& ?  Izpustil si me, lahkokrilo ptico! Ujeto v Tvoje skrite preje, omamljeno od Tvojih bledih senc, si spustil me iz svojih rok v iskanje, v iz`eto pesem, v golo spakovanje; da vidim vse oskrunjene oltarje, da slišim vse udarce nemih vojn, da se zarijem v tla, brez karavane sredi te puš~ave izpijem vse stopinje potne pred seboj, pogoltnem veter, `go~i pesek, lastni svet ... A Ti, glej, bera~ici tej na tleh ovla`iš ustnice, zarišeš smeh. 6+0!-, +    # ^e bom ušla, me ujemi in s svojimi dlanmi objemi to noro telo, neumno telo, ki be`i stran, a nima kam. Saj dobro ve, pa vendar gre — to noro telo, neumno telo — da slepo iš~e prazno prgiš~e. Ujemi me, ne pusti me, z vezmi pripni, o~i odpri! Kaj bi brez Tebe tam. V Tvoje roke se dam. No~em stran. No~em stran. ?       Vse mi pravi ne. Rde~i ognji na koncu vasi otroški smeh na hribu pro~elje hiše nedozorele trave v maju neizpete melodije nenapisane vrstice. Vajina studenca sta predale~. Vajini vetrovi so prešibki. Vajine pesmi so pretihe … Jaz pa tako trdno zaupam vate! ?   # In vse polzi. V~asih kri~i, drugi~ mol~i in stiska ustnice v daljavo. Vse mimo. Nikogar ni, ki bi segrel ali objel srce osamljeno, sanjavo, ko zaje~i bolš~ praznih dni, da opoteka se majavo. Samo tam dale~ si in v brezimetju, brez urejene garderobe, brez vse navlake naše dobe `iviš moj smeh, moj glas in jok, da kot otrok bi stekla k tebi, se skrila v tvojem petju, sebi bi ube`ala in ljudem in temu bliš~u gnilemu, prekletemu, la`nivemu! ?       Glej, jaz sem bilka. Ko vihar se v moje tanko steblo zakadi, mi od bolesti duša zaje~i in zlomljena ne dvignem se nikdar. A ti si hrast in tvoje mo~ne veje ne uklonijo se, ko v njih boj divja, in ko postavi v bran drevo vse, kar ima, v njegovi krošnji zopet mir zaveje. O jaz sem bilka tvojih korenin in ti se sklanjaš nad menoj kot nad otrokom mati; s teboj obupa grenkih bole~in se ni nikdar mi bati. ?   # V prekletstvu ~epimo, prekletstvo `elimo, da nas ne zazebe ob dotiku pe~i, da nas v notranjosti ne zaskeli, da nas svetla lu~ ne zaslepi. S krvjo ~uvamo svojo praznoto, skrbno obla~imo svojo goloto, odpiramo usta brez besedi, v nemiru drug drugemu tremo kosti, v Belo Skledo pljuvamo, o~em spoznanje kljuvamo, da nas ne ujame, da nas ne vzame, kot drobna bodica uni~i balon ... *** Vi vsi ste tujci v meni znane poti neizhojene glasne besede neizgovorjene kipe~a `ivljenja neza`iveta bolestna pesem nezapeta. Naj najdem vaš obraz v Oazi zeleni naj najdem vaš izraz izra`en v meni. ?       Ko se zagledaš v ljubljene o~i, ki so izplavale iz tvojega in njenega telesa, ne pusti ve~ usodi neizbe`nega slovesa zarezati ponovne rane v krvave~e dni. Saj veš — ni je razdalje, ki je ne premagaš z Njim; in ko se tvegajo~ odpravljaš na pot do njenega in svojega zaklada, verjemi, še je tu odpuš~ajo~ osvobojen predan objem, ki ti od vekomaj pripada. ?   # Ista naju bo`a roka. Ista je Livada son~na, kjer mladosti pot neskon~na si najdra`jo pesem poje. Ista Voda me napaja, isto klasje mi oplaja s ~istostjo Skrivnosti svoje. Isto vabi te Naro~je, kadar v tujem svetu no~ je in je dale~ Doma~ija. Isto te Nebo ovija. Isti te Poljub opija, ista te Ljubezen greje ... In ko v bole~ini tihi milo ti srce zajoka, ista te pobo`a Roka. ?       Nastavljam na piš~al uho in prisluškujem. Je veter le, ki se igrivo skozi cev trklja? Je Tvoj obraz, ki se mi skoz zvon~kljanje solz smehlja? Zdaj se trsti~je tiho je napelo. Bo vendarle v votlino trudnega telesa skrivnostni Spev ujelo? Kje je `e ~as, ko je Tvoj glas med mlade poljske brazde razigrano legel ... Je trnje le, ki krhko klasje neusmiljeno ovija? Kdaj se razlije spet med suho listje ta Melodija ...? ?  " # vstajam in trpim in upam in iš~em in se bojim in jo~em in vztrajam in padam in vem in se bojim in kle~im in grebem in ho~em in se bojim in otroci in mo` in vsi trpe~i in bolni in zasramovani in revni in nebogljeni in zavr`eni in ranjeni in izgubljeni in stiskani gremo še enkrat na Kalvarijo za Teboj potem pa o Vsemogo~ni odpokli~i vendarle odpokli~i to nagnusno pošastno zver kajti preve~ boli neljubezen o Jezus neznosno boli neljubezen o Jezus strahotno boli to ostudno prešuštvo Ti Edini ?      & dahnila je vame svojo strupeno smrtno sapo ~isto od blizu dotikali sva se in druga na drugo sikali kot dve razjarjeni ka~i pustiš me in mi ne pustiš @iveti moram in ne smem v u`aloš~enem nerazumevanju umikam pogled s Tvojih o~i a kamorkoli pogledam uzrem Tvoje obli~je obsojena na Ljubezen ?   # ^etudi me za devetimi gorami in za devetimi vodami ves svet pozabi, Ti me ne pozabiš, moj Gospod. In ~e me vse o~i v prahu puš~avskega peska dremotno spregledajo, Ti me ne spregledaš, moj vsevidni Kralj. ^etudi nobeno uho ne sliši mojega tihega ihtenja, Ti slišiš vsak moj pritajeni vzdih, moj vse~uje~i Tola`nik. In ~e nih~e nikjer nikoli ne bo vedel zame, Ti, moj veli~astni vsepresegajo~i Stvarnik, veš, da sem na veke tu in ~akam Nate. ?       V kakšno zadrego me spravljaš, moj Kralj. Preden se ustnice plašno premaknejo v tihi neizrekljivi prošnji, mi velikodušno nasuješ svojih darov, da ne vem, kaj z njimi. Potem se skloniš prav do nizkosti mojega bitja in v vsej nebogljenosti in ranljivosti golega otroškega telesa prosiš za skromno zavetje v revš~ini mojega srca, kakor si v tisti rajski štalici neko~ poprosil Marijo. V sladkem o~iš~enju se mi oko sprejemajo~e dvigne k nebu. Ves bliš~ in nakit tega sveta je ostal odvr`en v kotu za staro šaro. Nisi namre~ hotel kraljevske postre`be. Poljubil si me kot Pepelko, ki je v sivini zavr`enega ognjiš~a ~akala nate. ?