IMKO ŠTEJE 35.LET
Letos šestkrat več deviz kot lani
Kovinsko podjetje IMKO, ki bo aprila letos praznovalo svoj petintrideseti rojstni dan, že štiri leta domuje v črnuški industrijski coni. Novi proiz-vodni prostori, za katere so se delavci pred leti namensko odrekali delu dohodka, med njimi industrijska hala LPK -plod iastnega razvoja, so soo-čili to delovno organizacijo tu-di z vrsto novih težav, ki jih prej na Kamniški cesti ali Mo-ša Pijadejevi ulici niso pozna-li. Oddaljenost od mestnega središča in neorganiziran prevoz na delo ter osebni do-hodki, ki so se vedno gibali v dogovorjenih merah, so pov-zročali veliko fluktuacijo de-lavcev. Kljub vrsti težav, ki so se šele z novo avtobusno pro-go mestnega potniškega pro-meta uredile, se je IMKO že leta 1981 uvrstil na sedmo mesto med jugoslovanskimi izvajalci zaključnih del v grad-beništvu in kovinski dejavno-sti po ustvarjenem dohodku na delavca.
Prav gotovo ste se že srečali z Imkovim programom. če ne drugje, v Družbenem domu na Staničevi ulici. kjer ste trčili v kovinska vrata. Poleg kovin-skih oken, vrat in pregradnih sten pa so zelo znana in cenje-na Imkova regalna skladišča, ki so načrtovana tako, da jih uporabnik lahko tudi dograju-je in širi, saj je cetotna jeklena
konstrukcija sestavljiva 2 iz-delovanjem smučnih in sklop-nih vrat. celotne ključavničar-ske opreme zgradb, raznih pločevinastih profilov in kovin-skih konstrukcij, se uvršča IM-KO med najbolj kakovostne izvajalce zaključnih del v grad-beništvu doma in na tujem.
»Podpisali smo vrsto spora-zumov o dolgotrajnem poslov-no-tehničnem sodelovanju z Graditeljem iz Gornjega Mila-novca, z Grupeksom iz Velike Kladuše, z Ijubljansko Termiko in Secanom iz Italije. Z Indu-som smo se med prvimi začeli tudi dohodkovno povezovati. Z Rudisom, avstrijsko firmo III-bau in Slovenija ceste - Tehni-ko pa smo prodrli tudi na ira-ška in vzhodnonemška gradbi-šča, seveda vse za konvertibil-ne devize.« nam je poveda! di-rektor te delovne organizacije s 183 zaposlenimi, EMIL PA-VLIN. Lani je bila po oceni to-variša Pavlina Imkova izvozna lelina slaba, saj so dosegli le 221.881 dolarjev konvertibilne-ga deviznega priliva. Letos na-meravajo to vsoto kar šestkrat povečati Za 1 milijon 300 tisoč dolarjev so za letošnje leto že podpisali pogodbe s tujimi partnerji Za 400 tisoč dolarjev pa jih bodo predvidoma še sklenili rned letom. Tako bo kar tretjino letošnjega prihod-ka v Imku predstavljal izvozni priliv   s   konvertibilnega   po-
dročja. Omeniti veljatudi, daje večina Imkovih izvoznih proiz-vodov napravljena doma in iz domačih surovin. Le 20 od-stotkov izvoza predstavljajo in-vesticijska dela v tujini. Letos bo odšlo na tuje okrog 30 Im-kovih delavcev.
Seveda lanske gospodarske težave niso obšle niti Imka. »Lani, ko smo že vse pogodbe sklenili za določene cene, so kljub zamrznitvi močno nara-sle cene reprodukcijskih suro-vin. Zato je bil naš lanski osta-nek čistega dohodka za polo-vico manjši kot leto poprej,« je dejal tovariš Pavlin. »Kot po-sledica takšnih lanskih poslov-nih rezultatov bomo manj vla-gali v našo razširjeno repro-dukcijo, saj bančnih posojil ne moremo pričakovati.«
Veliko si pri Imku obetajood povezovanja z drobnim gospo-darstvom. Skupaj s Splošnim združenjem sirojegradnje in elektroindustrije se dogovarja-jo, da bi začeli proizvajati mini hidrocentrale kontejnerskega tipa, z močjo od 20 do 30 kilo-vatov, ki jih v Sloveniji še nihče ne izdeluje. Uljanik iz Pule pa je na teVn področju zabeležil že velike uspehe. Pri Imku se za-vedajo. da bo energija ključni problem prihodnosti Odprtost za reševanje današnjih težav in problemov prihodnjega stolet-ja je najbrž ključ do uspeha.
VIDA PETROVČIČ