Stsv. 141 V Trsta, ¥ nedeljo 25. mala 1919 letnik XLIV ulica Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: sv. FranliSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leta L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINO Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Ogl.isi se rsčtm i j o v lirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stol, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina ?n reklamacije se poSiljafo izk j-.i.ao upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20. Mirovna Konferenco. »lemenceauov odgovor na gospodarske pogoje miro\ne pogodbe. PARIZ, 23. Ckmenceau je v svojem odgovoru na Brockdorff-Rantzauovo noto od 15. t. m. o gospodarskih mirovnih pogojih pudarjal, da se bo predložba nemške delegacije po miru zmanšala za 6 milijonov in da je z druge strani žrtvovanje velike nemške tonelaže neizogibna in potrebna kazen za nemško brezsrčno vojevanje proti svetovnem trgovskem brodovju. Nemško fcrodovj-e, ki ga misli enrenta zapleniti, ne predstavlja niti tretjine tonelaže. ki so jo Nemci na nekvalificiran način un.Cili. Dežele, bogate s krompirjem, ki se vzamejo Nemčji na zapadu ,bodo tudi nadalje produ :iralc krompir, ki se bo lahko uvažal v Nemčijo. Poskrbleno je za carine prost uvoz za tri leta. Enako se je ukrenilo tudi za žveplo, ki ga je Nemčija uvažala pred vo:no in ga bo megla uvažati tudi naprej. Nemčija z^ubi četrti del premogovne produkcije, trda ta premog proizh3ia iz ozemelj, pripadlih Franciji, toda Nemčiji ostane še 80 mi-iiionov tonelal rjavega premoga na leto. Razun tesa se v ceže'ah, ki ne pripadejo Franciji, zviša premogovna proJukcifa, ki je že pred vojno cvela. K temu se m<-ra še ozirati na to, da mora Nemčija nadome-t ti premogovni deficit, provzrečen po si-stem-atl-čnem uniče arju severnofranccskih premogovnikov. Ce bo Nemčija prisiljena da uvaža železo in cink. s< bo n:h?.jala v istem poležal, kakor mnog-; druge države. Presojevanje nemške note o b odanosti nemške Industrije ]c zelo pretirano in ne računa s splošnim gesprdarskim prepadom v sled vojne. Država ostane lahko tudi za naprej industrijska država, tudi če ne producira doma >:rc\ n. Takšna država je n. pr. Anglija. Razun teza ne bodo nemške zemlje nikdar uničene in razdejane. Nedotaknjeni viri, ki jim ostanejo. mora:o. združeni z uvozom, zadostovati njihovi povzdigi, njegovem razvoju. Omejitev vojaš'<;h oboroževanj bo to povr.ligo pospeševala. Clemen-ceauov oegovor zaključuje: *V ogromnem svetovnem prepadu je del, ki ga mora prevzeti Ner.:-č::2. proporcionalen z n;e grehi, ne z nje silami. Evropski n?.r d: so pcdnašali dolgo časa pret;-/.ko breme, ki jim ga ie naložil nemški naval. Prav.č .o je torej, da Nemčija, nesrečo ki je zakrivila, t pravi s polno mero svojih sredstev. Nemške -J-žave ne proiz-hajnjo od mirovnih pogojev, temv č od n"hovih činov, ki so Izzvali in podaljšali vojro. Tisti! ki so vojno začeli beji v Sr>au, ca razpravljajo posebno o glr* n?h vprašan'h m.rovniii jegojev. Ta scaški sestanek prov z: dovoli se je resenečenje, kar ic enten'a pod:!.' ' :;£ . ka za en teden. Zdi se. da ;le \ ■f?r,ru rh uvidela lujnost tega a. Obvladuje r. :e:ije, da se morajo skleniti Zver- nr.rodov. - Irrtrlava eot rrd Clemea- cea-icn it* ^f-iom Brockdorfl-Rintzcsuom. PARIZ 2"* Cr^f Brockdorff-Ra" rau je ^o- pcclal konfp'-enci renske lle-e Zveze narodov. Clemenccau je odgovoril: Komisija za ezniških in pridr:'".eni!i vlasti je nazno prodrl? predloge, ki se t o ej ..ove določbe mogle razpravljali v sp'C.ni sraen, ko bo Zveza definitivno ustanovile komisija se cmeja t' "3s na to, aa cl:?ca pozoi"-rost na gotovo ši?.;To podrobnih tr^ček. Sodi, da pre "logi, ki jih sebuje pakt in o katerih se ror I j slo v Zvezi r.ć ii3dC M---------------- • m°- re;o bolje si žiii v dosego namenoki si jih stavlja Zveza narodov, nego pa izvedbe, kakor jih formulira rcniška vlada. Komkfja u-gctovlja z zadoščenjem, da je nemška \lada naklonjena ustanovitvi Zveze za vzdi Sevanje miru, temelječega na uporabi glavnih narel demokratične viade. Soglaša z nekć-te.imi gledišči, ne misli pa, da podrobni predlogi nem šVega načrta predstavljajo v tem pojedu koristi. Zato formulira naslednje priponnje: 1. Ne sodi. da bi kak zbor posredovalcev, kakor zahteva nemški načrt, mogel imeli potrebno avtoriteto za reševanje mednarodn-h konfliktov in za vTdrževanje svetovnega miru, kajti take f.nkcije pripadajo svetu, ki ga določa pakt. Sistem nepristranskih spravnih komisij more večkrat izdatno služiti za izvajanje preliminarnih preiskav in — kadar bi bilo to mežno — za poravnavanje konfliktov, ne podrejenih taki pogodbi. V pogodbi ni ničesar, kar bi se upiralo takim komisijam. 2. Nemški predlogi o jurisdikciji postopanja permanentnega mednarodnega sodišča, se prouče naknadno v svetu Zveze narodov. 3. Splošna poraba načela glede obveznega razsodišča ni sedaj izvedljiva v predloženi obliki. 4. Komisija je naklonjena predlogom glede svobode prevoza, komunikacij in gospodarskih in trgovinskih odnošajev med raznimi naredi. Dogovori take naravi so se že proučevali in se predlože Zvezi narodov. 5. Za vezniki priznavajo sploh dobro podlago preilega, da država, ki bi se pregrešila proti piavilom, ima plačati vse troške za poprave 1-. de, povzročene članom Zveze po kršenju oakla. Komisija ima vendar toliko zaupanja« da Zveza narodov efektivno sprejme to odredbo v nesrečnem slučaju kršenja pakta, da ne smatra za potrebno, da bi se določbe pakta samega izpremenile v tem smislu. 6. Komisija jemlje z zadoščenjem na znanje dejstvo, da je nemš/ta vlada naklonjena raz-rožitvi ter opozarja, da pakt napoveduje pripravo načrtov, tičočih se mednarodne razorožitve. 7. Komisija jemlje na znanje nemške predloge, ki se tičejo kazni, ki jih bo nalagati členom Zveze radi kršenja njih obvez. Vendar meni, da fco avtomatični gospodarski pritisk, izveden proti državam krŠiteljicam, kakor je ccločen v pogodbi sami in spremljan od mednarodne miiitarične in pomorske akcije, ki bi bila potrebna, bolj hiter in izdatan, nego pa nemški predlegu Postopanje z nem&kimi njetaiki. Zavezniki so net^rosnL PARIZ 23. V odgovoru na noto grofa Brock- dorff-Rantzaua o vejnih ujetnikih, pravi predsednik konference, Clemenceau: Zastopniki zavezniških in pridruženih vlasti izjavljajo, da ne morejo privoliti v osvoboditev vojnih in civilnih ujetnikov, ki so na o-zcmlju zaveznikov zagrešili zločine, pa naj bodo ti ujetniki katerekoli narodnosti. Vojno sodišče je moralo obsodili na smrt nekega nemškega vojnega ujetnika, ki je šiloma udri v hišo nekega poljedelca, pri katerem je delal, ter je hladnokrvno umoril nie^a in ženo. V soglr.sju z določbami konference v Bernu se je eksekucija odložila do podpisa miru. Za tega morilca ne more biti pomiloščenja vsled mirovne pogodbe. Tudi v tem pogledu vztrajajo zavezniki pri pogojih mirovne pogodbe. Nemška delegacija ne more sugerirati nikake olajšave v usodi vojnih ujetnikov in intemi-i rancem izvajali vojne zakona. Z dru^e strani je bistveno v interesu vseh, da ujetniki in in-| terniranci ostanejo podrejeni disciplini in kontroli, dokler čakajo na povrnitev v domovino. Postopalo se to žnjimi, upoštevajoč njih čustva in njih potrebe. Zaveznikom je namen, da se po sklepu miru ujetniki in internirane! tijih esebne stvari. Daiali bodo nemški vladi vedno vse informacije o umrlih in bodo nadaljevali s tem po podpisi miru. Nemški grobovi se bodo primemo spoštovali in zemski o-stauki vojakov in mornarjev se bodo mogli prevažati v njihove kraje. Clemenceau izjavlja, da se ne bo mogla zahtevati — ker ni možno nobeno konfrontirale ined vojnimi ujetniki — cikaka vzajemnost vsled postopanja z vojnimi ujetniki zavezniških narodov v Nemčiji. Stori se vse možno, da s epo sklepa miru ujetniki in interni ranci povrnejo v domovino, potrebno hranjeni in preskrbljeni z vsem, ali obžalovaje se mora naglašaii pomankanje na obleki, ki jo posedu-i jejo zavezniške vojske. Slednjič bo zavezni-j kom v radost, ako se ustanove komisije, ki se i bedo brigale za povraćanje v domovino čim bo j podpisan mir. Obžalujejo pa, ca ne morejo mi-! slili na tako ustanovitev, dokler ne bodo ob-i ve'čeni, da nemški deiegatje namerujejo podpisati mir. Vprašanje Saairke kotiine* PARIZ 22. Danes predpoldne so^ se sestali ! glavarji vlad in so razpravljali o odgovoru, ki ! ga je dati nemški delegaciji glede Snarske kotline. V svoji noti je grof Brockdorff-Ran-tzau obžaloval dejstvo, da kotlina — tudi če bi bil plebiscit po 15 letih ugoden za ohranitev nemške suverenitete — ostane vendar Franciji, čim ne bi Nemčija položila svote v , zlatu, ki bi odgovarjala vrednosti, kakor jo ! določi razsodišče izvedencev. Vsa nemška delegacija je odpotovala ▼ Spa. PARIZ 23. Dogodek današnjega dneva je odhod grofa Brockdorff-Rantzaua z vso nemško delegacijo v Spa. Ker grof Brockdorff ni pokazal namena, da bi zapustil Versailles, se sodi, da so šli le po nova navodila. Dejstvo, j da so odšli vsi, bi kazalo, da gre za važne razprave in da je dana potreba splošne izmenjave idej. Morda je nemško javno mnenje razcep- PODLISTEK li je ifl Li ie mm feih Vneta Spisal: Stanko Kelemen. ODLOČILNI TRENUTKL Človek, uboga stvar na sveti Nar. pesem ... Tako ie potekala Ksenilova mladost v rev-jč^ni, a mirno in srečno. Ko pa se je pomladila zemlja desetič, kar je Ksenil zagledal luč sveta, tedaj se je pripetilo nekaj dogodkov, ki so dali njegovega življenja toku popolnoma novo smer. Pomlad se je vračala v deželo. Ce že ne drugod, mogel si to opazovati na Dravi, ki se je v teku malo dnij popolnoma osvobodila zimskih spon — velikih ploč ledu — in je polagoma začela prelivati stare struge in zalive. Večer se bliža. Zadnji solnčni žarki titrajo skozi okna rojstne hiše Ksenilove: toda okna jim pripuščajo le odmejen dostop v sobo. Kakor svitel steber se vleko skoz sobo in razsvetljujejo na nasprotni steni podobo lzveli-čarjevr. ki z-e v remi bolečini proti nebesom, in pouooo žćdoktne malete. Ostala ljeno glede vpraSanja, ali naj se mir podpiše ali ne podpiše pred odločitvijo v tem ali drugem smislu. Vlada in pooblaščenci hočejo morda pretehtati skupno vsa elemente za tako odločitev. Možno ja tudi, da Scheideman-nova vlada, ki je vezana po javnih izjavah, hoče opozoriti delegacijo, katere glavar je pristaš miru, da je odgovorno ministrstvo na-protno. Vprašanje je torej: ali se nemška delegacija povrne ali se ne pove me r Versailles?! i , Nemikl ministri odfli t Spa. BAZEL 23. Iz Berolma poročajo: Ministrski predsednik Scheidemann, spremljan od ministrov Dernburga in Erzbergerja in od načelni-nika urada za mirovna pogajanja, grofa Bern-sdorfa, je odpotoval v četrtek v Spa. Končna ureditev besedila protipredlogov mora biti določena v petek. Sestanep v Spa je potreben, kajti občevanje med Berolinom in Versaillle-som je izredno težavno in z druge strani je nemška vlada trdno odločena, da čim najhitreje seznani nemški narod z nemškimi proti-predlo^i in s perspektivami za mir. Tega potovanja v Spa se udeležuje tudi minister za kolonije. Sestanek ▼ Spa. VERSAILLES 23. Nemški pooblaščenci se sestanejo z nekaterimi ministri, došlimi iz Be-rolina, s katerimi se bodo posvetovali in u-tegne priti nemudoma do sklepov. Sodi se, da se povrnejo v nedeljo v Versailles. Nemci so izročili danes predpoldne dve noli. Gre za protipredloge glede mednarodne delavske zakonodaje in za nemika lastnina v zavezniških deželah. Vsi imajo čiste roke—l RIM 23. Japonsko veleposlaništvo oporeka neki vesti, ki jo je prinesel angleški list »Daily Express« o razdelitvi Kitaja v influenč-ne pase na korist Anglije, Francija in Japonske. Ameriški poslairilt Monceotban vidi črno bodočnost. LONDON, 22. »Timesu« poročalo iz Koblenza: Henrik Morgenthan. ameriški poslanik v Carigradu, je držal predavanje o delovanju mirovne konference in o vprašanjih, ki se morajo rešiti. Rek-el je med diuslm: »V 15. do 20. letih bodo Združene države penovno v vojni; sedanji čas je samo usta-vljenje sovražnosti. Ko se povrnete domov, je reke! prisotnim ameriškim vojakom, ne pripovedujte svojim rojakom, da so vojske končaue. Pripraviti ?e morarr.o na še večji konflikt, na še večje žrtve, ! na se večjo odgovornost. Raznovrstne in naspro-j tujoče si zahteve raznih narodov na mirovni kon-i terenci ne bodo mogle biti zadovoljene. Mnogi | delegati bedo zapustili Pariz nezadovoljni, naredi bodo oziGvoljeni. in to bo "uov povt/i za konitikte. Prepričan sem, da bodo do 15 ali 20 let poklicane Združena ameriške države, da rešijo svet. Prebivalci allamtekih otokov zahtevajo plebiscit. STOCKHOLM. 23. Ker niso pogajanja med Švedsko in Finsko imel-a nobenega uspeha, je Švica poslala na mirovno konferenco noto, v kateri zahteva, da se vpošteva zahteva prebivalcev al-InnJskih etekov. ki hočejo s plebiscitom odločiti o testni usodi. UfcraFusfca de^zaclja pri Cleeaenceauu. P.VRIZ, 23. Ministrski predsednik Clemenoeau je popoidne sprejel ukrajinsko delegacijo. Napad n s^Usoaa. New-YORK 23. Nova revija »The Riviere« napada predsednika Wilsona radi njegovega vedenja ob italijanskem vprašanju ter doka-ruje, da ni resnično, da bi Jugoslovija potrebovala Reko. Podpira vse zahteve Italije, ki je velik narod, učiteljica civilizacije. Njenim zahtevam da bi morali pritrjati vsL Nova italijanska delegacija RIM 23. Z današnjim sklepom ministrskega sveta je italijanska delegacija v Parizu po odstopu Salandre in senatorja marchese Sal-va^o-Rag^ija sestavljena tako-le: ministrski predsednik Orlando, minister za vnanje stvari Sonnino, minister za prehrano Crespi, veleposlanik v Londonu marchese Imperiali in Bar-zilai. Komentarji o povratku Orlanda ▼ Pariz. PARIZ 23. »Homme Libre« piše: Orlando, povrnivši se z ministrskega posvetovanja v Oeulxu, more sedaj voditi • polno zavestjo stvar italijanske delegacije, ki ji je sedaj sestava izpremenjena. ker nekateri njegovi sode-delavci, in ne neznatnejši« ne sodelujejo več na konferenci. Očividno je treba sedaj ministrskemu predsedniku novih mož, izbranih med diplomati in uglednimi političnimi možmi, bolj naklonjenim njegovi politiki dobre volje. Gotovo je, da bo Orlando nadaljeval avojo soba se je obdala s skrivnostnim polumrakom. Na zapadni strani sobe stoji postelja: ob vrglavju jo oblivajo solnčni žarki, vznožje pa se skriva v polutemi. Na postelji Ksenilova mati. Nekdaj tako krasna, bujna žena, tudi v trpljenju še ni izgubila sledi svoje lepote; črni lasje ji obdajajo v gostih kodrih madonsko o-bličje, na katerem si v tem trenutku mogel razbrati izraz velike bolesti in mirne resigna-cije. Njene velike črne oči pa so bile v tem ttenutku pričakovaje vprte v dečka, ki se je zdajci prikazal med vratmi: Ksenila. — Materi je podoben; bled, črnih las, črnih oči: da, te cči, ki so gledale na vas kakor iz druzega sveta v večnost. — Sicer pa dečko kakor drugi! Ozrl se je torej najprej na mater, in ko je bral v njenem obličju tiho vprašanje, se je zglasil: »Hudžar so rekli, da pridejo takoj.« Odgovoril mu je vzdih materin. On pa je sedel k peči poleg brata, ki je mirno sedel in opazoval ta prizor. Sestra Trezika se je solzila v drugem kotu. Zunaj so se začuli koraki, nekdo je lipal skoz vežo z negotovimi koraki. Odprla so se vrata in prikazala se je že v mraku visoka« a sključena moška postava, z molekom okolul pot z vnemo, da uresniči mir, ki ga Italija hoče i v polnem soglasju z vsemi svojimi zavezniki. Sporazum glede Reke dosežen? PARIZ 23. »Liberte« zagotavlja, da se more smatrati sporazum glede Reke za dosežen in sicer tako, da bi prišla Reka pod italijansko vrhovno oblast in bi imela Jugoslavija vse potrebne gospodarske svoboščine. JADRANSKO VPRAŠANJE, Predlog u transakcijo. MILAN 23. »Secolo« piSe: Vse vesti, ki prihajajo privatno iz Pariza in vsa napovedovanja, ki jih je priobčilo časopisje v teh zadnjih dneh, soglašajo v domnevi, da je Orlando prišel v Italijo, da obvesti tovariše v ministrstvu, na kak način bi se moglo reško vprašanje smatrati kot virtuelno rešeno, če bi se sprejela transakcija, ki se. je zdela sprejemljiva njemu in nekemu drugemu članu italijanske delegacije v Parizu: Sonninu. To transakcijo da so odobrili angleški in francoski zavezniki, a Američani jej niso oporekali. Rel:a kot svobodno mesto bi potom svojega narodnega sveta vršila vse pravice suverenosti. Orlando zahteva pa, da se diplomatsko zastopstvo poveri Italiji. V pristanišču bi se ustanovila mešana uprava, v kateri bi imeli vsi interesiranci, Italijani in Slovani, svoja zastopstva in svoje garancije. Potem treba poravnati še navskrižja glede rudnika živega srebra ▼ Idriji in pa določitve vzhodne meje Istre. Vprašanje je važno. Gre za to, ali bo imela Reka teritorijalen stik z I-talijo. Wilson je povedal tudi v svoji zadnji poslanici.a d je nasproten temu, da bi se vsa Istra priključila k italijanski državi, da ne bi se preveč Slovanov pritegnilo v nje nove meje. Sodi se pa, da se, čeprav ne soglaša, ne bo upiral. Kar se tiče Dalmacije se je — ko se je Italija že mirno odrekla vse notranjosti, obljudene od kakih 150 tisoč Slovanov, — proučevala formula, ki zajamči italijanstvo Zadra, Šibenika in otokov. Naglašalo se je vprašanje gospodarskega propadanja, kateremu bi utegnil zapasti Zadar, ker ne bi bil več glavno mesto dežele, izgubivši upravne urade in šolske zavode, ki so bili odvisni od njih odnošajev s hrvatsko Dalmacijo. Ali, pred vsem se hočejo rešiti tradicije, kultura in avtonomija italijanskega prebivalstva. Koncesije v Afriki bi se dale Italiji, ali ne kot kompenzacije, amr^k kot delež na kolonijalnih pridobitvah er}on(e. Angleži so ponudili Cisimajo in ozemlje Guba. Težave pa so, ali ne od strani Angležev, z odobritvijo podelitve- mandata v Mali Aziji za vso severno A natolijo, ki obsega rudnike Herakleje. Hoteli bi raztegniti fcolj proti iu službeno poročilo o operacijah na mumransk! f-rn!i: Dne 20. t. m. so srbsko-an^leške čete z eno slovansko-r hočejo. Madžari smejo preganjati prekmurske Slovence. Ecljševistvo pridobiva ravno na Koroškem najtrdnejša tla. Prosili so koroški Slovenci, naj pride objektivna en'entna komisija, ki naj določi meje. In res so prišli francos.i Ca~tn:ki. Napadle so jih nemške tc!?e in odšli so. Nemcev pa ni zadela nebena kazen. Vsa perečila potrja:o. da vse to divjanje vodi deželna vlada v Celovcu. Dejstvo je, da so dobiti povelje, naj ©plenijo v prvi vrsti slovenske duhovnike in druge veljavne može. Celo usmrtiti da jih smejo. Uverjeni pa moremo biti, da so poslali v Pariz lažnivo poročilo, v katerem so svoja zločinstva naperili koroškim Slovencem. Posebno so divjali v Crni pri Prevaljah. Glas. da prihajajo nemške tolpe, je ljudstvo prestrašil tako, kakor je je v davnih časih turških invazij prestrašil klic: Turki gredo! Zupanu Kru'cu so oropali mesnico in odnesli razna živiki. Napadli so župnišče, kjer so uprizorili tudi divjaški — ples! UganjaK so burke tudi z m: Su m plaščem. Cerkve se vendar niso lotili.... In tem nemškim vojakom so 4!a naproti v belo oblečena dekleta iz izdajniških hiš... Da pa je bilo vse preračunjeno, priča dejstvo, da so že poprej določili s\ojega »župana«. Krono s\ojcmu — kulturnemu delu pa so postavil: s tem, da ir*ajo naravnost skozi okno iz kapelani e — stran šče, a spodaj se nahaja pokopališče. To je — olika! Poročila o teh zlocejstvih prihajajo od vseh strani. Dekana Cemra v Velil-ovcu so napadli na smrtni postelji____NeM pobegli ujetnik je pripo- vedc v-al. da je videl nekje v Rožu več ljudi — obe-šenih. Med njimi tudi dva duhovnika! V Smar'eti je napadlo 800 nemšk h mož posadko, ki je štela — K) mož. Ustrcl.il so kapitana, enega poročnika in štiri vojake, ki so bili že ujeti in so prosili za živi Ln'e. Za ostale \ojake je prosilo tudi prebivalstvo, da so jih pustili pri življenju. Vdrli so v župnišče in v cerkev. Cerkveno obleko so trjr :i in del.Ii med seboj. Posebno hudo so divjali tudi v Sclah. Plenili so. da je bila greza. Osetovo posestvo v Tolstem vrhu je popolnoma 4exiiolii a^o. Zupnišče v Prevaljab je izropaao. Istotako v Železni Kaph. Tn so metali blago na cesto in odnašali- celo kuhinjske peči. Vladni svetnik Hans Reiner pa je imel že pred temi napadi v Borovljah konferenco, a nemška vojaška oblast >e že pred 25. aprila delila med civilno prebivalstvo puške, municijo in vojaško obleko... Zaključek naj si napravijo čitatelji sami! Mnogo stotin so internirali v Spsttalu in Mill-stadtu. -Nekaj slovenskih duhovnikov so internirali v Gornjem Dravogradiu. V Celovcu mens. Podgorca. Tudi v Sprtallu je interniranih več duhovnikov. Tako nam poročajo ljudje, ki so jim znani dogodki na Koroškem. Puščamo na strani vse narodne, politične in državnopravne momente. V -imenu človekoljubja in civilizacije treba protestirati proti takim divja-štvom. Cut človečnosti se vzpenjal Kako mora biti pri srcu Lamaschu v Parizu, o katerem gre glas, da je dostojen in soliden Nemec----? V Parizu pa apelirajo Nemci ganljivo na pravičnost in človekoljubje...! Poberite In resite Como? I »Poberi in nesi domov!« S takim vzklikom izražajo Tržačani svojo škodoželjnost« kadar je moral kdo doživeti ali čuti kaj, kar mu je prav neprijetno! Tako bi mogli zaklicati gospodi okoli lista »Idea Nazionale« glede odgovora, ki so ga dobili od »Lavoratora« na podtikanje avstrijan-kanstva, ki da se je izražalo v tem, da je soci-jalistično glasilo povodom smrti cesarja Frana Josipa izšlo na prvi strani črno obrobljeno, v žalni obliki. Bilo je to — pravi »Lavoratore* — podlo izsiljevanje, naodijoznejši dilema, pred katerega je bil postavljen naš list: ali izidi v žalni obliki, ali — ne boš izhajal več! In pred ta dilema nas je postavil italijanski cenzor, celo irredentist, ki je še živ in zdrav tu v Trstu! To je bil ukaz vlade in italijanski cenzor-irre-dentist nam je vsilil ta ukaz. Naš list se je torej nahajal spričo te^a-le: ali naj se vda, ali pa naj umre in prepusti mesto popolnoma gospodarstvu najgrše avstrijske reakcije, najumazanejšim avstrijalcantskim elementom Trsta! Preden se je vdal, infajnne-mu vsiljevanju, je glavni urednik sezval ek-sekutivi socialistične stranke, da razpravlja o tem na razsežno. Te seje se je udeležil tudi so-drug Puecher, ki mu isto buržoazijsko časopisje priznava dobro narodno čustvovanje. Eksekutiva je pretehtala vse okoliščine in je potem — z ozirom na ogromno, nepreračun-Ijivo škodo, ki bi jo občutilo mel-čanstvo, ako bi naš list nehal izhajati, ta edini pošteni list Trsta, edini svobodni in neinteresirani glas v obrambo tudi nacijonalistov in irredentistov — prišla do zaključka, da se je vdala tudi temu infamnemu vsiljevanju od strani avstrijske vlade potom cenzorja — italijanskega ir-redentista. Onega dne, ki ga ne pozabimo nikdar, je naš list namesto ob navadni 7. uri zjutraj izšel šele opoldne, to je: po odločitvi strankine eksekutive, kakor jo je hotel naš glavni urednik. V Trstu vedo vse to. Znano pa je v Trstu tudi to, da so nas isti irredentisti, ki so se tekom vejne stiskali okoli našega lista, ker jih je branil pred vsemi lopovstvi, vedno sokolili, naj rajši pretrpimo, nego da bi prenehali z izdajanjem lista, te£a edinega obrambnega o-rožja prebivalstva, edinega socialističnega in italijanskega glasa, edinega laškega lista v Trstu, ki ni bil prodan ne policiji, ne vlzdi! Glasila policije, ki so jih pisali italijanski ir-redentisti, so se nadejali lepe geste od naše strani, da bi podedovali našo razširjenost, da bi tako postali absolutni gospodarji mesta in javnega mnenja: tega pa niso hoteli pošteni ljudje, poštenjaki vseh strank, zasledovani od avstrijskega preganjanja in od oderuškega a-farizma. Pa tudi izven Trsta vedo že vse to. Znano je, da so ob tisti priliki vsi češki listi, tudi najbolj irredentistični, morali iziti v žalni obliki istotako kakor »Lavoratore«. Sedaj pa prihaja »Idea Nazionale«, da nam očita tisto črno obrobljeno stran, naloženo nam od italijanskega irredentista: da nam o-čita: »dokument infamije tržaških italijanskih socijalistov«, da ponatiskuje »stran sramote«, zvračajoč in potvarjajoč celo bijogralijo Frana Josipa! Kaka velika zloba! vldea Nazionale« ve, da dokument infamije ni naš, ampak vsiljen od Avstrije, s katero bi se — kakor so začetkom vojne hoteli uredniki lista »Idea Nazionale« — združila Italija, da bi pobijala entento! »Idea Nazionale« ve, da »stran sramote« ni naša, ampak vsiljena od Avstrije: Avstrije avstrijskih komendatorjev, a sedaj italijanskih irredentistov; od Avstrije plačanih irredenti-stičnih graditeljev avstrijskih oklopnjač proti Italiji! Gospodje pri listu »Idea Nazionale«, ™ veste, da so bila onega dne, ko je umrl Fran Josip, vsa ckna mesta v črnini, in tudi vsa javna poslopja: tudi okna italijanskih »realistov, in ol na zavodov, ki so jih vodili irre-dentistični Italijani!! Kajti tako je izsilila policija z najhujšimi grožnjam! Gospodje pri listu »Idea Nazionale«: vi veste, da je devetdeset od sto italijanskih irredentistov, kolikor jih je ostalo v Trtu, izbe$-nivši internaciji ali konfinaclji. podpisavalo avstrijsko vojno posojilo, za nadaljevanje vojne proti Italiji, ker so bili terorizrrjpri! - Gospodje pri listu »Idea NazionaTe«, vi veste. da je občinska delegacija tržaška, z županom Valerijem na čelu, podpisala avstrijsko vojno posojilo za pripravljanje vojne proti Ital ji, ker ji je tako narinila avstrijska vlada! Gospodje pri listu »Idea Nazionale«: vi veste, da se je soproga župana Valerija — da obvaruje svojega moža pred internacijo — potikala med vojno po vseh avstrijskih odborih, pod pazduho s soprogo avstrijskega namestnika Fries-Skeneja, ker ji je take velevala zakonska ljubav! Gospodje pri listu »Idea Nazionale«: vi veste, da je meščanska »cooperativa« (zadruga), ki so jo vodili in upravljali italijanski fareden-tisti, ustanovitelji društva »Fascio Nazionale«, ustanovitelji »Rinovamenta«, z društvenim listom in svojimi okrožnicami, irpodbujala svoje člane, naj podpisujejo vojno posolio za izdelovanje avstrijskih topov, ki so streljali proti prsim Italijanov, n to zato, da so preprečili razpustitev »cooperative«. In vendar: mi nismo nil»ly govorili o teh dokumentih, ker smo vedeli, da so bila to materijalna in moralična izsiljevanja; ker sme vedeli, da je bilo teško postopati drugače brez nevarnosti težkih in strašnih preganjanj. Mi nismo tega, ker smo lojalni, nikdar predbacivali, ne Valeriju, ne Brocchiju, ne Fortiju, ne nobenemu drugemu irredentistu. Vi pa, gospodje pri listu »Idea Nazionale«, predbacivate našemu listu, predbacivate Pit-toniju: dokument infamije infamne avstrijske vlade... To je brigantsko! Vi, gospodje pri listu »Idea Nazionale«: preden se zatekate k takim nevrednim bojnim sredstvom, prav tistim, ki so se ijh v dobi terorja posluževali najhujši avstrijakanti, bi se morali informirati o nas pri svojih prijateljih, ki so med vojno sodelovali pri našem listu. Povprašati bi mogli koga pri »Rinova-mentu«, ki je bil naS urednik, ali koga v vodstvu novo ustanovljene »Associazione nazio-nalista«, ki je bil tudi pri našem listu. S tem bi si bili morda prihranili sramoto, da ste se umazali s priobčenjem dokumenta, ki je danes postal dokument največje vaše zlobe! • • • Zasoljen odgovor, a — zaslužen v polni meri. Ponatisnili smo ga, ker se isti krogi, ki so dobili tu kruto lekcijo, bore z istimi sredstvi tudi proti nam, ki nam je ivigal nad glavo isti avstrijski bič! Dobro delo je opravil »La-voratore«, mi pa kličemo gospodom pri listu »Idea Nazionale«; poberite in nesite domov! In bodite odslej — lojalnejši! OH četrti o^ilc! liaina isks vojna n:;p3'je£li. V nedeljo, 23. majnlka leta 1915., je izročil tedanji italijanski poslanik na Duna'u, vojvoda Avar-na, avstro-osrskemu ministru za zunanje stvari, tedaj še baronu, poznejšemu grofu Burianu noto italijanske vlade, v kateri je bilo rečeno, da se iia-li.anski kralj od naslednjega dne, torej od polnoči med 23. in 24. majnika 1915. leta -dalje smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. Se isto noč je avstro-ogrsko vojno 'brodovje bombardiralo italijansko vzhodno obal. V Trstu — bila je foinkoštna nedelja — so nastale po razglasitvi Italijanske vojne napovedi naravnost nepopisne razmere. Oblasu so iUir c..o noči pobegnile in po mestu )e zavladala anarhija, kakor je Trst menda še ni videl, odkar stoji. Požig in rop in najgrSi vandalizem, in vse to pod očivi-ćno patronanco ostankov državnih oblasti, ki so menda v ta nanien še ostali v 'lrslu, in pou vodstvom enih življev iz tabora, ki so živeli in še dalje hoteli živeti od milosti, ki jim je rosUa iz aamestništvene palače. Za sedal, ob četrti obletnici, pa naj v obuditev spomina vsem in vsakomur, objavimo ono, kar je pisal naš list tiste dni. V ponedeljek, 24. majnika I. 1915., binkoštni ponedeljek naš list m izšel. V torek }e izšel, a ker nam je bilo naročeno, da ne smemo poročati nikakršnih podrobnosti o nedeljskih čogodkih, smo objavili samo naslednji oklic: »SOMEŠČANI! Naznanilo nove vojne, ki se prfdružire oni že tako velikanski in strašni, ki besni že deset mesecev, je izzvalo včeraj pretežke manitestaci'e, ki so jim sledili nezaslišani izgredi in vandalizmi. Mi mislimo na uboge družine, zapuščene cd moških, ki so na bojnem polju, na ženske, upognjene od bolesti, na prepadene otroke, na bolni! e, starčke, ki imajo v tem trenutku potrebo tolažbe. Nas skrbi bič lakote, ki bi mogel udariti tpliko ubogih, ako tri trajanje neredov povzročilo, da se zapro trgovine in ustavi dobava živil. To bi bila nova nesreča in gotovo najbolj strašna od vseh, ker bi zadela bolne, slabotne, matere in ubogo deco. Someščani! Delujte, da se to aezgodi! IrvrSite delo človeške vzajemnosti. Podpirajte, pomagajte tolažiti vse nedolžne žrtve tako velike nesreče! Odsvetujte od vsakega čina, ki bi mogel motiti mir meščanstva! Saj se ze preveč ubija, saj se že preveč uničuje na boHtih ooljih! Preprečite, da bi se sove žalosti nagrmadile na naše prebivalstvo. Sodelujte marveč vs! pri človeškem in kulturnem delu vzajemne pomoči in tolažbe zapuščenih. Naj v nikomer od vas ne ostanejo čustva mržnje, sovraštva, maščevalnosti! Trpeli bi od tega le nedolžni! Eno samo ta c^ohoko naj bo čustvo kraljujoče v Vaših srcih: človečnost, človečnost. Človečnost! V Trstu, 24. dne majnika meseca 1915 L Državni poslanci tržaški: Edvard Oasser, Iv. Oliva, Valentin Pittoni, za vpoklicanega dr. Otokarja Rybžra dr. Edvard Slavik.« V isti številki le Mla objavljena med »Domačimi vestmi« še naslednja vest, ki jasno kaže. v kakih razmerah se je nahajalo tedaj tržaško časopisje: »O nedeljskih dogodkih, ki so sledil^ patrijotičm manifestaciji o priliki napovedi vojne "od "stranf italijahskFffsrieraljestva ot sedaj prilika, obširneje pisati in posebno se moraoK) vzdrževati podrobnejšega poročila o njih. Smatramo pa za svojo dolžnost izreči s popolno gotovostjo, da v tem oziru soglaša vse naše občinstvo, da teh dogodkov ni mod dovod ostro obsojati in dovoli globoko obžalovati. Od trenutka, ko se je napovedala vojna. imajo' besedo vojskovodje in zavisi končni uspeh od njihove sposobnosti m hrabrosti njihovih vojska. Dolžnost civiliziranega prebivalstva pa je, da doprinaša brez pridržka vse bridke žrtve, ki jih zahteva vojna, se zadržuje mirno in složno !e z enim ciliem pred očmi, da naj bi vojna dovedla do zaželjenega uspeha, in z le eno željo, lajšati človeštvo gorjč, ki je od nje povzročeno. To čustvo naj združuje vse brez razlike stanu in narodnosti. Takšni dogodki, kakor so se odigTall preteklo nedeljo, le omadežujejo stvar, ki jim }e bila — to treba xeči. ravno iz spoštovanja do stvari — samo v pretvezo. Ne glede na to, in neglede na ogromno materijalno škodo, pa bi takšni dogodki, :«> bi se ponovili, povzročili lahko veliko gorje za najširše sloje prebivalstva, ker bi predvsem morala trpeti dobava živil in bi se s tem obrezuspe-šile one previdnostne odredbe, ki so jih oblasti ukrenile za to, da tržaško prebivalstvo ne ostane niti v najhujšem slučaju brez hrane. Na drugem mestu prinašamo oglas, ki so ga naslovili na občinstvo tržaški državni poslanci. Za gospoda dra. Otokarja Rybžfa, ki )e, kakor smo že javili, vpoklican pod orožje, je podpisal dr. Edvard Slavik. Tako so zastopane pri tem vse tri tržaške glavne stranke, ki so se združile v ocločni odklonitvi rtedeljskih izgredov in v'plemenitem apelu na čustvo človečnosti, premostujoče vse razlike, blažeče vsa nasprotstva. Doznajemo, da je oblast vse ukrenila, da se taki dogodki ne ponovijo.« Zgodilo pa se je, da so izginili naslednje dni iz Trsta tudi še zadnji ostanki oblasti, ki so ovirali časopisju svobodno poročanje. Časopisje Je ostalo nekaj dni brez cenzure, in tako nam je bilo mogoče že v četrtek, 27. majnika 1915, obširneje iz-pregovoriti o nadeljskih dogodkih. Dotični spis se je glasil: Nedeljski dogodki. Svoje mnenje o nedeljskih dogodkih v Trstu smo že izrekli v torkovi številki našega lista, trc'no prepričani, da se strinja z nami vse tržaško slovensko občinstvo, ki se je ponašalo naravnost vzorno, ko je množica kakor opijanjena in zbesne-la divjala po mestu proti tuji javni in zasebni lastnini. Z odkritim zadovoljstvom moremo konstatirati, da se naših ljudi ni udeleževal nihče nedeljskih vandalizmov, hi prav tafco tudi konstatiramo, da so nam resni italijanski možje povsod, kjer smo se sešll ž njimi, tudi vpričo grozodcistev, ki jih je uganjaJa množica, priznavali z vso poštenostjo, da med ljudmi, ki razbijajo, požlgaja in plenijo, ni Slovencev! Veseli nas to tembolj, ker je pokazalo to dejstvo, da je v našem narodu toliko resnične "•oštenosti in toliko preudarnosti in toliko prave kulture, da se ne da zavajati k dejanem, s kakršnimi se je omadeževal neki del tržaškega prebivalstva. Ni še dolgo temu, kar je ves italijanski Trst z nepopisnim navduieniem slavil stoletnico največjega italijanskega glasbenega umetnika, Jpsipa Verdija. Venec za vencem so polagali pred njegov spomenik na trgu sv. Ivana in množica je plavala v vzhičenju in radosti. V nedeljo pa :e udrla pred isti spomenik množica in n^šel se je človek, ki je z železnim batom v roki splezal na spomenik, udaril po obrazu Verdijevem, da je kipu odletel nos, in mu petem še razbil roke. Lice so zama-zali s črnilom in prav tako tudi napis pri spomeniku. Nasace okoli spomenika so polomili, porezali, pomandrali in s tem zelenjem v rokah so udarili pred poslopje lista »II Piccolo«. Pred Verdijevim spomenikom se je dogodilo, da se je par Slovencev uprlo temu največjemu vandalizmu, ki se je dogodil v rredeljo, in je mankaJo le malo, -da se ni množica z brahijalno silo obrnila proti tem braniteljem kulture. V »Piccolovo« poslopje je vdrla množica z uhce Silvio Pellico in sicer v pritličje druge, visoke hiše, kier se je nahajala pri tleh nekaka mehanična delavnica. Kmalu se je začel valiti iz tega prostora na ulico dim. Prišla pa je požarna bramba, ki je pogasila ogenj. Ko pa je pozneje odšla požarna bramba pred kavarno »Portici di Cbiozza«, so po-žigalci ulomili zaboj, v katerem imajo kamnoseki, ki delajo na tržaškem tlaku, shranjeno svoje orodje, in so z železnimi drogi udrli v >Piccolovo« poslopje z Goldonijevega trga, in kmalu jc zaplesal plamen po obeh hišah. Goreio vso noč in ostalo ni drugega kot samo očrnelo zidov)e. Visoka hiša je v notranjosti zgorela popolnoma. Na tleh leže stavni in drugi stroji vsi razbiti in skri-vljeni. Zgorelo je skoraj do zadn:ega vse. Ostali so menda le veliki tiskarski stroji, ki pa jih je množica tudi razbila, kolikor je pač mogla. Desni del hiše na Goldcnijevem trgu je zgorel popolnoma. Zgoreli ste tudi dve trgovini, trgovina z igračami in druga z narejeno obleko, odkoder pa je množica, preden se je vnelo, odnesla veliko množino obleke. Levi del hiše je ostal skoraj nepoškodovana. Razbili so tamkaj le trgovino s čr-evlji »Ha-ha« in pobrali velik del zaloge. Bilo je ob eni peneči, ko je zadnjikrat udarila ura na »Piccolovi« palači. Temu zadnjemu ucarcu je sledil neposredno med množico glasen krohot in klic: »Va in malora!« Gasilci so imeli veliko opra\iti, da so rešili sosednje hiše. Škodo pri »Piccolu« cenijo daleč nad en milijon kron. Množica je obenem z naskokom na »Piccolo« naskočila tudi kavarno »Portlci di Chlozza«. Pijačo in kavarniško posodje so večinoma pokradli, stole in take stvari so čeloma pometali skozi razbita ckna na Carduccijevo ulico, kjer se je kmalu dvignil plamen do drugega nadstropja hiše, v kateri stanujejo in so bile navzoče privatne stranke. Obenem so zanetili požar tudi znotraj v kavarni, da je plamen švigal pod vsemi oboki v Stadicnovo ulico. Razbili so prej seveda vse, kar se je dalo razbiti. Prav tako so razbili in deloma požgali tudi kavarni »San Marco« in »Milano« v Stadionovi ulici. Značilno je bilo, kako so fine gospodične s klobuki na glavi odnašale iz kavaren stole in jih nosile domov. Nadalje kavarne »Fabris«, »Edison« in »Ste-Ila polare«. V kavarni »Fabris« smo videli, kako je neka dama strgala z biljarda zeleno sukno, ga hitro zvila in stisnila pod pazduho. Ženske so nosile polne pr*ečpašnike različnega posodja in blaga, tiaropanega po kavarnah in drugih lokalih. Množica je napadala vse trgovine, za katere je mislila, da pripadajo italijanskim državljanom. Tako je vdrla v prostore velike eksportne tvrdke za južno sadje. »FrateIH Di Lenardo« ob kanalu. Kar niso mogli odnesti, so pometali v kanal ali pa zažgali. Zgorelo je vse, kar se je nahajalo v skJa-diščih in menda v pisarnah v prvem nadstropju. V hiši stanujejo v zgornjih nadstropjih zasebne stranke, ki so bile v smrtni nevarnosti zaradi po-žarja, ki je divjal v spodnjih prostorih. Vdrli so potem v Tazne trgovine s črevlji, tako De Rossi na Korzu in stari Barrieri. »Fedora« na Korzu, na vogalu trga Barriera vecchia in ulice Salice in druge. Ostal ni v teh trgovinah niti en čevelj. Ponoči je bilo po ulicah vse polno raztrganih obuval, kajti ljudje so se kar po ulici pre-obuvali, da jim ni bilo treba nositi ropa v rokah. Ugrabljene čevlje so prodajali zvečer po kroni par, drugi dan pa do pet kron. V ulici Barriera vecchia so vlomili v neko trgovino z dežniki, ki so jo izpraznili do zadnjega. Ženske so nosile kar po oek) naročje dežnikov. Na Barrieri so vlomili tudi v Botterijevo trgovino s svinjskim mesom, dasiravno jc gospodar Avstrijec-Trentinec. Izpraznili so jo popolnoma in prav tako tudi še več enakih in drugih jestvinskih trgovin po vsem mestu. Sploh se mora reči, da ni ostala oela nobena trgovina, ki je bila last italijanskega državljana. Posebno v Starem mestu, na Reni, so razbili in odnesli vse. Se celo v ponedeljek so popravljali, kar še niso mogli dovršiti v nedeljo, in tako so prišli tudi v Rojan, kjer so vdrli v manutaV turno trgovinico nekega Remerja, revčka s tKtimi otroki, ki se je komaj preživljal s svojo trgovinico. Vdrli so v trgovino in začeli repati. Odnesli so že pre- cej, ko sta se Jim uprla dva mimoprlSedša Slovenca. Par klofut in par poštenih udarcev s palico, pa so se razkropili roparji — ženske in dvanajst do petnajstletni paglavci. V ulici Nuova je imela svoj sedež »Lega nazionale«. Tudi to poslopje je zapadlo razja-jeni množici, ki je vdrla v hišo, razbila vse v društvenih prostorih in potem zažgala. Enako se je zgodilo tudi s poslopjem »Ginnastiche« v ulici Farneto, kjer so najprej pobraJi vse. kar se je dalo odnesti. Tu je neki mladič, ki je bil prenavdušen pri svojem delu, pac'el z višine na ulico in obležal mrtev. Rikreatorij Lege nazionale pri Sv. Jakobu je obvaroval neki častnik, da ga niso razdejali in zažgali. Zgodilo se je še to in ono, toda vsega ite moremo opisati. Ponavljamo pa še enkrat, da globe so obžalujemo in kar najstrožje obsojamo vse, kar se je dogodilo proti tuji lastnini in je tako vrglo na Trst grdo senca najskrajnejšega vandalizma in divjaštva. Elerrenti, ki so komaj čakali, -da vzrojijo, so uporabili priliko, ko je odšla večina državnih oblasti iz mesta in )e ostala varnostna oblast proti njim skoraj popolnoma brez moči. Upamo sedaj, da se taki dogodki ne povrnejo več. a prav tako pa smo tudi trdno prepričani, da naše pošteno slovensko občinstvo, kakor je sedaj obsojal* te dogodke, tudi tedaj, če bi se kedaj primerilo kaj podobnega, ostane mirno in trezno ter ne stori ničesar, kar bi mu moglo nadati sramotno ime nekulturnih vatjdalov! ŽluIIa apFoalzccllsKe Komisije za teden od 26. do 31. mai:uka 1919. Kruh: normalni odmerek 30 dkg. za delavce t>ri težkih delih 15 dkg več, po 48 lir. stotink kg. Odmerek 30 dkg po 15 lirinih stotink, hkbci f>00 gramov po 32 lir. stotink, hlebci 300 gramov po 20 lir, Stotink. Legiiimacijske izkaznice za nakup kruha, ki do-tečejo v soboto, dne 31. t. m., morajo stranKe -hraniti za nakup kruha v naslednjih dneh, dokler dobijo nove izkaznice bodoče emisije. Prodajalci bodo od 31. main-ika dalje vsak dan pri nakupu kruha označevali na zaenji strani izkaznice dotični datum, kot potrdilo o oddaji kruha. Koruzna moka: pol kg po 70 lirinih stotink kg. Testenine: 30 dkg po 1*30 ital. lir kg. Riž: 50 dkg po 1*15 ital. lir kg. Grah: 30 dkg po 1'04 ital. lir kg. Leča: 30 ckg po 2*— ital. liri kg. Jajca: 2 jajci po 40 stotink kos. Kava: 10 dkg po 10 lir kg. Cikorija: 30 dkg po 2 liri kg. Ekstrakt holandske kave marka Italfa: 1 zavo) (60 gramov) na osebo po 50 stotink zavoi. Cisto oljčno olje 20 cl po 5'bO lir liter. Mast: 15 dkg po lire 8'40 kg. Saiooo: v posodah po okoli pol kg po 4 Mre posoda. Jezik: V škatljnh po 45 dkg po 4 lire škat'ia. Caj: Največ 10 dkg po 12'80 lir kg. Živila ki se razdcle posestnikom kuhinl-skih in -ubožniških izkaznic: kava, cikorija, ekstrakt holandske kave marka Italia. Kondenzirano mleko, sladko: ! posodica za vsaki odmerek živilske izkaznice in sicer: prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio iti marka Nutrice) po 2'90 lir posodica, a sladko kondenzirano mleko (marka Italia) po 2'50 lir posoda. V ribji tržnici: Namočena polenovka po 3*60 lir kg. Nasoljene prvovrstne velike sardele po 16 lir. stotink ena. Nasoljene majhne sardele po 8 lir. stotink ena. • • a Razdrfjevanje petroleja. Izkaznice štev. 43 veljajo do vštevši pom'eUek, dne 2. junija. Cene 48 lir. stotink liter za di risparmio, št 13. 11. do vštevši torek, 3. junija 1919. • • • Prodaja kuriva. Sladko oglle (10 kg na rdeče izkaznice) sc bo prodajalo po 52 lir. stotink kg, dne 2o. 5. v na-stednjih okrajih: Sv. Vid: 2401—2524 (46) D. Bra-mante 12, 1—2,=0 (47) D. Bramante 12. — Staro mesto: 2671—3250 (31) Risorta 17. — Stara mitnica: 5851—6200 (36) Risorta 17. — Nova mitnica: 321—410 (37) L. Rlcci 4. — Sv. Jakob: 501—1100 <50) Risorta 17. — Sv. M. M. Zg.: 151—380 (£2) Honzianino 5. — Koks (10 kg na rd čo izkaznico), po 16 lir. stotink kg. Sv. Jakob: 281—352 (2) CJiu-liani 21, 1—80 (3) Giuliani 21, 81—?60 (3) Uiuliunl 12. — Sv. M. M. Zg.: 301—5£0 12) P&nzianino 5. Domače vesti. Odprava smrtn« kazni. VčeraiSnji »Osservatore* prinaša naslednjo naredbo vrhovnega poveljstva itahjanske vojske: 1. Odprav: se smrtna kazen za vse prestopke, predvidene v kazenskem zakoniku. V vseh slučajih, kjer je določena smrtna kazen, se mora leta izpremeniti v dosmrtno ječo, z osamitvijo za čas, ki ne sme presegati 7 let; v slučajih. kier je določena dosmrtna ječa. se mora leta izpremeniti v zapor 25—30 let. 2. Odpravijo se poostritve kazni s postom, trdlin ležiščem In zaporom v temnici, kakor določa v § 19 črka a), b), in d), in črka a), c), in e) v § 253 kazenskega zakonika, ter se ne smejo uporabljati niti, ko s.t kazen omeji in izpremeni po S 55 in 260 črka b) istega kazenskega zakonika. Ta naredba velja tudi za obsodbe, izrečene, preden jc stopila v veljavo ta naredba. (Ob priliki priobčimo še nadaline, podrobnejše, odredbe, glede izprememb kazenskega zakonika, ki veljajo za zasedeno ozemlje. Op. ur.) Ugotovljeno fcotH. V polemiki z Ideo Nazi^nnle« ugotovlja >Lavoratore«, da so mnngi iredentisti podpisovali avstrijska vojna posojila ter tako omogočali nadaljevanje vojne proti Italiji. Mi pa ugo-tovljamo, da ni niti naš list, niti eden uslužbencev pri našem podjetju, v kljub vsemu nagovarjanju, vsemu pritisku in vsemu namigavanju na velike neprijetnosti, ki bi utegnile slediti, podpisal niti vinarja nobenega avstrijskega posojila. To treba ugotoviti nasproti izvestnim zvraČanjem dejstev od izvestnlh strani. Pomladansko zborovanj Učite*dniStva za Trst in okolico se bo vr 'V- v . 2f). t. m., ob 5 pop. v svctoivans'.em N. - ; Ju eni domu se sledečim razporedom: 1. Poz, rav. 2. »Šolski izleti v bližnjo Istro in Gori.ško«, rortča tov. šoL vod. M. I^etnar. 3. »Spom ni na Lkrajino« poroča tov. S. Rodč. 4. Rnzno. Poliiošievilnc udeležbe pričakuje z gotovostjo odbor. V Trsta, dne 25. maf* 1919. nt ^ Slovensko gledališče. Danes popoldne ob T30 Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentilor;>aa- ski.« Predstava ni za otroke. Zvečer ni predstave. Danes se vrši gledališka predstava v dvoran: Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Začetek ob 6 in pol pop. Po predstavi prosta zabava. Občni zbor »Ljud. odra« se vrši dne 1. junija, ob 9 in pol v zekni dvorani »Delavskega doma (Ma-donnina 15) s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor predsednika, 2. poročila tajnika, knjižničarja in blagajnika, 3- poročilo nadzorstva, 4. izpremem-ba društv. pravil, 5. volitve. 6. slučajnosti. — Podružnice imajo pravico poslati za vsakih 20 svojih društvendikov po enega delegata na to zborovanje. Ker je delovanje »Ljud. odra« velevažno za naš kulturni prospeh, se nadejamo obilne udeležbe pri občnem zboru. — Odbor. »Ljudska knjižnica« v Skednju. Vsled važnih preureditev v poslovanju, prosim vse člane, da vrnejo izposojene knjige, najkasneje do srede, 28. t. m. in sicer pri g. Kocjančiču v Skednju št. 432 vsak dan od 2 do 8 zvečer. Kdor je knjigo izgubil, jo plača ali nadomesti. Knjižničar. V Marijine domu se uprizori prihodnje dni in sicer 29. majnika. 1. in 8. junija Silvin Sardenk®va »Mati svetega vese!ja«, skrivnost vstajenja v petih dramatskih slikah. Začetek ob 5. Cene so: Vstopnina 1 lira, prvav rsta sedežev 1 lira. druga vrsta in sedeži na galeriji 80 vinarjev. Vstopnina za otroke 50 vinarjev. Otrokom, ki niso v družbi staršev, je dovoljen vstop le k tretji predstavi, ira binkoštni praznik. Vstopnice in sedeži se dobe med tednom v prodajalni kat. tiskovnega društva v ulici G. Rossini št. 26. Pridite, da bodete videli in slišali zgodbo Kristusovega in lastnega življenja. Ljudski oder. Ideja o centralizaciji posameznih knjižnic v eno. osrednjo, zadobiva vedno konkretnejše oblike. Mnoga društva, kakor akad. fer. dr. Balkan, »Izobraževalno društvo« v Skednju i. dr. so že izročila svoje knjige našemu društvu v upravo. Kakor hltTO bo razpolagala osrednja knji žuica z dovolj velikim številom knjig, bo ustanovil »Ljudski oder« po raznih krajih naše okolicc knllžnice, zakaj živa želja po naši knjigi je vedne večja. Toda manka nam knjig, predvsem leposlovnih. Da bo mogoče izvesti ta načrt, se »Ljudski oder* ponovno obrača do posameznikov, kakor tudi do društev, da pomagajo po svojih močeh uresničevati to idejo. Pomislimo, da je vsaka slovenska knjiga dragoccna kaplja krvi, ki mora med ljudstvo, da okrepi naš živel j. Med vojno se je porazgubilo na tisoče knjig iz raznih knjižnic, a mnogo jih mora biti še med našim prebivalstvom; zbirajte jih! Marsikdo bi tudi lahko pogrešal iz lastne knjižnice to ali ono knjigo, ki bi pomenila v narodu plodno žitno zrno. Ako je ne more podariti, naj jo odstopi proti plačilu. Upamo tudi, da bodo razne kulturne institucije, ki zro danes še nekam nezaupno na započeto delo in ki jim leže lepe knjige v omarah kot mrtev kapital, polagoma uvidele potrebo in korist enotne knjižnice. Tudi kulturnemu delu je potreben sistem in z ustano-vitvijo osrednje knjižnice bi bil napravljen važen korak v organizaciji ljudske izobrazbe. Zbirajmo svoje sile. zakaj čas hiti! Odbor Glasbene Matice bo imel svojo sejo v torek. 27. t. m., ob 7 zvečer. Vabljen je tudi odsek orkestra. — Predsednik. Samomor. Ana Toskan, stara 20 let, je včeraj, ob 8. v svo;em stanovanja, v nI. Zennone 13 izpila strup. Nesrečo je zapazila mati, ki je obupno klicala na pomoč. Prihiteli so ljudje, ki so telefonirali na rešilno postajo. Zdravnik ji je poizkušal izprati želodec, toda. ker mu to ni uspelo, jo je dal odpeljati v mestno bolnišnico. Sprejeli so jo v 6. od de K1 t rcvica je že ob 3 pop. izdihnila. Tatovi na delu. Na južni železnici so neznani tatovi ukradli z.3 4500 lir platna. — Lucijanu Mami-loviču so na pomolu j»Venezia« ukradli listnico, z 670 lirami. — Včeraj ponoči so neznani tatovi udrli v stanovanje Marije Latičove, v ulici Navali 32. ter so pokradli razne reči, v skupni vrednosti 6700 lir. Lov na — sladkor in moko. Včeraj so ustavili karab rjerji voz. na katerem je bilo 6 q sladkorja. Blago, ki e bilo nek:e ukradeno, so zaplenili, a vozjnika, Persaglio, zaprli. — Tudi v ulici Cavana so karabinjerji ustavili neki voz, ki je peljal 15 q ukradene meke. Blago so zaplenili, a nesrečnega voznika, Franca Hatzes, so zaprli. Itn'Hi ucsialK. Preko gnilobe — k popolnosti! C*!j stoji pred nami tam daleč v daljavi, pot k njemu se je že odprla. Zahvala gre ge. Kremenov}. Njen klic po »Ženskem domu« je u-pra\ičen in upa se, da ne ostane le pri nasvetih, temveč, da se poprimejo zato poklicani resnega dela. Želeti pa je tudi, da bi se ustanovilo kaj kmalu glasilo »Naša Žena«, kjer naj bi sodelovalo in razmotrivalo zlasti ženstvo o raznih vprašanjih, ki se tičejo gospodinjstva in vzgoje. Vzgoje v prvi vrsti. Pogled na sedanjo mladino, matere, naj vas pretrese in vzbudi v vas usmiljenje. Kaj je napravila vojna? Kam je prišla autoriteta matere? Kako žalostno, da se dandanes mladina tako izgublja! V letih, ko bi morala imeti mati otroke še v svojih vajetih, v letih, ki najbolj kriče po pouku, po vzgoji, sfrče ti mladiči v vabljivo prostost, pogubi v naročje. Največ mater zvrača krivdo na sedanje razmere, na pomanjkanje. Vsi izgovori so na dnevnem redu, da se le udu§i v sebi očitanje. Stoj, mati! Ne tako dalje] Čem« si rodila v trpljenju svoje otroke. Mar zato, da jih prepuščaš same sebi, da jim dajaš prezgodnjo samostojnost, ono samostojnost, ki je sploh vse kaj druzega, nego to? Mnogo, mnogo mladine je izpridila vojna. Boli mogoče vse to popraviti, vse to prenoviti? Ne obupajmo! Sedaj je čas, da iznova zidamo. Začnimo pri temelju, začnimo s §e nepokvarjeno deco! Vzraste naj nova generacija, in pozabili bomo na izprijenost sedanjih dni. — Mati, ti si v prvi vrsti poklicana za to, da prine-seš svetu zopet ljubezen in dobroto. Daj nam dobrih hčera, dobrih sinov, dala nam boš tako tudi srečo. Vse, kar zanemarja mati pri svojih otrocih, se maščuje nad žensko samo. Koliko boljših mož, družinskih očetov bi bilo, ko bi bila vzgoja idealnejša, temeljitejša, ko bi slonela na podlagi, ki vodi k popolnosti. Stopaj-mo preko gnilobe sedanjega časa in poprimimo se z ljubeznijo dela, resnega, vzgajajmo same sebe, da bomo tem lažje vzgajale mladino. Bodimo samostojne in vzdignimo se do emancipacije. Mimogrede bodi povedano, ne do take emancipacije s cigareto v ustih pri kozarcu pclneni vira, kakor so si žal nekatere razlagale žensko samostojnosL Ako bomo same samostojne, bodo tudi naši otroci samo-stojneje in zreleje stopali po trnjevi poti življenja. Apeliram na vse one resne in sposobne žen- ske, ki streme po popolnosti tudi v sedanjih časih zablode, naj primejo pero v roke, in oa dan z mislimi, ki jih imate glede preporoda ženstva, vzgoje. Dokler nimamo glasila, oglašajte se v »Edinosti«, ki nam je tako vljudno ponudila svejo pomoč, pa tudi našo »Njivo« je treba orati, in vesele bomo, ko bodemo videle svoje uspehe. F, G. Književnost ta umelnd:f- SAMOSVOJ. Drama v petih dejanjih. Spisal Etb!n Kristan. Etbln Kristan je v svbjih leposlovnih spisih prav rad zahajal na polja, ki so bila izven njegovega, da tako rečemo, vsakdanjega miljeja: organizator delavskih mas je stopal po sklizkem salonskem parketu in komaj ostružen-em podu kmetske hiše. Na prvem mu ni spodrsavalo, ker ga je poznal, na drugem pa ni bil doma. Zato je v njegovih salonskih ljudeh še precej, ali vsaj kolikortoliko resničnega življenja, dočim pa so njegovi kmetje vse drugo, samo kmetje ne, ne po svojem mišljenju in ne po svojem vedenja. Tako )e v »Samosvojem« postavil na oder celo vrsto kmetskih tipov, za katere zastonj^iŠČemo v našem narodu primerov, kaj šele da bi ti Kristanovi kmetje predstavljali našo kmetsko splošnost, slovenskega kmeta v njegovi duši. Komar naj bi bil predstavitelj stare korenine slovenskega kmeta, ki kakor hrast v gozdu korenini v svoji zemlji, podedovani od svojih pra-dedov, in jo hoče neprikrnjeno zapustiti svojemu rodu. Da, takšnih kmetov je v našem narodu, hvala Bogu, še precej in le želeti bi bilo, da bi bili vsi taki, toda tak slovenski kmet je Komar samo v prvem in drugem dejanju Kristanove drame, ne pa več v tretjem, kjer meče svoj kmetski ponos na kolena pred človeka, ki ga je oropaj za njegovo zemlio. Komar v tretjem dejanju je nemogoč napram onemu v prvih dveh dejanjih. In drugi: Gr-javec, kmet, ki se za.pija od obupa, ker mu po-vodenj kvari zemljo, Lukežič, stara mevža, ki nc ve, ne kako ne kam, Ločnik, kmet in krčmar obenem, torej vendar ktr.etski prevejanec, ki si pa sam nikakor ne zna pomagati: vse sama karikatura kmeta, ne pa kmet, kakor je v resnici. Prizor na okrajnem glavarstvu (drugo dejanje) je tako nenaraven, da je absolutno nemogoč. In potem zadnje dejanje: kmetje gredo v grad razbijat, ker graščak noče žnjimi k vladi prosit za podporo v popravo škode, ki io je napravila povodenj. Neverjetno, izključeno! In na kakšno glavno misel je zgrajena vsa drama! Prisilna razlastitev zasebne lastnine v prid zasebnemu znanstvenemu raziskavanju, razlastitev, ki se dose/e s počkupom: Rome posodi svojemu svaku, višjemu političnemu uradniku deset-tisoč kron, zato pa mu le-ta preskrbi razlastite\ Komar.ievega zemljišča. Naj je bila državna uprava še tako koruptna, ga vendar ni človeka v našem narodu, ki bi mogel verjeti tako gorostasnost. In kakor je neverjetna glavna misel, tako neverk-ten je tudi glavni junak drame, Ivan Rome, vele posestnik in raziskovalec starin. Dober naj bi bil. saj skrivaj podpira kmete, kakor se mimogrede čuje iz ust njegovega oskrbnika in njegove hčere a vendar jemlje na najogabnejši način istemu kmetu zemljišče. Do same pravice in resnice mu je, a podkupovanja se ne straši, samo da doseže svoj namen, da zadosti svoji raziskovalski strasti! Celo tako ie samosvoj, da mu ni prav nič za to. če ga zapušča njegova lastna hči. ne da bi se pravzaprav vedelo zakaj, in gre k profesorju Mi-žanu, ne kot žena in nt kot nevesta, temveč kar tako, kajti vse ono pride morda šele pozneje. Sicer pa gledalec v resnici ne ve, čemu je sploh treba Ivanke in Mižana v drami, saj se brez njiju opravi prav la-hko, in bi bila drama edino le za toliko krajša. Ravno tako brezpomembni osebi za razvoj dejanja sta tudi oskibnik Ažbot in sluga Stare. Dobro začrtana sta edino k Marjana kot predstaviteljica salonske dame in pa Sitnik, uradnik pri okrajnem glavarstvu. Ta dva sta vzeta iz resničnega živDenja. Tako je Marjanino ogorčenje nad Rometovim preziranjem konvencijonaln:h oblik, in Sitnikovo vedenje v uradu: sam sladkor napram damam v svili in veleposestniku s tisočaki v žepu, a sama osornost in sirovost napram kmetu, ki išče svoje pravice. V ostalem pa: dvogovor za dvogovorom, -dejanja pa skoraj čisto nič. S črtanjem vsega nepotrebnega balasta bi se dalo vse spraviti v tri dejanja, in to bi zadostovalo popolnoma. Dobra bi pa stvar ne bila niti tedaj. O uprizoritvi drame naj rečemo pred vsem, da se ji ie videlo v četrtek, da ji je mankalo temeljite priprave. Cim dalje proti koncu, tem bolj je bila razrahljana stvar. Silov Romč bi bil še precej dobro zadet, ko bi se mu ne bilo treba toliko loviti za besedilom, kar je tupatam naravnost motilo. Sicer pa prav radi verjamemo, da se taki neverjetni značaji težko spravljajo na oder, posebne še, če ima človek za to morda samo dve ali tri vaje. V resnici dober je bil zlasti v prvih dveh dejanjih Simenčev Komar. Proti koncu je sicer tudi nekoliko popuščal, ali vendar v celoti dobro izvedena uloga. Isto velja tudi o gdč. Kavčičevi, ki je podala Marjano, damo konvencionalnih oblik, kar najprimerneje. Gabrščikov Sitnik je prav dobro odgovarjal zgoraj označenemu tipu bivšega našega političnega uradnika. Terčičevemu Ažbotu nimamo pripomniti ničesar, in Kraljev profesor Mižan gre žnjim v isto vrsto. Prepričani pa smo. da sam ni vedel, čemu je pravzaprav na odru. Gdč. Gradišarjeva je izvršila svojo nalogo kot Ivanka še dosti naravno in tako tudi gdč- Vovkcva kot Minka, Rome tova žena. Sluta Stare naj bi bil sicer star, toda ne tako jokav. O kmetih Luke-žiču, Ločniku in Orjavcu pa moramo reči, Ji lini je mankalo še tisto, kar jim ie pustil avtor, oziroma da so ono neverjenost Je potencirali do skrajne neprebavnosti. Zlasti Grjavec Je bii takšen, da bi ne spadal niti na najzakotnejši odrič, :a mate boljši je bil Lukežič. 2e ono prihuljeno nepres.ano buljenje v tla se mora prigabiti gledalcu. dasiri 'no naj bi menda predstavljalo kmetov strah pred gospodo. In skrajna nerodnost naj bi bila porem kmetska skromnost in preprostost. Ne, takib kmetov pač res ni treba kazati na gledališkem odru! Gledališče je bilo razmeroma dobro obiskano in občinstvo ie bilo zlasti po prvih dveh dejanj h zelo radodarno s pohvalo. Pripomnimo pa naj, Ća je ta pohvala šla, precej nezasluženo, igralcem, a ne delu. kaiti splošno ie bilo čuti, da «e ie r*1 Kristana pričakovalo vse kaj drugega. »Pričakoval sem vsaj drobec socijalnega vprašanja, a rmel sem le velik kos gosposke in kmetske trme!« — tako se je govorilo, ko je zastor padel petič! Snočnja ponovitev se ie vršila pred praznim gl-edališčem in tudi ni bila boljša od prve uprizoritve. Igra je šla brez ponovne vaje na oder. Zdi se nam, da se tu z neke strani nekako uveljavlja ona nekoliko izpremenjena: »Der Mohr glaubt seine Scbuldigkeit getan za haben; en will gehenl« r. Razne oestL Razbita svetilka. Prebivalci Pekinga so se ne- 1 koč pritožili nad temo, ki je vladala ponoči po cestah njih mesta. Sli so k policijskemu mojstru ter rekli: Pomasaj nam. Z\e£er ni mogoče na cesto brez nevarnosti za telo in življenje. Pc*icijski mojsicr, ki ie bil že sit ieh stalu.ii pritožb, je dal poklicati načefcilka za občinska dda ter mu dal nakaznico za milijon zlatih taekrv. Spravi cestno razsvetljavo v glavnem mestu v red, — ie rekei, — a kar najhitreje. Načelnik za občinska dela je dal 500 tisoč taelov ter rekel: Spravi cestno razsvetljavo v red, a čim najhitreje. Tako hoče .policijski mojster. Ostalih 500.000 taelov pa je spravil v svojo lastno blagajno. Prvi uradnik je spravil zase 250.000 taelov ter izročil ostalo svojemu vr-iiovncinu inžir.erjrn z naročilom: Spravite s to vseto ccstno razsvetljavo v red. Vrhovni inžiner je sledil vzsrledu svojih predstojnikov in tako je ostalo od celega m Hi jo na le še 5 taelov. Teh 5 taelov je prišio končno v roke nekega občinskega delavca. Ta je zabil pred hišo policijskega mojstra v tla kol, postavil nanj skodelico z oljem, v katerem ie plaval stenj, prižgal slednjega ter odše' veselo domov, ko je izvršil svojo nalogo. — Shi-čaj pa je hotel, da je prišel v isti noči neki izstradan berač do dotičnega kola. Splezal je na kol, izpil iz skodelice gorko cJje ter še oblizal stenj. Prišla je tudi svinja ter se pričela drgniti ob kol. Nato je pričela kopati zemljo krog kola, ki se je prevrnil ter ubil svinjo. Naslednjega jutra je zapazil pclicijs-ki komisar mrtvo svinjo ter razbito svetilko. Ves razjarjen je ukazal svojemu prvemu uradniku, naj preišče, kdo je vp izoril atentat na početno razsvetljavo. Uradnik je povelje izpolnil In kmalu se je izkaza!o, d3 je vsega kriv delavec, ki ni dosti globoko zabil V,o!a v tla. Prebivaici glavnega mesta pa so bega!! še naprej v temi po cestnih ulicah ter zabavljati na ubogega delavca, ki jih ie oropal cestne svetilke. Čebula. Da je Čebulo uživati zdravo, je pač več ali manj znano. Razsekana čebula s sirovim maslom pomešana in na kruh namazana prežene gliste in pospešuje prebavo S kisom pomešana zmečkana čebula ustavi krvavenje nosu. Čebulni kolači, pečeni v pepelu, izborno pospešujejo odprtje turov, a na kurja očesa namazana čebula tudi dobro učinkuje. Kaznovano hvalisanje. Komaj Je bil Lincoln izbran za predsednika Zedinjenih držav, so ga obiskovali mnogi hvalisovc: in mu zatrjevali od vseh strani, da so oni mnogo pripomogli k temu, da je prišel na tako častno mesto. Na ulici, doma, na vseh krajih je srečeval take ljudi. Nekoč ga je napadel urednik nekega lističa, prepričujoč ga, da e prinesel on v svojem časopisu prvi predlog in ime Abrahama Lincolna, a vsi ostali listi so se potrudili šele pozneje, da so prinesli predlog in ga odobrili. »Rezultat tega pisanja je bil ta, da ste Vi, gospod, izbrani za predsednika,« je končal urednik. — Lincoln je napravil kisel in začuden obraz: *Ka govorite? Nikar si nič ne očitajte; jaz vam odpuščam.« t Globoko nžaloSčeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena hčerka in zaročenka Josinlna ZulEan v najlepši dobi 25 let izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, 26. t. m., ob 4.30 pop. iz mestne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani. TRST, 25. majnika 1919. Andrej is Marija, starši. Andrej, brat. Marija. Katarina* Albina, sestre. Karel, zaročenec in drugi sorodniki. Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 47. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Pontere:« vogal il. Ita&va. - Lastna jalala. Delniftka glavnic« K 120.000.003. - Rez. zaklad K izvršuje kBiautM m bančne ii meajaloito transakciji. Uradno tre otf • dop. do t popoldne MALI OGLAS! se računaio po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—. LJUDSKI ODER kupuje slovenske knjige, primerne ljudskim knjižnicam, predvsem pripovedne vsebine. Ponudbe se sprejemajo v društvenih prostorih Madonnina 15 11., vsak dan od 4—7 popoldne. 3706 KAVARNAH išče služkinjo, 20—30 let staro, proti dobri mesečni plači. Pojasnila v kavarni na O-p-činah St. 356. 3706 HIŠA v tržaški okolici, kjer se nahaja dobro vpeljana gostilna z vso koncesijo se proda. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3707 PRODAM cmkasti kotel za kuhanje žganja ali perila. Lukežič, Pendioe Scorcola 425. 3712 PRODAM kad za grozdje za 250 litrov, popolnoma novo. Lukežič. Pendice Scorcola 425. 3712b VESTNA nčiteljica poučuje francosko za začetnike In visokošolce 12 L mesečno. Aoquedotto 33 IV. P 3992 PRODAM kuhinjsko omaro za 24 tir, voziček in posteljco nI. V. Kolkma 6 V. 3713 lolunsko Ronsumno droStoo --vpisana zadruga z omejenim poroštvom - vabi na ENODRUŽINSKO hišo oddaja zadruga »Naš Dom«; člani ponndniki na} se zglase do 5. junija t. t (Torre bianca 39). 3711 PRODA se spalna soba, uL Ghiozza 50, pritličje, levo. • 3709 VREČE vsake vrste, kupuje Đabtč Fran, Molin grande 20. 3710 HlSA s 5 nadstroji in stavbiščeno poleg postaje Rocol, se proda. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3705 KLOBUKI za birmo in damski po zadnjih vzorcih so prispeli. Ugodne cene. Sprejemajo se naročila in popravila. Conso Garibakii 15, I1L (Barriera). 3676 URAR sprejema popravila ur vseh vrst. Delo točno, cene zmerne. Velkavrh, uL Tigor 5. 1IL KUPUJEM vsakovrstne vreče, Jakob Margon, ulica Solitark 19. 3698 SPREJME se čevfiarski delavec. Farneto 33. 3693 FOTOGRAF A. JERKlC, Trst. nI. delle Poste «L 10. Gorica* Cono it. 3* na dvorišču. P 1233 izredni občn izbor ki se bode vršil v ned ljo, 1. jun |a 1919, o > 4 popoldne v lastn h prostorih v Rojanu št. 9. Edina točka dnevnega reda: Pogovor glede gospodarskega po'ožaja. ODBOR. Javen ples v TOMAJU priredi vesela družba 15. in 29. junija. Svira godba z Mavhinj. Pri-ročimo se za tibilea obisk. Javna dražba. DAXES, 25. majnika, ob 10 dop. se vrši 18 lepih plemenskih molznih krav, brejih in s teleti, dalje 2 krasna bika za pleme in 8 težkih konj. Prodaja se bode vršila na licu mesta. Sv. Marija Magdalena Spodnja Piano Sv. Ana štev. 64 • posestvo ANŽIČ. PLESNA ZABAVA sc bo vršila v BRJRrl pri Gorjanskem 8 junija. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. HERHANGILD TMCCA, TAST ul. Barriera vicchli Siv. S Ima v« liko i mrivask h redmetov. Venci is porculane in biserov, vezani z me leno iico. iz umetnih ..vetiic s trakovi >n napisi. Slik.- na porcelan i t h ploSfah za gTobt « spomen ke itd. Nainii e kan ;uren!ae cene. Velibo plesna zabava v Križu pri To maj u se vrši 1. junija, od 2 pop. do polnoči. — K obilni udeležbi vabi mladina. TordkaBOHINEC&C. naznanja, da ss je izs lila iz svojih prost« rov, ter prosi dotične kateri Imajo še prevzeti obeke ali kaj plačati, naj te zglase v stanovanju ulica S. Hlcolč št 9, IV. n. rr redi 9. junija štanjelska mlad'na. Vse-blao sporeda se v kratkem objavi. — Nadejamo se obilne udeležbe. KovaSka delavnica Andrej Purl^ grsf^ uL Med n 6 Prevzema * sako de o kovaftke stroke Ima na prodaj »eč Štedilnikov. Prevzema na*-oCr>e po meri. — Pr porota se slav. obt nst a. Velika zaloga vsakovrstnega Italijanskega j vina belega m čr Po eenah brez konkarenee. V «111 2kM«4I{ — Op lir« Umetni zoble! | Opčine | Zobotehnftki ombulatori] C. 0 :e Steu. 378, l.n. v Mil !2karie. Odprta oOl'o lin olZfla? Pauleticii & C. M. olira [mrnM 11 Tsleton 932. V veliki množini: iUTjanski krompir .... po 60 tftotink kg Kraujttki „ ..... 90 „ „ Črno vino „Sqmnzano" po L 3.12 kjf, 14 stopinj . „Gnllipoll* . .312 „ 14»« „ . „ .Fiemonti" w , 3 72 „ 1 „ . „Etna- * „2.52 . 13/4 „ Belo vipavsko namizno vino L V.48 kg, 9 /l „ sladko po „2 80 . 9 /2 „ Žg nje 51«/.........L 1080 liter NarsaJa L 17Vi....... 550 „ Vernaouth Cinzano ..... „ 7.— . Istrska paradižni1 ora kon^rra po L 2.50 kg PLESNO ZABAVO priredi tamburaški zbor v Sv. Križu pri Trstu v nedeljo, 25. majnika. Začetak ob 3 popoldne. Stroj za s n.ij3 h uuje pravi nemški mrl Seidel & Neumam in I »Singer4 Oist & Gasser „ . . T v ilka u-tanovliena I. 1*78 KuST«:.«1^ FRAHCESCO BEMF.S popr.vlj.nj«. lrst< , m aqi|„ 13 Ob skujt' d<»b o ireskrbljt no trgovino MANUFAKTURNA BLAGA tvrdke O. N. Fava'ico v Trstu, ul. Vincenzo BelSInl 13 <:aleg cerkve si. kima nivz^) ===== Vsak dan navi prihodi. - ■ ŽVEPLO dvakrat rafinrano, zmleto prve vrste se dob pri 0. KOLOBIG & C., Ul. Mniol'ca 41. Vabimo na veliki javni ples ki se v 'M v Potočl pri Kamnja!i na Vipavskem d.ie 29. majnika. Odbor mladine. r« K 3 mmmmu umih ^ na de&elo In na drobno vse po nizkih cenah. Se priporoča svojim starim odjmalcem B1.D1EJ ZAFRED ^Trst, ulita San Lazzm 8 Otvor 1 sem zalogo vina na drobno In tieiielo p/i gospa Krllman.l? v Bazo.ZCi. Obenem se priporočam — TENCE. Avtorico rana kamuo-tšk i d- ifevuica £ JUatuiui kamnolomom Ig. Guštin & Comp. na Opčinah sprejema Tsa dela spad ijoi 4 v to str ko, kakor cerkvena de:a, mnrotins sjomanUe Iti I o zri ernfli c» n;i'i. Lep izl2t o Boljunc, kjer se bo vršJ -i v gostilni „Gospodarskega društva'4 v nedeljo 26, t in. - Pričakujemo mnogo obiska. - Koii^fi'io sk ad šče zagrne kočijah nI. s. Matrlzlo šteu. 13 proda a po ugoc'n h cenah oves, oliofe^, seno in sir mo. Kapu]t]o tuđi krtHo n;č!anL Stru« IV. »EDINOST« itev. 142» V Trsta« dno 29. maja Družinska oznanila v polpreteklem času. Cas od leta I SI 5. do leta 1S4S. ie bil po mnenju nekaterih uaibolj srečen. Nihče se ni menil za politiko, vsak je živel .zase, ceno je bilo vse. zabave skromne in druž-lnske. življenje ze4o uddbno. razkrite srca javno, čustvovanje splošno. Nemci imenujejo to dobo »Biedermeierzeit«, mi se jo spominjamo rz pripovedk naših prednikov o srečnih duhovih preteklosti, poznamo io po lotograli.ah. Ženske s širokimi krili, moški s cilindri in palco, vse zadovoljno in veselo, ne preveč duhovito. V nekem časopisu iz leta 1S21. beremo 21. avgusta sledeče naznanilo nekega beroKnskesa dvornega svetnika: — »14. avgusta letos, zvečer ob devetih, je zaspala v Bogu moja srčno ljubljena žena Henrijeta. rojena Amelang, preje vdova pl. Vačam. Več kot devet let so me spajale z njo nežne vezi medsebojne ljubezni, ko se je slednjič letos aprila meseca z dovoljenjem vseh njenih sorodnikov odločila, da me osreči s svojo roko. Njen poklic ie zahteval, da se ie pedala za par mesecev v Oottingen. Dan njene vrnitve naj bi bil dan najine svečane zaroke. NfrpotrpežHivo sem pričakoval prihod tega trenutka. V spremstvu njenega brata, doktorja Amelanga, sem hitel prvega avgusta v Oottingen, da pripeljem ljubico nazaj v krog njene d. užine. Da se ona razveč-: : odpočije, sem si izbral pot čez gorovje Karz. Ko pridemo oa Brocken — vrh Harza —. to je pa zgrabila kolera, na kateri je umria sedem, dni pozneje, potem ko so naju poročili ob njeni mrtvaški -postelji, kjlub najbolj skrbni zdravniški pomoči. Umrla je pa v senburgu o-b podnožju Harza. Moja bol je neizmerna. Prenašati sem jo mogel le vsled resničnega sočustvovanja neZao&iteCifc prebivalcev Usenbur-Ka, s katerim so pomagali nosit! tujim, njim neznanim popotnikom njihove skrbi in bolečine. Štejem A v svojo dolžnost, da jim izrečem javno še enkrat najockritcsrčnejso zahvalo tako v imenu rodo, ine rajnice kakor v svojem lastnem imenu.« — Posmrtno naznanilo se bere kakor kakšen roman in če je b!lo nesrečnemu ženinu na tem, da vzbudi javno zanimanje in sočustvovanje, je gotovo dosegel svoj namen. — Kar pove to oznanilo preveč, povedo naša nznanila v časopisih premalo; sestavljena so skero vsa po isti suhi šabloni, večina ]Ih rima natančn'fc podatkov o smrti. Saj n: i v -r- e<3nost, ki nam pravi, da bi bilo dobro r:..:. . odatkev, temveč večinoma tudi odkritosrčno sočutje. Ce beremo o tem in enem po suhi šabloni sestavljeno poročilo o smrti, bi gotovo radi vedeli ! aj več. V tem ezinu so nekatera ozna-n-ila .v f menjenem časopisu bo3 ^ prijazna. Tako na primer se glasi eno teh cznan'1: — »Po tem, ko mu c bilo že par dni slabo, je zapustil naš tako iskreno ljubljeni mož, oče, tast in star: oče, krale i vejni svetnik in pisarniški ravnatelj T., drugega tega meseca, okoli osmih zjutraj, navidezno zdrav, svoje stanovanje, da gre po opravkih. Med petjo ga je pa naenkrat zadela kap in vsak poskus, ga zepet oži vi t L, je b'l zastonj. Spot-mr-emo žalcftno dolžnost, da naznanimo to n;e-govim sorednikm in prijateljem.« — To naznanilo je dostojno "n pove vse. Vsak je poučen in ve, rake" ga meT!Vr2t ni. Zato bi bilo dobro, da bi tudi sedaj včasih opustili suho šablono in poveddi icaj več. Pa vendar ne tako-!e. kakor je to naznanil neki tajnik 24. julija 1&21: »S strahupolaim srcem zaradi vsebine nekega pisma, ki me ;c po-sklicalo k bolniški postelji iroksa oče a, sem stopi! včeraj v demačo hišo. Žalibože je bila moja slutnja opravičena. Mojega dragega očeta, tukaj-fin ega pridigarja gospoda Ivana Ernsta Ludvika š.. n-i več.« Naprej pač ne smemo javno smrti oznanovati, četudi jo slutimo. Labirinti. Kakor pripoveduje pravljica, je dal kralj Minos s Krete zgraditi labirint, ki je imel brez števila hodnikov in sob, a samo en izhod, tako da >e človek težko prišel iz poslopja. To je Teze! ubil Minotavra, je prišel iz labirinta, a !e s pomočjo Ar i a-J ne, ki iru je dala klopčič. To posle :>je. M pa e zidal Atenec Dcdo'us. je dnlo pozneje vsem sličnim stavbam svoje iir.e. Herodot in Strabo pripr edujeta o velikem labirintu v Egiptu, ki so ga stari narodi prištevali v sedmerim svetovnim čudežem. S'al je na vzhodni strani Faju-ma. Ker je r.ašfa Flinders Pctrie pri vasi Havara ost-:«' e popolnoma porušenega orjaškega pcslo-pjn. Kakor p ie Strabo. j: bil labirint neke vrste svetišče s 27 dvorišči. HercJot -pravi, ^a je obstojal iz dveh dvcrišČ, Tred kate:"mi so stele zaprte dvorane, pre^obe in sobe. Število sob cen' na 3JOO. Po odkritih sledovih je sklepati, da je rečena zgradba zavzemala 9'5 ha površine. Tudi v Jeruzalemu je bil labirint, in od tu so prinesli križarji ide o za labirinte, ki so jih zidali v srednjem ve!:u v Evropi. Tu naj bi bil Irbirint vsem vernikom znak. kako težko se dosežejo pel-esa. V prvi polovici 13. stolet:a ie sezidal nadškof Albcrih v Remsu labirint. ki je kazal vse zapreke, katere ima kristjan v življenju premagati. Romarji so skušali v velikih množicah skozi zvite in vjugaste hod vike pr ti k veliki sinji sveti podobi, ki je stala sredi labirinta. V le;u 1778. so ta bbl-rint porušili, ker so ga mestni otročaji zlorabPali ter motili in kalili sveta cerkvena opravila. Dandanes stojita Je dva labirinta. In sicer v Omeriu in Bayenxu. Borsns poročala. Največja tvrdka v Julijski Benečiji dobavlja vsakovrstno blago. TRST, CORSO V. E. IIL STEV. 1& TELEFON STEV. 24 24. Na debelo. Na drobno. Opozarjamo slavno obiinsfvo, da le prispelo naSIh tovornih vozil (IsoJe kosov zefira, etamlna, kretona« vollea« panamc, krepa In satlna zadnjih risek Najbogafajsa izber rokavic, nogavic, zavratnk In ovratnikov. — Ogromna zaloga slamnikov in drugih klobukov najnovejših modelov in kakovosti. Fotograflfeo, toaletne In potovanj s ke polrebifina. Porcelan, steklenine, kuhinjske potrebščine« mazilo za 2evl:e. NaJboIISI vfr za kupavanle. vsakovrstno vojaško wr?o. NaJboLJii vir za kupovanje. TRGOVINA JESTVIN vla Genovi (Canipanile) 13. Zaloga: kave, olja, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t d-j Pristni Jamaika rum. konjak, vermoirth. maršala, j višnj-evec ter raznovrstna vina. Vie po zmernih I cenah. Ivan Bldovec., MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Osvaldella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZU :C A. Pletro Pfppan. Trst ulica Valdlrlvo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji iastnega Izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 201 Trst, dne 24. majn'ka 1919. Borza Se vedno v nerazpcloženju ter brez poslov. Tendenca neizpremen:ena. Tečaji: Co^uiich (Aiustroamericana) Da'mat:a (Parob. dr.) Gerolinucli Lloyd LussLno Martinolich Navigazion« Ubera Triestina Oceania Premivda Tripcovioh Assicuraeioni Generali Riunione Adriatica Cement Dalmatia Cement Spalato Krka Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere Monfalcone) Tržaški Tramway Uradni kuril veljavni od 20. ma;nika naprej do preklica, določeni od I s ti t u to Nazionale per i Cambi con TEstero v Rimu: Cene za nakup: Cek: Pariz ■ I*9]50 London Švica 165~ New York 8 34 Španska 169— Brzojavna doznačila: *Jew York 8>37 700— 725 3^0— 4fM) 1700— 1740 1070— 1120 1700— 1730 500— 525 1730— 1780 £25— 575 640— 680 680— 630 16800—17100 321-0— 3400 280— 300 375— 390 365— 350 380— 400 225— 240 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. ul. S. Ciovannl 6 in 12. Kalbol&a izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 DAMSKA KROJACNICA A. Rleger, Trst. ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 PAPIR. Velika raloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar. Trst. Via dei Geisi 16. 256 Javen ples pr'red? mlačna 6 julija v K^ztjaH, pred gostilno Mcžci č. Svira godba iz Sežane. K obi'ni rdtležbi vabi mladina. U 1A BIRMO II Velika Izbira vsakovrstnih zlaJli In srebrnih daril. Cejzli Pavli. Trst. Trg fi. Gni :tf 3 šL 3 (prej Irjj Ba r era Novo slkadUče. Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih In pisanih srajc, platna, žepnih robcev, ': : moških nogavic itd. itd. : : r. tmm, Trst, corso m. 28 : C 'u /n eme. Postrežba točna. : Narvtuia trgovina. — Narodna trsovlna. Na debelo po 21 L kg. Mini prM SIRA. J. Kdimerl] ti-oslin JasKla Io fellka'ss n'. Fena 13 (tx loite) vojcl H:clJ Hnciiigvžli. Tel. 923. Vo tka zalegi italilansMega OLJA ^ p> konkurenčn h Ctoah v Trstu, ulica Commerciale It 5 pri tvrdfcl J. PIPAN A C. ]JIVEI1 PLES se bo vršil na Prošeka ▼ ned^ljo, 25. L m., "-er se zadnjt Ž2 javljeni ples radi odreb» kr. štac. poveljstva ni mogel vršiil. Toliko v pojasni o morebitnlm zameram s s rani občinstva. Mladina. JHVEM PLES se priredi v GORENJI BRANICI 29. majnifca. Ples 5e bo vr^il ob vsakem vremenu, ker je prostor krit. K obilni udeležbi vabi mladina Risova kiselina v velik h In navadnih steklenicah se prodaja v skladišču RUG3ERO GAMEEL - Trsi ul. Pier Luigl da Palostrlna 2 TOgAl uL Coroaeo. — Telefon 21-03. !otoa?ančni oteijš Daiuerra Trstf Cer»9 Ste v. 39. Rargledn:ce v plat nu. Ppec^latiieta: 5l!ke t borvata. loioschizzl. Oabire^. vuit. povečan)a, n produkcij« vsakevrsle. Elc.tr. tusvetijava. I Rs^A PRILIKA I Vino M rsa a 17 stop. L 4. I. Vino Ve rnoiitli IG stop. L 4 1. Vino Cnlanti (21itrsk i steklenica) L 3.60. Fina žgar.ji in ram L 8 1. Konjak L 10 i. Na debelo io drobno prodaja rnlMl ra. cltolre (BI Immz) is Valdlrlva 35. ZOBOZDRAVNIK D". MRACEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Eratielasluo izdinale nI plGn';ira3i2 Io metal zoj]2 I LlubllansKa kreditnu tan&a ? Pcdružitica v Trstu. Ceiiirola v tjublja^L Podražsiee: Celje. Celovec. Gor ca, Sarajevo, Split. DelrtITka glavn e« t K 15.000.900. - • Rttservsl i^kizdU K 3,600.000.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vlnge v Urah na hrani!ne knižice preti 3 /a°/. eVrjjjtOTMiff ra ži o- a une pro i 37, KrEnB7aaiB Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj • borzne naloge iij ( a e v najem varnostne celice. . Š Tel št 5 18. Bia. aj a je odprta od 9-13. | a na debelo in drobno GentilliiKrižmanffl Trd. lL Bnovn 38. »»ml al S. Lazzaro Vsaki dan novi dohodL ZLATARNICA G. PiliO, TRST s« nahk'a nm K*rx« IS (Mvla ularnka G. * V«Hka Ukt-ra srebrnih ia »»atlfc m, abarer. itd. JADRANSKA BANKA Deln. glav. K 30/«W.00a Rescnre K Cutriln TRST na t m 11 lispariii i - na l M)! Podružnice: Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Ljub Ijana, Metković. Opatiji SpUU Šibenik. Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavf}a vse v b nčno stroko »padaje^ posle. Sprejema vlog« v Urah na hranilne knjižice proti letnim obre- sum v b.incog ro-prometu proti iKo letnim o-brestim Na odpoved navezane zneske spre-jeuia po najugodnejš h pogojih. Ki se Imajo pogoditi od slučaja do slučaja. L taji v uji« nrnstn FnJili (Sifs isvM blagajna posluje od 9 do ti. PHANIUffl ^ ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gio.ichino Rossini štev. 12. vogal ul delle Poste. T' lmiški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J Č rmaka. - Izdinnje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. MVEN PLES se priredi v nedeljo, 25. majn ka na KONKONELU ob 3 p( poldne. — Obilne udeležbe se nadeja mladina. 1 JOSIP STRUCKEL T t svogal Vla N^ova-S. €atarlna. Vv k.i iib« r>4 vsakovrstnega b si^a /.« niodke in žens' e. B ago suknje, ^a'iiet, ba h.\nt, s ilo. e