CENA 48 din Ahlina plaćana ? gotovini S ► URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Uto XII v LJUBLJANI, dne 12 septembra 1955 Številka 35 VSEBINA! 011okI ljudskih odborov: es* 0ciloli 0 družbenem planu okraja Postojna za leto 1955. ’ wdlok 0 spremembi In dopolnitvi odloka o družbenem Manu okraja Postojna za leto 1955. 52' ?idlolt 0 spremembi in dopolnitvi odloka o družbenem Planu okraja Postojna za leto 1955. j3' Pdlok o potrditvi sklepnega računa OLO Postojna za e5i le‘0 1954. Odlok o spremembah odloka o proračunu okraja Po-stojna za leto 1955. 655 o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi pro-65S f?rtLUna okraja Kranj za leto 1954. 657' 0 odiinskem prometnem davku za okraj Ljutomer. ' ?dlok o potrditvi sklepnega računa v Izvršitvi proračuna 658 Kra^a Mdtska Sobota za leto 1954. West1' ° obi'lnskem Prometnem davku za okraj Novo ^dločba o prenosu zdravstvenega doma Radovljica iz •j^toJnostl OLO Radovljica v pristojnost LO MO Ra- Cl1' Pdlok o določitvi stopenj dopolnilne dohodnine od do-oakov od premoženja In premoženjskih pravic za leto 661 835 V okra^u Rsdovljlca ov10}5 0 dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest III. reda Kraja Radovljica. 662. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka v okiaju Radovljica. 663. Odlok o dopolnitvah odloka o proračunu OLO Slovenj Gradec za leto 1955. 664. Odlok o spremembi odloka o družbenem planu OLO Šoštanj za leto 1955. 665. Odlok o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine od dohodkov kmetijskih gospodarstev, samostojnih poklicev In premoženja za leto 1955 v okraju Šoštanj. 666. Odlok o občinskem nrometnem davku okraja Šoštanj. 667. Odlok o izdelavi in potrditvi investicijskega programa za objekte, ki se financirajo Iz sredstev, s katerimi gospodarska or' mi zaci.; a prosto razpolaga v mastni občini Celje. 668. Odlok ospremembah in dopolnitvah odloka o najkrajšem poslovainem času trgovskih poslovalnic, gostišč in obrtnih delavnic v mestni občini Idrija. 669. Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodnino iz kmetijstva v mestni občini Nova Gorica. 670. Odlok n spremembi odloka o mr .nih taksah in prometnem davku v mestni občih! Ptuj. 671. Odlok o določitvi okoliša, v katerem bodo prišla poslopja pod odmero dohodnine v mestni občini Ptuj. 672. Odlok o ustanovitvi sklada za kreditiranje zidanja stanovanj v mestni občini Ptuj. 673. Odlok o turističnem šotorjenju na območju LO MO PiuJ. Odloki ljudskih odborov 650. 0o, a Podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor üJßa na skupnih sejah obeh zborov dne 5. in aPrila sprejel o ODLOK družbenem planu okraja Postojna za leto 1955 Prvi del pregled razvoja gospodarstva V LETU 1934 o in^.^spodarski razvoj okraja v letu 1954 kaže tele Austrijska proizvodnja se je močno pove-^set ast‘ zuto, ker se je povečala stopnja predelave hv^lesmo-industrijskih podjetjih. Kmetijska pro-"k v Ja dosegla raven petletnega povprečja. Seč-S'ßzdovih okraja je presegla pričakovani obseg, zaradi nezakonitih sečenj, deloma pa na u s®čnje lesa iz kontingenta za leto 1955. jjj ^očno se je povečal obseg investicij in v kye.(.s. lom gradbena delavnost. Ce se izvzamejo Mtuj. lc*ie v promet, ki so širšega pomena, se je k 0b-Ura investicij v okraju zboljšala s tem, da se ^t(l Cu.tao povečal delež, investicij v družbeni stan-c) p sti v stanovanjsko graditev. £ 0Večala sta se zaposlenost in obseg potroš-aradi zvišanja cen, zlasti kmetijskim pridel-8e je povečala predvsem potrošnja pri kmeč- kem prebivalstvu, medtem ko je bilo gibanje potrošnje neugodno za delavce in uslužbence. d) Novi ekonomski ukrepi, ki so bili vpeljani leta 1934, so v osnovi ugodno delovali na razvoj gospodarstva okraja. V tem so bile značilne slabosti sistema oblikovanja plač in delitve dohodka, ki so na eni strani zavirale povečanje proizvodnosti dela, na drugi strani pa vzpodbujale zviševanje cen. To dejstvo narekuje, da se v letu 1955 tudi v merilu okraja posveti posebno pozornost ukrepom v smeri povečanja storilnosti dela in stabilizacije tržišča. 1 Industrijska proizvodnja Indeks skupne industrijske proizvodnje v letu 1954 v primeri s skupno indutrijko proizvodnjo v letu 1953, izračunan po cenah, predvidenih za leto 1935, znaša 113,8%. ' Po posameznih skupinah proizvodov se je industrijska proizvodnja v letu 1934 spremenila takole: Indeks 1953 = 100 Rezani les 104,2 Vezane plošče, umetne plošče in furnir 122,2 Končni proizvodi lesne industrije 146,1 Drugi industrijski proizvodi 117,1 Proizvodnja rezanega lesa je presegla pričakovani obseg, ker se je zaradi pritiska delovnih kolek- tivov žagarskih obratov že v letu 1054 posekalo del kontingenta lesa, ki je bil predvaden za sečnjo v letu 1955. 'V primeri s predvidenim obsegom proiz-, vodnje se je povečala tudi proizvodnja vezanih plošč, in sicer zato, ker ni bila pravočasno pripravljena potrebna dokumentacija za remontna dela v Tovarni vezanih plošč v Pivki. Tovarna je tako neprekinjeno obratovala in je proizvedla običajno količino vezanih plošč. Proizvodnja končnih izdelkov lesne industrije je bila manjša od predvidene zaradi požara v obratu lesne galanterije v Martinjaku. Druga industrijska proizvodnja se je povečala v predvidenem obsegu. Povečanje industrijske proizvodnje je omogočila povečana zaposlitev. Število v industriji zaposlenih se je v letu 1954 povečalo za 265 ali za 14,9 %. Proizvajalnost dela, izračunana po indeksu povečanja družbenega proizvoda in indeksu povečanja delovne sile, se je znižala pnbižno za okolj 1 % nasproti proizvajalnosti v letu 1953. Proizvajalnost se je povečala v industriji umetnih in vezanih plošč, kjer se je v preteklih letih mnogo investiralo; v žagarskih in lesnogalanterijskih industrijskih podjetjih je proizvajalnost nazadovala, med drugim zaradi tega, ker se je skušalo obdržati zaposlenost na ravni leta 1953 tudi v tistih žagarskih obratih, ki niso imeli dovolj surovine na razpolago, jn zaradi požara na obratu Martinjak. V splošnem pa je pro-Lzvajaluost padla zlasti zaradi sistema nagrajevnja, ki ni spodbujal delovne kolektive k večanju storilnosti. Vrednost izvoženih industrijskih proizvodov se je v letu 1954 povečala za 20,5 % v primeri 2 vrednostjo v letu 1953. Zmanjšal se je izvoz rezanega lesa iglavcev, povečal pa izvoz trdega rezanega lesa, umetnih in vezanih plošč ter končnih izdelkov lesne industrije. Povečanje in spremembe v strukturi izvoza so posledica deviznih predpisov, ki so omogočili ugodno prodajo izdelkov višje stopnje predelave na tujih tržiščih. V letu 1954 je bil obnovljen obrat za proizvodnjo lesne galanterije v Martinjaku, nadalje se je izvršilo okoli polovico del po programu razširitve tovarne pohištva v Cerknici, kjer je predvideno povečanje zmogljivosti do 6000 garnitur pohištva letno. Investicije drugih industrijskih podjetij pa so bile v prvi vrsti usmerjene v velika popravila zgradb in opreme in v izpopolnitev faznih zmogljivosti. 2 Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se je v letu 1954 povečala za 10,3% v primeri s proizvodnjo v letu 1953. Po posameznih skupinah poljedelskih kultur se je pridelek spremenil takole: 1947—1951 = 100 1953 = 100 ’ Žito 60 79 Krompir 90,2 116,2 Seno 119 106,7 Skupna kmetijska proizvodnja je dosegla raven petletnega povprečja. Obilno deževje spomladi je onemogočilo pravočasno setev koruze, ki zaradi tega ni dala običajnega pridelka. Prav tako je stalno deževje in nizke temperature v času vegetacije žit povzročilo zastoj v rasti, rjo in poleienost vseh vrst žita. Lepo vreme v poznem poletju pa je omogočilo sorazmerno dober pridelek krompirja in drugih P?" znih vrtnin. Pridelek krmskih rastlin je bil p» koli* čini izdaten, po kakovosti pa slab, ker je dežeri oviralo sušenje in pravočasno spravilo sena. Ceni se, da se je živinorfejska proizvodnja P°ve čala za 5%. Popis živine po stanju 15. 1. 195-5 J nasproti prejšnjemu popisu (15. 1. 1953) prvič r vojni izkazal zmanjšanje števila konjev (za 300 g* ali 8%) in močno povečanje števila goveda (za 1J glav ali 7,8%). Število perutnine se je po tem P0^1 e povečalo za 6,7 %, prašičev za 1.2 %, medtem ko se ois« tež»0 je število ovac zmanjšalo za 503 ali za 18%. Sadjarska proizvodnja je bila neznatna, ker nenehno deževje v času cvetenja onemogočilo P^_ jenje ter pospešilo razplod cvetožera in drugih sa nih škodljivcev. Spremembe v izkoriščanju zemljišč se nagiO*^ v smeri povečanja krmske osnove. Povečale 50 se skupne njivske površine za 71 ha, v tem P“ s4>u0. zmanjšale površine koruze za 49 ha in povečale^_ vršine, posejane z ovsom in deteljo, za 126 hm majhno pozornost se je posvetilo upravljanju ■ Ijišč splošnega ljudskega premoženja in agra skupnosti, kd niso bile v vseh primerih negovan6 smotrno izkoriščene. , • v le'u Oskrba s kmetijskimi potrebščinami se je ,nja 1954 poslabšala. Zlasti se je zmanjšala Pai5°ceD, umetnih gnojil (za 59%), deloma zaradi višjih ,e deloma zaradi tega, ker so bile v prodaji le količine. Povečala se je potrošnja zaščitnih sre a (za 114%), zlasti v zvezi z zatiranjem koloraas hrošča, ki se je v letu 1954 razširil že na vsa pirišča v okraju. . iB,j Zboljšala se je oskrba z manjšimi ^nietlj*Sejel' stroji (48% povečane prodaje). Prodaja se skega orodja se je zmanjšala za 8%. Trakta zaradi nezadostnega izkoriščnja v kmetijstvu uveljavili in so se zaradi tega uporabljali Pre v prevozništvu. , repj V letu 1954 so bili storjeni tile važnejši u za razvoj kmetijstva: je a) Iz proračuna okrajnega ljudskega o“ bilo izločeno 10 milijonov dinarjev za PosPc:’[.B1etij' živinoreje, za varstvo rastlin, za sadjarstvo, ske razstave, semensko službo in za povečanj tijske izobrazbe. Prav tako so tudi hunetij5 jer druge izločile iz svojih skladov 9 milijonov 1 za omenjene namene. • "e b) Iz proračunskih sredstev za invcst^Asi-inJ OLO dodelil kmetijskim posestvom in km zadrugam 18 milijonov dinarjev za napravo ^.j^e za govedo s skupno kapaciteto 160 glav. j-jldiž®0 zadruge so po poprejšnji oceni investirale p uijen0 40 milijonov dinarjev, od česar je bilo up<^]Barjef' za kmetijske objekte okoli 10 milijonov ^.narjef poleg tega pa so porabile okoli 4 milijon® za subvencije svojim kmetijskim odsekom- se c) Izdan je bil odlok o zatiranju kaPa^,^aju, 1 je pojavil na robu sadjarskega predela v občinah Prem in Dolane. podla^ d) Davčna odmera je bila izračunana Iia .je juh katastrskega dohodka. S tem so se Prepr se sP° j jektivne ocene davčne osnove, hkrati pa 5 , :0 B® budili proizvajalci, da povečajo proizvo krajevno povprečje. Izračun katastrskega go6K, je za večino gospodarstev ustrezal, pri bs ^jvprC darstvih, katerih struktura se oddaljuj® m °e' Pa ni bilo pravih sorazmerij. Tako so bila gospo-®arstva s slabšimi zemljišči premalo obremenjena, Kospodapstya z boljšimi zemljišči pa preveč. Mnogo J® hilo tueli razlik med stanjem katastra in stanjem v naravi, tako glede lastništva kot glede kvalitete zemljišč. 3 Gozdarstvo Gozdarska proizvodnja se je v letu 1954 spremenila takole: indeks 1955 = 100 obremenitev prirastka v % sPlošni družbeni sektor 100 104,2 Zasebni in zadružni sektor 92 141 skupaj • 95,3 120 a v gozdovih okraja ni bila znižana v pred-— obsegu iz tehle razlogov: v Uprava za gozdarstvo je bila ustanovljena šele drugem polletju 1954. Zaradi začetnih orgauizacij-‘n težav in pomanjkanja kadra ni mogla nadzoro-®h sečnje tako, kot bi bilo zaželeno. Delovni kolektivi žagarskih obratov in kmetijske ^Oruge, pooblaščene za odkup gozdnih proizvodov, zaradi zaposlitve preveč pritiskali na gozdne mase; . radi tega je bil tudi v letu 1954 posekan del kon-Snnta, predvidenega za sečnjo v letu 1955. . v,- P°dročju obnove, varstva in gojitve gozdov bila v letu 1954 izpeljana tale dela: Sečnj Odenem pogozdovanje 165 ha spopolnitve 472 ha čiščenje gozdov 2682 ha druga gojitvena dela 381 ha Urejanje gozdov 4204 ha gradnja gozdnih cest 1,3 km vzdrževanje gozdnih cest 430,0 km požarni zidovi 7,0 km Po ^.uušteta in druga dela s tega področja je bilo Uo, ieno 210 milijonov dinarjev iz sklada za ob-Sojitev in varstvo gozdov, iu ..tadi pozne ustanovitve uprave za gozdarstvo omenjenih organizacijskih težav se gozdno-‘Uz- i Ua 'u Sraditev gozdnih cest v zasebnem uružnem sektorju niso povsod strokovno izvajala. Gradbeništvo p ben.,° Poprejšnji cenitvi je vrednost izvršenih grad-ajj dosegla v letu 1954 990 milijonov dinarjev vp '. krat več kot v letu 1953. Prav tako se je po-0(j število v gradbeništvu zaposlenih povečalo 5 v letu 1933 na 1740 v letu 1954 ali za 2,2-krat. vestj .P°večanje obsega graditev so omogočile in-inj: mje iz zveznih in republiških sredstev na pod-K iz °^raia> pol0? tega pa presežki dohodkov okra-'2v0(J lraj°^‘b iz zvišanja cen gozdnim in lesnim pro-^SUp • *er povečane proizvodnje gozdarstva in Uita 'Udustrije nasproti proizvodnji, ki je bila pla-pa v družbenem planu za leto 1954. Veea"je gradbenih del je povzročilo pomanj-ub[a(. obrtniških storitev oziroma so bili obstoječi htja , Preobremenjeni z naročili za gradbena pod-Prek;’ uko da niso mogli izvrševati potrebnih storitev u 'ulstvu. Gradbena podjetja so bila prvotno preveč obremenjena z deležem okraja pri njihovem dobičku, kar je pomenilo nevarnost, da se bodo cene gradbenih storitev na ta račun zvišale. Iz teh razlogov je Lila gradbenim podjetjem obdavčitev znižana tako, da je dovoljevala Izplačila plač v mejah lestvice v zveznem družbenem planu za leto 1954 in ustvaritev sredstev za samostojno razpolaganje. Ekonomičnost in kvaliteta graditev se je v letu 1954 izboljšala, vendar ne v zaželenem obsegu. Pomanjkanje strokovnega kadra v nadzorstvenih organih, v projektivnem biroju okraja in pri proizvajalcih gradbenih del je povzročilo, da se ni moglo zmeraj poskrbeti za solidno, ceneno in smotrno izvršitev gradbenih del. 5 Promet V letu 1954 so se nadaljevala dela za elektrifikacijo proge Postojna—Ljubljana, na odseku Postojna-Rakek. Dela na enem tiru so že dokončana, na drugem je vse pripravljeno za montažo viseče opreme. Na tej progi so bili vpeljani tudi motorni vlaki, kar je občutno zboljšalo zvezo Postojna—Ljubljana. Število cestnih motornih vozil se je v letu 1954 povečalo od 104 na 116, njih nosilnost pa za 26 ton. Vozila so bila nakupljena pretežno iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij, deloma pa iz sredstev okrajnega sklada za kreditiranje investicij. Cesta Brkini je bila dograjena do vasi Prem, na odseku Prem—Celje pa so bili izvršeni izkopi in je bil položen tlak v dolžini 2 km. Obstoječe ceste so se redno vzdrževale, tako da se je njih stanje med letom kljub obilnemu deževju zboljšalo. Nabavljen je bil 1 drobilec za gramoz in 2 traktorja za zimsko čiščenje. 6 Trgovina in gostinstvo Fizični obseg blagovnega prometa v trgovini na drobno se je v letu 1954 povečal za 20,2% nasproti prometu v letu 1953, v gostinstvu pa za 3,7 %. Znatno povečanje prometa v trgovini na drobno je posledica dejstva, da je trgovina v okraju občutno zboljšala izbiro blaga industrijskega izvora in s tem pritegnila tiste potrošnike, ki so v preteklih letih kupovali te vrste blaga v Ljubljani in na Reki. Marža v trgovini na drobno (samo trgovina na drobno splošnega družbenega sektorja, vštevši trgovska podjetja na debelo, ki se pečajo s prometom blaga široke potrošnje) se je nasproti marži v letu 1953 znižala za 3,69%, in sicer sorazmerno po posameznih elementih stroškov trgovine, razen pri akumulaciji in skladih, kjer je znižanje malenkostno (0,08%) zaradi tega, ker so v omenjenem znesku vštete obresti od osnovnih sredstev, ki jih trgovska podjetja v letu 1953 niso plačevala. Večje obveznosti gostinstva do družbene skupnosti v letu 1954 (obresti od osnovnih sredstev, povišan davek od prometa alkoholnih pijač) so povzročile, da se je akumulacija v gostinstvu povečala. Drugi elementi cene gostinskih storitev oziroma dajatev so se znižali, tako da se jim je cena povečala le za 4,7 % v primeri s ceno v letu 1953. Zaloge v trgovini na drobno konec leta 1954 so se povečale za 8% nasproti zalogam konec leta 1953, v razmerju do prometa pa so se zmanjšale od 21,3% na 19,6%. Reorganizacija trgovine in gostinstva je ugodno vplivala na razvoj teh gospodarskih delavnosti. Vendar je prevelika drobitev trgovske mreže povzročila težave pri kontroli poslovanja malih trgovin. Novi predpisi o organizaciji in poslovanju trgovine in gostinstva se niso uveljavili v zadružnem sektorju, kjer je stanje še vedno tako kot v letu 1953. V letu 1954 se je zaposlilo v trgovini večje število mlajših moči, ki so prišle iz trgovske šole v Brežicah in iz ekonomskih srednjih šol v Ljubljani in v Mariboru. Strokovna izobrazba kadra se je tako izboljšala, vendar še vedna ni dosegla zaželene ravni. 7 Obrt Obrtna proizvodnja se je povečala za 1,8%. Število zaposlenih se je v privatnem sektorju obrti po prejšnjih cenitvah zmanjšalo za 11%, število obrtnih obratov za 3%, medtem ko se je povečalo število zaposlenih v obrtnih obratih splošnega družbenega sektorja za 32 %. To je posledica ostrejšega preganjanja šušmarjev in nagibanju k samopreskrbi v gospodinjstvih. Značilno je namreč, da se je število joslenih zmanjšalo predvsem v gradbeni, tekstilni in usnjarski obrti, torej v strokah, ki ne terjajo več strokovne izobrazbe in ki se lahko nadomestijo z delom družinskih članov. Tako v privatnem kot v družbenem sektorju se je povečala lestna obrt predvsem zaradi večjega povpraševanja investitorjev po gradbenem pohištvu. V letu 1954 sta bila ustanovljena dva nova obrtna obrata kovinske stroke, in sicer eden v Postojni, drugi pa v Ložu. Sredstva v ta namen so se izločila iz okrajnega kreditnega sklada, poleg tega pa je Zadružna zveza Slovenije prispevala 5 milijonov din za obrat v Ložu. Ta obrata bosta že v letu 1955 dala na trg svoje izdelke in storitve. Storitvene in živilske obrti so bile preveč obremenjene z zneski obresti in dobička, poleg tega jim je obračunavanje teh dajatev zviševalo režijske stroške. Deloma je vzrok za to dejstvo, da se ni uporabil pavšalen predpis za prometni davek in davek od dobička. na drugi strani pa je tako stanje izviralo tudi iz neelastičnih ekonomskih instrumentov, ki so bili postavljeni za obrt prav tako kot za industrijo. 8 Investicije , Vrednost investicijske graditve v letu 1954 se je po cenitvi na podlagi podatkov za dobo od 1 . I. do 30. XI. 1934 povečala za 2,7-krat nasproti vrednosti v letu 1933 ali na 1540 milijonov dinarjev. Struktura investicij, po odbitku investicij v promet, ki v letih 1953 in 1954 zavzemajo izreden delež zaradi obsežnih del na cesti Postojna—Logatec in na železniški progi Postojna—Rakek, se je spremenila takole (v odstotkih): 1933 1954 a) Gospodarstvo 66,1 59,4 1. Industrija in obrt 36,5 35,7 2. Kmetijstvo 7,1 3,5 3. Gozdarstvo 7,1 5,9 4. Gradbeništvo 0,8 1,2 5. Trgovina, gostinstvo in turizem 14,8 13,1 1953 1931 b) Družbeni standard 33,9 40,6 6. Stanov anjsko-komunalna delavnost 26,1 36,1 7. Kulturno-S'ocialna delavnost 6,3 1,2 8. Investicije državnih organov in druge investicije 1,5 ** Skupaj 100,0 100,0 Iz tega pregleda je razvidno, da se je struktur4 investicij spremenila v korist stanovanjsko-komuna ■ ne graditve. V strukturi gospodarskih investicij za vzemajo premajhen delež investicije v kmetijst^ ’ Prav tako je tudi delež gradbeništva prenizek. Investicijska sredstva ljudskih odborov v okraj v skupnem znesku 477 milijonov dinarjev so bil» porabljena za postavitev in opremo obrtnih kovinske stroke, za vzdrževanje javnih zgradb 1 naprav, za zidavo stanovanj, za razširitev tovar pohištva v Cerknici, za nakup opreme v gradhe štvu, za postavitev hlevov v kmetijstvu in za manjše izpopolnitve opreme, prostorov in na*jru, na zdravstvenem, prosvetnem in stanovanjsko-koi' nalnem področju. Lastna sredstva gospodarskih °r'’ nizacij so bila uporabljena pretežno za racionai cije, izpopolnitve, velika popravila in za zidavo no stanovanj. _ Sistem investiranja na podlagi natečajev j« 0 ea. gočil smotrnejšo delitev investicijskih sredstev, v dar se je pri tem pokazalo, da mejna obrestna ® ne more biti edino merilo za dodeljevanje inves skih kreditov, zlasti ne za delitev investicijskih s štev med posamezne panoge gospodarstva. .. Skušnje v financiranju manjših investicij objektov družbenega standarda iz proračuna s°trt,b kazale, da ni mogoče predvideti vseh drobnih P° v za celo leto vnaprej in da je za to vrsto obj bolj prikladno dodeljevati sredstva preko Pose skladov. Tržišče in potrošnja Raven cen na drobno v letu 1934 se v Pr Qeri da 5 z ravnijo v letu 1953 ni spremenila. Dejstvo, ^ cene presegle predvideno raven, je predvseic sledica slabe letine, naporov za povečanje iz visokih investicij v državnem merilu. kupn' Kupna moč prebivalstva se je uasPro1' £ai>je moči v letu 1953 povečala za 12,7%. To za kupne moči izvira zlasti iz povečanega s jnega plače (15,3%), iz povečanih dohodkov od soc^ j_nie-zavarovanja (11,3%) jn iz povečanih dohodke tov od prodaje lesa in živin« (11,1 %)• otr0®11^ Količinska potrošnja se je v primeri s P |u5trij' v letu 1955 povečala za 7,8%, od tega Pr* '.BsjvU skem blagu za 25,5%, pri storitvah :n f . "^jvil z8 3,8% oziroma 3,7%, padla pa je potrošnja L?%. živil. Spremembe v cenah, zlasti podražitev ^ u5liiZ' neugodino deloval« na potrošnjo delavcev ^{ei- bencev, pri katerih se je kupna moč P0'c j^u11 vsem zaradi povečane zaposlitve (12%) 1 jn J priliva novih delovnih moči iz drugih .u ci’1)6 kmetijstva. Poleg tega so v drugem P°" eJvCeV ^ rastle hitreje od minimalne kupne moči 0a ^ uslužbencev, pri čemer je njihova realna Padala. Ugodnejše pogoje potrošnje so imeli kmetje 1Q samostojni poklici, kjer se število zaposlenih ni Povečalo, dohodki pa so bili precej večji kot v 1. 1933. ri kmečkem prebivalstvu je še posebej ugodno delo-valo dejstvo, da je realna kupna moč med letom P^stopuma naraščala, in sicer zaradi hitrejšega po-fssia cen kmetijskim proizvodom nasproti porastu csti do skupnosti, ustanovitve železniškega gradbe-lleffa podjetja v Postojni in zmanjšanja avansov v Vadben ištvu. Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1955 1. poglavje Industrija • 1 podlagi rezultatov v letu 1954, analize mož-nib * Pr'°'zv'0CInje in potrošnje ter na temelju d-eviz-I Predpisov, ki bodo omogočili ugodno prodajo ^nčnih izdelkov le.sne industrije na tujih tržiščih, v Predvideva, da se bo industrijska proizvodnja etn pijj povečala za 12,2% v primeri s proizvod-1° v letu 1954, in sicer takole: Rezani les Ve,zane plošče, umetne plošče _ 'n furnir Končni izdelki lesne industrije ^rugi industrijski izdelki Indeks fmčnrga obsega 1054 = 100 •/• 91.2 113.2 197,5 119,8 Skupaj 112,2 2 ^/^nna se, da se bo za 9% povečala proizvajal-p0 .oela, ki jo bodo omogočile razširjene in iz-p]^’ "jene zmogljivosti v letu 1934, delovanje novega pis nega sistema ter način delitve dobička, predig v tem planu. Poleg tega se predvideva, da se za ‘«lišala izbira in kakovost proizvodov, število s'enih se bo povečalo za 64 ali za 3,2%. j' iit a bi se dosegel predvideni obseg proizvodnje 0lZvajalnosti dela, je potrebno: izpjijčjmprej vpeljati novi plačilni sistem in s tem ^ela jjnfi povečanje proizvodnje in proizvajalnosti V go er na PfMlnpi omogočiti zvišanje standarda sPodarstvu zaposlenih; Prensnreritj dosedanja prizadevanja za pove-* kol j j ^'Ogljivosti na notranjo organizacijo, na ®nje proizvajalnega postopka, na znižanje pro- izvajalnih stroškov tu porabe surovin ter na izboljšanje kakovosti in izbire proizvodov; c) proučiti problematiko gozdnega in lesnega gospodarstva in s primernimi ukrepi spraviti v sklad predelovalne zmogljivosti lesne industrije z zmogljivostjo tozdov; č) pnzadevati si, da si na podlagi povečane proizvodnje in znižanja lastne cene znižujejo cene izdelkov in d) s pravilnimi trgovskimi prijemi razširiti tuja in domača tržišča. Predvideno je, da se bo zmanjšala proizvodnja rezanega lesa zaradi znižanja kontingentov hlodovine za žage iz gozdon okraja. Povečala se bo zlasti proizvodnja lesovinskih plošč, ker se računa z neprekinjeno dobavo električne energije in s povečano kapaciteto po lanski izpopolnitvi faznih zmogljivosti. Proizvodnja vezanih plošč se bo zmanjšala in se bo deloma nadomesti la s povečano proizvodnjo panel plošč. Tako preusmeritev narekuje poirebu po remontu Tovarne vezanih plošč v Pivki, ki v letu 1954 ni bil izvršen in ga je zaradi tega treba ponovno predvideti v letu 1955. Proizvodnja končnih lesnih izdelkov se bo povečala /lasti v Cerknici, v Martinjaku, na Rakeku in v baču, ker so se v letu 1955 razširile zmogljivosti tamkajšnjih obratov. Računa se z normalno izrabo zmogljivosti i proizvodnji opeke in s povečano proizvodnjo mesnih izdelkov na podlagi povečane zmogljivosti tn razširitve trga teh izdelkov v zadnjih mesecih 1954. leta. 2. poglavje Kmetijstvo Predvideva se, da bo kmetijska proizvodnja presegla raven petletnega povprečja, pri čemer se računa na učinek ukrepov, ki so predvideni v zveznem in republiškem družbenem planu za leto 1955 in na povečana sredstva, ki jih bo okraj vložil po tem planu v kmetijstvo. 1 a) Na podlagi smernic in predpisov zveznega in republiškega družbenega plana se računa, da bo poraba umetnih gnojil v letu 1955 dvakrat večja ko4 v letu 1954. Ugodna cena teh gnojil, ki se ho gibala od 4 do 6 din za kg, na drugi strani pa pozitivne skušnje kmetov v preteklih letih pri uporabi teh gnojil so porok, da bo kmetijstvo okraja v celoti in smotrno izkoristilo ugodnosti, kj jih bo v tem pogledu imelo v letu 1955. Predvideva se, da se bo dohodek kmetov na tej osnovi povečal približno za 50 milijouov dinarjev. Prav tako bo povečana proizvodnja zaščitnih sredstev, ki jo predvidevata zvezni in republiški družbeni plan, omogočila učinkovito zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. b) Znižane cene kmetijskih strojev v II. polletju leta 1954 bodo omogočile kmetijskim zadrugam, da izpopolnijo in povečajo svoj strojni park. Prav tako bodo zasebni kmetijski proizvajalci lahko kupovali potrebne stroje in orodje po primernih cenah. c) Predvideva se, da bodo kmetijske zadruge vložile vsaj 40 milijonov dinarjev iz doseženih dobičkov v pospeševanje kmetijstva, za graditev kmetijskih objektov in za nakup strojev. Kmetijske zadruge naj bi s temi sredstvi med drugim izpodbujale napravo gnojničnih jam in silosov, organizirale in izpodbujale zaščitne ukrepe in zagotovile potrebno opremo v te namene, razširile pogodbeno pridelova- nje semenskega krompirja, organizirale preskrbo s semenj in sadikami, organizirale in izpodbujale čiščenje pašnih površin, zlasti na zemljiščih, ki pripadajo splošnemu ljudskemu premoženju, izpodbujale živinorejo, obnovo in razširitev sadovnjakov, skrbele za strokovna predavanja, tisk, organizirale demonstrativne poskuse, posvete in krajše tečaje za povzdigo kmetijstva. Poleg tega se računa, da bodo kmetijske zadruge v letu 1955 pripravile potrebne investicijske programe za napravo mlekarne v Cerknici in za napravo kleti za vzimljenje semenskega krompirja na Rakeku in v Prestranku. Kmetijske zadruge bodo v ta namen po tem planu oproščene davka od dobička na tisti del dobička, ki ga bodo uporabile za pospeševanje kmetijstva. Navedena sredstva bo mogoče še povečati, ker bodo kmetijske zadruge z učinkovitimi posegi v kmetijstvo okrepile zaupanje kmeta in tako ustvarile podlago za razvoj hranilne službe, ki naj bi mobilizirala neizkoriščena sredstva pri zasebnih proizvajalcih za razvoj kmetijske proizvodnje. č) V letu 1955 se bo ustanovil okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva, v katerem bo na razpolago 15 milijonov dinarjev. Ta sredstva se bodo v prvi vrsti uporabila za dotacije pasivnim kmetijskim zadrugam, za pospeševanje kmetijstva, za dotacije kmetijskim posestvom, ki še niso dovolj izgrajena, dalje za organizacijske posege na področju varstva rastlin in semenske službe, pospeševanje živinoreje in sadjarstva ter za ureditev in opremo kmetijske šole v Ravnah. d) Kmetijske zadruge in kmetijska posestva bodo poleg tega lahko sodelovala v natečajih za kredite iz sredstev zveznega in republiškega sklada za pospeševanje kmetijstva, kjer so predvideni ugodni odplačilni roki. V ta namen naj kmetijske organizacije pravočasno pripravijo potrebne investicijske programe. Iz republiškega sklada za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski bodo dodeljena sredstva za napravo mlekarne v Ilirski Bistrici v znesku 14 milijonov dinarjev. e) Kmetijska posestva naj bi v prvi vrsti zboljšala organizacijo dela in sistem nagrajevanja, tako da bodo čimprej dosegla zaželeno produktivnost. Poleg tega bo treba dokončati arondacijo posestev in jim omogočiti, da izpopolnijo svoja sredstva in opremo. V ta namen bodo kmetijska posestva razpolagala tudi z lastnimi viri, ker so po zveznem družbenem planu oproščena obveznosti plačevanja obresti od osnovnih sredstev. Prav tako so jim bile znižane obresti od obratnih sredstev na 2%. f) Za izpeljavo obsežnih nalog na področju kmetijstva bo treba koordinirati ukrepe za pospeševanje kmetijstva med posameznimi zadrugami in med zadrugami ter kmetijskimi posestvi, zlasti pa zagotoviti smotrno izkoriščanje strojev in opreme, kar naj bi se doseglo z medsebojnim izposojanjem glede na sezono kmetijskih del po posameznih predelih okraja. Poleg tega naj kmetijske organizacije posvetijo posebno pozornost svojemu kadru, zlasti kmetijskim strokovnjakom, ki jih je treba v čim večjem številu pritegniti k sodelovanju pri ukrepih, ki so namenjeni pospeševanju kmetijske proizvodnje. 2 Dohodnina od kmetijstva bo v letu 19’55 zvišana za '50.2% nasproti dohodnini v letu 1954 ali na 90 milijonov dinarjev. Taka dohodnina je še vedno manjša od dohodnine v letu 1955 (za 2,3%), čeprav so se dohodki kmetovalcev zaradi višjih cen in vežj® proizvodnje od takrat občutno povečali. Povečanj® dohodnine bo doseženo z višjo davčno lestvico in občinskimi dokladami. Občinske doklade bodo zajel® del dohodka, izvirajočega iz ugodnejših cen kmetij' skih proizvodov v primeri s cenami, ki se je na p0“' lagi njih izračunaval katastrski dohodek, zlasti r gozdarsko aktivnih področjih, kjer se zaradi boljš® kvalitete gozdnih sortimentov dosegajo ugodnej»® tržne cene lesa. Progresija davčne lestvice je v letu 1955 omi' Ijena. Ostra progresija namreč ni več primern® spričo določb zakona o kmetijskem zemljiškejo skladu, ki omejuje zemljiško posest na 10ha obdelovalne zemlje. Taka lestvica ho tudi v večji n1®1^ pospeševala blagovno proizvodnjo. Ugotavljanje katastrskega dohodka bo treba j letu 1955 spopolniti s tem, da se bodo odpravile vccj razlike med katastrom in stanjem v naravi, ter s t®n'’ da se bodo dohodki posameznih kultur in bonitetni razredov natančneje registrirali. 5 Kmetijske zadruge naj bi v letu 1955 v vanju z odkupnimi podjetji prevzele pretežni odkupa kmetijskih pridelkov in s tem izločil® n potrebne posrednike. V ta namen so predvide ugodnosti pri oblikovanju plačilnega sklada, ki ,. bi bile v izpodbudo za krepitev te vrste delavD® v kmetijskih zadrugah. -j. Podjetja za odkup kmetijskih pridelkov in zlVjej ska industrija se morajo v večji meri kot, "*? n-povezovati s kmetijskimi zadrugami in po njih ^ trahirati proizvodnjo, jo podpreti z avansi in br.^ obrestnimi posojili, kakovostnimi semeni, z z zaščitnimi sredstvi itd. V ta namen naj svoj 'a izpopolnijo s kmetijskimi strokovnjaki. 3. poglavje Gozdarstvo ^ Sečnja gozdov se v letu 1955 še n-lalje 0d šuje, (n sicer za 3% nasproti sečnji v letu 19 ^ tega v državnem sektorju za 7%, v nelarja-jcn® sektorju pa za 2%. Zmanjšanje sečnje je Prti"V1pg]cili predvsem na račun zmanjšane lastne porabe k®) gospodarstev, v manjši meri pa so znižani *,ui:1(,nje' tingenti za blagovni promet. Sečnja bo 0^p/rnlv ^e-vala prirastek v državnem sektorju za 95,8 /o, ^ Be, državnem sektorju pa za 141 %. 0:brcmenit®v državnem sektorju je sorazmerno višja od je po republiškem družbenem planu zaradi tega’ ]eS» v kontingentu vključeno 4000 kubičnih b1'e^r jjopij' za potrebe gospodarstev, ki še niso obnovila P^jDji ki so bila podrta oziroma poškodovana v svetovni vojni. jvi- Zmanjšanje sečnje za lesno porabo ie, J1 predeno na podlagi ugodnejših pogojev za na , ^jjčiD'* moga, ki bo v letu 1955 na razpolago v vecJ1,c],trii:'Iie dalje s predvidenim povečanjem porabe^ ® g n» energije za kuho in ogrevanje ter računa^jb smotrnejšo izrabo odpadkov lesne gmote prl gospodinjstvih. nbi^ 'V letu 1955 bo po tem planil 60 tisoč metrov oblovine za žago, kar pomeni 80 % r letu 1954. Očitno je, da bo zaradi tega tre ^ ji'ti žagarsko proizvodnjo in jo nadomesti i izvodnjo končnih lesnih izdelkov. K.ot v letu 1954 so tudi v letu 1955 določene f^nimalne količine jamskega in celuloznega lesa, ^ hk mora okraj prispevati za potrebe rudnikov in tovarne celuloze. Zraven tega je določena tudi 'oimalna količina železniških pragov, da se zagotovi redno vzdrževanje železniških prog. Okraj bo v letu 1955 imel 175 milijonov din za novo, varstvo in gojitev gozdov. Pri uporabi teh fedstev bo treba posvetiti posebno pozornost po-wdovanj.u Krasa, poleg tega pa tudi pogozdovanju gozdnih zemljišč, po možnosti s takimi vrstami Sadnega drevja, ki dajejo visok prirastek. Prav 150 bo treba nadaljevati čiščenje gozdnih sestojev Ugotoviti, da bodo dela strokovno izvršena. Pred-'denj so načrti za graditev nove ceste čez severno j; oočje Javornika, kjer ni potrebnih izvoznih poti, a bi se mogle izkoristiti lesne gmote na tem podaju, ^krajno upravo za gozdarstvo bo treba organi-l^Cljsko in kadrovsko utrditi. Nadomestiti bo treba garje in gozdne nadzornike, ki malomarno in ne-, Qkovno opravljajo svojo dolžnost. Učvrstiti bo tre-ya ®videnco in kontrolo nad plačevanjem prispevkov sklad za obnovo gozdov. • 4. poglavje Promet Postavke železniškega in poštnega prometa so lot n ene z namenom, da se omogoči pregled nad ce-j, 'ni gospodarstvom okraja. V republiškem druž-v nfa planu je predvideno, da se bo v letu 1955 do-elektrifikacija proge Postojna—Rakek in da . nodo dela nadaljevala proti Borovnici. Dela se n P nadaljevaia tudi na cesti I. reda Postojna— Uana, na odseku Planina—Logatec. Sd •• s^n' promet je predviden v lanskem obsegu. 1Co zastarelih vozil se računa, da se bo povečal bif^ Popravil. Oprostitev zveznega davka od do-itd ,a ho med drugim pripomogla, da bodo podjetja Ven ** Veh sredstev na razpolago v te namene. Zra-ai ‘ega ima tudi ta plan predpis, da so avtoprevoz-Up0a Podjetja oproščena davka od dobička,, če ga l^hijo 2a popravilo vozil ali za povečanje zmog-st-‘ remontnih delavnic. 2 Blagovni promet na drobno se bo povečal približno za 6%, in sicer na podlagi povečane proizvodnje, ki jo predvidevata zvezni in republiški družbeni plan, in na temelju povečanih dohodkov prebivalstva. Ustrezno temu povečanju se bo povečala tudi zaposlenost v trgovini približno za 25 oseb. 3 Sklad za plače v trgovini se bo tudi v letu 1955 nabral iz odstotka od doseženega prometa. Trgovska podjetja in trgovine bodo smeli uporabiti za pove. Čanje plač tisti del sklada, ki se oblikuje na podlagi povečanega prometa, pri čemer se v ta promet ne vračuna dobiček. To naj bi preprečilo neupravičene zaslužke z zvišanjem cen blagu. Za povečanje plač je poleg tega namenjen manjši del zneska, ki izvira iz zmanjšanja plačilnega sklada po tarifnem pravilniku nasproti obračunskemu plačilnemu skladu v letu 1954, kar naj bi trgovska podjetja in trgovine spodbujalo k smotrni zaposlitvi osebja, vendar ne v toliki meri, da bi to šlo na račun postrežbe. Predvideno je tudi oblikovanje sklada za nagrade in premije za znižanje materialnih stroškov trgovine, ki naj bi se razdelil po predpisih tarifnega pravilnika. Predvidene so ugodnosti pri oblikovanju sklada za plače v trgovini s sadjem in zelenjavo in pri odkupu kmetijskih pridelkov z namenom, da se spodbudi prodaja sadja in zelenjave, ki doslej ni krila potreb potrošnikov, oziroma z namenom, da se kmetijske zadruge v skladu s smernicami zveznega in republiškega družbenega plana lotijo odkupa kmetijskih pridelkov. 4 Trgovska podjetja in trgovine bodo po tem planu razpolagala s 16 milijoni dinarjev investicijskega sklada, kj se bo nabral iz odstotka od doseženega prometa. Ti odstotki so večji za tiste skupine trgovskih podjetij in trgovin, ki potrebujejo več osnovnih sredstev za svoj promet. Trgovska podjetja in trgovine bodo poleg tega prenesla v svoj investicijski sklad določen odstotek rednega dobička. 5. poglavje * Gradbeništvo oj^dvideva se, da bo vrednost graditve znašala Pa j,1 vrednosti v letu 1954, po fizičnem obsegu Motj!5 Znižanje manjše, ker se računa na povečanje v gradbeništvu, ki je v letu 1954 občutno “ost3 ^ *a namen bo treba posvetiti posebno pozor-ttei)a°r?anizaciji dela in nagrajevanju. Znižati bo io j , Materialne stroške zlasti s smotrnejšo iizbiro da 0r'ščanjem gradiva za odre in opaže in s tem, Slt^6 racionalneje organizira notranji transport. Pr;. 1 ho treba, da bo dokumentacija pravočasno goljena. 'ft u , nadalje bo treba krepiti inšpekcijsko službo -'•Orstvo nad gradbenimi deli. 6. poglavje Trgovina in gostinstvo ti. Ä ^ ‘P dirati bo treba organizacijo trgovske mreže *tet j ~1tl manjše poslovalnice v večja podjetja, in \ ttg a. M da se s tem ne bodo oblikovali monopoli Mi določenih krajev. 5 Rezervni skladi trgovskih podjetij in trgovin so določeni v meiah, ki jih predpisuje uredba o delitvi dohodka. Zbor proizvajalcev bo po potrebi odobril večji rezervni sklad posameznim trgovskim podjetjem in trgovinam, zlasti takrat, ko rezervni skladi o splošnem predpisu ne zadostujejo za kritje začasnega primanjkljaja dohodkov zaradi sezonskega poslovanja. 6 Predvideno je 4% povečanje premeta v gostinstvu, kjer se predvsem računa na povečani obisk Postojnske jame in drugih turističnih postojank okraja ter na povečane dohodke prebivalstva, V ta namen bo treba s primerno propagando povečati zanimanje turistov za kraške zanimivosti in izboljšati preskrbo v gostinstvu. 7 Sklad za plače v gostinstvu se bo oblikoval na podoben način kot v trgovini. Predvideva se, da bo tak način oblikovanja plač izpodbudil delovne kolektive h kakovostni postrežbi. 8 Gostinska podjetja in gostišča bodo razpolagala približno z milijona dinarjev investicijskega sklada; ta se bo oblikoval v mejah odstotka od prometa, ki je predpisan v tem družbenem planu. Poleg tega bodo razpolagala s 3,8 milijoni dinarjev amortizacije, ki jo bodo lahko uporabila za zboljšanje opreme svojih lokalov. Prav tako se bodo zneski, izvirajoč iz obresti od osnovnih sredstev in jz neizrab-Ijei :h amortizacijskih skladov gostinstva, uporabljali le za razvoj gostinske delavnosti. 9 Gostinske enote v sestavu podjetij so po tem planu oproščene plačevanja obresti od osnovnih sredstev; poleg tega bodo plačale le amortizacijo za vzdrževanje. Namer, teh predpisov je, da se omogoči prehrana delavcev in uslužbencev po primernih cenah. Druga gostinska podjetja in gostišča bodo v letu 1955 plačevala amortizacijo in obresti od osnovnih sredstev v glavnem v višini, kot je bila določena v letu 1954. Manjša gostišča bodo plačevala svoje obveznosti v pavšalnem znesku, kar jim bo omogočilo poenostavitev pos’ovanja in znižanje režijskih stroškov. 10 Se nadalje bo treba skrbeti, da se kader v trgovini in gostinstvu strokovno izpopolni in s tem izboljša raven trgovanja in postrežbe. 7. poglavje Obrt 1 Računa se, da se bo obrtna proizvodnja povečala za 10%, in sicer s povrionjem proizvodnje končnih lesnih izdelkov in s teni. da bodo v letu 1955 zdčeli obratovati obrtni obrati kovinske stroke, ki so bili ustanovljeni v letu 1954 v Postojni in v Ložu. 2 Predvidena je pavšalna davčna odmera za večino obrtnih obratov. To bo poenostavilo administracijo in znižalo režijske stroške. 3 Obveznosti obrti do družbene skupnosti so znižane v strokah, kjer se je v preteklem letu opazil nagib k zmanjšanju zmogljivosti. Prav tako bodo te obveznosti nižje v živilski stroki, predvsem z namenom, da se tudi s sredstvi okraja pripomore k varstvu življenjskega standarda delavcev in uslužben-3v. Obrtna podjetja, ki bodo pričela obratovati v letu 1955 oziroma ki se bodo v letu 1955 na novo ustanovila, ne bodo plačevala amortizacije ne obresti od osnovnih sredstev. To jim bo omogočilo, da bodo v prvem letu obratovanja v prvi vrsti posvetili pozornost proizvajalni in trgovski problematiki. 4 Sredstva, izvirajoča iz obrti (davek od dobčka, obresti od osnovnih sredstev),, bodo uporabljena le za ustanovitev novih obrtnih obratov in za povečanje zmogljivosti že obstoječih. 5 Obveznosti privatnega sektorja obrti so predvidene v skladu z obveznostmi socialističnega -sektorja. 6 Posebno skrb bo treba posvetiti pravilnemu doto-ku in vzgoji vajencev zlasti v kovinski in elektrotehnični stroki. 8. poglavje Izvoz Izvoz industrijskih proizvodov se bo povečal zia 20% nasproti izvozu v letu 1954. Struktura izvoza bo še nadalje spremenila v korist končnih izdelke lesne industrije, trdega rezanega lesa, umetnih iD zanih plošč, medtem ko se bo zmanjšal izvoz Te^a_ nega lesa iglavcev. Tak izvoz bo dosežen s povec njem proizvodnje, pri čemer pa bo potrebno, da n ^ do napori delovnih kolektivov še nadalje veljali boljšanju izbire in kakovosti proizvodov, nih izvozu, in znižanju proizvajalnih stroškov meja dejanske rentabilnosti. Nadalje bo treba 11 ■■ nstiti ugodnosti, ki jih nudj kreditiranje investic za izvoz, in tako še povečati možnosti izvoza. ^ ^ Pomemben prispevek k izvozu lahko dajo t ^ kmetijske zadruge s tem, da organizirajo in bujajo nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih lišč. V ta namen je v tem družbenem planu preC ffe dem ugodnejši odstotek «klada za plače kot za dr ° trgivske delavnosti. 9. poglavje Investicije Obseg investicij bo v letu 1955 za 15% od obsega v letu 1954. V investicijah bo ',mP večji delež modernizacija ceste Postojna—kj1113-j. z_ na odseku Planina—Logatec in elektrifikacija z niške proge Postojna—Planina. r.' V republiških skladih bodo na razpolago s ^ stva za dovršitev mlekarne v Ilirski Bistrici, vršitev adaptacije notranjskega muzeja v z0''vZjra-za izpopolnitev prostorov in opremo deškega jališča v Planini, za študije jn raziskovanja z-a^ nje tovarne ivernatih plošč v Loški dolini ter lijonov dinarjev za obnovo podeželja. . veSti- Sredstva ljudskih odborov v okraju za cije bodo v pretežnem delu razdeljena po s Največ sredstev bo na razpolago v skladu za z1^ ^ stanovanjskih hiš, kar bo omogočilo, da se v dokonča zidanje stanovanjskih poslopij, ki s<> čela zidati v letu 1954. Sredstva tega sklada ^ ^ uporabila tudi za posojila zasebnikom za zif ■,Jiega popravilo stanovanjskih hiš. Sredstva ° sklada za kreditiram je investicij se bodo UP .^li-za razvoj obrti in gostinstva in za manjše ra i* zacije in izpopolnitve obstoječih zmogljivOS 1 kritje pogodbenih obveznosti iz leta . zn,ate|’ Iz sklada za obnovo gozdov se bo izloči ^^nih znesek za posojila industriji umetnih >n j2pO-plošč z namenom, da se zatogotovi obnova polnitev njenih zmogljivosti. Ta industrija ^ smotrno izkorišča lesne gmote in je zato n ros?0, --------------------- , 78 Urf darskih organizacij, izvirajoča jz skladov jnvest! stojno razpolaganje, iz amortizacije in ‘ v gre _ cijskih skladov trgovine in gostinstva. ■Dt>, isi i*6!' štev je po njihovem namenu vezan s Pre 1 se obdrži in razvija. g Pomembna so tudi investicijska sreds 5 S'tojno razpolaganje, iz amortizacije ! ^eh sfe cijskih skladov trgovine in gostinstva. ,_j5j zvC štev je po njihovem namenu vezan s prč P.^jg) ^ nega družbenega plana (avtoprevoznika Pn jjed s tem družbenim planom (avtoprevoznik 'a b0 in kmetijske zadruge), jz preostalega dc 1 ' gospodarske organizacije krile predvsem n yesticij.ske potrebe, kot so racionalizacije, manjše ^Popolnit opreme, študiji in raziskovanja, dalje jzdatke za strokovno in kulturno izobrazbo kadrov ter za druge namene v zvezi z njihovo delavnostjo. 10. poglavje Tržišče, cene in potrošnja prebivalstvu 1 V zveznem in republiškem družbenem planu je Predvideno, da bodo cene ostale na ravni leta 1954, Pri čemer se računa, da bodo povečana proizvodnja 7" zlasti blaga za široko potrošnjo —, povečana produktivnost ter organizacijski in drugi ukrepi v zvez-neut in republiškem merilu omogočili stabilizacjo tržišča. 2 _ Predvideno je tudi, da se bo plačilni sklad po-Večal za 9 % zlasti na račun povečane produktivnosti. 5 Kupna moč kmečkega prebivalstva je računana du ravni leta 1954, pri čemer je predvideno, da se ruido na eni strani zmanjšali dohodki kmetov od |°zdarstva zaradi strožje kontrole sečnje in zmanj-unili zalog lesa na negozdnih površinah, na drugi strani pa se bodo povečali dohodki od kmetijske pro-‘^odnje. , Osebna poraba se bo povečala *a 5 %, in sicer za % v trgovini, za 4% v gostinstvu in za 3% v sto-uvah. Povečala se bo predvsem osebna poraba de-avcev in uslužbencev (9%), poraba kmetov pa bo °stala na ravni leta 1954. 11. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1955 so predvidene tele spremembe druž-proizvoda in narodnega dohodka (v in- , Dega ueksik) 1954 1953 1955 1953 111,9 99,9 §i ---------------------- i> Pui družbeni proizvod ^ubivalstvo uPui družbeni proizvod na Prebivalca ,04 skupnega družbenega proizvoda, ki se v letu i 3 poveča za 71 milijonov dinarjev nasproti druž-ueinu proizvodu v letu 1954, pride na (v milijonih ^uarjev): 110,1 99,9 110,2 1955 1954 101,6 100 101,6 1954 1953 Indeks 1954 = 100 ^«•tizaoij« ~ ai'^ui dohodek 602 3.662 611 3.724 101,6 101,6 Tretji del OMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA fLANA OKRAJA POSTOJNA V LETU 1955 vid(^a k* se dosegel gospodarski razvoj, kot je predig41 z družbenim planom okraja Postojna za leto t. Se Poleg ekonomskih ukrepov, ki so predpisani Iqj^niin in republiškim družbenim planom za leto ’ Predpisujejo še tile ekonomski ukrepi: 12. poglavje Amortizacija 1 Podjetje >Opekarna« v Ilirski Bistrici plača celotni znesek predpisane amortizacije. O Obrtna podjetja in delavnice, razen kovinskega obrtnega podjetja v Ložu ter obrtnih podjetij, ki se v letu 1955 na novo ustanovijo, plačajo amortizacijo po enakih stopnjah, kot so določena z zveznimi predpisi za druge gospodarske organizacije. Kovinsko obrtno podjetje v Ložu ter obrtna podjetja, ki se v letu 1955 na novo ustanovijo, niso dolžna plačati amortizacijo. 3 Komunalna podjetja (obrti) plačajo samo tisti del amortizacije, ki je namenjen za vzdrževanje os-nosnih sredstev, in sicer v enakem odstotku, kot je določen z zveznimi predpisi za druge gospodarske organizacije. 4 Gostinska in turistična podjetja (obrti) ter gostišča, razen tistih, ki so našteti v drugem in četrtem odstavku te točke, plačajo amortizacijo razen za gradbene objekte po enakih stopnjah, kot so določene z zveznimi predpisi za druge gospodarske organizacije. Gostinsko podjetje »Hotel Jelenc v Pudobu plača samo 75% amortizacije za nadomestitev po omenjenih predpisih. Gostinska in turistična podjetja (obrti) ter gostišča plačajo za gradbene objekte samo amortizacijo za vzdrževanje v višini 30% od predpisane celotne amortizacije. Gostinske enote po 52. členu uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6/54) plačajo 30% od predpisane celotne amortizacije za vsa osnovna sredstva, ki jih upravljajo. 13. poglavje Obrestna mera od osnovnih sredstev 1 Obrestna mera od osnovnih sredstev obrtnih podjetij in delavnic, razen kovinskega obrtnega podjetja v Ložu in obrtnih podjetij ter delavnic, ki se v letu 1955 na novo ustanovijo, znaša: a) za obrtna podjetja in delavnice živilske, usnjarske in tekstilne stroke 2%, b) za druga obrtna podjetja in delavnice 6%. Kovinsko obrtno podjetje v Ložu ter obrtna podjetja in delavnice, ki se v letu 1955 na novo ustanovijo, ne plačajo obresti od osnovnih sredstev. Ce se obrtno podjetje ali delavnica ukvarja z delavnostjo, ki obsega več obrtnih strok, plačuje obresti od osnovnih sredstev po stopnji pretežne stroke. 2 Komunalna podjetja in obrti ne plačajo obresti od vrednosti osnovnih sredstev. Če ima komunalno podjetje v svojem sestavu obrtne delavnice, ki se v celoti ukvarjajo s proizvodnjo in storitvami za potrebe, ki niso v zvezi s komunalno delavnost j': , mora plačati obrestno mero po predpisih 1. točke tega poglavja od vrednosti tistih osnovnih sredstev, ki pripadajo tem delavnicam. Ce ob- \ sega omenjena delavnost le del delavnosti delavnice, mora podjetje plaćati obresti po predpisih 1. točke tega poglavja od tistega dela osnovnih sredstev, ki je sorazmeren z vrednostjo proizvodnje ald storitev za potrebe, ki niso v zvezi s komunalno delavnostjo. 3 Obrestna mera od osnovnih sredstev gostinskih in turističnih podjetij (obrtov) ter gostišč znaša 2%. Gostinske enote po 52. členu uredbe o gostinskih podjetij in gostiščih plačajo obresti od osnovnih sredstev. 14. poglavje Rezervni skladi gospodarskih organizacij 1 Lz dela dobička po odbiku zveznega davka in obveznosti po 39. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54/54), v nadaljnjem besedilu: »uredbe © delitvi dohodka«, morajo gospodarske organizacije, razen tistih, ki so naštete v naslednjih točkah tega poglavja, prenesti v svoje rezervne sklade 2 % od zneska povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih. Prodajalne proizvajalnih podjetij prenesejo v svoj rezervni sklad del rabata po 78. členu uredibe o delitvi dohodka, in sicer v višini zneska, ki je predpisan v 1. odstavku te točke. 2 Podjetje »Import-Export« v Postojni mora prenesti v svoj rezervni sklad 4% od osnove po prejšnji točki. 3 Kmetijske organizacije morajo prenesti v svoje rezervne sklade 5% od osnove po prejšnji točki. 4 Znesek, ki se prenese vsako leto v rezervni sklad po določbah tega poglavja, ne sme presegati 50% celotnega dobička gospodarske organizaciie. 5 Obveznost plačevanja v rezervni sklad preneha, ko dosežejo celotna sredstva rezervnega sklada gospodarske organizacije odstotek, določen po 40., 41. in 42. členu uredbe o delitvi dohodka. 6 Okrajni ljudski odbor Postojna (v nadaljnjem besedilu: »Okrajni ljudski odbor«) bo po potrebi do-ločil višji odstotek za rezervni sklad posameznim gospodarskim organizacijam. 15. poglavje Investicijski skladi trgovskih podjetij, trgovin, gostinskih podjetij in gostišč 1 Trgovska podjetja in trgovine morajo prenesti v svoje investicijske sklade tele odstotke od prometa: a) trgovina na debelo 0,5 b) specializirana trgovska podjetja in trgovine s tekstilom in galanterijo 0,2 c) druga trgovska podjetja in trgovine 0,4 2 Gostinska podjetja in gostišča plačajo v svoj investicijski sklad 0,5% od prometa. Okrajni ljudski odbor bo po potrebi povečal ta odstotek posameznim gostinskim podjetjem in gostiščem s posebno odločbo. 16. poglavje Delitev dobička gospodarskih organizacij 1 Gospodarskim organizacijam s področja industri' je, gozdrastva in prometa ter večjim obrtnim P0<*' jetjem pripadajo tile deleži od ostanka dobička za delitev med okrajem in gospodarsko organizacijo: Delež Gospodarska gospodar5*® organizacija organiz^* v •/• Opekarna, Ilirska Bistrica Tisa, Rakek Gozdno gospodarstvo, Postojna Avtoprevozniško podjetje, Postojna Transprt, Ilirska Bistrica LIP, Postojna Polnoj armen iški žagarski obrati kmetijskih zadrug Mizarsko podjetje, Stari trg Valjčni mlin, Cerknica ^ Tovarna mesnih izdelkov, Postojna Lesni kombinat, Ilirska Bistrica Brest, Cerknica Javor, Pivka Tovarna lesovinskih plošč, Ilirska Bistrica ^ 2 Gozdnemu gospodarstvu v Postojni in ve^^! obrtnim podjetjem, ki so našteta v 1. točki tega k ^ glavja, pripada premija za znižanje lastne cene letu 1955. Te premije st določijo prav tako k° predpisano redbi o obdavčenju izrednega no ^ ka in o premijah za znižanje lastne cene v letu (Uradni list FLRJ, št. 17-166/55) za gospodarske oTo^0 nizacije s področja industrije, rudarstva, prom6 a gradbeništva. i in Gospodarske organizacije, omenjene v !• . _,je točki tega poglavja, smejo uporabiti za P°v® ^ plač, določenih po tarifnem pravilniku, največ od dela dobička, ki jim pripada. Ne glede na določbe v prejšnjih točkah tega r<), glavja pripada podjetjem s področja cestneg®^^. meta celotni del dobička, ki ga porabijo zn ^ ^arka nje zmogljivosti tovornega in potniškega av 0^j.bit' ter remontnih delavnic, od preostalega dela P'^-yjeje ku deleža dobička za povečanje plač pa P*a prispevek okraju do zneska po predpisih « e^oie točke tega poglavja. Delež dobička za P1^ ed-plač se tudi v tem primeru izračuna tako, kot v pisano za gospodarske organizacije, ki so na 1. točki tega poglavja. Štet*' Gospodarskim organizacijam, ki niso na prejšnjih točkah tega poglavja, pripadajo Pra tile deleži pri ostanku dobička za delitev mco jem in gospodarsko organizacijo: . Gospodarska organizacija s področja delež gospodarske organizacije v •/• od tega sme gospodarska organizacija uporabiti za povečanje plač %> kmetijstva 100 60 notranje trgovine 20 — usnjarske, živilske in tekstilne obrti 100 60 drugih obrti 50 30 komunalne delavnosti 100 20 predvajanje filmov 100 10 Gos tinski m in turističnim podjetjem (obrtom) Popada 50% od ostanka dobička za delitev med ra j em in gospodarsko organizacijo. Od tega zneska ^Porabijo omenjene gospodarske organizacije naj-j 30% za svoj investicijski sklad. Podjetju »Projekti v Postojni pripada 50% od aela dobička za delitev med okrajem in gospodar-sfco organizacijo. Od tega sme uporabiti za povečali6 plač največ 60%. 1'rgovskemu podjetju »Import-Export« v Postpj-I11 Pripada 20% od dela dobička za delitev med okra-in gospodarsko organizacijo. Od tega sme upo-rabiti za povečanje plač največ 25%. Sedežu gradbenih podjetij na področju okraja Sre 15% od doseženega dobička gradbišč in obratov. Gradbišča, obrati in sedeži gradbenih podjetij na l^dročju okraja smejo uporabiti za povečanje plač ^jveč 30% od doseženega dobička. 6 Zbor proizvajalcev bo predpisal, kako se ugo-°v*> deli oziroma uporabi izredni dobiček trgovskih Podjetij in trgovin splošnega družbenega sektorja 6r obrtnih podjetij in delavnic živilske stroke, ko-'kor to ne bo urejeno s posebnimi predpisi. 7 j Gel dobička za delitev med okrajem in gospo-arsko organizacijo, ki ga ostvarijo kmetijske zadru-°e> podjetja in obrati kmetijskih zadrug in okrajne ^družne zveze, razen trgovskih podjetij in trgovin, 6 deli po predpisih, ki veljajo za druge gospodarske 0r«anizacije. Kmetijskim zadrugam in okrajni zadružni zvezi j|ripada tisti del dobička za delitev med okrajem in sospodarsko organizacijo njihovih trgovskih podje-J in trgovin, ki ga uporabijo za pospeševanje kme-Jstva, od preostalega dela pa plačujejo prispevek zneska po stopnji, ki je predpisana v 5. točki tega Oglavja. s. N® glede na prejšnji odstavek pa morajo trgov-a Podjetja in trgovine kmetijskih zadrug in okraj-, Zadružne zveze plačati okraju najmanj 10% od ‘dn dobička za delitev med okrajem in gospodarsko rSanizacijo. 8 j tanjša gostišča, ki so imela v letu 1954 manj kot jj^ddjonov dinarjčv prometa, plačujejo delež okraja Pzi dobičku ju stalne prispevke družbeni skupno-v pavšalnem zuesku. 9 Žan ^anj'ša obrtna podjetja, ki imajo manj 1 dr> 1iirv n-Vra in nri kot 10 ‘»ntui enih, plačujejo delež okraja pri dobičku, pro-davek in stalne prispevke družbeni skupnosti v pavšalnem znesku. Pavšalni zneski po tej točki se bodo dolo', ,; s posebnim odlokom okrajnega ljudskega odbora. 17. poglavje Plače delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah 1 Trgovska podjetja in trgovine smejo praviloma prenesti v svoj plačilni sklad največ toliko odstotkov od doseženega prometa v letu 1955, kot znaša seštevek obračunskega sklada za plače v letu 1954, povečan za 15%, in izdatkov po 6. točki 31. člena uredbe o delitvi dohodka od doseženega prometa v letu 1954. Za plačilni sklad osebja, zaposlenega z odkupom kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč ter pri prodaji sadja in zelenjave na drobno, smejo trgovska podjetja in trgovine uporabljati odstotek, ki se dobi, če se odstotek po 1. stavku te točke pomnoži v količnikom 1,5. Trgovska podjetja »Kovinar« v Pivki, »Nanos« v Postojni in »Zadružnik« v II. Bistrici smejo uporabljati odstotek, ki se dobi, če se odstotek po 1. odstavku te točke pomnoži s količnikom 1,09. Gostinska podjetja in gostišča smejo prenesti v svoj plačilni sklad toliko odstotkov od' doseženega prometa v letu 1955, kot znaša celotni sklad za plače s prispevkom za socialno zavarovanje v letu 1954 od doseženega prometa v letu 1954. 2 Trgovska podjetja in trgovine smejo iz razlike med plačilnim skladom, izračunanim na podlagi predpisanega odstotka od prometa, in plačilnim skladom po tarifnem pravilniku z jzdatki po 31. členu uredbe o delitvi dohodka izplačati za povečanje plač največ tele zneske: a) del razlike v višini 19% od sklada za plače po tarifnem pravilniku, b) vso razliko, izvirajočo iz povečanja prometa, in c) 10% od preostalega zneska razlike po odbitku zneska pod točko a) in b). Znesek pod točko b) se izračuna tako, da se znesek, izvirajoč od povečanega prometa v letu 1955, nasproti znesku prometa v letu 1954 pomnoži z odstotkom, ki je trgovskemu podjetju oziroma trgovini odobren za plačilni sklad. Kot promet trgovskega podjetja oziroma trgovine je v tem primeru mišljen promet, ki je podlaga za izračun plačilnega sklada, zmanjšan za znesek dobička, ki temu pro-mfetu pripada. Če trgovsko podjetje oziroma trgovina nima podatkov o prometu za leto 1954, uporabi v ta namen podatke za tisti čas, za katerega so na razpolago, s tem, da jih poveča sorazmerno s preostalim številom dni v letu. Trgovska podjetja in trgovine uporabljajo kot podlago za mesečne obračune o povečanju prometa tisto število dvanajstin dvakratnega zneska prometa v II. polletju 1954, ki je enako številu mesecev, za katere je bil sestavljen obračun. Od preostalega zneska razlike po odbitku zneskov pod točko a) in b) v prvem odstavku te točke prenese trgovsko podjetje oziroma trgovina 20% v sklad za nagrade in premije delavcem in uslužbencem za znižanje materialnih stroškov. Sredstva tega sklada se uporabljajo po predpisih tarifnega pravilnika trgovskega podjetja oziroma trgovine, neizko- riščeni del pa se prenese v investicijski sklad trgovskega podjetja oziroma trgovine. 3 Prodajalne proizvajalnih podjetij smejo uporabiti za povečanje plač največ 20% od rabata p< 78. členu uredbe o delitvi dohodka. 4 Okrajni ljudski odbor bo izdajal dovoljenja za znižanje oziroma zvišanje tarifnih postavk v mejah pooblastil 1 točke XX. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1054 na utemeljen predlog posameznih gospodarskih organizacij in na podlagi mnenja okrajne komisije za plače v gospodarstvu, zlasti za povečanje plač tistim skupinam delavcev in uslužbencev, od katerih se zahteva večja strokovnost in odgovornost pri delu, tistim skupinam delavcev in uslužbencev, ki delajo v težjih pogojih, in delavcem in uslužbencem tis'ih gospodarskih organizacij, ki zaradi dobre organizacije dela, realnih norm in zakonitega poslovanja v preteklem letu ne morejo bistveno znižati lastne cene svojih proizvodov. 18. poglavje Prometni davek 1 Občinske takse in prometni davek bodo urejeni s posebnim odlokom. 19. poglavje Stopnje dopolnilne dohodnine in zemljarina 1 Stopnje dopolnilne dohodnine od kmetijstva znašajo: Glavna skupina davčnih osnov v 000 dinarjih Stopnja Vmesne sku- za nižjo pine se dolo- davčno čijo v razponih osnovo od din glavne sKupiue Za vsako višjo vmesno skupino se najuližja nižja davčna stopnja poveča za do 30 — 5 — nad 30— 50 2.500 5 0,5 5 0- % 3.000 9 0,4 „ 80—200 4.00!) 13 0,4 „ 200—250 . 5,000 25 0,4 „ 250—300 10.001) 29 0,6 „ 300—500 20.000 32 1,0 „ 500—600 25.000 42 1.0 „ 600—700 50.000 46 1,0 „ Č00 48 — Osnove za izračunavanje dopolnilne dohodnine se zaokrožijo: a) do 80.000din na celih >00din, tako da se zneski do 250din zaokrožijo na nižjih 500din, zneski nad 250 din pa na višjih 500 din. b) nad 80.000 din na celih lOOOdin, tako da se zneski do 500 din zaokrožijo na nižjih 1000 din, zneski nad 500 din pa na višjih 1000 din. Davek po višji davčni stopnja ne sme biti višji, kakor je davek po najbližji nižji davčni stopnji, povečan za razliko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja. 2 Stopnje dopolnilne dohodnine od dohodkov >z obrtništva n od svobodnih poklicev znašajo: Glavna skupina davčnih osnov v 000 dinarjih Vmesne skupine se določijo v razponih od din Stopnja za nižjo davčno osnovo giu\ ne skupine Za vsako višjo vmesno skupino s* najbliži* nižja davčna stopnjo poveča 20 do 30 __ 3 __ nad 30— 50 2.000 3 0,2 „ 50— 80 3.000 5 0,2 „ 80—120 4.000 7 0,5 „ 120—200 4.000 10 0,7 „ 200—250 5.000 24 0,8 „ 250—300 5.000 32 0,7 „ 300—400 10.000 39 0,6 „ 400—600 20.000 45 1,0 „ 600—700 50.000 55 1,5 „ 700 — 58 — 3 Stopnje dopolnilne dohodnine od premoženj“ znašajo: Glavna skupina davčnih osnov v 000 dinarjih Vmesne skupine se določijo v razponih od din Stopnja za nižjo davčno osnovo glavne skupine Za vsa*0 višjo vmesno sta nižja davčna stopnja poveča z* do 30 _ 3 .ad 30— 30 2.000 3 0,2 „ 50— 80 3.000 5 0,7 „ 80—120 4.000 12 0,8 „ 120—160 4.000 20 1,1 „ 160—200 4.000 31 1,0 „ 200—250 5.000 41 1,0 „ 250—300 5.000 51 0,6 „ 300—400 10.000 57 0,8 ' „ 400—500 10.000 65 0,4 „ 500—700 10.000 69 0,2 700 — 73 “—' « j J g Kmetijske proizvajalne organizacije, ki so ustanovljene po 1. januarju 1953, ne plaču jej'0 1 Ijarine. 20. poglavje Proračunski dogodki ljudskih odborov okraja 1 Od dobička, ki ga dosežejo gospodarske °r^aaj. zacije, razen trgovskih podjetij in trgovin, ter S • benih podjetij, na območju posameznih občin, P.je padajo pristojnim občinskim ljudskim odbore® deleži (v % od dela dobička, ki pripada okraju)' Občinski ljudski odbor % Jablanica Jelšane Pivka in Cerknica Begunje drugi občinski ljudski odbori (LO MO) 100 100 5 1 2 Od dopolnilne dohodnine od kmetijstva, ki se Pohar e na oibmočju posameznih občin, pripadajo prisojnim občinskimi Ijudsikim odborom tile deleži (v odstotkih): občinsk u ljudskemu odboru % Ilirska Bistrica, Jablanica, Jelšane in Prem 100 Dolane 50 Bloke, Hruševje, Loška dolina, Planina in Rakek 40 Beounje in Knežak — drugim občinskim ljudskim odborom (LO MO) 10 Od dopolnilne dohodnine od samoslojnih pokli-^ev in premoženja, razen davka od tuje delovne sile, nhodnine v stalnem znesku in dohodnine od pri-02nostnih dohodkov, ki se pobere na območju po-Sameznih občin, pripadajo pristojnim* občinskim Judskim odborom tile deleži (v odstotkih): občinskemu ljudskemu odboru Ilirska Bistrica Jablanica Jelšane Hruševje krem Begunje in Knežak drugim občinskim ljudskim odborom (LO MO) 10O 100 100 40 40 Davek od tuje delovne sile, dohodnina v stal- 111 znesku in dohodnina od priložnostnih dohodkov, se pobere na območju posameznih občin, pripada (LO6*0^ Pristojnim občinskim ljudskim odborom t , Dbčinskima ljudskima odboroma Jablanica in Sane pripadata dotacija iz sredstev proračuna Olt» • yupauHia i 0Vv?Inega ljudskega c'nskemu liudsken odbora v tehle zneskih: ljudskemu odboru Jablanica Jelšane 1 milijon dinarjev, 1 milijon dinarjev. Wj0 proračun okrajnega ljudskega odbora se ste- trpk I>re,c>stali dohodki po odbitku prispevka za po-6 ljudske republike Slovenije, prispevkov v sklaj se stekajo: i anuitete od investicijskih posojil, ki so bila iz tega sklada, razen anuitet od posojil zaseb-111 za zidanje in popravilo stanovanjskih hiš; neizrabljeni del sklada iz preteklih let; c) obresti od osnovnih sredstev komunalnih, obrtnih, gostinskih in turističnih podjetij in obrtov (delavnic); č) zneska, ki se dobijo od prodaje nerazvrščenih osnovnih sredstev okraja; d) amortizacijski skladi likvidiranih gospodarskih organizacij; e) 50% od denarnih kazni po uredbi o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 52/53); f) del dobička iz leta 1954, ki ga kmetijske zadruge plačajo okraju v letu 1955 na podlagi predpisov druženega plana za leto 1954; g) 3,6% od dela dobička gospodarskih organizacij, ki pripada ljudskim odborom okraja, in h) drugi dohodki, ki jih v ta namen določi okrajni ljudski odbor. 2 Podružnica Narodne banke v Postojni je pooblaščena, da zbira sredstva in da daje posojila iz tega sklada. 3 Najdaljši odplačilni rok za investicijska posojila iz tega sklada znaša praviloma 10 let, najnižja obrestna mera pa 2 %. 4 Podružnica Narodne banke v Postojni daje posojila iz tega sklada po pogojili, ki so predpisan! v tem planu, in tako, kakor predpisuje uredba o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ, št. 4/54). 5 Iz okrajnega sklada za kreditiranje investicij izloči podružnica Narodne banke tele zneske: a) znesek, ki se dobi iz obresti od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč; b) znesek, ki se dobi iz obresti od osnovnih sredstev obrtnih podjetij in delavnic in 50% zneska, ki se dobi iz vplačanih anuitet; c) del dobička iz leta 1954, ki so ga vplačale oziroma ga bodo vplačale kmetijske zadruge; č) neizrabljena sredstva sklada iz leta 1954, razen dela dobička, ki so ga vplačale kmetijske zadruge. 'V mejah sredstev pod a), b) in c) razpiše podružnica Narodne banke posebne natečaje za posojila tistim skupinam gospodarskih organizacij, ki so ta sredstva vplačale. Znesek pod č) uporabi Narodna banka za kritje obveznosti po pogodbah, ki so bile sklenjene do 28. februarja 1955, morebitni preostanek pa uporabi za investicijska posojila po splošnem natečaju in za poroštvo za posojila iz zveznih in republiških sredstev na podlagi posebnega sklepa okrajnega ljudskega odbora. Podružnica Narodne banke mora iz sredstev tega sklada prednostno kriti obveznosti gospodarskih organizacij za investicije, financirane iz obratnih sredstev. Gospodarske organizacije morajo ta posojila vrniti iz svojih skladov za samostojno razplaganje in iz dela dobička, ki je namenjen za povečanje plač. Gospodarske organizacije morajo vplačati celotna sredstva svojih skladov za samostojno razpolaganje in deleža za povečanje plač, dokler ne poravnajo svojih obveznosti za posojila, ki jih dobijo po tem odstavku. Obrestna mera za posojila, ki jih podružnica Narodne banke dovoljuje po prednjem odstavku te točke, znaša 6 %. 6 Ce ustanovijo kmetijske zadruge ali olcrajna zadružna zveza svoje hranilnice, se na te hranilnice prenesejo obveznosti in sredstva sklada, izvirajoča iz posojil zadrugam oziroma iz sredstev, ki so jih vplačale zadruge na območju te hranilnice. b) Okrajni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 1 Ustanovi se okrajni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Vanj se steka: a) tisti del dobička gradbenih podjetij, ki se po posebnih predpisih izloči za zidavo stanovanj; b) del amortizacijskega sklada po 24. členu odloka o stanovanjskih skupnostih (Uradni list LRS, št. 42/54); c) drugi dohodki, ki jih v ta namen določi okrajni ljudski odbor Postojna; č) del dobička, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru, do zneska, ki je potreben, da dosežejo sredstva sklada po odbitku zneska pod a) in c) 3 % od skupnih dohodkov okraja, in do zneska, ki je potreben, da dosežejo sredstva sklada po odbitku zneskov pod točko c) in zneska v višini 3% od skupnih dohodkov okraja 25 % od skupnih sredstev za investicije, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor. 5 Občinskim ljudskim odborom (LO MO) pripadajo dotacije iz sredstev okrajnega sklada za obnovo, varstvo in gojitev gozdov v tehle zneskih (v tisočih dinarjev): Begunje 2.100 Knežak 1.850 Bloke 1.087 Loška dolina 1.570 Cerknica 1.780 Pivka 1.883 Dolane 500 Planina 1.700 Hruševje 1.100 Postojna 1.800 Ilirska Bistrica 1.180 Prem 400 Jablanica 850 Rakek 2.100 Jelšane 1.820 Skupaj 21.720 d) Sklad za urejanje voda V okrajni sklad za urejanje voda se steka np' izrabljeni del tega sklada iz leta 1954, zneski, ki j1“ bodo gospodarske organizacije vplačale v letu 1955 na račun obveznosti do tega sklada iz leta 1954 Ier 437 tisoč dinarjev dotacije iz sredstev proračuna okrajnega ljudskega odbora Postojna. 22. poglavje Kontingcntiranje izrabe gozdov 1 V državnih in zadružnih gozdov okraja sc smej0 v letu 1955 posekati tele količine lesa (v oblih m)- 2 Iz sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš se dajejo posojila za zidanje ali popravilo stanovanjskih hiš po predpisih odloka o načinu vplačevanja in uporabe sredstev kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 15-151/55). c) Sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje 1 Ustanovi se okrajni sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Vanj se vplačuje 15 % od dopolnilne dohodnine od kmetijstva in del dobička zadružnih trgovskih podjetij in trgovin po 7. točki XVI. poglavja tega plana. 2 Sredstva tega sklada se uporabljajo na podlagi predračuna dohodkov in izdatkov, ki ga sprejme okrajni ljudski odbor. č) Skladi za obnovo, varstvo in gojitev gozdov 1 V okrajni sklad za obnovo, varstvo in gojitev gozdov se vplačuje od posekanega lesa iz gozdov splošnega ljudskega premoženja celotna vrednost lesa na panju, od lesa iz zadružnih in zasebnih gozdov pa prispevek po tarifi, ki je predpisana z uredbo o skladih za obnovo, varstvo in gojitev gozdov, 2 2 Iz okrajnega sklada za obnovo, varstvo in gojitev gozdov se vplačuje v republiški sklad za obnovo, varstvo in gojitev gozdov 35 % od zneskov, ki so bili vplačani v okrajni sklad za obnovo, varstvo in gojitev gozdov. Občina Skupno Od tega za družb, kmečko plan porabo jamski ie* Od tega celulozni les želez«;. p rogov» Begunje 11.700 9.080 2.620 770 1.580 - Bloke 6.100 3.430 2.670 300 700 ' Cerknica 9.400 5.230 4.170 700 1.500 ■ Dolane 2.140 450 1.690 30 70 ' Hruševje 4.300 2.160 2.140 200 500 75 11. Bistrica 3.800 1.100 2.700 130 270 Jablanica 2.300 470 1.830 50 100 Jelšane 1.850 300 1.550 50 — 150 Knežak 10.500 6.750 3.750 720 1.480 Loška dolina 11.800 6.850 4.950 600 1.300 Pivka 10.060 5.900 4.160 600 1.400 Planina 4.650 3.570 1.080 300 600 100 Postojna 6.900 3.700 3.200 300 600 Prem 1.450 100 1.350 50 — Rakek 3.050 1.860 1.190 200 400 Skupaj 9.000 50.950 39.050 5000 10.500 1200 V gozdovih v upravi Gozdnega gospodar^5a Postojna se smejo posekati tele količine (v oblih m’): skupno 88.000 od tega: za družbena plan 85.100 za prodajo na drobno 2.900 od tega: jamski les 4.000 celulozni les 9.600 'železniški pragovi 1.100 Skupne količine lesa so maksimalne in smejo prekoračiti. s« n» , Količine jamskega in celuloznega lesa ter želez-lskih pragov so minimalne in se smejo prekoračiti. Sortimenti jamskega in celuloznega lesa iglav-Cev ter pragovske oblovine se smejo prodajati samo ^niembnim potrošnikom. 23. poglavje ^narna sredstva ljudskih odborov okraja Postojna v letu 1955 in njih uporaba 1 ^ letu 1955 bodo ljudski odbori okraja Postojna ^polagali s skupnimi sredstvi v višini 634 milijonov '‘‘Darjev. 2 Ta sredstva se bodo zagotovila iz tehle virov: v 000 din * 1 a) sredstva iz leta 1954: 87.094 1. neizrabljeni del sklada za kreditiranje gospodarskih investicij 58.094 2. neizrabljeni del sklada za urejanje voda 1.930 3. zaostanki vplačil od dobička gospodarskih organizacij 24.000 4. zaostanki vplačil v sklad za urejanje voda 1.570 5. neizrabljeni del sklada za obnovo podeželja 1.500 T) sredstva po planu za leto 1955: 546.498 1. Dohodki od gospodarstva 1,1 dobiček gospodarskih organizacij 327.902 15 1 % prometnega davka splošnega družbenega sektorja 2.587 1,3 50% prometnega davka za- drug, zadružnih gospodarskih organizacij, zasebnih obrtov, zasebnikov in od prodaje vred- notnic 73.729 1,4 zemljarina 4.500 2. Dohodki od prebivalstva: 2.1 dopolnilna dohodnina kmečkih gospodarstev 57.870 2.2 občinske doklade od 2,1 7.857 2.3 dopolnilna dohodnina od samostojnih poklicev in premoženja 16.300 2.4 občinske doklade od 2,3 3.000 2.5 davek od dediščin in daril 3.500 2.6 državne takse 13.000 3. Dohodki uradov in zavodov 2.600 4. Drugi dohodki 5.000 5. Lokalni prometni davek 9.300 6. Lokalne takse 4.000 L Obresti od osnovnih sredstev gostinskih, turističnih, obrtnih in komunalnih podjetij (obrtov) 2.526 8- Okrajne anuitete 12.093 9. Prispevek za zidanje stanovanjskih hiš iz najemnine 734 Sir boj DDpna sredstva ljudskih odborov v otcraju se zd leto 1955 razdelila takole (v 000 din); a) skupna sredstva: 633.592 1. prispevek za kritje potreb Ljudske republike Slovenije 112.000 2. sredstva okrajnega ljudskega odbora 436.947 3. sredstva občinskih ljudskih odborov 84.645 4 a) Sredstva, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor, se bodo uporabila v tele namene (v 000 din): a) skupna sredstva: 436.947 1. administrativni proračun okrajnega ljudskega odbora 272.158 2. proračunske investicije 5.525 3. okrajni sklad za kreditiranje investicij 97.183 4. okrajni sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje 14.806 5. okrajni sklad za urejanje voda 3.937 6. okrajni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 41.840 7. za obnovo podeželja 1.500 b) Predvideva se, da bodo občinski ljudski od- bori (LO MO) uporabili sredstva, s katerimi bodo razpolagali v letu 1955 v tele namene (v 000 din): a) skupna sredstva: 84.645 1. za administrativne proračunske izdatke 64.775 2. za proračunske investicije 18.870 3. za sklade za kreditiranje investicij 1.000 c) Sredstva za proračunske investicije se bodo uporabila v tele namene 'v 000 din): a) skupna sredstva: 5.523 1. za odkup upravne zgradbe za obč. LO Cerknica 2.100 2. za velika popravila kino dvorane v Pivki 2.000 3. za opremo gimnazije v Postojni 400 4. za študije in raziskovanja 666 5. za plačilo obveznosti za investicije iz leta 1954 357 č) Sredstva okrajnega sklada za kreditiranje investicij se bodo uporabila v tele namene (v 000 din): a) skupna sredstva: • 97.183 1. za izpopolnitev in povečan je zmogljivosti obrtnih podjetij in delavnic 7.647 2. za ureditev in opremo gostinskih podjetij in gostišč splošnega družbenega sektorja 935 3. za kredite zadrugam 14.000 4. za kritje obveznosti iz leta 1954 58.800 5. za druge investicije po splošnem natečaju in za poroštva za posojila iz zveznih in republiških sredstev 15.801 d) Uporaba sredstev okrajnega sklada za obnovo, gojitev in varstvo gozdov, sklada za pospeševanje kmetijstva ter okrajnega sklada za urejanje voda bo določena s predračuni dohodkov in izdatkov teh skladov. Iz sredstev okrajnega sklada za obnovo, varstvo in gojitev gozdov v znesku 268 milijonov din se bo izločil znesek 102 milijona dinarjev za obnovo Tovarne vezanih plošč v Pivki. e) Sklad za zidanje stanovanjskih hiš se bo uporabil v teme namene (v 000 din): a) skupna sredstva: 41.840 1. posojila zasebnikom za zidavo ali popravilo stanovanjskih hiš 10.000 2. dotacije za dokončanje novih sta- novanjskih hiš v upravi stanovanjske skupnosti 31.840 24. poglavje Končne določbe 1 Tiste določbe tega plana, ki zadevajo obrtna podjetja in delavnice, gostinska in turistična podjetja (obrte), gostišča ter kmetijske zadruge, ne veljajo za področje mestne občine Postojna. Za to področje tudi ne veljajo predpisi o stopnjah dopolnilne dohodnine. 2 Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1955 dalje. St. 989/35 Postojna, dne 29. aprila 1955. Predsednik OLO: Mirko Jelerčič 1. r. 651. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji obeh zborov dne 7. julija 1955 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o družbenem pianu okraja Postojna za leto 1955 1. člen Besedilo 16. poglavia točka 4 se dopolni za novim odstavkom, ki se glasi: Ne glede na določbe v prejšnjih točkah tega poglavja pripada podjetju »Tisa« na Rakeku tisti del dobička, ki ga uporabi za investicije, vendar največ do 50% celotnega dobička. Ostanek dobička po odbitku 50% deleža za investicije in obveznosti iz dobička po zakonu se deli po predpisih 1. in 2. točke tega poglavja. 2. člen Besedilo odstavka f) 4. točke 13. poglavja družbenega plana okraja Postojna za leto 1955 se črta in namesto tega odstavka doda: Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš se bodo uporabila za posojila za zidanje stanovanjskih hiš na način in s pogoji, ki jih predpisujeta odlok o načinu vplačevanja in uporabe sredstev kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 15-151/55) ter pravila sklada. 3. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1955 dalje St. 1-91/21-55 Postojna, dne 7. julija 1955. Predsednik OI.O: Mirko Jelerčič 1. r. 652. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji obeh zborov dne 9. avgusta 1955 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o družbenem plan« okraja Postojna za leto 1955 1. člen V 2. točki Ih. poglavja se za besedami »gozdnemu gospodarstvu Postojna« postavi vejica in vpiš«: »podjetjem s področja prometa«. 2. člen V 3. odstavku 7. točke 16. poglavja se namest« »10 %« vpiše »20%«. 3. člen V točki 2/g 21. poglavja se namesto »3,6 vpiše: »3,3 %«. Za točko 5/d istega poglavja se doda nova točk« e), ki se glasi: »9 milijonov dinarjev za izpopolnit«v poskusnih kmetijskih posestev in za odplačilo obveZ' nosti za gradnjo zadružnih domov«. Za 3. odstavkom iste točke se doda nov odstavek ki se glasi: Svet za gospodarstvo je pooblaščen, da dolo® obrestne mere, vračilne roke in druge posojilne P0 goje za kredite v mejah zneska pod toč. e)«. 4. člen V točko d) 21. poglavja se namesto »437« vp15® »1250«. 5. člen V 1. točki 23. poglavja se namesto »634« vpi^e' »656«. Skupni znesek v točki 2/a istega poglavja se P° veča od 87.094 na 98.094. Tej točki se doda nova P0” stavka, ki se glasi: »6. presežek proračunskih dohodkov g'e Skupni znesek pod točko 2/b istega poglavja poveča od 546.498 na 557.626. Postavka 1. iste j se poveča od 327.902 na 334.030, postavka 4. pa 5000 na 10.000. 6. člen Razdelitev sredstev v 3. točki 23. poglavja spremeni takole: a) skupna sredstva 1. prispevek za kritje potreb Ljudske republike Slovenije 2. sredstva okrajnega ljudskega odr bora 3. sredstva občinskih ljudskih odborov Razdelitev sredstev v točki 4. a 23. se spremeni takole: a) skupna sredstva 1. administrativni proračun okrajnega ljudskega odbora 2. proračunske investicije 3. okrajni sklad za kreditiranje investicij 4. okrajni sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje 5. okrajni sklad za urejanje voda 6. okrajni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 7. za obnovo podeželja 655.72° ,13.2*° 447.^ 94-^ pogl“'" 447.^ 69.57° $ ‘V točki ijb istega poglavja se namesto »84.645« vpiše »94.945«, namesto »18.870« pa »29.170«. V točki 4/c istega poglavja se namesto »5523« vPiše »9273« in doda nova postavka, ki se glasi: »6. rezerva za nepredvidene investicije 3.750«. V točki 4/d istega poglavja se namesto »97.183« Tpiše »96.370«, za postavko 4. pa se vpiše nova po-s*avka 5., ki se glasi: »5. za posojila kmetijskim posestvom in za pla-čda obveznosti za gradnjo zadružnih domov 9.000«, Dosedanja postavka 5. postane postavka 6. 8. člen V 24. poglavju se doda nova točka 2, ki se glasi: glasi: »Prodajalne proizvajalnih podjetij »Borovo«, ‘Vfirteks«, »Planika«, »Triglav« in »Obrtnik« upo-fabljajo instrumente tistega okraja, kjer je sedež Pjihovega podjetja. Dosedanja točka 2 istega poglavja postane tč. 3. 9. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od t ja-Puarja 1955 dalje. St. 1-91/25-55 Postojna, dne 9. avgusta 1955. Predsednik OLO: Mirko Jelerčič 1. r. 653. .. Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ludskih odborih (Uradni list. LRS, št. 19-89/52) ter /t' in 49. člena temeljnega zakona o proračunih 'Uradni list FLRJ, št. 18-147/54) je okrajni ljudski dbor Postojna na seji okrajnega zbora in zbora Proizvajalcev dne 18. julija 1955 sprejel ODLOK 0 Potrditvi sklepnega računa okrajnega ljudskega odbora Postojna za leto 1954 1. člen Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna ^rajnega ljudskega odbora Postojna za leto 1954, ^stavljen po predpisih 48. člena temeljnega zakona ; Proračunih in 39. člena uredbe o izvajanju prora-cUna. 2. člen Dkrajnj sklepni račun za leto 1951 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1934 jio ^stavni del tega odloka. 4. člen Iz presežka dohodkov nad izdatki po okrajnem sklepnem računu za leto 1954 se krije primanjkljaj Porodnišnice Postojna za leto 1954 v znesku 362.584,61 din, ostanek t. j. 344.561,39 din se prenese kot dohodek v proračun za leto 1955. 5. člen Presežek dohodkov okrajnih finančno samostojnih zavodov se razdeli po veljavnih predpisih na sklade zavodov, presežek izdatkov se krije iz okrajnega presežka za leto 1954. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 91/23 Postojna, dne 18. julija 1934. Predsednik OLO: Mirko Jelerčič 1. r. 654. Na po.dlagi 17. člena ter 3. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) izdaja okrajni ljudski odbor Postojna na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. avgusta 1955 ODLOK o sprcmomhnh odloka o proračunu okraja Postojna-za leto 1955 1. člen V odloku o proračunu okraja Postojna za 1. 1955 se 1. člen spremeni in se glasi: I. okrajni proračun z dohodki v znesku 268,661.000 din in izdatki v znesku 268,661.000 din III. predračuni posebnih skladov z dohodki v znesku 432,110.000 din in izdatki v znesku 432,110.000 din 2. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1955. St. 1-91/24 Postojna, dne 9. avgusta 1955. Predsednik OI.O: Mirko Jelerčič 1. r. 3. člen ok Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali fajnem sklepnem računu v letu 1954: po I. po okrajnem proračunu: dohodki izdatki presežek dohodkov din 520,498.038 5’19,790.892 707.146 H. po sklepnih računih okrajnih finančno samostojnih zavodov: dohodki izdatki presežek dohodkov presežek izdatkov din 649,843.874 630,148.942,45 20,057.516,16 362.584.61 655. Na podlagi 17. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 48. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. avgusta 1995 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1954 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1954, setavljen po predpisih 48. člena temeljnega zakona o proračunih in 39. člena uredbo o izvajanju proračuna. 2. Men Zaključni račun okraja Kranj za leto 1954 z zaključnimi računi finančno samostojnih zavodov ter posebnih skladov za leto 1934 je sestavni del tega otül.yka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem proračunu v letu 1954: I. po okrajnem proračunu: dohodki 331,271.596 din izdatki 331,271.596 din II. po zaključnih računih okrajnih finančno samostojnih zavodov: dohodki 69,874.007 din izdatki 63,374223 din presežek dohodkov 4,499.784din III. po zaključnih računih posebnih skladov: dohodki 477,440.104 din izdatki y29,9%39S din presežek dohodkov 147,443.706 din 4. člen Presežek dohodkov okrajnih finančno samostojnih zavodov v znesku 4,499.784 din se porazdeli na sklade zavodov po predpisih temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih. 5. člen Viški skladov v znesku 147,443.706 din se prenesejo kot dohodek skladov za leto 1955. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1/1-5885/1-53 Kranj, dne 19. avgusta 195'5. Podpredsednik OLO: Dušan Horjak 1. r. 656. Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi s 6. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53) ter 2. in 3. člena uredbe o prometnem davku, 2. odstavka V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 5l3-474/33 in š’,. 55-659/54) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na XXI. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dne 6. maja 1955 sprejel ODLOK o občinskem prometnem davku I. DEL: SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira o okraju Ljutomer občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo v II. delu tega odloka. 2. člen Občinski prometni davek, ki se pobira po določbah tega odloka in katerega so dolžni plačevati zasebni obrtniki in drugi davčni zavezanci od prometa s tis.imi proizvodi in storitvam, k so določene v tarifi občinskega prometnega davka, je dohodek proračunov tistih občin v okraju Ljutomer, na katerih območju se davek pobere. 3. člen Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 2-25/54 in št. 4-21/55), uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, štev. 33-283/53) in uredbe o obračunavanju, delitvi in pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ. št. 26-293/54) se primerno uporabljajo tudi glede občinskega prometnega davka, če ni v tem odloku drugače določeno. 4. člen Ta '•'dlok velja od dneva objave v »Uradnem B' stu LRS«. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati točka »B občinski prometni davek« odloka 0 vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka na območju okraja Ljutomer, kakor tudi spldšne določbe tega odloka, ki se nanašajo na pro* metni davek (Uradni list LRS, št. 31-470/54) in odle^ o začasnem pobiranju občinskega prometnega davka, ki so ga dolžni plačevati zasebni obrtniki (Urada1 list LRS, št. 11-244/55). II. DEL: TARIFA A. Splošna tarifa Tar. št. 1: Od potrošnje alkoholnih pijač vseh vrst v gostinskih podjetjih in obratih od dosežene prodajne cene v višini ^ Pripomba: Davek se plačuje mesečno po obračunu, ki ga morajo davčni zavezanci predložiti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru do 15. v mesecu za pretekli mesec. Tar. št. 2: Od vstopnic za veselice, vrtiljake, cirkuške predstave, artistične nastope in po- . dobno od dosežene bruto vstopnine v višini 5/ Pripomba: Občinski prometni davek se ne plača od fizkulturnih prireditev, kino predstav, kulturno umetniških predstav im gospodarsko propagadnih prireditev. Tar. št. 3: Od vsakega plačljivega prenosa lastninske pravice na nepremičninah v višini 10% zveznega prometnega davka od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ, št. 4-41/54 in št. 35-457/54). Pripomba: Davek po tej tarifni številki se plača kakor zvezni prometni davek od prometa nepremičnin. Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki. B. Prometni davek od proizvodov in storitev zasebnih obrtnikov 1 drugih zasebnikov ^ Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačajo 0 činski prometni davek po tehle stopnjah: 1. Za proizvode: Tar, št_ Vrsta blaga Davčna stopnja Proizvodi iz panoge 116 * Izdelki iz mavca 10% 2 Zemeljske barve 15% ^ Opeka, zidna in strešna 5% ^ Izdelki iz cementa: cevi, okna, korita in podobno 10% ^ Keramični in lončarski izdelki 5% Proizvodi iz panoge 117 ^ Kovinaste peči in štedilniki 10% ^ Kovinasta okna, vrata, pregade, ograje, stopnišča, rešetke, lestvice, strešne konstrukcije, kovinasto pohištvo 20% ® Noži, žepni, kuhinjski in drugi 20% 9 Vsi drugi izdelki iz panoge 117, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen od izdelkov, namenjenih za kmetijstvo, mlekarstvo in čebelarstvo 20% Proizvodi iz panoge 120 Vsi izdelki iz panoge 120, razen tistih, od katerih se plača zvezni prometni davek Po tar. št. 37 do 49 dela A tarife 20% Proizvodi iz panoge 122 ^ Vsi izdelki, razen tistih, od katerih se plačuj* zvezni prometni davek 10% Proizvodi iz panoge 123 Izdelki iz papirja, kartona in lepenke, ra-2sn šolskih zvezkov in risank 10% Proizvodi iz panoge 124 15 Konfekcija 5% ** Volneni, bombažni in svileni trikotažni in Pleteni oblačim predmeti 10% Vsi drugi izdelki iz panoge 124, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi promet-nega davka 5% Proizvodi iz panoge 125 ^ Vsi usnjeni izdelki, razen obutve 10% Proizvodi iz panoge 127 Izdelki iz kakava 15% ® Bonboni 10% ^ Slaščice, keksi, ratluk in p-'J^bni slaščičarski izdelki 10% ^ Testenine 10% Kavni in kakaovi nadomestki 10% 2 Mleta paprika 10% Vsi drugi izdelki iz panoge 127, razen živilskih proizvodov, od katerih se plača prometni davek po tarifnih številkah 88 do 97 Zvezne tarife prometnega davka 5% Drugi proižvodi ^4 r\ , 'Jd vseb. drugih proizvodov, ne glede na Panogo gopodarske delavnosti, od katerih se plača davek po zvezni tarifi in niso za-jeti v tarifnih številkah te tarife 10% Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah iz te tarife se ne plača od prometa tehle proizvodov: od moke in drugih mlinskih proizvodov, pekovskih izdelkov, izdelkov, pridobljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila, izdelanih po meri za individualne potrošnike iz njihovega osnovnega materiala, od ortopedskih pripomočkov vseh vrst, umetnega zobovja, umetnih oči, otroških igračk vseh vrst, ne glede na material, iz katerega so izdelane. II. Za storitve Tar. št. Vrsta blaga Davčna stopnja 1 Od plačil za opravljanje vseh vrst storitev zasebnih obrtnikov in drugih zasebnih oseb, razen od gradbenih in prevoznih storitev, se plača občinski prometni davek 10% Pripomba: Prometni davek po tej ta-rifnifni številki se ne plača od plačil za opravljanje storitev krojačev, šivilj, mo-distk, brivcev in frizerjev, čevljarjev, klobučarjev, dimnikarjev, za shranjevanje koles in prtljage in pod., za žaganje drv in od postreščkov. 2 Od plačil opravljanja samostojnih poklicev (odvetnikov, zdravnikov, dentistov, arhitektov, veterinarjev in pod.) se plača 5% St. 1-155/16-55 Ljutomer, dne 6. maja 1955. Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r. 657. Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 48. in 49. člena temeljnega zakona o proračunih (Uraduj list FLRJ, št. 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na skupni seji obeh zborom dne 15. julija 1955 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Murska Sobota za leto 1954 1. člen Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna okraja Murska Sobota za leto 1954, sestavljen po predpisih 48. člena temeljnega zakona o proračunih in 39. člena uredbe o izvajanju proračuna. 2. člen Okrajni sklepni račun za leto 1954 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov in posebnih skladov za leto 1954 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem sklepnem računu v letu 1954: 1. po okrajnem proračunu: dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki 368,286.957 din 337,031.434 din 31,255.503 din II. po sklepnih računih okrajnih finančno samostojnih zavodov: dohodki 141,428.195 din izdatki 131,288.114 din presežek dohodkov 10,140.081 din presežek izdatkov 131.280 din III. po sklepnih računih okrajnih posebnih skladov: dohodki 65,417.685 din izdatki 40,292.811 din presežek dohodkov nad izdatki 25,124.874 din 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po sklepnem računu okrajnega proračuna za leto 1954 se prenese v proračun za leto 1955. 5. člen Presežek dohodkov okrajnih finančno samostojnih zavodov se razdeli tako: odvod v proračun OLO 129.361 din razdelitev na sklade 10,010.720 din Presežek izdatkov okrajnih finančno samostojnih zavodov se krije iz okrajnega proračuna v letu 1955. 6. člen Presežek dohodkov nad izdatki okrajnih posebnih skladov se prenese v njihove proračune za leto 1955. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem Ti-listu LRS«. St. 1-420/1-55 Murska Sobota, dne 15. julija 1955. Predsednik OLÜ: Franc Rogi 1. r. 658. Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 2. in 3. člena uredbe o prometnem daviku, 2. odstavek V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 55/53 in 55/54) je po potrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 11. julija 1955 sprejel ODLOK ;> občinskem prometnem davku I. del: SPLOSNE DOLOČBE ' 1. člen Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira v okraju Novo mesto občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo v drugem delu tega odloka. 2. člen Občinski prometni davek, ki se pobira po določbah tega odloka, je dohodek proračunov tistih občin v okraju Novo mesto, na katerih območju se davek pobira. 3. člen Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni lisi FLRJ, št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o pr<>' metnem davku (Uradni list FLRJ, št. 2/54 in št. 4/55). uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih pr0" računskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33/53) 'D uredbe o obračunavanju, delitvi in pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 26/54) se primerno uporabljajo tudi glede občinskega prometnega davka, če n] v tem odloku drugače določeno. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se ne pobira v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji o tem vzajemnost. 5. člen Pojasnila jn navodila za izvrševanje tega odloka izda svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, za izvrševanje tega odloka pa skrh Uprava za dohodke okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. 6. člen Ko se začne uporabljati ta odlok, nehajo veljat'• Odlok okrajnega ljudskega odbora Novo medo o uvedbi okrajnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 13/54), kolikor se nanaša na pobiranj® okrajnega prometnega davka, odlok o sprememba odloka o uvedbi okrajnih taks in prometnega dav ^ (Uradni list LRS, št. 34/54) ter odlok okrajnega lju skega odbora Novo mesto o uvedbi občinskega Pr° metnega davka od proizvodov in storitev zasebni obrtvrih delavnic, zasebnih obrtnikov in drugih zase nikov (Uradni list LRS, št. 9/5l5). 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem stu T RS«, nporabja pa se od prvega dne nasledmjeg meseca po objavi, II. del: TARIFA A. Splošna tarifa Tar. št. 1: Od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih od dosežene prodajne cene ^ v višini Pripomba: Glede davčne obveznosti in načina plačila tega davka velja pripomba k tar. št. 7 dela B tarife zveznega prometnega davka. Tar. št. 2: Od vstopnic za kinematografske ter drugo javne prireditve, od dosežene bruto ^ vstopnine v višini Pripombe: 1. Davek po tej tar. št. plačajo kinematografi ob nabavi vstopnic uradne izdaje pri Na' rodni banki FLRJ, hkrati z zveznim prometnim davkom. 2. Drugi davčni zavezanci plačajo občinski prometni davek ko priglasijo prireditev pri občinskem ljudskem odboru, pristojnem po kraju prireditve. Prijave je treba vložiti najkasneje tri dni pred prireditvijo, hkrati s predložitvijo vstopnic zaradi žigosanja. 3. Potujoča zabavišča, ki plačajo doho-dni-0° po 117. členu uredbe o dohodnini, ne plača-1° prometnega davka po tej tar. številki. 4. Občinski prometni davek se ne plača od ^stopnic za fizkulturne, kulturno-umetniške Prireditve in za gospodarsko-propagandne pri-reditve, če niso združene s plesno zabavo ali Se na njih ne točijo alkoholne pijače. 5. Vsi predpisi, ki veljajo za davek iz tar. st- 1 dela B tarife zveznega prometnega davka 1,1 urejajo vprašanje oprostitve in povračila te-8a davka, se smiselno uporabljajo tudi pri dav-ku po tej tar. številki. Tar. št. 3: Od prejetih plačil za projicirano reklamo v kinematografih, od doseženega plačila j Pripomba: Davek po tej tar. št. se plača v _ uneh po preteku meseca za pretekli mesec. Vjlede davnčne obveznosti in vodenja evidence v&ljajo določbe tar. št. 6 dela B tarife zveznega Prometnega davka. . Tar. št. 4: Od vsakega vpl'ačljivega prenosa ustninske pravice na nepremičninah v višini Zveznega prometnega davka od nepremičnin in Pravic (Uradni list FLRJ, št. 4/54 in 35/54). Pripomba: Davek po tej tar. številki se pla-a kakor zvezni prometni davek od prometa ne-Premičnin. Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni av«k od prometa z nepremičninami in pravi-Ca,ini, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiru-aJU davka po tej tarifni številki. 5% 10% B. Prometni davek °d proizvodov in storitev zasebnih obrtnikov in drugih zasebnikov ,. Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačajo ob->®ski prometni davek po tehle stopnjah: I. Za proizvode: Tar. št, 'Vrsta blaga * 2 Davčna stopnja Proizvod po gospodarskih panogah: Proizvodi iz panoge 116 2 Opeka, zidna in strešna j Cementni izdelki Keramični in lončarski izdelki ^ Proizvodi iz panoge 117 j Kovinske peči in štedilniki Tsi proizvodi iz panoge 117, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi Prometnega davka, razen od izdelkov, namenjenih za kmetijstvo, mlekarstvo in čebelarstvo . Pripomba: V sporu, kateri p pol z vodi so oproščeni prometnega davka, ker so namenjeni za kmetijstvo, mlekarstvo in čebe-mrstvo, je odločilna razvrstitev proizvodov skupine 117 18 00 00 00 začasne nomenkla-lure proizvodov, ki jih je izdala bivša ^ Zvezna planska komisija leta 1948. Proizvodi iz panoge 120 ^ Proizvodi iz panoge 124 "olneni, bombažni in svileni trikotažni in <) Pleteni oblačilni predmeti ''si drugi predmeti iz panoge 124 5% 10% 10% 10% 15% 20% 5% 10% 5% Proizvodi iz panoge 127 10 Bonboni 15% 11 Slaščice, keksi in vsi slaščičarski izdelki 10% 12 Proizvodi in kakava 20% 13 Od vseh drugih proizvodov, ne glede na panogo gospodarske delavnosti, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi in niso zajeti v tarifnih številkah 1 do 10 te tarife 10% Pripomba: Prometni davek po tej tarifi se ne plača od prometa tehle proizvodov: moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih, mlečnih, mesnih in ribjih izdelkov, od obleke in perila iz prinesenega blaga ter od vseh vrst otročjih igrač, neglede na material, iz katerega so izdelane, od zakola živine, od ortoped-skili pripomočkov, od obutve ter šolskih zvezkov in risank. II. Storitve 1 Od plačil obrtnih storitev vseh vrst, razen od gradbenih in prevoznih, se plača občinski prometni davek 10% Pripombe: 1. Davčna osnova je skupni zmesek plačila, v katerem je obsežen davek po tej tar. številki, po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. 2. Prometni davek po tej. tar. številki se re plača od plačil za opravljene storitve krojačev, šivilj, modisk, vezilj, brivcev ia frizerjev, čevljarjev, klobučarjev, dimnikarjev, od krpanja perila in nogavic, žaganja drv in od postrežčkov. 2 Od plačil za opravljene storitve samostoj- nih poklicev (odvetnikov, zdravnikov, zobarjev, zobotehnikov in podobno) 5% Pripomba: Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je obsežen tudi davek po tej tarifni številki. St. 1-1118/1—55 Novo mesto, dne 11. julija 1935. Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r. 659. Na podlagi drugega odstavka 20. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Radovljica na skupni seji obeh zborov dne 10. junija 1955 sprejel ODLOČBO o prenosu zdravstvenega doma Radovljica iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora Radovljica v pristojnost ljudskega odbora mestne občine Radovljica 1 Zdravstveni dom Radovljica, ustanovljen z odločbo okrajnega ljudskega odbora Radovljica, štev. 378/1-55 z dne 27. I. 1955 (Uradni list LRS, št. 6-171/55), se prenese v pristojnost ljudskega odbora mestne občine Radovljica. 2 Preventivna zdravstvena služba, ki jo opravlja zdravstveni dom Radovljica, se v letu 1955 financira iz proračunov mestne občine Radovljica ter občin Begunje, Črnivec, Kropa in Podnart v zneskih, ki so določeni v teh proračunih za leto 1955. Predračun zdravstvenega doma Radovljica spada s presežkom oziroma primanjkljajem v proračun mestne občine Radovljica. Zaključni račun zdravstvenega doma Radovljica potrdi ljudski odbor mestne občine Radovljica. 3 Za zadeve in naloge zdravstvenega doma Radovljica je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko ljudskega odbora mestne občine Radovljica. 4 Ta odločba je izdana v sporazumu z ljudskim odborom mestne občine Radovljica ter občinskimi ljudskimi odbori Begunje, Črnivec, Kropa in Podnart. 5 Ta odločba velja od dneva objave v >Urudnem listu LRS<. St. 378/2-55 Radovljica, dne 10. junija 1955. Podpredsednik OLO: Danilo Bračič 1. r. 660. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 6. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, 36-482/53) je okrajni ljudski odbor Radovljica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 10. junija 1953 sprejel ODLOK o določitvi stopenj dopolnilne dohodnine od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic za leto 1955 1. člen Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic se predpisuje za leto 1955 tale davčna lestvica: Davčna osnovu Stopnja davka Izračunani davek Davčna osnova Stopnja davKa Izračunali davek 1.000 2 20 22.000 2,2 484 2.000 2 40 23.000 2,3 529 3.000 2 60 24.000 2,4 576 4.000 2 80 25.000 2,5 625 5.000 2 100 26.000 2,6 676 6.000 2 120 27.000 2,7 729 7.000 2 140 28.000 2,8 784 8.000 2 160 29.000 2,9 841 ‘ 9.000 2 180 30.000 3 900 10.000 2 200 31.000 3,1 961 11.000 2 220 32.000 3,2 1.024 12.000 2 240 53.000 3,3 1.089 13.000 2 260 34.000 3,4 • 1.156 14.000 2 280 33.000 3,5 1.225 15.000 2 ' 300 36.000 3,6 1.296 16.000 2 320 37.000 3,7 1.369 17.000 2 340 38,000 3,8 1.444 18.000 2 360 39.000 3,9 1.521 19.000 2 380 40.000 4 1.600 20.000 2 400 41.000 4,1 1.681 21.000 2.1 441 42.000 4,2 1.764 Davčna osnova Stopnja da Vika Izračunani davek Davčna osnova Stopnja davka Izračunani davek^ 43.000 4,3 1,849 145.000 24 34.800 44.000 4,4 1.936 150.000 25 37.500 40.500 45.000 4,5 2.025 155.000 26 46.000 4,6 ' 2.116 160.000 27 43.200 47.025 47.000 4,7 2.209 165.000 28 48.000 4,8 2.304 170.000 30 51.000 55.125 59.400 63.825 . 68.400 73.125 78.000 82.000 86.100 90.300 94.600 99.OOO 103.500 108.100 112.800 117.600 122.500 127.500 131.820 136.21° 140.67° 145.2°° 149.800 154,470 159.21° 164.02° 168.9°? 173.545 177.940 182.070 186.24° 190.450 194.70° 198.99° 203.32° 207.69° 212.1°° 216.35° 221.04° 225.57° 250.14° 254.75° 259.40° 244.09° 248.82° 253.5?° 258.40° 262.44° 266.5°° 27°-58° 274-6®? 2-8.8°° 282.94° r>87-l°° 291.28° 299.:°? 303.94° 308.2°! 312.48° 3.6.78° 49.000 4,9 2.401 175.0CO 51,5 50.000 5 2.500 180.000 33 51.000 5,2 2.652 185.000 34,5 52.000 5,4 2.808 190.000 36 53.000 5,6 2.968 195.000 37,5 54.000 5,8 3.132 200.000 39 55.000 6 3.300 205.000 40 56.000 6,2 3.472 210.000 41 57.000 6,4 3.648 215.000 42 58.000 6,6 3.828 220.000 45 59.000 6,8 4.012 225.000 44 60.000 7 4.200 230.000 45 61.000 7,2 4.392 235.000 46 62.000 7,4 4.588 240.000 47 65.000 7,6 4.788 245.000 48 64.000 7,8 4.992 250.000 49 65.000 8 5.200 255.000 50 66.000 8,2 5.412 260.000 50,7 67.000 8,4 5.628 265.000 51,4 68.000 8,6 5.848 270.000 52,1 69.000 8,8 6.072 275.000 52,8 70.000 9 6.300 280.000 53,5 71.000 9,2 6.532 285.000 54,2 72.000 9,4 6.768 290.000 54,9 73.000 9,6 7.008 295.000 55,6 74.000 9,8 7.252 300.000 56,3 75.000 10 7.500 305.000 56,9 76.000 10,2 7.752 310.000 57,4 77.000 10,4 8.008 315.000 57,8 78.000 10,6 8.268 320.000 58,2 79.000 10,8 8.532 325.000 58,6 80.000 11 8.S00 330.000 59 81.000 11,2 9.072 335.000 59,4 82.000 11,4 9.348 340.000 59,8 83.000 11,6 9.628 345.000 60,2 84.000 11,8 9.912 350.000 60,6 85.000 12 10.200 355.0000 61 86.000 12,2 10.492 360.000 61,4 87.000 12,4 10.788 365.000 61,8 88.000 12,6 11.088 370 000 62,2 89.000 12,8 11.392 375.000 62,6 90.000 13 11.700 380.000 65 91.000 13,2 12.012 385.000 63,4 92.000 13,4 12.328 390.000 63,8 93.000 13,6 12.648 395.000 64,2 94.000 13,8 12.972 400.000 64,4 95.000 14 13.000 405.000 64,8 96.000 14,2 13.536 410.000 65 97.000 14,4 13.968 415.000 65,2 98.000 14,6 14.308 420.000 65,4 99.000 14,8 14.652 425.000 65,6 100.000 15 15.000 430.000 65,8 105.000 16 16.800 433.000 66 110.000 17 18.700 440.000 66,2 115.000 120.000 18 19 20.700 22.800 443.000 450.000 66,4 66,6 127.000 20 25.000 455.000 66.8 130.000 21 27.300 460.000 67 135.0CO 22 29.700 465.000 67,2 140.000 23 32.200 470.000 67,4 Davfcna osnova Stopnja d a vika Izračunani davek Davčna osnova Stopnja davita Izračuna-ai davek 475.000 67,6 321.100 595.000 70,90 421.855 480.QOO 67,8 324.440 600.000 71 426.000 483,000 68 329.800 605.000 71,10 430.155 490.000 68,2 334.180 610.000 71,20 434.320 495.000 68,4 338.580 615.000 71.30 438.495 500.000 68,6 343.000 620.000 71,40 442.680 503.000 68,75 347.188 625.000 71,50 446.875 510.000 68,90 351.390 630.000 7 60 451..08O 515.000 69,05 355.608 635.000 71,70 455.295 520.000 69,20 359.840 640.000 71,80 459.520 525.000 69,35 364.088 645.000 71,90 463.755 550.000 69,50 368.350 650.000 72 468.000 »35.000 69,65 372.628 655.000 72,10 472.255 HO.OOO 69,80 376.920 660.000 7220 376.520 545.000 6^,90 380.155 665 000 72,30 480.795 550.000 70 385.000 670.000 72,40 485.080 555.000 70,10 389.055 675.000 72,50 489.375 30o.ooo 7020 393.120 680.000 72,60 493.680 565.000 70,30 397.195 685.000 72,70 497.995 570.000 70,40 401.280 691 ’'M 72,80 502.320 >75.000 70,50 405.375 695.000 72,9f 506.655 5S0.000 70,60 409.480 700.000 73 511.000 585.000 70,70 413.595 nad 590.000 70,80 417.720 700.000 74 2. člen Davčne osnove za obračunavanj« dopolnilne dohodnine po 1. členu tega odloka se zaokrožujejo takole: , a) osnove do 100.000 din se zaokrožijo na celih l-OOo din tako, da se zneski do 500 din zaokrožijo na h'žjih 1.000 din, zneski nad 500 din pa na višjih 1-000 dinarjev; h) osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na celih ^■OOO din tako, da se zneski do 2.500 din zaokrožijo ha nižjih 5.000 din, zneski nad 2.500 din pa na višjih 5.000 din. 3. člen Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji °d davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliik0 pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala hporabiti višja davčna stapnja. 4. člen Ta odlok velja za območje okraja Radovljica, razen za mestni občini Bled in Jesenice. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem li-.th LRS«, uporablja pa se za odmero dopolnilne do-^dnine za leto 1955. St. 2195/6-55 Radovljica, dne 10. junija 1955. Podpredsednik OLO: Danilo Bračič 1. r. 661. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi z 2. točko odločbe o kategorizaciji cest II. reda (Uradni list LRS, št. 40-185/51) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Radovljica na seji dne 10. junija 1955 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest III. redu okraja Radovljica 1. člen 'V seznam odloka o kategorizaciji cest III. reda na območju okraja Radovljica (Uradni list LRS, št. 26-302/53) se vpiše cesta: St. ceste Ime (smer) ceste Dolžina v km in m od + do — skupaj t360a Savski most Mojstrana 0.000— 1.100— 1.100 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 1757/1-55 Radovljica, dne 1'6. junija 1955. Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r. Ta odlok je bil potrjen z odločbo Izvršnega sveta LRS, št. 822/3/55 z dne 16. VII. 1955. 662. Na podlagi 8. točke 64. člena in 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi s 6. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53) in 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 5l3'-474/53) ter na podlagi odločbe Izvršnega sveta LRS, Sekretariata za zakonodajne zadeve, št. 824/2-53 z dne 2. 'VIL 1953 o prejšnji pritrditvi sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Radovljica vsak na svoji seji dne 12. julija 1955 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka 1. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi okrajnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 42-636/54) se spremeni besedilo tako, da se glasi: a) besedilo I- dela 4. člena: »Takse se plačujejo v posebnih taksnih znamkah, razen takse po tar. št. 7, ki se pla&ije v gotovini. Ce stranka teh taksnih znamk ne more dobiti, plača takso v gotovini, uslužbenec, ki takso pobere, pa mora kupiti lokalne taksne znamke in jih uničiti na spisu, razen taks po tar. št. 7 tega odloka, ki se odvedejo v gotovini na zbirni račun okrajnega ljudskega odbora »Občinske takse« in nato razdelijo po 2. odstavku 3. člena. b) besedilo 2. odstavka 4. člena se črta. c) v II. delu — Tarifa — pod A se na koncu tar. št. 7 dostavi: Pripomba: Za odločbe o kazni po tej tarifni številki, kjer izrečena denarna kazen ne presega taksnega zneska, se taksa ne plača. č) v II. delu — Tarifa — pod A se doda nova tar. št. 15, ki se glasi: za dovolitev podaljšanja obratovalnega časa din v gostinskih podjetjih ali gostiščih se plača za vsak večer 1.000 za dovoljenje za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih t podjetij in gostišč se plača 3.000 Pripomba: To takso plača gostinsko podjetje ali gostišče ob izdaji dovoljenja. 2. člen V II. delu — Tarifa — pod ß se spremembe in dopolnitve izvršijo tako, da se celotno prečiščeno besedilo tega dela tarife,glasi: B. Občinski prometni davek Tar. št. 1: Od potrošnje alkoholnih pijač vseh vrst v gostinskih podjetjih in gostiščih se plača od prodajne cene 10% Pripomba: Občinski ljudski odbori so dolžni 5 % od davka po tej tarifni št. uporabiti za boj proti alkoholizmu. Tar. št. 2: Od vstopnic za veselice, cirkuške predstave, artistične nastope in podobno se plača 5 % Pripomba: Prometni davek se ne plača od vstopnine za fizkulturne in kulturnoumetni-ške prireditve. Tar. št. 3: Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičniu iu pravic (Uradni list FLRJ, št. 4-41/54) 10% Tar. št. 4: Za reklame v kinematografih se plača od enkratne objave na ceno reklame 20% Tar. št. 5: Zasebni obrtniki in druge zasebne osebe plačajo prometni davek od proizvodov ter storitev, in sicer: Izdelki iz panoge 113: 1. kolomaz 10% Izdelki iz panoge 116: 2. izdelki iz mavca 10% 3. keramični in lončarski izdelki 10% Izdelki iz panoge 117: 4. železna okna, vrata, pregraje, ogra- je, lestvice, strešne konstrukcije in tehtnice 20% 5. umetno kovaštvo 15 % 6. železne okenske mreže in kovinsko pohištvo 15% 7. peči >n štedilniki 5 % 8. vsi drugi proizvodi 20% Izdelki iz panoge 112: 9. sobno in kuhinjsko pohištvo 8% 10. vsi drugi proizvodi 10 % Izdelki iz panoge 123: 11. proizvodi iz papirja, kartona in le- penke, razen šolskih zvezkov in risank 10% Izdelki iz panoge 124: 12. vsi proizvodi 5% Izdelki iz panoge 125: 13. vsi proizvodi — razen obutve 10% Izdelki iz panoge 127: 14. izdelki iz kakava 15 % 15. bonbon: 10 % 16. slaščice, keksi, ratluk in podobni slaščičarski izdelki 8% 17. testenine 10% 18. vsi drugi izdelki iz panoge 1217 — razen kmetijskih proizvodov in izdelkov, od katerih se plača davek po zvezni tarifi 5% Vse panoge: 19. vsi drugi obrtni proizvodi ne glede na to, iz katere gospodarske panoge so, ki niso izrecno navedeni pod točko 1 — 18 10% Pripomba: Občinski prometni davek po tar. št. 5 točke 1 — 19 se ne plača od teh proizvodov: na vse proizvode, na katere se plača prometni davek po tar, št. 1 — 101 dela A tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 55 z dne 29. XII. 1954), od moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih proizvodov, proizvodov, pridobljenih s predelavo mleka, mesa, od svežih in suhih rab, obleke in perila, ■ izdelanega po meri na račun individualnega potrošnika iz njegovega osnovnega materiala, posteljnih prešitih predmetov (rjuh, prešitih odej, žimnic, posteljnih prevlek, robcev ipd.), izdelanih na račun individualnega potrošnika iz njegovega osnovnega materiala, ortopedske obutve, protez in drugih ortopedskih predmetov, umetnih oči za invalide, umetnega zobovja, otroških igrač ne, glede na material, iz katerega so izdelane, za zakol živine. Tar. št. 6: Na plačila za izvrševanje vseh drugih obrtnih storitev, ki jih izvršujejo zasebni obrtniki in druge zasebne osebe, razen od gradbenih in prevoznih storitev ter krojaških, čevljarskih, brivsko-frizer- ^ skih in dimnikarskih storitev Pripomba: Davčna osnova je prejeto plačilo z vključenim prometnim davkom, po odbitku materiala, če se ta v fakturi posebno pokaže. Tar. št. 7: Na plačila za izvrševanje samostojnih profesionalnih delavnosti: zdravniki, veterinarji in dentisti ter odvetniki ^ in duhovniki Pripomba: Davčna osnova je celokupen iznos plačila z vključenim prometnim davkom. 3. člen ^ kS Vsi drugi členi odloka o uvedbi občinskih in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 42-6’ kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, osta v veljavi. 4. člen ve, Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneh® ^ ljati začasni odlok o uvedbi prometnega a (Uradnf list LRS, št. 6-162/55). 5- ^’en e«1 Ta odlok velja od dneva objave v »UrlU, ß. listu LRS«, predpisi II. dela — Tarifa — jU. Občinski prometni davek pa se uporabljajo o< lija 1955 dalje. St. D-1144/9-55 Radovljica, dne 12. julija 1955. Podpredsednik km Danilo Bračič 1. r- 665. Na podlagi 17. člena in 3. točke 61. člena zakona 0 okrajnih ljudskih odborih (Uradhi list LRS, štev. ,61 5.000 1 50 52.000 1,2 624 6.000 1 60 53.000 1,3 689 7.000 1 70 54.000 1,4 754 ' 8.000 1 80 55.000 1,5 823 9.000 1 90 56.000 1,6 896 10.000 1 100 57.000 1,7 969 11.000 1 110 58.000 1,8 1.044 12.000 1 120 59.000 1,9 1.121 13.000 1 130 60.000 2 1.200 14.000 1 140 61.000 2,1 1.281 15.000 1 150 62.000 2,2 1.364 16.000 1 160 63.000 2,3 1.449 17.000 1 170 64.000 2,4 1.536 18.000 1 180 63.000 2,5 1.62? 19.000 1 190 66.000 2,6 1.716 20.000 1 200 67.000 2,7 1.809 21.000 1 210 68.000 2,8 1,904 22.000 1 220 69.000 2,9 2.001 23.000 1 230 70.000 3 2.100 24.000 1 240 71.000 3,1 2.201 25.000 1 250 72.000 3,2 2.304 "6.000 1 260 73.000 3,3 2.409 2.516 27.000 1 270 74.000 3,4 28.000 1 280 75.000 3,5 2.62? 2.736 29.000 1 290 76.000 3,6 30.000 1 300 77.000 3,7 2.849 '31.000 1 310 78.000 3,8 2.964 3.081 5.200 3.402 3.608 3.818 4.032 4.250 4.472 4.698 4.928 5.162 5.400 5.642 5.888 6.138 6.392 32.000 1 320 79.000 3,9 33.000 1- 330 80.000 4 34.000 1 340 81.000 4,2 35.000 1 350 82.000 4,4 36.000 1 360 83.000 4,6 37.000 1 370 84.000 4,8 38.000 1 380 85.000 5 39.000 1 390 86.000 5,2 40.000 1 400 87.000 5,4 41.000 1 410 88.000 5,6 42.000 1 420 89.000 5,8 43.000 1 430 90.000 6 44.000 1 440 91.000 6,2 45.000 1 450 92.000 6,4 46.000 1 460 93.000 6,6 47.000 1 470 94.000 6,8 ^&včna «snova •/. Davek Davčna osnova •/. Davek 7 6.650 370.000 38,2 141.340 7,2 6.912 375.000 38,5 144.375 7.4 7.178 380.000 38,8 147.440 7,6 7.448 385.000 39,1 150.535 7,8 7.722 390.000 39,4 153.660 8 8.000 395.000 39,7 156.815 8,2 8.610 400.000 40 160.000 8,4 9.240 405,000 40,3 163.215 8,6 9.890 410.000 40,6 166.460 8,G 10.560 415.000 40,9 169.735 9,2 11.300 420.000 41,2 173.040 9,7 12.610 425.000 41,5 176.375 10,2 13.770 430.000 41,8 179.740 10,7 14.980 435.000 42,1 183.135 11,2 16.240 440.000 42,4 1.86.560 11,7 17.550 445.000 42,7 190.015 12,2 18.910 450.000 43 193.500 12,7 20.320 455.000 43,3 197.015 13,2 21.780 460:000 43,6 200.560 13,7 23.290 465.000 43,9 204.135 14,2 24.850 470.000 44,2 207.740 14,7 26.460 475.000 44,5 211.375 15,2 28.120 480.000 44,8 215.040 15,7 29.830 485.000 45,1 218.735 16,2 31.590 490.000 45,4 222.460 16,7 33.400 495.000 45,7 226.215 17,5 35.875 500.000 46 230.000 18,5 38.430 510.000 46,4 236.640 19,1 41.065 520.000 46,8 240.960 19,9 45.780 530.000 47,2 250.160 20,7 46.575 540.000 47,6 257.040 21,5 49.750 550.000 48 264.000 22,3 52.405 560.000 48,4 271.040 23,1 55.440 570.000 48,8 278.160 23,9 58.555 580.000 49,2 285.360 24,7 61.750 590.000 49,6 292.640 25,5 65.025 600.000 50 300.000 26,3 68.380 610.000 50,4 307.440 27,1 71.815 620.000 50,8 314.960 27,9 75.330 630.000 51,2 322.560 28,7 78.925 640.000 51,6 330.240 29,5 82.600 650.000 52 338.000 30,3 86.355 660.000 52,4 345.840 31,1 90.190 '70.000 52,8 353.760 31,9 94.105 680.000 53,2 361.760 32,7 98.100 690.000 53,6 369.840 33,1 100.955 700.000 54 378.000 33,5 103.850 710.000 54,4 386.240 33,9 106.785 720.000 54,8 394.560 34,3 109.760 730.000 55,2 402.960 34,7 112.775 740.000 55,6 411.440 55,1 115.830 750.000 56 420.000 35,5 118.925 760.000 56,4 428.640 35,9 122.060 770.000 56,8 437.360 36,6 125.235 780.000 57,2 446.160 36,7 128.450 790.000 57,6 455.040 37,1 131.705 800.000 58 464.000 37,5 135.000 nad 57,9 138.335 800.000 60 nooo 9&.000 9?.000 98.000 9^.000 ^O.OOO 105.000 110.000 113.000 '20.000 123.000 130.000 135.000 1^0,000 145.000 130.000 133.000 160.000 163.000 170.000 175.000 180.000 183.000 'OO.OOO *93.000 200.000 205.000 210.000 215.000 220.000 223.000 230.000 233.000 240.000 243.000 250.000 253.000 260.000 263.000 270.000 273.000 280.000 283.000 200.000 205.000 ^O.ooo 505.000 510.000 513.000 ■^O.OOO 523.000 530.000 555.000 540.000 315.000 550.000 555.000 560.000 J65.000 3. člen . obračunavanje dopolnilne dohodnine za do-vj. e ^ premoženja se predpisuje tale davčna lest-a «a leto 1955: Davčna osnova Davek Davčna osnova •/. Davek 1.000 1 10 67.000 8,4 5.628 2.000 1,1 22 68.000 8,6 5.848 3.000 1,1 33 69.000 8,8 6.072 4.000 1,1 44 70.000 9 6.300 5.000 1,2 60 71.000 9,2 6.532 6.000 1,2 72 72.000 9,4 6.768 7.000 1,2 84 73.000 0,6 7.008 8.000 1,3 104 74.000 9,8 7.252 9.000 1,3 117 75.000 10 7.500 10.000 1,3 130 76.000 10,2 7.752 11.000 1,4 154 77.000 10,4 8.008 12.000 1,4 168 78.000 10,6 8.268 13.000 1,4 182 79.000 10,8 8.532 14.000 1,5 210 80.000 11 8.800 15.000 1,5 225 81.000 11,2 9.072 16.000 1,5 240 82.000 11,4 9.348 17.000 1,6 272 83.000 11,6 9.628 18.000 1,6 288 84.000 11,8 9.912 19.000 1,6 304 85.000 12 10.020 20.000 1,7 340 86.000 12,2 10.492 21.000 1,7 357 87.000 12,4 10.788 22.000 1,7 374 88.000 12,6 11.088 23.000 1,8 414 89.000 12,8 11.392 24.000 1,8 432 * 90.000 13 11.700 25.000 1,8 450 91.000 13,2 12.012 26.000 1,9 494 92.000 13,4 12.328 27.000 1,9 513 93.000 13,6 12.648 28.000 1,9 532 94.000 13,8 12.972 29.000 2 580 95.000 14 13.300 30.000 2 600 96.000 14,2 13.632 31.000 2,1 651 97.000 14,4 13.968 52.000 2,2 704 98.000 14,6 14.308 33.000 2,3 759 99.000 14,8 14.652 34.000 2,4 816 100.000 15 15.000 35.000 2,5 875 105.000 15,2 15.960 36.000 2,6 936 110.000 15,4 16.940 37.000 2,7 999 115.000 15,7 18.055 38.000 2,8 1.064 120.000 16 19,200 39.000 2,9 1.131 125.000 16,8 21.000 40.000 3 1.200 130.000 17,6 22.880 41.000 3,2 1.312 135,000 18,5 24.975 42.000 3,4 1.428 140.000 19,4 27.160 43.000 3,6 1.548 145.000 20,3 29.435 44.000 3,8 1.672 150.000 21,2 31.800 45.000 4 1.800 155.000 22,1 34.255 46.000 4.2 1.932 160.000 23 36.800 47.000 4,4 2.068 165.000 23,8 39.270 48.000 4,6 2.208 170.000 24,6 41.820 49.000 4,8 2.352 175.000 25,5 44.625 50.000 5 2.500 180.000 26,4 47.520 51.000 5,2 2.652 185.000 27,3 50.505 52.000 5,4 2.808 190.000 28,2 53.580 53.000 5,6 2.968 195.000 29,1 56.745 54.000 5,8 3.132 200.000 30 60.000 55.000 6 3.300 205.000 31 63.550 56.000 6,2 3.472 210.000 32 67.200 57.000 6,4 3.648 215.000 33 70.950 58.000 6,6 3.828 220.000 34 74.800 59.000 6;8 4.012 225.000 35 78.750 60.000 7 4.200 230.009 36 82.800 61.000 7,2 4.392 235.000 37 86.950 62.000 7,4 4.588 210.000 38 91.200 63.000 7,6 4.788 245.000 39 95.550 64.000 7,8 4.992 250.000 40 100.000 65.000 8 5.200 255.000 41 104.550 66.000 8,2 5.412 2'0.000 42 109.200 Davčna osnova •/. Davek Davčna osnova Davek 265.000 43 113.950 415.000 56,9 236.135 270.000 44 118.800 420.000 57,2 240.240 275.000 45 123.750 425.000 57,5 244.275 280.000 46 128.800 430.000 37,8 248.540 285 000 47 133.950 455.000 38,1 232.735 290.000 48 139.200 440.000 58,4 256.960 295.000 49 144.550 445.000 58,7 261.215 300.000 49,3 147.900 450.000 59 256.500 305.000 49,6 151.280 455.000 59,3 269.815 310.000 50 153.000 460.000 59,6 274.160 315.000 50,3 158.445 465.000 59,9 278.535 320.000 50,6 161.920 470.000 60,2 282.940 325.000. 51 163.750 475.000 60,5 287.373 330.000 51,3 169.290 480.000 60,8 291.840 " 5.000 51,6 172.860 485.000 ' 61,1 296.335 340.000 52 176.800 490.000 61,4 300.860 345.000 5'2,3 180.435 495.000 61,7 305.415 350.000 52,6 184.100 500.000 62 310.000 353.000 55 188.150 510.000 62,3 317.730 360.000 53,3 191.880 520.000 62,6 325.520 565.000 53,6 195.64,0 530.000 62,9 333.370 370.000 54 199.800 540.000 63,2 341.280 375.000 54,3 203.625 550.000 63,5 349.250 380.00p 34,6 270.480 . 560.000 63,8 357.280 385.000 55 241.750 570.000 64,1 365.370 390.000 5 = ,3 215.670 580.000 64,4 373.520 395.000 55,6 219.620 590.000 64,7 381.730 400.000 56 224.000 600.000 65 390.000 403.000 56,3 228.015 nad 410.000 56,6 232.600 600.000 68% 4. člen Osnove za izračunavanje dopolnilne dohodnine pod 1., 2. in 3. točko tega odloka se zaokrožujejo: a) do 100.000 din na celih 1000 din, in sicer tako, da se zneski do 500 din zaokrožujejo na nižjih 1000 din, zneski nad 500 din pa na višjih 1000 din; b) nad 100.000 din na celih 5000 din, pri čemer se zneski do 2500 din zaokrožujejo na nižjih 5000 din, zneski nad 2300 din pa na višjih 5000 din; c) nad 500.000 din na celih 10.000 din, pri čemer se zneski do 5000 din zaokrožujejo na nižjih 10.000 din, zneski nad 5000 din pa na višjih 10.0000 din. 5. člen Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja. 6. člen Pri odmeri davka se priznajo kot davčne olajšave določbe 120. člena uredbe o dohodnini. Davčni zavezanci (vrtičkarji), ki imajo zemljišče do 500 m* 1 2 3 4 5, so v skladu s 25. členom uredbe o dohodnini oproščeni plačila davka od zemljišča. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se za odmero dopolnilne dohodnine za leto 1955. St. 846/1-55 Šoštanj, dne 19. maja 1955. Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r. 666. Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in *>• člena uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo prometni davek (Uradni list FLRJ, šteV' 19/53) ter v skladu z uredbo o spremembah in dopol' nitvah uredbe o prometnem davku — tarifa del V (Uradni list FLRJ, št. 55/54) ter na podlagi poprejš' nje pritrditve Izvršnega sveta Ljudske skupščin6 7 LRS je okrajni ljudski odbor Šoštanj na skupni s6!1 obeh zborov-dne 12. julija 195'5 sprejel ODLOK o občinskem prometnem davku L DEL: SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Zasebni obrtniki in drugi davčni zavezanci s° dolžni plačevati občinski prometni davek od ppomßta s tistimi proizvodi in storitvami, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka. Tarifa občinskega prometnega davka je sestavn del tega odloka. 2. člen Za izračunavanje osnove občinskega prometne' ga davka in za obračunavanje in roke plačil, zasta' ranje, kazni in pritožbe veljajo in se uporabljsJ primerne določbe uredbe o prometnem navku (Urao-ni list FLRJ, št. 55/53) in uredbe o spremembah jn dopolnitvah uredbe o prometnem davku (Uradni 1' FLRJ, št. 55/54). 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati del B tarife prometnega davka pb odloku upeljavi okrajnih taks in prometnega davka, kako tudi splošne določbe tega odloka, ki se nanašajo n® prometni davek (Uradni list LRS, št. 30/54) in odlo o določitvi začasne tarife občinskega prometne-? davka na proizvode in storitve zasebnih obrtnik in drugih zasebnih oseb (Uradni list LRS, št. II. DEL: TARIFA PROMETNEGA DAVKA Del - A — Izdelki Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačajo ° činski prometni davek od niže navedenih izdel po tehle stopnjah: Tar. št. Vrsta blaga Stopui8 Izdelki iz panoge 113 — Proizvodnja in predelava nafte 1 Kolom a z Izdelki iz panoge 116 — Proizvodnja in predelava nekovinskih rud 2 Izdelki iz mavca — gipsa 3 Zemeljske barve 4 Opeka, zidna in strešna 5 Izdelki iz cementa, cevi, okna in podobno 6 Keramični in lončarski izdelki Izdelki iz panoge 117 — Industrija kovin in predelava kovin 7 Kovinaste peči in -štedilniki 8 Kovdnasta okna, vrata, pregrade, ograje, stopnišča, rešetke, lestvice, strešne konstrukcije, kovinasto pohištvo 10 $ 10$ 20$ 5$ 10$ 5$ 10$ Tar. št. Vrsta blaga Stopnja Tar. št. Vrsta blaga Stopnja 9 10 11 12 13 14 15 IG 17 18 19 20 21 25 Noži — žepm, kuhinjski in drugi Vsi drugi izdelki iz panoge 117, od katerih se ne plača davek po zveznj tarifi prometnega davka Izdelki iz panoge 120 — Kemična industrija Vsi izdelki iz panoge 120 razen tistih, od katerih se plača davek po tar. št. 37—49 zvezne tarife prometnega davka Izdelki iz panoge 122 — Lesna industrija Vsi izdelki, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka Izdelki iz panoge 123 — Industrija celuloze in papirja Izdelki iz papirja, kartona in lepenke, razen šolskih zvezkov in risank Izdelki iz panoge 124 — Tekstilna industrija Konfekcija Volneni in bombažni, trikotažni in platneni oblačilni predmeti Vsi drugi izdelki iz panoge 124, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka Izdelki iz panoge 125 — Industrija usnja in obutve Vsi izdelki usnja, razen obutve Izdelki iz panoge 127 — Prehranbena industrija Izdelki iz kakava Bonboni Slaščice, keksi, ratluk in podobni slaščičarski izdelki Testenine Kavni in kakaovi nadomestki Mleta paprika Vsi drugi izdelki iz panoge 127, razen kmetijskih izdelkov in izdelkov, od. katerih se plača davek po zvezni tarifi prometnega davka 'Vs; drugi proizvodi, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka in niso zajeti v tar. št. te tarife Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tar. št. iz te tarife se ne plača od prometa tehle proizvodov : moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, izdelkov, izdelanih iz nileka, mesa, svežih in suhih rib, obleke in perila, izdelanega po meri za individualne potrošnike iz njihovega osnovnega materiala, ortopedskih pripomočkov, vseh vrst noietnega zobovja, otroških igrač vseh yrst ne glede na material, iz katerega so izdelane, od zakola živine in od cera albe. 20% 20% 20% 10% 10% 5% 10% 5% 10% 15 % 10% 10% 10% 15% 8% 5% I 8% Del — B — storitve Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačajo ob-ski prometni davek od niže navedenih storitev tekle stopnjah: 1 Od plačil za opravljanje vseh vrst storitev zasebnih obrtnikov in drugih zasebnih oseb, razen od gradbenih in prevoznih storitev, se plača prometni davek 8% 2 Od plačil za storitve samostojnih poklicev (odvetniki, zdravniki in podobno) 5 % Pripomba: Prometni davek po teh tar. štev. se ne plača od krojaških, čevljarskih, brivsko frizerskih in dimnikarskih storitev. Del — C — storitve Vsi zavezanci plačajo občinski prometni davek od niže navedenih storitev po tehle stopnjah: Tar. št. Vrsta blaga Stopnja 1 2 3 Od prometa alkoholnih pijač v gostinskih obratih od prodajne cene 5 % Od reklame v kinematografih 5% Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača od davka po zvezni tarifi 10% St. I. 1168/2-55 Šoštanj, dne 12. avgusta 1955, Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r. 667. Na podlagi 2, odstavka 23. in 70. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, štev, 19-90/52) ter na podlagi 2. odstavka 1. člena uredbe o izdelavi jn potrditvi investicijskega programa (Uradni list FLRJ, št, 5-56/54), je ljudski odbor mestne občine Celje na svoji seji dne 1. avgusta 1955 sprejel ODLOK o izdelavi in potrditvi investicijskega programa za objekte, ki se financirajo iz sredstev, s katerimi gospodarska organizacija prosto razpolaga 1. člen Investicijski program se mora izdelati tudi za gradbene objekte in gradbena dela, ki se financirajo iz sredstev, s katerimi gospodarska organizacija prosto razpolaga. Investicijski program, predviden v 1. odstavku, se mora izdelati za gradbene objekte in gradbena dela, za katera je tudi po določbah zvezne uredbe o izdelavi in potrditvi investicijskega programa predpisana izdelava investicijskega programa. 2. člen Za postopek pri izdelavi investicijskega programa veljajo smiselno določbe uredbe o izdelavi in potrditvi investicijskega programa (Uradni list FURJ, štev. 5-36/54). 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS*. Št. 11-2343/1-55 Celje, dne 1. avgusta 1955. Predsednik LO MO: Fedor Gradišnik 1. r. 668. Na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52), 66. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetij in trgovin (Uradni list FLRJ, št. 56-483/53), 48. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, štev. 6-63/54) in 25. člena uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 5-48/54), je ljudski odbor mestne občine Idrija na seji dne 21. julija 1955 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o najkrajšem poslovalnem času trgovskih poslovalnic, gostišč in obrtnih delavnic Odlok o najkrajšem poslovalnem času trgovskih poslovalnic, gostišč in obrtnih delavnic na območju ljudskega odbora mestne občine Idrija, št. 5/8-54 z dne 7. septembra 1954 se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o najkrajšem poslovalnem času trgovskih poslovalnic, gostišč in obrtnih delavnic A. poslovalni čas Trgovska podjetja in trgovine 1. člen Poslovalni čas trgovskega podjetja oziroma trgovine določa delovni kolektiv trgovskega podjetja oziroma trgovine. Najkrajši poslovalni čas, ko morajo biti odprte vse trgovske poslovalnice, če ni v naslednjem členu določeno kako drugače, je poleti od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure, pozimi pa od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. 2. člen Ob sobotah morajo biti odprte vse trgovske poslovalnice, če ni v naslednjih členih določeno kako drugače, od 7. do 13. ure. 3. člen Lekarna mora biti odprta od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V času, ko je lekarna zaprta, mora biti imenovan dežurni. Ce je dežurni doma, mora biti ob vsakem času dosegljiv in strankam na razpolago. Kadar je dežurni doma, mora biti njegov naslov razobešen na vidnem mestu na lekarni in v nočnem času razsvetljen. 4. člen Bencinske črpalke morajo biti odprte od 6. do 20. ure, v poletnih mesecih pa od 5. do 20. ure. 5. člen Trgovine, v katerih se prodaja sveže in suho meso, morajo biti odprte poleti od 6. do 12. ure, po- zimi pa od 7. do 12. ure. 6. člen Trgovine kruha morajo poslovati poleti od 6.30 ure do 12. ure in od 17. do 19. ure, pozimi pa od 7. do 12, ure in od 16. do 18. ure. 8. člen Ob nedeljah in od države priznanih praznikih 5° lahko vsa trgovska podjetja oziroma trgovine zaprte razen: 1. lekarne in bencinske črpalke, ki morata poslovati od 8. do 12. ure; 2. trgovine s kruhom in mlekarne, ki morajo poslovati od 7. do 10. ure. Gostinska podjetja in gostišča 9. člen Poslovalni čas gostinskega podjetja in gostišč3 določi delavski svet oziroma delovni kolektiv gostinskega podjetja oziroma gostišča. Najkrajši poslovalni čas, ko morajo biti gostinska podjetja in gostišča odprta, je: 1. za gostilne in bifeje v mestu Idrija od 23. ure, v drugih krajih na območju ljudskega odbora mestne občine Idrija od 8. do 22. ure; 2. za kavarne in hotelske restavracije od 7. 24. ure; 3. hoteli in prenočišča morajo poslovati nepre' trgoma vseh 24 ur. 10. člen Določbe 1. točke prednjega člena ne veljajo za posebna delovna mesta gostinskih podjetij in stišč. 11. člen Gostinska podjetja in gostišča smejo poslova najdalje do ene ure ponoči, po tem času smejo P0" slovati le če imajo za to posebno dovoljenje. Tajništvo za gospodarstvo ljudskega odbor mestne občine Idrija je pooblaščeno, da po poti5 6 izda dovoljenje za podaljšanje posovalnega časa pos® meznim ali vsem gostinskim podjetjem in gostišče10. Obrtne delavnice in obrtna podjetja 12. člen Obvezen poslovalni čas obrtnih organizacij, 66 , v naslednjih členih drugače določeno, je od 8. do ure in od 14. do 18. ure. v poletnih mesecih P® 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Ob sobotah nJ®ra'[j poslovati vse obrtne organizacije, če ni v naslednj členih določeno kako drugače od 6. do 14. ure. 13. člen Brivnice in vse v to stroko spadajoče obrti rajo poslovati od 8. do 12. ure in od 14. do 18- • ob sobotah in dnevih pred od države prizn®01 prazniki pa od 8. do 12. in od 14. do 20. ure. Pekarne in slaščičarne morajo biti odprte od &• 17. ure. 15. člen s0 Ob nedeljah in od države priznanih praznikih lahko! zaprte vse obrtne delavnice, razen: ^ 1. brivnice, ki morajo poslovati ob nedelj®0 8. do 12. ure in imajo zato lahko brivci ob pon6 kih dela prost dan; v h 2. slaščičarne, ki morajo poslovati ob nedelj® od države priznanih praznikih, od 7. do 20. m6. 7. člen Mlekarne morajo poslovati poleti od 6. do 12. ure, pozimi pa od 7. do 12. ure. 16. člen Obrtne delavnice so lahko odprte obveznega poslovalnega časa. tudi iz''eB Druge gospodarske organizacije 17. člen Poslovalni čas za gospodarske organizacije, ki ni ’irejen z gornjimi in drugimi predpisi, določajo delavski sveti oziroma delovni kolektiv posameznih gospodarskih organizacij, glede na predmet poslo-vanja in število delovnih izmen. B. Splošne določbe 18. člen Tajništvo za gospodarstvo ljudskega odbora ®estne občine Idrija je pooblaščeno, da po potrebi skrajša in spremeni obvezni poslovalni čas za posamezne obrate ali za vrsto obratov za določen čas. 19. člen Posamezni obrati so lahko zaprti brez dovoljenja tajništva za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Idrije med. obveznim poslovalnim časom °ziroma poslovanjem zaradi inventur, večjih popra-vü v obratu in čiščenja. ,V drugih primerih je pa Potrebno dovoljenje, ki ga izda tajništvo za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Idrija. V primerih iz prednjega odstavka mora biti razrešen na vidnem mestu pri vhodu v obrat napis, zakaj pbrat ne posluje. 20. člen Kot poletni meseci po določbah tega odloka so mišljeni maj, junij, julij, avgust in september. C. Kazenske določbe 21. člen Trgovska podjetja oziroma trgovine in odgovor- oseba trgovskega podjetja oziroma trgovine, ki ^jma odprtega poslovalnega prostora med obveznim poslovanjem, se kaznuje po določbah 101. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/55). Gostinsko podjetje oziroma gostišča in odgovorne osebe v gostinskih podjetjih in gostiščih, ki ne Poslujejo med obveznim poslovalnim časom, se kaznu-je Po določbah 78. člena uredbe o gostinskih pod-intjih in gostiščih (Uradni list FLRJ štev, 6/54). Odgovorna oseba v gostinskem podjetju oziroma gostišču, ki ne prekine poslovanja v gostinskem pod-jntju oziroma gostišču, ko poteče najdaljši poslovalni na* (11. člen tega odloka), če nima predpisanega dovoljenja za podaljšanje poslovalnega časa, se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000din. Obrtna organizacija in odgovorna oseba v obrtmi ^rganizaciji, ki ne posluje med obveznim poslovalnim dasom, se kaznuje po določbah 100. člena uredbe o Smrtnih delavnicah in obrtnih podjetij (Uradni list ^LRJ, štev. 5-54). 22. člen , Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem ^tu LRS«. Št. 11/1-453/14-95 Idrija, dne 12. avgusta 1995. Predsednik LO MO: Frane Mohorič 1. r. 669. Na podlagi 14. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) ter 1., 2. in 6. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19/55) izdaja ljudski odbor mestne občine Nova Gorica na 25. seja dne 21. julija 1955 * ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodnino iz kmetijstva 1. člen Na celotnem območju mestne občine Nova Gorica se uvede občinska doklada na dohodnino iz kmetijstva. 2. člen Osnova za odmero je temeljna dohodnina iz kmetijstva. Stopnja občinske doklade znaša 120%. Občinska doklada, skupno s temeljno in dopolnilno dohodnino, ne sme presegati 80% čistega dohodka davčnega zavezanca. 3. člen Občinska doklada je proračunski dohodek proračuna mestne občine Nova Gorica. 4. člen Glede olajšav, pritožbenega postopka, rokih plačila, zamudnih obresti, prisilne izterjave in ostalega postopka, se za občinsko doklado uporabljajo smiselno predpisi temeljnega zakona o občinski dokladi (Uradni list FLRJ, št. 19/55), uredbe o dohodnini z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami (Uradni list FLRJ, št. 56/53) ter Uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33/53). 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. junija 1955. St. 953/2-95 Nova gorica, dne 21. julija 1955. Predsednik LO MO: Ludvik Gabrijelčič 1. r. 670. Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na podlagi 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvezi s 6. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19/53) na seji dne 27. januarja 1955 sprejel ODLOK o spremembi odloka o mestnih taksah in prometnem davku 1. člen Tarifna postavka 23 odloka o mestnih taksah in prometnem davku, objavljena v odloku o spremembi odloka o mestnih taksah in prometnem davku JUradni list LRS, št. 30/54) se v celoti razveljavi in črta. S tem preneha navedena tarifna postavka veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati na dan, ko se objavi v »Uradnem listu LRS< uporablja pa se od I. januarja 1955. St. 1/1-1508/1-55 Ptuj, dne 27. januarja 195". Predsednik L(J MO: Janko Vogrinec 1. r. 671. Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na podlagi 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvezi s 55. in 60. členom uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 56/53) sprejel na seji dne 27. januarja 1955 ODLOK zidanja stanovanj kakor tudi morebitne vloge držaV^ Ijanov v sklad. III Sklad je pravna oseba. IV Sklad se nalaga pri Mestni hranilnici v Ptuju. V Sklad upravlja 5-članski upravni odbor, ime" nuje ga ljudski odbor mestne občine. VI Upravni odbor upravlja sklad po veljavnih predpisih in pravilih, ki jih potrdi LO MO Ptuj. Št. 1/1-1381/1-55 Ptuj, dne 26. maja 1955. Predsednik LO MO: Janko Vogrinec 1. r. o določitvi okoliša, v katerem bodo prišla poslopju pod odmero dohodnine 1. člen Pod odmero dohodnine spadajo zgradbe, ki stojijo v tehle okoliših: a) vsa stanovanjska poslopja vseh ulic in trgov v centru mesta; b) na periferiji stanovanjska poslopja, kj stojijo v Vičavi, na Ljutomerski cesti, Trubarjevi cesti, Levstikovi poti, Cojzovj poti, Raičevi ulici, na Novem naselju, na Rogozniški, Ormoški cesti, Novi cesti, Rajšpovi cesti, na Tratah, na Pristanu, na Zadružnem trgu in na Mariborski cesti. 2. člen O vseh stanovanjskih poslopjih, ki stojijo na ria-vedenem okolišu, naloži uprava za dohodke pri LO MO Ptuj kataster stavb. Kataster stavb mora zajemati vse gradbene objekte, ki se po uredbi o dohodnini štejejo za stavbe, razen stavb, ki so trajno oproščeno davka. 3. člen Ta odlok začne veljati, ko se objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. 1/1-1509/1-55 Ptuj, dne 27. januarja 1955. Predsednik LO MO: Janko Vogrinec 1. r. 672. Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na podlagi 2. točke 76. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52), v zvezi s 1. pdstavkom 6. razdelka XXVII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 56/54) ter 1. razdelka odloka o načinu plačevanja in uporabe sredstev kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 15/55) na seji dne 26. maja 1955 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za kreditiranje zidanja stanovanj I Ustanovi se sklad za kreditiranje zidanja stanovanj. ji Sredstva sklada tvorijo: 3% od Celotnih dejanskih dohodkov ljudskega odbora mestne občine Ptuj ter objesti od posojil, danih iz sklada za kreditiranje 673. Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na podlag' 2. točke 76. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvezi_z 2. in 11. členom zakona o turističnem šotorjenj“ (Uradni list LRS, št. 17/55) na seji dne 26. maja 1955 sprejel ODLOK o turističnem šolorjenju na območju LO MO Ptuj 1. Na območju LO MO Ptuj je dovoljeno turistično šotorjenje le na otroškem igrišču v Ljudskem vrtu. Fo poprejšnji privolitvi Komunalne ustanove se izjemoma lahko dovoli šotorjenje tudi v gozdu Pre letnim gledališčem v Ljudskem vrtu. 2. Vsakdo, kj šotori, plača za šotorjenje pristoJ' bino, ki se določi z redom za šotorjenje, in to za uporabo prostora. Pristojbino pobira Turistično društvo v Ptuju tef gre v njegovo korist. 3. Skrb za pravilno vzdrževanje prostora za so-torjenje, za vzdrževanje reda na šotorskem prostor ter za izvajanje predpisov šotorskegu reda prevzaui Turistično društvo v Ptuju. 4. Vsakdo, ki šotori na območju LO MO ^LUb mora takoj po prihodu podati predpisano prijavo bivanju pri LO MO Ptuj ter se pred odhodom Pra vilno odjaviti. Pri skupinskem šolorjenju je prijavni zavezan organizator šotorjenja, v drugih primerih pa druz' skj poglavar oziroma tisti, ki šotori. 5. Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuj a) kdor šotori na kraju, ki ni določen za šoto jenje, - b) kdor v šotorskem kraju namerno ali iz 1113 marnosti poškoduje vodovodne naprave, sai)itarI higienske naprave, nasade ali drevesa, • c) kdor se kljub opozorilu ne ravna po Pre