List 12. rn v lecaj LIV. i in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". ¥ Ljubljani 20. marcija 1896. c, - Politiški oddelek. W1 Volilna reforma. pa še to le z izrecno dovolitvijo vlade. Poslom je tudi přiznal velilno pravico. S tem se pomnoži število volilcev nove kurije za dobrih 200.000. Izpolnila se ni želja ne-katerih poslancev, ki so vsekako želeli, da se posli narede za neko nižjo vrsto ljudi, kakor drugi državljani. Pcsvetovanja o volilni reformi v odseku se vrše Posebno štajerskim konservativcem ta odsekov sklep ne jako seka. tako hitro v primeri z delovanjem nekdanjega podod- bode po volji, kajti njih glasilo našlo v vsej volilni Tenu pa ni povod, da bi morda \ladni načrt bil reformi poprej le jedino to dobro stran, da hlapci ne dober, da bi poslanci ne želeli k njemu nobenih bodo volili, a sedaj se pa ta določba iz sprememb. Tudi nacrta izbriše. Kmetski posli si bodo pa pač zapomnili, od katere strani niso odsekovi člani za volilno reformo nič se je jim odrekala volilna pravica in se po tem ravnali bolj naudušeni kot so bili člani nekdanjega pododseka, pri volitvah. ki so stvar mesece in mesece zavlačevali. Tudi sedaj se Obžalovati pa da se niso vpeljale direktne vo je v cdseku bila poskusila ravno ista metoda. Kar obsuli litve v novi kuriji. Temu so se pa zopet najhuje upirali so bili nekateri poslanci, ki so znani kot nasprotniki vo- nekateri konservativni poslanci, veleposestniki in Poljaki. lilne reforme, odsek s svojimi predlogi. Tudi se je bila Stvar se je prepustila deželnim zborom. Če bodo deželni pogrela popolnoma neumestna zahteva, naj se volilna pra- zbori sklenili direktno volitev v kmetskih občinah, se vica izroči dežfclnim zborom. Pričakovati je bilo, da se bode tudi v novi kuriji direktno volilo. Pri tej priliki je vname cbširna razprava o centralizmu in federalizmu in zlasti poslanec Klun zahteval, naj bi se vsaj kaj sklenilo drugih stvareh, ki nimajo z volilno reformo nič opraviti, glede določevanja volilnih krajev za slučaj neposrednih Grof Badeni je pa precej spoznal, kam pes taco moli i in volitev, ker on ne zaupa deželnim zborom, da odsekovim članom naznanil, da ga ni volja dolgo hoditi Slovence pravično stvar uredili sejam in poslušati dolge razprave, temveč bode državni svoji volji. î če bodo urejali za po zbor kar razpodil, ako bode sitnosti delal. Vladna pred- Ta Klunov predlog je bil povse umesten in ob lega se nima nič dosti preminjati To pomagalo Lepo žalujemo, da se odsek nanj ni oziral. Sicer gladko se rcSi paragraf za paragrcfom. Grof Hohenwart, Klun s tem predlogom pokazal svojo nedoslednost. pa gosp Ne- ki pcd Windischgràtzom vedno imel kak nov načrt, davno je bil za to i da se volitev deželnih poslancev da ga je predlagal v pododseku, ki je potem tratil čas izročila deželnim zborom, sedaj pa nakrat deželnim zbo njim, dosedaj še ni přišel z nobenim takim načrtom. rom toliko ne zaupa i da kraje pravično razdelili. Vsi poslanci vedo, da se volilna reforma izvršiti mora. Tacih nasprotij bi od tega starega parlamentarca ne bili Da sta grof Taaffe ali pa knez Windischgrátz po- pričakovali. To mora vsekako škodovati njegovi politični kazala toli odločnosti, kot jo je groí Badeni, bi volilna veljavi v resnih političnih krogih. reforma že davno bila řešena. Da je Taaffe odločneje Strinjamo se pa mi ne z določbo, ki veže volilno nastopil, bi [se koalicija proti njemu osnovala ne bila. pravico v peti kuriji na šestmesečno bivanje v kakem Možje, ki puste da njimi govori grof Badeni kakor kraju tem se je dal kapitalistom neki vpliv na volitev .IMA/OJ^/, "i WL* JlJJUJi gUIUXl — ---—r------------r— — ' — strog učitelj stare šole s svojimi paglavci, bi se ne bili v novi kuriji. Židovski tovarnarji se lahko zgovore, da upali dosti ugovarjati. To tem bolj obžalovati ker je vselej nekaj mesecev pred volitvami odpovedo delavcem, Taaffejeva volilna reforma bila mnogo boljša od Badenijeve. o katerih mislijo, da ne bodo volili po njih volji ; de- Dosedaj je odsek le jedno samo določbo premenil, lavci bodo morali v drug kraj in zgube volilno pravico. 112 Zeleti bi bilo, da bi zbornica to določbo izcrtala iz predloge. Če tudi predložena volilna reforma ni ugodna, •vendar nas veseli, da se posvetovanja v odseku hitro vrše. Nekaj novega duha le pride v sedanjo že odrvenelo zbornico in skrbelo se bode že, da za to volilno reformo, pride druga, ki bode pa temeljito pomedla s krivicami sedanjega državnozborskega volilnega reda. \ Politični pregled. Brez komentarja! Goriški „Primorski list" je priobčil znamenit článek pod zaglavjem „Kje je zavornica?" ki slove: „Mi smo prijatelji odkrite besede. Kakor srno že enkrat řekli, naš list so v življenje obudile resolucije I. slovenskega katoliškega shoda Na tem shodu se je imenovala posebna komisija, ki se je štiri mesece potem oklicala kot „slovenski kato-liški odbor". Temu odboru za prelsednika ie bil izvoljen g. Karol Klun. Katoliski odbor naj bi skrbel za prireditev II. slov. kat. shoda. To se je zgodilo, rekli smo, štiri mesece po kat. shodu, o božiču 1. 1892. Oi tistega časa se nismo več viděli. Resolucije katoliškega shoda pa stojijo tam, kakor so jih na-tisnili v „poročilo". Pač pa S3 je od takrat unrsikaj zgodilo. Tako je v tem času g. Karol Klun mej drugim v državnem zboru zagovarjal judovsko južno železnico, se je v koaliciji zvezal z liberalci in je, da bi judovski liberalizem pomagal rešiti, mej všemi najvažniše, versko vprašanje na strau po-tisnil, akoramo se je na katotiškem shodu tako strašno hu-doval nad oaimi slovenskimi poslanci, ki „v odlocilnih tre- notkih odmahujejo in jim ie katoliška vera postranska ree" ; i je s svojim molČanjem in glasovanjem izdajal Julom sveto stvar kršČanskega ljudstva, in sedi še zdaj s predsednikom I. katoliškega shoda v razpadajoči trohli baraki Hohenwartovega kluba — zopet v veselje liberalcem in Jadom. Ako tako delà predsednik slovenskega katoliškega odbora, mora člověk res vprašati, ali so se slovenskega katoliškega shoda res ude-ležili tudi Judje in liberalci? Pohujšanje je očitno. Ali res vsi katoliški Slovenci mislijo, kakor misli in delà g. predsednik katoliškega odbora? Med tem pa mirno spi naša „katoliška organizacija", katera je ena glavnih točk katoliškega shoda; med tem spi „Leonova družba", akoravno smo že pred poldrugim letom v Celju vsemu svetu slovesno povedali, da jo osnujemo; med tem naša vseučiliščna mladina napreduje — v radikal-stvu, med tem liberalci našim škofom pridno mažejo hiše, po naših mestih se čedalje bolj šopiri liberalstvo .... Zmešnjava raste od dne do dne ; disciplina se ruši. Naša politika je brez glave. Vse razpada . . . Prav imajo liberalci, ako nam očitajo, da katoliški shod je bil pešek v uči, da je šlo le za oseb-nosti, a ne za stvar, da nam ime katoliško služi v slepilo . . . Prav imajo! Ne, nam vsaj je šio vedno za stvar, za sveto katoliško stvar. Ne, za stvar gre tudi drugim našim somišlje-nikom. Zatorej pa vprašamo: Povejte nam vendar, kje je zavornica? S tem vprašanjem se obračamo pred vsem na gosp. predsednika slovenskega katoliškega odbora. Kje je zavornica, da voz ne gre naprej ? Naj se zavornica odstrani ! Ako ne, potem poročemo, da nas več ne vežejo resolucije katoliškega shoda ; potem pa začnemo katoliško politiko sami na svojo roko, brez takih voditeljev. In prihodnjost bo pokazala, čegava bo zrnaga!" »Karntner Nachrichten« se vjedajo, da je kranjski deželni zbor dovolil Ciril Metodovi družbi 1000 gld. podpore, deželna zbora koroški in štajerski pa sta odklonila prošnji „Siiimarke,\ Lahko razumljivo! Ciril Metodova družba deluje mirno za to, da se poučujejo slovenski otroci v slovenskem jeziku, „Sůdmark" pa se poteguje le za nemčurstvo in Nem-čijo in delà zdražbe med ljudmi. To je razloček, ljuba beljaška tetka! V št. 18. piše: „Sovražniki koroške dežele z oštrim orcžjem in določenim delom so danes Slovenci in morejo se jim zoperstavljati le dobro izvežbani, národno misleći in de-lavni Nemci. 0 ne! Da smo sovražniki koroške, nekdaj čisto slovenske dežele, je grdo zavijanje in debela laž, s katero oni list bega svoje bralce. Mi ljubimo lepo deželo, želimo tudi mir z nemškimi deželani, ali z ljudmi, ki se hočejo šopiriti na naše stroške, ki nam kratijo najbolj priproste naše pravice, je nemogoče v miru živeti. Da se pa potegujemo v pošteni borbi za svoje stare postavne pravice, tega si ne pustimo vzeti niti od beljaških advokatov in od njih glasila. Naš novi prijatelj — dr. Luggin! — Celovški „Mir" je priobcil nastopni članek : Ko so se v našem dež. zboru razgovarjali, da naj se v deželno bolnišnico pokličejo usmiljene sestre, govoril je proti temu tudi stari vodja koro-ških liberalcev, dr. Luggin. Zagovarjal je sedanje posvetne po strežůice mel drugim s tem, da znajo slovenski in da bi jih bilo těžko naiomestiti s sestrami (nuiaini), ki bi oile znožae slovenskega jezika (?). Nocemo se z govornikom pričkati o tem, ali bi res ne bilo mogoče dobiti slovenšeine zmožaih sester, in koliko sedanjih postrežnic zaá slovenski — danes ta le pribijemo, da se je dr. Luggin petegnil za slovenske bol-nike in postrežaice! Tedaj sam vodja koroskih liberalcev pri-pozna, da je za deželno bolnišaico v Celovca neobhoiao potrebno slovenskih postrežiic. He, liberalna gospo la, kaj je poteoatakem s tisticn vašim „uemškim značajem" Celovca!? Menda nič kaj! Kot mož mora biti dr. Luggin tali dosleden in zaačajen. Kot tak nam mora pripDznati, da kakor je za slovenske bolnike treba slovenskih postrežaic, je zinje gotovo treba tuli slovenskih zdravnikov. Da gretno še dalje, boiete nam g. dr. Luggin, ki ste gotovo dobro podučeni v logičnih zakonih mišljenja, pripoznali, da je iz istih uzrokov treba tudi za slovenske otroke slovenskih učiteljev in za slovenske stranke slovenskih uradnikov ! Kot od dosledujega unži oi Vas pričakujemo, da se bodete za to, kar spoznate za dobro in potrebno, tuli potegnili, to zigovarjali, to je zahtevali za nas: slovenskih učiteljev (šol), uradnikov itd. Di nva, kot najno-vejši naš prijatel; in zagovornik še nekoliko pomagate, dovo-ljujemo si Vas prositi, da namignete svojemu, kajpak malo P'jrednemu, ker nacijonalnemu učencu D^bernika, naj se ne zadira toliko v nas in na Dunaju pobija to, kar Vi, če tudi še le indirektno, zagovarjate v celovškem dežejnem zboru. Kdo bode dunajski župan? — Vladni listi še vedno nagovarjajo protisemite, naj koga drugega volijo za župana, ne pa dr. Luegerja. Vzlic tema je pa skoro gotovo, da bode voljen dr. Lueger. če ga bode vlada predložila v potrjenje, še ni gotovo Volitev župana bjie še le v miju. In če vlada tuli ne misli novega žapana predložiti v potrjenje, vendar ne bole zbora precej razpustiia. Ker ni noben obrok o Uočen za potrjenje žapana, se bode še le jeseni naznanilo nepotrjenje. Še le, ko bi pri novi volitvi bil zopet voljen dr. Lueger, se bi zbor razpustil. Poprej bode pa vlaia skušila se sporaz-umeti s protisemiti glede volitve. če pride torej do nove mestne volitve, se bode vršila še le po zimi ali pa v začetku pomladi, ker bode vlada skušala po možnosti vso stvar zavléci. Badeni si misli: čas pridobljen, je vse pridobljeno. Avstrija, Nemčija in Italija. — Avstrijski minister grof Groluhowski mudil se je minoli teden v Berolinu. Mej tem, ko se z edne strani zatrjuje, da poset Grolubowskega v Berolinu ni imel političnega pomena, drugi zatrjujejo nasprotno. Res je, da so avstrijskega vnanjega ministra jako lepo vspre-jeli v glavnem mestu Nemcije. Poroča se, da se je pri po-svetovanjih in pogovorih poudarjala stara vez mej Nemčijo in Avstrijo, doeim se baje Italije nihče ni dotaknil. Verjetneje je pač, da so v Berolinu prav marljivo razpravljali žalostné raz-mere v Italiji. — Precej po dohodu grofa Groluhowskega na Dunaj, se je nagloma odpeljal italijanski poslanik grof Nigra z Dunaja v Rim. Prej je še veliko govoril z vrnivšim se 113 avstrijskim vnanjim ministrom, potem je pa odpotoval na poziv Davki, kakor je nameravani davek od piva, bodo novega laškega vnanjega ministra Sermonete, ki se hoee posve- namen davčne reforme, potom pravičneje razdelitve tovati z Nigro, ednim najstarejih diplomatov italijanskih. državnih bremen socijalna nasprotstva oblažiti, popo'l- Italija. Crispi, ministerski predsednik italijanski, noma razveljavili ; obratno še pooštrila se bodo na- pravi provzročitelj poraza ItalijaDske vojske v Afriki, je Sel. sprotstva, če se bodo revnemu ljudstvu naložila nova Moral je iti ravno vsled afrikanskih zadev. Na krmilo je bremena, mesto ista ođvzela. Pri posvetovanju se je prišlo novo ministerstvo na čelu mu Eudini, ki bo imelo za- poudarjalo, da je dolžnost države, da pospešuje izde- vožene razmere prejšnjega ministerstva zopet v pravi red spra- lovanje in spečavanje cenenega piva in tako ljudstvo viti. Od novih ministrov se obeta precej. Posebno od nekaterih odvrača od nesrečnega žganja. Graška zbornica je se govori, da utegnejo kos biti svoji težki nalogi. Varčevati torej sklenila prositi ministerstvo, naj opusti morebiti bo pred vsem treba in ravno finančni minister je mej drugimi res nameravano zvišanje sedanjega davka od piva, velik stiskač Če se hoče Italija še vecjemu porazu ogniti, ker bi se s tem občutno obremenili vzlasti revneji mora pred vsem iinancijelne razmere urediti. Vojsko v Afriki sloji prebivalstva, ob jednem bi bil pa zelo oškodovan mora opustiti Dcčim se je prej zahtevalo, da se mora vojska pivovarski in gostilničarski obrt. v Abesiniji nadaljevati, se zdaj vedno bolj čuje mej narodom Na Kranjskem izvarilo se je v devetih pivo- odločna zahteva, da je skleniti mir z Menelikom, kraljem abe- varnah leta 1893 93.543 hektolitrov, leta 1894 sinskim. Najnoveja poročila tudi vedo povedati, da se je ita- 84.695 hektclitrov in leta 1895 91.716 hektolitrov lijanski poveljnik Baldisera v ze pogajati. Nadaljno pošiljanje piva. Od piva, izdelanega na Kranjskem, se okrog okrog 30 000 vojakov v Afriko se je ustavilo. Čas je, da se nepotrebno pre- 10.000 hektolitrov izvozi, nasprotno pa livanje krvi ostavi. Italija se je pa prepričala, da je slabotna. hektolitrov uvozi tako. da se je zadnja leta povžilo Bolgarija. Posebno odposlanstvo sultanovo je prišlo približno 100- do 110.000 hektolitrov piva, Če pn- v Sredec in vročilo knezu Ferdinandu sultanovo listino, s ka- merjamo Kranjsko z drugimi deželami, vidimo, da se tero se priznava zakonitim knezom bolgarskim. Ob ednem so v teh primeroma več piva izdeluje, nego na Kranj- mu tudi izročili -insignije osmanijskega reda, katerega mu je podělil sultan. tem je konečno razmotano in řešeno vpra- skem. Tako se je na pr. v izdelovalni dobi 1892/93 pivovarnah na Solnograškem izvarilo 350.396 hektolitrov, na Tirolskem in Predarelskem 289.537, v 51 šanje, ki je toliko Časa belilo glave časnikarjem in politikom Princa Ferdinanda so velevlasti oficijelno priznale za kneza Štajerskem 726.347 hektolitrov, Koroškem 177.557, v bolgarskega. Kuba. % » Spaniji delà Kuba iste sitnosti kot Italiji Šleziji 370.845 hektolitrov in vendar so se nekatere teh dežel izrekle proti povišanju davke od piva, kakor Abesinija. Večje in manjše homatije nastajajo zaradi Kube je namerava država. Na Kranjskem se pivovarska celo v Spaniji sami. Zaradi simpatij Američanov za Kubance, industrija ne more prav povzdigniti, če tudi se more vršile so se velike demonstracije na Sprnjskem. Te demon- z gotovostjo reci, da bi se piva mnogo več povžilo, stracije pa izkoriščajo španjski republikanci in rujejo čim po- ko bi se moglo malo ceneje napraviti. To bo pa po gumnejše zoper monarhijo. Mej imovitejimi krogi na Spanjskem mnenju odsekovem le tedaj mogoče, če se davek ne se nabira denar za nadaljevanje vojne na Kubi, dcčim revneje ljudstvo želi miru in ne še večje bede. V Spaniji je veliko pomankanje, vsled Česar je razumljivo, kako težke so denarne žrtve za Kubo. V Zjedinjenih državah se je vnela agitacija za poviša. Odsek je torej preverjen, da je prošnja graške zbornice posestrime tudi za Kranjsko utemeljena, pridruženje Kube k Zjedinjenim državam. Zaradi tega simpati-zujejo Američani s Kubanci. Američani bi pač naravnost na-stopili proti Spaniji. a boje se, da ilikt tudi s Francijo in Anglijo, s tem ne prišli v kon-imata tudi svoje interese v Ameriki. V boju proti vsem trem, bi Američani omagali. Zato kajti povišanje davka od piva bi razvoj naše pivovarské industrije oviralo in v prvi vrsti one konsu-mente zadelo, za katere bi se moralo skrbeti, da se jim nudi cenena zdrava pijača in da se prevladanje žganjepitja vsaj deloma ustavi. Odsek predlaga: Zbornica naj se v slični vlogi, kakor graška zbornica posestrima, izreče zoper povi- raji na tihem podpirajo Kubance proti Španjcem. Američani sanje davka od piva. se nadejajo, da bodo Spanjci cpešali v boju proti Kubancem in zapustili Kubo, bi potem njim připadla. po- Mž *É = wk Óbrtnija. Zbornični svetnik Avgust Sk a berne podpira predlog odsekov, ki se tudi sprejme. IX. Zbornični svetnik Iv. Baumgartner roča imenom odseka o prošnji glede patentovanja vo-jaško-tehniških iznajb. „Avstrijsko društvo za varstvo obrtne lastnine" se je obrnilo do zbornice z vlogo. v kateri opozarja na zadevo, ki preti v nevarnosfc pripraviti važne interese skupne avstrijske industrije. Trgovska in obrtniška zbornica V Ljubljani. Novi ogerski patentni zakon z dne 14. j ulij a (Dalje.) 1895 pod št. 2. določilo, da ni moči do- ima v svojem voliti patenta za iznajdbo, ki se tiče vojnega orožja, Na Štajerskem, kjer se je v pivarski dobi 1891/92 raznesil ali municijskih predmetov, vtrdb ali vojnih 869.250 hektolitrov piva in 1893/94 724.094 hektolitrov ladij, potrrebnih v povzdigo orožne močij skupnih izvozilo, je izdelovanje piva nazadovalo za 17 armad, če podelitvi privilegija tekom 2 mesecev ocl odstotkov. Pivarska industrija je tudi v Italiji vsled dneva naznanila ugovarja trgovinski minister. tamošnjega povišanja davka od piva izgubila velik Odveč bi bile kvarljivost te postavne določbe za del svojega izvoznega okoliša, oškodovana je bila tudi interese avstrijskih iznajditeljev natančneje pojasnje- vsled znižanja carine na italijansko vino in tudi spe- vati. ozirom na tesne zveze mej obema državnima čavanje na Ogersko se bode zmanjšalo, ker ogerska polovicama in z ozirom na to, da je c. in kr. vojno vlada ondotno pivovarsko industrijo podpira. Graška ministerstvo skupno obema državnima polovicama, je zbornica je preverjena, da se bodo našla sredstva in v veliki meri opravičena bojazen, da bo na podlagi pota, ki bodo omogočila, pokriti ' potrebne večje iz- poročil zborničnih in drugih strokovnih korporacij datke z dohodki, ki se ne bodo po večini zopet vzeli predelani vladni načrt novega avstrijsk. pat. zakona, iz žepa revnega in brezposestnega državljana ki se v kratkem predloži visoki poslanski zbornici, 114 glede nepatentovanja vojaško-tehniških iznajdb ob-sezal jednako določilo, kakor ogerski zakon. Ta bo-jazen, ki je po tem, kar se je objavijo. le preveč opra-vičena, je društveno načelstvo napotila, da se je v posebni peticiji obrnilo na Nj. prevzvišenost gospoda trgovinskega ministra barona Glanza, v kateri se protivi temu, da bi se tako postavno določilo vsprejelo v novi načrt patentnega zakona. Društveno načelstvo se je obrnilo na zbornico, da bi se takrat, ko se predloži visoki poslanski zbornici načrt avstrijskega patentnega zakona, ali po svojem zastopniku v tej visoki zbornici, ali v posebni peticiji na to delalo, da se v ta zakon ne sprejme nobeno določilo, ki bi bilo jednako propisom § 2., št. 2. ogerskega člena XXXVII. iz 1. 1895. V utemeljitev se skličuje društvo na peticijo, katero je predložilo trgovinskemu ministru in iz katere povzame sledeče: „Le malo je iznajdb, ki bi ne bile v nikaki zvezi s potrebščinami vojske ali mornarice. Organizem teh je tako zelo raztegljiv, da je komaj najti industrijsko stroko, na katero bi se ne raztezal. Isto velja o „vojnem orožju, razstrelivih in strelivih, vtrdbah ali vojnih ladijah," katere izrecno navaja ogerski zakom. Ne bomo navajali primerov, a pritrditi se mora našim trditvam, če se uvažuje le, katere iznajđbe morejo biti v zvezi z vojnimi ladijami. Vse novosti lesne, železne in strojne industrije bi se lahko štele k tej skupini. Vse take iznajđbe pa ne služijo izključno za potrebščine vojske ali mornarice, temveč ustrezajo tudi neštevilnim drugim potreb-ščinam. Novo orožje, novo razstrelivo, nov ladjin stroj rabi tudi kdo drugi, ne le vojni erar. Iz tega vzroka bo že ta določba sama na sebi kvarljivo vplivala na industrijo, a pripeti se lahko, da bodo izvrševalni organi še štrožje razlagali to postavno določilo, kar bo še kvarljiveje. Odseku se vidi prošnja utemeljena in predlaga : Čestita zbornica naj prošnjo avstrijskega društva v varstvo obrtne lastnine podpira in prosi tudi svojega drž. poslanca, da se za to potegne. Predlog se vsprejme. XII. Zbornični svetnik Alojzij Len ček poroča imenom odseka o volilnem predlogu za nameščenje cenzorja pri avstro-ogerski bančni podružnici v Ljub ljani. Umri je cenzor gosp. Josip Kordin, vsled česar se je podružnica obrnila na zbornico, da ji v nameščenje cenzorja napravi volilni predlog, ki pa mora obsezati najmanj tri imena. Poročevalec nasvetuje imenom odseka: Zbornica naj sklene v nameščenje jednega iz-praznjenega mesta pri avstro-ogerski bančni podružnici v Ljubljani nasvetovati naslednje gospode: Iv. Kneza, F. M. Regorschega in Avgust Skaberneta. Predlogu zbornica pritrdi. (Konec sledi.) Električna naprava v Ljubljani. I Občinski svet ljubljanski je v seji dne 14. marcija konečno sklenil, da si zgradi mestna občina električno napravo, urejeno za istomerne toke, za uporabo parne sile in akumulatorjev. Stavbě v centrali, ki bodo blizu južnega kolodvora, adaptacijo prostorov v pritličji mestne hiše za akumulatorje ter polaganje kabljev po cestah in ulicah oskrbela bode mestna občina v svoji režiji, električno napravo samo pa bode postavila znana dunajska tvrdka Siemens & Halske. Stroški zgradbe znašali bodo 400.000 gld. in sicer na račun tvrdke Siemens & Halske 321.387 gld., na račun mestne občine pa 78.613 gld. Ker zadeva električne naprave zanima vse sloje ljubljanskega prebivalstva, podali bodemo v sledečem ob-širno poročilo o dotični razpravi v občinskem svetu. V imenu odseka za električno napravo poročal je občinski svetnik gimnazijski ravnatelj A. Senekovič. Meseca decembra 1894. leta sklenil je občinski svet sogla3no, da si deželno stolno mesto Ljubljana zgradi na svoje stroške in kot svoje podjetje „električno napravo za električno razsvetljavo in prenašanje sil" in da se v svrho te zgradbe najame posebno posojilo v znesku 400.000 gld. V zmislu takratnih sklepov imela bi se električna naprava zgraditi v centralo na parno silo za jednofazne mer izpreminja-joče toke in sicer centrala za 5500, elektrovodna mreža za 7600 inštaliranih žarnic po 16 normalnih sveč ali njih ekvivalent. Pri stavbi centrale pa se je treba ozirati na to, da se more v poznejši dobi razširiti za parno ali za vodno silo. Ob jednem přejel je odsek za električno napravo takrat nalog, da o vseh projektih, katere je imel na razpolago, zasliši izkušenega strokovnjaka, potem pa sporazumno z mestnim magistratom se stavi náčrte po-godeb za oddajo zgradbe, oziroma zi dobavo blaga ter jih občinskemu svetu predloži v potrjenje. V zmislu omenjenih sklepov obrnil se je odsek za električno napravo do c. kr. tehnologiškega muzeja na Dunaju, oziroma do profesorja in predstojnika odielka za elektrotehniko na tem muzeju, g. Karola Schlenka, s prošnjo, da bi strokovnjaško přesolil in ocenil vse projekte. Profesor Schlenk se je temu vabilu odzval in přišel v Ljubljano ter se o vseh razmerah natančno informirat na licu mesta. Potem so se mu poslali vsi projekti, katere so bile vložile tvrdke Ganz & Comp., Siemens & Halske in Schukert & Comp., da jih je mogel natančno proučiti. Prof. Schlenk podal je o teh projektih obširno poročilo, v katerem pride do zaključka, da bi za Ljubljano ne bilo umestno, graditi centralo za mer izpremi-njajoče toke, ampak da bi bolj kazalo, graditi centralo za toke iste meri in z uporabo akumulatorjev a s tremi elektrovodi. Stroški za napravo iznašali bi v oběh slu-čajih okroglo 400.000 gld., letni stroški za delovršbo pa bi bili po računih izvedenca pri napravi za izmenične toke večji, kakor stroški pri napravi za istomerne toke z akumulatorji. Konečno nasvetuje izvedenec, da bi se zgradba ljubljanske električne naprave izročila tvrdki Siemens & Halske, ki je predložila najbolj natančne projekte za istomerne toke. Ko je odsek přejel strokovnjaško mnenje, moral se je v prvi vrsti posvetovati o tem, ali hoče ostati pri prvotném sklepu, da se naprava zgradi za izmenične toke. ali pa hoče staviti nasvet, naj se sklep iz leta 1894 pre-drugači toliko, da se naprava zgradi za istomerne toke. Ko je odsek leta 1894. stavil svoje prve predloge, ni imel strokovnjaške ocene projektov in tudi nobenega projekta za istomerne toke, v katerem bi centrala bila na- 115 stanjena bolj kam ob periferiji mesta. Takrat se je odsek ustavljal najbolj projektu, da bi centrala prišla v sredino mesta, poleg frančiškanske cerkve, kamor so jo hoteli postaviti Siemens & Halske kakor tudi Schuckert & Comp. Ko se je sklep občinskega sveta bil raznim konkurentom objavil, vložila je tvrdka Siemens & Halske iz lastnega nagiba nov projekt za istomerne toke in za akumulatorje, po katerem projektu bi imela stati električna centrala v bližini južne železnice in v bližini plinarne, akumula-torska postaja pa v pritličnih prostorih mestne hiše. Vsa naprava pa bi imela biti tako urejena, da bi se regulacija napetosti tokov po mestni elektrovodni mreži vršila iz akumulatorske postaje v mestni hiši, torej iz središča mesta. — Odsek se je temeljito informiral o tem, kolik kon-sum električne eneržije se sme v Ljubljani pričakovati v podnevnem času ter je přišel do zaključka, da se pri se-danjih razmerah ljubljanskih, ki se v tem oziru menda tudi v bližnji příhodnosti ne bodo veliko predrugačile, po dnevu porabi pač zelo malo razsvetljave ; sem in tje potřebuje ta ali oni trgovec v kakem bolj temnem skla-dišču jedno ali par lučij in sicer le za kratek čas. Tr-diti se sme, da v Ljubljani sploh po dnevu, posebno pa v poletnem času, ne bo svetilo niti 10 žarnic. Kar za-deva uporabo elektrike pri motorjih v obrtne namene, moramo upoštevati, da motorji teko le ob delavnikih in tedaj ne nepretrgoma, marveč mirujejo v onih urah, ko počivajo delavci; v nedeljah in praznikih, kojih število znaša na leto čez 60, pa popolnem mirujejo. Ako bi se električna naprava uredila za izmenične ^toke, moral bi stroj teči ves dan po letu in po zimi. Jasno je torej, da se pri takem načinu delovršbe morajo stroški za kurivo in mažo izdatno pomnožiti. Ako pa vzamemo napravo z istomernimi toki in akumulatorji, zadostujejo akumulatorji vsem potřebám po dnevu in tudi v zadnjem delu noči, recimo od 1. ure popolunoči. Parne stroje je treba kuriti po noči in na večer, kedar se potřebuje največ luči in naposled po dnevu, takrat, kedar se polnijo akumulatorji. V teh razmerah deluje vsak parni stroj z ugodnim uspehom, prištedi se torej mnogo pri kuřivu in tudi stroji in kotli se manje obrabljajo. Sicer pa govore za istomerne toke še drugi razlogi. Občina hoče z električno napravo koristiti tudi malim obrtnikom s tem, da morejo dobivati električne toke kot gonilno ali motorično silo. Izkušnja pa uči, da elektro-motorji za istomerne toke glede zanesljivosti in varnosti daleč nadkriljujejo one za izmenične toke. Izmenični toki pri sedanjem stanju elektrotehniškega razvitka tudi niso neposredno rabljivi kot motorična sila za električne železnice. Kar imamo doslej električnih železnic, vse so urejene za istomerne toke. Ali bi ne smeli tudi v Ljubljani misliti na to, da bi si morebiti v bližnji prihodnjosti gradili električno železnico? Tudi so električne naprave za izmenične toke bolj nevarne kakor one za istomerne toke. Pri napravah za izmenične toke uporabljajo se namreč velike napetosti tokov (2000 voltov in še več) ; kdor se dotakne žice, po kateri kroži toliko napet tok, tega pač navadno usmrti. Res je sicer, da so kablji in transformatorji dobro izolirani, vendar se je pripetilo že večkrat, da je delavec, kopajoč na ulici, zadel ob kabelj, ga presekal in po elek-tričnem udaru bil ubit. Tudi pri transformatorjih pripe-tila se je že marsikatera nesreća. Take velike nevarnosti pri napravah za istomerne toke ni, ker je pri teh napetost mnogo manjša, največ do 300 voltov, katera pa še ni za življenje nevavna. Naposled naj še omenimo, da dajejo obločnice za istomerne toke pri uporabi iste množine električne ener-žija navzdol, proti tlom več svetlobe, ker je ne razpršu-jejo v isti meri na vse strani kakor obločniče za izmenične toke, in da svetijo m koliko bolj mirno kakor zadnje imenovane, povedali smo vse, kar daje istomernemu toku prednost pred izmeničnim. Obrtnij ske raznoterosti. Japonska industrija postaja nevarna drugim državam. Posebno se razvija poslednji čas bombažna industrija. Posebno angleška Indija je dobila v tem oziru nevarnega tekmovalca. Japonski izdelki so po ceni, ker so na Japonskem nizke plače, moški dobivajo namreč po 40 kr., ženske pa le po 20 kr. v našem denarju na dan, in je premog po ceni. Sedaj je na Japonskem v bombažnih tovarnah že 10.000 delavcev in 70.000 delavk. Posebni parniki pa bombaž (pavolo) dovažajo iz Mehike. Japonci pa mislijo še na Kitajskem osnovaii več tovarn, ki bodo gotovo dobro vspevaie, ker so na Kitajskem delavske plače še nižje. Pisanje na steklenice. Navadno pišejo na steklenice s pisalnim demantom, ki pa večkrat pregloboko vreže. Boljši je arkanzaški oljni ali misisipski kamen. Piše naj se s 4 cm dolgim in 5 m m debelim koloni na steklenico, pri čemer naj se nekoliko pritiska. 1 i *ěi1Í Clí ™®Î!Ï?Î ( I Načrt zakona o kmetijskih zadrugah. (Konec.) % m Pravno stališče. § 13. Stanovske zadruge kmetovalcev niso podvr-žene določbam zakona z dne 9. aprila 1873. drž. zak. št. 70 o obrtnih in gospodarskih zadrugah. Za zavezanosti zadruge je zavezana jedino zadruga kakor juridična oseba. Zadrugo zastopa njen načelnik pri sodiščih in drugod. Listine, ki ustanovljajo zaveznosti proti tretjim osebam pa mora vendar podpisati načelnik in še jeden drug član zadružnega odbora. Če se pa tiče listina ka-cega podjetja, za katero je treba dovoljenja zadružnega odbora ali višjega potrjenja, se mora v listini navesti pritrjenje ali odobrenje s podpisi dveh članov zadružnega cdbora. Zadružni doneski § 14. Zadruge imajo, v kolikor niso z njih osnovo zvezani prvi stroški, ali koncem leta za prihodnje leto 116 proračunjeni izdatki, mej katere je šteti tudi kake zgube minolega leta, pokriti s kakimi drugimi dohodki, zadrug nikom v občini, okraju ali deželi naložiti potrebne do-neske v obliki naklade k državnemu zemljiškemu davku, katerega plačujejo zadružniki. Dež. zakonodaja mora tudi določiti, da se zadružni doneski pokrijejo poleg z doklado na zemljiške davke, tudi z doklado na hišno najmarino oziroma razredarino, predpisano v dotičnem okolišu. § 15. V § 14. imenovane doneske bodo kot doklade k državnemu zemljiškemu davku oziroma k hišni najmarini ali razredarini pobirali isti organi in z istimi sredstvi, kateri pobirajo državne davke, in odpošiljali onim zadrugam, ki so jih naložile. Doneski imajo kot doklada na državne davke vse zastavne in prednostne pravice državnih davkov. § 16. Kdor misli, da se mu je po § 15. naloženo plačilo po krivici naložilo, se more v 14dneh proti do-tični določbi pritožiti pri političnem okrajnem glavarstvu in v drugi instanci pri političnem deželnem oblastvu. Proračun in računski sklep. § 17. Deželna zakonodaja ima skleniti določbe o sestavi in pregledu proračuna in proračunskega zaključka in o osnovi rezervnega zaklada stanovskih zadrug. % Kak dobiček, ki ga morda naredi zadruga, se ne sme mej zadružnike razdeliti, temveč se mora dodati re-zervnemu zakladu. § 18. Če stanovske zadruge ne izpolnijo zavezanostij, ki jih imajo po §§ 14. do 17. glede nalaganja zadružnih doneskov, sestave proračuna in računskega zaključka, ter osnove rezervnega zaklada, to izvede politično oziroraa deželno politično oblastvo, katero pride v poštev za okoliš dotične zadruge. Vladno zastopstvo. § 19. Poljedelsko ministerstvo je opravičeno poslati dva zastopnika v odbore deželnih zadrug. Ta dva člana, ki se moreta tudi za načelnika vo-liti, imata pri zboru isto glasovalno pravico, kakor drugi člani odbora deželne zadruge. Ravno tako more po pooblaščenju deželnega poli-tičnega oblastva odposlati po jednega člana v odbore okrajnih zadrug dotične dežele z omenjeno glasovalno pravico. Deželna zakonodaja more določiti, da deželni odbor in v deželah, kjer so okrajni zastopi, tudi ti odpošljejo po jednega ali več zastopnikov kot člane v odbore v dotični deželi obstoječih deželnih ali okrajnih zadrug z omenjeno glasovalno pravico. Deželni kulturni sveti. § 20. V onih deželah, kjer že obstoje na podlagi deželne zakonodaje okrajne zadruge kmetovalcev ali deželni kulturni sveti, ima deželna zakonodaja določiti na tančneje določbe, po katerih se omenjene korporacije, kolikor je moč, ozirajoč se na že pravno urejene raz-mere preosnujejo v stanovske zadruge kmetovalcev in torej prevzemo k dosedanjim svojim nalogom pravice in dolžnosti, ki bi šle po tem zakonu dotičnim stanovskim zadrugam kmetovalcev. Dotični deželni zakoni imajo zlasti obsegati določbe, po katerih : a) stopijo na mesto dosedaj v zastop v dotičnem deželnem kulturnem svetu ali njegovih odsekih opra-vičenih odposlancev pravico imajočih društev, oziroma na mesto načelnikov okrajnih zadrug, odposlanci ali na-čelniki okrajnih zadrug kmetovalcev, ki se osnujejo na podlagi tega zakona; b) po katerih ima dotični deželni kulturni svet pravico nalagati zadružne doneske članom podružnih stanovskih zadrug kmetovalcev. Zveze. § 21. Občinske, okrajne in deželne stanovske zadruge kmetovalcev, ki se osnujejo na podlagi tega zakona, se morejo združiti v zveze, zlasti v izpolnjevanje skupnih gospodarskih nalog. Nadzor. § 22. Občinske oziroma okrajne zadruge kmetovalcev in stanovske zadruge, ki se osnujejo po § 1, odstavek 2, točka e) so podrejene glede svojega poslovanja nadzoru okrajnih oziroma deželnih zadrug, katerim so podrejene. Natančneje določbe o tem nadzoru določi deželna zakonodaja. Deželne zadruge nadzoruje poljedelsko ministerstvo in sicer neposredno ali pa posredno po deželnem političnem oblastvu po določbah, ki se zato izdajo naredbenim potom. Višji nadzor. i: § 23. Stanovske zadruge kmetovalcev so podvržene glede postavnosti njih delovanja nadzoru političnih oblastev in v poslednji instanci nadzoru poljedelskega ministerstva. Politično deželno oblastvo more, ako se zadruga zakrivi posebne ali trajajoče nepostavnosti, razpustiti njen vodeči organ in ob jednem krive člane za določeni čas, ki pa ne sme presegati petih let, izključiti od pasivne volilne pravice za družbeno vodstvo. < Natančneje določbe o izvajanju nadzora izdajo se naredbenim potom. Oproščenje davkov in pristojbin. . § 24. Stanovske zadruge kmetovalcev, ki se osnujejo v zmislu tega zakona so podvržene pridobitninskemu in dohodninskemu davku le v toliko, v kolikor izvršujejo podjetja, bi so podvržena pridobninskemu ali dohodninskemu davku, po donesku ali dohodku iz teh podjetij. Zakoni z dne 27. decembra 1880. drž. zak. št. 151, z dne 14. aprila 1885. drž. zak. št. 43, z dne 15. aprila 1885. drž. zak. št. 51 in z dne 24. marca 1893. drž. zak. št. 40, se upcrabljajo za ta podjetja le tedaj, če se vršba v obsegu označenem v teh zakonih omejuje le na člane stanovske zadruge, vendar morejo stanovske zadruge, ne da bi izgubile omenjene davčne olajšave, raztegniti tudi 117 svojo poslovno vršbo tudi na v § 6, odstavek 1, ome-njene opravičence do uživanja. § 25. Stanovske zadruge imajo glede kolekov in drugih pristojbin nastopne ugodnosti: a) prostost pristojbin za potrdilo o prijavu zadružnih doneskov, in pa za vpis postavne ali vršbene zastavne pravice žanje ; b) prostost od pristojbin za pogodbe, katere sklene jo stanovske zadruge v zmislu tega zakona z pridob-ninskimi, gospodarskimi in drugimi zadrugami in zvezami. d) osebno oprostitev pristojbin glede ulog in dopi-sovanja javnim oblastvom in uradom izimši sodnjo postopanje ; e) prostost pristojbin za knjige, ki se vodijo jedino o pravnih razmerah zadruge do njenih članov in postavne vpise zadrug ; ' f) oprostitev pristojbinskega ekvivalenta glede ne-premakljivega premoženja, glede premakljivega premo-ženja so podvržene pristojbinskemu ekvivalentu iy2 °/0 vrednosli s priteklino. § 26. Ta zakon stopi v posamičnih deželah v ve-ljavo istočasno z onimi zakonitimi določbami, katere sklene deželna zakonođaja na podlagi tega zakona. Kmetijske raznoterosti. Popadanje zelenjave. Večkrat se opaža, da zlasti pomladi popadajo sadike po gredah. Vzrok tej bolezai je neka gliva, perenospora ganglifloris. Proti tej glivi nekoliko po-maga posipanje s kuhinjsko soljo. Popolno zanesljivega sredstva pa ni, če tudi so pariški vrtnarji bili razpisali zanj 10.000 frankov nagrade. Nekoliko pomaga, če se grede močno prezračujejo iu če se vanje prinese dobro strohljeue zemlje, ko je bila po zimi tudi dobro premrzuena. Sejanje jabelnih pcčik. Poskušaje so pokazale, da je bolje jabelčne pecke sejati jeseni, kakor pomladi. Zlasti pa ne kake pečke, ki so se dobro presušile. Gledati je treba, da obranimo sveže, ako jih mislimo sejati, Stt Sfedfiífetliífeílítífeífiítyfe ifeîîiiîiifeîî.^îlÎUfe ftii^l ífc ítiítiífc áft ífc řhrh jfi & ......IIIIIIHIIIIIIIII.............................................................................................................p Poučni in zabavni del. \ M§ II ...........=....■■.......■»■»••».........................■•»■■■»......................Î................. * 1$ Varšavski spomini iz 1830. leta. (Ruski spisal N. P. Makarov.) VI. .Junak in žrtva anekdotov. (Dalje.) Ko smo bili v ostrogu, je Pukalov poprosil, da ga puste v mesto. V njegovem odpustnem listu je bilo zapisano: „Odpušča se do zarje." Nastane večerná zarja z navadno ceremonijo t. j. z godbo pred polkom in s klicanjem imen v vsaki stotniji. Pukalova k temu klicanju ni bilo. Zamudil je večerno klicanje, kar je naravnost hudodelstvo za nižje čine. Še le pred jutranjo zarjo se je vrnil v oštrog. Přijeli so ga in vlekli k zglasilu. Prav nič nisem zamudil, rekel je Pukalov hladnokrvno. — Zarja se še le začenja, vrnil sem se torej x)b zarji. — Pa mi smo vas odpustili do večerne zarje — rekli so mu. — Na listu ni nič zapisano, ali so me odpustili do večerne ali do jutranje zarje. !Mislil sem, da do jutranje in torej nisem kriv, če sem se zapoznil. Pukalova niso kaznovali; samo v bodoče so zapisali na vse odpustne liste: do večerne zarje. Pukalov je prosil še jedenkrát, da bi ga pustili v mesto, a stotnik ga ni pustil. — Vsekako moram v mesto po opravku zame jako važnem — rekel je svojemu stotniku. — Takoj jaz pokličem najspretnejšega vojaka, ka-teremu morete naročiti vso stvar ; vse bode za vas opravil ravno tako natančno, kakor bi bili vi sami v mestu. — A, gospod stotnik! Jaz moram sam. — Molči, junker! načelstvo bolje ve, kakor vi, kaj je treba storiti. Ej ! Pokličite k meni Semenčuka. Semenčuk je přišel. — Takoj se odpravi v mesto, in ondu opravi vse, kar ti naroći junker Pukalov; stori vse tako, kakor bi on storil. Slišiš? — Slišim, gospod stotnik — odgovoril je Semenčuk. Tedaj je v Varšavi bil v navadi poljski, t. j. francoski način vedenja nižjih činov k višjim. Namesto „vaše bla-gorodje ali visokoblagorodje", reklo se je gospod pra-porščik, poročnik itd. do vštevši polkovnika. Generale so nagovarjali z „vašo prevzvišenost". Nekaterim junkerjem, premožnejšim, rekli so vojaki: „vaše blagorodje" a ubož-nejše se imenovali „plemeničke". Pukalov in Semenčuk sta šla iz šotora poveljniko-vega in prvi je začel poslednjemu sledeče naročati: Ko priđeš v Varšavo, podjdi naprej v Podvalsko ulico, v kavarno Novahovskega. Nahaja se ta kavama za tri hiše nazaj, predno se pride v Krakovsko predmestje. Bodeš li našel? — Bodem, vaše blagorodje ! — Pojdi notri, izpi čašo kave, to velja šest grošev. Si zapomnil. — Sam. Od Novahovskega pojdeš v Čabanovo prodajalnico, ki je na oglu Medene in Senatorske ulice. Ondu mi kupiš papirja, črnila in pečatnega voska za dva zlata. Tu je pismo Čabanu, iz katerega bode videi, kaj in za koliko ima dati. Bodeš našel? — Bodem, vaše blagorodje. — Od Čabana pojdi se sprehajat v Saksonski vrt, ondu najdeš konditorijo Lsseljevo, ki je na levi strani, če se pride od Brilevskega hiše. Pojdi notri, spij kozarček likerja, potem pojej dva jabelcna kolačka, kar vse skupaj velja petindvajset grošev. Přišedši iz konditorije, pojdi malo po vrtu, in odtod pojdeš v Mostovo ulico k gospej Šatkovski, ki stanuje že štiri hiše pred Bernardsko ulico na desni strani. Tam vprašaj po gospej Marisji, ki je moja botra. Pozdravi je v mojem imenu in poljubi ia daj ji pol rublja za posladek. — Bodem, vaše blagorodje. u* Od Šatkovske pojdi kosit v Senátorsko ulico y šel v Varšavo. Ti torej nisi izpolnil povelja svojega gostilnico Honikovskega. Kosilo pri njem velja pol zlata, stotnika. Ko bodeš pokosil pojdi na ogel Saksonskega trga na sproti Brilevskega hiše, pojdi ondu v prvo modno pro Pukalov je odšel in povedal stotniku : Gospod stotnik! Semenčuk ni vsega storil, kar dajalnico in vzemi zase dve škatljici vakštafa, to velja bi bil moral jaz storiti v Varšavi. tri zlate. Sedaj pa pojdi v nižje nadstropje hiše in ondi poprašaj za gosp. Wenheima, kateremu daj tole pismo . . . Ko bode prečital pismo, bode že vedel, kaj mu je sto- odšel je od stotnika brez slabih posledic. Pukalova so pa Pokliči ga k meni, ncu bodem že pokazal. Semenčuk je přišel. Ko je pojasnil, kako je z zobom riti î in za to nou plača te tri zlate. Vse, kar sem ročil stane 18 zlatov 26 grošev. Tu imaš denar. na- Če točno izpolniš, kar sem ti naročil za žganje. dam še štiri zlate drugi dan pustili v Varšavo, da je opravil, kar prejšnji dan ni mogel opraviti zanj poslani vojak. (Dalje sledi.) Rad vam ustrežem, vaše blagorodje. Vse bodem storil, kakor ste mi ukazali. Semenčuk je odšel. Ne bodemo sledili za njim po potih v Varšavi, kjer je točno izpolnil, kar mu je bil naročil Pukalov, razen one stvari, ki bi jo bil moral sto- Poučni in zabavni drobiž. Nemški cesar — dramatični pesnik. Nemški césar se loti vsake stvari, če z dobrim ali slabim vspehom, o tem se seveda misli jako različno. V Berolinu se bode v kratkem igrala neka nemška drama, o kateri se govori da jo riti na Saksonski ulici pri Wenheimu, h kateremu poj- je zložil sedanji nemski vladar. Neki časopis je radoveden, če demo vkupe s Semenčukom. Wenheim je bil zobni zdravnik. se bode ta drama smela le hvaliti, ali tudi grajati, če v po- pisnou Pukalova je bilo zapisano „Izročitelju tega pisma izderite spcdnji zob, četrti od krajnega zobu na desni strani." Odloži svoj poitepej in čelado in usedi se na stol, rekel je zobni zdravnik. Semenčuk je storil, kar se je od njega zahte- valo slednjem slučaju kritika ne bodo težili zaradi razžaljenja cesarja. Rôtgenovi svetlobni trakovi. Znani Edison v Ameriki se tudi jako zanimlje za Rotgenove svetlobne trakove. Iz-rekel se je baje, da ima ta iznajdba večjo bodoenost, kakor vse cjegove iznajdbe. Seveda Edison kako sedaj to premišlja, to znajdbo izkoristil za tehnične namene. Za te žarke prav za prav ni nobena stvar popolnoma neprodrljiva, temveč in sel. so Odprij usta — rekel je zobozdravnik. Dobro, sedaj davši poizplakni usta nekatere stvari bolj ali maDj prodrljive in se zatorej vi-deti na fotografiji, bolj ali manj temne. Posebno se pa po-znajo prelomi in sploh pokotine. Zato se dajo s pomočjo Rôt- nadaljeval je Wenheim, po- genovih žarkov preiskati kovinski bruni, če so skozi in skozi mu kozarec gorke vode. Zopet odprij usta. Semenčuk je drugič odprl usta. Zobozdravnik je brez napake vzel klešče in je hotel ž njimi poseči v usta vojaku, da mu izdere zob, kakor je bilo naročeno v pismu Pukalova. « Pa Semenčuk se je spomnil, da stvar ne bode dobra in je torej prosil: Gospod, kaj pa hočete storiti z menoj. Izdreti bolni prednji zob. mene noben zob ne boli, vsi so zdravi. Pa je v pismu rečeno, da bi ti izdrl spodnji zob na desni strani. Te mora že boleti. In zobo zdravnik je posegel s kleščami Semenčuku v usta. Presvitli cesar, se je zadnji čas mudil s pre- svitlo cesarico na franeoski rivjeri, vrnil se je minoli ponedeljek zopet na Dunaj. Cesarica se je podala na otok Krf. Posebni vlak »Glasbene Matice« na 11. uri. Dunaj Na odšel je iz Ljubljane danes dopoludne ob 1 Dunaj dospejo izletniki ob 11. uri po noči, kjer bodo slovesno četrti sprejeti. Tudi za povratek se priredi skupni vlak, s katerim se odpelje veČina, udeležencev v četrtek, dne 26 t m. okolu poludne iz Dunaja. Z vlakom se je odpeljalo do 200 pevk in pevcev in najmanj toliko druzega občinstva. Pri koncertih, pri zobu. Ne, gospod! Nikakor ne dam izreti zdravega katerih sodeluje orkester c. kr. dvorné opere, bodo izvajali solo In Semenčuk je vstal s stola, nadel si portope in čelado in odšel od zobozdravnika rekši mu : paitije gdČ. Verhunčeva iz Ljubljane, sedaj na konservatoriju na Dunaju, sopran, in člana češke opere gg. Lašek in Kliment iz Prage, prvi tenor, drugi bas. „Mrtvaškega ženina* bo di- Bogom j gospod. rigoval skladatelj Dvořák sam. Zanimanje za koncerta na Povrnil se je v oštrog No, kaj? vse storil î kar je bilo uka- zano? — vprašal je Pukalov vojaka, kateremu je bil na ročil opraviti svoje stvari. Skoro vse, vaše blagorodje. Dunaju je veliko. «Josefinum» v Ljubljani je zavod, v katerem najdejo zavetišče za delo nezmožni, stari in bolehni ženski posli in brezposelne služkinje. Zavod vrši torej prelepo na- logo, ker lajša onemoglim ženskim poslom stare dni in je So varno zavetje brezposelnim služkinjam, katerim, kakor znano, v takem položaju prete velike nevarnosti. To zavetišče je tudi zob izdrli? ustanovila znana tako storiti Nikakor ne; nisem pustil, ker me zob ne boli. pa naročil vse torej si bil 20.000 gld. dobrotnica Hočevarjeva, je darovala gospejnemu društvu v ta namen. Gospejno Pa mene zob boli. Stotnik kakor bil jaz storil Ti društvo si je v to svrho kupilo otroško bolnico na Poljanah in isto s pomočjo kranjske hranilnice predelalo v zavetišče. Grozni potres je pa hišo močno porušil. Poprave so stale do moral dati izdreti zob, kar bi si ga jaz bil dal, ko bi bil 14.000 gld. Da se zadolženemu zavetišče opomore i se ]e no pod pokroviteljstvom preblag, gospe baronovke Hein-ove sešel Zavratno umorjen V Bekes-Csabi je bii dne poseben odbor, bo priredil po veliki noči dve dobrodelni 14. t. m. zavratno ustreljen Viktorja Wenklima grajščine oskrbnik gledališki predstavi, eno slovensko in eno nemško. Člani tega Josip Bede. Pet grajščinskih hlapcev, kateri so sovražili oskrb-odbora so gospe : Baumgartnerjeva, dr. Jenkova, dr. Tavčar- nika, so zaprli. jeva, dr. Sušteršičeva, dr Vokova, Zeschkova in gospodje : Poneverjevalca zaprli. Filadelíiji v Ameriki so zaprli Ernesta Grôtza, kateri je bankirju Bleichrolerju v Leon grof Auersperg, Oton Bamberg, pl. Gariboldi, dr. Papež in sodni svetnik Vencajz. Podpore. 3000 gld. podpore je dovolilo poljedelsko ministerstvo občini Bezuljak v logaškem okrajů za napravo Swoboda sta izdajatelja časopisa „Volksblatt" nazivljala Berolinu poneveril 80.500 mark in je v Ameriko pobegnil. Izsiljenje. Gostilničar Silvester Sehicker in časnikar n 1ZS1- vodovoda, katerega stroški so proračunjeni na 700 gld. ljevalca". Ta mož ju toži pred sodišcem, kjer je pa pošteno Deželni odbor kranjski je dovolil revnim kmetom na ljublj an- pogorel. Dokazalo se je, da se je dal plaČevati za to, da je skem barju 2000 gld. podpore, da si nakupijo raznih semen. molčal njegov list o raznih Skandaloznih dogodkih, da je pretil Podpora se razdeli te dni. nekemu kavarnarju, da ga bode napadal v listu, če ga ne na- poslanec Železnica Divača-Škofjaloka-Celovec. Državni roči in je to tudi storil. Pri tacih razmerah sta seveda zato- Ant. Koblar ie dne 17. t. m. v poslanski ženca bila oprošcena. zbornici utemeljeval resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj še — S premoženjem pokopana. V Novem Bydžovu tekom letošnjega leta predloži državnemu zboru potrebne pred- je nedavno umrla 70letna nadgozdarska vdova. Ce tudi je. bilo loge glede proge Divača-Škoijaloka-Celovec in glede vipavske znano, da je bila přemožná, vendar niso našli nobenega de-proge. — Posl. Višnikar je ob tej priliki priporočai, da se narja čim prej zgradi belokranjska železnica. Neka dekla je povedala, da je gospa narocila, da jo morajo pokopati v obleki, katero je imela na sebi, ko je umrla. Nova artilerijska vojašnica v Ljubljani, ki bo Odkopali so jo in našli v žepih njene obleke za 10.000 gld. stala 400 000 gld , se prične še letos graditi. V to odbrana cekinov. komisija pridno razmotrava to vprašanje in je upati, da ga kmalu konečno dožene, da bo mogel potem mestni zastop de- znani Pulsky, Pulsky ni blažen. Zdravniki so se da Je pri nakupovanju slik ogersko državo za finitivno o tem sklepati. več sto tisoč opeharil, ni blažen. Nekoliko nenormalen je a Nevarnega zločinca osebi cigana Alojzija Bre- vendar ve pa dobro, kaj delà. ščaka dobilo v oblast c. kr. deželno sodišče. Doprinesel je več zločinov, za katere se niti še ne ve. Kdor kaj ve o njem, naj priglasi. Dogodek proroka Jona se je ponovil. Neki mož preživel 36 ur v želodcu kitovem Leta 1891. so kitolovei na malinskem obrežju lovili kita. Ogromno žival so vendar vjeli in ubili. Ko kit poginjaval, je prevrnil jeden coin Zastrupljenje zakonske dvojice. Na Dunaju so z dvěma mornarjema. Jednega mornarja so resili, druzega pa te dni branjevca Otona Landauerja in njegovo ženo našli mrtvo niso mogli dobiti. Ko so čez 36 ur razparali žival, našli so zjutraj v postelji. Počila je bila cev od svetilnega plina in je ga nezavestnega v kitovem želodcu. Pravil je, kako ga je kit plin udri v sobo ter zrak otroval, da sta vsled tega omenjena zakonska umrla Tudi kanarČka našli so mrtvega v tičnici. požrl. V želodcu kitovem je sopel, če tudi těžko, a bilo je strašno vroče. Kmalu je pal v nezavest. Moral je v bolnico, Porod na kolodvoru. Na graškem državnem ko- kjer se je popolnoma ozdravil, samo koža njegova je taka, lodvoru je te dni porodila 26letna Marija Kraxner, pripeljala po železnici. se je bila kot bila ustrojena. Poddesetnika ustřelil Crnovicah voj ak Dva milijona za debrečinsko vseučilišče. Onzinl ustřelil poddesetnika Pelu ver ja 41. pešpolka, potem pa Mesto Debrečin je dovolilo dva milijona goldinarjev za osnovo sam sebe. Sebe nevarno poškodoval. vseučilišča, oziroma modroslovne fakultete, kot dodatek že obstoječima fakultetama bogoslovni in pravoslavni. Vseučilišče se baje osnuje še letos. Pretepi mej hrvatskimi in italijanskirai de- Po nesreći se obstrelil. Z neprevidnim ravnanjem z revolverjem se je v Crnovicah obstrelil dragonski poročnik Vasilko, brat državnega poslanca jednacega imena. Aktivni ministerski predsednik učitelj, to lavci na Reki. Bili so zadnje dni poboji mej hrvatskimi in je gotovo kaj redkega. Sedanji norveški ministerski predsednik italijanskimi delavci na Reki, ker so posleinji več del jako Hagerup predava na vseučilišču v Kristijaniji, ker primanjkuje po ceni prevzeli in domačinom odvzeli zaslužek. Snežni plazovi. Velikanski snežni plazovi so bili zasuli sredi tega meseca železnico pri Eisenerz. Tako velikan-skih zametov, kakor letos še ni bilo na učnih močij. Predno je minister postal, je bil vseučiliški železnici. Celih osem dnij bil promet ustavljen profesor. Sleparski igralec. Brat ogerskega trgovskega ministra, mlad graščak Josip Danijel je pri igranju s kartami v budimpeštanski kazini na neki M umeten u način velike svote Položaj dunajskih ljudskih pevcev je jako ža- priigral. Zato so pa nekateri zahtevali, naj se iz kazine iz- losten. Vlada je jim otegnila koncesijo. S tem je 60 rodbin z ključi. Danijel je pa poklical nasprotnike na dvoboj. Posebno 238 otroki zgubilo zaslužek. Posebno je žalostěn položaj sta- kazinsko razsodišče je pa razsodilo, da se nikomur ni treba z rega Kvapila. Ta je že petdeset let pel po gostilnicah in je Danijelom biti. Mislilo se je, da se bode ta poštenjak sedaj že davka plačal nad 12.000 gld. Sedaj je pa brez zaslužka, sam ustřelil, a tega ni storil, kajti tako bedast ni, da bi si žena in hči sta mu pa bolni. jemal življenje, ko ima lepe novce. Ce pa v bodoče ne bode Smodke princa valeškega. • Princ valeški je te smel v kazino, se bode pa lahko drugod zabaval. Poroča dni se peljal k nekemu požaru. Gorelo je neko skladišce. Ondu se pač, da je zbolel, a to najbrž zaradi lepšega. Govori se, najde princ nekega časnikarja, ki je skrbno zapisoval, kar je da misli svoje nasprotnike tožiti zaradi razžaljenja časti. Seveda opazil Princ vstopil njemu, ga poprašal, kako je začelo se utegne še premisliti. goreti, koliko je škode itd. Časnikar, ki je princa valeškega Igralnica ostane. Knez monakovski je podaljša! jedno smodko. Časnikar jo je pa spravil. Princ ga vpraša: leto po 2 milijona frankov več, kakor spoznal, je odgovarjal z veliko točnostjo. Princ mu je ponudil igralnici koncesijo za petdeset let, s pogojem, da plačuje na plačevala doslej. Zakaj ne kadi. Ta mu odgovori, da hoče to smodko spraviti Društvo, ki vzdržuje igralnico, sklenilo je še jedno sezidati., za spomin, ker ni verojetno, da bi še katero dobil od bodočega ki bode veljala 22 milijonov frankov. angleškega vladarja. Princ mu je dal takoj še jedno smodko, — Izmej poslušalcev na zatoženo klop. Krošnjarju katero naj pa kadi. s sladščicami Colettiju so na Dunaju trije možje na ultei blago 1 So na tla pometali. Jednega je poznal in ga je tožil. Neki zato-ženčev prijatelj se je za stvar jako zanimal in je šel k obrav-navi poslušat. Krošnjar ga opazi mej poslušalci, dobro ogleda Hitro Tržne cene. V Ljubljani dne 14. marca 1896. Pšenica gld. in ga pokaže sodniku : Oni tam le je bil tudi zraven. gld. kr.. 20 kr., ječmen gld. 6*30 kr., oves gld. 6.50 kr, je šel jeden sodnji sluga ponj in rad ali nerad je mej smehom ajda gld. 7 50 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5*50 kr., drugih poslušdlcev moral na zatoženo klop. Sodnik je potem, lega gld kr., grah gld. 12-— kr., fižol gld. li- ko je izprašal novega obdolženca po imenu, obravnavo předložil. Bankerot oseške hranilnice. Hranilnica v Oseku (Yse cene ajo za 100 kgr.) kr. ima 143.000 dolgov in je konkurz neizogiben. Ljudje se grozno jeze na ravnateljstvo, ki je že dvajset let objavljalo h napačne bilance. Loterijske srečke. V Lineu dne 14. marca t 17 12 44 67 24 Strašení dogodek pripetil se je v Vastrovici na Češkem. Gozdar Kehlik je šel na lov. Ko se vrne domu je našel svojo osemletno hčer ustreljeno. Blizu hiše je pa ležal tudi ustreljen njegov petnajsetletni sin. Kako se je nesreča pripetila, se ne ve. Toliko je gotovo, da je fant vzel s stene nenabasano puško in patrone iz lovske torbe. V Trstu dne 14. marca t 86 1. 88 V Pragi dne 18. marca t. 1. : 84 82 70 35 46 76 26 Vi&Unl® — Enakopravnost pred ameriško sodnijo. Lánsko poletje je nekaj deČkov kradlo sad je na vrtu generala Flaglerja, zapovednika topništva Zjed. držav, njegova hči pa je na te dečke ustřelila z nabito puško. Zamorček imenom Ernest Greene, sin služabnika dižavne blagajne, je bil tako hudo zadet, da je kmalu nato umrl. Morilka se je sama ovadila in so jo proti varščini izpustili, Coroner jo je pripoznal krivo, a ob jednem oproščeval umora: ta izrek pa je napravil veliko razburjenje med zamorci glavnega mesta ! Dne 31. okt. je bila tožena uboja, febr. pa obsojeDa na tri ure ječe in 500 dolarjev kazni ! Seveda je nje oče takoj plačal kažen in hcerko odvel v ječo na tri ure. Take komedije se uganjajo v tej deželi s pravico ! Pravda proti W B. Ackermanu, belopoltnemu zdravniku in štirim sokrivcem, kteri so bili obdolženi, da so staro zámořsko dvojico do smrti pretepavali, se je dne 27. o polunoči končala v Walteboru. V noci dec. jo večje število belopoltnih tiralo iz stanovanja zamorca Hannah Walker, Isam Kearse in njegovo ženo, češ, da so ukradli „Bibel" ; na polju so jim raz teles raztrgali obleke in jih neusmiljeno bičali. Rosa Kearse se je s trudom přivlekla domu, ostala dva so pa drugo jutro mrtva našla na polju. Rosa je pri sodniji z vso določnostjo zatožence spoznala za njene mučenike, ali vsejedno so bili ti oproščeni zatožbe, — Lincoln je umri, Amerikanci priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani // "'/* V/ IVOjU fitlXf) ▼»•bin* 300 9C w V V\ mo K I sla< * potrtih zrni m TV' Kathreïner* Malz-Kaffee-FaMen Mfr iy «3 m ol wi « « « Y ijiraim^ m primes kot bobovi kavi edíno zdrava Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih po-riarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: iCathreisier ga slave, ker je suženstvo odpravil, ali sami pa še to goje. Sedem oseb ponesrečilo. V finem severnem oddelku Baltimorskega mesta je nedavno nastal ogeni in zahteval v žrtev sedem osob. Ogenj se je še zelo razširil predno ga je nek zamorec zapazil in obvestil gasilce. Prebivalci hiše so slabo oblečeni prihiteli na okna ; gasilei so razprostrli mreže na ulici a nihče ni doli skočil, mogoôe da zato ne, ker so ljudje na ulici vpili: „Ne skočite ?" Dva policaja sta vlomila liišne duri, a s tem provzročila še večje gorje, ker nato je nastal prepih in ogenj se je še hitreje razširil po vsej 1 • v • hisi. Gospo Armiger so resili z lestvico. Zapovednik gasilcev jo je šel iskat, lestvica ni segala do okna, z jedno roko je držal gospo, z drugo pa za okno, ko mu je ta spodletela, je ljudstvo zavpilo, a posrečilo se mu je vjeti na klín in tako řešil sebe in gospo. Tudi nek gospod je prihitel na okno, ko so gasilei lestvico pristavili in gori přilezli so ga našli mrtvega v sobi, v naročaju pa je imel malega dečka Richard Rileya. Ta gospod je bil bankir Harold Mannel iz Novega Jorka. Služkinja Alice Williams je skočila raz okno in je nevarno poškodovana. Ko so ogenj omejili in v hišo dospěli, so našli posestnika Armi-gerja mrtvega na tleh, ne daleč od njega pa njegovega svaka Wm. B. Rileya, njegovo ženo so řešili, ali ponesrečila sta se oba otroka in gospa Marion Chambin in nje 3 leta staro dete. Krasni uzorci se pošiijajo zastonj in poštnine prosto na zasebne naroćnike. Zelo obširne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane. (6) Blago obleke. Peruvien in dosking za visokočastito duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevlake za vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega in tirolskega lodna za gospe in gospode po prvotnih tovar-niških cenah in v takih izbirah, da jih 20kratna konkurenca ne zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal za dame v najmodnejših barvah, peri!no blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno. pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY v Brnu (središče avstrijske suknene trgovine). Največja zaloga sukna v vrednosti % milijona goldinarjev Pošilja se le po povzetji. Svarilo! Agentje in krošnarji radi prodajajo svoje malo-vredno blago pod imenom „Stikarofsky". Da se takim sle-parijam v okom pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodaj am. i urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.