Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIII., štev. 208
Ljubljana, sreda 7« septembra I93Z
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. _ Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Kšt. VI. 36/31, 22. V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA!
Deželno sodišče v Ljiubijaai je zaradi naredi* z dme 2. III. 1932, s kaitero je bila določena gla-vna razprava, razpravljalo dne 15. III. 1932 j a vod pod predsedstvom i. o. s. Kralja Iva-na, v navzočno-sti b. o. i. dr Kobeta Ernesta in s. o, s. K obeta Bo-gMn;r;a kot sodmiikov. v na'vzočw»sti s. p. dr. Gangto-»e kot zapiamjkarja, v prisotnosti zastopnika zn^b-n'>h tožilcev G-oloa Januia in Pušenjaka Vladimirja, dr. Natlačena Marka, o-btošen-ca Ravlj«na Davorina in branilca dr. Knafliea Vlariamrja o o-bto-žbi. ka.««ro v« dvignila «webna obtoži tel j a dne 2«. XI- 19*1
R«vl>na Davorirr.a zaradi e! 32 zak. o ti^ku in [m predinjru. stav-ljenem po zastopniku tožiteljev, da se obtoženec obhodi v sniMii ibto-žbe -tv pr predložni bra.nivf-a, da se »t>točwa oprosti, dne 13. III. M03 raz.=0'li:o tako: Ravljon Davorin. wn p"-k. Joeipa in Mart V poji SodAe. roj. 7. M- 1«V8 v 5o Stanju, tja P :~!o.;r-n. stanit^ v Ljubljani, Stari trg 7. ran. kat. vere, ožonjfn, odgovorni urednik »J'-iir»«, brez premoženja, v pro^topt-i. je k r i v. da kot, w-«»re!k v I,riibl.'an.i rtbajajo#»ffa dnevnika »Jutiroc pri.ob5M- v ».Jntra«. i.n ?ieer št. 2fi4 z d.n-e 14. xl- 1031 na etrani 4. v prvem stolpen pod na-;'-H-nin »I>.»n]n«-p vf.-s.ri« in pod nfislnvom »IMa vrana« imek z be^ed;.T'om: >. . . Ali povsem drn«n<=na je za-fl-vi, se v Jaz os! a vri ?am-i in to baš nvd nami W<wwwi najde liftt. ki ne čuf.i pot.n-be. da bi Mso-rim srroi-im oitafe'fjein vsaj s kratkrnoi porjntkl podal i-zid volitev, in .pim 7 t»n'm«"n predstavil dele--n.-:>«. ki bo v novi Narod™ skupščiuvi zastopala
Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
Slovenijo in vse njen« interese. Nad 150.000 slovenskih m-o-ž in fantov je z odkritim in odločnim glasovanjem poverilo svoje zaupanje novim poslancem, katerih sposobnosti nam jamčijo, da bo slovenska delegacija v novi Narodni skupščini naravmost vzorna. Najnujnejši gospodarski problemi, ki posebno živo režejo v *e!o Slovenije, čakajo nujne rešitve. Toda »Slovenskemu Gospodarju« vse to ni niti toliko mar, kolikor je črnega za nohtom. Tisoči njegovih či.ta-teljev m^ed preprostim kmetekitn ljudstvom naj sploh ne bi ovohali, da so se pri na« izvršile volitve, a kje neki, da bi doznali imena mož. ki se bodo v novem Narodnem predstavništvu borili za pravice na-šega kmečkega im delavskega stanu. »Slovenski Go»poda.r« hoče zaipiankati svoj svet. Sodimo, da se j« zakasnil vsaj za pol stoletja. Da j-e tako. bo sprevidel. ko bo to zanj že davmo prepozno, za vse prijatelje teme pa skrajno ponv.no.< — Zakrivil je e tem prestopeik k!evetP po 51. 52 tak. o tisku in ?e obsodi: po 51. 56/11 za,k. o tisku z uporabo § 71/5
k. z. na Din 590__- denarne kazni, v slučaju n<-iz-
t.prljivosti na 10 d.ni zapora m Din 120.— nadaljnjo kazni, v slučaju nerate^ljivo-t.- Se na 2 rtm zapora to je kazen plačati v 1 moseeu po pravo-močnosti sod-he. Zasebnima roditeljema po čl. <52 zak. o tisku na odškodnino Din 120.- po S 3.10 k. p. na^ plačilo stroškov kan^ns-krsa po=.»r»panja m event. ravršitve kazni z omejitvijo po § 314 k. p., ki se izreko izterljivim.: po čl. R. za k. n tfefcn se mora ob'a.vnti ob ohsK>lenčevrb stroških s"dJ>a v izrisku na čelu %ta »Jutro« najkasneje v drugi številki po praivomočno-sti sodbe.

revi
Veličastna vojaška parada rojstni dan
Beograd, f5. septembra v. Prestolnica je danes na izredno svečan način proslavila rojstni dan Nj. Vis. .prestolonaslednika Petra. Vse mesto je bilo v zastavah, glavno obeležje pa je dala velika •vojaška parada, ki se je vršila na prostranem banjiškem polju, kjer so se zbrale vse H ta te e beograjske garntiziije. Reviji čet so prisostvovali tudi vsi poslaniki ter vojaški atašeii v paradnih uniformah. Navzoča je bila tudi posebna delegacija rumunskega polka kraljice Mari.ie v svečanih uniformah. V kraljevski loži sta bila rase-, članov vlade tudi predsednik senata dr. Ante Pa.valič ter oodpredsednak Narodne skupščine Kar-3o Kovačevič z večjo skupimo senatorjev in narodnih poslancev. Generaliteta in ad-miraliteta se je razvrstila desno od tribune. Beograjsko občino je zastopal?, posebna ilelesracina. s podpredsednikom Nikolo Kr-stioeim na čelu.
Malo pred 9. uro se .je pripeljal z avtom na Banjico Nj. Vel. kra^, ki so ga sprejele viharne ovacije tisočglavih množic. Bil je videti zelo svež in očividno zadovoljen. Kralja so spremljali pri obhodu čet vojni minister general Ftojanovič. načelnik generalnega štaba general Milan Milovano-vič. prvi acljutant. general Milan Ječmeni č ij upravnik dvora general Vukovič. Nj. Vel. kralj jo nosil vojvodsko uniformo z lent-o Karadjordjeve zvezde. Med sviranjem (iržavne himne je jezd;,I mimo čet, pozdrav-].:al vojake z običajnim po-Jra-vom >Pomozi Bog junaci! c Po končanem obhodu čet je odšel kralj pred tribuno, ves čas navdušeno aklamiran od tisočglave množice,
Nj. Vel. kralj je ostal ves čas na konju ter sd izpred tribune ogledal revijo čet. Na čelu povorke je jezdil komandant armiije in poveljnik mesta Beograda, general Vo-j:slav T-omič, ki je najprej podal raport Nj. Vel. kralju. Za generalom Tomičem in njegovim štabom so med zvoki paradnega marša in ob navdušenem vzklikanju in pozdravljanju zbrane množice prikorakali miadi in čilii gojenci pripravljalnega tečaja vojne akademije. Prav tako navdušeno^ so ■bili pozdravljeni gojenci podoficirske šole Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ki so ko-jakali pod vodstvom svojega komandanta v brezhibnem paradnem maršu ter napravili v novih uniformah s karabimkami in nasajenimi bajoneti najlepši vtis. Orkan navdušenja pa je zavladal med zbrano množico, ko so se pojavile bele vrste mornar-živela naša mornarica! Živel naš Jadran! je zaorilo po prostranem banjiškem polju. Poleg kraljeve garde je predstavljal naston mornarice višek današnje vojaške parade.
Za mornarji so v strumnih korakih prišli bodoči oficirji, gojenci vojne akademije
pred Nj. Vel, kraljem na Petra
pod poveljstvom polkovnika Todoroviča.
Po kratkem presledku so se začuli mo-srosočiiii zvoki godbe kraljeve garde, ki ie v osmerostopih korakala proti tribuni Prvi ie defiliral mimo tribune gardni pe-ša-diiski nolkovnik Ljutomir živkovič. Nič mani lep ni bi.l nastop gardijskih pionir siidli čet. Za pionirji garde je prišla med zvoki fanfare konjeniška brigada kraljeve sarde. Nastop konjeniške garde, ki je v d i vnem galopu pridrvela mimo tribune, je zadivi'1 vse občinstvo in izzival občudovanje vseh inozemskih vojaških atašejev in drugih zastopnikov. Konjeniški gardi je pove ljeval general Ratko Raketič. Defile je zakliučMa konjeniška artiljerija kraljeve garde, ki je prav tako zadivila s svojim nastopom vso množiico. Nato so se razvrstile v dolgi povorki še ostale edinlce beograjske garrlzide. .pred vsem slavni beograjski drugi železni polk. Za nji.m so sle dile še edinice avtokolone ln sanitetnih čet,, parado pa je zaključila letalska eska-drilja. bi je v pohodnem razporedu defili-rala nizko mimo tribun. Ob 10. je bMa parada zaključena, nakar se je Ni. Vel kralj s svojim spremstvom vrnil v Beograd, čute pa so odkorakale domov.
V	dvorni kane!i se je nato vršila sluzua božja. Udeležili j so se je Nj. Ve', kralj, člani vlade, predsednika Narodne skupščine in senata, odposlanci romunskega polka kraljice Marije ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Poleg tega so se vršile službe božje tudi) v vseh ostalih cerkvah in moiilnicah, kjer so jim prisostvovali tudi predstavniki ci-vlnih in vojaških oblasti, raznih korporaelj in društev ter mnogoštevilno občinstvo.
Tekma vojaških letalcev
Beograd, 6. septembra p. V proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je vršila danes tudi velika tekma vojaških letal za kraljev pokal na progi Novi Sad—Zagreb—Kraljevo—Požarevac— Beograd—Stari Bečej—Novi Sad. V programu je bilo prvotno tudi Sarajevo, vendar pa je bil ta del proge zaradi neugodnih vremenskih prilik izločen.
V	Zagreb je iz Novega Sada prispel prvi poročnik Dimitrije Mustur z opazovalcem poročnikom Radnimilovičem na letalu št. 10. Kakor poročajo iz Novega Sada, je poročnik Mustur preletel prvi vso progo in tako dosegel zmago ter kraljev pokal kot nagrado.
Napredovanj® oSiclrfev
Beograd, 6. septembra p. Današnji Vojni list objavlja velik ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih oficirjev.
Pred sestankom nemškega parlamenta
Državni zbor se bo sestal 12. septembra - S povratkom Hiricknburga v Berlin pričenia nova politična akcija
Ferlin. septembra. AA. Nemški parlament se bo sestal 12. septembra. Pri tej priliki bo precital Papen deklaracijo svoie vlade. Predsednik republike Hind'-*nburo ee ie danes vrnil v Berlin. V soboto bo sprejel predsednika novega nemškesra parlamenta Goerinira in predsedstvo. Za sestanek vlada v vsei Nemčiji osromno zanimanje. Pogajanja med hitlerjevci in centrumom bodo končana Se ta teden. Goerina bo najbrž obvestil Hindenburga. da razpolaga zveza med narodnimi socialisti in cent rumom z večino v parlamentu in da ie sposobna /.a r"elo. Verjetno je. da bo med obema strankama dosežen sporazum tudi o vladi " Pru-siji Zaenkrat na bo*ta obe «tranki počakali, da razčisti položaj v državi.
Berlin. 6. septembra- A A Vladni krogi so zadovoljni s potekom velike manifestacije 7veze jeklenih čelad, ki je dokazala, da vlada v tei organizaciji strumna discinlma bivših frontnih bojevnikov. Parada na Tent-oelhofu ie traiala 8 ur. Prisostvoval ji ie 3»W!00 ljudi. Voditelji zveze so poslali dr-
žavnemu predsedniku vdanostno brzojavko, v kateri zagotavljajo, da bodo zvesto sledili niegovemu neodvisnemu vodstvu države. Državni predsednik se je zahvalil za brzojavko z želio. naj bi povezanost po duhu in po uRidi in na resnicoljubnost med vsemi ljudskimi sloji dala Nemčiji notranio ln zunanjo moč in s tem položaj, ki ji gre.
Povratek Hindenburga v Berlin
Berlin, 6. septembra AA. Predsednik Hindenburg se bo vrnil v Berlin iz Neu-decka, kjer ie na oddihu v najkrajšem času. Listi pišejo, da se bo državni zbor sestal 12. septembra.
Nova monarhističla stranka v Nemčiji
Berlin, 6. septembra AA. Tu so ustanovili novo stranko. Njen program bo izključno monarhističen. Razdor med zvezo jeklenih čelad in Hitlerjevimi narodnimi socialisti se je posplošil.
Nova japonska ofenziva m fCJtaiskem
Rim, 6. sept. AA. Po vesteh iz Kitajske je japonska vlada odredila novo ofenzivo oroti nerednim kitajskim četam v Mongoliji. Po poročilu iz Nankinga so ubili bivšega guvernerja pokrajine Šantung generala Šangšunga. Napadalce je policija prijela.
Spremembe v poliski vlad?
Varšava. 6. septembra AA. Prometni minister Kuhn in finančni minister Ivan Pilsudski sta podala ostavko.
Za ministra financ je bil imenovan Za-vadski, Butkiijev'3 pa bo začasno vodil promstno ministrstvo.
ZAHTEVE AGRARNIH DRŽAV
Blok agrarmh držav, zastopanih v Stresi, zahteva izpolnitev sklepov varšavske konference — Nesoglasja med poljskim in nemškim
stališčem
Stresa, 6. septembra AA. Na dopoldanski seji je poljski delegat Rose pobijal nemško stališče, naj bi konferenca razpravljala le o gospodarskih vprašanjih srednje in vzhodne Evrope. Opozarjal je, da so te agrarne države skoro vse pasivne in zato ne kaže ločiti finančnih in gospodarskih vprašanj, marveč jih celo povezati. Visoke carine dosegajo ponekod 100 in 2C0 odstotkov. Agrarne države naj bi prejele preferenčne tarife, sicer bo agrarna Evropa prišla ob svojo kupno moč in ne bo mogla vrniti svojih dolgov. Agrarnim državam ne preostaja drugega, kakor da se same industrializirajo, vendar brez bojkota industrijskih proizvodov iz tujine.
V finančnem o"iru je govornik predla-poseben fond, v katerega naj hi se stekali taki bančni efekti, ki jim agrarna kriza ograža likvidnost. Na mednarodnih tržiščih pa naj bi se zbralo primerno veliko posojilo z zmerno obrestno mero, a s progresivno vračilno dobo. Bistvo izvajanj poljskega delegata je bilo v tem. da je zagovarjal mednarodno sodelovanje in odklonil izolirane akcije.
Angleški delegat Addison je govoril o vojnih dolgovih, o tarifah, o valutnih omejitvah in o kontingentiranju.
Nato so na kratko govorili delegati Madžarske, Bolgarske in Rumunije. Predsednik konference Bonnet je prosil vse delegacije, bodisi kot zastopnice upniških ali pa dolžniških držav, da pojasnijo svoja stališča.
S*res;f, 6. sept. g. V splošni razpravi na konferenci v Stresi se je danes jasno videlo, kako previdni so zastopniki velesil, ki so se v vseh svojih izjavah omejevali samo na splošne ugotovitve. Na drugi strani pa so dajali zastopniki agrarnih držav ne samo podrobna pojasnila, temveč predlagali tudi določene smernice, po katerih naj bi se skušala rešiti kriza-
Nemški zastopnik Bosse je v svoji izjavi še enkrat naglašal naloge konference, pri čemer je razlikoval gospodarske in finančne probleme s pristavkom, da bi bilo treba po nemškem naziranju najprej urediti gospodarske probleme. Predlagal je imenovanje posebnega pododbora, naj bi obravnaval najnujnejše gospodarske naloge, pred vsem pa proučil kupno moč agrarnih držav.
Poljski delegat Rose je naštel rezultate varšavske agrarne konference ter se zavze-
mal za to, da naj bi se ukinile vse državne zapreke v trgovini med posameznimi drža vami. Treba je vpoštevati, da je v aerarnit' državah velika brezposelnost, ki se snloh m da izkazati statistično. Med agrarnimi državami. ki so bile zastopane na konferenci v Varšavi, ima samo Češkoslovaška večjo kupno moč, ker ie obenem tudi industrijska. Poljski delegat je končno odklonil nemški prerPog in naglašal, da je treba fi-iančni problem rešiti istočasno z gospodarskim.
Zastopnik Anglije, poslanik Addison. je govoril precej skeptično o vseh prizadevanjih, da bi se uredila meddržavna trgovina in zahteval popolno ukinitev vseh vladnih odredb, ki jo ovirajo. V ostalem je bil sporazumen z nemškim predlogom.
-Madžarski delegat, bivši finančni minister Tc!ezky je orisal položaj na Madžarskem. Z madžarskega vidika je treba najti izhod iz težke krize z znižanjem obrestne mere in s tem, da se sorazmerno z deflacijo omogoči zmanjšanje dolgov.
Bolgarski delegat Stojannv je obrazloži! posebne vzroke za krizo v njegovi državi.
Rumunski delegat Madgearn je zahteval v imenu agrarnih držav, naj one države, ki se nico udeležile vjršavske konference, zavzamejo stališče o sklepih te konference,. Pred vsem naj bi se države upnice :n države, ki uvažajo, izrazile glede agrarnih proizvodov.
V nadaljevanju splošne razprave je novzel besedo vodja češkoslovaške delegacije dunajski poslanik Fierlinger. ki ie med drugim izvajal:
Noben sklep te konference ne more prinesti koristi, če ne bo izvršen v smislu splošnega sporazuma v Evropi. Govornik se je nato pridružil izvajanjem poliskega delegata o varšavski konferenci, pri tem pa pripomnil, da je bilo žal premalo časa, da bi mogle vlade natančno proučiti vse sklepe varšavske konference glede zahtev o ukinitvi deviznih kontrol. Govornik 'e poudarjal, da Češkoslovaška ni uvedla devizne kontrole na lastno pobudo, temveč v svojo zaščito. Potrebno je. da pride zopet čimprej do svobodnega prometa z devizami. Glede vpraša nja agrarnih preferenc je sprožil češkoslovaški delegat ustanovitev posebne organizacije, ki na5 bi proučila možnosti oddaje blaga po posameznih trgih. Takšna organizacija bi se mogla zelo lahko prilagoditi razmeram in bi morala biti zelo elastična. Prefe-renčni sistem pa bi moral biti vsekakor izdelan tako. da bi se oziral tudi na finančne
mnenje
Papenovih sanacijskih ukrepih
Težka industrija je zelo zadovoljna, v socialno šibkejših slojih pa je zavladala bojazen, da bodo plačali račun
Berlin. 6. sept. A A. Uredba o poživljenju gospodarskega življenja je bila sprejeta v političnih krogih z deljenimi čuvstvi. Težka industrija in Hugenbergova stranka sta z uredbo prav zadovoljni. Vlada je r»o mnenju teh krogov dokazala, da je podprla zasebno gospodarstvo in da je pogumno odklonila vse državnokapitalistične in socialistične poizkuse. Industrijski krogi žele tei akciji polnega uspeha. Zadovoljni pa so tudi zato. ker bo mogoče odslej izpreminjati mezde po gospodarskem položaju. Prav tako se težka industrija nadeja, da bo deležna 170 milijonov mark. ki jih bo vlada dala nemškim že-leznicam za obnovo železniškega materija-la. Le napovedano kentingentiranje agrarnih pridelkov ne ugaja. Boje se, da bodo ti ukrepi podražili življenje
Narodni socialisti ostro pobijajo vladno gospodarsko politiko. Njihove puščice so na-neriene predvsem pa davčne bone. Po njihovem mnenju pomer.i ta industrijski kredit nevarnost notranje inflacije. Zato smatralo, da bi bilo bolje podpreti brezposelne naravnost. ne pa s podporami industriji.
Centrumaški krogi priznavajo vladi ta program, boje se pa posledic, ki bodo nastale iz protekcijonizma
Socialisti protestirajo proti programu vlade, češ da bo delavstvo plačalo račun za velike dobičke kapitalizma
Nova uredba ima štiri dele V prvem delu «o določbe o razbremenitvi gosnodar-stva. drugi del prinaša socialno-politične določbe, tretji del govori o kreditno političnih ukrepih, v četrtem delu pa so finančno politične določbe. Bistvo nove uredbe tvorijo določbe o davčnih bonih v znesku pol druge milijarde in pa nremiie v znesku 700 milijonov za novonastavliene delavce. lTredba. ki stopi v veliavo 1 oktobra, pooblašča vlado. da izvede reformo hreznoselnih podpor. starostnega, invalidnega in bolniškega zavarovanja. V kreditno-oolitičnem delu so določbe o podeljevanju kreditov za ogrožene obrtne in konsume zadruge Predmst imaio podobne zadruge v vzhodnih pokrajinah.
Uredba določa 7.^0 milijonov mark za javne gradnje, poldruga miliiarda marn na > namenjena davčni razbremenitvi. Vrhu tega daje uredba podjetnikom možnost, da znižajo delavske mezde, vlada na si ie dala pooblastilo. da lahko preuredi socialno zakonodajo.
V tisku ie izzvala ta uredba nairazličneiS.? komentarje. »Germania* opozarja na pro-tekcionistične težnie. ki vejeio iz uredbe. »Voesische Zeitung« pa zameria vladi pooblastilo, k? si ga fa dala za prireditev socialnih ustanov »Berliner Tagblatt« kritizira takisto pooblastilo vladi brez ootreb-nih jamstev, socialistični »Vorwarts» pa le mnenja, da gre nri tej uredbi za rešitev ka- | pitalizma na račun delavstva.
Hamburg. 6. septembra. AA. Severno-nemške zbornice za trgovino in industrijo so poslale kancelanu Papenu brzojavni protest proti uvoznim kontingentom za poljske pridelke.
Pariška sodba
Pariz, 6. septembra s. »Pariš Midi« piše med drugim, da je Papenov načrt za gospodarsko sanacijo sicer drzen, vendar ne bi bilo pravično, če bi se primerjal z igro na kocke. Vsi novi ukrepi imajo veliko notranjo vrednost za nemško gospodarstvo in mu zagotavljajo skorajšnjo obnovo.
Priprave za svetovno gospodarsko konferenco
London. 6. sept. č. Končno je bil za sklicanje svetovne gospodarske konference izvršen prvi uradni korak. Macdonald je kot predsednik lausannske reparacijske konference poslal generalnemu tajniku Društva narodov, Ericu Drummondu. pismo, v katerem ga poziva, naj za 20. septembra skliče konferenco strokovnjakov, ki naj se sestanejo v Ženevi in proučijo vsa vprašanja v zvezi s pripravami za konferenco. Pred vsem naj se posvetujejo o s"k'icaniu konference kot take. Macdonald je obenem sporočil, da je po svojih zastopnikih navezal stike že z vsemi prizadetimi državami in tudi z vvashingtonsko vlado. Končno je v pismu izrizll prepričanje, da žele gotovo vse prizadete sile, da bi prišlo čimprej do svetovne gospodarske konference.
Športne vesti
Newyork, 6. sept. AA. Letalec Mac HaizKp je danes rvostavil v Clevelandu nr - rekord Dosegel je povprečno hitrost 411 km 120 m.
Rim. 6. sept. AA. Pri poskusu novega hitrostne?" rekorda z vodnim letalom je poročnik Meri strmoglavil v Gardsko jezer^ in se ubil. Dve uri po nesreči so našli truplo.
Lons Beach. 6. sept. AA. Ted Phelps je obdržal naslov svetovnega nrvaka profesionalnih veslačev in potolkel avstralskega majorja Ooodsella na progi 2854 var-dov za eno dolžino.
Forest Hill*. 6. sept AA. V teniški m: za prvenstvo Zedinienih držav ie Co-chet v singlu potolkel Hessa z 8 : 6, 6 : 2 in 6 : 3. Bernard pa Kursroka s 6 : 1, 6 : I in 6 : 3.
možnosti posameznih držav. Češkoslovaška ;e pripravljena proučiti zadevne ukrepe ter -e pogajati o takih pogodbah s posameznimi državami.
Posvetovanje deSegatov agrarnih držav
Stresa, 6. septembra, č. Zastopniki agrarnih držav v srednji in vzhodni Evropi so se danes sestali in razpravljali o aktivnem iri solidarnem sodelovanju na konferenci. Soglasno je bil rumunski finančni minister Madgearu izvoljen za voditelja delegacij agrarnega bloka na konferenci. Za generalnega tajnika je bil izhran gospodarski svetnik v poljskem zunanjem ministrstvu Anton Roman. Pri diskusiji o varšavskih zaključkih je bilo sklenjeno, da naj po'j-ski delegat dr. Rose kot predsednik stalnega odbora za študij gospodarskih vpra>. sanj v agrarnih državah srednje in vzhodne Evrope zastopa blok agrarnih držev tet naj iznese varšavske zaključke in razne predloge, ki so jih stavile posamezne delegacije prizadetih držav o teh zaključkih.
Poljsko in nemško stališ
Pariz, 6. septembra AA. Havas poroča iz Strese, da je bila današnja seja konference posvečena v glavnem izvajanjem zastopnika agrarnih držav. Pri tej priliki je došlo do nesoglasja o tehničnem vprašanju med poljskim delegatom in vodja nemške delegacije, ki je predlagal, naj sa najprej izbere gospodarski odbor z nalo. go, da prouči, kako bi se dalo povišati kupno moč agrarnih držav. Konferenca naj po mnenju nemškega delegata posveti svojo prvo skrb gospodarskim vprašanjem, ki imajo v sedanjih okolnostih prednost pred finančnimi.
Poljski delegat ni soglašal z nemšktra stališčem, češ, da se tako želi amputirali nogo otvoku, še preden se Je rodil. Gospo, darskih in finančnih vprašanj ne kaže !o» čiti. Vse agrarne države imajo primanjkljaje. Poljska izvaža le blago, ki je padlo v ceni za 50 do 75 odstotkov. Agrarne države ne morejo prenašati takih primanjkljajev, ker spada ureditev mednarodne trgovine h glavnim pogojem za rešitev sedanje gospodarske krize.
Mussolim v Stresi
Stresa, 6. septembra, g. Italijanski mini« strskn predsednik Mussolini je danes popoldne nepričakovano prispel v Streso.
Novi senatorji
Beograd, 6. septembra, AA. Nj. Vel. kralj je z ukazom z dne 6. septembra in na podlagi čl. 50 ustave imenoval za Senatorje dr. Uroša Krulja, bana v p. iz Beograda. dr. Radenka Stankovida, vseučiljške* ga profesorja v Beogradu in dr. Gustav? Gregorina, publicista iz Ljubljane.
Premestitve v železniški službi
Beograd, 6. septembra, p. Na lastno prošnjo so premeščeni: Adolf Avsec, prometni uradnik na Rakeku za postajenačel-nika v Črnomlju; Jože Graslar, prometni uradnik na Jesenicah za postajenačeIn;ki v Bistrico — Bohinjsko jezero; Anton Eržen, administrativni uradnik v Čakovcu za postajenačelnika v Brezovico; Štefan Po-gorec, strojevodja v kurilnici v Velenju v kurilnico Maribor; Ivan Toporiš. postajc-načelnik v Bazovici za postajenačeViika v Zalog; Andrej Lah, prometni uradnik r Kranju za postajenačelnika v Medvode in Srečko Završnik, postaje načelnik v Črnomlju za postajenačelnika v Vuhred — Ma-renberg.
Napredovanje
Beograd, 6. septembra p. S kraljevem ukazom sta napredovala v višjo skupino poštna uradnika Miloš Ambrožič pri pošti Ljubljana I. in Vladimir Jazbec pri pošti Ljubljana II.
Zadušnica za bazoviške žrtve v Beogradu
Beograd, 6. septembra p. V katoliški cerkvi se je vršila danes dopoldne zadušnica za bazoviške žrtve. Službo božjo je celebriral vojaški duhovnik dr. Medved. Cerkev je bila nabito polna.
Potres v Sandžaku
Beograd, 6 septembra AA. Včeraj so seizmogr&fi zabeležili dva potresa v Sandžaku. škode ni bilo.
Nacionalistična zarota
o* • ••
v oinji
Jeruzalem, 6. sept. č. Francoski guverner je prišel na sled nacionalistični zaroti, ki je imela namen iztrgati Sirijo izpod francoskega protektorata in jo priključiti turški republiki. V Alepu so bili aretirani vsi nacionalistična voditelji. V mestu ja spričo tega nastalo veliko vznemirjenje in je prebivalstvo vprizorilo protestne demonstracije. Prišlo je do spopadov med demonstranti in policijo ter je bilo ranjenih več ljudi. Eden izmed nacionalističnih voditeljev ki se je udeležili demonstracij* ie bil ustreljen. 45 trgovin je bilo opusto-šenih. Ljudje so v znak protesta zaprli lokale in trgovine. Vznemirjenje je nastalo tudi v Damasku, a je tamkajšnjim oblastem uspelo preprečiti nerede. Guverner je ob''ubil, da bo v dveh dneh izpustil na svobodo vse aretirane nacionalistične voditelje. Nacionalistična sirska v'ada je zagrozila, da bo sicer podala ostavko.
Srednja Evropa
na dnevnem redu
Kadar je govora o gospodarski stiski, v katero so zašle zlasti srednjeevropske države, imajo mnogi takoj pri reki sodbo, da je nesreče kriva teritorialna razkosanost Srednje Evrope. Pravijo, da bi položaj ne bil tako težak, ako bi Podunavje obvladala se stara habsburška monarhija in ne bi bil ta dei Evrope z mirovnimi pogodbami razkosan na toliko samostojnih držav, od katerih ima vsaka svojo valuto iin se vsaka obdaja z visokinii carinskimi zidovi.
Stvar pa ni taka. Kdor malo kritično pretehta te sodbe, vidi, da prihajajo le od ljudi, ki se jim toži po nekdanji nad-viadi v Srednji Evropi. Ti iščejo povsod dokazov proti staniu, ustvarjenem po mirovnih pogodbah, da bi zajeli veter v svoja imperialistična in revanžna jadra. Najboljši dokaz proti točnosti njihovih trditev je ravno Nemčija, ki tvori veliko in enotno gospodarsko ozemlje, a je v enako hudi ali še hujši gospodarski stiski, kakor so države Srednje Evrope.
Res je, da povzročajo tako velike teritorialne spremembe, kakršne so prinesle mirovne pogodbe, vedno in povsod tudi precejšnje gospodarske motnje. Treba je mnogo let. da se gospodarsko življenje docela prilagodi novim političnim razmeram. Nihče ne more trditi, da bi katerakoli srednjeevropskih držav ne bila tudi v gospodarskem pogledu zmožna življenja. Na najboljšem je vsekakor Jugoslavija, na najslabšem menda Avstrija, o kateri se slišijo dvorni, da bi bila sposobna za samostojno življenje, d o čim je večina strokovnjakov prepričana, da je. Seveda pa se mora gospodarsko temeljito preorienti-rati.
Jedro pojasnila, zakaj ie splošna go-spodarska kriza v Srednji in Vzhodni Evropi tako zelo občutna, je v dejstvu, da so bila leta po vojni prekratka doba za potrebno prilagoditev gospodarskih razmer političnim. Ako bi imele te države dovolj časa, da si harmonično izgrade in urede svoje gospodarstvo, aH z drugimi besedami, ako bi poplava svetovne krize prišla decenij aH dva kasneje, bi se ji Srednja Evropa bržčas upirala mnogo lažje in uspešneje. Sedaj pa, ko jo je zatekla sredi porodnega razvoja, se pojavljajo seveda tudi državne in carinske meje ter valutna raznolikost kot momenti, ki posledice splošne krize še stopnjujejo in poostru-jejo.
K temu prihaja še okoliščina, da so se morale vse srednjeevropske in vzhodnoevropske države v času svojega gospodarskega preosnavljanja zelo zadolžiti v inozemstvu, največ v državah zapadne Evrope. Obresti in amortizacije inozemskih dolgov igrajo zato v proračunih vseh teh držav izredno veliko vlogo in tvorijo za javno KG-spcdarstvo težko breme. Neznosno je postalo to breme, ko so padle cene agrarnim produktom pod nivo pridelovalnih stroškov in večine zemeljkih sadov niti za to ceno ni mogoče vnov-čiti. Agrarne države in žnjimi vred tudi na nje navezane industrijske države so tako prišle v situacijo, da inozemstvu svojih dolgov ne morejo več obre-
Senator dr. Ploj o kmetskih dolgovih
Kakor smo že včeraj poročali, je na mogočnem ljudskem taboru v Beltincih g. senator dr. Ploj posvetil glavni del svojega govora aktualnemu vprašanju kmečkih dolgov. Izvaja1 je med drugim:
Eno najvažnejših vprašanj, ki globoko posega tudi v prekmmrske zadeve in ki je sedaj najbolj pereče, je vprašanje razdol-žitve kmečkih posestev. Pod pojmom raz-dolžitve pa si skoro vsak predstavlja nekaj drugega. Pijanec in zapravljivec. ki je vse zapravil. misM. da bo sedaj dobil posestvo kar nazaj in da se mu bodo vsi dolgovi brisali. Dober gospodar, dober kmet pa si zamišlja to tako. da bo sedaj rešen vseh onih velikih bremen, ki jih ne more več prenašati To so po mojem mnenju v prvi vrsti visoke obresti, če bi se kmetu omogočilo, da se obresti znižajo in da dobi cenen kredit, potem bi si naš kmet zopet opomogel i.n tie bi potreboval državne pomoči. To možnost je treba ustvariti z zakoni, vendar pa ti ne smejo imeVi za osnovo položaja, kakršen je sedai v tej veliki krizi. Kriza bo minila in prišli bodo zopet normalni časi. še le na ioodlagi teh normalnih razmer se mora potem izvesti razdolžitev kmetskih posestev.
To vprašanje je zelo težavno In zelo kočljivo. S tem se lahko rušiijo pTavice drugih, zlasti posojilnic. Nočem govoriti o bankah, ki lahko same zastopajo svoje interese govoriti pa moram o posojilnicah in drn2r'h stičnih zavodih. Ako bi se vsa razdolžitev izvršila tako, da bi se vsi dolgovi enostavno brisali ali zelo znižali, bi to pomenilo uničenje tudi naših dobrih denarnih zavodov. Zato sem mnenna, da bi se dalo to vprašanje za naše prilike in na
sto vati ali odplačevati, aH pa delajo to le še s skrajnim naporom.
Ničesar novega ne povemo, ako napišemo, da je v prvi vrsti ravno v tem pojavu iskati vzroka za veliko skrb, ki jo je začela vsa Evropa posvečati gospodarskemu položaju svojega osrčja in svojega vzhoda. Enako kakor za svoječasni Hoovrov predlog, naj se da Nemčiji moratorij, so tudi motivi za parolo, da je treba nujno pomagati Srednji in Vzhodni Evropi, boli materielne-ga kakor idealnega značaja. Zdravnikom evropskega bolnika gre bolj za honorar kakor za ozdravljenje samo. Pomisliti moramo še na to. da je evropska industrija v vedno večji meri navezana na izvoz v agrarne države Evrope, te pa seveda ne morejo kupovati blaga, ako ga nimajo s čem plačati; plačajo ga pa lahko samo z denarjem, ki ga dobe za svoje, v inozemstvu prodane poljedelske pridelke. Isto velja za obresti in odplačila dolgov: tudi sredstvo za n.je je le izvoženo blago, ker so drugi izvori inozemskih plačilnih sredstev, iz tujega prometa na primer, mnogo premajhni, da bi mogli nadomestiti izkupiček; za izvoz.
Znani Tardieujev načrt za sanacijo Srednje in Vzhodne Evrope je res tudi v polni meri računal z opisanim položajem in je stremel za tem, da se agrarnim državam z izdatnimi carinskimi popusti, s carinskimi preferencami, omogoči ne le medsebojni izvoz in uvoz, temveč zlasti tudi izvoz v druge evropske države, predvsem v Nemčijo. Francijo. Anglijo in Italijo. Za prebroditev hipnih težkoč in za oživljenje njihovega gospodarstva naj bi vrh tega dobile še večje mednarodno posojilo po kar najugodnejših pogojih.
Naravno je. da je francoski načrt naletel na velik odpor pri vseh onih, k! jim konsolidacija Evrope ne gre v račun. Uprli sta se mu zlasti Nemčija in Italija, obe v prvi vrsti iz političnih razlogov, ne iz gospodarskih. Tako je ostal načrt zaenkrat le v diplomatski dosjejih, kjer se mu je pridružilo še par drugih, mnogo manj realnih in mnogo težje izvedljivih predlogov.
Gospodarski razvoj v Srednji in Vzhodni Evropi pa je med tem nadaljeval svojo pot navzdol. Vedno jačji je postajal tudi njegov kvarni vpliv na vso ostalo Evropo. Sanacija evropskega osrčja in vzhoda je zato ostala vedno na dnevnem redu. Morala bi storiti odločilen korak naprej že na lozanski reparacijski konferenci, a ker se je_pokazalo, da ni upanja na uspeh, je bil ta problem odložen in zanj določena posebna evropska konferenca. Ta se ie sestala v ponedeljek v idiličnem italijanskem mestecu Stresi. Čeprav moramo tam zbranim diplomatom in gospodarskim strokovnjakom iskreno želeti kar največ uspeha, si vendar od konference ne obetamo posebnih sadov. Vse preveč so se razrvale evropske razmere, preveč je kompliciran problem, ki zanj gre. in prežalostne so izkušnje, ki jih ima evropska javnost od dosedanjih neštetih mednarodnih konferenc.
najprimernejši način rešiiM tako, da bi se znižale obresti na 4 odstotke, črta.tj bi se morale vse oderuške obresti, kmetu ipa da-t; pametno odmerjeni dolgotrajni krediti, ki bi jili naj odplačal v 30 lotih.
Nekai sličnega so storili na Poljskem. Tam lahko za dolgove po oderuških obrestih vsak kmet zahteva pri sodišču znižanje obrestne mere na 4 odstotke. Vse on« obresti, ki jih je prej plačal kmet preko 4 odstotke, se vračuna;o v kapital. S tem so dosegli to, da je bil kmet rešen vseh pretežkih bremen, ki jih poprej ni mogel več prenašati. Nekaj sličnega bi bilo potrebno storiti tudi pri nas. Na poljskem so olajšali kmetu položaj tudi na ta način, da lahko za ileto 1932-33 nlačtve davke v poljskih pridelkih. Po .majem mneniu ie U> zelo pametno.
Druga država, v kateni Je tudi največ prebivalstva kmečkega stanu je Bolgarija Tam so zaščitili vsakega kmeta, ki ima d« 20 ha zemlje, črtali so takoj 30 odstotkov vseli dolgov, ostanek pa mora vsak sam plačati v 30 letih. 'Tudi v Rummniji so sprejeli zakon o zaščiti kmetov že leta 1929. Tam so vsem onim, ki Imajo do 5 ha zemlje in so bili ."rezadolženi, črtali SO odstotkov dol?a. Ostanek morajo plačati v 30 do 40 letih.
To so v kratkem podatki, kako se reševali in rešudejo to vprašanje drugod. Bodite pa prepričani, da bomo mi vaši narod ni poslanci in senatorji stcHli v tem praven vse. kar je mogoče storiti, da se oiajša položaj našemu kmetu. Slišali ste danes zastopnika Slovencev v vladi *,i mogli ste se prepričati, da dobro pozna vse, kar nas tare. V vl-idi imamo še dva druga ministra, ki sta tudi strokovnjaka. Ti naši zastopniki v vladi so nam jamstvo, da ho vlada storila vse, kar je mogoče.
Žrebanje v drž* raz. loteriji
V. razred.
Dne 1. septembra 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 6.000 št. 42.559, 84.481, Din 3.000 št. 19.551. 69.439.
Din 1.000 št. 4.417. 4.432, 4.468, 5.958, 10.876, 10.893, 13.002, 13.003,. 19.566, 22.748, 22.754, 22.789, 23.437. 23.498, 31.132, 35.530, 35.589, 35.597, 37.008, 37.029. 37.035, 49 R04, 42.518, 42.r>60, 45.764, 51.596, 52.294, 54.209, 54.294. 58.342, 62.237, 62.239. 69 421, 69.425, 69.454, 73.368, 75.656, 81.743, 84.484, 86.612, 86.658, 86.662, 86.667, 88.201, 88.211.
Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da Ima vsak Igralec priliko igrati do konca, to je na največje dobitke.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c« 19
Dunajsko pismo
Mednarodni mirovni kongres. — Dunajski
vzorčni sejem. — Sadni trg
Dunaj, 4. septembra.
Danes je bil v stari poslanski zbornici otvorjen 29. kongres mednarodnega mirovnega gibanja. Akcija je bila pokrenjena pred 40 leti v Bernu in se je gibanje kmalu nato pojavilo v živahni meri na Dunaju, kjer sta ga propagirala posebno Fried in Rudolf Goldscheid. Višek dunajskega g;banja je imel pokazati kongres 1. 1914., ki pa ga je preprečila svetovna vojna. Šele letos je prišel Dunaj zopet na vrsto. Kongres bo trajal do 9. t. m. Otvoritvena skupščina v bivši poslanski zbornici je bila polno zasedena. Za občinstvo je bila na razpolago samo prva galerija, novinarske lože so bile na levi zasedene, na desni pa je bilo 11 tujih novinarjev, med njimi dva Jugoslovcna. — V predsedstvu so: dr. Ren-ner, predsednik avstrijskega Narodnega sveta, prof. Le Fover iz Pariza, senator La Fontaine iz Bruslja, Puffer-Morgan iz \Va-shingtona. prof. L. Quide iz Monakovega, prof. George Scelle in Ha.ns \Vehberg iz Ženeve.
Dr. Renner je pozdravil skupščino v imenu Narodnega 6veta. naglašujoč. da je v časih svetovne gospodarske krize ed:na prava pot k zboljšanju v zagotovitvi svetovnega miru. — Senator La Fontaine je poročal o svetovni gospodarski krizi in opozarjal, da moreta le svoboda in enakopravnost vseh narodov zagotoviti splošni mir in pomagati ljudstvom iz gospodarskih težav. La Fontaine je starček sključene postave, govori jako mirno, ali cesto se povzpne do patosa in takrat mu zaiskre oči in postanejo roke živahne, da mora vzbuditi živahen odmev poslušalcev. Ame-rikanec Morgan na ie neobičajno živahen mož starejšega letnika, ki obdeluje temo moraličnega razoroževanja. O tej temi ie govoril tudi prof. dr. Adolf Keller iz Ženeve, dočim je o reviziji mirovnih pogodb govoril prof. George Scelle iz Ženeve. — Naizanimiveje je govoril neki Nemec iz »rajha«, ki je omenil, da moremo imeti o reviziji sicer različna mnenja, ali edini moramo biti v zahtevi po enakosti in enakopravnosti vseh narodov in pa v zahtevi po splošni razorožitvi. Ta ima sicer velikega sovražnika v vojni industriji, toda zmaga bo končno le naša. samo odnehati ne smemo niti za en dan!
Danes zvečer je sestanek v Pratru, jutri pa se ustanove razne komisije, ki bodo morale pridno sejati, da pripravijo gradivo še
za nadaljnje štiri glavne skupščine.
»
23 dunajski mednarodni vzorčni sejem je tudi letos v bivših cesarskih konjušnicah, novem dvoru in v Rotundi Vidi se, da so imeli prireditelji velike težkoče, kako bi napo'nili vse te ogromne prostore. V Messepalastu (konjušnioi) je jako zanimiv oddelek: 600 let kožarske industrije. Tu so predvsem vezane najstarejše knjige, ki so jih posodili posamniki in narodna knjižnica, p? tudi dunajska obtvna. Poleg tega so tu vezave starih diplom in sploh razno knjigoveško delo, dalje umetna obrt iz kože itd. Glavna privlačnost je vedno še v Rotundi, kjer je razstavila vele:ndu-strija svoje izdelke. To je bogata razstava, ki je vredna tudi nase pozornosti. Največje zanimanje pa vzbuja sovjetski paviljon, ki je letos izredno bogat in zanimiv. Poleg vzorcev naravnih bogastev velikanske ruske zemlje je letos prvič zastopana industrija. Ali takoj je opaziti, da je vsa moderna ruska industrija oprta le na domače surovine. Tu so n. pr. izdelki iz nafte, lesa, usnja, lanu in konoplje, gumija, porcelana. stekla itd.
V Rotundi je ogromno število pavvljo-nov, nad 150, ki kažejo današnje stanje nemške in druge evropske velike industrije. Tu bi mogli spo nati, kaj je z* nas, m česa se nam je ogibati, ako hočemo svoji državi dobro.
*
Dunaj je bil nekdaj najboljši odjemalec vseh vrst našega sadja. Letos sem napovedoval jako slabe nade za naš izvoz, da ho tako slabo, kakor se je končno izkazalo. pa niti sam nisem pričakoval Za naše jabolka in hruške je konec izvoza v Avstrijo, kajti letos imajo že sami okrog !.-> tisoč vagonov blaga za izvoz in z muko razmišljajo. kam pojdejo s tolikim darom božjim. Na žalost pa se bliža konec celo izvozu naših češpelj, ki so v Avstriji bolj nego drugod važen del ljudske prehrane. K (T so takoj po vojmi nastale težave za prehrano ljudstva so začeli avstrijski od-oovormi faktorji razmišljati in proučevati, kako bi kaj kmalu Avstrija sama pridelala dovolj krompirja in žiita. Pri krompirju so že pred leti našli posebno seme, ki je imuno proti bolexni in sedaj že par let pridela io do 6000 vagonov krompirja za izvoz. Tudi rži in ječmena pridelajo že nad svo'o rabo, a pri pšenic' se bližajo kritju domače porabe. Z vso silo so se vrgli na rejo <»o-vedi, prašičev in perutnine. Uspehi so veliki in ni daleč dan. ko bodo vse to že izvažali. Jaic, mleka in mlečnih izdelkov rnajo že dovolj.	. . „ .
Že letos bodo imeli v Avstriji tudi ees-pelj dovolj za domače potrebe, zlasti /a vkuhavanje. V kolikor prihaja naš izvoz v poštev. je edino še zgodnja češolja spo-sobna za kupčijo z Avstrijo. Dokler ne bo zrela avstrijska češplia, borno lahko še kaj prodali, pozneje bo vsa zrman. Približno deset dni imamo še	kasneje bo naš izvoz pri kraiu. A ?s sedanii izvoz trpi rvod vtisom dobrega domačega pridelka. Zato so letošnje cene za naše češplje naravnost katastrofalno nizke. Še lani so bile do 60 groše7. letos na se nad 30 grošov redko povznnejo. Računajte okroglo^ 15 rtrošev stroškov — kaj ostene za našega kmeta in izvoznika? _
Samo v primeru slabih sadnih letin v Avstriji bo prihajalo naše sadje zopet v poštev. Toda na to ne smemo čakati, marveč bo treba iskati rovih potov, kako naj spravrno letino v denar na tuiih trgali ali v domači industriji.	- A. G—k.
Podban dr. Plrkmajer v Beogradu
Beograd, 6. septembra p. Davi je pri-fsnei "emkal podban dravske banovine g. dr. Pirkmajer po službenih poslih. Interveniral bo v posameznih min'strstvih v raznih zadevah, ki se tičejo dravske banovine.
Premestitev učiteljic
Beograd. 6 septembra p. Z odlokom prosvetnega ministra s.ta premeščeni po službeni potrebi Angela Hafner, učiteljica v šmartnem pri Kranju, k Sv. Lenartu nad 7»škim in Mariia Preveč, učiteljica .v Predosljah, v Artiče.
Zle posledice suše v dravski banovini
Marsikateremu kmetovalcu grozi pomanjkanje - Leti-
. na je slaba
Z dežele smo prejeli naslednji dopis:
Zadnje dni je nastopilo po bolj ali manj izdatnih padavinah hladno vreme z obilnimi jesenskimi rosami, ki bodo verjetno pripomogle k dovoljni vlažnosti zraka za nove padavine. Že površen pregled škode, ki jo je prinesla letošnja s<uša našemu kmetijstvu, kaže žalostno sliko, žalostno toliko bolj. ker oenmogoča splošna gospodarska kriza tudi ostale kmetijske pridelke vnovčiti po zmerni ceni.
Glavni vir kmetskega prebivalstva naše banovine je bila vsa povojna leta živina. Že dve leti sem pa je usahnil tudi ta vir, V bližini mest se še vnovči mleko, v oddaljenejših krajih pa ni nikakega povpraševanja po mleku. Za prodano tele se je še pred dvema letoma obuta vsa družina, danes vrže tele komaj 200 Din. S parom volov je plačal gospodar davek, obresti dolgov in zavarovalnino. Danes hodi rubež od hiše do hiše za zaostale davke, obresti in stare dolgove v trgovinah. Ker kmet ne more plačati zapadlih zavarovalnih premij, je velik del naših kmetij v nevarnosti, da v primeru požara sploh ne dobi zavarovalnine. Kako bo postavil streho zase in za živino, če mu jo uniči požar? In prav ta najtrdenjša osnova naše kmetije sc trese v temeljih. Lanske nizke cene živini so prisilile marsikoga, da jc prestradal čez dolgo zimo poln hlev v nadi, da bedo na letošnjo pomlad boljše ccne. Stoletne izkušnje in soglasno mnenje naših odličnih kmetijskih gospodarstvenikov so bile porok za uspeh. Pa se je izkazalo, da so danes ni-čeva vsa napovedovanja. Cene živini navzlic vsemu slabijo.
Da še poostri položaj živinoreje, je vzela huda suša po bolj lahkih legah, ki jih je tako obilno v naši banovini vso otavo, ponekod, zlasti v Prekmurju, tudi mnogo sena. Naprednejšim živinorejcem gorenjskih, dolenjsikh in savinjskih polj je kar požrlo dve košnji lucerne. Sredi leta kopni s skednja seno namenjeno za dolge zimske mesece za gladno goved. Sejmišča so napolnjena z živino, da ni od nikoder izvoznikov. mesarjev ali vsaj domačih rejcev. Po dvoje, troje goved zakoljejo kmetje vsak teden. Meso delno prodajo, delno razdelijo, da ohranijo vsaj del svoje živine za potreben gnoj in razploditev. Hudi časi so
napočili za našega kmeta, ko mora jesti ob delavnikih meso. Brez dobička se tako uničuje važen del našega narodnega premoženja in slabi donosnost naše siromašne grude. Morda še huje je z rejo svinj. Suhi krulijo prasci po svinjakih, ko je suša požgala zelje, solato in celo nadležen plevel in ni pustila rasti pesi. reni in korenju. Ječmen je moral iz ka^če že poleti, namenjen za jesensko pitanje. Polovica štekovja je praznega na suhi turščevni. ker je sonce predčasno posušilo cvetje in nI prišlo do oplod;tve. Zrnje, kolikor ga ie turščica napravila, pa se je zgrVančilo: na-mestu moke bodo le otrobi. Rja je hudo prizadela pšenico, zato bo že na zimo huda borba med ljudmi in živimo za zarnje
Med vsemi slavnimi in hvaljenimi vrstami pšenice se je v letcšnjm hudem lefu naibolie obnesla stara domača rdeča grlica. Že narodna psem noje o žlahtno«ti naše zlate pšenice, zato je skrajni čas, da otme semenogoistvo to vrsto, jo izbolj.:i glede rodnosti in jo snet razširi po vsej banovini. Vse hude čase je prestala naša rdeča golica in je navajena na t.a "o g*"iHo kakor nobena druga. Ajda je k-maj do pel prstov visoka, kjer je ni sušf snloh vzela. Si'aba ie za našo čebelam, še s'abša ho no žetvi za ajdove žgance. Le proso, hčerka puščave, se dobro otonlje suše.
Kako je cvetelo sadje pomladi in dajalo kms<u upanje na obilno letino. Deže je j.* ciahnilo češnje, da je bil redek sad, ko-m<ij za oko ir želodcu le za spomin. Stnr rek. da gre vse za češnjami, se leti-s bridko uresničuje Komaj za šiško debd nHd ic r>c večini ovrr.el in padel z drevja, čim bolj gre na ie^er tem manj ie na drcviu sadja. Nekaj sadja so izkušali rešili za sadjevec
Koder ni b'!o pomladi suho, se še precej otep je v jšc krompir. Krompir bi 'e vrgel nekai stotakov. toda že vmijejo nre-kuipci, da je po vsej državi krompirja na pretek in da se baje dobi v Zagrebu že po 50 nar. Tu bi bilo prav, če bi pojasnil tr> zadevo novi oddelek nr: Kmetijski družbi za vnovčenje pridelkov.
Če .se kaj ne predene, bo ostal kmetu po celoletnem trdem delu od vseh dobrot, za katere ga po krivici zavidajo meščani in delavci, le še dober zrak.
Kmetski praznik na Bledu
se bo vršil jutri po naslednjem razporedu:
Ob 9. otvoritev razstave goveje živine in premovanje: istočasno otvoritev sirar-ske razstave, obe v Zaki.
Ob 13. zbiranje narodnih noš, jezdecev in okrašenih vez pred Blejskim domom za slavnostni sprevod.
Ob. pol 14. krene slavnostni sprevod z godbo nkosn vasi Grad in M lino mimo kraljevega dvorca na slavnostni prostor v Zaki.
Ob pol 15. veliko javno zborovanje: najprej poizdrav gostov, nato poročajo ministri dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj in Ivan Mohorič o političnem in gospodarskem položaju. Nato bo govoril bivši narodni poslanec župnik Janko Barle in več senatorjev in poslancev iz naše in drugih banovin.
Obl6. bo začetek konjskih dirk po na~ sledniem redu:
I.	dirka: toplokrvni konji z giki na 2200 m:
II.	dirka: izvoščki s kočijami na 2200 m;
III.	dirka: domači mrzlokrvni konji z zapravijavčki ali lojtrskimi vozovi;
IV.	dirka: amerikansiki dirkači eno-vprežmi z giki na 3000 m:
V.	dirka: jahalna na 2200 m brez zaprek in brez enačenja teže.
Podroben spored dirk se bo dobil pri blagajni. Po dirkah bo velika ljudska veselica. Vstopnina za ves dan in k vsem prireditvam je 3 Din. sedeži pri_ dirki 3 Din. Za jedi in pijače je preskrbljeno, kakor tudi za strogo solidne cene. V Zako bodo vozili s postaje v Lescah in s po-staje Bled-Jezero avtobusi po znižanih cenah. Polovična vožnja po vseh želetnicah je dovoljena z rešeniem ministrstva za promet M S br. 19.783-32.
h ljubljanskega magistralnega gremija
Ljubljana, 7. septembra.
Sinoči se je vršila pod predsedstvom žur>a.na dr. Puca gremijalna seja.
Referemt gradbenega urada ie poročal o popravi lesenega mostu na Opekarski ce-stii. Dočim je spodnja konstrukcija^ mosta še pon-olnoma dobra in bo držala še najmanj 20 let. ie treba prejšnjo leseno gornjo konstrukcijo. ki je že vsa strohnela nadomestiti z železobetonskimi ploščami. Cestišče bo 4 in pol m široko, ob straneh bosta po 75 cm široka hodnika Dela so bila cddara najnižjemu ponudniku g. Sa-fcsidi za 10*! 000 Din. Dalje je bila oddana izvršitev oblog in tlaka pri straniščih ob trimostovju. Oboje se odda tvrdki »Gradbeni in keramični materijal«. ki je stavila najnižjo ponudbo. — »Jugoslavija«, zavarovalna družba je ods+r»pila mestni občini brezplačno v Kersnikovi ulici parcelo, ki se bo uporabila za razširjenje te_ ulice; mestna občina bo zato napravila pri stavbi te dnžbe v isti ulici trotoar in primer-
no ograjo.
Luckmann Fr. in Mehlen Hana sta prejela dovoljenje za zgradbo trimdstropne hiše ob Erjavčevi cesti. Šimenc Pavel sme kot orovizorno stavbo zgraditi cvetlični paviljon pri sv. Križu; Vadnou Vladmui si zaradi leseno hišo ob Gerbičevi ulici, Antloga Jakob je preiel dovoljenje za zgradbo hiše na vogalu Vrstovškove in Heinrichove ulice, dr Suhar Edvin za vilo ob SmoMovi ulici. Puc Franc za hiso ob cesti v Mestni log. Dolničar Franc za hlev na Polianski cesti 5. Svetlič Aluzija bo gradila hišo ob Smoletovi ulici. Mestna elektrarna bo dvignila dimnik v Slomškovi ulici od 40 na 60 metrov. Trnovski prosvetni dom bo sezidal prizidek k društvenim prostorom v Karunovi ulici. Vel- j kavrh Elizabeta in Anton si zgradita hiso I v Verovškovi ulici, l>kar Vladimir petnadstropno nalačo ob Gajevi in Beethovnovi ulic', dovoljenie pa ie oreiel pog pogojem. da višino hiše arhitektonsko prilagodi obstoječim biš-vm v okolici, dr. Vr-hunc Vinko si zgradi vilo v Gorupovi ulici,
»Ljubljana v jeseni«
Na ljubljanskem jesenskem velesejmu se je navzlic krizi tudi letos pričela '-.izvijati kupčija- Zlasti naši, pohištveni mizarji lahko že sedaj z zadoščenjem sledajo na kupč;i*k>« uspehe. Mnceo rastavljeneca pohištva že prodano, med drugim 8 kompletnih spalnic in 4 jedilnice. Tudi v nekaterih dmtrih sorodnih strokah ie kupčiiski uspeh tira v zadovoljiv. Tako je bilo prodano že za okroj 170.000 Din perzijskih in pirotskih preprog. Posebnost je na velesejmu tudi krasna domača keramika. Ta p?.;ioca nase indu«triiik» produkcije se kaj naedo razvija. Letos sin razstavili 1 tvrdki (iz Šiške in Novega mesta), ki imata krasne vaze in druge predmete za okras iz keramike, ki so zelo okusni in se mnogo kupujejo. Zanimanje ie nadalie za kmetijske stroje in za krnetiisko orodie. Tudi v tej stroki so bili že zabeleženi zaključki. Prodanih je b;!o tudi večje število kotlov za žganiekuho. ki so sedaj sezonski predmet in se kupujejo zlasti glede na nove trešarinske olajšave. Večje sklene beležko med drugim tudi razstavljale! hladilnih omar in hladilnih naprav.
Med odličnimi gosti, ki so včerai posetHi našo veleseimsko prireditev, je omeniti 3 rumunske oficirje 0. pehotnega regimenta [ugoslovenske kraljice Marije v Bukarešti, ki so pr;51i z Bleda, kjer so se poklonili naši kraljici. Nadalie ie včer?; posetil naš-> veleseimsko prireditev arhitekt in tehnični vodja budimpeštanskega velesejma Miklos Kanirs. ki ie zelo pohvalil originalnost in /iobro organizacijo našega velesejma. Tudi drugi odlični posetniki te zanimive y>sen?k? razstave o njei izražaio prav laskavo. Razstava pa je zares tudi bogato založena in izredno pestra.
© 0 0
—	Predavnja za gospodinje. Gospodinje iz ljubljanske okolice ter vobče z dežele onozpjrjamo na poučno in zanimivo crospo-dinisko razstavo »Domače ognjišče« ljubljanskem velesejmu. Vsak dan -azsta-ve ge vrše v popoldanskih urah v posebni predavalnici paviljona K kratka poljubna predavanja raznih strokovnjakov o gospodinjskih in zdravstvenih vprašanjih. tičo?'?i SP predvsem gospodinje. Strokovno r/vežba-ne moči. odlične zastopnice gospodinisk-h šol in druge praktične gospodlnie na trnli pred očmi gledalk prirejajo ;n vkt>bava o zeleniavo. sadje, pripravijo rib", suš o češplje ter hkrati razbga'o svoje delo. Razstava je to>rei prva te vrste. r-«"ava orakt čna šola za naše <*ospoilini»»
—	Teden slovenske kn.iiee. V sobotni številki našega liBta smo navedli vrsto slovenskih zaVžništev. ki se udeležujejo razstave slovenskih knjig pod gornjim naslovom. V dopolnitev omenjene notice javljamo naknadno še. da se na prav odličen pačin r.l^-ležuje razstave tudi knjigarna učiteljska tiskarne v Liubliani, ki ie med najstarejšimi in naivečjimi slovenskimi zalozništvi.
—	Razstava plemenitih konj. Po daljšem presledku bomo v r.edelio in penedaljek fin. in 11. sept.) videli na veleeeimu zorvt razstavo plemenskih in športnih k on i. ki n::n bo pokazala samo izbrane	T-^fe-eserde poeebno onozarianio na to priredite«'.
_ razefavo čistokrvnih nsov vs?h rast-m
priredi v četrtek 8. t. m. Jugoslovanski kinološki -avez na iesenskem ve].-="imn v LinhVnni. Razstavnih ha pre^o H(Y) p=w. ki bodo nameščeni na polnokritem nr.-^r,, dveh pavilienov. kier ie bila preteklo nedeljo razstava montafonske goveje živine.
Zagrebška vremenska jiapoved za dai^sr
Še vedno nestalno, pretežno oblačno, možno je lokalno dežev:e. — Situacija vVrajšnie-ga dne: Pritisk je v zadnjih 24 nr.ih padel zlasti v Prinioriu in savski nižini za 0.1 do 2. drugod je pa pornstel za 0.1 do 1 mm. Temperature so v Prinioriu porastle zn 2 do
3 stonnie. drugod so padle za 1 do 3 stop-
nje ali na so ostale neizpremenjene.
Dimniška vremenska oaoovo^ za čredo:
Bolj obhnčno. toda podnevi še brez padavin.
Temperatura sprva še višia Splošni zbledi;
Pn^tonno po=lib;anjc; spremenljivo vreme
najbrze še pet dni.
i. ^JUTROc St. 208
3
Sre<3a, 7. IX. 1932
SCHICHTOv
RADION
pere sam

Maši kraji in ljudje
Senator dr. Gustav Gregorin
Ljubljana, 6. septembra.
Nj. VeL kralj je imenoval za senatorja zaslužnega bivšega voditelja tržaški^ Slovencev in narodnga poslanca g. dr. Gustava Gregorina in je tako v prvem jugoslo-venskem senatu z njim vred že sedem slovenskih rojakov.
Dt. Gustav Gregorin je rodil v Sežani na Krasu 10. aprila 1860. Njegov oče se je v Sežano priselil iz Brezovice pri Ljubljani, njegova mati pa je bila rodom iz Boštanja. Gimnazijo je dovršil v Trstu, juridične študije pa na Dunaju in v Gradcu. Po sodni	Trstu se ie oosveti'1
odvetniškemu poklicu najprej v Sežani, od koder pa se je leta 1891. preselil v Trst ter otvoril tam prvo slovensko odvetniško pisarno, katero so italijanski listi na vso moč napadali in smešili, češ, da bo saimo v pogubo svojih klijeniov. Zaradi slovenskih spisov, ki jih je dr. Gregorin vlagal pri sodišču, kjer je bil v veljavi samo italijanski jezik, ga je odvetniška zibornica parkrat tirala v disciplinarno preiskavo. Naposled pa se je le vsestransko uveljavil kot pravni zastopnik in organizator srvojih rojakov. Organiziral je prvi nastop Slovencev pni volitvah v tržaški občinslki svet ter posta-vil prvo slovensko listo za četrti volilni rcszred. Dosegel je 64 glasov, 30 let pozneje pa so dosegli Slovenci v Trstu presenetljivo število 14.000 glasov. Neumorno je deloval tudi ves čas pri Sokolu, posebno skrb pa je posvečal organizaciji slovenskega tisika. Ustanovil je tiskarno »Edinost«, mnogo let je prenašal tudi gmotne žrtve za list »Edinost«, skozi vsa leta pa je bil duša in voditelj lista in tiskarne. Ravno tako kakoi za duševno, se je najpožrtvovalnejše brigal tudi za gospodarsko osvobojenje rojakov in je bil najzaslužnejši soustanovitelj Tržaške posojilnice in hranilnice in Narod-
Danes ob 4., 14 8 in 9%
monumentalni velefilm najbolj napetih prizorov!
Oborožena revolta za zidovi kaznilnice. — S tanki na upornike.
Heisdsh George Gustav Diesel Bita Pari®
Film, ki ga mora vsakdo videti!
Najnovejši »Ufa« zvočni tednik je prispel!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Ara • k v" • ■ v
Kulturni pregled
Hinko Smrekar o razstavi »Žena v slovenski umetnosti«
Razstava »Žena v slovenski umetnost!« Tra velesejmu. paviljon H, vzbuja med občinstvom splošno zanimanje, v umetniških krogih pa je izzvala razne komentarje in in nekatere pritožbe glede poslovanja žirije jn aranžmana- Slikar Hinko Smrekar nam je napisal o tej razstavi naslednje oDazke:
Večkrat sem že ugotovil, da se umetniki raradi zgolj platonskega zanimanja občinstva čim dalje manj brigajo za velesejmske razstave in za razstavljanje svojih del sploh. Zelo značilno je. da je najvišjo nagrado v znesku 5000 Din poklonil Nemec g. A. We-6ten. Prepad med občinstvom in umetnostjo od leta do leta širje zija-..
Kar je še ljudi, ki se resno, iz dna srca zanimajo za umetnost, pa jih večina nima za nakup potrebnega drobiža. Ostali, posebno podjetniki in redki snobi, izrabljajo bedo umetnikov včasih do skrajnosti cinično. In k vsemu temu je za to razstavo določena (od koga?) žirija umetniških pismarjev izzvala že davno p^ed velesejmom živo godrnjanje med umetniki in vzbudila v marsikom trmo pasivne rezistence. Vee starih kanonov portretne umetnosti ni zastopanih, nekateri so se udeležili le iz bojazljive ma-lomestne obzirnosti. (Pogrešamo predvsem mojstra M. Ste^nena.) Tako ta razstava ni baš zelo posrečena.
Slovenski umetniki so nasproti občinstvu in samozvanim višjim pismarjem skrajno pohlevne ovčice, (ki se pa znajo medsebojno pač krepko gristi in klati.) Razveselil jih je
nega doma, pozneje tudi Jadranske banke,
ves čas pa vodja in podpornik raznih dobrodelnih društev in gospodarskih zadrug v mestu in okolici. Politično se je vestno in preudarno udejstvoval v političnem društvu »Edinost«, bil je več let član občinskega sveta in deželnega zbora tržaškega, pozneje pa kot zastopnik volilnega okraja Sežana - Komen - Ajdovščina član goriškega deželnega odbora in ou leta 1911. tudi državn' poslanec, dokler ni med vojno emigriral v inozemstvo. Njegovo plod on osno delovanje se je raztezalo tudi na Goriško in Istro in so ga mnoge občine imenovale za svojega častnega občana.
Kmalu po izibruhu vojne z Italijo je dr Gregorin po sklepu Narodnega odbora zapustil Trst in odpotoval na Angleško, kjei se je takoj pridružil Jugoslovenskemu odboru. Deloval je v Londonu, Ženevi in pozneje v Parizu ter je tekom petih let v tem delu izčrpal vsa svoja gr~otna sredstva. Po preobratu se je nastanil v Ljubljani. bil je član Narodnega predstavništva, od političnega delovanja in tudi od svojega odvetniškega poklica pa se je kmalu ločil ter se posvetil proučevanju gospodarskih problemov, sodelujoč v najuglednejših domačih in inozemskih gospodarskih revijah. Narodna skupščina mu je za dolgoletno požrtvovalno narodno delo priznala skromno pokojnino in to je bil ves dohodek za-služnega narodnega delavca, ki je dolga leta kot veiik finančni organizator najuspešnejše upravljal milijone in milijone narodnega premoženja.
Z imenovanjem za senatorja je zaslužne mu voditelju izkazano priznanje, naš prvi senat pa je pridobil odlično moč, ki je vsa posvečena narodu in državi.
Peterček, ki mu je kumoval prestolonaslednik
V ljubljanski pravoslavni kapeli se je vršil v torek dopoldne krst sinčka policijskega uradnika Gjura Radinoviča. Krščen čeva mati (na sliki) je bila več let dojilja na dvoru in je zato bilo ustreženo njeni prošnji, da je prevzel kumstvo prestolonaslednik Peter, katerega je zastopal adju-tant art. polkovnik Dušan Stojanovič. Krepkega fantička so po kumu krstili za Petra.
Šentjurska dekleta pri Domačem ognjišču
Ljubljana, 6. septembra. Najginljivejsi prizor ob otvoritvi letošnje jesenske razstave na velesejmu je bil pač pozdrav pred paviljonom »K« pri »Domačem ognjišču«. Ljubezniva štajerska deklica je tako lerpo pozdravila odlične goste, da je bil marsikdo do solz ginjen. Brhke kuharice, gojenke gospodinjske šole v St. Jurju, pa so sprejele posetnike s prisrčno gostoljubnostjo: ponudile so jim okusen domač prigrizek na starinskem loparju ter jih okrasile z zeleno rdečim šopkom. Lepšega sprejema si pa človek ne more želeti.
Takoj v soboto popoldne so se začele kuharice sukati okoli ognjišča. Pripravljale
nastop nekega srbskega gospoda, ki je videl mnogo sveta, galerij, razstav _ pa je pred nekimi ekstremnimi slikami naravnost pobesnel in na vse grlo klical žirijo na mejdan, da jo »polupa«. Pa mu dobrosrčne umetniške ovčice niso dale naslovov. In tako bodo vzvišeni umetnostni pismarii še nadalje mirno pluli po stratosferi meglenih bombastičnih, naučenih fraz brez zdravega jedra.
Razstavljajoči umetniki so deloma stare, solidne »šoie«, deloma plavajo v tokovih modernih struj, katerih motnost prikriva marsikake pomanjkljivosti šolanja in znanja. Neverjeten je sugestiven vpliv snobskega Pariza, ki je n. pr. vrgel s tira celo samobi-ten, jak talent V- Pilona, tako da je od njega ostala le še sled njegove duhovitosti v ideji in obliki. Za njegove ideje pa olje ni prav primeren materijal. V grafiki, v akvarelu bi te stvari dosti boljše učinkovale. Pavlovee se s svojim edinim portretom dobro postavi: širok, siguren zamah, delikatna, sočna harmonija barv. A. Zupančeva razstavlja le dobre škice; nedodelan akt tihožitje njene velike slike le ubiia. 0 Globočniku in njegovih stvareh ni kaj pravega reči. Želimo mu, da svoj talent boij krepko izrablja. Močan in iskren je v svojih biografijah Mihelič. Ves moderen, razodeva vesten študij in skrbno ljubezen do svojega dela. Jakao kot vedno prožen, eleganten, precizen, ljubeznjiv, gracijozen- Portret sedeč" dame v črnem je pravi biser med pasteli. Tratnik monumentalen v risbi in sliki, je docela prebolel nekdanjo kratko, akutno infekcijo z bacilom coloritis Jakopiciensis. N. Pirnat briljira z epigramatskimi perorisbami. M. Maleš imponira slej ko prej s svojo drmostfo, 6icer ne kaže novih potez. Mladi Košir je šel to pot pod svojo, sicer dovolj visoko me-
hi prodajale so saime domače jedi, s katerimi lahko postreže priprosta kmečka go-sipodinja. Neprestano so imele okoli sebe krog gledalk in občudovalk. Največ oči je bilo uprtih v oni dve, ki sta »cirali« torto po načinu, kakor ju je učila stara teta. Domači krapi, flancati, gibanica, pecivo s sirom in sadjem ter okusna perutnina so jedi, ki jih pripravlja velesej.mskemu občinstvu šentjurska gospodinjska šola. Na mizi se pa šopiri visoka torta in svatbena pogača, bosman, ki jo dajo v dar svatje nevesti. Kuharicam-posetnicam so na razpolago tudi pisani recepti pripravljenih jedii in kroji nad vse praktičnega kuhinjskega predpasnika.
Kuho vodi ravnateljica ga. Jela Premru-jeva, pomagata ji strokovni učiteljici gdč. Mlakarjeva in Bognarjeva. Prav lepo je gledati ta zdrava, ljubezniva dekleta, ko se tako naravno in spretno sučejo okoli štedilnika, plinskega in električnega, dasi doma v šoli gotovo ne poznajo tega kuriva.
Še včeraj so bile Štajerke pri nas. Vse dopoldne in popoldne so kuhale in cvrle, po tudi pomivale pred očmi občinstva. Vobče: Kdor hoče dobiti okusen prigrizek, naj gre k »Domačemu ognjišču« in dobro se bo počutil.
Slovenske žene in dekleta opozarjamo na predavanje ravnateljice ge. Premrujeve o organizaciji gospodinj, ki bo v četrtek od 17. do 18. in se bo oddajalo tudi po radiju. Za sredo je naš spored: od pol 15. do pol 16. pripravljanje peciva s pecivnim praškom »Adria«; od pol 16. do pol 17. kuhanje na brzokuhalnik »Siko«; od pol 17. do pol 18. poizkusu o kuhanje na električni štedilnik; od pol 18. do 10. pripravljanje presne hrane, praktični del ga. Humekova, teoretični g. M. Humdk (tudi v radiu).
Veselo slavje pri Ruški koci
Maribor, 6. septembra.
Tisočglava množica se je zbrala v nedeljo okrog Ruške koče, da proslavi njeno 25-letnico. Po maši g. Kavčiča je planince, med katerimi so bili tudi župan dr. Lipold, predstojnik okrožnega sodišča dr. Ziher, zastopniki podružnic SiPD g. inž. Jelene za mariborsko, g. Žuraj za slovenjbistriško, g. Kavčič za Aljažev klub. g. Kramberger za Pohorski dom, ga. Lipoldova za Počitniški dom kraljice Marije, g. Parma za Mariborski smučarski klub, urednik »Planinskega vestnika« ravnatelj dr. Tominšek, lobniškl župan Joško Robnik in framski župan g. Podkrižnik, pozdravil predsednik Ruške podružnice SPD Davorin Lesjak. Slavnostni govor je imel popularni pohorski »Tijek«, strokovni učitelj Robnik iz Maribora. S 25-letnico Ruške koče so združeni razni drugi pomembni jubileji: 20-letnica Čandrove koče in pa žalostni spomin na Žigartov stolp, ki ga je zlobna roka narodnih nasprotnikov porušila v noči od 23. na 24. novembra 1904. Govornik je orisal dobo pred 25 leti in simbolično predstvil pohorskega Areha kot razum. Romanov studenček kot voljo in Ruško kočo kot srce. vse to troje združeno v eni osebi pa predstavlja tip pravega, pristnega Slovenca.
Župan dr. Lipold se je zahvalil za pozdrave in se vznešenih besedah spominjal velikega idealizma in delavnosti Rušanov, ki so si stekli nevenljive zasluge za razvoj slovenskega planinstva. Za pozdrave so se zahvalili in čestitali k slavju ini. Jelene, g. Žcraj. g. Kavčič, g. Kramberger, g. Dim-nik, g. Parma, v imenu vsega slovenskega planinstva pa ie imel zaključno besedo ravnatelj g. dr. T>minšek.
Sledila je prava pohorska »ohcet«. Pri Čandrovi koči se je formiral svatovski s>pre-ved z ženinom Arehom v osebi Zlodeja h Radojne, nevesto Ruško v osebi Dolinškove
rc; ubiia ga služba in življenje v Brodu na Savi. Jakopič in Vesel razveseljujeta z mehkimi barvnimi sinfonijami. Žmitek se ]e od mrtvih prebudil in sije v rožnati zarji. Lepo podano glavico na akvarelu I. Kosa bi človek poljubil. Tone Kralj nas z monu-mentainostjo prevzame, kar pobija. Moti me, da je »zlati otrok« pritegnil težišče slike visoko na levi zgornji kot. Nežna Mara K. bi gotovo dobila nagrado za vestnost in potrpljenje — pa je ni — škoda! In kako potrebna bi bila taka nagrada nekaterim današnjim genijem, ki ustvarjajo z rekordno naglico — kar a la minute. Fran Kralj neutrudno dalje išče, eksperimentira, in le Se subtilni duhovi umetnostnih pismarjev mu morejo slediti v neznane višave, kjer ni več zraka. Vavpotie odškoduje p. t. občinstvo v obilni meri za tu pa tam prestani strah in ogorčenje. »Svetski. otmen čovjek!« Ranjk! Gorjup si je bil ustvaril čisto poseben, nu do robusten ideal, ženske lepote, za katerega ga nikdo ne zavida. Ni ga morila skrb, za izbrane, klasične modele. Srečen človek, dvakrat srečen, odkar je mjtevt Radirunge so tehnično posrečene. H. šantlova se prikupi s solidnim znanjem. A. O. Kos. mojster od peta do glave! Kaj bi ga hvalil :n na drobno rešetal. vši ljudje ga s<razumejo« in spoštujejo. Gaspari normalen. Slaperniko-ve nervozne skice nam namigujejo, da bo še »nekaj nastalo«. M. Pregljeva, čisto samosvoja, krepko, a ne baš točno začrtana olja so sicer zelo živa in zanimiva, a <>e vedno problematična, nedognana. Na Pišfante-vo (kot na vso umetnost sploh) je Unbljan-sko močvirje slabo vplivalo. Napram prejšnjim delom zadnja leta občutimo. majhen minus. Naj io Dobrna poživi in razvedri! Justina, mene in še tega in onega so juni-orji še posebno naklonjeno ostrigli. Jaz se
in-
belejše
JR 10-32
in preprosto
kakor A~ B-C
zrRAZTOPI
Radion v mrzli vodi
a<UHAJ
v raztopini perilo 20-30 minut
^IZPIRAJ
perilo najprej v gorici, potem v mrzli vodi
Tončke, starešinama Vodnikovim Jurijem in Pohorskim Tijekom ter družbanoma Ver-kom iz Ruš in Tončkom iz »Divjega lovca« ter krenil s šmartensiko godbo na pihala k Ruški koči. Tam je bil postavljen velik plesni oder, kjer se je najprej pil po starem običaju »šentjanževec« in je muzikant prodal svoje vino prvemu starešini. Godba ja
zagodla staro polko, ženin in nevesta sta se zavrtela in njunemu vzgledu so sledili ostali vriskajoči svatje. Le škoda, da je lepo planinsko slavje motil dež. Do kože mokri so bili planinci, ko »o se vračalt domov. Vendar pa to ni kalilo razpoloženja in so vsi odnesli s slavja najlepše spo» mine.
Družinska tragedija na Pobrežju
S sekiro razmesarjen posestnik
Maribor, 6. septembra. ^ Včeraj popoldne okrog 16. so bili obveščeni tezenski orožniki, da leži na dvorišču s^-oje hiše v Zrkovski ulici na Pobrežju posestnik Franc R a n n e r mrtev, Orožni-Sk.. patrulja se je takoj podala tja in našla na tleh v mlaki krvi ležečega. 7. veliko zevajočo rano ne levi strani vratu, posestnika Rannerja, ki je kazal še močne znaka življenja. Tudi po vsem ostalem telesu je imel Ranner večje zevajoče rane, iz katerih je brizgala v močnih curkih kri. Poleg nezavestnega posestnika je ležala okrvavljena velika sekira.
Orožniki so takoj nato zaslišali Ranner-jevo ženo Antonijo, ki jim je v zmedenih besedah pripovedovala, da si je mož sam končal življenje. Po okolnostih sodeč orožniki tega niso mogli verjeti in so takoj zaslišali tudi bližnje sosede, ki so izpovedali, da so malo prej slišali z Ranmerjevega dvorišča oster prepir, kaj pa se je prav za prav med zakoncema odigralo, ni vedel nihče.
O krvavem dogodku je bila nemudno te-lefonično obveščena mariborska reševalna postaja. Reševalci, ki so prihiteli z avtomobilom, so žal morali ugotoviti, da je Ranner že izdihnil.
Pokojnik je bil star 59 let in drugič ože-njen. Lz prvega zakona ima dva otroka, druga žena Antonija pa mu je v zakon prinesla tudi dva. V začetku je pokojnik pridno gospodaril na svojem posestvu, kmalu pa so nastala v družini močna nesoglasja, ki so pritirala Rannerja tako daleč, da se
zadovoljujem s sijajnim priznanjem od avtoritet iz inozemstva — in nisem lačen slave našega abderskega Olimpa.
Izmed kiparjev se odlikuje naravno posebno Tine Kos. ki naj si kar pripravi osnutek za svoj spomenik. D. Pajničev keramični portret ugaja.
V splošnem je glede vseh portretov upravičeno vprašanje, jeli so to res dobri portreti in ne le kvalitetne slike ali risbe. To mora kar verjeti, kdor more. Jaz nobenemu na slepo ne zaupam. Sprva je bil program obširnejši; zdai se razstava vidi kot da je le vabilo za portrena naročila. Saj veš, kako: naročil bi vsak., č. plačal pa — 01
Razdelitev nagrad ne vzbuja veselja — pač pa splošno veselost! To naj bo mala nagrada za — jurorje!	H. Smrekar
»Povodom jednog književno« izdajstva«.
Pesnik Rade Drainac je objavil v sobotni beograjski »Pravdi« oster članek z naslovom: »Povodom jednog književnog izdajstva«. Tu napada Gustava Krkleea, ki je pacifistično izjavo za protivojni ko.1 g res v Amsterdamu dal podpisati samo »svojim najintimnejšimi prijateljem« namesto kar največjemu številu jugoslovenskih znanstvenikov, književnikov in drugih kulturnih delavcev. Dasiravno piše med drugim: »Veče izdajstvo jugoslovenski intelektualci nisu mogli da dožive. Ni sa njim veču ootužbu Ovim se iasno dalo do znanja da su samo Krkleci, izdavači »Nolita« i njegovi advokati — prijatelji mira u svetu, a da su svi ostali u zemlji krvožedni varvari«. Mi se ne bomo dalje spuščali v spor, ki ga ima g. Drainac z g. Krklecem ii. se tudi ne identificiramo z vsem, kar piše o tej zadevi v »Pravdi«. Med tem se je amsterdamski kongres razkrinkal kot prikrita propagandna pri-
na dvorišču — Aretacija žene
je, kakor pripoveduje njegova žena, vdal pijači in začel zanemarjati domače gospodarstvo. Družinski prepiri so postajali v zadnjem času vedno ostrejši in pogostejši ter sta se zakonca večkrat tudi dejansko spoprijela. Te neurejene družinske razmera so včeraj na tako grozen način povzročile obžalovanja vredno družinsko tragedijo, pod katere mučnim vtisom je vse prebivalstvo tamkajšnjega okraja.
Truplo je bilo po točnem ogledu in ugo. tovitvi dejanskega stanja prepeljano * mrtvašnico pob reškega pokopališča, popoldne pa se je vršila obdukcija. Pogreb bo jutri, v sredo, ob pol 16. Ranner jevo ženo so orožniki odvedli v zapore okrožnega so« dišča.
Po vsej dravski banovini
vlada največje zanimanje za kmečki praznik na Bledu 8. t. m., ki bo gotovo tako veličasten, kakor je bila podobna prireditev v Krškem. Na sporedu bodo govori naših ministrov, narodnih poslancev in senatorjev, slavnostni sprevod narodnih noš, razstava goveje živine (z nagradami), konjske dirke, razstava sirarskih izdelkov in zabava v Zaki. Vsi udeležena bodo imeli polovično vožnjo na vlakih.
reditev one III. intemacionale, ki ni oosebno vneta prijateljica miru, saj se zaveda, da bi nova imperialistična voina povzročila v Evropi še hujši kaos kakor ga je svetovna vojna ustvarila v Rusiji, a kaos je direkten, zaveznik socialne revolucije. Zaradi te^a je v krogih intelektualcev, ki ne simpatizi-rajo s III. internacionalo, ki pa so iskreni pristaši miru, pojavilo nezadovoljstvo s potekom amsterdamskega kongresa. S tem r zvezi pa je vendarle treba registrirati Drai-ničev članek v »Pravdi«. Tudi med slovenskimi intelektualci so nabirali podpise za pozdrav amsterdamskemu kongresu. Besedilo pozdrava in podpisi so bili obiavljent. Opazili pa smo podobno napako kot so zagrešili v Beogradu: Pozdrav slovenskih pacifističnih intelektualcev so podpisali samo nekateri pisatelji in znanstveniki, med njimi poleg vodilnih tudi taki, ki imaio po literarnem delu in »zaslugah« še mnogo sebi enakih ali vsaj bližniih. Sedaj ie vprašanje: ali oni, ki niso podpisali izjave, ker je niso dobili v podpis, zastopajo imperialistično stališče in se ogrevajo za vojno, ali pa sploh niso intelektualci?! Ne vem, kdo ie bil dal pobudo za pozdrav slovenskih intelektualcev amsterdanskemu kongresu; zdi se mi da ni premislil, v kakšno luč postavlja one, ki izjave sploh niso dobili v podpis! Ce ne bi bil Drainac napisal beograjskemu postopanju toli ostrega komentarja, kakor «mo ga čitali v »Pravdi«, bi oni. čijih miroljubnost in pa pripadnost k slovenskim intelektualcem (tudi »kulturnim delavcem«) sta sedaj sporni del vsaj sumljivi, šli molče preko te. morda nenameravane žalitve. Glosiram zadevo same v opomin, da naj se podpisovanje takih in podobnih izjav v bodoče izvršuje pravičnejše nego dotlej.--o.
Beli zobje: Chlorodont
3	O ■_______________________ _.
Srečke drž. razred, loterije za novo kolo so prispele.
Sezite po njih, dokler jih bo v zalogi.
I. žrebanje se bo vršilo že dne 11. in 12. oktobra. — Dobijo se v vseh podružnicah „ Jutra" in v
Zadružni hranilnici r. z. z o. z„ Ljubljana, Sv, Petra e: 19

omare ves
♦	Blejski kmečki praznik ne bo prav nič
zaostajal za krškim. Poteg govorov naših ministrov, narodnih poslancev in senatorjev bo udeležence zlasti zanimal slavnostni sprevod narodnih >noš. Prirejene bodo velika razstava goveje živine, konjske dirke in razstava sira.rskih izdelkov. Za ■najlepša goveda so določene lepe nagrade. Zaključen bo praznik z ljudsko zabavo v Zaki.
*	Jugoslovenski poslanik v Washingtor>u g. dr. Leonid Pitamic je prispel v Beograd ?r> ostane nekoliko časa na dopustu v domovini.
J utrl

+ Slovo logaškega sreskega načelnika dr. Tekavčiča. Iz Logatca nam .pišejo: Te dni odhaija i« Logatca sreski načelnik g. dr. Tekavčič Karol. hi je premeščen kot načelnik sreza dravograjskega v Preval je. Pridobil si je med našim prebivalstvom s svojo koncilijantnostjo splošne simpatije. Z veščo roko in z vso pozornostjo, fci jo zahteva ta odgovorni uradni položaj, je vodil svoje posle v prid države in prebivalstva svojjega nad dve leti An se pri tem že popolnoma vživel v naše razmere. Tu je siiužba težavna zaradi raztegnjene zemljepisne lege sreza. ki se razprostira vzdolž naše državne meje in zaradi več aH manj slabih komunikacij v južnem delu sreza. Je pa še posebej delikat.na, ker je srez eksponiran ob meji, kjer se večkrat lahko primeri kak neljub incident. Z g. dr. Te-kavčičem in njegovo gospo -izgube tudi naga društva dva odlična člana. Pogrešalo ju bo posebno naše sokolsko društvo, kjer ju ni manjkalo ob nobeni prireditvi in ob nobeni drugi priliki. S seboj sta pritegnila vedno še svojo družbo in tako pripomogla do živahnejšega družabnega življenja. Zato iiima je priredilo naše Sokolsko društvo preteklo soboto v slovo lepo od-hodnico v dolenjeiogaškem Sokolskem domu. V slavnostno okrašeni mali dvorani se tje poslovil od njiju v imenu društva ob veliki udeležbi članstva prosvetar br. Mi-hič Lo;ze, člani pevci pa so zapeli ob sodelovanju tamburaškega zbora več narodnih iin domoljubnih pesmi, med temi tudi nekaj prelepih koroških. Ob zaključku prireditve -je nastopil še naš smučarski ter-cet. Krasno uspela odhodnica sokolskega d rušit va je bila viden izraz priljubljenosti in simpatij, ki sta jih uživala g. načelnik 1V1 njegova gospa soproga v širokem krogu domačega prebivalstva, želimo jima na novem službenem mestu mnogo sreče, kjer naj ohranita Lcgaeane in naš okraj v pri-j a zne m sp om i n u!
+ Jubilej sokolskega delavca v Argentini. Načelnik Sokola v Buenos Airesu g. Ca-pn-der je S. avgusta slavil dvajsetletnico svejesra sokolskega delovanja. Tamkajšnji ■tednik - Jugoslavija« pni tej priliki pohvalno omenja Capudrove zasluge za razvoj juigoslovenskega Sokolstva v glavnem mestu argentinske republike.
♦	Stoletnica ilirskega pokreta. Varaždin-ska podružnica Hrvatskega kulturnega društva »Napredak« proslavi 8. t. m. stoletnico ilirskega pokreta. Pri tej priliki se priredi izlet na Tonimir, stari dvorec, ki ga je 1. 1820. zgradil borec za hrvatske pravice Anton Kuikuljevič-Sakcinski, tedaj podžupan, pozneje sodelavec bana Jelači-ča in vrhovni ravnatelj vseh šol v Hrvatski in Slavoniji.
♦	Francoski publicist v Dalmaciji. Iz Pariza je prispel v Split znani francoski publicist dr. inž. Pierre Jacjuin. ki je zbudil pred leti mnogo zanimanja za svojo publikacijo -La question des minorites entre l'Ttalie et !a Yougoslavie«. V kratkem izide njegovo novo delo o problemih, ki zanimajo našo državo, pod naslovom »L'ef-fort yougoslarve«.
♦	češkoslovaški slikar profesor Petriček se je na pevrntku iz Juiiie Srbije ustavil na našem Pri-morju v Raški. V Pragi priredi potem razstavo svojih slik iz Južne Srbije 'in našega Primorja.
♦	Na kmečkem prazniku na Bledu 8. t. m. bod0 govorili ministri gg. dr. Kramer, Puceij in Mohorič in številni gg. narodni poslanci in senatorji iz dravske in drugih banovin.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
6. septembra 1932.
Ljubljana 7, 763.6, 15.0, 90. mirno, megla, Ljubljana 13, 761.5, 23.0, 50, WSW2, 1, — Maribor 7, 763.4, 13.0. 90. NW1, jasno. —, — Zasrreb 7, 763.2. 18.15, 70, mirno. 9, —. Beograd 7, 762.3. 1fi.0, 80, NW2, 10. 0.6, dež. Sarajevo 7. 762.8, 16.0. 90, mirno 10, 0.2, dež. Skoplje 7. 7«2.0, 20.0. 80, NW1. 9, 1.0, dež. Split 7, 759 4. 22.0. 60, NWE6. 8, —, — Kumbor 7. 756 9, 25.0. 70. mimo, 9, —, —. Rab 7, 761.2, 21.0, 6i. mirno, 1, — —
Tnubljana 21.0, 13.0. Maribor 21.0, 13.0. Za-t*b 24.0, 17.0. Beograd 25.0. 16.0. Sarajevo 23.0, 15.0. S.koplje 29.0. 17.0. Split 27 0. 18.0. Kumbor —, 23.0. Rab 19.0.
Sonce vzhaja ob 5.26, zahaja ob 18.29. Luna vzhaja cb 12.53, zahaja ob 20.49.
♦	Duhovniška vest. Ob priliki slavnosti 251etnice kronanja Matere božje na Brezjah je knezoškof g. dr. Rozman imenoval gvardijana p. Bonaventuro Resmana za duhovnega svetnika ljubljanske škofije v priznanje zaslug za svetišče.
♦	Odobrena praksa. Z dekretom ministra za zgradbe je inženjerju in arhitektu s. Miroslavu Kosu v Ljubljani odobrena javna praksa na vsem ozemlju naše kraljevine sprecijalno iz arhitektonske stroke.
♦	Velikega javnega shoda JRKD v Ljubljani v nedeljo 11. t. m. se udeleži med drugimi gg. ministri, senatorji in poslanci tudi g. dr. Kumanudi, predsednik narodne skupščine in bivši minister. Za zunanje udeležence je dovoljena četrtinska vožnja. Oni, ki žele obiskati zbor, naj se obrnejo na svoje sreske organizacije, kjer dobe legitimacije iin vsa navodila.
iiit velesejmu
+ Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pogodbeni pošti v Suhorju (111-1) im pni pogodbeni pošti v Mimi peči (III-2). Prošnje, opremljene s potrebnimi' prilogami, naj se vlagajo na dravsko direkcijo poste an telegrafa v Ljubljani do 1. oktobra.
♦	Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo 11. t. m. v Slovenski Bistrici. Polovična vožnja dovoljena od 9. do 13. Vabimo vse Slovence, da se udeleže zborovanja naše šolskoobrambene družbe.
+ Kmečkega praznika na Bledu se udeleži, kakor nam je sporočil sreski odbor JRKD z Jesenic, tudi župnik g. Janko Bar-le iz Ljubljane.
♦	Naročnina za telefone zavarovalnic in njih zastopstev. Ministrstvo je odredilo, da se uvrstijo centrale zavarovalnih društev glede telefonske naročnine v -I. plačilni razred, njih zastopstvo pa v II. razred. Nova uvrstitev bo veljala od 1. januarja 1933 dalje.
♦	Polaganj podmorskega brzojavnega kabla. Te dni je ladja naše vojne mornarice »Spasilac« dovršila polaganje podmorskega brzojavnega in telefonskega kabla med dalmatinsko obalo in našim otočjem. Položena je bila cela mreža dragega kabla v skupni dolžini 70 kilometrov. Delo je vodiil poveljnik izvidniške komande vodne mornarice kapetan korvete Rei-ehenberg.
+ Menice v pismih za inozemstvo. Finančno ministrstvo dovoljuje izvoz menic
v inozemstvo, pa naj si bodo popolnoma izpolnjene ali samo podpisane,
♦	Ne pozabite, da bo polovična vožnja z vlaki na blejski kmečki praznik, ki se bo vršil na mali šmaren 8. t. m. Vsak udeleženec naj si kupi na odhodni postaji celo karto do Bleda, kijer pa naj karte pri prihodu ne odda. Ta karta bo veljala za brezplačen pavratek na podiagij legitimacije, ki jo bo vsak udeleženec lahko dobil na prireditvenem prostoru na Bledu.
♦	Prevoz zemskih ostankov italijanskih vojakov iz Strnišča v Ljubljano. Nedaleč od Ptuja, v Strnišču, kjer je bilo med vojno veliko vojaško taborišče, je tudi vojaško pokopališče, kjer je pokopanih okoli 30fl0 vojakov raznih narodnosti. Pokopališče je zapuščeno in zanemarjeno. Le enkrat na leto se tu opravi maša zadušnica. Pred dnevi se je mudil v Ptuju don Robert Brusonini, dodeljen italijanskemu poslaništvu v Beogradu kot inšpektor italijanskih vojaških grobov v Jugoslaviji, in je dal na pokopališču v Strnišču izkopati 24 grobov, kjer so bili pokopani italijanski vojaki. Zemske ostanke pokojnih vojakov so prepeljali na italijansko pokopališče nri Sv. Križu v Ljubljani.
+ Tekma harmonikarjev iz vse Jugoslavije. V dneh 16. in 17. t. m. bo v Krušev-cu tekma harmonikarjev iz vse države. Tekmo bo priredilo tamkajšnje Udruženje glasbenikov. Prometni minister je v to svrho dovolil polovično vozno ceno za udeležence tekme. Oni, ki žele na tekmi sodelovati, naj se čim prej prijavijo.
♦	»žena in dom« misli na vse! Ponovno nas o tem prepričuje deveta številka, ki je te dni izšla. Priložena ji je lepa knjiga »šivanje«. Ta knjiga na ja.ko poljuden način uvaja novinke v šivanje in izpopolnjevanje znanja starih šivilj. »Za pridne roke, II. del, šivanje«. Danes, ko je treba čim bolj št.editi in narediti kolikor mogoče mnogo doma, da se prihranijo stroški, je ta knjiga kakor nalašč. No, saj to tudi je. Uredništvo »žene in dom« vedno zasleduje najnujnejše potrebe dneva in jim ustreza kolikor največ more. Knjiga^ »Šivano e« ima dvanajst velikih poglavij in razlaga na vso moč razumljivo vse potankosti. ki naletimo nanje pri šivanju. Od krojenja do nabiranja, od vložkov do se-šivov. Obširno gradivo je taiko lepo po-življeno in raztolmačeno s številnimi slikami, ki nazorno kažejo, o čemer piše
besedilo. V listu »žena in dom« pa se vrste ti-le prispevki: Ivan Albreht: Petri-nov nagrobnik, Ina Slokanova: Cigareta, Ante Novak: Kolumbovo jajce, A. D.: Dama v perzijskem plašču, popularen članek: Zakaj se nam zeha? Mila Scholeova-Zu-pančeva: V zapuščenem stanovanju genialne češke umetnice, inž. arh. Janko Omahen: Sodobna stanovanjska kultura, temu slede krasne slike pohištva in drugega, obširno modno poročilo, vezenine, potem pa pride članek Mire Zoro ve: Pridna roka tiho veze, potem pa še ostale stalne rubrike, ki so že gori omenjeene. Nazadnje pa se nadaljuje jHana« Radi-voja Reharja. »žena in dom« ter 5 knjig stane na leto samo 105 Din in se naroča v upravi: Ljubljana, Dalmatinova 10-1. Za časa velesejma pa se dobe knjige po znižani ceni na velesejmu v književnem paviljonu »I«.
♦	Truplo Bore Košakoviča najdeno. Po vesteh z Bleda so v nedeljo zvečer našli truplo maturanta Borivoja Košakoviča, sina ugledne beograjske rodbine, ki je pred tremi tedni utonil v Blejskem jezeru. Truplo prepeljejo v Beograd, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico.
♦	Tragedija gluhoneme deklice. Pred okrožnim sodiščem v Osijeku je sedel na zatožni klopi 53 let stari hlapec Pero
ednarodna
Handšuk zaradi umora svoje 15 let stare gluhoneme hčerke Rezike. Handšuk je z ženo Julko živel v vasi Kraškoviču. Ko je izgubil službo, ga je žena zapustila in si poiskala službo. Rezika je nekoliko časa živela pri materi; ker jo pa ta ni mogla vzdrževati, jo je poslala očetu, ki si je bil med tem našel drugo službo. Ker pa novi Handšukov gospodar deklice ni bre-sprejeti v svojo hišo, je oče svojo nesrečno hčerko izkušal prodati ciganom. Nameravana kupčija pa se ni posrečila. Ko sta se oče in hčerka vračala domov, je Handšuk hčerko vrgel v potok Očinko, kjer je utonila. Kmalu je sledila aretacija. Pri sodni obravnavi je Handšuk priznal zioein, navajal pa je, da si ni znal drugače pomagati. Obsojen je bil na tri leta tecite ječe.
♦	Z motiko ubil brata. V Piirctu so našli ob cesti proti Trupou truplo posestnikove-ga sina Milutina Jovanoviča, ki je imel razbito lobanijo. UgotovivLo se je, da je umor izvršil njegov lastni brat Vladimir, star 36 let in duševno bolan. Ubil ga je z motiko.
♦	Lysoform _ prijatelj žen^.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
♦	Jugo-Lutz peči, Ljubljana, šiška.
fa LiuMiafie
u_ Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika je proslavila Ljubljana z običajno prisrčnostjo. Skoro z vseh hiš so vihrale zr.-stave in tudi davi so se razlegali z gradu topovski streli. Pred 9. uro je bila na malem vojaškem vežbališču za vojašnico kralja Aleksandra defile vojaških čet, nakar so se vse vojaške edinice podale na pohod po mestu z vojaško godbo na čelu. Pri mimohodu so prisostvovali vojaški kakor civilni odličnlki. Ob 10. se je vršila v stolnici svečana služba božja, ki jo je opravil stolni vikar kanonik g. Nadrah ob številni asistenci. Službe božje v stolnici so se udeležili poleg divizij skega generala s spremstvom tudi vsi civilni dostojanstveniki, zastopniki društev in korporacij, celotni konzularni zbor in velika množica občinstva. Ob 11. se je vršila zahvalna služba božja še v pravoslavni kapelici in jo je opravil prota g. Djord.je Budimir. Tudi tu so bili navzoči poleg oficirskega zbora predstavniki javnosti An pa lepo število pravoslavnih vernikov.
Kdor pri Slamiču v buffetu pogasi si sušo,
zdravje mil je y bujnem cvetu, vedro ima dušo.	11418
NACE NAROBE, tapetiiik, Ljubljana Oosposvetska cesta 16 f pri Levu") 225
Najidealnejša pot
ea razbremenitev posestev in za zidavo lastnega doma potom »STAVBNE HRANILNICE IN POSOJILNICE«. Ljubljana, Miklošičeva 15.	310
Pri »Petričku« spet se shaja fina družba, se naslaja na slaščicah, tortah in nebeški kavi, kar umetnik naš, Petriček, sam pripravi.
11426	Stalni gost.
Novi »Adresar Ljubljane" izide.
Stane Din 160, naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, LJubljana, Resljeva cesta štev. 4. 11179	_
Kavarna In vinotoč »CENTRAL"
toči:
Ljutomersko vino . » Din 8.—
Tramlnec.....Din 10.—
Cviček......Din 12.—
Rizling......Din 12.—
DNEVNO KONCERT. Se priporoča	ANA MIHOLIČ
u— Za dveletnico, smrti narodnih žrtev, ustreljenih na Bazovici, je nacionalna mladine okrasila spominski kamen pred univerzo ter predsinočnjim kakor tudi sinoči prižgala svečke, ki so pozno v noč privabljale gruče ljudi k pobožni meditaciji.
u_ Srednješolski omladini. S pričetkom
novega šolskega leta se ne oživi le življenje im delo v šoli, temveč tudi delo izven nje, predvsem v dijaških organizacijah Tudi SSSU ^Preporod«, naša najmočnejša in najstarejša srednješolska organizacija, ki združuje pod svojim okriljem na ■predne jugoslovensko orientirane srednješolce, prične z novim gibanjem. Ni to navadna obnovitev nove poslovne dobe kakor vselej dosedaj, letošnje leto pomeni za našo organizacijo več, sa/j slavimo važen jubilej 20!etnice svojega obstoja, kar moramo čim bolj dostojno proslaviti. O! tej izredni priliki hočemo naši javnosti dokazati, da smo ne le pravi, ampak tmV vredmi nasledniki naših vzornih prednikov, ki se v novih prilikah temu primerno trudimo, da se v složnem sodelovanju z vsemi naprednimi srednješolci pa tud: akademiki ustvari močan in v duhovni usmerjenosti enoten pokret mlade slovenske generacije. Da pa bomo to nalogo čim častneje izvedli, pozivamo vse dosedanjf članstvo in tudi ostale napredne jueosloven ske srednješolce, ki še stoje ob strani da se nam pridružijo in sodelujejo pri de lu, ker bomo le v slogi mogli rešiti vsa vprašanja, ki jih današnji čas nalaga mla dini. Tovariše, ki se žele vpisati v drn štvo, opozarjamo, da se vrši vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih v Aren Nar. doma (Toma,nova ulica 3) od 11. dc 12. in od 17. do 18. Zglasite se pri dežurnem odborniku, kjer dobite vse ostale informacije glede vpisa.
u_ Huda nesreča nadiipraviielja Mihe-
liča. Na železniški postaji pri Devici Mariji v Polju je v ponedeljek ponoči hotel izstopiti g. šolski nadup.ravitelij g V'ktor MiheLič, fci se je vračal iz Ljubljane domov. Skušal je malo predčasno odpreti vrata pri vagonu, kar pa se mu ni posrečilo. Vlak je pričel po kratkem postanku voziti zopet naprej. Gospod Mihelič pa je v zadnjem hipu skočil z vlaka in je hotela nesreča, da mu je spodrsnilo. Padel je pod vagon ter mu je šlo kolo čez levo nogo, ki mu jo je odtrgalo v stopalu. Ponesrečenega upravitelja so s proge taikoj prenesli v postajno poslopje, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Vidmar. Ta ga je tudi naložil v avtomobil ter ga po-Sneje prepeljal v bolnico. Tamkaj so morali gospodu Miheliču nogo amputirati.
razstava psov
Nesreča je vzbudila med domačini globoko sočustvovanje s ponesrečencem ter z rodbino, prav tako pa bo vest žalostno odjeknila tudi med tovariši ponesrečenca in med vsemi, fci poznajo tega dobrega in marljivega šolnika. _ V železnikarjevi ulici je predsinočniim padla s stopnic 121etna hčerka postrežnice Roza Pipanova, fci si je pri padcu zlomila levo roko. Ponesrečeno dekletce so zvečer prepeljali na zdravljenje v bolnico.
u_ Drugo žrtev nesreče v št. Vidu, gospo Josipiino, vdovo po g. Francu Dolencu, katerega pogreb se je vršil včeraj ob veliki udeležbi na pokopališče na Ig, so popoldne znova prepeljali v bolnico. Gospa Dolenčeva, ki je pri ka.rambolu dobila poleg hudega živčnega napada in maiih opeklin še poškodbe na levi nogi, je bila sicer po prvotnem prevozu v bolnico in nujni pomoči že v teku noči odpravljena v nego k sorodnikom, a se je njeno stanje polagoma spet poslabšalo. Zlasti jo je pričela hudo skeleti rana na nogi, da se je bilo bati infekcije. Zaradi tega je bilo nujno potrebno, da se je gospa znova podala v bolniško oskrbo.
mnmi obleke
itd.
za gospode in otroke nudi najugodnejše J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova št. 12
u_ Stanje na drnavni učKelj-ikj šoli. Z letošnjim šolskim letom sta moško in žensko učiteljišče združena v enoten zavod pod oficijelnim naslovom »državna učiteljska šola«. Vodstvo zavoda je poverjeno g. Nandetu Maroltu. Prejšnja leta je bil velik naval, ker so imeli pravico vstopa v zavod tudi absolventi meščanskih šol, letos Pa le oni, ki so izvršili niždo gimnazijo z malo maturo. Na učiteljsko šolo, kjer bo odslej šolski pouk slonel na načelu koedu-kacije. se je vpisalo: v I. razred 14 gojencev in 21 gojenk. Ostali razredi so še ločeni. Dijakov je vpisanih: v «11. razred 34,
III. 30, IV. 42 in V. 38. Dijakinj pa: v II. razred 47, v II-T.a 26. IH.b 26. IV.a 28, IV.b 30, V.a 41. V.b 38. Skupaj torej 415, od teh 257 dija-kinj. Lani je bilo na obeh zavodih točno 500 učencev.
u— 615 dijakinj na mestni realni gimnaziji. Včerajšnje poročilo o vpisovanju dijar kov na ljubljanskih gimnazijah s popoln.ui-jemo še v toliko, da je bilo vpisovanie končano tudi na mestni realni gimnaziji. Vpisanih je bilo v vse razrede 615 dijakinj, od teh v I. razred 104. Kuratorij je dovolil, da dijakinje plačajo šolnino v dveh polovičnih obrokih, in sicer prvega takoj ob vpisu, drueeea do 15. januarja. Računski oddelek višjega deželnega sodišča je sodnim uradnikom in sodnikom izdal 1800 potrdil o neposrednih davkih zaradi šolnine. Plačali so po 20 Din takse in 5 Din kolek.
u_ Poziv lovcem. Na vojaškem strelišču
se lepo razvija tekmovanje Zveze strelskih družin. SLD je nostavilo lovsko tarčo »Srnjak?. Nanjo strelja lahko vsak, ki je član našega društva ali kake druge organizacije v Zvezi lovskih družin v Beogradu. Orožje in mumicija sta lovska in mora vsa.k tekmovalec prinesti oboje s seboj. Strelja se lahko z daljnogledom ali brez njega. Tekmovanje se zaključi v soboto 10. t m. 'jjovcem priporočamo, da se jutri na praznik polnoštevilno udeleže tekmovanja. — Predsedstvo SLD.
u— Razstavo jugoslovenske fotografske umetnosti v paviljonu »N« na ljubljanskem velesejmu je posetilo doslej več tisoč oseb kar dokazuje, da spada med najzanimivejše atrakcije velesejmske prireditve. Med pniblržno .500 slikami preko C-0 avtorjev, ki *so jih zbrali prireditel ji, pa v resnici videti mnogo prvovrstnih del. Id delajo čast jugoslovenskim fo to amater je m in ra rs ta vi ia joč im poklicnim fotografom. Podrobnejšo oceno izpod strokovnjaškega
Na Bledu
bo na Mali šmaren 8. t. m. velik
kmečki praznik
ki se ga bodo udeležili ljudje iz vseh krajev dravske banovine.
peresa objavimo še v bližnjih dneh. Za sedaj najtopleje priporočamo obisk ' vsakomur, ki se sam bavj s fotografijo ali ki ga zanima videti, na kakšna višini stoji fotografska umetnost v raznih delih naše države. Vstopnina v paviljonu »N« je 2 dinarja in v primeri s stroški za organizacijo takšne razstave res majhna. Občinstvo tudi že prav pridno kupuje razstavljene slike, ki jih je večina za zmerno ceno na prodaj.
u— Prošnja fotoamaterjem. Senator g. dr. Valentin Rožič prosi ljubljanske foto-amaterje, ki so v nedeljo slikali revijo narodnih noš m razpolagajo z odvisnimi fotografijami, da mu te blagohotno odstopijo. G. senator stanuje v Ljubljani. Gonj-pova ulica 18.
u_ Klub jugoslovensklh primorskih akademikov prosi one slušatelje Aleksandrove univerze, ki so še italijanski državljani ali imajo vsaj še svodce na Primorskem, naj se v zadevi šolnine takoj zglase v Akademskem kolegiju pri tov. Lavrenčiču ali pa naj pismeno do vštetega petka sporočijo na isti naslov osebne podatke (ime, študijsko stroko, rojstni kraj, državljanstvo i. p.) ter podatke o imovinskem stanju in o bivališču staršev na Primorskem.
u— Krajevna organizacija JRKD za Ljubljano - Barje priredi na praznik 8. t. m. kegljanje na dobitke na kegljiv^u gostilne Putrih na Dolenjski cesti. Kegljanje bo od 10. dopoldne do 23. ure.
u— Prosvetno in izobraževalno draštvo jtZora« v Sp. šiški bo imelo drevi ob 20. sestanek vsega članstva v Pavletičevi gostilni v Frankopanski ulici. Udeležba dolžnost!
u— Izlet društva »Soče« v Bohinj bo
jutri, na praznik. Ker je vožnja, četrtinska, naj se udeležijo vsi člani, članice in prijateljski krogi. Odhod s prvim jutranjim vlakom. Vse informacije dobite r Ivančičevi trgovini v Prešernovi ulici.
u_ Nesreča v št. Vidu, V včerajšnjem
poročilu o avtomobilski nesreči v St. Vidu se je vrinila mala pomota. Pok ob priliki trčenja obeh vozil sta začula in pomagala nad vse požrtvovalno pozneje pri gašenju ognja brata gg. Ivan in An že černeta, ne pa Novaka, kakor je bi!a navedeno.
vseli pasem
u— Nova lestva Magirus. V nekaj tednih prispe iz ULma velika, 30 m visoka moderna lestva Magirus, ki >x> montirana na posebnem avtomobilu, na katerem jo bodo lahko obračali na vse strani. Bila jeza 536.000 Din kupljena za ljubljansko gasilsko postajo, kar je bi.la nujna potreba, kajti na razpolago imajo gasilci samo stare lestve, kj se ne morejo uporabljati pri novih palačah v primeru hujšega požara.
u_ Svetloton-filmskj posnetki v kopališču na Ljubljanici. V četrtek, 8. t. m. bo filmanje kopališčnih gostov na Ljubljanici. Med fi.lmanjem se bodo izvajali popularni skoki vseh dobrodošlih skakačev, tako da bo za zabavo preskrbljeno. Filmani bodo tudi šampijoni balinanja, med katerimi se vrši tudi tekma, nadalje vole-baia, ping-pong itd. Fiinianje bo med 12. in 15. uro. Po 16. isti dan bo filmanje »Volga« in bar na restavracijskem prostoru na velesejmu. Vsi gostje, kateri bi se radi videli in slišali v zvočnem filmu v Kinu Matica ter. tudi po širokem svetu v teku enega leta, naj ne zamude ugodne in redke prilike. Vsi so dob rod osli.
u_ »Svetlotcn« bo v četrtek 8. t. m. med
11. in 12. uro zvočnofiimsko snemal pro-menadni koncert na vrtu kavarne - Zvezde«. Cenjene dame in gospodje se vljudno naprošajo, da se čim poLnoštevilnejše udeleže tega snemanja.
u— Ker je izredno veliko zanimanje za tkanje preprog, bosta razlaganje tehnike in predvajanje tkanja še danes dopoldne na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt, na kar opozarjamo zlasti naše ženstvo.
u_ Kako žive četveronožci v LJubljani? Črtali smo statistiko o ljubljanskem želodcu. Pozabljeni pa so četveronožci. Sedaj smo dobili tudi to statistiko, ki pravi, da je družina četveronožcev, konji, voli, krave, in teleta pospravila letos v prvih 6 mesecih že 1,462.734 kg ovsa, kruze, sena, otrobov in slame.
Iz Maribora
a— Še bolj sloves-no kakor druga lota s
proslavil letos Maribor deseti rojstni dan prestolonaslednika Petra. Mesto je bilo v zastavah, prazniik ve naznanilo grmenje topov. Ob 8. i-e v stolnici odpravil službo božjo pomožni škof dr. Tomažič s številno asistenco. Udeležba ie bila zelo častna. Pred stolnico so bile razvrščene voiaš-ke če;e pod poveljstvom polkovnika Miloja Popa-diča. Po maši je vojaštvo odkorakalo na Trg Svobode, kjer ie bil defile pred mestnim poveljnikom generalom Hadžičem. Zastopniki oblastev so se vpisali v kmjigo za čes-titlke pri sreskem načelstvu. Ob 8. ;e bila služba božja tudi v pravoslavni kapelici, ob 10. pa v evangel:ski cerkvi.
a— V spomin žrtvam Bazovice prire li »Nanos« v četrtek ob 11. v stolnici' žalno mašo. Opozarjamo tudi na predavanje g. župnika Poklica, ki bo v petek ob 20. v Narodnem domu. Žalni sestanek bo v soboto ob 20. v društvenih prostorih. »Nanos« je okrasil tudi svojo društveno so So primerno žalnemu tednu. Dolžnost vsakega je, da se vsaj nekolikov trenutkov v mislih posveti padlim žrtvam. Žalna pola je odprta ves teden od 9- 12. in od 16. do 20. na Grajskem trgu št. 5.
a— Srebrno poroko bo jutri praznoval znani nacijonalni in gospodarski delavec g. Ignacij Založnik, obrfcno-zadru^m nadzornik v Mariboru, s svojo soprogo go. Vero, agiilno Sanico mariborskega Narodnega gledališča. Uigledlneimu paru isfcreno čestitamo k jubileju!
Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE
molke za Din 32©.— ženske ss Dtss
pri B&ATA NAGLIČ, ŽIHI
Zahtevajte cenik turistovske in športne obutve!
a— šolske knjige in potrebščine ima v
zalogi knjigarna Tiskovne Zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
a— Pet i-bupancev. Na internem odidoSku mariborske bolmice leži pet kandidatov prostovoljne smrti. To so 16, 17, 19 in 21 let stari mladeniči ter neki 61.ietni moški. I>/a od teh nesre'5nežev sta se hotela obesiti v eni sebi, kar so domači pravočasno preprečili, tretji je pil lizol, ostala dva pa sta segla po ostro nabrušenih nožih. Vsem p-itim obutpancein so zdravniki rešili živ-1 i en i e.
a— Aretacija zaradi poneverbe. Včeraj ie mariborska policija aretirala nekega Da>vida, ki je svojemu delodajalcu pone-\ eril 20C0 Din, od nekega natakarja ie pa izvabil 140 šilingov. Ko so ga dopoldne na policiji zasliševali, je dejanje priznal, izgovarjal pa se je. da je to storil zaradi bede in pcmamiikamja, ker mora skrbeti tudi za svojega nezakonskega otroka. Izročili so ga sodišču.
Iz Celja
e— Na prestolonaslednikov rojstni d"n
e« je vršila včeraj ob 8. zjutraj ob prisotnosti predstavnikov civilnih in vojaških kjblastev, korporacij in društev služba božja v župni cerkvi, cb 9. dopoldne v pravoslavni m cb 10. dopoldne v evangelski cerkvi. Ob 10. dopoldne je izvedla celotna garnizija na Glaziji parado pred poveljnikom vojaškega okrožja polkovnikom g. Gavrilovičem. Z mnogih poslopij so plapolale državne zastave.
e— Praznik kmečke mladine bo na praznik v četrtek 8. t. m. v Celju. Priredi ga celjski pododbor Zveze društev kmečkih fantov in deklet. Ob 14. bo zbirališče okrašenih voz. konjenikov, kolesarjev, koscev in grabljic pri »Zelenem travniku«. Od tod bo ob pel 15. krenil sprevod z zveznim praporom in godbo na čelu mimo pošte in kolodvora po Aleksandrovi, Prešernovi ulici, Ljubljanski cesti in Gregorčičevi ulici na travnik ge. Majdičeve naspre*' Zdravstvenega doma, kjev jo n?;>-ej tekmovalo 20 koscev. Sledila bo tekma kmečkih kolesarjev v dveh skupinah, poseoej z dirkalnimi in posebej s . težkimi kolesi. Najboljši kosci in kolesarji Ijodo prejeli lepa darila. Ob tej priliki bo tudi mani-festacijsko kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili narodni poslanci gr.: Ivan Prekoršek, Milan Mravlje, Karel Gaj-šek in Dušan Antonijevič iz Srbije ter predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet g. Ivan Kronovšek. Po zborovanju bo velika kmečka veselica. Celjani in okoličani so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže prireditve.
e— 11. redna letna skupščina celjskih
skavtov in planink bo v četrtek S. t. m. ob 10. do-poltdme v mali dvorani Narodnega doma. Vabljeni so vsi starši, vzgojitelji in priiatelji mladine. Za člane in članice je udeležba strogo obvezna.
e— Zagonetna smrt. V torek 6. t. m. dopoldne se je vršila pred petčlanskim senatom na okrožnem sodišču v Celju zanimiva razprava proti 60-letni posestnici Ju-!\;ani Britovškovi iz šmartnega pri Slo vnnjgradcu, ki je obtožena umora, češ. d£ ie svojega moža, 661etrega Ivana Britov-ška zastrupila s fosforjem. Senatu je pred., sodoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, Votanti so bili s. v. s. Tiller, dr Nendl. dr Bavdek in Radej. Obtožnico j? zastopal državni tožilcc dr. Juhart, zagovornik je bil odvetnik dr. Keršič. zdravniška izvedenca pa primarij dr. Steinfel-ser in okrožni zdravnik dr Hočevar. Ob tožnica navaja: Obtoženka .Tulijana Bri tovškeva se je lani v aurilu kot vdova po. ročila z Ivancm Britovškom. ki je bil posestnik v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Ob poroki sta sklenila kupno pogodbo, s katero je Britovšek prodal svoje posestvo svoji ženi za 20 000 Din in si izgovori' prevžitek. Britovškova je prevzela od mo ža 6.000 Din v svojo plačilno obvezo, tako da ie možu dolgovala še 14.000 Din, od katerih pa je možu v enem letu izplačala okrog 4.000 Din. Če bi Britovšek umrl prej, nego bi bila vsa kupnina poravnana, bi kupnina ostala njegovi ženi. Po izpo vedbi prič se zakonca nista razumela in sta se često prepirala. V nedeljo 8. maia ie Britovškova skuhala kosilo in pripravila tudi cmoke. Ko je Britovšek opoldne pojedel nekaj cmokov, mu je kmalu po stalo zelo slabo". Je! je bi brv« ti in ie moral leči. Njegovo stanie se ie sprva slab. šalo, čez nekaj dni izboljšalo, potem pa
zopet poslabšalo in Britovšek je 13. maja
popoldne izdihnil. Takoj je nastal sum, da ga je žena zastrupila. V cmokih, ki so še bili ostali v nedeljo, so našli fosfor, isto-tako pri obdukciji trupla v želodcu. Britovšek je izjavil pred smrtjo neki priči, da mu je zasmrdelo iz ust po žveplu, ko je jedel cmoke. Obtoženka odločno taji, da bi bila moža zastrupila in pravi, da se je menda sam po neprevidnosti zastrupil, ker je baje užival mišnico. Zdravniška izvedenca sta podala nasprotujoči si mnenji. Po govorih državnega tožilca in zagovornika je senat prekinil razpravo in sklenil, da bo sodišče še vprašalo zdravniškega izvedenca v Ljubljani ali v Zagrebu.
e— Naknadno vpisovanje v celjsko realno gimnazijo bo v soboto 10. t. m. od 8. do 10. dopoldne za one učence, ki pri vpisovanju od 1. do 3. t. m. še niso imeli potrdil o neposrednih davkih in so bili zaradi tega samo zasnamovani, a ne redno vpisani.
e— Umrla sta v celjski bolnici 37-letna
služkinja Jera Oblakova iz Debra pri Laškem in 3 in pol-letni posestnikov sinček Franc Pogeljšek s šerovega pri Šmarju.
e— Nove srečke državne razredne loterije za I. razred 25. kola so že prispele in se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. Kocenova ulica 2.
e— Mestni kino bo predvaja! drevi ob 20.30 izvrstno Kalmanovo zvočno ooerevo »Ronnvs z Willyjem Fritschem in Katico Nagvjevo.
Iz življenja na deželi
Iz Škofje Loke
SI— Spominski večer na bazoviške žrtve
b'o drevi ob 20.30 v mali dvorani Sokol-skega doma. Na sporedu bodo klavirske in pevske točke, recitacije, govoru in drugo. Večer priredita Soko! in Edinost. Priditel
šl— Uradne ure pri okrajnem sodišču v Skofji Loki bodo v mesecu septembru: ob delavnikih od pol 8. do pol 13. in od 16. do 13. Vložišče je odprto od 8. do 12. in od 16. do 17. Strankp se sprejemajo ob sobotah, le v posebno važnih in neodložljivih primerih tudi druge dneve. To seveda ne velja za uradne pozive.
Z Jesenic
s— Huda nesreča. V soboto zvečer se je vračal g. Alojz Rizoffli obratni blagajnik v železarna KID na Jaivorniku z zadnjim večernim vlakom ia. Žirovnice na Javornik. Ko je vlak privozil na po-stajo, je g. Ri-z o Mi prezgodaj izstopil i z voza in padel tako nesrečne, da le prišel z desno nogo pod kodo. Kolo mu je nogo sko.ro popoteoma odrezalo nad gležnjem. Ranjenca so prenesli v bolnišnico bratavske sklarfinice m Javorniku, od tam pa v Hublijacsiko splošno bolnišnico.
Iz Hrasthraaka
h— Pogreb g. Franca Birtiča je bil najboljša priča o velikem spoštovanju, ki ga ie užival blagi pokojnik v kraju in širši okolici. Na zadnji poti so ga spremili, zastopniki občine z županom g. Voduškom na čelu zastopniki rudnika, šole, go»> Silni Carskih i.n gospodarskih organizacij ter raznih društev. Posebno številno so bili zastopani ga,si'!ci> da izkažejo zadnijo čast svojemu podpornemu članu. Pred hišo žalosti in na pokopališču so staremu uglednemu Hrast-mičamu zapeli v slovo hrastniški pervci pod vodstvom g. Čandra. Težko so se ločili mnogoštevilni pogreba" od gomile, ki je zagrnila tako zaslužnega in priljubljenega domačina.
17 Trfcovelf
t— Razmere na vodenski šoli so leto za letom slabše. Računalo se je, da se bo število otrok znižalo, a v resnici jih je vedno več. Letos so navadno močni tudi najvišji razredi. Ker je učnih sob na razpolago samo 12. morata biti nastanjena v vsak' učni sobi po dva razreda, kar je zelo kvarno za pouk in zdravstvo. Vodensko šolsko vprašanje se rešuje že leta in leta in vendar se ne premakne z mrtve točke. Šolsko poslopje na Vodah bi morala zg-a-diti po reverzu Trboveljska premogokopna družba, ki pa se zna spretno izmikati ro-žitvi tega vprašanja. Oblastva prosimo, naj posredujejo, ker se vprašanje ne moie več dolgo zaviačevari.
t— Fotoamaferski odsek SPD je razste-vil na Vodah zopet krasne povečane posnetke, ki so jih izdelali domači ccnaterji.
Ptttža
j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal v sredo ;n četrtek ob pol 21. uri zvočni vele-film »Hadži Murat«.
BLED. Kino Bled bo danes in jutri na praznik predvajal nemški Buster Keatonov film »Deviški Cassanova« in običajni dodatek.
Repertoarji
Gledališke predstave na nrostem med jesensko cazstavo Ljubljanskega vel esej ma. Četrtek. 8- ob pol 16.: Mascotta. Tivoli. Sobota. 10. cb pol 20.: Sen kresne noči. Tivoli.
0
sMascotta« v Tivoliju. Režiser Brat-ko Kreft je kaj srečno postavil na naš operni oder staro francosko ooereto »Mas-cotto«. Njegovi spretni režiji se imamo zahvaliti, da je to delo pri nas imelo toliko uprizoritev. Za na praznik v četrtek dr3 8. t. m. pa nam pripravlja režiser Kreft in odlični naš ansambel novo veliko presenečenje. predstavo »Mascotte« pod milim nebom. Z velikim aparatom se uprizori to delo, na pozorišču bo toliko oseb. kakor doslej še pri nobeni uprizoritvi. Samo vojakov sodeluje preko 150 Začetek predstave v četrtek je točno ob pol 4. url popoldne. Prednrodaja vstopnic pri dnevni
blagajni v operi.
Opozarjamo na razpis gledališkega
abonmaja za sezono 1932-33. Prelvsem pa na novi abonma v sredo. Ta abonma je določen v prvi vrsti za one stal je ^osatnžke našega gledališča, ki so sicer prezaposleni z raznimi sedami to drugimi posli. Ti abo-nenti morajo računati, da imajo samo ob sredah predstave. Ostali abonma?: imajo označbo A. B- C in D. Pogoii i rti kakor lansko leto. Abonma se plača v osmih obrokih. Priglasi se sprejemalo ? ''eži dramskega gledališča od 10. do 12. in cd 13. do 17. ure.
Gospodarstvo
Zanimivosti iz statistike naše zunanje trgovine
Generalna direkcija carin je pravkar izdala »Statistiko zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za prvo polletje 1932« fcena 60 Din). To podrobno statistično delo je leios znatno izpopolnjeno. Dočim je gpneralna direkcija carin doslej obdelala v tej polletni statistiki svoje gradivo le po glavnih oreJ-metih našega izvoza in uvoza in glede na promet z najvažnejšimi državami, j-3 letošnja publikacija izdelana po istem principu, kakor se izdaja statistika za vse leto, namreč po posameznih številkah in točkah carinske tarife. Zato se ie tudi obseg publika-cije povečal na 20 strani velikega foimata, dočim ie publikacija za lansko prvo pollte.lte obsegala le 70 strani Razširjen je ludi oui del, ki obsega našo zunanjo trgovino s posameznimi državami.
Od zanimivih podrobnosti, ki jih vsebuTs ta publikacija, navajamo za danes le podatke, ki se tičejo načina prevoza pri izvozu 'n uvozu. Tu opažamo, da se nadalje dviga odstotni delež našega izvoza po vodni poti. Ze nekaj let opažamo, da se odstotni delež našega izvoza po železnici zmanjšuje na korist izvoza po vodni poti. Nedavno smo prt obravnavanju statistike za 1. 1931. ugotovil'., da je v tem letu dosegel delež našega izvoza po vodni peti 64.1% dočim ie leta 1927. znašal komai 38.9%.
če sedaj primerjamo nove podatke o načinu prevoza za prvo polletje tek. leta s podatki za prva polletja zadnjih let, /idimo. da se ie letos v prvem polletju delež z vosa po vodni poti ponovno dvignil. V prvem letošnjem polletju smo izvozili po vodni Doti Ido morju in po rekah) 71.1% vsega našega izvoza, dočim ie ta delež v lanskem prvem polletju znašal 62.4%, v prvem polletju 19*0 na le 54-2%. Po železnici smo letos izvozili le '28.9% našega izvoza (lani v prvem polletju 37.6°'n našega izvoza (lani v prvem poletju 37.6%, predlanskem 45.8%). Pri tem je zanimivo, da je tudi izvoz po rekah bolj nazadoval, kakor izvoz po morju, ki ie po količini sicer tudi popustil, vendar v mnogo manjši meri, kakor ie nazadovala vsa količina našega izvoza. Po načinu transporta se ie količina našega izvoza v prvih pol letjih zadnjih let gibala takole (v tisoč tonah):
po po po
suhem moriti rekah sk"oaj I. poli 1930 H'28 992 313 2433 I c ' 1931 614 833 185 1632 1 < 1932 313 669 101 1083
nazadovanje
od 1. 1930. —815 —223 —212 1350
—73% — 22% —68% —5o%
Dočim je v zadnjih 2 letih vsa količina našega izvoza padla za 55%. se je količina izvoza po morju v tem razdobiu zmanjšala 1» za 22%. Pri uvozu, ki zaradi mnogo manjših količin ne igra tako važne vloge v prometnem pogledu, je delež uvoza no vodni poti padel zopet na višino iz leta 1930. V prvem letošnjem polletju smo uvozili no vodni poti 52.7% vsp<ra uvoza nasproti 63% * prvem polletju 1931 in 54.6% v prvem poletju 1930. Količine, ki prihajalo v poštev, pa so za več kakor dve tretjini manjši n'-go pri izvozu.
Če ie navzlic temu za naš pomorski promet ugodnemu razvoju naša trgovska mornarica trenotno v prav težki krizi, tedai to nt v toliko meri pripisati nazadovanju prevozo domačega blaga, temveč ie bolj v zvezi * sila težkim položajem, ki vlada v vsem svetovnem pomorstvu. Nizke prevoznine in konkurenca sposobneiših in novejših tujih ladij onemogočujejo naši svobodni plovbi zlasti udeležbo pri prevozu tujega blaga.
Pn'a seja tarifnega odbora
V	ponedeljek se je v Beogradu vrs^a prva seia obnovljenega tarifnega odbora nn prometnem ministrstvu, ki jo je v imenu prometnega ministra o tvoril pomočnik ministra g. Petar Senianovič. V svojem govoru ie g. Senjanovič poudaril prepričanje prometnega ministra, da bo tarifni odbor spričo strokovne kvalilifikacije svojih članov v *y)lni meri ko5* svoji nalogi pri reševaniu vseh prometnih vprašanj v interesu narodnega gospodarstva. Za pozdrave se je pomoč.iiko ministra zahvalil v imenu vseh članov tajnik saraievske trgovsko-industriiske zbornice. Predsedstvo ie nato prevzel referent prometnega ministrstva g. Cugmus, ki ic imenovan za predsednika tarifnega odbora. Odbor se je takoj konstituiral. Za podpredsednika ie bil izvolien industrijec g. Vasa Jo-vanovič. ki je bil že pred vojno član tarifnega odbora. Na nodlagi novepa poslovnika, ki ~je bil po kratki diskusiji odobren, so bili izvoljeni predsedniki odbora za blagovne Tarife (dr. Luio Karmanski. Zagrsb). odbora za potniške tarife (Voj. Besarovič. Sarajevo), odbora za pomorske tarife (dr. Boškovič. Split) in odbora za rečno plovbo (Mil. Sija-novič, Beograd),
Tarifni odbor bo pričel svoje rezino delo v drugi polovici oktobra ali v začetku novembra, ker se trenotno še proučuje načrt no"? blagovne tarife in bodo do tedai člani piedstavniki gospodarskih korporacij pripravili svoie elaborate gled3 aktualnih vprašanj našega prometa.
Vinska razstava na vele-sejmu
Originalna ie prireditev letošnjega vin-skega seima v pav'ljonu G. Tako' pri vhodu sta razstavili ^Belokranjska klet« d. z o. z. v Ljubljani ter Vinarska zadruga v Metliki v obširni koji svoj pridelek, kjer rudtjo dobro belokranjsko črnino ter svoja bela v>-na po 1 Din kozarček. Sledita vinogradnika Štefanič in Simonič iz Drašič pri Metliki, zastopana po Vrhovniku, z enakimi sortami in cenami, a tema razkošno opremlieni navilion g. Zupana in g. Oseta, kjer točijo buteljska in navadna vina veleposest^v grofa Merana v P^krah in Windi«chgratza v Konjicah ter Peitleri3 in Rabiča v Limbušn. Sledi paviljon vinogradniškega veleposestva g. Žemljica iz Ljutomera, ki toči različna Tina vina iz svoiih lastnih, ljutomerskih vinogradov. Od teb se odlikuje osobito muškat-ni silvanec.
V	naslednji koji toči gospa Mari?a V:dmar iz Vrtače pri Semiču lastna semiška bela vina. V zakliučni. kolektivni koji pod nadzorstvom razstavnega kmetijskega rdbom pa se točijo buteliska vina in šampanr^-splošno znanih vinskih tvrdk Clotir-Rouvmr iz Gornje Radgone in Pugeli & Rozman >z Maribora. Opisovati dobroto in fineso teh vin bi bilo odveč, ker eno prekaša do kvaliteti drugo. Tudi Pugliev muškatni silvaner nosi palmo vseh niegovih vrst. Celotni "irski oddelek nanravlja prijeten vtis na obiskovalca. Aranžma je posrečen tudi v toliko.
ker sklepa lahko vsak obiskovalec kupčije direktno s producentom.
Mariborski obrtniki za svoje interese
Maribor, 6. septembra.
Ob lepi udeležbi, se je pretekli ponedeljek vršilo v dvorani Zadružne gospodarske banke obrtniško zborovanje, ki ga le sklicalo tukajšnje Obrtniško društvo. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Novak, ki je pozdravil navzočega narodnega poslanca dr. Pivka, zastopnike raznih obrtniških organizacij in vse zborovalce. V uvodu svojega govora je predsednik naglasil namen zborovanja. Okoliščine so prisilile obrtnike, da f-o sklicali iavni shod, na katerem hočejo v teh težkih časih manifestirati za svoie pravice. Poudarial ie, da ie položaj obrtnikov tak. da so prisiljeni boriti se z vsemi sredstvi za svoj obstoj in košček kruha, ki ga odjedajo šušmarji in državna mariborska kaznilnica. V nobenem mestu v Sloveniji n' šušmarstvo tako razpaseno kot v Mariboru. Kljub zakonodaji, ki naj ščiti obrtnike, cvete šušmarstvo in ie bila dosedanja borna proti šušmarstvu brezuspešna. Zato so vse obrtniške panoge imele pretekli mes,»c svoi shod. na katerem so sklenile zaprositi me-rodaine činitelje v obliki spomenice, da poostrijo kazni za šušmarstvo. da -aplenro orodje, zlasti pa nastopijo proti državni moški kaznilnici in delavnici državnih železnic.
Sledilo ie dolgo in izčrpno poročio načelnika čevliarske zadruge g. Kraicerja. ki i7nesel obupen po!oža; obrtnika, zlasti čevljarjev. v imenu krojaške zadruge se ie pa oglasil k besedi krojaški mojster Vidovič. ki je. naštel in dokumentarično poiorl več primerov, kako odjeda moška kaznil-iica (telo in kruh mariborskim krojačem. 0 oolo?.:t-jti podeželskega obrtništva ie v im°nu kleparske zadruge spregovoril krojaški mojster šabeder Navaial ie. da se obrtnikom na deželi ne godi nic boljše, tudi oni žive pod pritiskom težke gospodarske krize m tudi njim odjedajo šušmarji kruh. Pozval ie navzoče k složnosti. ki edina utegne prinesti prizadetim obrtnikom pomoči. V imenu mizarske zadruge ie spregovoril mizarsk5 mojster Razboršek Deial ie. da še nikdar v Mariboru ni bilo takih časov, še nikdar m bilo živlenje obrtnika tako ža1o=tno kot dane«. Maribor ie izgubil zadnje čase ^se važne ustanove, tako da ie dane^ skornj brezpomembno mesto, dočim ie že prei nekaj leti tako leno cvetela obrt. Zato predlaga glede na izvajanja predrovornikov, nai prizadeto mariborsko obrtništvo odločno zahteva. da se delo v državni k^.nnmc' ukine, nai se prepreči v7go'a obrtniškega rnrašča-ia v moški kaznilnici, v delavnici državnih železnic pa nai se uvede drug d >'r»vr.i fas.
Končno se je o<?1asil k bes? Ii steklarski n «js!er g- Klančnik. ki se ie v celoti pridružil '7vaiani°n pr^dgovornikov. Načelnik čevljarske zadruge g. Kraieer je podal še obširno spomenico, nanašajočo se na izvrševanje obrtniških poslov v tukajšnji državni mariborski kaznilnici in neupravičeno^ izvrševa-nie obrti delavcev v delavnicah državnih z?-leznic. Resolucija je bila z burnim cdobra-vamem soglasno sprejeta in bo poslana ministru za trrrovmo in indn«triio ter raznim drugim merodainim čimteljem.
Narodni poslanec dr. Pivko, je ob zaključku obljubil mariborskim obrtnikom pomoč po vseh svoiih močeh. Ob pol 12. je predsednik zaliiučil lepo uspelo zborovanj s ponovnim apelom na složnost vseh obrtnikov. IIMELJ
Hssselj
Žalec. 6. septembra. Prevzemanje hmelja je traialo ves dan. Kljub temu je bi'o danes povpraševanje nekoliko živahnejše. Prodane so bile maihne kol'?!ne slabšega bla rra predvsem od prodaieželinih okoličanov po 18 do 19 Din za k<r. dočim ie le težko prišlo do sklepov za večie pa rine \z boliših lerr po do 22 Din za kg. Zdi se. da bo sedaj prišlo do zelo živahnega povpraševanja.
Žatec. 6. sept. V ponedeljek ie cena prvovrstnemu lnno1i'i pri živ.^nom povpraševa-niu do=e<rla 880 Kč C29.75 Din za kg) nasproti S80 v soboto, dp.nes pa se ie povzpela do 900 Kč (?0.30 Din za kg). Večina hme'iariev pa no^e prodaiati no sedaniih cenah in čaka. da se cena dvigne na !')00 Kč. Obiranje je °edai končano. Skupna količina obranega pridelka ie menda še maniša. kakor po prvotno pričakovali, in ne bo dosežena niti polovica lanske^ra pridelka. Ker za porjavel hmelj ni izgledov za vpovčev?me, so ra hmeliarii skoro povsod pustili r a drogovih Na Poljskem ie prav tako ze'o živahen položai in =o cene dc^le že 21 Din.
Petrovnc (Bačka): Zelo živahno povpraševanje in zmerno nakupovanie po 16 rto 17 Din za k<r pri zelo trdnem nolozaiu. Tiuli skiri hmeli (letnik (1931) :e oživel in se plačuje po 2 do 2.50 Din za kg.
Gosnodarske vesti
= Avtobusna podjetfa in obvezno zavarovanje potnikov. Iz vrst avtobusni potnikov smo preie'M: Lastniki zasebnih avtobusnih podietii iopl.o pozdravljajo resoluci-io mestnih avio&usn:h podjatii. sklenjeno na mariborskem sestanku, ki zahteva, da se ukine obvezno zavarovanje totnikov v sedaniii višin". Mestna a\iobusna podietja. ki vozijo na dalijše in dobro frenfrvemtinine proge, pa mnogo lažje pribije,io novo da-iatev na prevozne cene. Ce nova obremenitev tem podietiem ni znosMva. kaj nai porečemo zasebni podjetniki, ki voz-tno na s1 a bo frekven tiranih in kratkih progah. Zaradi gospodarske krije se ie naš promet skrčil v poletnih mesecih na minimum, tako da so postala naša podietja deficitaa. VSeJdi smo nanrei v nadn na zboljšanje prometa v jeseni. Toda novi davek fozi uničiti tudi to našo poslednjo nado. 10. t. m. bo potekla veljavnost starih vozovme. Ce do tedai ne bodo izdane olaišave dede obveznega zavarovanja, bodo podjetja večinoma primorana ustaviti oromet. Z.ast: hudo bi bilo pri tem prizadeto občinstvo, ki se poslužuie avtobusnih zvez na vlake V današniih htid^h časih re prenese nobeno avtobusno podjetje novih obremenitev. Zato upamo, da bo zmagalo snoznanle in da nam bo omogočeno še nadalinie obratovanje. _ (Kolikor smo informirani, se trenotno vršiio v Beogradu pogajanja zarad' olajšav, in sicer v tem sm!«dn da s? orc-miia z^^tl ori prometu na Vratke oddaHe-nosti zmanjša. Op. ur.).
= Italija je uveljavila povišano carino na jajca. S 1. septembrom je Italija uved -a novo uvozno carino na jajca, ;n s;cr<- v višini 145 lir za 100 kg. kakor je to določeno v novi jugoslovensko-italijanski trgovinski pogodbi kakor tudi novi italijansko - madžarski pogodbi. Maksimalna car:na od 25U lir za l00 kg velja za brezpegodbene države. Na našem trgu z jajci ie razpoloženje v zadnjem času nekoliko živahnejše. S l. septembrom je Italija pvedla tudi novo carino na perutnino, in sicer v višini 120 lir za 100 kg.
— Haussa na evropskih borzah. Haussa, ki se je že pred tedni pojavila na ameri-šiknh efektnih tržiščih in v katere poteka dosilej še ni nastopila nobena reakcija, prehaja polagoma tudi na evropsiia tržišča. Zlasti v Berlinu jt> zadnji teden priš-lo do prav občutne okrepitve tečajev, in sicer v takem obsegu, v kakršnem tega nihče ni pričakoval. Ka>kor je podoba, je med nemškim narcJcm tesavrirano mnogo več bankovcev, kakor se splošno sodi, kaotd vsi kupni nalogi, k-i so zadnje dni prišli zlas^ številno od strani r-ublike. so bili izvršeni brez bančnega kredita. Posamezne delnice so se zadnje dni okrepile za 5 do 12% dnevno. Od ostalih evropskih tržišč je zabeležiti prav živahno hausso tudi v Pragi. kjer so se že pretekli teden dvignili tečaji najvažnejših delnic. Popoln preokret je bil pretekli teden zabeležen tudi na pariški borzi, kjer podpira čvrsto tendenco tudi okolnost, «a namerava francoska vlada v kratkem konvertirat; velik del svojih notranjih posojil. Končno tudi dunajska borza, ki je bila vse do zadnjega zanemarjena, ni ostala na strani, že ob koncu preteklega tedna se je nenadoma pojavila haussa v nanodličnejših papirjih in so tečaji nekaterih efektov narasli za 20 do 30%, čeprav ni bilo večjega prometa.
—. Okrepitev cen na tržišču kovin. Ns mednarodnem tržišču kovin je v zadnji tednih prišlo do nove okrepitve cen. Od najnižjega stanja ob koncu junija je cena b;<-kru narasla že za 33%, cena cinku za 2-rH> >, cena svincu za 33°/n in cena kositru za 1611 «■ Padec cen, ki je bil zabeležen v prvem letošnjem polletju je s tem v splošnem cdstr;i-njen. kajti današnje cene se držijo zo:*>t približno na višini ob koncu pret. leta. kakor je to razvidno iz naslednje primerjav« cen na londonski kovinski borzi (v funtih in šilingih za tono):
baker kositer svinec cink
konec dec. 1931 38'3 141/3 15/7 11 ~> konec junija 1932 25'10 117/7 9/8 11 <> konec avg. 1932 35/17 148/2 13/8 15 1
Borze
6. sept.
Na ljubljanski borzi sta devizi Nevvvork in London po včerajšnji okrepitvi nekoliko popustili. Deloma so nazadovale tudi nc'-p-tere druge devize, dočim se je deviza Praga za malenkost okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie osto"a tendenca v Vojni škodi nespremenjena. Promet ie bil samo za kaso po 193. Pri višjih tečaiih so se trgovali dolarski napirii. in cer 7% Blairovo posojilo po 42.50. 42.125 m 42.25, 8% Blairovo posojilo po 44 in 45. 7"'n Seligmanovo posojilo pa po 45. Zaključki so bili še v 6% begluških obveznicah po in v delnicah Priv- agiarne banke Do 220.
Devize.
Zajrreh Amsterdam 2304.57—2315.93. Berlin 1358.47—1369.57. T.onion 198-07--209",7. 573146—57n9.90, New-York ček 5711.64 do Milan 293.57 — 295.97. Ne\v-Vork kab-' 5739 90. Pariz 224.63—225 75. Praga 109 15 do 170.31, Curih 1108,35—1113.85.
Turih. Pariz 20.26".0. London 17.97^". Newyork 517. Bruseli 71.65. Milan 23-"3. Madrid 41.60. Amsterdam ?07.92"0. nerl'!i 122.8250, Stcckholm 92.20. Oslo 9015, Ko-benhaven 93. Sofija 3.73 Praga 15.39, Varšava 57.90. Bukarešta 3.C5.
Efekti
Zasreh. Državne vrednote: Voina škoda 7a Sept. 191—195, za dec 191 d t 195 7°/o investicijsko 47 d en.. 4°.t ngrnrni 04_97 6% be^uške 34-34.r>0. 7"'n Bkiir 41.75—42. 89'« Blair 43.75—44.25. 71/« Drž. hip. banka 44."0—4^. bančne vrednote: Narodna banka 42CO den-. Priv. agrarna banka 220—223.
Beograd. Voina škoda 192 zakli.. 7% -n-vesticiisko 51 bi.. 4% agrarne 24 /ak"i.. 6" o begluške 31. 34 zakli.. 8°/« Blair 44-45. 7" n Blair 41.50 zakli.. 7'« Drž. hin. banka 5(1 bi.. Narodna banka 3950 den-. Pri v. agrarr.a banka 218. 216 zakli.
Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 14 80, Staat^ eisenbahngesel. 20, Trbovlje 25.30,
Blagovr^ tiilsča
LFS.
'4- Ljubljanska borza (6 t. m.) Tendenca za les slaba Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 1500 tek. metrov mecesnovih plohov (68 mm. fiksna širina 30 cm, I . TI., zt 3000 tek. metrov mecesnovih plohom (°8 mm. šir 20 cm. T.. II.) in za 15 p«3 borovih desk (24 mm. paralelnih I.. II., III.. monte, 18 30 cm širine).
ŽITO
'+ Chicago. 6 septembra. Začetni feča':! Pšenica: za sent 55.50. za dec 59.75: koru-za: za sept. 34.25. za dec. 38.25. za marc 4050:rž: za dec. 38.
Ljubljanska borza /6. t. m.) Tendenca za žito mirna Nudi «e pšenica (slov. post., po mlevski tarifi plačljivo v 30 dneh)" s' i-vonska. okolica Sombor "P po ''^C-, potiska. 80 kg po 205—207.50: moka: basVa frnnko Lnibliana. nt«č1ii.vo v dneh -o 310 — 315. banatska. oo 330 _ cJ^: bnrnra felnvensk« tni« nlačlnvo v ' dneh): baška. po mlevski voznini noj'0 do 162-50 pri navadni voznim po lbo do 167.50.
Letalska katastrofa na kolandski meji
»Stolp dolžrJikovcc na Angleškem
»Stolp dolžnikov«, ki ga v celinski Evropi poznamo komaj iz starih povesti, še vedno eksistira na Angleškem. Kakšnih 850 oseb sedi dnevno, ker se »iz zlobe branijo plačati svoje dolgove«. Londonski stolp dolžnikov, brixtonska ječa, je stalno zasedena s 161 jetniki, število po drugih ječah pa se je letos celo pomnožilo. Večinoma gre za može, ki nočejo plačati alimen-tov, dalje za grešnike zoper davčno obveznost. Vzdrževanje teh jetnikov je precej drago, po drugi strani pa pride s to prisilno odredbo razmeroma le majhen del dol-govanih vsot do upnikov. Zato je razumljivo, da se množijo glasovi, naj bi se ta srednjeveška naprava odpravila.
Priboril si je 7 svetovnih rekordov
švedsko poštno letalo proge Amsterdam-Malmo je te dni treščilo na tla v bližini ho-landske državne meje. Pilot in mehanik sta se ubila
Victoria regia cvete
sedaj v pariškem Prirodoslovnem muzeju, kamor jo hodi gledat na tisoče ljudi
Bela hiša štedi
Čim je ameriški kongres skrčil uradniške p'ače za 8 in pol odst., je sporočil predsednik Hoover, naj tudi njegovo plačo, ki znaša 75.000 dolarjev letno, zmanjšajo za 15.000 dolarjev. Poleg plače prejema še 25.000 dolarjev za reprezentacij-ske stroške. Če vsega ne porabi, 6e ostanek vrne državni blagajni.
V fiskalnem letu 1931. je ameriško ljudstvo potrošilo 439.587 dolarjev za svojega predsednika Posamezne postavke so sledeče: 75.000 dolarjev za predsednikovo plaeo. 162.232 dolarjev za nastavljence Bele hiše in pisarne, 23.480 za reprezentaci-je, vzdrževanje predsednikove palače 176 tisoč 76 dolarjev itd.
George \Vashington in njegovi prvi nasledniki so se morali zadovoljiti s 25.000 dolarji in reprezentacije so morali plačevati sami. Sicer pa pravijo, da je Hoover zaradi gospodarske kivze izgubil del 6vojih milijonov in da mu gre precej slabo.
Naselbina Iz trgovske hiše
Humor v angleškem tisku
»Mlada dama v sosednem stanovanju igra ves dan na klavir,« nam je potožil neki čitatelj. — Edina tolažba, ki mu jo moremo dati, je ta, da postajajo dnevi krajši.
*
Neki pisatelj pravi, da zakon ne ovira ženske, ki se udejstvuje kot javna govornica. — Nasprotno, preskrbela si ie vendar večen avditorij.
*
»Hollywood je najdostojnpjše mesto, ki sem ga kdaj obiskal,« pravi znamenit po-tovalec. — Hollywood s=e nad tem ne razburja. Na ta način so ga že prej včasi napadli.
Mohamedovo potomstvo
Drobne zanimivosti
Reglementacija prosjaeenja v Budimpešti
Na budimpeštanskem magistratu imajo poseben oddelek za berače. Odsek je nedavno izdal nakazila z 2, 4, 6 in 10 vinarjev. Občinstvo lahko kupi nakazila pri magistratu. kjer se tudi beraču zamenjajo za denar. S tem je prosjačenje'v madžarski prestolnici naravnost koncesionirano, kajti za berače se lahko izdajajo samo osebe, ki so v resnici potrebne miloščine. Proti lažnim beračem pa so ohenem uvedli stroge kazni. Tako so n. pr. našli med njimi bivšega tvorničarja konjaka Aladarja Fried-manna. Obsodili so ga na tri dni zapora.
Smrtna kazen za vinjene vozače v Rušili
Moskovsko sodišče je nedavno obsodilo na smrt dva železničarja, ki sta sodelovat la pri plenitvi vagonov. Dva šoferja, ki sta v pijanosti zavozila v skupino delavcev na cesti, pri čemur je bilo več ljudi usmr. čenih, sta bila takisto obsojena na smrt z ustrelitvijo.
Aretacija zaradi ropa Lind-berrfiove^a sina
Ameriška policija v John« t ovnu upa. da da je prišla na sled pravim ugrabiteljem Lindberghovega otroka. V gozdnem predelu County je aretirala nekega Garreta Schenka iz Hopewella. ki je preživel zadnje mesece v koči na prostem ter se ni družil z ljudmi. Zasledovanec je izginil, čim je opazil, da je pod policijskim nadzorstvom in je zdaj že v rokah pravice.
Nov naskok na Monnt Everest
Londonsko kraljevsko Geografsko društvo sporoča javnosti, da kani prihodnje leto podvzeti nov naskok na Mount Eve-rest. Dalai lama je že dal zadevno dovoljenje Vodstvo londonskega Geografskega društva upa. da se bo podvig to pot konč-noveljavno posrečil.
Kolonija Ganahl v ameriški državi Missouri je prišla dobesedno iz neke velike trgovske hiše v Obicagu, kjer lahko kupiš celo poslopje, katerega ti avtomobili postavijo
na stavbiš£e
Angleški spertn '- A. Pope, najhitrejši pešec na svetu, ki je poleg tega izboljšal še 6 drugih svetovnih rekordov v raznih športnih disciplinah
Na Dunaju je izšla, kakor smo pred kratkim že poročali, pod naslovom »Skrivnost krvi« drobna, toda vsebinsko zelo bogata knjiga, ki jo je napisal zgodovinar Otto Forst de Battaglia. V njej se bavi s čistostjo evropskih ljudstev, zlasti v kolikor se da zasledovati na podlagi genealo-gije vladajočih in plemenitaških rodbin. Le pri teh se da izvor zasledovati kolikor toliko oddaljene dobe, pri čemer srečujemo čudni pojav, da se kaže tem več skupnih prednikov, v čim oddaljenejše čase proučujemo rodovnike.
Na temelju tega pojava ni čudno, da sta si bila n. pr. bivši cesar Viljem in Clemen-ceau daljna sorodnika, a rodovniki nam odkrivajo še druge nepričakovane resnice. Rodovnik umorjenega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda n. pr. kaže, da sta bili le dve tretjini njegovih prednikov nemškega pokolenja, a že pred dvanajsto generacijo ni bilo med njimi plerr.e. nitnikov. Nekateri med temi predniki so pripadali rodbini slavnega zdravnika Para-celza, ena med prednicami je bila prijateljica Henrika IV., francoskega kralja, in je bila sama potomka nekega brivca. Razen nje sta bili še dve žensk; morganatično
Šole na kolesih
V nekaterih delih Kanade ne hodijo otroci do šole, temveč šola prihaja do otrok. To je v ozemljih, ki so preredko naseljena in stanujejo ljudje predaleč drug od drugega.
Vzgojni problem so skušali tu rešiti na razne načine. Predvsem se pouk vrši v širokem obsegu pismeno. Brati in pisati uče otroke starši, pismene naloge se pošiljajo učitelju, ki jih vrača s popravki in nasveti. Šolske ure imajo tudi mnoge velike brezžične postaje. A najboljša rešitev so potujoče šole. Velik železniški vagon je urejen kot šolska soba in potuje iz kraja v kraj. V vsakem kraju ostane kakšna dva tedna in v tem času prihajajo od vsepovsod otroci k pouku.
Raj omoženih žensk
Belgijske žene lahko postavijo iustične-mu ministru Fernandu Cocqu spemenik. Dal jim je zakon, ki pomeni radikalen pre-lcm z dosedanjimi pravicami moških. z'a-sti soprogov. Po tem zakonu ima sodišče pravico izterjati od rno/a denarno vsoto, ki je potrebna za dostojno življenje zakonske družice. Če se ta sredstva iz kakršnihkoli vzrokov skrčijo, mora prispevati k vzdrževalnini belgijska država iz posebnega fonda. Dalje ima sodišče pravico prepovedati možu prodajo pohištva^ in nepremičnin, če to zahteva žena ali ločenka. Novi zakon ščiti ženo v prvi vrsti pred zlorabo moževe avtoritete, daje pa ji pravico, da sama upravlja imetje, z njim svobodno razpolaga in ga tudi lahko prodaja po lastni prevdarnosti.
poročeni z vladarji. Tudi cesarica Marija Terezija je imela med svojimi predniki tretjino Nenemcev.
Stvar je pa še bolj zanimiva. Forst namreč dokazuje, da imajo vsi danes živeči evropski vladarji, mnogi visoki aristokrati, meščani in kmetje preroka — Mohameda med svojimi predniki. Bivši cesar Viljem, a tudi angleška kraljeva družina se da po neki liniji izvajati iz mongolskega vladarja Džingiskana. Neki židovski podkanedar Petra Velikega je svojo kri ostavil dvajsetim knežjim rodbinam in 2idje so sploh zelo častno zastopani v rodovnikih evropskih aristokratskih rodbin. Odlični umetniki imajo tatarsko in celo zamorsko kri v svojih žilah, v Ameriki je premnogo ljudi, ki se ponašajo z indijanskimi predniki. Čistega plemena po Forstu vsaj v Evropi sploh ni, le v nekih kastah ae dobi re'a-tivna čistost plemena. To seveda ne pomeni vse. Cesar Maksimilijan, ki je hnel v svojih žilah komaj šestnaisr/.no nemške krvi, bo veljal le vedno za nemškega vladarja. kakor Ludovik XIV. za francoskega, dasi je po prednikih prej Španec ;n Nemec. Poleg krvi vpliva pač tudi okolica in mnogo drugih činiteljev.
Grmada za bramansko vdovo
V Fatehperiu Sakiriju je nedavno umrl bfaman, ki je zapustil vdovo. Žena j? po njegovi smrti izjavila, da hoče prostovo. i-no skleniti življenje na grmadi. Soroda:ki •in znanci pa so jo pregovorili, da 'e odstopila od svojega prvotnega sklepa. Ko se je to razvedeio v okolici, se je zbrala pred hišo vdove množica ljudstva nanosila na kup drva za grmado in začela oblegati hišo ter klicati vdovi, naj vendar 2e izvrši svojo obljubo. Kdo ve. kaj bi se bilo izc*-milo iz tega. da ni posegla vmes policija, ki je razgnala množico s streli.
Tudi vzrok za ženitev
Moški prebivalci Ognjene zemlje v ju-žni Ameriki se ženijo večinoma zategadelj, ker so jim žene potrebne pri veslanju v čolnu. To ljudstvo spadi namreč med vodne nomade, ki veslajo okrog v kaj primitivnih čolnih iz živalskih kož. Čim več ima kakšen prebivalec teh krajev čolnov, tem več mor« imeti tudi žen. kajti sicer je njegova »flo-tilja« brez veslače v.
KARIKATURA
Predsednik nemškega državnega zbora Gor in g
ANEKDOTA
Slavni angleški slikar Whistler se je ne« koč pravdal z Johnom RuskLnom. Med raz. pravo ga je vprašal predsednik:
»Ali bi lahko pojasnili gospodom porotnikom. kaj je umetnost?«
\Vhistler si je ogledal porotnike po vrsti in je dejal: »Ne.«
Vsak dan ena
>Gospod Debelušek. vi pa sijajno izgledate! Kaj ste bili na letovišču?«
»Nikakor ne i Na letovišču sem imel sama ženo...«
Iz življenja in sveta
Brezposelni gredo v vojake
Koloradski hrošč se širi
Bacili so za zdravje neobhodno potrebni
Časi, ko smo mislili, da so bacili brezpogojni sovražniki človeštva, so sicer minili, da pa utegnejo biti čuvaji njegovega zdravja, je vendarle eno izmed presenetljivih odkritij zadnjih let. To odkritje je napravil frankfurtski bakteriolog profesor Niszle. Ta je nekoč podrobneje raziskal nastanek nekih črevesnih katarjev in je pri tem ugotovil, da so v črevesju vse mogoči bacili, samo tako zvani kolibacil, ki živi v večini ljudi kot nedolžen zajedalec v črevih, je manjkal popolnoma ali pa so našli samo degenerirane eksemplarje tega bacila. Nadaljnje raziskovanje je ugotovilo, da je baš nedostajanje tega bacila omogočilo drugim bacilom, da so se lahko razmnožili in to je bilo vzrok obolenja.
Ti kolibacili, ki so ljudem neškodljivi, imajo namreč to lastnost, da ne trpijo drugih sosedov poleg sebe. Ce se poskusijo drugi bacili naseliti v njih okolišu, nasta-
ne med temi najmanjšimi bitji silovita uničevalna vojna. Vsiljivce kolibacili obkrožijo in jih morijo s strupenimi izločinami. Pri poskusih na umetnem redivu ni nikoli dolgo trajalo, da so se razširili na vse re-divo.
Včasi pa se zgodi, da ti bacili obolijo in izgubijo svojo moč. Tedaj je prilika za druge bacile, da se razširijo po črevesju. Posledice čuti človek sam, kajti zmagoviti vsiljivci so večinoma nevarni povzročitelji bolezni. Tako se pojavijo črevesni katarji, kožni ekcemi, vnetja sklepov itd.
Kolibacili si po nekem času običajno zopet opomorejo, zlasti če jih podpre zdravnik s primernim ravnanjem. Prof. Niszle si je omislil umetne kulture posebno krepkih in zdravih kolibacilov. Ce niti dieta niti zdravila ne pomagajo bolniku, mu da dozo te bakterijske kulture in skoraj vedno se morajo nevarni vsiljivci umakniti.
Sončni mrk - razočaranje
Sončni mrk 31. avgusta je prinesel astro-nomem vsega sveta samo razočaranje. Mnoge ekspedicije, ki so čakale, da jim ta dan odkrije velikanske novosti, sporočajo, da so dosegle izključno negativne rezultate. Astronomi z Mounta W,ilsona, ki veljajo za najboljše raziskovalce sonca na svetu, so transportirali svoje najboljše instrumente čes ves ameriški kontinent, da hi lahko v New Hampshireu opazovali mrk. Toda več tednov napornega dela je bilo popolnoma zaman. Na tisoče dolarjev je šlo s tem v izgubo. Vodja te ekspedicije dr. Adams izjavlja sedaj, da je bilo vse njihovo delo in ves trud zaman.
Na prvi pogled je dosegla največji uspeh odprava japonske univerze v Kiotu, ki se je zaTadi opazovanja sončnega mrka odpravila na najdaljšo pot. U taborila se je v državi Maine in njen vodja prof. Hira-jama je naslednji dan po mrku sporočil svetu presenetljivo vest, da je odkril nov plin. Imenoval ga je plin št. 41, pozneje pa so njegovo odkritje demantirali. Odprava prof. Hirajame je bila namreč opremljena z najenostavnejšimi instrumenti, katere je bila postavila na prostem. Njen prostor pa se je vseeno izkazal kot najboljši za opazovanje.
Večjo srečo kakor Japontei je imela eks-pedicija kitajske univerze, katero je vodil dr. Oliver J. Lee. Njej se je še najbolj posrečilo prekontrolirati Einsteinovo teorijo. Ta odprava je pri opazovanju uporabljala letala, in sicer je poslala na opazovanje tri aeroplane. Prvi se je dvignil v višino 250, dragi 1000, tretji pa 5000 m. Iz podatkov teh opazovalcev pričakujejo zdaj odločitve, če je Einsteinova relativnostna teorija pravilna ali ne. -----
Ponarejeni dragulji
Posnetki pravih draguljev so prihajali že v davnih časih na trg. Ločijo se v tri skupine: imitacije, dublete in sintetske kamne. Imitacije 60 posnetki draguljev v steklu in so jim .slične večinoma samo po barvi. Dublete nastanejo tako, da se ploščica pravega kamna pritrdi na drugo ploščico iz istega ali drugega minerala ali celo stekla. Sintetski kamni se izdelujejo od začetka našega 6toletja tovarniško in njih fizikalne lastnosti so popolnoma iste kakor lastnosti naravnih kamnov. Kar se tiče barve in sijaja, naravne kamne deloma celo prekašajo.
V Draždanah so lastniki avtomobilov postavili posebne stebre z napisi, koliko stane avtomobilska vožnja od stebra do poljubnega cilja. Nikomur ni zdaj več treba biti v skrbeh, da bo plačal za vožnjo več nego je treba
Predarlska kmetijska zbornica je izdala na prebivalstvo oklic, v katerem opozarja kmetiško ljudstvo na opašno širjenje ko1o-radskega hrpšča v Franciji. Zdi se pa, da se je ta uničevalec krompirja naselil tudi že v Predarlški, kjer bodo skušale oblasti podvzeti vse, da ga zatro in omejijo njegovo uničevalno delo.
Koloradski hrošč, o katerem smo že pisali, je jedva 1 cm dolg črno-maTogast hrošč, ki se je najprej pojavil v dolini reke Kolorado. Živi od krompirjevih stebel in strašno pustoši krompirjeva polja. Od 1. 1859 se je razširil proti vzhodu in je 1874 dosegel Atlantski ocean. Tri leta pozneje se je pojavil v Evropi, kjer je uničil razsežna krompirjeva polja, kjer pa teh ni bilo, se je spravil tudi na zelje in paradižnike. Zatiranje koloradskega hrošča je silno težavno, zato velja, nanj paziti, preden se zaredi, kajti pozneje ga je skoro nemogoče iztrebiti.
Cenik za avtomobilske vožnje
V Angliji nabirajo zadnje čase med brezposelnimi vojaški naraščaj. Angleška vojaška služba ni obvezna, marveč sprejema samo prostovoljne člane
_,	7 TV"
IT	—ct-j i« 1. a-v.i___
ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 16.50 naprej strogo obvezen trening za prvo garnituro. V četrtek ob 9. igra rezerva proti Slovanu. Ob 8.30 morajo biti v garderobi: Baum I. in II.. Bizjak, Usek, Šinkovic, Strnad. Caleari, Mlinar, Golob, Jež. Treek, Peterlin.	Trener.
SK REKA. Jutni naj bodo ob lč. ne igrišču Korotana (Rakovnik): Pikic De-bevc, Oto, Korle, Drage Sreče, Piko, Ane Broni. Vinko, Eržen.
Smučarski klub Ljubljana poziva tekmovalce. da se zanesljivo udeleže važae-ga sestanka v sredo ob pol J) v damsk' sobi kavarne »Emone«. Po sestanku običajna odborova seja.
ski večer. — 21.45: Bachove klavirske suite. — MUHLACKER 19.30: Koračnice. -20.30: Operni večer. — 22-10: Kitajska vojna lirika. — BUDIMPEŠTA 19: Havdnov oratorij »Stvarjenje«. — 21.30: Jazz na dveh klavirjih in ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Koncert Massenetove glasbe.
D~aško Wi'Fan v Dubrovniku. Na ve-
ykem mednarodnem plavalnem dvomatoliu med dunajskim klubom E\VASC in du-brovniškim Jugom je ca 100 m hrbtno izven konkurence plaval tud.i državni prvak in član ljubljanskega Primorja Draško \Vil-fan, ki j o v močni konkurenci z lahkoto dosege' najboljši čas 1:16. Prvo mesto je s cer zasedel Jugovec Ciganovič z 1:16.8, d'ugo in tretje pa Avstrijca Huschl (1:20) in Riedl. Tudi v vseh ostalih disciplinah so skoraj dosledno zmagovali Jugovci.
Jadran : Ilirija SK Jadran odigra jutri. na p raz mi,k ob 17. prijateljsko tekmo s kombiniranim te-amom SK Ilirije. Tekma fco na prostoru Ilirije.
ŽSK Hermes : SK Dobrna. Jutri, na praznik bo gostoval v Trbovljah ŽSK Hermes, ki je doslej pri svojih gostovanjih predvedel vedno lepo igro. Zato je tudi za jutrišnji nastop Hermesa v Trbovljah prcce i.šnje zanimanje.
Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. (Službeno.Po sklepu medklubskega odbora se odigra jutri, na praznik ob 8.30 na prostoru Ilirije pokalna tekma Jadran : Ilirija 1. Preostali dve tekmi Svoboda : Ilirija It in Hermes : Jadran se bosta odigrali v nedeljo 11. t. m. ob 8. odnosno ob 9.15 na prostoru Ilirije. — Odkloni se protest SK Jadrana proti ve:'f'c;ranju tekme e Svobodo, ker je SK Svoboda predložila zahtevani -izkaz za igr. Gustava Repotoč-nika.	"	M. o.
Zopet večja plavalna prireditev SK Ilirije. SK Ilirija je pred .definitivnim zaključkom pogajanj z GAK. Gradec za medk'ubski plavalni miting, ki se bo vršil v soboto zvečer v kopališču Ilirije. GAK nastopi v plavanju in vaterpolu s svojim kompletnim moštvom, v katerem sodelujejo štirje plavači, ki so startali v avstrijski reprezentanci v dvomatehu Avstrija : Jugoslavija.
Jugosloven&ki obmorski klub »Gusar« i:- Splita je — kot zmago — osvojil evropsko prvenstvo v osmerki. Važna in zanimiva ie okolnost, da se je moštvo »Gusarju« v času vsega treninga prehranjevalo z er. \Vanderjevim krepčilnim proizvodom »Ovomaltine« :n se tako s pravilno prehrano osposobilo za to pomembno zmago.
Nogomet v Železnikih. SK Škofja Loka : SK Železniki 2 : 1. V nedeljo popoldne so odigrali loški nogometaši prijateljsko tekmo v Železnikih in tako vrnili ne-d-vni noset mladega športnega kluba v Škofji Loki. V moštvu Sokola je bilo 5 starejših igralcev. Igra je kljub temu le povprečno zadovoljila in je nudila malo zanimivosti. V drugi polovici je prevladovala škofjeloška enajstorica in si priborila zmago. Sodnik Župančič ni bil povsem na mestu; tudi igrišče je bilo zelo slabo. Športniki iz Železnikov so v ostalem zelo podjetni ljudje, t2ko da se bo šport kmalu razmahnil tudi v Selški dolini.
Domžalski Disk v Kranju Po lepo uspelem športnem dnevu zadnje nedelje bo na praznik zopet prav zanimivo nogometno srečanje, in sicer bo prvič gostoval v Kranju že večkratna provincialni prvak LXP SK Disk iz Domžal. Srečanje obeta biti zelo zanimivo, ker po uspehih obeh k ubov sodeč morata biti moštvi obeh klubov precej enako močni Nastopili bosta rezervi in prvi moštvi. Pričetck ob 15.
Športni dan v Sevnici. Preteklo nedelji priredil športni klub »Sava« svoj le^ni športni dan. Povabil je tudi druge tri k ube na brzi nogometni turnir za svoj pn-kal. in sicer SK Ilirijo (seniorje) SK Hrastnik m SK Slogo iz Radne. Prvo tekmo je odbrala Slo2a s Savo z rezultatom 2 : 1 za Slogo. Sodnik inž. Marusig je bil nekam bolj naklonjen Savi. Drugo tekmo Je odigrala Ilirija s Hrastnikom z rezulta-to ml : 2 ie. Hrastnik. Finalno tekmo pa I sta odigrala zmagovalca prvih dveh. tekem, Hrastnik in Sloga z 2 : 1 za Hrastnik. Moštvi sta bili precej enaki; igra je bila lepn. Športni razvoj v Sevnici navdaja vse domačine z veseljem.
Službeno iz LNP. Danes ob 20. seja upravnega odbora v Delavski zbornici.
Službeno iz LHP. Redna seja u. o. bo danes ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emoni Odborniki zanesljivo in točno!
SK Ilirija — nogometna sekcija. Danes ob 16.45 naj bodo na igrišču igralci rezerve in juniorjev II. za trening z moštvom iz Kragujevca, ki bo ob 17.15.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Zaradii praznika v četrtek bo redni trening že danes točno ob 18. Igralke morajo biti v garderobi najkrsneje ob 17.45. Trening je važen zlasti za I. 6kupmo. Pri vsakem treningu se bodo odslej sprejemale nove Slanice. zlasti pa deklice od 12. do 16 leta, ker namerava sekciisko vodstvo sestaviti več mladinskih družin. Treningi mladinskih družin se bodo vodili ločeno od treningov I in II. skupine.
SK »Jadran«. Drevi ob 20. sestanek pri Svetiču Kolezija, za igralce I. moštva, rezerve in juniorjev. Pozivajo se posebno: Treven, Zupančič, Zor in Zaje. Ka-peten.
z rolo-zaklopko, dobro ohranjeno, KUPIM.
Ponudbe pod »N. T. L., Ljubljana«; na oglasni oddelek »Jutra«.
Na državnem konservatoriju v Ljubljani
se učijo tudi vsi orkesterski instrumenti. Ravnateljstvo posebno opozarja na ta pouk predvsem mladeniče, ki imajo veselje do glasbe m ki se žele pozneje udejstvo-vatii v raznih orkestrih, ki jim nudijo stalen in razmeroma dober zaslužek. Te in prihodnje dni se sprejemajo učenci za čelo. kontrabas, flavto, oboo. klarinet, fagot, trocnbo, pozavno in tolkala. Ukovina je minimalna. Zato je pouk vsakomur dosegljiv. Potrebna je le naravna nadarjenost za glasbo in dober posluh, če pa ima kdo že malo predznanja na instrumefcih, je pa dobrodošel. Redni pouk na konservatoriju v vseh oddelkih in predmetih se začne v petek 9 t. m.
Ravnateljstvo drž konservatorija v Ljubljani opozarja vse goience, da je danes popoldne od 3. dalje dodelitev' k posameznim učiteljem in ugotovitev pTovizončne-ga urnika. Vsakdo na i se zglasi v učni sobi svojega nrofe«orin odnosno v pisarn5.
Na šoli Glasbene Matice ljubljanske začne danes v vseh predmetih in oddelkih redni pouk. Edino le splošna glasbena teorija in mladinsko petje začneta pričetkom prihodnjega tedna, ko bo gojencem tudi že znan urnik osnovnih in drugih šol. kamor zahajajo. Ravnateljstvo šole pa opozarja, da je vpis še vedno mogoč. Priglasi se sprejemajo v pisarni v Gosposki ulici.
najnovejši slog — nizke cene
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.
Oglejte si našo razstavo na velesejmu!
11318
Okrožne izbirne tekme v igri »odbojka« se bodo vršile med župami: Kranj, Ljubljana, Celje. Maribor in Novo mesto 8. t. m. ob 8. na telovadišču Ljublianske-gs Soko'a. Iz prijav posnemamo, ra vzbuja ta lepa igra vedno več privlačnosti v sokolskih vrstah. Vse imenovale župe so priglasile na to okrožno izbirno tek.no svoje izbrane vrste, k; so zmagale na sv;v-iih žtmnih izbirnih tekmah. Na ib.jl ;ši vrsti od vsakega oddelka, ki izidca r.a teh tekmah, bosta potem tekmovan na savezni tekmi za prvenstvo SKJ Boj za zmago bc> precej oster, ker kakor nam je znam. so vse vrste, zlasti pa članske in narašrajske, dobro izurjene. Poletni čas so do dobra izkoristili za vadbo te živahne gre. Na telovadišču Ljubljanskega Sokola pripravljajo narašča iniki in člani igrišča, da bodo za tekmovanje kar najlepše urejena. Pripravljena so tri igrišča in na vseh treh se bo hkrati tekmovalo. Vodstvo te izbirne tekme je poverjeno župnemu načelništvu ljubljanske župe, ki je že vse poTebno rvri-uravilo za gladek in hiter polex tekme. Danes se sestanejo sodniki v odb^rovi sobi Ljubljanskega Sokola, kjer b)do določili še vse podrobnosti za 'o tekm<>
11430
Toliko se je začel moj mož zanimati za	^^efr
neko blondinko s pre-
krasno poltjo, da sem, kar sama priznam, postala zelo ljubosumna. Začela pa sem razmišljati o vzrokih njene privlačnosti. Njen nos se ni nikdar svetil in. njena polt je bila vedno sveža in lepa, pa če je vsak večer še toliko plesala v topli plesni dvorani. Nazadnje pa mi je neki znani strokovnjak za lepoto razodel njeno tajnost: Ona je enostavno vmešala malo kreme v svoj puder. Ta dodatek je povzročil, da se je puder oprijel kože tudi pri vetrovnem in deževnem vremenu in pri znojenju, Na moje veliko veselje mi je po prvem takem poizkusu dejal mož: »Nocoj si pa krasna«. Danes se moj mož že divi moji krasni in sveži polti in vse znanke me zavidajo zaradi nie.
OPOMBA: Edino pravico za uporabo kreme s pudrom si je za velikansko vsoto pridobila Tokalon krema. Ta krema pomešana s pudrom osvežuje kožo in ne da bi jo samo pokrivala, jo napravi ti?di naravno lepo. Popolnoma odstranjuje vsako svetlikanje lic ter da polti nenavadno lepoto.
priporoča cenjenim damam
AM HCTTEffi
a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočlji- roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—.
Sreda 7. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče.' — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. -17.30: Predavanje o razstavi »Sodobna gospodinja«- -- 18: Salonski kvintet. — 19-Nasveti za domači vrt. — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos balalajk z velesejma. — 21.30: Salonski kvintet. — 22: čas. poročila, salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Pevski koncert. — 20.05: Lahka godba. — 21.10: Veseloigra. — 21.50: Klavirske skladbe. — 22.30: Prenašanje tujih postaj.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30- Koncertni večer. — 22.40: Plošče. __ PRAGA 19: Humor v pesmi. — 19.20: Koncert na flavto. — 20: Koncert iz Brna. — 21: Koncert operne glasbe. — BRNO 19.20- Pesmi.
—	20: Godba na pihala. — 21: Prenos iz Prage- — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba.
—	20.15: Lahka glasba. _ 20.50: Večer Griegove glasbe. — 22: Godba za pl°s. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 17: Pevski in klavirski koncert. — 19.45: Koncert orkestra. — 21.40: Literaren program- — 22.35: Plesna glasba. — BERLIN 20: »Vite zi sreče«. — 21.10: Beethovnova simfonijo »Eroica«. — Prenos koncerta iz Lipskega.
—	K5NIGSBERG 20: Plesni večer. _ 22.30: Nočni koncert . — MUHLACKER 1930: Iz popularnih oper. — 20 30: Pevski večer. -21.15: Drama. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. — 19.15: Zborovsko petje- — 20.15: Orkestralen koncert — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert _ 20.45: Mascagnijevi operi »Silvano« in »Cavalleria rusticana«.
Četrtek 8. septembra
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: šahovska ura. — 11: Salonski kvintet. — 12. Čas, poročila, nlošče- — 15: Reportaža z velesejma. — 16: Koncert dueta citraških mojstrov. — 17: Prenos zbora balalajk z velesejma. — 17.30: Predavanje o razstavi sodobna gospodinja. — 20: Plošče. — 20.30: Violinski koncert g. Karla Rupla. — 21.15: Pevski koncert g. Marjana Rusa. — 22: Salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17; Popoldanski koncert. — 19.30: Pevski koncert g. Cvejiča. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.30. Ciganska godba- _ ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. _ 17: Plesna glasba. — 20.30: Prenos iz Liublia-ne. _ 22.40: Lahka godba. — PRAGA' 19: Plesna glasba. — 20: Dramski večer. — BRNO 19: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Godba za ples. — 20: Orkestralen koncert. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20 Arije in pesmi. — 17.20: Koncert vojaške godbe. — 19-50: Koncert dunajskega sinit orkestra. — 22.05: Plošče. — BERLIN 19.10: Poljuden koncert orkestra. — 20: Slu h o igra
—	21.35: Kabaret. — Plesna glasba. _ Beethovnova simfonija »Eroica«. — KoNIGS-BERG 19.45: Lahka godba. — 20.45: Dram-
Specialna izobrazba, dobra vzgaja in brezhibni nemši
Lessingstrasse 19
Nemška jezikovna šola za inozemce. Znanstvena,- gospodinjska in trgovska izobrazbi. Tečaj za nemško dopisovanje. Tuji jeziki, glasba. Internat. Dom za dijakinje. Vplačilo se vrši v Jugoslaviji. Prospekti. 11338
tovarna strojev za obdelovanje lesa FULDA
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Peter AflgelO d. Z 0. Z. Telefon 3249 Ljubljana, Dunajska cesta 31 Telefon 3219
Obširno skladišče tovarniško novih kakor tudi rabljenih elektro-mizarskih strojev v največji izbiri za vse panoge lesne industrije: Universal - Ti-sehlereimaschinen, Abrichtmaschinen, Diktenhobelmaschinen, kombinierte Hobelmaschinen, Frasen, Kreissagen, Bandsagen, Patent-Ketten-Frasma-schinen, Patent Sandpapierschieifmaschinen, Zimmereimaschinen, Wagne-reimasehinen.
RAZNE NOVOSTI!
Bogata zaloga skobeljnih nožev ln ostalega strojnega orodja Vam je istotatn na razpolago.
Brezkonkurenčno v ceni in kvaliteti!	Cene globoko znižane!
NA LETOŠNJEM JESENSKEM VELESEJMU TOKRAT NISMO
ZASTOPANI!	11367
Najncveša služinska pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranira madracom — praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390___Razpošiljam postom in ieiezni-com po povzetju.-
Vsaka tK«e<la 1 Din: ia dajanje oa-aova zli za šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S
— Engleski
-sft složivi patent si' stolci.
Stoji Din 140.
Ne obupaj
dokler nudi drž. razredna loterija priliko, da prideš do. biagstanja. — Kupi srečko za novo kolo pri
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Dalmatinska vina
NajboljSi liker
za želodec je

prvovrstna, točim na Cankarjevem nabrežju štev. 5 in na Bregu štev. 2.	11433
Cenjenim gostom se priporoča	I. A. SUN ARA.
ki krepi in zdrav!
ŽELODEC
• edini proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana Vil.
po tem imam čist 6otino-perje kg Din 48.—, čist aelo gosje Wg Din 130.—, čisti puh k« Din 250.—. modroci punjeni z volnonj Din 750.—, žične mreže z« postelje Din 150.—, oto-nsani Din 650.—. L. BROZOVIČ. ZAGREB ILICA 82.
Ob težki izgubi našega dragega očeta, gospoda
Kurja očesa
Najboljše sredstvo prot kar jim očesom »ClavdD' )« maat
ranča
posestnika in gostilničarja
se vsem darovalcem vencev in cvetja, posebej §e gasilnemu in pevskemu društvu in končno vsem, ki so spremljali rajnega na njegovi zadnji poti, najlepše zahvaljujemo.	11427
Hrastnik — Rajhenbnrg, dne 6. septembra 1932.
Žalujoči rodbini: BIRTIČ, KOLKA
KRUŠNO MOK®
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M ZORMAN
Ljrhliana
Stari trg št. 32.
190
Dobit« ▼ 'ekaroah, droge -ijab ali naravnost ia tvor
niee ln glavnega skladiSia >ivajt* s* oonarerlb! 15
Centralna kurjava 150 Din
potom. 5»H:lti:k,i. Razstav ljic.TH) tki velesejunu. P-i v.»jwn »K«.	310o2-37
lekarnar — Sisak
M! ebef 76vaco:
136
anov sin
Zgodovinski roman.
^Bcrtille se je zdrznila. Nagrbančila je čelo kakor človek, ki se nečesa domišlja, ln zdajci so se ji zasvetile oči. Smehljaj ji je ob-lotel Lmbki obraz iti živahno je vzkliknila:
»Že vem! Ali ne služi vaš brat mlademu človeku...«
»Gospodu Jehanu Hrabremu, da, gospodična,« je odvrnila Perrette, ki jo je zdajci uklala nejasna slutnja.
»Ali ga mar poznate?« je vzkliknila Bertille m obraz ji je zasijal.
Perrette je malce pobledela. Njene oči so se iskreče uprle v Bertillo, kakor da si je dotlej ne bi bila dobro ogledala. VzKe temu pa se ni obotavljala.
»Poznava se že izza otroških let,« je odvrnila. »Imenuje me svojo sestrico in jaz ga imam rada kakor brata... Pa vi, go-spo" dična? Ali ga tudi vi poznate?«
Bertillin odgovor je bil poln prelestne odkritosti. Ne da bi se pomišljala, je vrgla Perretti roke okoli vratu, jo nežno objela in ji vsa zardela šepnila na uho:
»Tedaj boste tudi moja sestrica — zakaj nikoli ne bom žena drugemu kakor njemu! Oh. recite mu, naj me pride otet...«
Perrette se je zdajci izvila temu sestrskemu objemu in nekam suho zamrmrala:
»T;,ho... Sestra in moja delavka prihajata.«
Bertille v svoji zmedi ni opazila te nagle izpremembe. Da bi si
vrnila prejšnji izraz, je jela urejati perilo, ki ji ga je Perretie z dozdevno malomarnostjo podajala v roke. Pri tem opravku ju je našla redovnica. Nezaupno ju je premerila z očmi. Ko ju je pa videla tako mirni, se je potolažila.
Naj se je imela Perrette še tako v oblasti, ob Bertillinem nepričakovanem priznanju ji je vendarle prešinila srce okru-ima bol. Sestrin prihod ji je dal priliko, da se je obrzdala.
Odhajaje je pogledala Bertillo s smehljajem, ki je bil poln obljub. In deklica jo je razumela; vsa srečna si je pritisnila roko na srce, da bi ukrotila njegovo burno utripanje.
9
Zdaj moramo izpregovoriti z bralcem o kokoših in racah mont-martrskega samostana. Zakaj pa ne bi? Prepričali ga bomo, da so bile tudi te važne za nadaljnji razvoj naše povesti.
Na Montmartrskem griču, na polovici poti med kapelico Sv. Petra, ki je stala na vrhu, in Mučeniško kapelico, ki je krasila griču bok, je bila nekakšna ploščad. S severne strani so obdajali ta prazni prostor travniki in nekaj hiš. Na južni strani se je širil velik travnik v obliki jezika, segajočega skoraj do kapelice, ki je bila ograjena z visokim plotom. Na vzhodu se je dvigalo samostansko obzidje z vhodom na severovzhodni strani. Na zahodu je bila majhna pot, ki je vodila proti severu do »Končnega studenca«, proti jugu pa do kapelice.
Ob tej poti so se vrstili travniiki, kamnolomi in apnenice. Na enem teh travnikov je stala tik ob ploščadi kmetija. Ta kmetija je za naš kraj posebnega zanimanja. Oskrbovala sta jo mož in žena, ki sta služila redovnicam. H kmetiji sta spadala dva velika travnika, razdeljena z živo mejo. Po enem teh travnikov se je paslo na stotine kokoši. Sredi drugega travnika je bila velika mlaka, okoli
katere se je preganjalo kar nešteto rac in gosi. A to je bilo samo del perotninarstva pobožnih gospa. Gosta seč je branila perjadi dohod na ploščad.
Na tej ploščadi, nekaj sežnjev od seči, je stala razpadla zgradba pravokotne oblike. Še nekai korakov dalje se je dvigal križ.
Takšno je bilo pozorišče. Obrnimo se zdaj k igralcem.
Bilo je v petek, kak teden dni, odškar je živel Jehan Hrabri skrb" no sknt pri zali Perretti. Skoraj bomo videli, kaj ie bilo z njim.
In oni so bili trije. Upadli, raztrgani in sestradani, da jih skoraj ni bilo spoznati. Bralec je gotovo ie uganil, da mislimo Gringailla, Escargassa in Carcagna. Trda jim je predla. Od slavnega kosila pri Collini Colle je bilo minilo že štirinajst dni!
• Kako so živeli ta čas? Nihče ne ve. Bolje bi bilo vprašati, kaj so delali, da niso od gladu umrli. Prodali so bili svn.ie lepe obleke in nove škornje in oblekli staro navlako, ki je pred nedavnim časom še pogledali ne bi bili-. Carcagne je spet-nosil tisti stari jopič, v katerega je bil spravi! tok, ukraden pri Collini Colie.
Samo svoje ostre rapirje so še imeli. Tistih neka.i soldov, ki so jih bili izkupili za zadnjo prodano obleko, jim je bi i o podaljšalo življenje za nekaj dni. A zdaj je bilo vsega konec. Noben svetnik jim ni hotel več pomagati. Nihče izmed njih ni upa!, da bi še kdaj videl, kakšne barve je srebrn.iak.
Teden dni je bilo, odkar so jih bili vrgli iz njihovega brloga; in dva dni že niso bili ničesar zaužili!
Lahko bi se bili vrnili k svojemu nekdanjemu rokode!sfvu. Saj so, hvala Bogu. dobro vedeli, kako je treba ravnati, da izprazniš mirnemu meščanu žepe, čeprav sredi belega dne. A čudno: nobe" den izmed njih ni pomislil na ta izhod. Dali so bili besedo. In "a jim je bila sveta. Carcagne si še danes ni mogel odpustiti svoje hipne izpozabe pri Brigiti.
Cene malim oglasom iertitv* Im dopUovtmjm tnuka beseda Din kr-m ter ankrmtna pri. tojbtna za šifro atl trn dafanjm naslova Din i—v Oglasi trgcnvkegs ln reklamnega značaja: vsaka besada Din 1,—v Po Din /.— sa besedo ta zaračunajo nadalje val oglast, Id spadajo pod rubrfks »Kam pa kamc, »Aato-moto*, mKapital«, »V najem*, mPosest«, »bokali*, *Stanovanja odda*, •Strojic, »Vrednote*, mInformacije*, »Živali*, •Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zasltb I tek*, če te z oglasom mudi zaslužek, oziroma, ie te tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali tluiha, plača za						vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunafo po Din za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega enač&ja se računajo po 50 par za vsako besed o Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki ce earačunajo do 50 par za vsako besedo, enaia Din 3.—. NafmanjB znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—^ *ri oglasih po 1 Din za besedo pa Din IS„—, V te pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma fth le vpostati v pismo obenetn s naročilom. t
		j j ffi /j	fg!	1 /TAT i		
	Za odgovor %		\ Dir	| v znamkah		
Senzacija na velesejmu
za gostilničarje, restavraterje in kavarnarje !! !
Tvrdka B. MAKINKOV iz Fruške gore, Sremski Kar-lovci, je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi me-dajlami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. ■302
>Ii Ti ri]i}
Vsak« tx»B<ia 50 par; ta dajanje naslovi, »ii ta šifro m S Din. (11
Prvovrstne šivilje
z »eoletoo prakso sprejmem takoj. Naslov pove ojrlasni oddelek »Jutra«.
34438-1
Pletilje
popolnoma irrešbatie sprej-jn »m takoj na SmartJnski cesti 24.	34375-1
Prodajalca
vestnega in treznega, kateri ne k a-fin, rabim za taiko-jgnji nastop a l.i do 13 t. m. Z. Primožič. t.rg. meš. blaga, Sv. Barbara v Halozah. 33997-1
Delavca
za poliranje raznih kovin. f 'rils predmetov sprejme Josip Otorepec, Ljubljana, Za gradom 9. 34523-1
Perfektna kuharica
31—40 let. d«bi službo i>ri boljši rodbini v L-ubljami. Naslov v oiri. <xWe?fen »Jutra«. 34529 l
Srečo kupiš
s srečko drž. razr. loterije Srečk t- oov> ga kola so dospele in jih dobite v
Zadružni hranilnici
r. z. t o. i. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Iščem osebo
zmožno organizirati prodajo pri družinah in na drobno. Za blago im dnevni inkaso potrebno 3000 I>l'n kavcije. 1'deležha pri dab:čiku. Pmudbe t<-kora d ■ f-Vvt na ogrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »B. B.«
34559-1
Potniki
Kdior išče mast« pot nika, plača ta vsako besedo 50 por; ca d*. janje naslov« ali ta šifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Dinj ta dajanj« naslov* »b za šifro p» 5 Din. (6)
Potnico ali potnika
vpeljanega pri privatnih strankah spre jm ra. Zelo dober zaslužek. St:škovsky Ljubljana, Opekarska 10.
34582-5
m
Kdor i i 6 , zaslužka, plača ta vsako besedo •tO par;	naslov aH
Šifro 3 Din. — Kdor n o d 1 zaslužek, pa sa vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova »Ji za šifro pa 5 Din. (8)
Frizerko
p—	V Želeni
T«bl f»ndii'la<"'ji, sprejmem takoj. Penundbe na «<rla«. oddelek »Jutra« pod šifre »Spretna frizerka«.
34558-1
Slusro za vse
r vočje kavcij® ali gotovino sprejme takoj vv;e p-djerie. Ponudbe na e«rl. o<Mrfek ^Jiitra« pod š;fr.) »September«.	34577-1
Učenko
sinrejmem v bo! jši modni »'elje. Naslov pore Oiglas. oddelek »Jutra«. 31216-44
Učenko
s-p-ejme takoj rnediistka 01?a F a t u r, L:inb'ja.na. F'ari trg lla. 34124-44
Zastopstva
in tudi zalogo za Ljubljano in celo Slovenijo prevratne trgovska egem-tu-ra z velikimi krogom odjemalcev. Pc»nud,t>e na OijTl-as. oiddelek »Jutra« pod šifro »Uspešna prod-a.la«.
33<>4S-3
Pot k sreči
in blagostanje najde? « srečko drž. razr. loterije.
— Kupi jo pravočasno prt
Zadružni hranilnici
r. t. i o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
rttfsetu 1 Din; en dajanj« naslova ali ta šifro 5 l>in. Dijaki, ki iščejo instruko.ije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali z« dajani« naslova 8 Din. (4/
Šoferska šola
Goiko Pipenbacher
se je preselila na Gospo-svet.sk o cest« štev. 1 (pri Figovcu na dvorišču).
Šoferska šola
E. Ceh (bivša Camernikova šoferska šola). Dunajska cesta št. 36. Soia ia poklicne šoferje vn »materje Prospekti in pojasnila za stonj ta franko.	291M
Pot k sreči
in blagostanje n a j d e S s srečko drž. razr. loterije.
— Kupi jo pravočasno pri
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19
Oglasi trg. tnačaja po 1 Din beseda; dajanj« naslov« ali w šifro 5 Din. — Oglasi socialnega ino£afo pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ra šifro pa 8 Dra. (8)
Gospodična
z meščansko šolo, trgov ftkim tečajem in dveletno pisarniško prakso, vešča slov., nemškega in srbskega jezika v govora in pisavi, išče nam eščenje kot pisarniška moč. Gre tmdi kot vzgojiteljica k boljši družim. Nastop ta koj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarniška moč«. 34470-2
Perfektna kuharica
hotelska, išče takoj slučbo v restavraciji. Gre tudi v večjo privatno hišo. Na slov pri po-druž. »Jutra« v Mariboru.	34568-2
30.000 Din posodim
za službo hlapca aii delavca. Naslov povo ogl oddelek »Jutra«. 34.543-2
Prodam
Ogioa( trg. enačaja p*
l Din beseda; ta da. Janj« a&akrv« aH m šifro S Dia. — Oglaai socialnega tnateja *sa ka beseda 50 par; ta dajanj« oaolova ali sa mfi« Pa S Din. (6)
Šolske knjige
za I. r.17,red gimnazije ln IV. rarzred osnovne šol«, vse pra.v dobro ohranjene ugodmo prodaim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34271-8
ms MltS	M	sin
Vsaka beseda 80 par; za dajenje naslova ali | z« šifro pa S Din. (2)		
Brivski pomočnik
27 let star, perfekten bu bištncer, išče stalwo slmž-bo. Sptoko Fra;nc, gostilna Tomšiie, Ljubljana, Trg sv. Jakoba 5. &J4H1-2
Iščem službo
pri mojih ni družira, kjer bi pomagala kuba-Oi in opravljati hi.Sn« dela. — Znam tudi šivati. Naslov pove ogl. oddeilek »Jutra« 34365-2
Mladenič
zdrav, star 28 let, vojaščine prost. z dobrimi spričevali, vzglednega ponašanja, želi dobiti službo pisarniškega sluge, do-stavijača ali kaj podobnega. Ponudbe pod šifro »Za.nesljSv 28« na oglas oddelek »Jutra«. 34070-2
100 Din nagrade
dobi tisti, ki mi preskrbi kes to hišnice. Nasi'«>v v oglasnem oddelku »Jutra« 34404-2
Dva vajenca
za ključavničarsko obrt
sprejmem takoj v Celju. N.n?!ov pri podruz. Jirtra t Celju.	33769-44
Pek. vajenca
takoj sprejme Petrič. J.: uW'jama, Florijamska 2f> 34549-44
Vajenca
zdrarresa in močnega sprejme takoj Liberati. meha-nC-šr* dir-lavn'ica v Slivnici p-' Mariboru. 34573-44
Gosli poučuje
bivši učitelj k o n s<> rva r.oiri j« Studentovska ulica št. 9/1 32379-4
Učenci
ki ne bi mogli šit'udnrati ko<t redni učenci na drž. trg. šolab. na.j se vpišejo v Dopisno trgovsko šolo v Ljmbljainii, Praižako-va uilica št. 8. ki jiih bo najbolje pripravila, da bodo lahko polagal privatne izpite.	,	292-4
Francoščino
in nemščino
poučuje Marija Kovač, reducirana suipleritinia državno realtne gi.mnazij-e v Novem mestu. Ljubljanska cesta 24/!.	34511-4
Francais
ensignž par framijaise Me-thode rapide. Dunajska c. št. la'III.	34535-4
Natakarica
(začetnica) čedne zumanjo-sti, žali sluržibo — najraje na J-esonioah. Naslov pove oglasni oddelek Juitra.
3416e-s Gospodična
stara 23 let, imtelrgenitna, učiteljica, išče mesto vzgojiteljice ali v pisarno Ne zahtevaim velikega ho-ncarja in grem v kaiteri-ko'! krcuj Jinffoslavije. Po-nudibe na oiglasni o^idelek »Jiiitra« pod značko »Res zmožna moč«.. 34480-2
Mlad moški
želi mesto v kaki pisarni, trgovini z lesnim ali v večjem obratm. Ro.zuim« se tnidi na poDjedolstvo. Za-dovotMen bi bil z malim zaslužkom. Event. gre tudi saimo proti prehraini in stainovaniu. Poniuulihe pod »A. B. 10« na oglas, oddelek »Jutra«. »4479-2
Gospodična
7. enoletnim trg. tečajem, žpli debiti služlbo v pisarn« kot začetnica. Gre tiudi nekaj časa brezplačno. Naslov pove oglasni oddelek »Jirtra«. 34526-2
Kdgar Kice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
Puhasto perje
čtsto, čohano. kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. čiato beJo gosj« kg po 130 'Din te čist) pub kg po 250 Din razpo šilja po poštnem povzetju L Brozovii, Zagrti), Ilica 82. 22-6
Čevlji na obroke
»Tempo«. Maribor, Slove® Jka ia	144
Gramofon, plošče
od 20 Din — kakoi tu-dl
gramofone
od 300 Dim prodaj« »Sla-ger«, Aleksandrova št. 1. prehod »Viktoria« palače.
254-6
Nekaj starih okenj
konrpl-eitn« z okovi in šipami prod.iim. Ogledati v v.rli ZeschkiO, vhod Knafljeva ulica 18. 33725-6
Zlata Jama
je prodaja kiu/hmj&kega patenta. Paitemt je na,prodaj Tadi odipotovamja v inozemstvo. Vprašati na Ve-Iose .rimi t Ljiibljami, pavi.! jcra »H« št. 317.
34406-6
Pot k sreči
in Hagostamje najdeš s srečko drž. razr. loterije.
— Kupi jo pravočasno pri
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Obogateli so
kor so vztrajali im iskali srečo. Sreča sama ne pride, treba je najti pot do nje. Srečka drž. razredne loterije je najboljši kažipot; zato si jo kupite in igrajte v novem kolu. — Dobite jih v
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Otroški voziček
skoraj nov, globok, na peresih, naprodaj v Ljubljani, Kolodvorska ul. 8.
345n5-6
Več vinskih sodov
od 2OO—70O1 naprodaj pri Belanitiču v Sp. S-iišiki — Jernejev a c esta štev. 29.
345G6-6
Cementno
strešno opeko
mrnl-o raMjono, okoli 1.6O0 komadov poceni proda A. Rabič. Ljuibljana, Bičevje št. 22.	34579-6
Kupim
Ogiadi trg. enačaja po 1 Dia beseda; ta dajanj« naslova aU M išfro S Din. — Oglasi socialnega caačaja vsa-ka beseda 60 paq ta dajanj« Baokrra aH ia (M*o pa S Dia. (7)
Obogateli so
ker »o vztrajali in iakaJi srečo. Sreča sama ne pride, treba je najti pot do nje. Srečka drž. razredne loterije j« najboljši kažipot; zato si jo kupite in igrajt0 v novem kolu. — Dobite jib v
Zadružni hranilnici
r. z. z ». z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19
Postelje
dobno ohranjene — brez vložkov kuipim. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Postelje«.	34543-7
Avto,moto
Tovor, avtomobile
prodam. Praga Spa 5. T. Praga 1. T. Cirku-larno žago z motorjem na vozu, 8 HP, Dencin-motor, akumulatorje 6 do 12 volt., motorno Kolo. Magnetnike, dele raznih avtomobilov. — Franc Kristan. Dunajska cesta 54. 33243-10
Nove avtomobile »Renault«
osebne ia tovorne, eko-nomiič-ne, prvovrstne prodajamo rz zalog« s lo % popustom. Zahtevajte ponudbo, oziroma obisk. — »Renaiult«, Ljubljana, Cesta na Rožraik štev. 19.
30686-10
Pot k sreči
in blagostanj« najdeš s srečko drž. razr. loterije.
— Kupi jo pran-očasno pri
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19
Tovor, avtomobile
P raja Spa 5. T., Praga 1. T., cirkiilarno žago z motoTjeim na vozu 8 HP, bencin-m otoT. akumulatorje 6—'13 Volt, mio«t'0nw> kolo. magnetmiike in dele ramih avtomobilov proda Fran« Kristan, Dirnaska cesta 54.	33243-10
Lep avto
štirfcedožero, odiprt, malo izvoren, z maio porabo beri-oina. proda moizom-ec vsled odipotovamja za pn loviono vrednost.no ceno. Potreben kaipita.l 15.000 P>in. Pnjniidibe na anončini oddolek »Jiiitra« pod šifro »Samofrč«.	34500-10
Vilo prodam
Mese6ni donos 3800 Din Davka prosta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34448-20
Stanovanjsko hišo
na periferiji blizu tram vaja kupi soliden plačnik. Ponudbe na oglas odd. »Jutra«, pod »Malo in zdravo«. 34182-20
Vsaka beseda 1 Dui: za dajanj« naslova ah ta Šifro pa 5 Dio. (16)
220.000 Din posojila
želi dobro sitnirana industrija proti 8% obrestim. Prevzame t«idi prepis. — Dopise na o,gla«ni oddelek »Jutra« po«i šifro »292«.
34354-16
1000 Din posojila
■prosi gresn^d dobrega človeka, proiti povračilu v 5 imfseeilh in 10 % oibresti. Poniudlbe na oglas, oddeluk »Jutra« pod »ZadTf^a«.
344}<9-16
Družabnika
vp^čeca risanja, z n "k a. j kapitarla. i š 6 e gradbeno podjetje. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro •Solidon diruig«. 3V>2)!-j16
Obogateli so
ker so vztrajali in iskal? srečo. Sreča sama ne pride, treba je najti pot do nje. Srečka drž. razredne loterije je najboljši kažipot; zato si jo k upi.'.e in igrajte v novem koltu — Dobite jih v
Zadružni hranilnici
T. Z. Z O. Z.
Ljubljana, Sv. Petra c. 19
V najem
Vaaka beseda 1 Dtat:
■ 4a>*j. Miml
«a «ro pa I D*. (M)
Gostilno
s penzijonom, v lepem kraju na Gorenjskem o«l-dam v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Pemijon«. 34406-17
Pridelki
V9*ki beseda 1 Dm. i za dajanje naslova &K za šifro pa 5 Din. (33) j
Gorenjski oves
lep, doma č, in lečo po najnižji ceni nudi
Ljudevit Sire, Kranj
32656-33
Vsaka beseda 1 Din: % dajanj« Daatara ali ta CMrs pa 6 Dia. (lfl)
»Ariel«
500 ocm, t razsvetijaivo, dobro obramjen, za 6000 Dim proda Ivan Bogataj, SuM dol. Gorenja vas.
34364-10
Avto
poceni prodam. Sprejmem tudi hrani lm> knjižlico. — Slager, Aloksandrova testa št. 4 — Viktoria prehod.	33805-40
49.
»Hitro z menoj!« je šepnila plesalka. Neopažena sta se splavila iz šotora v bližnje grmovje. — »Ničesar ne razumem,« je rekel Tarzan. »Kako si prišla semkaj, da si me mogla rešiti?« — Dekle se je nasmehnilo. »Dolga pot je nocoj za menoj, ta dolga pot naju še čaka, preden bova na varnem.«
Posetniki
velesejma!
Elegamtno. skoraj morvo 5-sed^eino mmmzino poceni proda Kuoler na Velesejmu, paviljon »E«.
34507-10
•	beseda 1 Din;
za dajanj« naslova »14 za llfro pa 6 Din. (35)
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuj« Rafinerija	Iraeriti
kovin. Ljubljana.	Ilirska
ulica 36. vhod M	Vidov
danske eeste pri	gostilni
M ožina.	70
Srečo kupiš
s srečko drž. razr. loterije. Srečke novega kola so dospele in jih dobite v
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Posest
Lepa vogalna
parcela
ca 1000 m pod Rožnikom ugodni« naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34L10-20
Srečo kupiš
s srečko drž. razr. loterije. Srečke novega kola so dospele in jih dobite v
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Novo hišo
z 2 e^baimi, kuhinjo in shrambo, z vrtom, v zelo prometnem kra.jiu vsled izselitve prodam za 32.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34501-20
Orehova jederca
doibite najceneje pri Se ver & Komp., Ljubljana. Goaposvet»ka cesta št. 5.
341.19-4S
Vsak« Oeaeda 1 Din. u dajanj« naslova ali u šifro pa 5 Din. (34)
Slive
obran«, v zabojih, 100 kg po 135 Dim, na veliko in malo razpo-šiija P. Panjan — Hrastov ica. 34360-34
Neka] sadja
na drevju, prodaim. Ponudbe na ogla«?™ oddelek »Jutra« pod šifro »SoCCdna cena«.	3448-1-34
Vsaka beseda 1 Din: ta lajanj« naslova ali
u šifro pa 6 Din. (16)
Hlode
razžagnje strankam po najnižji ceni parna žaga Lav renči č & Co., Ljubljana, Vošnjakova 16. 34361-15
100 vagonov drv
kupim za kurjavo in sicer: 50 vagonov hrastovih cepanic. suhih, in 50 vagonov bukovib cepanic. Ponudbe poslati po možnosti v Ka.li.ja nšolnn na Venturi, Via Cbi'-?a Sa-lute 9, Torino (115).
340411-15
Vsak. beaoda 1 Din: ■a dajanj« aa*l«v» dt
m fifKs p* 6 Dia. (30)
Veliko opekarno
kapacitete preko 6 milijonov opek, navadnih, luknjičastih ln za vodnjake, raznih opek, z lastno elektrarno, vsa poslopja ln stroji v najboljšem stan'u velik kompleks zemljišča, v bližini ZagTeba, odprodaja zagotovljena, zelo poceni zaradi 6tarosti lastnika pr j tsm. Cena cca. 2 in pol mlllj., 2 millj. sta lahko v knjižicah Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Opekarna-. 34067-19
Trgovina
z bomboni, čokolado in pecivom, v sredini mesta, dobro vipeljia-na, več let obstoječa, najemnima niiz-ka, radi preselitve naf>ro-daj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Bomboni«.	34477-19
Poslovni lokal
na Miklošičevi cesti oddam takoj. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« poxi šifro »Lokal 72«. 34483-19
Ne obupaj
dokler nudi drž. razredna loterija priliko, da prideš do blagostanja. — Kupi si srečko za novo kolo pri
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra e. 19
Mlajšega dijaka
sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta. Vestno nadzorsitvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34404-22
Tri dijake
»preimf-TO v vso oskrbo. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34400-22
Dva dijaka
sprejmem t vsu oskrbo v svetlo in solnčno sobo i električno razsvetljavo v LjubHani. Resi jeva cesta št. S/II, levo. 34352-22
Dva dijaka (inji)
(nižješolci) sprejmem v popolno dobro oskrbo v sredini mesta. Nemška konverzaclja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	34289-22
Dva mlajša dijaka
obrtne šole ali realke sprejmem rva stanovanje in hrano. Poi.zve se: Ko-lizejeka »1. 31/1. 34018-22
2 dijaka ali gospoda
sprejmem na stanovanje in hrarno. ali saimo z zajtrkom — blizu realke in obrtne šole. Gerbičeva nI. št. 5.	34501 -22
Nižješolca
siprejimem v v«o oskrbo za 500 Dim. Nasliov v oglas, oddelku »Jutra«. 34502 22
Skrbnim staršem
nudim za hčerke dijakinje
(najraje učiteljiiščnicel zel-o fin penzion. Vse ugodnost! Vprašati v Jeigličevi ulic? št. 1 (Ahaeljeva). 34425-22
Štirisob. stanovanje
komfortno, s krasno kopalnico za 1400 Di.n oddam z oktobrom. Naslov v oiglasnem oddelku Jutra 34504-23
Enosob. stanovanje
oddam boljši stranki. Na-slov pove (NgiarHii oddehk »Jutra«.	34402-31
Trisob. stanovanje
s prir.-k lina mi in centralno kurjaivo, solnč-no, oddam s 15. septembrom. — N:»»lov v oglas, oddelku »Jutra«.	34485-31
Dvosob. stanovarje
parketira.no. g kuhinjo in pritiklmami oddam od-raslim v Novem Vodmaitni tik za šolo — šušteršičeva uilica 7.	34175-21
Trisob. stanovanje
vV-olior-riiirčitva. parketira-no. s kopalni o in vrtom orklaim za n^--cmber. — 7i<t.nik"va 5 — za kavarno »Zgonc«.	34496-31
Trisob. stanovanje
s kopalnico, balkonom, teraso in vrVnn. solmčnio. oddam. Naslov pove ogl. oddejtk »Jutra«. 34506 31
Dva dijaka (inji)
pnrejmom v vso oskrbo. Klavir. Rimska ceeta 1C/II 34S0«-22
Dva dijaka (inin)
sprejmem v lepo s-ocbo s poi(K,luo vestno oskrbo. — Naslov v glasnem oddelku »Jutra«.	3MJM-2S
Dva dijaka (inji)
sprejmem na stanovanje z zajtrkom, v bližini gimina. zije na Poljnuah. Vrt in ni<zka cena. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34H78-22
Dva dijaka (inji)
(dva jposipeda) sprejmem v lepo im zračno sobo. K'n-vir in instruktoir dio VIII.
primriazaje na ran3p«v'ago. N. IW»">da, norijanska uL št. 31/n.	.»4473 22
Dvosob. stanovanje
s prit i'kli na mi od dam na D«miobranski cesti št, 17 s 1. okt.oih7Pim. p-fv.v ve se v kletnem stanovan'»i.
34524 31
Leno stanovanje
«n.be im kuVnje tapkoj od dam. Nas!"w pmve C glasni oddelek »Jutra«. 3431&-31
Ne obupaj
d«kler oudi dTž. razredna loterija priliko, da prideš do blaigosta.nja. — Kupi si srečko za novo kolo pri
Zadnižni hranilnici
T. Z. Z O. Z.
Ljubljana, Sv. Petra e. 19
Dvosob. stanovanje
s pritiikCiinaini o d d a. m v Zeleni jami, Prešernova uli<*a 24. — Vprašati v Poihlimoivu ulici štev. 2.
•34538-31
Stanovanje
tH» in kuhinje oddam v Koloaijiski ulioi štev. 10.
31539-31
Dvosob. stanovanje
v novi vili pri Stadionu takoj oddam. Naslov pove oglascii od:del«k Jutra.
34547-211
Dijakinjo
siprejimem na stanovanje in hrano v bližini lioeja, trg. in obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34463-22
Dva dijaka
v	oskrbo siprejme Fe-
renz, Mostni trg št. 3/IV.
3452K-2S
Dijakinjo
sprejm em na sta.novtvnr e, m-emt. z vs-n oskrbo. Naslov [»ve ogl artnii rddelek »JutTa«.	3450.5-22
Mlajšega dijaka
siprejmem v poipolno oskrbo na Poljanski cesti št. 20/111 vrata 7. Dobra domača hrana im strogr> nadzorstvo.	34516-22
Dijaka
spre rm erm v bližimi obrtne šo'e. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34.530-22
Dva dijaka
sprejmem v svetlo in ZTa«"-no stanovanje z zajtrkom (event. s hrano) v bližini realke. NasJov pove ogl. oddelek »Jutra«. 34538-22
Dva dijaka
sprejmem z viso oskrbo v lepo in sol n čuk) sobo po 600 Din. Pomoč pri učenju matemoitik« i.n jezikov Naslov v cglasnem oddelku »Jutra«.	345-53-22
Majhen lokal
bliau centra iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »B. B.«
34.588-19
Dijaške sobe
Dijake
sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Električna razsvetljava. Bližina srednje tehnične šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutro«.
34560-22
Dijaka
v vso oskrbo sprejmem k tretješolou v solnčrvo sobo Naslov v oglasaieim oddelku »Jutra«.	34563-22
Dijaka ali gospoda
sprejmem na stanovanje z zaijitrkom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34557-22
Vsaka beooda I Dio: sa	tM
sa iiir« pa i Dta. (W)
Parcele
poleg kolodvora v Dev. M. v Polju prodam po Din 10—20 m'. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34449-20
Vilo v Ptuju
novozidano. podkleteoo, t 3 sobami, pritiklinami, vrtom rn gospodarskim poslopjem prodam za 1-15.000 Din. Potreben kapital Dio 60.000, ostalo plačljiv« v 17 letih. Pojasnila daje Alb. Seka, Ptuj, Nova cesta št. 5.	34*71-30
Vsaka beseda 59 par: m dajanje naslona al ■s šifro S Din. (22)
Dijaka
aJii mlajšega gospoda spreimem v vso oskrbo v sredini m-es/a (bliizu poštel Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	34587-22
Stanovanje
Dijak-petošolec
želi inst.rui rafci v boljši j rodbini. Canj. ponudbe na | oiglas. oddelek »Jutra« pod »Vesten 4«.	34444-32
Dijake
sprejmem na stanovanje, everat. 9 brano. — Moste, Zaloška cesta štev. 10.
34433-22
Ne obupaj
dokler nudi drž. razredna loterija priliko, da prideš do blagostanja. — K upi si srečko za novo kolo pri
Zadružni hranilnici
r. t. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Vsaka besoda	1 Dtaj
m dsjaej« aas	
■ UNpiil	Ha. (H)
Stanovanje
3 parketiram-ih sob in pritik lin, 's pllinom in elektriko oddam z novembrom za 1000 Din. Breznik. Komonskega ulica 26 34503-21
Brezplačno
stanovanje
dobi vipofcojenec v gradu na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
344S7-2B
Stanovanje
komfortno, v pritličju. stojoče h 3 sob, oddam s 1. oktobrom 1f>3i2. Naslov v cngiasnom oddolku Jutra 34554-31
Trisob. stanovanja
oddam s 1. decombrom v Sinvvn Gregorčičevi ulici, v novi hilr. — Pojasnila daje F/grdiij Sitšteršič v Križevniški uilici štev. 6.
34564-211
Enosob. stanovanje
s priiti.klinaimii, v vili oddam s 1. okfrfhrrmr. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«.	34565-211
Stanovanje
trgovski '•eftal in prostore za skladišče oddam. Naslov porve oigia&ni oddeli^i »Jutra«.	34576-21
V centru mesta
takoj oddd-am z zajtrkom veliko, le.po, čisto in miru-o
sobo z 2 posteljama
s posebnim vhodom, elektriko ui parketom. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra« 34139-23
Sobo
s soujKirabo kopalnice «d-daim b'izu Gosposvetske ce-te. Naslov po^ve o*rlas. oddriek »Jutra«. 3o7t>6-2o
Sobo
oddam bol$5i in solidni 5-ori.pi-idični ali gospodu. — Naslov v oglas, rddelikn »Jutra«.	34172-33
Opremljeno sobo
svetlo in čisto, na Miklošičevi cest1 add.iim solidnemu	«11 irosjie. dični po zm-rn.i ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Juifra«. 31J-35-23
Za pisarno
odda.m s 1. novembrom en-o ivprrm^leno in eno prazno s*vh.f> v nrvrm nad strop jm. v sredini mesta na na:,tvo3j fTekven.tlraiiii cesti. Na-.-^nv v o^rasnem o-idelku »Jutra«. 04493-23
OnremHeno sobo
jvtIp.^ modnllp oddam boljšemu j?.>.-T'"dni ali £rn-= t o-dični. Naslov pove mTlas. oddelek »Jutra«. 34-"i'P-2o
Elegantno sobo
v vili ndda.-m bol jš rimi spodii brtz ali z v»-> pr vovr-stin-o rv«.krbo. rih.l ob t'2 1)4. ari. Vp-ašati v K->'-cenovti rfiici 5. :>J.5,e-2E
Ooremlieno <=obo
s jvisFbmim vhodom oddam v I. nadist.r. v Poittt^ ulioi 3.	34534-23
Sostanovalca
!^»relm-em k mirnemu sro-«r>odu v zračno sobo. Naslov pnve oiglasni oddelr«c »Jutra«.	34520-23
Kabinet
z elektriko	r.<><:r.ltri-m
vhodom takoj od'da.m 7. a 130 Din v Mariborski ulici št. 29/T.	34yW-33
I^o mesečno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam v Florijanski n4*'' št. 12/1.	34532-33
Srečo kupiš
s srečko drž. razr. loterije. Srečke novega kola so dospele in jih dobi-te v
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami. na (Krofe-riji oib Tržaški cesti oddam ugodno niiirn.i stranki s 1. oktobrom. Naslov v oglaisinein oddeiku »Jutra« 34583-211
Stanovanja
Vaška beseda 60 par: m dajanj« naafera aH ta Hb« • Dia. (21-a)
Stanovanje
2 sob, kuhinje, kcrpalnice in pritiikiin iščem 3 1. novembrom — najraje v mestu ali za Bežigradom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dvosobno«.
34432-31/a
Prazno sobo
po.pol.noma sepr. riran" z elektriko, oddam boljši osebi, ki je čez dan odsotna. Križevniiška n,l. 8.
34537-23
Sobo
s poseb. vhodonn, elektriko im parketom, evrn-tuel-n<o tudi s hranw> oddam takoj v (V]ovi ulici 21/1, ob Dolenjski cesti.
34556-23
Sobo
na^iproti vnvr^vto j«oc?r>« oddam s hrarno n.,i bTez. Naslov v tnglasnem oddctl-ku »Jutra«.	34078-33
Opremljeno sobo
s posebnim virodom in zajtrkom oddam v centru m°**ta, gospodu ali srnsipo-dičrni. Verr.ivšek, Kršžev-niška ulica 14-6 dvorišče.
34oči>-23
Prazno sobo
s centnalno kurjavo, na Miklošičeivii cesni ugodno oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Juitra«. 345S5-2S
Dopisovati želi
19 let star gospod z intelektualnim dekletom. Po-nudbe na og-;a.s.:lj >d d »-1 »Jutra« pod značko .Bodočnost«.	3452:1-24
Gospod — tujec
vdr»vec. v na»lioljsih letfh, d->»ht-r io simpatičen, želi tovarišic-o v svrit-> preživetja počitnic v letovišču Slovenije. Biti mora samostojna. naobražena in diskretna dama. prijetne zunanjosti. Absolutna tajnost obojestranska častna zadeva. Ponudbe po mož-nnMi s sivko na oglasni oddelek »Jutra« r»od šifro »Počitnice v jeseni«.
34511-31
Vsak plača zase
V četrtek <»b 7. uri na programu kimo »Matice«, loTa sT>ndaj, znak rdeJ1! nagel jček.	345)1-24
Ot-fxrateIi so
ker so vztrajali iin iskali srečo. Sreča sama ne pride, treba je najti pot do nje. Srečka d-ž. razred e loterije je najboljši Van-po*; zato si jo ku.p:ite m igrajte v novem kolu. —. Dobite jih v
Zadružni hranilnici
r. r. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Ljubljenček!
Prcs:"n osreč; me na r-.-f go.i; ig isti čas. 3Š5-41 4
ffiromant - grafofog
T;moto;iw ^prejema v te'*u -S'onnif-i 9. ' \ ter 3. im 7. uro* 34".?! : 4
V podružnici Jutra v Celju
je dvignitj sledeča pisma:
Celje. InsTukcve, Jabolka. Kavai^a, Lr-fa lrga, Lepo posestvo, plačam koj, Poljak, Priden, ji-a-je-rc, Takojanča žeai.tev, Zanesljiva. Zasigura.n« ek-s:af(»-3, Ze.pet žtvkn. Da 15.000.
Vaaka Oc-s-sda 1 Dia: dejanj«	zM
ta šifro pe 6 Di*. (2«)
Klavir
dobro ohra.nj^-n za Diši taikoj prodam. Naslov f»>ve ogaiiii ' V »Jutra«.	34550-E3
Vsaka beseda 50 par: za da'anje na«lova ali za šifro pa 3 Din. (2fi)
Dve sobi
noo-ooprem>ljeni, s kuhinjo oddam. Nas.lov v o^rlas. oddelku »Jutra«. 34.586-23
Stanovanje
emo- ali dvosobno, center. Šiška, Bežigrad, išče mlad ! zakonski par — ves dan odsoten. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna točna stranka«.
34546-31/a
Sobo s kuhinjo
iščem za takoj za 2 osebi Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »500«.
34561-21/a
Sobo odda
Sobico
zeio čedno, oddam jrost.o-du ali dijaku za 150 Din mesečno. Naslov v ogla». oddelku »Jutra34502-23
Sobe išče
Vaška besoda 00 par: " m dajanj* tmtk m IUps > Din. (83)
-Tj J [») j
Sostanovalca
sprejmem v zračno sobo k mirnemiu uradniku, z dobro domačo hrano i«) vso oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34421-23
Sobo
solnčno in zračno poceni oddam takoj ali po-zneje. Naslov v oglasnean oddelku »Jutra«.	34184-23
Veliko prazno sobo
strogo separirano — ki
opremljeno sobo
5 posebnim vbodom, event. s souporabo klavirja od dam pod Rožnikom. Večna pot št. 14.	344,74-38
Vsaka besoda ■a dajanj« m MA* « Dia.
U SC parj j
Lepo sobo
opremljeno — v bližini dramskega sledališč«, išče gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zraiina^.	344S7-23/a
Sobo
preprosto oipremljeno. blizu nove cerkve v Šiški iišč em za takoj. Ponudbe na og-lasni oddelek Jutra pod »Cel dan odsoten«.
34513-23/a
Opremljeno sobico
v bližini ali okolici glavnega kolodvora za stalno iščem. Pon*id'he s reno pod »uradnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 339fi6-23a
Dopisi
Vsaka fceseda B Dtc. as dajsaj* udm dt
Sifrs pa S Dia. (M)
Ročna torbica
rjan"a, v kateri je b~la denarnic« z gwtxji"."iino, srotvr. na ura »Om^ga- v mali tmrblej, očaila. zjiaiinke Oilr-ner Cra z. škarjice S-/ ~ i -gen. 5 kl.jčev im bel ki>ščr-a nn-vii venec., je bila >z?nb. lje-uin na	od Br.-''a
do Otier. Na-tr-lja prosim da t'0jrb:-e<> pnoti visoki n-frradi	v oglas, ed-
delk"i »Juit.re«. " 344rt1-i3
Aktovka
naidena na Aleksa.ndTerr-f. co.v..i, n-nj se proti na T > da o"a: V. Be-šter, drova 5.	34f.l«-?3
Motorno kolo
znamke Rova! Eiiiiki. * tablico 1334 T. S., je V"o odipeljaoo v noči 4. t. m. Kd-or hi kaj vedel je na-prošen. da proiti o»lško.d-nimi jami v res+avraer i pri »Levu« v Ljub': a' r.
3453? 23
Modra torbica
(ženska) v kateri je b:'% zlata zapestnica, je h-" a ir^rirbljeMo na cesti P"1 R ožnrlkom. Pošt en najditelj na.j jo prdti nagr;i df odda na naslov: Spendnl, Bresr št. 2.	34-^1-3
ijŽivcrttu
Za krajši dopust
išča gospod tovarišic-o — mlajSo iti inteligentno gospodično. Nuine dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Diskreten gost«.
34467-24
Majhen psiček
(pinč) se je izgubil. Protf nagradi ga je ouidati pri Doberletu v Ljubljani — Fraožaškansta ulica S/I.
344»' TI
Ban3tska svinja
bela. okoli 180 kg težka, se je izgubila iz Ljubi, a-ne do Trojan. Najdi!' Ij naj sporoči na naslov: Franc Ažman, mesar. S'-o-vemignadec.	344-SE-27
Bela psica
z rjavimi lisami, ki sliši na ime Vidra, se je izgubila. Pošten najditelj naj jo odda na naslov: podpolkovnik Grošelj. Kapiteljska 7,1.	34540-27
Vsaka Obseda 1 Din. za lajanje naslova al'i za šifro 5 Din. (291
Več pisalnih strojev
rabljenih, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
34221-29
Pisalni stroj
prodam radi opustitve pisarne. vsled fesa.r je cena zelo nizka. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«.
34532-29
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja aa konzorcij »Jutra« AdolI Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za taaeratni del le odgo voren Alojz Novak. Val v LJubljani.