« torek, Mrtek iatoloto i h»J» >n »»'j* T H»ri-tara brci poiiljinja nt
Jora H »■*« Uto * — k. lt pol letk ..«,,— ,.
K MM uti . I .. 10 .,
Za »•• Uto 10 gl. - k, u pol leti . I .. — ,, ,i četrt leta » ,,  M) .,
VreJlUtvo in opraTniatro ., di »tolnem trgu (Dom-plitz) hii. it. 1T0.
O/naniln • /.a navadno dvettopao
vrlin «* plaiaja » kr.,ta ■■■ niti.ne Ikrit ."> kr. f» *a Haka »krat,-4 kr. i« ■• Utka Skrati veće plemenke h« plaća-jejo po prostoru.
Zi tisek j« pli4«t-
kolek (Atempelj) 2i SO k.
lloknpisi t« ne vrarajo, dopiii naj a« blagovoljno franknjejo.
st. eo.
V Mariboru 25. maja 18GO.
To6nJ II.
Oklic.)
Nekteri dvomijo, drugi zopet poprašujejo, bo li letos na Koroškem tabor ali ne? — Vsem skup se torej naznanja, da zaradi nekterih okoliščin in vedno nestanovitnega vremena do sedaj napraviti ga ni bilo mogoče. Vendar pa podpisani odbor zanj potrebne priprave snuje, in ga misli septembra meseca okoli malega Šmarna sklicati. Če bo mogoče, napravil se bode eden na spodnjem , drugi na zgornjem Koroškem. Zato se prosi, da naj tudi drugi domorodci za oni čas ljudstvo pripravljajo.
(Jsnovalni odbor. •
Ne
se
Ne hoteli bi, kakor je to že letos storila ena naših oblastnij, stikati pa groben in klicati pokojnike pred sodbo, a to so nam vendar-le dozdeva, da »o naši sicer slavni predniki menda že v predzgodovinski dobi pregrešili hudo pregreho, za ktero se niso nikdar spokorili, ampak se vlegli k pokoju — pokoro in osveto prepustivši potomcem in času. Ne omenjali bi v javnosti te dozdevne maroge v življenji naših očetov , ko bi si brez te domnevo mogli le količkaj razložiti namene , zarad kterih je boginja osvete in maščevanja med nas postavila ona peklenska bitja, ktera kakor je videti nimajo drugega poklica in boljše naloge, nego nadlegovati in trpinčiti sebe in sovremenike, overati omiko in svobodo , kjerkoli in kakoršnakoli se prikaže; ona peklenska bitja, ktera se brez dela vsedajo k naši mizi, a ne da bi z nami zajemala iz sklede, v ktero smo s žulavimi rokami nanesli nekoliko pičle duševne hrane, ampak samo da nam s hudobno strastjo in zelenim žolčam onečistujejo in skutijo vžitek in živež — moderne harpije v smislu starogrške pravljice.
Kdo jih ne pozna teh bledih, pretresnenib, propalih podob ? Ako moliš, vsedajo se ti na molitvene bukvice; ako poješ, na prste ti vmes brliz-gajo; ako se umivaš, kale ti vodo; ako jočes, posmehujejo so ti; med veseljem te dražijo, pri delu ti jemljo orodje; groš k volitvi, prerokujejo ti točo; ako pa od volitve izostaneš, rugajo se ti, češ da si si skopal s tem svojo lastno jamo. V šoli, v uradu, v parlamentu, v hiši, na polji, v hlevu, povsodi jo najdeš — moderno harpijo. In niti braniti se jej ne smeš, kajti pri prvem dotikljaji po kačje sikne, tako da se na dolgo potegne vseh onih 100 in 100 sključenih paragrafov, ki izbude spijočo boginjo pravico, da se vtelesi in pride nekoliko časa med nas prebivat.
Mi bi se ne hoteli več kakor ravno moramo pečati sto „ tujo deklico" ko bi so ne bila Slovencem zuovič pa pete obesila in hodila jim njih taborišča oskrnnovat. Poznamo njeno preteklost in njeno delovenja, a toliko ni še nikjer razmetala svoje nesnage, kakor na taboriščih. Tudi to bi nas bilo še mirne pustilo, ko bi se h koncu nn bila lotila gesla, pod k t ori m se bori slovenski in ves slovanski narod, gesla ki se mogočno in ponosno glasi: Ne udajmo se!
*) Naj blagovole io „Novicc" ta oklic v enega svojih listov sprejeti! Odbor.
Mi bi bili na vsa napadanja tudi zduj še molčali, ko bi so ne bil začel boj protislovenskemu taborovanju ski ivnti za ustavo, ministre in omiko
— in ko hi pri tem ravnanji ne bil tako očirrden namen, zacrniti tabo-rovajočo Slovence kot sovražnike ustave, ministrov in omike. Sicer so to jako različne Stvari, izmed kterih ima vsaka svojo ceno, in lahko je biti enej sovražnik, a drugi prijatelj, torej se na vsa tri očitanja no da odgovarjati z enim odgovorom. Kakor stoji avstrijska svoboda, tudi ni varno naravnost in na vsa usta odgovarjati. Ker se nas pa že vpraša: Ali velja vaše geslo „ne udajmo se" ustavi? hočemo vendar toliko opomniti, da bodo naši nasprotniki vedeli, pri čem so z nami.
„Proti ustavi se Slovenci ne morejo upirati" — tako trde nasprotniki — „kajti ustava se je stvarila s pnpomočjo narodnih poslancev, deželni zbor jo je priznal, in kranjsko ljudstvo so njenih svoboščin kar najobšir-neje poslužuje. Saj so ao narodnjaki ustavi sami žo udali, pod njeno brambo snujejo tabore in se v svojih časopisih o svojih zadevah, kakor vsakdo ve, prav neposiljeno razgovarjnjo " Ko bi naši nasprotniki na delali toliko „na videz", ne bi mogli izgovarjati tako slepe sodbe, kar so tiče njihove argumentacije. Res je, da so sedeli slovenski poslanci na Dunaji , ko so je delala decemberska ustava. Ali pa ne vedo naši nasprotniki, da za to niso imeli nobenega mandata, ali ne vedo, da se je javno mnenje slovenskega naroda ves čas dunajskega zborovanja glasno in krepko oglašalo proti slovenskim državnim poslancem? Ali ves čas niso dobili nobenega slov. časopisa v roke? Ali ne vedo, da je slov. mladina izrekla, da tega dedinstva ne bo prejemala? Će na daljo ne vedo, povemo jim mi, da si nobeden slov. državnih poslancev ne upa trditi, daje glasoval za ustavo. Sodelovanje naših poslancev v tej zadevi za nas nima niti pomena, niti veljave. — Havno tako puhlo je, kar se bledo o potrjenji ustavo po deželnih zborih.   Res je
— kar jo bila velika napaka — deželni zbor krpnjski molčal o deoomber-8ki ustavi; mislimo, da bo v prihodnjo to popravil in poravnal; tako so molčali tudi nekteri drugi naših zborov, a molčanjo gotovo ni potrjenje; slovenski poslanci v štirskem deželnem zboru pa so naravnost proti adresi zarad ustavo govorili in glasovali. Sicer pa: glasovali ali ne glasovali; to si zapomnite, vi uniformirani ustavoljubne&i per notes : knjiga, v kteri bodo zapisane ljudsko pravice, ni popisana niti na prvi strani še! Dokler pa no dobonio vseh ljudskih pravic:   Ne udajmo, ne udarno se!
Veliko ..neprostovoljnega humorja" kažejo naši nasprotniki, ko se čudijo, da so poslužujemo nekterih ustavnih svoboščin. Ustava nam je dala mnogo ..svoboščin," kterih se no moremo ubraniti: „svoboden" davek, .svoboden" milijon vojakov, .svobodne" nemško večine proti „ nesvobodo i ni" slovanskim ma ljšinam itd; za ta kup jo malo taborov jako drago kupljeno in Slovenec bi moral biti še veči norec, kakor bi ga naši nasprotniki radi malali, ko bi se no posluževal taborov, pri kterih ga pa še za nameček birokracija veduo ve nadlegovati in moledovati; in ko bi so ne posluževal tiskovne „svobode", ktero smo 20. januarja okušali v celji. In še eno hočemo svojim nasprotnikom glede teb svoboščin enkrat za vselej povedati: Slovenci se bomo brozobsirno posluževali vsacega postavnega sredstva, ktero more nas bližati našemu namenu, vas pa spodkopovati z vaše neopravičene pozicije. Vi sami nam bote dali tiskovno svobodo: mi pa jo bomo rabili proti vam; vi sami nam hote dopuščali  zborovati in taborovati in mi bomo
Malo poglavje o naglli 'ženskih.
(Po viiraarskem taboru.)
Filozofi in pisatelji posebno germanski so veliko skhidanic učenih knjig napisali o ženski, njenem poklicu, njeni naravi itd. Ju kakor so vajeni vso v železna pravila in umeteljno sisteme ugoztliti, tako so tudi tu kratko ukazovalno sodbo storili: ženska ostani v tihi domačnosti, bodi mati otrokom ali pripravljaj se, da bodeš. To je gotovo lepo, lu gotovo tiči lep kos poezije, ktere so celo nemški učenjak (ki je tipus vseh pustežev in posebnežev) ne more niti v prašnih knjigah popolnem otresti. Pa kakor so temu nasproti črez Reno sem in posebno črez ocean sem prišli kot nasprotja čudni nezreli klici po osvobodenji ali emancipaciji ženstva, tako je germanskih učenjakov genius v drug ekstrem zašel, kteri ženski in žcustvu vso javnost odreka in se v Bbrnejev izrek poostri : rajšo vidim žensko tabak kadečo, nego politikujočo. Pravim da je tako mišljenje ekstrem, prenapetost, in t<> pravim celo, ako sem v nevarnosti, da lastno prejšnje trjenje oporekam. Nihče pameten ne bo tajil, da nam jo v stotinah let, kar smo z gorinanstvoin v dotiki, precej obsenčil nemški duh naš slovanski značaj. Od tod izvira, da smo tudi po narodnem značaji v sredini med severnimi in južnimi slovanskimi brati, kar po moji misli za naše bodoče slovansko edinstvo ne bode "a nobeno kvar. Od tod pa tudi izvira, da se le prelehko navadimo na nemško mišljenje prisezati, tudi če v naših razmerah, v naših časih in v našem slovanskem značaji ni opravičeno. Saj že od nekdaj tožimo, in po pravici, da sami sebe in svoje lastnosti premalo poznamo. Počasi pa pride vse, in počasen razvitek jo vselej najstalneji.
Tako ima posebno po jugoslovanskem mišljenji ženska v družini in družbi drugačen položaj, posebno  pa ima drugačen položaj v dennšnjem
vseskozi političnem času. Sloveč 1'raiicozki popotnik o izobraženih Jugoslovankah kot nekaj posebnega pripoveduje, da rade politikovajo in da se v tem izvedene, kakor primerno tega v Nemškem ni našel. Nastano torej vprašanje, nli jo ta lastnost dobra, ali slaba. Mi se določimo za prvo, da je dobra in naravna.
Ravno nam Jugoslovanom in splob narodom, ki se stavljajo pod zastavo narodnosti, očitajo, da imame politiko srca in čutila. Mi smemo to očitanje jemati kot poklon, kajti gotovo je lepše poslušati tudi v politiki srce in ljubezen, nego pa golo samopridnost in oblast močnejšega. In stara trditev je (kdo, ki je mater, kije ljubečo deklico poznal, mi ne bo pritegnil!;, daje žensko srce mehkeje, sprejemljivejc , in v čisti ljubezni vstrajneje, nego većega sebičnjaka moža. Ljubezen do domačega jej jo lastna. Zakaj bi se ne moglo iz te ljubezni roditi domoljubje? Da se, nam kažo zgodovina, ki hrani lepo število ženskih prikazni velikanskega duha.
Zares, baš v denaijih časih, ko lo predostikrat strast prokipi in premaga miren razgovor, treba mam je da imamo med seboj žensko krotkost, ki se sicer s vsem srcem vdeležuje duševnih bojev, pa tam na lakko posreduje kjer borba seza čez meje blažega in v pravem Človeškega. V denašnjih časih, ko treba navdušenja, ko inlačnost ne velja, moro le koristno iu lepo biti, domovinsko besedo čuti iz lepih ust, ktera jo z veliko večo poezijo možu v srce vcepiti mogo, da raste in postane rodovitno dejanje.
Tako sem si mislil ko jo na vižmarskeiii taboru govorila V imenu ljubljanskih Slovenk mlada gospodičina Ema Tomanova zastopnikom slovenskih čitalnic, kterih zastave jo odbor ljubljanski Slovenk ovenčal. Govor, kakor sem si ga zapisal se glasi: „Slavni zastopniki sloveti, čitalnic! Ktero slovansko srce od veselja ne poskakuje v teh veličastnih, poznim vnukom nepozab-ljivih dnevih? Ktero slovensko oko se od radostnih solz no sveti, ko zopet donos na tem širocem prostoru krasno gorensko zemlje v pričo staroslovanske
40
rabili zbore in tabore za naše namene, ki so v marsikterem obziru vašim čisto nasprotni ; So marsiktero soboščino nam bote dali, mi pa bomo ž njo bičali Vas. Te svoje namene Vam tu javno povemo, in se ne bojimo za dosedanjo svoboščino: ako nara jih vzemete, zopet nam jih ponudite nazaj; Češka je temu primer in izgled, omikana pa Evropa, od kterjjje odvisen vaš omadeževan kredit, nam jo temu
porok. _      Sedajnjih in prihodnih svobodščin se bomo prezobzirno proti
svojim nasprotnikom toliko časa posluževali, dokler postave ustava in državu, kakor jo jo v prestolnem govoru za p r i h o d u o s t načrtal naš presvitli cesar: .Avstrija naj bo velika domovina, ki je poklicana vso svojo različne narode, kteri koli jezik že govore, obsegati z enako pravičnostjo, z enako dobrohotnostjo, in enako podpirati vse njih koristi in posebnosti." Za tako prihodnost se borujemo, torej se ne udarno sedajnosti, ki jej je nasprotna. I u dokler se za tako prihodnost borujemo, boruje se pod našo zastavo cesar sam in avstrijska krona, in brez skrbi in brez strahu pred svojimi nasprotniki in ko bi med njimi tudi ministri sami bili, bomo v takem društvu razvijali ponosno slovansko zastavo s črvstim nnpisom: Ne udajmo so!
0 svoji omiki, pa prosimo, naj hi naši nasprotniki nam nasproti ne mleli praznih mekin; njih stezo zaznamuje barbarstvo, surovost in absolutizem. Tu pač nimamo razloga klicati: Ne udajmo se!   Kjer nič ni, se ni komu udati.
Slovenski tabor na ljubljanskem polji pri Vižmarjili.
(Dalje.)
Drugo resolucijo, vpeljavo slovenskega jezika v šole je prav popularno zagovarjal g. dr. Zamik, od množice prav veselo pozrav-Ijan : Glavna stvar v življenji vsacega naroda so šole ! ako so šole slabe, tudi narod ni nič vreden. (Res je!) Nekdaj so nas sovražniki pokončavali z mečem in ognjem, zdaj pa nas hote pokončati z nemškim jezikom. Zdaj se slovenska šola začenja z „ezelponkom", zato pa tudi slovenski narod sedi na „ezelponku" (Res je, take pa še nismo slišali!) Prusi so nas premagali zarad boljših šol, v kterih so so podučevali samo v svojem materinem jeziku, pa so češko deželo vendar bolje poznali kakor naši častniki. Kako pa se učimo mi v šoli? Po znanem načelu: miza — tiseh, riba fiseh etc. (Velik smeh !j Ugovor, da se z našim jezikom nikamor po svetu se pride, nikakor ne velja, saj si hočemo svoje otroke izrediti za svojo domačo deželo, a ne za tuje. Ko bi se kaj prida učili, mogli bi doma dobro živeti, zdaj pa se šopirijo tujci po naši deželi, po viših in nižih službah in v zahvalo, da so spodrinili vašo rojake, imenujejo lepo Kranjsko deželo „sehvveinoland", kakor je to storil profesor ljubljanske gimnazije. (Kes je!) Ali bomo to še dalje trpeli ? (Ne, nikakor no1) To mora nehati, mi domačini Slovenci moramo hiti prvi, za nami naj še le pridejo drugi. Prigovor: „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš," so stare-babjo kvante, učeni Francozi: Angleži itd. se uče samo enega jezika in vendar pri njih napreduje vednost, umetnost blagostanje in omika. Tako hočemo tudi mi ostati pri svojem. Nam omikanim Slovencem bi se za naše osebe no bilo treba potegovati za slovenščino, ker mi nemško ravno tako dobro znano, kakor ljubljanski nemšku-tarji ; ali mi hočemo rešiti čast in poštenje svojega slovenskega naroda. Govornik potem priporoča ustanovo slovenskih šol in se sprejme druga resolucija soglasno. Na predsednikovo povabilo, nuj nasprotniki resolucije dvignejo roke, ne pokaže se nobene.
Dr. Razlag zagovarja napravo vseučilišča v Ljubljani. On kaže kako mora slovenski oče, kteri želi, da bi se njegov sin višo izobrazil, poslati ga v tuja mesta, v Gradec, na Danaj. Tako gre mnogo denarja iz dežele. Za slovensko studente imamo na Dunaji nekoliko ustanov ali štipendij. Ves ta denar bi potem ostal v deželi. Govornik na podlogi zgodovine dokazuje, da imamo pravico vseučilišče zahtevati. Že Napoleon I. je bil ustanovil vse fakultete v Ljubljani razen medicinske. Leta 1848, takrat ko se je povsod in tudi pri nas začelo novo gibanje, smo tudi mi Slovenci zahtevali, naj so napravi v Ljubljuni viša šola. Prošnja je bila na Dunaj dana 22. novembra 1848.  Takrat je vlada pripoznala potrebo, in obljubila,
reko bistre Save, v pričo mogočnega čela velikanskih snežnikov gleda tako ogromno število zbranih sinov tužno matere Slave. Zbranih in pogumno za-htevajočih, da se razkosani udje našega naroda zopet združijo v eno telo krepke Slovenije, za ktero se je slovensko rodoljubje tudi že v zaporu pokorilo. Tudi slovenska društva, posebno čitalnice bližnjih in daljnih krajev, niso pozabila poslati svojih ohilih zastopnikov z vihrajočimi zastavami k tej narodni svečanosti. Od kar so čitalnice zrastle po slovenskih tleh, začela se je narodnost povsod gibati, širiti, krepiti in čudovito rasti. Za tega delj denašnji veseli dan jaz v imenu ljubljanskih Slovenk iskreno pozdravljam vsa slovenska narodna društva, in posebno čitalnice slovenske zemljo, izrekajo jim srčno zalivalo za njih dozdanje neutrudno, neustrašno delo, izrekaje tudi željo, da niti prihodnjič ne opešajo na težavnem poti, kterega nam naši nasprotniki nasipljejo in bodo še nasipni i z bodočim trnjem. Čitalnice slovenske, duševni stebri in stolpi slovenstvu! Vaše zastave v spomin denašnjega dneva, h kteremu sto tudi ve obilo pripomogle, na tej zgodovinski ravnini hvaležne ljubljanske Slovenke, vedno zveste hčere svojega tlačenega naroda, venčamo z narodnimi venci, in krasimo z narodnimi trakovi, na ktero smo zapisale besede Vaše zaslužene slave! Bog Vas živi in ohrani! Bog ohrani ves slovenski narod! Bog blagoslovi denašnji sveti dani" Po tem vidno od srca in dobro govorjenem govoru sem se po svojem 6osedu ozrl. Bil jo majhen, malo debelušen trgovček iz malega slovenskega mesteca, že precej prileten. Možička sem že poprej poznal in vedel, da je poštena duša pa kak „fanatik za slovenstvo" ni nikdar bil. Zdaj pak sem videl, da so mu dve debele solze visele na rujavem lici, in da bi jih pred menoj skril, pomeknil je bil klobuk na oči. „Nejsmo še izgubljeni ne," dejal mi je potem , in lehko sem vedel, kaj je mislil in zakaj. (Konec p.ib.)
da se bode osnovalo vseučilišče za slovenske pokrajine, brž ko bode mogoče. Tudi se je bil že začel učiti tega leta v slovenskem jeziku državljanski in kazenski zakonik. Če so se torej že pred 20 leti učili v slovenskem jeziku predmeti viših šol, koliko laglje je to mogoče denes.
Omika je geslo denašnji dan za vse narode in vse dežele. Znanosti si moramo pridobiti, sicer bodo naši otroci reveži, kakor so naši predniki bili. — Kar se tiče obiskovalcev za slov. vseučilišče jih gotovo nc bode manjkalo iz vseh slovenskih pokrajin. Stroške bode moralo tudi cesarstvo, država, plačati. Prihajali bodo tudi Dalmatinci, kteri v Padovo, kamor so prej hodili, zdaj več ne morejo, ker so tam druge postavo, torej se tudi druge uče. — Da nam je na domači zemlji domačega vseučilišča treba, to kažejo tudi dozdanje skušnje. Dozdaj smo pošiljali svojo sinove v tuje. Pa niarsiktcr se jo tujstva poprijel, pozabil domače in prišel tujec nazaj, da jo delal in divjal zoper lastno kri. — Govornik na dalje dokazuje, da je tudi slovenski jozik sposoben za uk viših predmetov vsake vrste in omeče očitanje, da hočemo nemški jezik iztrebiti. — Resolucija: „naj se napravi slov. vseučilišče v Ljubljani", bila je potem enoglasuo sprejeta.
O tem, da se vpelje slov. jezik v uradnijo je govoril g. Noli. On meni, da kdor ni na glavo padel, mora spoznati kako potreba je, da se v cesarskih kancelijah piše v domačem jeziku. Kako Vam pa do zdaj pišejo (Kmetje: nemško nam pišejo!) To je narobe svet, to se po svetu nikjer več tako ne godi. To mora nehati. (Mora!) Uradniki morajo spoštovati postave, ki jim ukazujejo , da pišejo v slovenskem jeziku. Zato župani, tir« jajte, da se vam slovensko piše, in vse kar ni slovensko, dajte nazaj.
(Konec prih.)
Postava 14. maja 1869,
s ktero se določujejo  načela podnčevanju na Ijvdskih šoluh. A.   O Javnih  ljudskih šolali.
I. Namen in vrejenjo šol.
§. 1. Ljudski šoli je naloga otroke nravno — versko odgojati, njih dušno delavnost razvijati, dajati jim na roko one vednosti in znanja, ki so potrebna k većemu in večemu razvitku v življenji, in položiti podlage, na kterih se bodo izrejali vrli ljudje in člani človeškega življenja,
§. 2. Vsaka ljudska šola, ktero je država, dežela ali srenja čisto ali vsaj nekoliko na svoje stroške ustanovila ali jo tako izdržuje, je javen zarod in torej sme v njo dohajati mladina brez razločka na vero. Ljudske šole, ki se drugače ustanove ali vzdržujejo, so privatni (zasobni) zavodi.
II. Splošna ljudska šola.
§. 3. V vsaki ljudski šoli se mora podučevati vsaj o teh-le učnih predmetih : verozakon, jezik, računstvo, najpotrebnejša znanja iz naravoslovja, zemljepisja in zgodovine s posebnim ozirom na očetnjavo in njeno ustavo, pisanje, geometrično oblikoslovje, petje, telovadstvo. Dekleta se naj razen tega podučujejo tudi v ženskih delih na rokah in pa v gospodinstvu. Kako obšiino naj ro ti predmeti obravnavnjo, je odvisno od tega, koliko učnih moči ima ktera šola na porabo. Kavno od tega jo tudi odvisno, ali se po-dučevanje raztegne še na druge memo tu imenovanih predmetov.
§. 4. Učni črtež za ljudske šolo in vse, kar je potrebno za notranji red šolski, določuje minister za prosveto in poduk, potem ko je zaslišal ua-nasvete deželne šolske oblastnije.
§. 5. Za poduk v verozakonu skrbe in ga v prvi vrsti nadzirajo dotične cerkvene oblastnije. Učni črtež bo določeval, koliko ur se ima odmeriti podučevanju verozakonskemu. Kako se ima učni predmet razdeliti med posamezno letne razrede, določujejo cerkvene oblastnije. Verski učitelji, cerkvene oblastnije in verska občestva imajo biti pokorni šolskim postavam in temu, kar na njih podlagi zaukažejo šolske oblastnije. Kar so cerkvene oblastnije sklenile o verouku in o verskih vajah imajo potem okrajuega šolskega nadzoruištva naznaniti šolskemu vodji (§. 12). Sklepi, ki so protivni splošnemu šolskemu redu, ne bodo se razglašali. V krajih, kjer ni duhovnika, ki bi mogel redoma podučevati v veri, sme so v porazumljenji s cerkveno oblastoijo tirjati od učitelja, naj pomaga po zaukazih šolske oblastnije v veri podučevati otroke, ki so ž njim iste vere. Ko bi ktera cerkev ali ktero cerkveno občestvo ne hotelo skrbeti za verozakonsko podučevanju, naj deželna šolska oblast zaukaže kar jc potrebno, potem ko je vdeležonce zaslišala.
§. (>. Učni jezik in o podučevanji v drugem dcželuem jeziku odločuje v postavnih mejah deželna šolska oblastnija, potem ko je zaslišala one, ki šolo izdržujejo (plačujejo).
§. 7. Učui predmeti ljudske šole naj se kolikor je mogočo tako raz-dele na tista leta, ktera ima vsak otrok v šolo hoditi, da je vsako leto zase posebna stopinja v podučevanji. Kako naj se učenci razvrste v razrede, jo odvisno od števila učencev in od učnih moči, ki so na porabo. Ali in kako naj se šolo razdele po spolu, določi okrajno šolsko nadzorstvo.
§, 8. Ktere učne knjige in berila so sinejo rabiti, to določuje minister posvete in poduka, potem ko jo zaslišal deželno šolsko oblastuijo. Med dopuščenimi knjigami in berili izbira okrajno šolsko nadzorstvo, potem ko jc zaslišalo okrajno učiteljsko konferencijo.
§. 9. Učui črtež določuje, koliko ur se ima v raznih letnih razredih javnih ljudskih šol na teden podučevati. V šolah poleg fabrik (§. 60) se mora najmanj 12 ur na teden podučevati, in so imajo to ure kolikor mogoft enakomerno razdeliti na posamezno dui v teden. Učne ure se smejo začet' ob 7. uri zjutraj in morajo nehati najkasneje ob 6, uri zvečer. O poldne »« ne sme podučevati. (Dalje prib.)
Dopisi.
Is Ltjublane. 23. maja. [Izv. dop.] V naglici Vam naznanjam obžalovanja vredno dogodbo, ktero je že raznesel telegraf po svetu • žalostno do-godbo, ki bo prvoprihodnje časo odmevala po Avstriji iu dajula našim nasprotnikom priliko z nova udrihati po Slovencih, in ktera ostane osodopolna ne le za udeležence, ampak za Ljubljano morebiti Kranjce in Slovence sploh. Denes zjutraj ob b' uri se je namreč 37 <l«>l»i"> oboroženih turnarjev, ktere je spremljavam iz mesta na kolodvor vojaška glasba, odpeljalo na svoj spomladanski izlet proti železniški postaji Lase, od koder je bila pot namenjena čez goro Jančc in oudotno hribovje proti papirnici v Vevče. V La-zah so hoteli blizo postaje na posestvu kmečkega gospodaija zajterkovati, ker pa gospodar ni bil zadovoljen, da bi se neznani mu ljudje svojevoljno razprostirali na njegovem zemljišči in ker jim jo to prepovedal, prišlo je ker turnerji niso hoteli oditi, kmalu do razprtije. Hitro se jo nabrala množica ljudstva in ker so se turnarji zanašali na svoje orožje, kmetje pa na svojo lastnino, prišlo je hitro do nevšečnega ravsa. Pravilo se mi je, da so kmečke ženske vzele turnarjem zastavo, ktero so potem raztrgale, razdrobile in v mlako poteptale, /e pri tej priliki so turnarji streljali z revolverji, kar jih nikakor ni moglo sprijazniti z nevoljnim ljudstvom. Nekoliko turnarjev se je takoj vrnilo v Ljubljano kompetentni gosposki naznanjat, kaj so je pri-godilo. Prvi vladni svetovalec knjoz Metternich se je naravnost na Dunaj odpeljal, v Vevče pa se je nemudoma poslala kompanija vojakov, žan-darji itd.
Ko so turnarji prišli v Vevče, vnol se je hud boj med žandarji, turnarji in vojaki na eni, in zbrano množico ondotnib kmetov na drugi strani. Govori se o 600 kmetih, večidel mladi ljudje, med njimi tudi mnogo ženskih.
Med kmeti je bil odpuščen vojak domačega polka, kterega so žandarji na mestu ustrelili in prebodli, tako da je bil takoj mrtev. Ubita je neki tudi kmečka deklica. Mrtvega kmeta so ravnokar pripeljali v Ljubljano in ga oddali k sv. Krištofu v mrtvašnico. Šest kmetov so pripeljali vklenenih pri dohodu turnarjev seboj v mesto. Kmetov je bojda mnogo ranjenih. Tudi turnarjev je veliko ranjenih , najhujšo Mah rov sin. ki je v smrtni nevarnosti. Pogreša se 6 *) turnarjev. Do-godba je prežalostna, zlasti ker se bo kakor to že vemo, vsa krivica zvračala na kmete, in se morebiti iskalo tudi po skrivnih osnovateljih , dasiravno je jasno, da so turnarji že s tem morali dražiti ljudstvo, ker so po sicer mirni deželi z revolverji šli sprehajat se. Javno mnenje je tudi v mestu naravnost in ostro proti turnarjem, sploh pa je razdraženost ta trenutek velika in kri vroča, zlasti ker so čuje, da je bil ubiti kmet nedolžen. Mestna gosposka se boji, da bi kmetjo ne prišli v mesto; za denes je zavarovala mestne uhode, kaj se zgodi v prihodnje, to sam Bog vedi!
Društvo „Slovenija" je sklicalo hitro sejo. Ministerstvu so telegra-fovali, naj se društvo „turnvorein" brž ko brž razpusti. Toliko za denes, za prihodnjič Vam poročim kaj natančnejega. **)
maja [Izv. dop.] //. V.   Profoserji našu gim-da so za vse resojucijo vižmarskega tabora, nekaj dijakov, toliko brigajo, kakor za lanski ostudno,  da so   mora očitno  grajati. Kdor
lz LJubljane 22.
misije hote pokazati svetu, kterega se je vdeležilo tudi sneg;  pokazali so to tako
pozna našo mladino, pripoznati mora, da je obdarovaua z mnogoterimi darovi in večidel le dobrimi lastnostiini; le nemški in nemškutarski naši profesorji tega ne morejo verjeti iu spoznati. Vediti pa morajo, da so si podpisali sami najbolj sramotno spričevalo. Odsvetovali so ali prav za prav zabraniti hočejo šestnajstim osmošolcem delati maturo. Med temi so pa celo taki. ki so se do letošnjega vedno izvrstno učili, nekteri so bili celo preinijanti. Da s" študentje rojeni Slovenci, niso sami krivi; da se pa čutijo kot Slovence iu so ravnajo po zakonu narave , je pa njih presveta dolžnost. Kako bo bosta obnašala pri takem postopanji gimn. vodju iu šolski svetovalec, nli bosta storila svojo dolžnost in vzela sebi izročeno mladenče pod očetovsko varstvo, pokazala hode prihodnost, vendar mi dvomimo že zdaj. Maturo delati se pravi pokazati, kaj kdo zna, kar se je učil skozi osem let na gimnaziji, in zdaj pri dovršenih študijah so hočo zapirali pot do viših šol nekterim zato, ker se niso vsake lekcijo iz zgodovine naučili od besede do besede na pamet. Zabraniti se prav za prav matura ne more, odsvetovati pa se pravi: uči se, ali ne uči ; znaj ali neznaj, propal boš tako ali tako. Zapomnijo naj si pa naši konšt. profesorji, da zna priti marsikdo , ki se mu denes odsvetuje matura, čez tri ali štiri leta nazaj v-„sch\\vinlandu, ki bo pokazal Konigu, Heinrichu in še kakemu druzemu, ako ga bo tukaj našel, kako se razlaga zgodovina, brez da bi držal profesor vedno bukve v roki.
Sicer je jelo postajati pri nas življenje bolj živahno; vse se raduje, vse veseli tako dobrega uspeha. Vsa govorica suče se le o toboru; edina mala pešica renegatov hodi še vedno prati marogo, ktere jim je prizadel osodepolni dan 17. maja, k ljubljenemu „Tagblattu", A mi se za njegove jalove študijo no zmenimo.
Iz Novega mesta 22. maja [Izv. dop.] Imel sem priložnost priti med nekaj novi šolski postavi ploska.iočih učiteljev. Ti možički res sami niso vedeli, kako bi razkazali svojo novo liberalnost in sovraštvo do duhovščine in slovenščine. Prvi bistroumuež jo pravil, kako si jo kupil žo urad-nijsko čepico, ker poslej no bo več oerkveaik, ampak c. kr. uradnik. Drugi gospodek je pravil, kako so jo nad župnikom znosil, ko jo. slišal da so po-'ijeno novo šolske postave. „Sel sem", jo djal, „k župniku, ter mu rekel: Gospod župnik, sedaj se zahvaljujem za tako pokorščino, kakoršno sem Vam moral dosodaj skazovati, zdaj sem sam svoj gospod in me je bilo v resnici sram biti pokornemu takemu možu." Župnik pa, vide kakove lepe liberalnosti se jo na-vzel učitelj, skliče soseskine može in jim reče, da ga noče več za Olganista. Odvzeli so mu tedaj bero — polovico njegovih prihodkov — in druzega or-
*) Po druzem dopisu celo 16. **) Prosimo zanesljivo.
Vred. Vred.
ganista dobili. Nek drugi učitelj je pravil, kako je otroke v šoli okregal zavoljo sramotnega pozdrava „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" ter jim prepovedal pred šolo in po šoli moliti. Zopet drugi je pravil, kako je pokazal svojo liberalnost, odkrlvil se nekdaj razpeli pri cesti. „Jaz-, je djal, .pogledal sem sramotno na-njo ter rekel: Kaj se odkrivate temu lesu!"
Take otrobe so vezali naši učiteljčki v svojem govoru. Res veselo |ih bodo soseske, kjer so postavljeni za učitelje Naši ljudje že tako ne zaupajo veliko šolam, in pravijo, da se otroci nič nc nauče v njih. Kaj bo še le sedaj, ko bodo slišali tako lepe reči o učiteljih, gotovo jim bodo še veliko manj zaupali, ter jim svojih otrok ne v šolo pošiljali. Tudi so navdušile nove Bolske postave učitelje tako, di so začeli slovenščini zabavljati, rekoč: da je vse to farška reč in da se učitelji, sedaj c. kr. uradniki ne smejo z njo pečati.   Bog nas varaj takih c. kr. uradnikov!
Iz HrvaŠkega 23, maja. [Izv, dop.] Pokojnega stožernika in prvega Zagrebškega nadbiskupa Huulika smo v četrtek 20. t. m. v rako prvostolne cerkvo z veliko slovesnostjo k večnemu miru in pokoju položili. Jnostrnnega sveta se je bilo mnogo sešlo, iu celo iz sosednjega Stajam iu Kranjskega je bilo zlasti mnogo duhovnov pri slovesnem pogrebu v Zagrebu nazočih. V Haulikovi zapuščini se je našlo v zlatem in srebrnem denarji blizo 100.000 gold., v bankah tudi blizo toliko, v javnih obveznicah pa 300.000, tedaj skupaj v gotovini blizo pol miljona cene. V oporoki je pokojnik ustanovil, da se ima polovica cele njegovo zapuščino med njegovo žlabto razdeliti, druga polovica gre pa med razne zavode in zaklade. Značajno za pokojnika je, da sena narodne zavode: na jugoslov. akademijo, na jugoslov. vseučilišče, na narodni muzej iu na enake druge v svoji oporoki ni ne z najmenjšira legatom z mislil! — Med tem ko bo stolica Zagrebške nadpiskupije prazna stala, bodo vsi tako zvani interkalarni prihodki v komorsko zaklado tekli, in sicer zato, ker za zemljo ogerske krone nc velja konkordat, poleg kterega bi iitterkalarno prihodke ne fiiškus nego veroza-kouska zaklada dobivala. Po trm takem bo lo državna blaganja v Pešti nc pa domača v Zagrebu se iz intcrkalara, ki iznaša na leto več sto tisoč goldinarjev, okoristila. Samo v obveznicah zomlijščinega odkupa ima Zagrebška nadpiskupija glavnico od 800.000 gold. Koliko pa nosijo prostrana imanja v Banatu! t
Kdo bo Haulikov naslednik, o tem si hrvaški narodnjaki malo glave razbijajo, ker dobro vedo, da tistega, ki bi ga oni volili, in ki hi zares naj vredne ji bil, namreč Strossmajera, jim Magjari pod nobeno ceno ne privoščijo, za drugega jim pa za nobenega mar ni. Ljudje si drug drugemu na ušesa šepetajo, da bodo ovčice zagrebške nadbiskupije takega duhovnega pastirja dobile, ki bo z volkovi v španoviji stal. Pastir bo svoje ovčice najprej ostrigel, ostrižene pa Volkovom izdal, da jih bodo ti odirali. Oj ta grdi, ta zlobni svet, kaj si vso doniišljuje!
Kandidacija g. dr.Zarnikaza posl.Trebanjskega volilnega okraja je vse tukajšnje njegove prijatelje zelo razveselila. Že smo se bali, da no hi društvo „Slovenija", ki je tako dolgo oklevalo, nc postavilo kakšnega drugega kandidata, in že smo za ta slučaj pripravljali enako pismo, kakoršnega smo leta 1866 zavolj kandidaeijo dr, Kliiua v Ljubljano poslali bili. Mi smo trdno prepričani, da ho pri jutrošnji volilvi zmagal, ter čestitamo tudi trebanjskim volilcem in deželnemu kranjskemu zboru, kajti mi poznamo dr. Zar-nika in glede njegove značajnosti, in glede dušnih njegovih zmožnosti kot izvrstno akvizicijo. — K koncu si ne morem kaj, da ne bi napomenil čudnih glasov, ki prihajaj i k nam in iz vojniško krajine, in iz turško Bosno , in i se vsi v tem zedinjujejo, da so tu dole zopet nekaj kuha. Pravijo , da so začeli krajšnici sablje brusiti., da bodo šli v Bosno.
Iz Dunaja 20, maju. II. G. [Izv. dop.] Tedaj zdaj smo zopet sami. Prazna jo lesena parhunoutarnica, poslancev ni več na Dunaji, med poslednjimi izmed daljnih so odšli Slovenci. Jokali nismo pri slovesu nič. Nehvaležni smo za večo davke, za nerešenja narodnostnega vprašanja i. t. d. (Jelo za „pedi železnice" nimamo razumljen ja. Ker je pri nas na Dunaji končano, začenja zborovanje onkraj Litave, pri naših preljubeznjivih brat'' Magjurih. Tam bodo pač bolj ropotali. Žo iz raznih adresnih osnov so » kako različne, ostro si nasproti stoječe stranko se tam nahajajo. Dttl jski listi prav za prav niso z nobeno adresno osnovo zadovoljni. Dcakovska seza po Dalmaciji in to jim ni prav ; levična omenja Čehov in kroni svetuje, naj se pogodi ž njimi, to jih jezi; Miletičcva pa proklamira federativno državo, omenja celo nezadovoljnih Slovencev, in to jih razkači. Itavno iz tega, da 86 i/. Miletičevc osnove najbolj sarkastične opombe rode v našem nemškem časopisji, je razvidno, kako zolo vso nemško patrone jezi vsako in vse, kar bi večino avstrijskih prebivalcev moglo zadovoliti. Oni pravijo v svojem srci: „vsc narobe gre;" mi pak pravimo: „vse naravno pot gre, počasi, pa gotovo".   Čakajmo, da vidimo, to je stari pregovor.
Staroznano je, da ljudje v svojih težavah sami sebe tolažijo in na svoje rane razne fluitre pokladajo. Umni zdravniki, ki naravo človeško poznajo, se temu skrivaj smehljajo in pravijo, da kjer si natura sama ne moro pomagati, tam jo vso uinctoljno zdravljenje starobabja sleparija. Dunajski listi se tako tolažijo z zunanjimi časopisi, češ, da ti narodni opoziciji v Avstriji, posebno češki, ne pripisujejo tako veljavo kakor nekdaj ogerski. Nespametna tolažba! Ka ne vidijo, da je češki narod vse drugače vse močneje, vse navdušonije vzbujen, nego je bil iu je šc magjar-ki. Cehi, pred kterimi so za časa Husovega vsi nemški cesarji in njih vojsko „podplate kazali", ti Cehi še živo, bodo zmagali in z njimi avstrijansko slovan-stvo, kolikor toliko. — Znano vam bode že, da hoto dunajski Cehi tukaj tabor napraviti. To zadnje DunajČanom veliko nevoljo in celo nekoliko strahu dela. Dunajski „Tagldatt", ki je sicer Cehom včasi majhno mcuj nepravičen, nego so vladni listi, napisal jo članek o tem in naslovil ga: „ 11 ust ti pred Dunajem", iu se tolaži . da nc bo nič hudega. Cehov jo na Dunaji v novejšem času že skoro četni del prebivalstva. V vsaki veči krčmi naletiš na češki govor. Od nekdaj pa daje Ccska Dunaju najpridnejo posle in delavce   Dunajski pe.be] je postnvač, zato celo zagrizneni Nemci in fanatični
sovražniki Slovanstva imajo češke posle. V vsacem boljem javnem prostoru, t. j. po kavarnah in krčmah, nahajaš v novejem času češke časopise. In kakor pravijo statistiki, da magjarski zarod s turškim vred grozovito hitro umira, tako tukaj na Dunaji od leta do leta vidimo, kako ogromno se Čestvo množi. To pa ravno Nemce jezi, a pomagati si ne morejo. Zrno dunajskega prebivalstva jo vse skozi gnjilo. Zdravost se novači iz krono vin, največ iz slovanskih. Ako BO torej Čehi na Dunaji žo tako nnrastli, da tirjajo od mestnega zastopstva za-se svojih šol, kakor že svoje cerkve in svojo pri-digarjo imajo, to ni zasluga Nemcev, kakor jim tudi veselje ni. Žo naprej se lehko ve, da jim bodo dunajski mestni očetje vse tirjatve odbili, ker je ,. Dunaj nemški". To pa Ceho ne odstraši. Vsaj se bosta nemški liberalizem in nemška pravičnost zopet jasno pokazala.
Politični razgled.
Hudoče knjige, ktere g. Beust piše delegacijam, bodo neki jako suhoparne in brez vse zanimljivosti.
V minister«tVU pridno delajo proračun za leto 1870, a so zra-čunili, da bo prihodnje leto še več državnih stroškov, kakor letos Kakor ve „Tagbl." pripovedovati, tirjali bodo samo za deželno brambo najmanj H milijonov gold. — Tu bomo torej zopet slišali, kako pridno ministerstvo za nas skrbi.
Vladne predloge prihodnjim deželnim zborom bo menda poskrbel posebno minister kmetijstva, nektere tudi minister prosvete in uka. —
„Volksfr." pripoveduje, da je dobil škof v Lincu pisanje iz Kima, vkterem izreka sv. oče svoje mnenje, da posvetne 6odnije nimajo pravice kazensko postopati proti škofu. Sicer pa ne misli nobeden avstrijskih škofov dejansko protiviti se državni oblasti.
Dunajski Cehi hote konec taga meseca sklicati tabor, na kte-rem se bodo posvetovali o vprašanji: „Ali imajo dunajski Čehi pravico tir-jati, da jim napravi srenjski zastop čeških narodnih šol?"
Letni zapisnik porotnih mož za mesto Prago je po dolgem besedovanji konečno sestavljen. V zapisnik vzeto je 270 porotnikov , ktere je nasvetovala česka stranka, in 113 porotnikov nasvetovanih po nemški stranki. Kakor naravno so torej Čehi v večini. Kaj tacega bi bilo sicer tudi pri nas naravno ; da se no zgodi, skrbel bo že „furor teutonicus,M
Dunajski listi vajeni na ščuvanje proti Čehom zbrodili so v svoji steklosti strašne stvari o grozovitih simptomih v Pragi. Češki listi nimajo za te hudobije druzega kakor — posmeh.
Med gr. Bi srn ar kom in Košutovo stranko na Ogorkem seje, kakor ve „Ošteti" pripovedovati, sklenila sledeča dvestranska pogodba. Ko-šutova stranka je obljubila: 1. Ko bi se primerila francosko-pruska vojska, posilila ho Ogcrska avstrijsko državo, da ostane neutralna, in ko bi jo morala siliti z revolucijo. "J. Honvedska nrmada ostane popolnoma samostalna, prisežo na ustavo in se sme rabiti le v ogerski deželi. Prusija bo dala 1. mnogo denarja, ko bi do kaj prišlo, 2. bo vsestransko si prizadevala, da ostano Ogcrska samostalna država, ko bi razpadla Avstrija. Kaj posebnega sicer iz to zveze ne bo , vendar je zanimljivo.
NaOgerskoin so bili začeli nabirati prostovoljne honvedce, pa se jih ni oglasilo več nego 200, in še ti niso vsi sposobni ! — V državnem zboru že nekoliko dni traja adresna debata, zapisano je še nad 00 govornikov v tej zadevi.
Gališki časniki so zelo zadovoljni, da se je deželni maršal odpovedal svoji časti. Vlada bo bojda v zadregi najti mu količkaj ravnovrstnega namestnika. Opozicija v deželi bolj in bolj narašča. Na Dunaji jej hote v tem duške nekoliko zapreti, da imenujejo kterega izmed poljskih aristokra-tov za kr. namestnika.
Na Bavarskem so volitvo skoro že končane. Zelo je narastla cerkvena stranka, ktera šteje 72 poslancev. Narodno-liberalna t. j. vehko-uemška ali za zvezo s Prusijo in veče zedinjenjc Nemškega glasujoča stranka štejo 58 udov. Posredna stranka, ki se nagiblje narodno liberalni, pa vendar noče precej naslombe na Prusko, ima 14 udov. Nemški demokrati samo enega.
Na Španjskcin jo v kortezah skleneno, daje oblika vlade španj-fikega naroda monarhična." Tako jp bilo tudi pričakovati. — Minister Ayala je očital republikancem, ki so šc v zbornici ostali, da se oni revolucije niso udeležili. To je poslednje tako razkačilo, da je moral Ayala odstopiti od ministerstva. — Zbornici je predložena postava o civilnem zakonu.
Francoska vlada si vse prizadene, da bi volitze po njeni volji izvršile so. Dasiravno so nasprotniki Napoleonovega samosilja posebno po mestih gibljejo in pogumno protostujejo zoper samovlado moža, ki mu prisega ni bila sveta, ima vendar vlada poslednje dni volilce v rokah in hoje-da se jih bo dalo mnogo premotiti.
Razne stvari.
* (P. Greuter.) Zarad nekega govora v Hipahu na Tiroljskem so hoteli žo med zasedanjem državnega zbora v preiskovanje deti g. poslanca Greuterja. Državna zbornica tega ni dovolila. Po dokončanem zborovanji so je insbruška deželna sodnija požurila in ga že na 21.1, m. pred-se poklicala. Greuter je tožen zarad žaljenja Nj. Veličastva in kaljenja javnega miru.
* (Poljski drž a v ni poslanci) so prav kradoma prihajajali v domačo deželo. Policija jim je že popred v uho zašepetala, da jim ljudstvo napravlja veliko nasprotno demonstracijo. Zatorej so se ljudski zastopniki prav skrivaj v svoja pohištva plašili,
* (Tabor delavcev praških) je dovoljen s temi-le pogoji: 1) morajo osnovntelji pismeno dokazati, da so jim lastniki taborišče v po-
rabo prepustili; 2) so ne smo na tabor vabiti z oklici pribitimi na ulicah ako tega policija ni posebno dovolila, 3; osnovatelji so odgovorni za vsako, poškodovanje tujega zemljišča, kar bi sega utegnilo med taborom poškodovati.
(Za oddclne glavarje) sektions-chefs, hrvaške deželne vlade se naimenovani za politične poslove Robert pl. Zlatarovič, za pravosodje Žuvič, za kulturo in naukovno stroko pa Pogledič do Rakitovec. Za Zlata-roviča so je že poprej vedelo, da bo naimenovan, kar se pa drugih dveh tiče, je bilo javno mnenje vsled njihovega naimenovanjo nekako osupneno kajti še nekoliko dni pred naimenovanjem so se za pravosodno in naukovno stroko celo druga imena imenovati slišala. Zlatarovičev oče je bil krščen jod, ki se je zval Goldschmid. Naš Robert je svoje ime leta 1848 pohrvatil. Tačas je bil on velik llirec in tajnik lxina Jelačiča. Pod Baliom in Ma-žuraničem jo bil kar god si hotol iz njega imeti, če je le kakšno korist iz tega imel Govornik ni, ker grdo jeclja, tudi posebnih talentov do zdaj šo ni pokazal. Jegov vrstnik Žuvič, ki je na Hrvaškem, od kar jo nagodbo z Magjari spopal, sploh pod imenom „majstor" poznan, je pravi politični kameleon. 0 njem se more zares reči, da je v političnem koncertu že na vse luknje žvegljnl in pri zelenih mizah je z vsemi barvami igral. On se štima, da je iz roda slavne starohrvaške rodovine Šubičev ; to ga pa vendar ne pači, da zdaj svoje ime po magjarskem pravopisu piše. Ko je cesar letos v Zagrebu bil, je bil tudi on za kakšno odlikovanje predložen, pa v kabinetni kanceliji Nj. Veličanstva je bilo njegovo ime izbrisano. Trotji oddelni glavar Pogledič je v pravem smislu besede ohskuriteta. On je skoz in skoz to, kar se imenuje birokrat, pošten — cicer drugega pa nič. Za vsako drugo stroko bi bil sposobnoji nego za naukovno. Zavolj njegovega poštenja ga ljudje obžalujejo, da je prišel med dva politična veternjaka.
* (Nov kmetijski časnik v slovenskem jeziku) bo začel v kratkem v Gorici izhajati; izdajala ga bo c. k. kmetijska družba. — To je pravično, da se je slavna družba vendar enkrat tudi na Slovence ozrla. —
* (Dr. Lavrič) bo razlagal v čitalnici goriški dvakrat v tednu deklamatoriko.   22. t. m., ob »i. ur zvečer je bilo prvo predavanje.
* (Beseda na čast sv. Cirilu i n M e t o d i j u.) Dne 22. m m. so napravili celovški hogoslovci prav lepo besedo na čast. slov. blagovest-nikov in v veliko veselje koroških rodoljubov, kterih se je prav veliko število zbralo pri tej redki svečanosti. Najpred se je zapela Klinarjcva „Slavu sv. Cirilu in Metodu", dalje so se vrstilo „Illahol" od Prochaske, „Mornar", „Vodniku" (Hejdrihova), „Moj dom" od Mangolda , „Lovska", „Ccrkvica" in „Triglav." Igrala se je igra Vilharjeva „Župan" v 2 dve delih; vrh tega se jo prestavljalo: „Kako je Jurij zaklad kopal" in „Stari učitelj" in govorilo nekaj govorov.   Vse so je vršilo na občno zadovoljnost.
* (I z uradov.) Minister pravosodja je imenoval pristava pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani g. Fr. vit. Gariboldija za okrajnega sodnika v [pavi in je sodniškega pristava Kneza na njegovo prošnjo prestavil iz Lož na Krško. V „VVien. Ztg." beremo pri isti priliki, da jo okrajni sodnik g. Jož. Pucher prestavljen iz Liezen-a v slovenske Konjice. Radovedni smo, kako jo kaj s slovenščino tega gospoda. Prijatelje ravnopravnosti prosimo, naj nam o priliki kaj poroče o novem Konjiškem sodniku.
* (G. dr. P 1 o j), odvetnik in predstojnik okrajnega zastopa v Ljutomeru, preseli so 1. avgusta v Ptuje.
* (Razloček med banom in banom). Iz Zagreba se piše, da je v bližnji zagrebški okolici vprašal šolski ogleda pri izpitu enega izmed šolarjev: Kakovšen je razloček med sedanjim banom in prejšnjimi banuši? Ko otroci niso vedeli sami rešiti zastavice, povedalo se jim je, da so bili prejšnji bani neodvisni možje, ki so samo s kraljem občevali, sedanji ban puk je le rob in podložnik ogerskemu ministerstvu.
* (Vabilo) 30. dan meseca maja 1869 bo čitalnica kamniška obhajala slovesni odpor. Program: 1. Govor; 2. Ilirija oživljena (moški zbor); 3. Igra na gosli s klavirjem ; 4. Sladka domovina (čveterospev) ; 5. Prošnja (samospev); 6. gledišna igra „Filozof"; po besedi ples. Začetek ob pol osmi uri zvečer. K tej besedi uljudno vabi prvosednik čitalnice.
Listnica vrrdiiištva :
Oosp. Podg . . . n v St. L.: Povesti lopo prosimo!   Prijateljski pozdrav. X -j- I.: Pustimo sirotici veselje, naj ima enkrat zadnjo besedo; na take čonce nimamo odgovora.
DiiimJNkss lx»r/.n od 584. maja.
Enotni drž. dolg v bankovcih 01 il. 75 kr. 5V| mct&like e obresti v maji in nov. — fl.— Enotni drž. dolg v srebru   09 ti. 75 kr. 1860 dri. posojilo 100 il. 40 kr. Akcije iinrod. banko 742 II. — kr.
Kreditno akcije 28G (1. 60 kr London   124 fl. 50 kr. Srebro   121 fl, 50 kr. Cekini   6 fl. 85 kr.
ivlt'attt im i'iiiioccliiiksio
V občini sv. Štefana, v poštnem in sodniškem okraji dinarskem , je mesto za ranocelnika izpraznjeno, kteri ima dohodke Anton Anderličeve ustanove, ki zdaj 150 gld. viia leto znašajo, s tem pogojom dobivati, da bo uboge v fari sv. Štefana brezplaCilno zdravil. — Prosilci za to službo, ki morajo slovenskemu jeziku zmožni biti, naj svoje prošnje do 15. junija t. 1. občinskemu ured'1 pri sv. Štefana izročijo.
€. kr. okrajno glavarstvo.
V Celji 30. aprila 1869. vrati*
Iziliiidi in vrednik Anton Tom»l£.
Lastniki: Dr. Jote VoHiijak in drugi.
Tiskar Kduard Jnrizlč.