Moj prijatelj Milotin. L (Resničeu jirizor h življenja.) jMP red dvema letoma se pripeljcm v Bruo, gJavno mesto Moravske. Dobil j«t, t>em uamreč siužbo samosialnega oskrbuita ua poscstvu baroua B . . . . 5&M& Iz hvaležuosti sem torej šel v glaviio meato, da se predstavim in za-^T hvalim gospodu barouu. Biio mi je, kakor bi zadel srečko z velikiin dobitkom. Saj sera v dosedanjih žtirih letih kot praktikant okusil mnogo po-maujkauja in bede, a pri vsem tem se mi ni bilo nadejati, da bi skoraj dobil 114 službo bodi si kakega koli uradnika. A zdaj je bilo vse druga&». Zna se. fla me tuili zdaj ni še čakala pečenka, ali vp.nder srcčen sem bil v zavesti, dii tni odslej ne bode več prebijati toliko nedostatkov v mojem ubožnem življenji. Na koloflvoru državne Želczuice stopim iz železniškoga voza. Umeje sp, da sem se vozil v dru^eni razredo. Saj mi drugaČD tndi ni kazalo, kor )>i nii v bolj priprostem vozu kak potujoč krosnjar ali kak drug priprost dehivee lebko umazal novo crno obloko, v katcrej sem uaraeraval pokloniti se gospodu baronu. Na kolodvoru je biJo vse polno Jjudij. Jcdni so atopali iz vozov, drugi so je zasedali, tretji zopot hitoli proti glavnpmu izhodu. l)a-si me nihčo ni poznal, vender se mi ji* zdelo, da nic vsi zaviiiajo zaradi tolike srefe. S seboj sem imel popotni kovčeg a perilom. Stopivsi iz voza, mtUmil Bp-m jo naravnost skozi veliko gnjpfo proti izhodn. Komaj storim nekoliko korakov, zasli&im za seboj glas: nBados]av! Radoslav!" — Tako nararet čujcm na svojfi ime. — Ozrem se. Za menoj se tnre vso polno Ijudij, vsak hiti po svojem potu; kajti vže trctjifi zvoni in vlak odide vsak trenotek. To joeudnol Nekdo me je klical zelo blizn, a vsak Llovi?k mi ji1 tukaj pluj. Tam se flicer rije k meni nckak mlad rlovek v platnencj suknji in modroprogastih hla&tb," ali ta ctovck je železniški postrešSek. Ugledat je mentta kovčeg v mojej foci, ter me videl stopiti h drugega razrpda, in zdaj biti, da bi mi izvabi) dv^jse-tico iz žepa. Dobro, tiaj jo ima! Vfco je pri nioni t^r upijo h vsega grla: nRadoslav! Iiadoslav!" Ustavim se, da bi z resnim očosom pogltnial predrzneža, ali v tem hipu spoznam v irjem railega mi (orariša \z dijažfcih let. nAj, ali si ti Milotin!" zaeudira se mn nekako snlioparno. nI)ii, kakor vidiš, jaz so.m," pravi mi nekako užaljon. Spoznati je mpnda morai, da mo ni ravno voljn nekdanjega prijiiloljslva ponavljati ž njim. AN ftitro dostavi: nMorda som ti» razžalil, prijatolj. kor sem to klieal tako po doroaee, oprosii mi! liadost, d;v ]>o dulgih lelih vidiin zopol atarega znanca \n prija-tolja, provznla me je tako, da sem te klicnl po imoim, kakor som bil navajcn, ko sva Ae skupaj v šolo hodila." Žal mi jo. bilo niojega vfidenja. To ini jr» bii dober tovaris. Po vetrkrat mi je pomagal pri neinškili nalognh, ker nemftkega jezika iiisetn bil vešf. in v tein predmetu sem vedno ziiostajal. lu kdo vo, kakšna osoda ga jo spravila v ono jiliitniMio oblcko, ki mi jo vzbmlila nelivalfižon odpur du nokdanjega prijat^lja. nIdiva, idiva," pravi Milotin sezajoc po mojcj popolnuj prtljagi. nVender ne pustim, da bi.....** re«em tnu tor se brauim njegove posirežljivosti. Milotin, oprosti, ako hoč-es. da si mi prijatelj, ne bodi toliko postrežljiv do mene." Milotin zarudi ter rai nckako otttajoč odrrne: BPaf da me žališ io ee se ne tnotim, sranuijeii se le mojega priprostega stanii, v katercm me vidi&. Ali veruj mi, da sum s svojim stanom popolnoma sreeeii. In fiemu se branis moje postrežljivosti ? Oe ti jaz ne ponesem koveega, ponese ti ga kdo drugi, a s tem mene razžališ." In ta dobra duša tni je iztrgala kov&eg iz rok, ter tako storila konec neprijetnemu razgovoru. Kaj sera hotel? Da bi ga še bolje ne užalil, dovoliti som mn raoral, da mi nese kovčeg v gostiinieo, katoro mi je on priporočal. Obljubil mi je, da me zveGer obišče v gostilniri, ker ai imava drug drugemu povedati mnogo o diJaAkiti tti poznejšib. letih. V Ves dan ini ni šel denažnji sostanek iz spomina. Nisem Sel k baronu, in če stem uglcdal na ulici kako pisano ali pegasto suknjo, takoj mi je poatalo tesno pri srci. X vcliko nestrpljivostjo sem priiakova) večera, in to samo radi tega, da mi Milolin povii, kaka čudua osoda ga jo privedla do postreSCeka. Besede: v svojem staim scm popoluoma srečen, baje JHilotinu niso prišle iz 9i-ca. Izvcst.no bi '/. njimi rad dosegnl samo to, da bi si jaz o njera kaj boljšega mislil, nego ]i je. Horii si tcmu kakor koli, moja radovednost je bila velika. V gostiluico, v katerej mi jo bilo pienočiti, dohajali so gosti. Natakarji so prizgali plin. a jaz sein ai vzol časopise ter čital razne novieo. Nakrat lni nekdo potrka na ramo. Ozrem se. Za menoj stoji 6rno oblečen gospod. Smijoij se mi, podi mi roko. Veselilo ga je, da ga nisem v prvem bipu spoznal. Bil je Milotiu. ,Ti ino nisi takdj spoznal, prijatelj!" reue rai. nNo, kaj uisem vcs dru-gačen, kakor si rae vidol na kolodrorn? Ali verojomi mi, da me ta oblcka ni čisto nič izpremenila, da-si Ijudje pravijo: obleka dola človeka. Tudi si nikar ne inisli, da bi ae bil morda tebi na voljo preoblckel. Tako stoi-ira vselej, kadar koli dokoneam svojo službo. iMislira, da bi bilo pač nespametno, ako bi pri svojcm vsakdanjeni delu nosil lepo črno snknjo in rokavice na rokah." Zna se, da temu nisem mogel ugovarjati, ali bolj radoveden sem bil, zakaj in kako je postal Milotiu postrnžfek na kolodvoro. Milotin priaede k mizi in jaz ga nagovorim takd-le: .Milotin, ti ai bil vedno odkritosrčen proti meni, da, morda še preveč, kakor je bilo treba. Sram bi rae moralo biti, ee bi jaz bil drugaten proli tebi. Zatorej naravnost povein, da niseui mogel a početka svojita ofem verojeti, ko sem te vid«l v oblekt pri-prostega postreščcka. Prosim to torej, povej mi, kaku si prižel do tega!" Milotin se mi prijazno nasraebue ter pripoveduje: wMoja povest jc kratka, dit, zelo kratka ter nirna v sebi nif; tttkega, čemur bi so tudil. Ko sva zvržila skupaj eetrti razrpd na realki, žfil si ti v gospodarsko šoJo, a jaz k železniei, kor mi ni biio sojeno dalje lioditi v solo, da-ai ine je učenje zelo veselilo. Ali hitro sem apoznal, da jc povsod dosti urenih ljudij, ki maogo več vedo, ncgo li jaz, pa imajo zato tudi več upanja do kako višje urad-tiiake alužbe. Oslavil sem torej alužbo praktikanta pri železnici, ker nistem irael upanja, postati kdaj predatojuik žcleznične postajo, ter sera stopil v alužbo, v katerej si mc nažel. Meui je Ijubše uživati zdravi in sveži zrak ter se gibati v prostej naravi, nego praktikovati leta in leta. Kar se ti6e mojega gmotnega staDja, ni so mi pritoževati. Železnica mi daje prosto stanovanje in kurjavo, a denarja si zaslužim toliko, da inorem pošteno in prijetno živcti." Velika gospoda ima sicer ve6 plače pa tudi več potreb. Verojemi mi, da je ?že mnogi gospod, zatajivši svojo osiibnoat, prižel k meni denarja prosit na p6sodo. Kaj meDiš, koliko mi aese prcnaaanje kovčegov a kolodvora v mesto?1* Nisem vedel koliko bi rekel, a Milotin mi reče: .Toliko, da ?se troške za hrano prav lehko poravnam, in velik del avojega zaalužka na železnici v hranilnico pokladam. Vidiš takšna je moja osoda!" Pri vsakej beaedi mi je rastlo spoštovasje do tega priducga mladeniča, ki je, videč avoj prvotni smoLer daleč pred seboj, oti"esel ae krivega pouoaa 7» ter postal priden človek priprostega, navadnega dela. Preprifal som se tndi pozneje, da je bil vedno srečen in zadovoljen. Njegovo gaslo je bilo: delo ne sraraoti človeka. nPrijate]j," reeem nin, ,,ti si na pravom poln in Lp ostaneš tako doiavon in varičen, kakor si zdaj, imovit bodeš se nekdaj!" nTudi po tpj strani ine še nfi poznaš, mar misliš, da ini je sic*e pri-rastlo na mamona? Drugt, plcmonitejši namon mi jV na srci, aii zvršiti ga ne morem, ker nisem še dovolj bogat niti sem še popolnoma svoj gospodar." To rekši, sklono. se k meui ter mi pošepuče na nho: BTTbogt naš narod po-trebuje se ranogo, aa njoga bi rad nekoliko prihranil! Zdaj veš kako je z menoj, pa tudi jnz bi nul vedel tvojo oaodo. posobno pa to, kaj to je prio^sio v Brno." Predno nm zaenem pripovedovati, princsc nama nalakar veeerjo, pri katerej sem svojerau prijatulju v rtaljžem razgovorn razkril vse dogodke svo-jega življenja za6onši od dijažkib let pa do denačnjega dneva. Bilo je vže pozno v no6 in najinemu razgovoru še ni bilo konca no kraja. Oostje v gasttiniei so se jcli polagoma iz^rubivati \n videla sva, da ostaneva zadnja, ako se skoraj ne odpravira. In vender sva si imela še toiiko iu toiiko povedati. KonČno sva sc inorala dvignoti tudi raidva. Pri plačilu za veeerjo, ki je bila prav po gosposko pripravljona, zopet se nisva mogla zjodiuiti. Moj prijatelj je trdil, da sera v Hmu jaz njegov gost, a jaz mu sgih zopet zatrjeval, da sem njegov dolžnik. Končno aeni so moral udati njegovej volji, drugače bi se bila predolgo prepirala. Drngega dnc sera se predstavil gospodu baronu. Vzprpjel mo je prav piijazno in všeč mu je bilo, da sem ae -uin prišel za podeljenoL mi slnžbo osebno zahvalit. Popoludne scm obiskal Milotina v njegovem stanovanji. Kakor sem se iz začetka hotel izogihati Milotina, ko soin ga v Hnur prvič zagledal, tako mo je zdaj tpm boljo vlokla Ijnltoznn k njpmu. Iz v«ako njogovo besede so je izraževala pl^mfirtitost njegovcga srai in iz njegovflgni vnanjnga vedcnja sc je kazal najlepši red. Njegov znafaj jo napravil vclik vtisek na menc. Iinel je sicer suim6 dve sobici, a vidftlo se jo iz vst>ga, da stanuje v njih prcMnožon tjovok. Sobici niste imcle drajropoiie hišnc oprav*\ a bilo je v njih vsc ]ppo snažno in redao. V jednpj sobi ste visoli nnd pisalno raizo dvo vpfiki podobi, prodstav]jajo