na strani 16 iniiiiMiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiMniMiiiumiiiiiiiumuiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiMiiMiiiuiiHiiiiHumiiiiiiinnin ODBOJKA PRI BANIH AVTOMOBILIZEM MARANELLO (Medena) - Kot je bilo že več kot očitno, bosta na fer-rarijih v prihodnji sezoni vozila Schectker, ki je pogodbo podpisal že pred časom, in Kanadčan Ville-neuve. Novica je visela v zraku že od petka, ko je Reutemann podpisal za Lotus, včeraj pa je Ferrarijev štab uradno sporočil sestavo moštva za prihodnje let''. Torej Villeneuve, ki je letos Fer-rariju povzročil več škode kot koristi, bo še leto dni ostal na Mara-nellu. Upati je, da se bo Kanadčan tokrat le uveljavil, Ferrari pa je le izkazal veliko poguma s tem, da nr’ je ponovno zaupal -AVTOMOBILIZEM I Smrtna nesrečami 0uji,.i .. BUENOS AIRES — Argentinec Carlos Scarcella je včeraj umrl v rte s reči med avtomobilsko '"' (Mo formula 4 v mestu Salta. 1‘ris/n‘rnjh• zn DIJAŠKO MAIKO Prizadevne tečajnice Pogovor z Dragico Hrovatin in Nadjo Rupel Začetniški odbojkarski tečaj pri Banih se je včeraj končal. Naši odbojkarji so se zadnji dan pomerili na turnirju, kjer so lahko pokazali osvojeno znanje in desetdnevni napredek. Naše tečajnike sta pri Banih trenirale tudi Dragica Hrovatin in Nadja Rupel, kateri smo prosili za krajši pogovor. Dragica Hrovatin je pred kratkim diplomirala na visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu, kjer si je za specializacijo izbrala prav odbojko. V letošnji sezoni je igrala pri Boru, trenirala pa drugo Bregovo e-kipo. Pri Banih j; vadila najboljšo skupino, ki so jo sestavljale igralke Brega, Kontovela in Sloge. V glavne; i so, seveda, vadili osnovne elemente in v desetih dneh so igralke tudi dosegle viden napredek.' ((javna napaka, ki jo je ; Dragica akui šala odpraviti, paje.fljiho.va,.velika statičnost Igralke, so perspektivne, posebno tiste, ki so redno trenirale. Po njenem mnenju bi morale sedaj igralke pri matičnih društvih s treningi nadaljevati in to čim-prej Hrovatinova je mnenja, da prav začetniki storijo največ napak. S treniranjem končajo maja, potem pa ponovno poprimejo šele IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIH lil IIIIIItHIIIHIIH Vlil tlMtllllllllll IH III Hill III tl lili Hilli III IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIItltttMIt V OKVIRU 10. SPORTNESA TEDNA v v ■ Steverjanci na igriščih Na sporedu bodo tekmovanja v sedmih panogah Športno združenje Brda bo lefos priredilo v Števerjanu že 10., jubilejni športni teden, ki bo trajal od 10. do 17. septembra. To tekmovanje je že v prejšnjih letih zabeležilo lep uspeh in zato organizatorji tudi leto:; upravičeno pričakujejo velik odziv tekmovalcev in gledalcev ter lepe, športne boje. Organizatorji tudi obveščajo vse, ki se nameravajo prijaviti za to prireditev, da znaša vpisnina za damo, šah, namizni tenis in streljanje z zračno puško 500 lir, za tučenje pa 1.000 lir. Spored tekmovanja pa bo tak: Nedelja, 10. septembra: ob 11.00 v Formentinijevem parku: NOGOMET (srečanje bo med eki- pama «Britof» - »Dolenji konec*) Ponedeljek, 11. septembra: ob 20.15 ŠAH Torek, 12, septembra: ob 20.15 DAMA Sreda, 13. septembra: ob 20.15 NAMIZNI TENIS Četrtek, 14. septembra: ob 20.15 STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Petek, 15. septembra: ob 20.15 »TUČENJE* Sobota, 16. septembra: ob 20.15 MARATON Nedelja, 17. eptembra: ob 11.00 v Formentinijevem parku NOGOMET ZA MLAJŠE (srečanje bo med ekipama »Britof* -»Dolenji konec*) jeseni. Zelo vzpodbudno bi bilo, če bi tem mladim odbojkarjem prirejali več turnirjev v miniodbojki v poletnih mesecih, tako da ne bi izgubili stika z igro. Nadja Rupel, ki je v preteklem prvenstvu igrala pri Sokolu, Že dalj časa trenira mlajše odbojkarice pri svojem matičnem društvu, Konto-velu. Treniranje ji je zelo všeč, julija pa je pri tržaški odbojkarski zvezi' tudi opravila trenerski izpit. Pri Banih je seveda trenirala ekipi Kontovela. Najprej je bilo v njeni skupini 21 igralk, ko so se pa skupine povečale ji je ostalo petnajst enakovrednih odbojkaric. Tudi ona je mnenja, da so taki desetdnevni tečaji več kot pozitivni. Njene varovanke so pri Banih napredovale, čeprav je mnenja, da bi bil lahko napredek vidnejši. Do svojih igralk je zelo stroga, saj ttierii, da šd'’Včšsih 'fil^rtialo potrudijo, čeprav zagotavlja, da imajo res veliko volje in veselja do odbojkarske igre. S treningi bodo sedaj nadaljevali pri Kontovelu, kjer bo njihov glavni problem tudi letos premalokrat razpoložljiva telovadnica. Dotaknili smo se nato problema trenerjev. Tako Hrovatinova, kot Ruplova sta mnenja, da naši športni delavci prav za trenerje premalo naredijo. Letos so sicer pri ZS ŠDI priredili ciklus predavanj, vendar je bilo to tudi vse. Obe pogrešata predvsem predavanj, kjer bi trenerje seznanili, kako naj vidijo ekipo začetnikov, kakšna bi morala biti njihova telesna priprava in podobno. Morda bi se kaj takega dalo izpeljati že prihodnje leto pri Banih, kjer bi se na tak način trenerji še več naučili. INKA NOGOMET Poraz Cosmosa NEW YORK — V prijateljskem srečanju je ”čeraj Atletico iz Madrida premagal ameriško moštvo Cosmosa s 3:1 (2:0). Strelci zadetkov za Atletico so bili: Leivinha, Ayala in Ruben Cano, za Cosmos Da je častni zadetek dal Rivelino, ki je v tej tekmi ojačil newyorško moštvo. V soboto bo Cosmos igral zadnje prijateljsko srečanje pred odhodom na turnejo po Evropi, pomeril se bo namreč z južnoameriško ekipo Boca Juniors. piše, da plave markacije označujejo ^vertikalo*, ki se začne na Peči. Če bi hotel bralec izvedeti kaj več o tem, mu je pač nemogoče. Zanimivo pa je, da je ta knjiga izšla takoj po *Dnevu planincev», ko so člani SPDT vsakih pet metrov barvali markacije s plavo barvo in je torej avtorji knjige res niso mogli na noben način ignorirati. Pa so dobili način, da so modro barvo odpravili v nekaj besedah. Na strani 34 med drugim piše, da je spominska plošča trem padlim planincem med NOB, kjer se «vertikala» začne, «p!o-šča, ki stilizira Triglav in na kateri so napisana imena treh planincev, ki so se leta 1972 ponesrečili na Mangartu», Kaj je to samo nevednost ali tudi kaj več? Takih »cvetk* je v knjiki dosti, marsikatero smo v naglici prav gotovo izpustili. Omenili bi le to, da v na dolgo in široko opisani zgodovini (kar je tudi pravilno) plezalne šole, ni niti enkrat omenjeno ime Jožeta Cesarja, ki je bil skupno s Comicijem med ustanovitelji te šole. Upaimo, saj zasluži o tej knjigi še-govorilo, saj zasluži v vseh ozirih našo pozornost. Bližnji program SPDT Po dobro uspelem enotedenskem planinskem štafetnem pohodu od Trsta do Bohinja, ki sta ga priredila SPDT in SK Devin, prireja SPDT v nedeljo, 17. t.m., verjetno zadnji sezonski avtobusni izlet v visokogorje. Izlet bo v Karnijske Alpe z vzponom na Monte Ferro (2348 m). Avtobus bo planince popeljal do Sappade, od tod pa se bodo s sedežnico peljali do koče Monte Ferro, od koder je lep razgled na vse okoliške vrhove, predvsem pa na Alpi Pesarine. Od tu je preko dve uri hoda do ledeniških jezerc Olbe, trenirani planinci pa se bodo lahko v nekaj urah povzpeli na vrh Ferra ali še drugih gor. Izlet je posebno primeren za družine, saj se lahko udeleženci izleta ustavijo pri koči Monte Ferro (priljubljena izletniška točka predsednika republike Sandra Pertinija), ali pa si lahko privoščijo krajši izlet do jezerc, ali pa daljšega na bližnje vrhove. Planinci se bodo lahko nato vrnili v Sappado po slikoviti poti mimo nekaj manjših slapov. Izlet vodi odbornica SPDT prof Marinka Pertot • * * Med drugim je SPDT ob 200 letnici prvega pristopa na vrh Triglava razpisalo fotografski natečaj na planinsko tematiko in katerega se lahko udeležijo vsi zamejski Slovenci, brez starostne omejitve, za naslednje kategorije: a) diapozitivi 24x36 mm, b) čmo-bele slike 18x24 cm ter c) barvne slike 13x18 cm. Svoje prispevke lahko zainteresirani oddajo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) v jutranjih urah ali pa na dom blagajnika SPDT Pavla Fachina (Ul Brunner 9) ob urah kosila, to pa najpozneje do 30. septembra. Skupina 19 žensk, ki so vse članice SPDT, se je takoj po proslavi 200-letnice prvega vzpona na Triglav v Ribčevem lazu podala na 4-dnevni izlet na Triglav, može in otroke pa so tokrat pustile do-i ma. Vsaj enkrat, ponavadi je vedno obratno! Vse so bile na vrhu, mnoge so bile tam tudi planinsko *krščene». izlet pa je potekal v res tovariškem vzdušju. Več o tej zanimivi pobudi drugič. «Loka 78» in druge pobude Letošnji vseslovenski dan planincev imenovan tLoka 78» bo tokrat na Loki ;)od Raduho in bo povezan z otvoritvijo nove koče. Slavnostni spored praznika, ki bo to nedeljo, 10. septembra, se bo pričet ob 10.30, poskrbljeno pa bo seveda tudi za jedačo in pijačo. Na predvečer bodo v okolici zagoreli kresovi. • * » To nedeljo prireja PD Postojna trodicionalni pohod *100 družin na Nanos*. Izhodišče bo v Razdrtem, pričetek pa ob 7. uri po jugoslovanskem času. Ob 11. uri bo pred Vojkovo kočo planinska proslava, nato pa planinsko rajanje. * • • PD Ajdovščina in Vipava vabita v nedeljo na otvoritev obnovljene koče na Čavnu. Proslava se bo pričela ob krajevni 10. uri, med drugim. pa bo posvečena tudi 200-letnici prvega pristopa na Triglav ter' 35-letnici priključitve Primorske Jugoslaviji, Dušan Jelinčič Emil Frelih 54. (AR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J Tempelj Sonca je zgrajen v slikovitem zgodnjem draškem slogu in predstavlja ponos indijske gradnje sed-8£> stoletja. Sestoji iz dveh templjev: dvajset metrov 3ki gopuram Jalashayana bujno okrašen po zgledu te gore Meru, je odprt proti sončnemu vzhodu, nižji >Uram, posvečen Sivi, s prav takšnim okrasjem stopni-^ga vrha, je nekakšna veža, katere vhod v notranjost Gšča je obrnjen proti zahodu. V kapeli je kot kultna Jra Lingam iz črnega marmorja in za njim ležeči ki ju častijo in krasijo obiskovalci tega edinstve-!a templja. Skrajni čas je že, da se oznojen in lahno omotičen Vročine in blagodati tolikšnih doživetij vržem v vabeče °Ve Bengalskega zaliva. Pesek je vroč, slana voda topla. aditj se ne morem, vendar se vsaj osvežim, ko mi a spira znoj s telesa. Uživam dvostransko, ko stojim ^di, da se zaganjajo vame belo razpenjeni valovi in zrem na samoten stopničasti tempelj, ki že tisoč-16 in več stoletij kljubuje slani morski vodi, tropskemu lc.u in zloveščim tajfunom. Vse okoli njega je zeleno rje in peščeno rumena zemlja, le temna, časti vredna arhitektura svetišča, ki je bila že v času Marka Pola stara pol tisočletja, je prikovana ob obalo kot poseben dragulj stvarstva narave. V zadovoljstvu me prešine, da je novoletni dan in v Evropi zima. V časopisu sem bral, da je snežni plaz v zasneženih tirolskih hribih zasul nekaj pastirskih staj. Kako razkošen, in zanimiv je ta svet, pomislim. Presrečen sem se zleknil na vroči pesek, ki sem ga prekril s srajco, ki se je bila medtem, ko sem bil v vodi, v hipu posušila. Neverjetno, kaj vse lahko prešine človeka v kratkih trenutkih počitka po tolikšnem doživetju neizmernih lepot, ki ti jih poklanjajo umetnost, zgodovina in življenjski običaji narodov v daljnih krajih naše razkošno pisane zemeljske oble. Ko sem se pri vstopu v avtobus spet ozrl na veličastni tempelj in njegovo barvito okolje, me je stisnilo pri srcu ob misli, da se za vselej poslavljam od očarljivih lepot tega kraja. Toda, kot se v življenju mnogokaj zgodi, se je v tem pogledu čez dvajset let tudi meni, v moje polno zadovoljstvo. Zlato mesto — stotih templjev — Kanchlpuram Zgodi se, da te spet zanese pot v kraje, ki si jih bil spoznal na svojih prejšnjih potovanjih. Tokrat sem priletel z manjšo skupino z avionom v Madras. Za nekaj dni smo se namestili v modernem hotelu Taj Coromandel, Najnovejši luksuzni hotel v Madrasu je nedaleč od trgovskega središča tik ob cesti, zaradi katere so morali posebej izpeljati betonsko vijugasto cesto do vhoda sedemnadstropnega hotela. Zunaj je hotel videti kot nešteto modernih zgradb po svetu toda notranjost je razkošna v arhitektonskem stilu sodobnega indijskega hotela. Preseneti že prostorni vesti-bul z razkošnimi fotelji in lestenci in neštetimi trgovinami. Hotelskim gostom potemtakem sploh ni potrebno v vročini kupovati v mestu; v hotelu je možno dobiti vse kar si človek- poželi. Največja vrednost pa je prijeten hlad, ki ga začutiš ko prideš iz razgretega zraka. Hotel poseduje številne elegantne prostore, zajtrkovalnico z belimi stoli in s prehodom na vrt z bazenom, jedilnico v rjavem in rdečem z velikimi ornamentalnimi plastičnimi konji, simboli nekdanje indijske mitologije; ekskluzivno kitajsko restavracijo Zlati zmaj v kitajskem romantičnem slogu, intimen bar v značilnem indijskem slogu in veliko razkošno dvorano z indijsko ornamentiko na svilenih zidovih in bogatimi lestenci za bankete, poroke in razne slovesnosti za petintrideset do tisoč petsto ljudi. Da ne govorim o udobnih sobah z neštetimi svetlobnimi telesi in prekrasno kopalnico. Nikoli nisem hlepel po razkošju, vendar nas indijska turistična agencija skuša kar najbolj zadovoljiti po razmeroma znosni organizirani ceni, da bi odnesli iz njihovih krajev kar najugodnejši vtis. Dobro počutje v teh, klimatsko neprijetnih krajih, je izredne važnosti za človeka, nevajenega tropskega podnebja, ki kljub cepljenju proti tropskim boleznim, kaj rado povzroči neprijetnosti. V veliko zadovoljstvo mi je zlasti prhanje z mlačno in mrzlo vodo v kopalnici, kadar se vrnem z izleta v hotel. To ni nikakršen luksus, ampak higienska blagodat pri vzdrževanju telesne kondicije. Človek, utrujen po večurni hoji v vročini, se po prhanju spet počuti bolj živahnega in odpornega. Del poti z avtobusom, tokrat je bila razen indijskega vodiča in šoferja v njem le domača družba, s katero sem prepotoval dobršen del Južne Indije, je vodil v isto smer, kot pred dvajsetimi leti, ko sem se vozil večinoma z Indijci proti Tirukalikundramu in Mahabalipuramu. Podoba kraja se ni v ničemer spremenila, vse gre po starih tirnicah dalje. Ker je delavnik je več ljudi na poljih. Orjejo s starimi ročnimi plugi z volovsko vprego, redki traktorji, ki počasi prodirajo na indijska polja, se nam še zde kot prikazni. Zavijemo v notranjost dežele odmaknjene od morja. Kmalu se prikažejo na obzorju iznad gozdov kokosovih palm stolpi neštetih templjev. Bližamo se Kanchipuramu ali Konjeeveramu kot nekateri imenujejo «zlato» mesto stoterih templjev. Najstarejši tempelj Kailashanata star nad 1200 let Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podruinlca Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tet. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija . V SFRJ številko 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 2lro račun 60101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubi|ana. Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 ntml 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožano 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-Juh|SK» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druam 0 v Italiji pri SPI. Član Italijansker«rj zveze časopisnih Vlij založnikov FIEG 7. Septembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska ( izrr 1 Trst OKREPLJENE PRIJATELJSKE VEZ! MED RIMOM IN MADRIDOM ANDREOTTI V ŠPANIJI: PREDNOST SODELOVANJU IN POMIRJANJU Andreottija je med njegovim obiskom v Španiji sprejel tudi kralj Juan Carlos (Telefoto ANSA) PRIZNANJE MLADEGA NEPISMENEGA PASTIRJA Odkriti morilci polkovnika Russa? Skupina štirih domnevnih morilcev je sedaj zaprta v Palermu - Polkovnik Russo, ki so ga ubili pred letom dni, se je pretežno ubadal s preiskavami o mafiji PALERMO — Dobro leto dni po zločinu so morda preiskovalci končno ujeli morilce karabinjerskega polkovnika Giuseppa Russa ter njegovega prijatelja, učitelja Filippa Coste. Gre za skupino «kiUerjev», sicer pa pastirjev in tatov živine. Logično je tudi. kdo je morilce najel, vendar aretirani morilci niso izustili nobenega imena, pač pa je pojem: »mafija*. Vse se je pričelo pred več kot letam dni, 20. avgusta, v gozdu Bosco della Ficcuzza, za Palermom, kjer sta polkovnik Giuseppe Russo in učitelj Filippo Costa preživljala poletne počitnice. Nista bila prava prijatelja, toda Russo je vse svoje življenje posvetil boju z mafijo in zločinom. Raziskoval je ozadja zagonetnih zločinov, kot so bili umor palermskega državnega pravdnika Scaglioneja, ugrabitev levičarskega časnikarja Maura De Maura in krvava rihta po ugrabitvi z mafijo povezane veleposestnice Gabrielle Mandala. Pri tem se je Russo, kar je povsem razumljivo, zanašal tudi na «obveščevalce», ki RIM — Italijanski ministrski predsednik Andreotti se je sinoči vrnil z obiska v Španiji. Malo prej ga je na madridskepi letališču pozdravil španski ministrski predsednik Adolfo Suarez, ki je nekaj pozneje odpotoval na obisk na Kubo. Včeraj .je italijanskega premiera sprejel španski kralj Juan Carlos ter ga zadržal na prisrčnem pogovoru. Med drugim je kralj omenil tudi tragično smrt Alda Mora. Andreotti je potem sprejel v italijanskem veleposlaništvo španskega premiera. Državnika sta se dalj časa pogovarjala o aktualnih problemih obeh držv. Nekoliko pozneje je Andreotti ob;skal tudi španski parlament (Cortes). Kot že predvčerajšnji, so bili tudi včerajšnji pogovori med italijanskima in španskima državnikoma posvečeni v glavnem vprašanju vstopa Španije v EGS. Italija se bo še nadalje zavzemala za hitro rešitev tega vprašanja, kljub raznim težavam, ki so povezane posebno s kmetijstvom. »S tem. da -Italija brani špansko kmetijstvo, brani tudi svojega* — ie dejal Andreotti. Na srečanjih in tudi na tiskovni konferenci ,ki jo je Andreotti imel pred svojim odhodom iz Španije, se je govorilo tudi o povezavi z arabskim svetom in Latinsko A-meriko, kjer je Španija tako rekoč doma. Poudarjena je bila pomembnost Suarezovega obiska na Kubi. Glede pristopa Španije v organizacijo NATO je Andreotti dejal. da to vprašanje ni sedaj bog ve kaj pereče, pač pa .ie poudaril nujnost zavzemanj za sodelovanje in za popuščanje napetosti. V tej zvezi je bilo poudarjeno, da bo Španija ' 1. 1980 gostiteljica konference za sodelovanje in varnost v Evropi, (vk) NEIZPOLNJENA PRIČAKOVANJA NOVINARJEV NA RIMSKEM LETALIŠČU Bruno Pontecorvo ne namerava razkrivati svojega umika v SZ Pontecorvo: Nisem nikoli sodeloval pri gradnji atomske, vodikove ali druge bombe ■•MIIUIIIIIIII Bruno Pontecorvo RIM — Bruno Pontecorvo - Maksimovič, eden najsposobnejših je: drskih fizikov, ki je pred 28 leti »skrivnostno* pobegnil v Sovjetska, zvezo, kliub budnosti ameriške in drugih zahodnoevropskih varnostnih služb, je včeraj dopoldne prispel iz ...................................................... mi ostanki metropolita Nikodima, ki je nenadoma umrl predvčerajšnjim v teku avdience pri papežu Janezu Pavlu I. Posmrtni ostanki ruskega cerkvenega dostojanstvenika ležijo sedaj v mrtvašnici poleg cerkve sv. Ane. Že predvčerajšnjim zvečer je ar-himandrit Lev Cerpicki, osebni tajnik pokojnika Opravtl žBlbiV'svečanost v prisotnosti nekaterih drugih pravoslavnih dostojanstvenikov ter kardinala Willebrandsa. ZASLIŠANJE BRATOV LEFEBVRE NA PROCESU LOCKHEED Neimenovani* ostaja zavit v pomagač kopreno Obtožena brata zanikata, da sta poznala pokojnega odvetnika Straziota RIM — Prikazen kroži po- dvora, rab palače Consulta. Je. obzirna prikazen, ki se pokaže občasrio ip samo na poziv: »neime;*ovam* ŠL 1 • skrinostni pokojnik .10 .je pomagal Ovjdiu Lefebvru ari podkupovanju. Včeraj ga je poklical Dali Čira'.'Obtožbi komisar je menda od kril njegov obraz, ki naj bi bil o-braz odvetnika Raffaela Straziote (Dante, sq mu rekli prijatelji), ki je bil občinski svetovalec KD izvoljen na njeni listi kot neodvisen, iž.Vedenec za nepremičninske posle in ki ie umrl pred dvema letoma pri avtomobilski prvnnetni nesreči na Ulici Cassia .nekaj metrov stran od vile Antonia Le-febvra. Na vprašanje o novi istovetnosti ♦neimenovanega* sta tirata padla z neba. Straziota? Kdo pa ga je sploh poznal .morda sta ga le: nežno opazila med drugimi. Dali Ora pa .je očital Antoniu .da mu je Straziota služil kot slamnati mož pri nakupu zemljišča v Ul. Cassia, kjer stoji njegova razkošna _ vila. Antonio pa je zanikal to okoliščino. Ovidio Lefebvre pa, ki je bil ves skrušen v obrazu in srcu, je dejal da ne more povedati imena neimenovanega in ko ga ie Dali Ora vprašal ,če je bil morda Straziota, je odvrnil: « Nočem znizati števila Italijanov, ki bi lahko bili .ali bi ne mogli biti. ne rečem ne in niti da*. Zasliševanje Ovidia, ki je včeraj zjutraj trajalo kar 4. ure je zadevalo 'tudi druga vprašanja. Med temi so: družba Ikaria, Luigi Olivi in odnosi med* njim in Ovidiem ,da bi se ugotovilo, če je družba Lockheed prejela nazaj dolhrje, ki jih je Lefebvre rabil pri podkupovanju s tem, da je zvišala ceru, letal, ali pa jih odbila od dobička. In koto čno, kako se je moglo zgoditi, da je že v decembru 1. 1909 prišlo- V Italiji, Lefebvru na razpolago 2 milijona i(i 20 tisoč dolarjev, če so se pogajanja bila že tedaj za čela in če je' bila'že' tedaj določena višina tangent, ki naj bi bile izplačane za vsako letalo. Ovidio ■ Lefebvre je ponovno razbremenil Luigija Olivija, trdeč, da je bilo najpomembnejše od vsega kar je naredil to, da mu je preskrbel pogodbo s tedanjim ministrom za obrambo (Luigijem Gu-iem), toda njegova naloga je odmrla v decembru 1. 1-69. Tedaj ga je nadomestila osebnost, ki je imela mnogo več stikov in ki je bila zelo bolj mogočna kot Olivi, se pravi bivši predsednik Fin-meccanice Camillo Crotiani. Kar pa zadeva vpliv tangent na ceno letal, je Ovidio Lefebvre ponovno izjavil, da so vsote bremenile (od 5 do 8 odst.) samo dobičke družbe Lockheed. Na koncu obravnave je predsednik Rossi sporočil, da je sodišče poverijo preiskovalnemu sodniku Gionfridi nalogo, da zasliši odvetnika Speratija( ki je bi! predvčerajšnjim poklican na pričevanje) in ki je sedaj v kliniki Villa Giulia, ker si je zlomil nogo. GRAZIA GASPARI PARIZ — Prizivno sodišče v Ba-stii bi moralo danes cdločiti, ali izpustiti na začasno svobodo savojskega princa Viktorja Emanuela. Slednji je že dva tedna v zaporu v AjUcciu. Moskve na letališče Fiumicino, z namenom, kakor je sam izjavil, da se udeleži znanstvenega srečanja posvečenega Edoardu Amaldiju in da pozdravi številne sorodnike, na katere je zelo navezan. Pontecorvovemu obisku v Rimu sredstva javnega obveščanja že nekaj dni pripisujejo veliko pozornosti, morda v pričakovanju, da bo 65-let-ni znanstvenik po treh desetletjih Jč razkril, ka*ft, m. je uspelo pobegniti ali umakniti ee v Sovjetsko zvezo. Prav zaradi tega se je na letališču zbrala množica novinarjev in fotoreporterjev, ki je dobesedno navalila na Bruna Maksimoviča, kakor se Pontecorvo uradno imenuje v Sovjetski zvezi. Naval je bil tolikšen, da najožji sorodniki, med njimi brat Gillo Pontecorvo, sploh niso mogli zraven. Šele s posegom agentov, ki so Pontecorva dobesedno iztrgali iz množice razburjenih novinarjev ter ga prenesli v policijski urad, je naval nekobko popustil. V policijskem uradu je Bruno Pontecorvo, po daljšem prigovarjanju, pristal v kratek intervju ter dovolil, da ga slikajo skupaj z bratom, ♦Zelo sem navezan na Rim in I-talijo,» je dejal vidno ganjen. »V Rimu sem študiral na univerzi in delal na inštitutu za fiziko v Ulici Panispema, ki je postal znan po vsem svetu po zaslugi Fermija. Fermi je poučeval fiziko, predvsem pa me je naučil, kaj je to znanstveni duh in znanstvena etika. Na omenjenem zavodu je bila še vrsta znanih raziskovalcev: Segre, Ra-šetti, Maiorana, Edoardo Amaldi. Prav iAmaldi. je dal velik doprinos znanosti tako v Italiji kakor v E-vropi, Z njim sem -začel svoje raziskovalno znanstveno delp.* f Pontecorvo je nato izjavil, da ni nikoli sodeloval pri izdelavi atomske, vodikove ali druge bombe in to niti ma Kitajskem, niti v Sovjet-cni zvezi in niti na Zahodu (v Veliki Britaniji, kjer je delal nekaj časa preden je izginil na Vzhod). «Sem miroljuben človek in no pedarjam nevarnih ‘igrač svojemu Vftuku' Saši, .kakor je pisalo v nekem časopisu.* Te i'jave so sicer nekoliko v na sprotju z dosedanjimi domnevami, da je prav Pontecorvo bistveno pripomogel k temu, da je'SZ nadoknadila-nekajletno zamudo na področju jedrske oborožitve. Maksimovič je še.izjavil, da je prišel v Italijo da se udeleži Znanstvenega srečanja posvečenega prijatelju in znan: stveniku Amaldiju ter da preživi nekaj časa s sorodniki. To naj bi bilo tudi vse in nima nikakršnega namena dajati drugih izjav ali storiti takih korakov, ki bi lahko skvarili njegovo bivanje v Italiji, ki najbrž ni zadnje. Pričakovanja novinarjev, da bo Pontecorvo morda pojasnil ali vsaj z besedico namignil na okoliščine svojega «umika», ki ga nekateri o-značujejo tudi kot beg v Sovjetsko zvezo, so ostala neizpolnjena. Pontecorvo je že od leta 1952 sovjetski URUNGWE — Rodezijske čete, s drža,vljan. Bil je odlikovan z Leni- pomočjo številnih prostovoljcev in novim redom za posebne zasluge na 'področju znanosti in tehnološkega napredka nja dolžnosti so bili v stiku z mafijo. Tak je bil učitelj Costa. Proti večeru 20. avgusta, ko sta se Russo in Costa srečala na odprtem in se mirno pogovarjala, ju je skupina neznanih morilcev pobi-, la s streli iz samokresa in pušk s prerezanimi cevmi. Morilcem so karabinjerji prišli ra sled po čistem naključju. Vodili so preiskavo o kraji živine v kraju Cirini, nad Palermom, in zaprli mladega nepismenega pastirja Ca-simira Russa, ki je star 24 let. Temu se je kaj kmalu razvezal jezik in je začel pripovedovati, kako je sodeloval pri «naročenih umorih* skupaj s tremi pajdaši. Karabinjerji so radostno prisluhnili tej pripovedi, saj je na Siciliji prava red kost. da se zapornik ne umakne v užaljen molk in govori celo o stvareh. ki niso v neposredni zvezi s preiskavo. Casimiro Russo' je tako povedal, da je sodeloval v skupini «morilcev po naročilu*. Njegovi trije pajdaši so sredi avgusta prišli ponj. Z avtom so se odpeljali v Bosco della Ficcuzza in ustrelili «dva gospoda*. O-pis umora je povsem sovpadal z o-koliščinami umora polkovnika Russa. Mladi nepismeni pastir je karabinjerjem povedal tudi imena svojih pajdašev, ki so sedaj zaprti v palermskem zaporu Ucciardone. To sta brata Rosario in Vincenzo Mule (stara 36 in 24 let, iz kraja Cam-poreale) ter 31-letni Salvatore Bo-nello. . J j ' Pastir Casimiro Russo je karabinjerjem priznal, da je ista skupina umorila nekaj tednov pred tem tudi Giuseppa Artaleja, prvega maja pa 61-letnega Vita Sciortina, ki je svoj čas pripadal separatistični vojski Salva tora Giuliana. Karabinjerjem ni jasno, čemu je mladi pastir meni nič tebi nič priznal kar štiri umore, ko so ga pa imeli zaprtega samo zaradi kraje živine. Vsekakor so vse štiri domnevne «killerje» predali risodniku 'Sireni, ki je vse štiri formalno obtožil umora in združevanja-'^' zločinske namene. Včeraj popoldne jih je na kratko zaslišal v zaporu, (st.s.) Papež upa na pozitiven izid srečanja v Čamp Davidu RIM — Papež Janez Pavel I. je v avdienci, kjer se je zbralo okoli 15.000 ljudi povabil vernike, naj molijo za uspešen zaključek srečanja v Čamp Davidu med. predsednikom ZDA Carterjem ir Sadatom ter Beginom. Papež je izrazil upanje, da bodo državniki našb rešitev, ki bi odprla pot, po 30 letih odkar trajajo spopadi, do pravičnega in popolnega miru: pravičnega miru, se pravi v zadovoljstvo vseh prizadetih strank, popolnega pa, ker ne bi pustil nerešenega nobenega vprašanja: vprašanja Palestincev. izraelske varnosti, svetega mesta .Jeruzalema. Janez Pavel 'I. se je še posebej spomnil Libanonk,,. ki je posredna žrtev spopadov. Vprašanje Bližnjega vzhoda je papež omenil sredi svojega nagovora v prvi javni avdienci. Nagovor sam pa je posvetil zlasti vprašanju odnosov posameznika z ♦višjimi*, «enakimi» in «podložnimi». Poglavar katoliške cerkve je go-vozil v navzočnosti nekaterih kardinalov in trideseterice škofov v veliki dvorani Nervi. Nagovor je trajal kakih 13 minut ter je potekal prosto in brez beležk, razen takrat, ko je omenil srečanje v Čamp Davidu ter pozneje v pozdravnem govoru udeležencem VII. mednarodnega kongresa Društva za presajanje organov. Njegove besede, zelo preproste, so ob uporabi prispodob, navajanju citatov pisateljev itd. naletele na odobravanje s ploskanjem. MAMILA NA POHODU V JUŽNI ITALIJI V Gioiosi Marina policija zaplenila 10 kg hašiša Pri mladem Etiopcu, ki so ga aretirali v Mestrah, našli ponarejene bankovce Prispevajte sa DIJAŠKO MATKO RIM — Narkomanija se z neverjetno naglico širi tudi v južni Italiji, v pokrajinah, za katere je še do nedavna veljalo, da so nekoliko stran od glavnih razpečevalnih središč na Severu. Očitno temu ni tako in to področje postaja pravi el-dorado za velike in majhne razpečevalce. Po odkritjih zadnjih dni pa je mogoče trditi, da so mamila tudi v južni Italiji krepko na pohodu. V okviru poostrenega boja proti mamilom jc policijskim organom u-spelo stopiti na prste nekaterim velikim razpečevalcem (in proizvajalcem) hašiša ter zapleniti precejšnjo količino teh nevarnih snovi. Agenti Criminalpola so v kraju Gioiosa Marina zaplenili približno 10 kilogramov hašiša v različnih o-blikah, od semena do hašiševega o-lja. Do tega odkritja so prišli po aretaciji tričlanske družine Della Lucia, ki je v kraju Bocchigliero v pokrajini Cosenza najela večje zemljišče ter tam začela gojiti indijsko konopljo. Trojico. 44-letnega Claudia Della Lucia, njegovo 39-let-no ženo Carlo della Festa in 15- letnega sina Rodneya, ki imajo S1‘ cer stalno bivališče v Sydneyu, s spravili za zapahe, preiskava pa * je nadaljevala. Tako so odkrili, 0® je imela družina nekakšen *'az‘ pečevalni center v kraju Gun®?. Marina v najetem stanovanju, ta pregledu prostorov so agenti odkr*' li pet večjih zabojev. V enem J bilo skrbno shranjeno mamilo '®. vrsta pripomočkov, ki služijo P*' destilaciji mamila. V luksuzni vili v kraju San Feb' ce Circeo, ki je znan po tem, 0 so si tam rimski in drugi _ petič« ' ži zgradili razkošne počitniške n;®®’ je policija aretirala 20-letno at dentko Mariangelo Cicciola, hčerko znanega odvetnika iz Tern*) : Zagovarjati se bo morala žara posesti in razpečevanja mamil. * . hišni preiskavi so namreč nas manjšo količino hašiša, dekle a je že imelo opravka s sodiščem P" naj bi v zadnjem času veckr potovalo na Daljni vzhod. V Janiju je policija aretirala tudi sC ki so bili povezani ZARADI POSEGA PRI ORGANIZACIJI AMERIŠKIH D8ŽAV Diktator Somoza grozi Venezueli V vsej Nikaragui še vedno v teku splošna stavka MANAGUA — Prizadevanja venezuelskega predsednika Pereza, da bi organizacija ameriških držav posegla pri nikaragujskem predsedniku v zvezi s stalnim kršenjem človekovih pravic v Nikaragui, so zbodle Somszo, ki je na svoji včerajšnji tiskovni konferenci zagrozil, da bo njegova vlada prekinila' diplomatske odnose z Venezuelo, če se bo njen predsednik v bodoče še vmešaval v notranje zadeve Nikarague. Gre za nezaslišan poseg, ki ga do; slej še niso zabeležili v zgodovini Latinske Amerike, je rekel Somoza. Somoza se seveda ni omejil na obravnavanje vprašanja odnosov z Venezuelo, temveč se je zagnal tudi proti notranji opoziciji, ki zahte- KATASTROFALNE POVODNJ! V INDIJI va njegov odstop. «Ne bom odstopil. dokler mi ne zapade predsedniški mandat leta 1981,» je spet pribil nikaragujski diktator, ki je obenem skušal dokazati, da je splošna stavka, ki traja že 14 dni, pravi polom za opozicijo, češ da je večina trgovin, tovarn in podjetij odprtih. Moral pa je .priznati, (Ja je ukazal btlrtkam, naj takoj zahtevajo povračilo kreditov, ki so jih dale podjetjem, v primeru če hi slednja bila v zamudi s plačilom zaradi udeležbe pri stavki. To je še en dokaz, da se Somoza poslužuje vseh sredstev, od aretacije političnih nasprotnikov do gospodarskega terorizma, da bi spravil opozicijo na kolena. Po njegovih izjavah je trenutno v zaporu samo 135 nasprotnikov, ki naj bi jih aretirali v preteklih dneh, medtem ko pričajo očividci, da je narodna garda aretirala vsaj sedem sto oseb, od katerih pa so kakih 70 izpustili v zadnjih urah. Vlada je morala tudi omejiti javne prevoze, ki že tako in tako vozijo v zelo nerednih pogojih, saj večina šoferjev stavka, Od včeraj so prepovedali avtobusne vožnje v Managui od 7. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Da bi »preprečili nasilja* so vladni uslužbenci oblikovali neke vrste nočno službo, ki naj bi ponoči krožila po mestu. V krogih opozicije predvidevajo okrepitev akcij proti Somozovim političnim nasprotnikom. V Washingtonu so v krogih zunanjega ministrstva zavrnili Somo-zove obtožbe na račun kampanje predsednika Jimmyja Carterja za človekove pravice, ki da jo vodijo trije marksisti. Tako je namreč nikaragujski diktator označil Patricio Derian, ki odgovarja za človekove pravice v ameriški upravi, Marka Schneiderja, ki je koordinator za to vprašanje v okviru zunanjega ministrstva ter nekega Boba Pastorja, o katerem pa v VVashingtonu baje ne vedo nič. (if) mladeničev, Cicciolovo. Druga vest prihaja iz Rima, kj®* je policija po daljšem poizvedovanju v nekem poslopju, ki ga na' meravajo obnoviti in je zato opo_ ščeno, zasačila skupino osmih *nla deničev, od katerih je dva aretira la, enega prijavila sodišču, drug pa izgnala v kraje, kjer imajo s»' no bivališče. Pod obtožbo razpe vanja mamil je policija aretira* 18- letnega Giuseppa Gambacorto 1. 20-letnega Romana Aredenzija, P katerih so našli 25 gramov has*a ' 19- letnega Maria Spaletto iz Cata nie pa so prijavili sodišču kot v živalca mamil. Druščina, ki se J zbirala v opuščenem poslopju J bila res pisana, saj so jo sestavi) ' li mladoletniki iz vseh krajev R®* je, med njimi pa je bil celo 16.le' ni žvicar, ki je pobegnil iz vzgoji ga doma. V Mestrah je policija aretira*® 26-letnega Ttiopca Hagosa Gnir maia, pri katerem so našli 100 mov hašiša in nekaj stodolars* bankovcev, ki s0 najbrž ponareja’” Tridentinski orožniki pa so po da‘l Si' tfcteittcaVl prijeli 36-letnega gija Francesconijr. iz Rovereta. aretaciji so pri njem našli nek« ponarejenih Izkaznic in potnih stov. V zadnjem času naj bi Fra*. cesconi pogosto potoval na Dah vzhod, (vl.k.) Eksplozijo na progi Firence - Bologna vodili na daljavo? FIRENCE - čeprav je preb*®' va o predvčerajšnjem atentatu 0 brzec Bologna - Firence usmeri na v «vse strani*, kot zatrjuje ® mestnik državnega pravdnika Prata Arcibaldo Miller, niso do s daj odkrili nobenega važnega ®* menta ne v zvezi z istovetnosti storilcev ne z njihovim politični** prepričanjem. Tako v glavnem Pr učujejo, kar je ostalo od P***L skega stroja: nekaj kovinskih lov, lepilni trak, delček baterij® nekaj drugega materiala. Edino 1 nimivost morda predstavlja dom** va, da so razstrelitev peklenri* j ga stroja s posebno napravo vo® . in v katerem je opozoril na rep sivne ukrepe proti skupini vojak ki se je udeležila nekega zbori) nja v Cagliariju, kjer so razprav J li o splošno znanih stvareh. Zaradi udeležbe na omenjenem stanku je bil Iorio marca letos znovan s tremi dnevi aresta, P? “j, javi pisma pa so mu nadrejen* •, merili še sedem dni pripora. D*s j plinskim ukrepom so bili podvr'^ tudi drugi vojaki, ki so se udele , zborovanja. Na podlagi prijave bo pravobranilstvo odločilo, če bo oj®^ uve- dlo sodni postopek proti ofich'Ju tl). kolikor se izkaže za utemeljen®' di proti odgovornemu uredniku { dnika Espressb. Na osnovi PrlF(jo bi oficirja lahko obsodili na dve sedem let zapora. Skupina z brzo®**L h mož je v prvi*1 L. TEHERAN kami oboroženih mož je v prv,-tranjih urah napadla policijsko *j6 stojanko v Teheranu, pri čem®*^. bil en policaj ubit. Vest je sP° jjj čila iranska tiskovna agencij®'^ pa ni posredovala nobenih P0®1'.^, nos L u pul.Lu diverzantske <*c