GRADISOV VESTNIK 40 ftoXXVII ^Podatkih za leto 1984 Ljubljana, april 1985 Štev. 323 Gradis je na 57. mestu med slovenskimi izvozniki bjavj] etos ie Gospodarski vestnik ’arCa vZ SVo^. *3' številki od 29. - soz- '3rca "J* ‘i. s levu ki lov j seznam 200 največjih delovnih organizacij — v letu 1984. Seznam 5?ikov I n'kov Je pripravila Narodna banka Slovenije in sicer ločeno konvertibilni in klirinški izvoz. Prvi seznam obsega 200, drugi pa 50 sozdov in delovnih organizacij. Iz podatkov je razvidno, da je bila Slovenija, kljub izjemno težkim po- Hjgdbišču Jeklarne 2 je postalo živo Prvi temelji so v zemlji SnHBDBBBDBSHaBHnNBNHB lt|°nirai *tem Poliu smo v prvih dneh tega meseca izkopali, zaopažUi in za-Hc,'>Prve izmed skupno 58 potrebnih glavnih temeljev za jekleno kon-1 "°doče hale v izmeri 190 krat 120 metrov, ki jo bo dobavila Iskra iz ga. jglfck ZemU'|,-a.a.e,a — regulacija potoka Bela, so bila opravljena že lani, pri-,’Ntl oktch!*'*1 <*el’ površinski izkop za plato ter zasip prepusta pa sega v *ie vre,n,cr'' dolgi in hudi zimi se ie sicer nabralo nekaj zamude, zdaj, ko e obrnilo na bolje, PajOvll(< da smo zastavili zares. gojem, tudi lani največji izvoznik blaga na konvertibilne trge. Celotni izvoz blaga se je povečal za 6 odstotkov, izvoz na konvertibilne trge pa za 11 odstotkov. Slovenija že od leta 1980 letno ustvari okoli 20 odstotkov celotnega jugoslovanskega blagovnega izvoza. Delež slovenskega uvoza pa se V zadnjih osmih ali devetih letih giblje med 16 in 17 odstotki. Takšna gibanja so prinesla Sloyeniji pozitivno bilanco celotne zunanjetrgovinske menjave. Njen blagovni izvoz je bil za 3,50 odstotka e večji od uvoza. Pozitivno bilanco izkazuje edino še ožja Srbija, ki je v celoti izvozila celo za 6,2 odstotka več kot je uvozila. Takšne uspehe pa so v Srbiji dosegli predvsem zaradi klirinške menjave 's tujino tako, da je Slovenija pri konvertibilni menjavi tudi lani ohranila vodilno mesto, saj je ustvarila 25,2 odstotka jugoslovanskega konvertibilnega izvoza. V preglednici 200 največjih slovenskih izvoznikov na konvertibilne trge je upoštevan promet blaga, storitev in kreditov |po deviznem prilivu, odlivu in saldo. Uporabljena je vrednost obračunskega dolarja v višini 187,5 dinarja. Med prvih 20 je uvrščenih celo 15 sozdov. Nasploh so sozdi uvrščeni v zgornji del seznama in so le redki v sredini oziroma v spodnjem delu in še to v primeru, ko gre za manjše sozde. Na prvem mestu je sozd Iskra, na drugem sozd Uniles, na tretjem sozd Slovenijapapir, na četrtem sozd Slovenijales, na petem Slovenske železarne, na šestem sozd Gorenje, na sedmem sozd Združeni proizvajalci strojne opreme, na osmem sozd Kerna, na devetem DO Krka, na desetem sozd Železniško gospodarstvo itd. Nas seveda najbolj zanima, kako so bile razvrščene graditeljske delovne organizacije ali sozdi. Najvišje je uvrščen Smelt in sicer na 28. mesto. Salonit iz Anhovega je 47., deset mest nižje pa je že GIP Gradis. Gradisu je 57. mesto med slovenskimi izvozniki na konvertibilne trge prinesel skupni priliv v višini 1,196 milijarde dinarjev. Ob upoštevanju odliva je saldo v lanskem letu znašal 906,8 milijona dinarjev. Sozd IMP je 62., sozd GIPOSS 74., Termika 80., Geološki zavod 92., EM Hidromontaža 95., Slovenija projekt 157., SCT 177. in Gradbeni finalist 197. Vidimo, da je na seznamu največjih izvoznikov le 11 delovnih organizacij s področja graditeljstva in med temi damo dve pravi gradbeni delovni organizaciji — Gradis in SCT, (nadaljevanje na 3. str.) r~ Ob bližnjih praznikih 2 7. aprilu — dnevu O F L maju —prazniku dela 9. maju — dnevu zmage želimo vsem delavcem in partnerjem Gradisa prijetno praznovanje družbenopolitične organizacije GIP Gradis samoupravni in poslovodni organi (GlP Gradis uredništvo Gradisovega vestnika Foto: G.B. — Razpis za leto 1985 12 nagrad, 3 diplome Rok prijav je 15. avgust Na podlagi l., 5. in 6. člena Pravilnika o Gradisovih nagradah in diplomah objavljamo razpis za teto 1985 za dvanajst nagrad ter tri diplome, in sicer: — za posamezne delavce ali skupine delavcev do 12 denarnih nagrad v višini dvakratnega povprečnega neto osebnega dohodka v DO v preteklem letu, — za tozde ali DS tri, izjemoma pa tudi več diplom. DO GIP GRADIS Ljubljana podeljuje Gradisove nagrade in diplome za izjemne dosežke, uspehe oziroma rezultate pri delu posameznih delavcev, skupin delavcev, tozdov oz. DS, če je njihovo delo odločilno vplivalo na izboljšanje poslovanja delovne organizacije, na njeno boljšo organiziranost, na poglabljanje samoupravnih odnosov, na uspešno vključevanje delovne organizacije v integracijske procese v gradbeništvu, na dvig življenjskih in delovnih pogojev in na vse ostalo, kar je vplivalo na boljši ekonomski položaj in afirmacijo delovne organizacije. Gradisova nagrada se podeli delavcu oz. skupinam delavcev, ki so v svojem tozdu ali DS pripomogli s svojim delom k izjemnim dosežkom na področjih: — organizacija gradbišča, obrata ali delavnice večjega obsega, ki je lahko vzgled ostalim gradbiščem, — urejenost skladišča, — urejenost načina prehrane delavcev, — urejenost bivanja delavcev, — priprave dela večjega obsega, ki ima za rezultat tudi ekonomič-nejšo tehnologijo dela, — organizacije poslovanja na posameznih področjih, ki se rezultira v večji produktivnosti dela, boljši ekonomičnosti in večji rentabilnosti, — vključevanje in organizacija del v tujini, — projektiranje (v gradbeništvu, strojne opreme gradbene mehanizacije, lesnem stavbarstvu in podobno), — uspešnosti, merjene v primerjavi z drugimi organizacijskimi deli v tozdu in drugimi tozdi oz. DO, upoštevajoč merila uspešnosti, določena v zakonu o združenem delu, službe varstva pri delu, ki je uspela zmanjšati ali popolnoma odpraviti nesreče pri delu, — preprečevanje škode, osebnega prizadevanja na področju kulturnega in športnega delovanja, dafdareŠeVClnia socialne Prob,ematike in problemov družbenega stan- — uveljavljanja delegatskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, uresničevanja samoupravljanja in uveljavljanja samoupravnih Skupnih cil^DO^6^0 Sporazumevan!a med tozdi zaradi doseganja — izobraževanja in na drugih področjih, ki prispevajo k izboljšanju poslovanja tozdov in DO, kot celote. Predloge za denarne nagrade dajejo delavski sveti tozdov in DS za svoje delavce na pobudo posameznikov in osnovne organizacije zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij v tozdih oziroma Predloge za denarne nagrade in diplome dostavite najkasneje do 15. 8. 1985 komisiji za Gradisove nagrade v Kadrovsko socialno službo DSSS, Ljubljana, Š mar tinska 134 a. Predloge, ki bodo dospeli po tem datumu, komisija ne bo upoštevala. Gradisove nagrade in diplome bodo podeljene na slovesnosti ob prazniku Dneva republike in obletnici obstoja Gradisa. Komisija za podelitev Gradisovih nagrad V______________________________________________________________________J z Ob zaključku del na projektu 202 D v Iraku Priznanja najzaslužnejšim^ Slovenske gradbene delovne organizacije so 6. januarja letos i'iv stitorju uspešno predale projekt 202 D. Po svečani otvoritvi je <* popoldan v Klubu še slovesnost, na kateri so podelili priznanja tisti delavcem, ki so največ prispevali, da je bil tako velik projekt v Ira zgrajen kakovostno in v zelo .kratkem roku. Med nagrajenimi je I11 tudi sedem delavcev Gradisa. Na pobudo koordinacije DPO za P 202 D je kasneje bila ustaa0^ Ijena posebna komisija za podelitev internih priznanj delavcem. k'^ imeli velike zasluge za uspešno dokončanje projekta. Na seznama, je našlo 138 imen delavcev SCT, Gradisa, Konstruktorja in Prim0^ Vsak izmed njih bo prejel plaketo in priznanje, kot trajen spomin uspešno opravljeno delo v prijateljski državi Irak. Priznanja bodo p deljena na svečanosti, ki ho 25. aprila v Klubu delegatov. Podelit^ bodo poleg slavljencev udeležili tudi predstavniki RS ZSS. predsta niki Gospodarske zbornice, komitejev ZK iz tistih občin, kjer im«)0 štiri delovne organizacije svoje sedeže in še nekateri drugi. ‘j Največ priznanj bodo prejeli delavci SCT — kar 69, Gradis0 ^ bodo prejeli 25 priznanj, delavci Konstruktorja 24 in Primorju priznanj. * Iz Gradisa priznanja prejmejo: Janko Akerman, Hamdija Agan -f "govič, Miha Benedik. Redžo Berbič, Ljubomir Čupeljič. B°S ja. Debevc, Renata Godec, Nezir Hasanagič, Anton Horvat, Drago nušič, Hazim Handanagič, Stanko Janež, Anita Kotnik, Tone Kop var, Josip Kračun, Čcdo Lazič, Nurija Mujanovič, Savo Matič, v . Praštalo, Ivo Ponjavič, Franc Rogač, Željko Petovar. Ramiz SU Ljubomir Timarac in Pavel Vodopivec. q p. Dobitnikom priznanj čestitamo! Iz 2. seje koordinacijskega sveta OO ZSMS Največ akcij bo aprila in maja Predsedniki OO ZSMS, ki tvorijo koordinacijski svet OO ZSMS G ^ so se sestali na 2. redni seji 19. marca letos. Podrobneje so obravna^ cijski program za prvih šest mesecev letošnjega leta, finančno sta") j skušali dogovoriti, da bi tudi letos Gradis imel svojo mladinsko i gado, tako kot je to bilo zadnje dve leti, ko so naši akcijaši delali v Zagrebu. Ker je mladinski kviz znanja, ki je vsa leta dosedaj bil maja, letos zaradi praznovanja 40-letnice Gradisa, prestavljen na oktober, je prva skupna akcija, udeležba na 17. srečanju mladih iz nekdanjih vojno-gradbenih podjetij Jugoslavije. Srečanje bo od 17. do 19. maja v Sarajevu. Organizatorja letošnjega srečanja sta podjetji Vranica in Unio-ninvest. Srečanja se bo udeležilo 20 mladincev in mladink Gradisa, ki bodo nastopili v športnih tekmovanjih, kvizu znanja in sodelovali na tematski konferenci. Za sodelovanje bi rabili med 120 in 130 tisoč dinarjev. Ker ima koordinacijski svet za vse svoje delovanje letos le 100 tisoč dinarjev, je bilo sklenjeno, da del stroškov krijejo OO ZSMS same, Izbor udeležencev srečanja mladih iz BVGP Jugoslavije bo opravljen tako kot vsa leta dosedaj. OO vije« jejo. Končni izbor ho opra seji koordinacijskega sveta četku maja. _ . Za organizacijo mladin-j ' j gade je bil zadolžen predse«'1 . ZSMS Ravne na Koroškem- * ugotoviti, kakšne so možnos • ^ gradisova brigada odšla n;i ‘ ^ pod okriljem občinske k°n Ravne. Lansko leto je P^nj teljstvo prevzela občinska rcnca Maribor Rotovž, prcd Ljubljana Moste-Polje ..j |i)( Na koncu so spregovori” . | težavah v delovanju OO nekod ni zanimanja s strani ** y drugod ni posluha s strani slabše pa je v tistih tozdih. W rji j oboje. Tam je položaj takš^V J mladine ne bi bilo. In kaj takšnem primeru? Če se n«® ,1 takšnih in drugačnih raz”’^ y more organizirati sama, takj®^1 ZSMS bodo predlagale od enega do iniciativa priti s strani treh mladincev iz lastne sredine ZK. In ne samo iniciativa« y svojim delom v mladinski otgjgiiffl^ ^tudi odgovornost za takšno £.1 ciji zaslužijo, da na srečanj^jodejli- na sindikatu in ZK. j* 5- seje Konference OOZS GIP Gradis Sindikat podpira usmeritve ____ za spremembo sistema nagrajevanja .. Peta redna seja konference OO ZS GIP Gradis je bila 20. marca v Ljub-janj. Sindikalni delavci so bili seznanjeni z rezultati poslovanja delovne organizacije Gradis, s perspektivami in angažiranostjo za letošnje leto; osred-nJa točka dnevnega reda pa je bila problematika nagrajevanja, oziroma sPrememb sistema delitve sredstev za osebne dohodke. Na koncu so po-Q*>vno spregovorili o organiziranju delovne skupnosti Družbeni standard, o Počitniških domovih, o letošnjih regresih za letni oddih, o pripravah na pro-Mavo 40-letnice Gradisa in o stališčih problemske konference za projekt ^o2-d, saj so naša stališča bila potrjena na problemski konferenci 23. novembra lani, kot dopolnitev stališčem koordinacijskega odbora DPO za 202 D, vendar jih nekateri nimajo za enakovredna prvotno predlaganim. O rezultatih poslovanja Gradisa Sl?i?- Poc*robno pisali v prejšnji šte-V|iki našega glasila tako, da že znane Podatke ne bi ponavljali. Po uvod-nem poročilu Zore Vehovec, direk-°rice analitsko-planske službe so se Razpravljala predvsem omejevali na Prašanja osebni!^dohodkov, mate-na*n'h stroškov in ukrepov v zvezi z Razbremenjevanjem našega gospo-Qarstva. Seje konference OO ZS Gradisa Se je udeležil tudi Štefan Praznik, sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Pohvalil je uspehe, ki jih je Gradis dosegel v preteklem letu in dejal, da je v Sloveniji le malo gradbenih dednih organizacij, ki se lahko pri-merjajo z Gradisom. Nasprotno, vse več gradbenih podjetij ima težave v Poslovanju in trpi za pomanjkanjem del. Prvi podatki kažejo, da so se izgube v slovenskem gradbeništvu v Janškem letu povečale in so nekatere OZD v zelo težkem položaju. Grozdje podatek, da 16.000 gradbenih delavcev v Sloveniji dela v podjetjih, k' niso mogla ustvariti dovolj akumulacije za svoj nadaljnji razvoj, to Pa je že skoraj 20 odstotkov vseh gradbenikov. . Izgube v slovenskih gradbenih de-,0vnih organizacijah so za lansko et° Znašale nekaj čez eno milijardo d»narjev. Konferenca je predlagala izvršeni odborom OO ZS v tozdih, naj v mesecu aprilu še razpravljajo o po-lovanju v letu 1984 predvsem z vi-'ka premagovanja znanih slabosti n ugotavljanja vzrokov za slabše Poslovanje (to predvsem velja za E Maribor in oba Kovinska obra- 'a). Angažiranost in perspektive za potovanje v letošnjem letu so, glede na razmere, katerim smo priče vsakodnevno, še kar dobre. Angažiranost je precej večja, kot je bila v enakem obdobju lani. Letos naj bi celotni prihodek povečali za 40 odstotkov, dohodek za 46, čisti dohodek za 48, osebne dohodke pa za 53 odstotkov. Tako naj bi letos poprečni osebni dohodek znašal 35.184 dinarjev na zaposlenega. Razprava je posegala predvsem na področje investicijske dejavnosti v tujini. V Iraku dela zaključujemo, v Kuvaitu smo svoj položaj še nekoliko okrepili, drugod pa potekajo intenzivni pogovori za prevzem obsežnejših del. Pri nastopu v tujini se bomo tudi v bodoče posluževali različnih, že uveljavljenih povezav (Rudis, Ingra), nastopali pa bomo tudi samostojno, ali v povezavi z gradbeno operativo države, v kateri naj bi delali. Nadaljnje pripombe so se nanašale na gospodarska načrta delovne skupnosti skupnih služb in tozda Inženiring, ki sta v postopku usklajevanja. Zato je pričakovati, da bo v kratkem sprejet tudi gospodarski načrt Gradisa. Uvodne besede k problematiki v zvezi s spremembami sistema delitve sredstev za osebne dohodke je podal Stane Uhan. Prikazal je potek dosedanjih aktivnosti, ki so se pričele novembra lani, pa kljub temu nismo mogli izpeljati vsega potrebnega, da bi spremembe uveljavljali že s 1. marcem, kot smo to zapisali v prvi letošnji številki Gradisovega vestnika. Nekatera usklajevanja so že bila opravljena, vendar so rezultati bili bori. Med stališči nekaterih posameznikov in tozdov je še precej razhajanja, zato so usklajevanja težka in Nadaljevanje s I. strani) *er sozd GIPOSS, ostali pa sodijo v Pr°jektivo, med montažerje, indu- i. jo gradbenega materiala, zak-Mna dela v gradbeništvu in inženirske organizacije. , Na kratko si še oglejmo, kako je s •ringom. V nasprotju z našimi dru-°‘ri republikami je delež sloven-..®8a klirinškega izvoza sorazmerno piCeE Izvoz se je lani celo zmanjšal za desetino, uvoz pa kar za 18 odstotkov. Na tem seznamu je premočno na prvem mestu sozd Združeni proizvajalci strojne opreme, drugi je sozd Iskra, tretji sozd Slovenske železarne, četrti sozd LTH, peta DO Krka itd. Na seznamu 50. so tudi tri organi- ' zacije s področja graditeljstva in sicer: 22. sozd IMP, 31. EM Hidro-montaža in 39. Termika. C. P. mučna, saj je znano, da spremembe, katerim popularno pravimo kar »dam-daj« ne prinašajo vsem enako, bistvo za njihovo uveljavitev pa je pravilna razporeditev tistih delavcev, ki sedaj niso, iz takšnih ali' drugačnih razlogov, pravilno razporejeni. Po podatkih, ki jih imajo naše strokovne službe, je v Gradisu nepravilno razporejenih okrog 30 odstotkov delavcev. Razprava je bila v glavnem usmerjena v kritiko dolgotrajnosti postopkov, s katerimi naj bi uveljavili spremembe sistema delitve OD, z ugotovitvijo, da je v nekaterih tozdih bilo premalo storjenega v pojasnjevanju novega sistema in da so težave prav v tistih tozdih. Na končuje bilo sprejeto stališče, da do uskladi- tve mora priti in da morajo biti potrjena enotna stališča za celotno delovno organizacijo GIP, Gradis, ter da se vztraja na stališču, da se spremembe sprejmejo in začnejo uveljavljati od maja dalje. Konferenca je potrdila že znana izhodišča in usmeritve za organizacijo delovne skupnosti Družbeni standard in predložila predlog delavskemu svetu Gradisa, da do n jega zavzame svoje stališče in ga posreduje tozdom v nadaljnjo obravnavo. Na koncu sta bili podani informaciji o pripravah na obeleževanje 40-letnice Gradisa in informacija o odnosu do naših stališč, ki so bila sprejeta na problemski konferenci za projekt 202D. Cveto Pavlin Novost v proizvodnem programu tozda LIO ^Panoramske^stene^^ Škofjeločani so jih predstavili na sejmu v Kranju Ob obisku 24. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Savskem logu v Kranju, kjer od 5. do 15. aprila razstavlja okrog 400 domačih in tujih razstavljalcev blizu 40 tisoč eksponatov, smo na prostoru, rezerviranem za-članice sozda GLG opazili tudi lično zastavico z emblemom naše delovne organizacije ter med postavljeno zidov je vpeto »Panoramsko steno« — nov izdelek škofjeloškega tozda LIO. Ob kramljanju pri »štantu« smo si zapisali nekaj podatkov: Višina panoramske stene je 220 cm, širina pa po želji kupca 240, 300 ali 360cm. V škupnem okvirju je ena polovica vpeta fiksno, drugo pa tvorijo drsna vrata, ki se glede na naročilo odpirajo z desne ali leve strani. V obe polovici je vgrajeno dvojno termoizolacijske* steklo s svetlobno višino 180cm. Z zunanje strani se za zaščito lahko dokupijo in montirajo z ustreznim okovjem opremljena polkna, ki jih harmonikasto zapiramo oziroma odpiramo z notranje strani. Pri naročilu je treba navesti izbrano širino in smer odpiranja. In še naslov: GRADIS — TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva 56, poštna številka 64220, tel. (064) 61-766. Trenutna cena elementov »panoramska stena« je za širino 240cm 69 tisoč dinarjev, za širino 300cm 83.100 in za širino 360cm 97 tisoč dinarjev. Kdor želi kupiti tudi polkna, naj z ozirom na širino računa s doplačilom 45.500,57 tisoč oziroma 68.400 dinarjev. Navedene cene ne vključujejo prometnega davka. Po želji in proti plačilu (okrog 8.000 dinarjev) lahko kupec naroči tudi vgraditev. Novost v proizvodnem programu tozda LIO Panorama z brega nad cesto, po kateri pridemo v RUŽV. V ospredju je upravna stavba, desno servisni in v ozadju glavni predelovalni objekt Zaključek rudniškega dela je nekoliko višje ob Brebovščici. Levi objekt je drobilnica s transportnim mostom za rudo Z Obisk na gradbišču Rudnika urana Žirovski vrh Ocena: letos za okrog 200 milijonov dinarjev del Poskusna proizvodnja že dela prve tone surovine za gorilne elemente JE V _______________1________________" ________________________—— ------;—— Potem ko je v Todražu pri Gorenji vasi 28. septembra lani začel poskusno obratovati Rudnik urana Žirovski vrh, smo se skoraj po pol leta znova oglasili na tem obsežnem gradbišču. Kot je znano, so bila Gradisu zau- pana dela na zunanjih objektih jame in obrat predelave, z deli pa smo pričeli leta 1979. Od takrat pa do konca lanskega leta smo na RUŽV — delovno organizacijo v ustanavljanju opravili kumulativno za novo milijardo in nekaj nad 147 milijonov dinarjev del, od tega v lanskem letu za skoraj 367 milijonov, letošnji načrt pa se suče nekje okrog vrednosti 200 milijonov dinarjev. V tem času je bilo treba »premetati« za okrog 510 tisoč kubičnih metrov zemlje in kamenin (izkopi in zasipi), zgrajenih je bilo 7,65 kilometrov cest in asfaltiranih okrog 31.850 kvadratnih metrov površin, vgrajenih je bilo okrog 31.250 pro-storninskih metrov betona in 2.545 ton armatur, pri zidavi je bilo porabljenih 45 tisoč kosov betonske in 22 tisoč kosov žgane opeke ter za 3.800 kvadratnih metrov fasadnih plošč iz siporeksa, 8.850 kvadratnih metrov zavzema samo površina Gradisovih montažnih hal tipa Velo, ki jih je izdelal in montiral OGP, teža jeklenih konstrukcij je okrog 192 ton itd. Vrednost investicije, ki se praktično v celoti financira iz združenih energetskih sredstev Slovenije znaša okrog 6,8 milijarde dinarjev, na dela, ki jih je inŠe bo opravil Gradis, pa odpade nekako petina te vsote. Lani jeseni smo zapisali, da so bila takrat dela opravljena približno 85-odstotno. Do novega leta se je odstotek povzpel prek 90, v tem času je bila povsem dokončana tudi upravna stavba. V Gradisovem naselju v Todražu je bilo v začetku okrog 30, v konici pa največ 168 delavcev. Letos je predvideno, da naj bi dela v juliju ali avgustu pripeljali k zaključku in bi se postopno lahko umaknili; ostalo naj bi le še nekaj vzdrževalcev in morda nekaj strojev tozda SPO. Do takrat naj bi vgradili še okrog 2.200 prostorninskih metrov betona in okrog 20 ton armatur, pri zidavi porabili med 1.100 in 1.200 kosov opeke, zemeljskih premikov bo za okrog 6.800 kubičnih metrov itd. Trenutno se opravlja sanacija cest po zimski pozebi, zaključuje se rudniški plato, vgrajuje 280 tekočih metrov armiranobetonskih kanale za vodotok v deponiji hidrometalu ške jalovine, tečejo pa tudi pripra'_ za začetek gradnje dveh večjih 0 jektov: druge ventilacijske postaj na P-36 in prestavitev potoka Jazb6 po kanalu v Brdarčkovo grapo. Odnosi z investitorjem so ves c kprektno poslovni. Omenimo n v da je rudnik po pol leta še vedno poskusnem obratovanju, da Pa medtem v predelovalnem obratu pridelali prve tone »rumene P°8. če«, ki služi kot surovina v nada J njem postopku predelave uran vega koncentrata v gorilne e*e?ena te, spremembe pa je opaziti tudi deponijah, kjer se že kopiči tehnološka in hidrometalurška ja* vina. G. p Notranjost predelovalnega obrata. V njem so že pridobi« prve tone rumene Rudniške objekte in naprave si je prišlo ogledat že več delegacij, med «,,, pogače, ko pa bo rudnik v fazi redne proizvodnje bodo letno pridobi« okrog tudi nekaj skupin tehničnega kadra in delovodij iz Gradisa. Na sliki oi> ; p, 120 ton uranovega koncentrata UsOs ževalnem bazenu je skupina novinarjev. Foto: u' Konstituiran je DS tozda Gradbena operativa Ljubljana Predsednik DS je Damjan Klemenčič, v. d. direktorja Jože Ločnikar Po uspešno speljanem referendumu in sprejetju statuta in samoupravnega sporazuma o združitvi v tozd Gradbena operativa Ljubljana je bila 28. marca konstitutivna seja DS, ki šteje 27 članov. Na predlog DPOjeza predsednika Ml izvoljen Damjan Klemenčič, za namestnika pa Zlata Hribar. , V skladu s statutom tozda so bile 'Henovane tudi naslednje komisije, kot izvršilni organ DS in sicer: komi-Slja za delovna razmerja, komisija za gospodarjenje in delitev dohodka, komisija za varstvo pri delu in po-farno varnost, komisija za standard 'n ^kreacijo, komisija za informira-j!je; volilna komisija, komisija za vo-[!*n' imenik in komisija za inven-jvno dejavnost. Ostale komisije, ki J1*! predvideva statut bodo imeno-vane kasneje. . koordinacijska komisija OO ZS ie delavskemu svetu predložila razrešitev treh dosedanjih direktorjev 'n imenovanje vršilca dolžnosti direktorja za dobo 6 mesecev. Predlog bil za Jožeta Ločnikarja. Delegati . s so predlog enoglasno potrdili. Počasno je bila izvoljena razpisna emisija za imenovanje direktorja ‘°zda GOL. Delavski svet je istočasno potrdil udi pooblaščence (vršilce dolžnosti a dobo 6 mesecev) za vodje stro-. ovmh služb. Pooblaščenec za vodjo. ehnične službe je Alojz Kepic, nik, pooblaščenec za vodjo splošne in kadrovske službe je Janko Miklavžin in pooblaščenec za vodjo ra- j « Jože Ločnikar zvojne in organizacijske službe je Janez Kohne. Imenovana je bila tudi razpisna komisija za imenovanje vodij strokovnih služb. Prav tako je bil sprejet sklep, da je treba pripraviti enotna merila na- P°oblaščened za vodjo finančno-ra- grajevanja, saj je do sedaj imel vsak Unovodske službe je Vekoslav Peč- izmed treh tozdov svoja merila in Redna konferenca gradbenih inšpektorjev je bila tokrat v Mariboru s,. red dnevi so se v Mariboru zbrali na redni konferenci republiški in občin-sr vadbeni inšpektorji, ter obravnavali tehnične probleme, s katerimi se l®cujejo pri svojem delu. Po strokovnem delu konference, so si ogledali ne-1^ efa velika mariborska gradbišča, med drugim gradnjo hitre ceste skozi nih a °r’ dvoetažni most in računalniško vodeni distribucijski center rezerv-delov pri TAM, odkoder je tudi naš posnetek. Gradbene inšpektorje sta teh ®r?d^lšču pozdravila vodja gradbišča Blaž Mlinarič ter Izidor Kru nič, načine nagrajevanja, ki poslej morajo biti enotni. V sodelovanju s strokovno službo, bo to opravila komisija za gospodarjenje in delitev dohodka. Delavski svet je potrdil tudi plan nabav osnovnih sredstev. V osnovna sredstva naj bi v tozdu Gradbena operativa Ljubljana v letošnjem letu vložili skoraj 76 milijonov dinarjev. Na tako visok znesek delegati do sedaj niso bili navajeni, zato je bilo nekaj več vprašanj glede nabave osnovnih sredstev. Nabavljeni bodo stanovanjski kontejnerji, dva kombija, trije tovornjaki znamke TAM, pet osebnih avtomobilov, viličar, varilni stroj za sočasno varjenje palic, nekaj sredstev bo vloženih v projekt pridobitve nove surovinske baze in nakupi še nekaterih manjših osnovnih sredstev. Na koncu je bila podana informacija o začetku postopka za sprejemanje pravilnika o oblikovanju cen, izdelkov in storitev ter informacija o selitvah posameznih strokovnih služb. Na nekdanji upravi tozda GE Ljubljana okolica, Ulica Gradnikove brigade 11 bo uprava oz. vodstvo tozda GOL, splošna ih kadrovska služba, finančno-računovodska služba in razvojno-organizacijska služba; na nekdanji upravi tozda GE Ljubljana, Letališka 33 pa bosta komerciala in tehnična služba. Besedilo in slike: Cveto Pavlin 10 let sozda GLG Bled Ob 10-letnem jubileju so bila podeljena tudi priznanja. Med drugimi je priznanje prejel tudi naš tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka, ki je član sozda GLG. V imenu tozda je priznanje prejel direktor Anton Demšar. Priznanje je prav tako bilo podeljeno Francu Kumru, vodji splošno-kadrovske službe v tozdu LIO. 1 pomočnik direktorja tozd GE Maribor. Franjo Štromajer Na slavnosti ob 10-letnici sozda GLG so se zbrali predstavniki članic, častni gostje gorenjskega gospodarstva, gospodarske zbornice, družbenopolitičnih organizacij in političnih skupnosti. Navzoč je bil tudi Miha Ravnik, sekretar CK ZKS, Zdravko Krvina, član RS ZSS in Martin Košir, republiški sekretar za Ljudsko obrambo, ki je bil tudi 'slavnostni govornik. Na sliki: Goste je pozdravil predsednik poslovodnega odbora sozda Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG Bled tovariš Rok Gašperšič. Navedel je tudi nekatere podatke, ki dokazujejo, da je bilo dosedanje obdobje uspešno; gozdarji so realizirali 3 milijone kubičnih metrov blagovne proizvodnje gozdnih sorti-mentov, lesarji so predelali 70 odstotkov teh sortimentov, celotni prihodek je iz 1,7 milijarde porasel na 27 milijard dinarjev, izvoz je lani znašal 28 milijonov dolarjev, v osnovna sredstva je bilo vloženega 15,4 odstotka dohodka itd. Foto; C. Pavlin Puščica kaže pobočje, po katerem se je skala prikotalila Preživel udarec 8-kilogramske skale Čelada rešila življenje Uporaba osebnih zaščitnih sredstev je v skladu s predpisi iz varstva pri delu obvezna na vseh naših gradbiščih. Dostikrat smo priče nespoštovanja teh predpisov. Zato lahko pride do nesreč in hudih telesnih poškodb. Če bi vsi uporabljali zaščitna sredstva, bi bile posledice nesreč veliko manjše in telesne poškodbe lažje. % Do nesreče pri delu je prišlo tudi na gradbišču tovarne sadre v Hrastniku, kjer delajo delavci našega tozda GE Cplje. Zaradi strmega in plazovitega pobočja je bilo treba najpreje postaviti podporno steno in se potem lotiti same gradnje proizvodne hale za tovarno sadre. Odjuga je še toliko bolj pospešila drsenje zemljišča in kotalenje kamenja in skal proti gradbišču. Zato so vsi delavci obvezno nosili zaščitne čelade. Kako je prišlo do nesreče? »Delali smo izkope za temelje podporne stene,« je začel svojo pripoved tesar Ivan Kokot in nadaljeval: »Ura je bila okoli 11 dopoldan in imeli smo že skoraj vse pripravljeno za podložni beton. Naenkrat me je nekaj zelo močno udarilo po zaščitni čeladi, ki sem jo nosil na glavi. Od udarca sem padel v nezavest. Kaj je bilo dalje se ne spominjam. Sodelavci so mi potem pravili, da so me potegnili iz gradbene jame, delovodja pa je poklical rešilca, ki Ivan Kokol: »Zaščitna čelada mi je rešila življenje.« me je odpeljal v bolnišnico v Trbovlje.« Ponesrečenemu delavcu so rano na glavi zašili, nakar je še pet dni ostal na hospitalizaciji. Po kontrolnih pregledih in bolniškem staležu je ugotovljeno, da je z delavcem vse v redu in sedaj, poldrugi mesec po nesreči, že dela. Svojo pripoved je Ivan Kokot končal s stavkom: »Da sem ostal živ, se moram zahvaliti samo dejstvu, da smo na gradbišču striktno uporabljali zaščitna sredstva. Če ne bi imel čelade, bi me 8-kilogramska skala prav gotovo ubila.« C. Pavlin Osem kilogramska skala je prebila čelado, vendar je le-ta rešila življenje delavcu Ivanu Kokotu Gradisovo gradbišče na Koroškem Trgovski paviljon v Prevaljah Želja Ravenčanov: Več dela v regiji Ta mesec se bodo zaključila dela na objektu Trgovski paviljon v Prevaljah, v katerem bo celjska Kovinotehna približala oziroma omogočila potrošnikom iz tega dela Slovenije izbor in nakup izdelkov iz svojega trgovskega programa. V objektu, ki so ga delavci tozda GE Ravne pričeli graditi septembra lani, bo pokritim prodajnim površinam namenjenih okrog 2.000 kvadratnih metrov. Zgrajeno je tudi večje skladišče in zaklonišče. Gradbenih del je bilo za okrog 20 milijonov dinarjev, razen Ravenčanom pa je z montažno konstrukcijo in obrtniškimi deli sodeloval tudi mariborski Marles. Vrednost del okrog dve stari mik' | jardi dinarjev je sicer samo drobec glede na plan tozda GE Ravne v lete 1985; vendar jim v pomanjkanju investicijskih del v regiji, vsakršno delo v bližnji okolici baze pride se kako prav. Delo zunaj regije namree povzroča višje stroške ter še bolj otežUoča doseganje takšnega ostanka dohodka, da bi standard gradbenega delavca ne zdrknil se , niže. Ravenčani bodo letos primoran1 še iskati delo in to ne glede na oddaljenost. Predvsem pa bi si žele11 »oddahniti« s kakšno trdno napovedjo nosilcev razvoja v regiji o skorajšnjem pričetku gradnje kakega zahtevnejšega objekta ali celo kompleksa. Ludvik Rudolf Zidarska skupina iz tozda GE Ravne pri zaključnih delih Delavci naših kooperantov in pogodbeni delavci so slabo poučeni o predpisih s področja varstva pri delu Varstvo pri delu je pomembna sestavina vsakega proizvodnega pr°' česa in zato morajo vsi delavci biti poučeni o vseh predpisih o varstvi* pri delu. Iz prakse vemo, da temu ni vedno tako. Poznamo primere, ko delavci pridejo na delovno mesto in ne poznajo predpisov s področji* varstva pri delu, včasih so celo brez dokumentov potrebnih za sprejeti* na delo: potrdilo o zdravstvnem pregledu, potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz varstva pri delu in celo brez socialnega zavarovanja. Te pomanjkljivosti se nam kažejo predvsem pri delavcih naših kooperantov in pri pogodbenih delavcih. Zato vsakega novosprejetega delavca, ki se zaposli v tozdu Kovinski obrati Ljubljana, kjer delam, poučim o tem, kako mora varno delati in ga opozorim na nevarnosti, ki se lahko pojavijo na njegovem delovnem mestu. Mlajši delavci so teoretično dovolj seznanjeni s predpisi o varstvu pri delu, manjka pa jim praksa. Povezati eno z drugim je naloga inženirjev varstva pri delu, pa ne samo njih, temveč tudi delovodij, skupi' novodij in organizatorjev proizvodnje. Zavedati se moramo, da poškodbe in obolenja do katerih pride na delovnem mestu, negativno vplivajo na poslovanje, saj so stroški okrevanja po takšnih poškodbah precejšnji in direktno ter indirektno zmanjšujejo naš dohodek. Zato se ne obnašajmo tako kot kaže spodnja karikatura: Vladimir Jagarinet) ijjttki o inventivni dejavnosti v Gradisu v letu 1984 Lani v obravnavi 25 inovacijskih predlogov Pri 13 predlogih prihranek skoraj 27,5 milijona (novih) dinarjev ^ treh rednih sejah v letu 1984 je Gradisova Komisija za inventivno de-i vključiti v sistem težkom°n^ j stropne in stenske elemente-K j hkrati rešili problem akustične , ^ lativnosti in bistveno prispe'3 večji toplotni akumulativno^1 V to smer naravnan razvoj e j pogojuje tudi nova razmišljajo fasadni koži. Betonsko kons j tivno jedro daje nove možnosti sadnih obravnav, ki se lahko jajo vsem tehničnim in tržni zmeram. Fasadna koža lahko os klasični leseni sendvič, lahko J" J stavljajo težkomontažni fasad**1^ noji, ali pa so fasadna polnil3 sično zidana, kar bi ponujeno J ^ danih situacijah močno pri3*! J slovenskemu kupcu. Vsaka oj* | riant fasadne izvedbe pa mora n jj s tlorisno zasnovo upoštevati V/R; stvene elemente pasivnega iz* ! Čanja sončne energije. J Prizadevanja v tej smeri kaJ naši projekti za republiške nat6 j Strunjan, Barje, Pekre,za Lavr' za'Bitnje pri Kranju. ,-jj Pri vseh natečajih smo ,3P 'Ribištvo sistema GMH to je, '.J stanovanjska enota ima m°z j rasti. Osnovna enota ima vet J dvosobnega stanovanja, nato rj je mogoče po finančnih mož** J uporabnika večati do končn6^ ■ rasti z lastnim delom ali pa z gradbene firme. 'll*ei|WWcmea^3sro'ra$'-S8r-'r»'f^". - gradbene strukture imajo višinske gabarite od P + 1 +MpadoP + 2 + M, kar je bilo pogojeno z natečaj-nimi propozicijami, ki izražajo sP|ošni slovenski trend v stanovanjski gradnji za bližnjo in daljšo prihodnost. Iz skopo opisane problematike je razvidno, da razvoj GMH potrebuje širši Gradisov okvir. V razširjenem Programu so lahko vključeni vsi tozdi gradbene operative, predvsem Pa tozd LIO Škofja Loka in tozd OGP. Le tako strokovno in operativno podprt sistem se bo lahko konkurenčno vključeval v slovenski in jugoslovanski trg na področju nižje stanovanjske gradnje, ki bo za daljšo dobo narekovala podobo n°vih naselij. Prototip sončne hiše Postavljamo na zagrebškem velesjmu . Trenutno imamo v gradnji proto-t*P GMH 2.5, sončna hiša, ki jo postavljamo na zemljišču zagrebškega velesejma kot poskusni objekt. . Hkrati bomo na prototipu preverjali interpolacijo montažne AB konstrukcije, ki naj bi vnesla v mon-azno hišo večjo toplotno stabilnost v stanovanjskih prostorih in pa UsPešnost uvedbe stekleni ka, kot e*ementa pasivnega izkoriščanja sončne energije. V hiši bodo strokovnjaki LIZ-a, ki so specializirani 2a Probleme izrabe sončne energije Postavili merilne naprave, ki bodo registrirale toplotne razmere v hiši 0 določenih in izmerjenih zunanjih Pogojih. Obenem bo sončna hiša služila ot razstavni eksponat GMH, no-fanjost pa bo opremljena s pohiš-^v°m, ki ga bo razstavljal Slovenija- ^ hiši bo v času sejmov sedež fadisovega informativnega centra, 1 bo v posebnem prostoru razstavil karakteristična področja Gradisove dejavnosti, v osrednjem bivalnem prostoru pa bo urejena možnost za pogovor s potencialnimi kupci in naročniki. Zasnova prototipa izvira iz raziskovanj stanovanjskih oblik, ki so. nastale pri delu za republiški natečaj za naselje Lavrica. Vodilo za koncept so bile razlike med stanovanjem v visokih stanovanjskih lamelah in med stanovanjem v individualni hiši. Prizadevali smo si, da bi za Lavrico našli takšno obliko naselja, da bi se po prostorski in gradbeni zasnovi čimbolj približalo kvalitetam naselja indivudualnih hiš, obenem pa naj bi bilo dovolj gosto naseljeno in zemljišče racionalno uporabljeno. Vsakemu stanovanju naj pripada del skupne zelenice, vsako stanovanje naj ima lasten vrt. Predvideti je bilo treba majhno število etaž in malo stanovanj na stopniščni podest. Garažo smo približali stanovanju. Dimenzionirana mora biti tako, da ne služi samo shranjevanju avtomobila, temveč mora imeti še prostor za kolo, čoln, vrtno orodje, trdo gorivo, morda še delavnico v ostrešju. Vsako stanovanje naj ima vrt, ki je povezan s stopniščem in stanovanju pripadajočo garažo. Ob vsakem stanovanju je treba uvesti nov fleksibilen prostor, ki se bo po bivalnih kvalitetah približal atriju atrijske hiše. To naj bo stekle-nik s pomično notranjo steno ki bo regulirala velikost zunanjega in notranjega prostora v zimskem in poletnem času. A Trietažna stanovanjska hiša (tri. stanovanja) Al Bivalni prostori A2 Funkcionalni prostori A3 Loža — steklenik, sprejemnik sončne toplote B Garažna hiša v povezavi z - Bagdadu Oselje Duga lesa Ormož vrtom, stanovanjem. Vsakemu stanovanju pripada ena garaža B 1 Garaža B 2 Shramba za kurjavo in vrtno orodje 133 Možnost ureditve delavnice v ostrešnem prostoru garaže C Vrt (lahko okrasni, sadni ali zelenjavni), za vsako stanovanje. D Skupni zunanji prostori naselja, zelenice. E Dovozna stanovanjska cesta. Glavni namen natečaja je bil poiskati obliko kolektivnega stanovanja, ki bo vsebovala vse bistvene kvalitete bivanja v individualni hiši, hk,rati pa bi imelo primemo gostoto naseljenosti. ■ Realizacija te zamisli naj bi prestregla tok bežečih ljudi iz visokih lamel v stihijsko nastajajoča pred-miestna naselja individualnih hiš. P redpostavka je, da gre za ljudi, ki si rie žele svoje hiše za vsako ceno, ampak za ljudi, ki iščejo le boljšo obliko bivanja, kot pa jim jo nudi stanovanje v visokih stanovanjskih lamelah. Jasno je, da mora biti takšna oblika stanovanja nad kategorijo veljavnih normativov, katerih posledica so prav stanovanja, ki jih ljudje zapuščajo. Pri prototipu na zagrebškem Velesejmu gre za poenostavljeno obliko hiše, ki smo jo razvili za La-vriški natečaj,oblika kolektivne hiše se je zreducirala na individualno hišo. V zvezi z racionalno rabo energije in pasivnim izkoriščanjem sončne energije smo sodelovali z zunanjim sodelavcem z LIZ-a, ing. Markom Umbergarjem. Navajam nekaj glavnih misli in izsledkov iz njegovega prispevka k elaboratu: Bioklimatska analiza in racionalna raba energije Da Bi v polni meri uveljavili bio-klimatski pristop k snovanju bivalnih prostorov in na ta način zmanjšali porabo neobnovljivih virov energije ter zagotovili udobno bivanje v zgradbah, iščemo take urbanistične rešitve, s katerimi v največji možni meri nevtraliziramo negativne meteorološke vplive. Nizke temperature v zimskem času, znatne količine razpoložljive sončne energije v prehodnem ob-i dobju in relativno visoke temperature in močna sončna insolacija v poletnem času nam narekujejo, da pri projektiranju težimo k: — preprečevanju oziroma zmanjševanju toplotnih izgub v zimskem času — omogočanju izrabe sončne energije v prehodnem obdobju — onemogočanju pregrevanja bivalnih prostorov v poletnem času Vsem tem zahtevam v fazi urbanističnega reševanja v polni meri zadostimo s: — pravilnim orientiranjem zgradb — pravilno medsebojno razporeditvijo zgradb za optimalno izkoriščanje razpoložljive sončne energije — termalnim zoniranjem stanovanjskih enot — optimalno izbiro pasivnih sončnih sistemov Vse zgradbe oziroma stanovanjske enote v njih so orientirane tako, da so osončene čez vse leto najmanj 3 ure in največ 10 ur dnevno, Z ustreznimi tlorisnimi rešitvami dosežemo, da je vsako stanovanje v celoti ali delno osončeno. Na ta način dosegamo v stanovanjih, ki so osončena krajši čas ugodno klimo, v stanovanjskih, ki so osončene celi dan pa znatne energijske prihranke. Navedene urbanistične rešitve nam omogočajo optimalno izkoriš-» Čanje sončne energije. Za dano lokacijo in klimatske pogoje so principi pasivne sončne energije najprimernejši za uporabo. Po naših izračunih sta direktni princip in steklenik najprimernejša principa. Za oba tipa smo s pomočjo metode Solai Load Ratio, analizirali energijske prihranke za stanovanjske enote \ Lamelah SL, ZS in SBI. Ker za dane lokacijo ne obstajajo merjeni po datki o temperaturah in razpoložljivi sončni energiji, smo uporabil klimatske podatke za Brnik. Količino sončnega sevanja smo zarad pogostosti megle na lokaciji zmanjšali za 10%. Izračun smo izvršili z i dva tipa zgradb: zgradbe s toplot nimi karakteristikami, ki so skladni; veljavnimi jugoslovanskimi predpis in zradba s karakteristikami iz tujil predpisov, ki pa bodo predvidoma \ nekaj letih veljavni tudi pri nas. Mirko Kajzel : nventivna dejavnost Domača pamet pridobiva na veljavi Pomembne vsebinske spremembe v novem SaS o inventivni dejavnosti Šele v zadnjem času smo se v naši družbi ponovno začeli zavedati, tla je den izmed vzrokov za težave našega gospodarstva tudi že vrsto let trajajoča lovacijska kriza. Posledica te krize je neusmiljeno zaostajanje našega Ituh-ološkega razvoja za svetovnim, in odtod tudi naša velika odvisnost od tujih ihnologij. Vpliv takega stanja pa ne seže samo v tehnološko intenzivo ra* vite gospodarske veje, temveč tudi v panogo gradbeništva. Problemi inventivne dejavnosti so — reguliranju prenosa pravic;, tevilni, vsestranski ter značilni ne le a posamezne organizacije združe-ega dela ali celo samo za Gradis, amveč za celotno jugoslovansko ospodarstvo. Z gotovostjo lahko "dimo, da so ti problemi zrcalna lika mesta in vloge, ki jo je inven-vna dejavnost imela v naši družbi adnja leta — to je, da je nismo jelah dovolj resno, nismo ji prizna-ali pomena ki ga ima, bila je bolj ekakšna ljubiteljska »postranska« ejavnost redkih in zagnanih posa-leznikov, ki pa za svoje ustvarjalno elo največkrat niso dobili moralnih ti materialnih priznanj ter podpore, iventivna dejavnost je bila kot po-tembna opredeljena zgolj na papir- l. Kot celotna družba smo se dolgo reznili in zelo pozno ugotovili, da je lovacijski proces pravzaprav pogoj a obstoj in razvoj našega gospodariva. Šele v zadnjih pekaj letih smo riče pospešeni aktivnosti in nekatero premikom tako na področju za-onodaje" kot področjih širše druž-ene aktivnosti in organiziranosti — se z namenom, da bi poživili inven-vno dejavnost in ji dali pravo lesto tudi v praksi. aktivnosti v Gradisu V DO GIF GRADIS smo ne-avno sprejeli nov samoupravni jorazum o inventivni dejavnosti, ki rinaša -več novosti. Najprej zapi-mo nekaj besed o razlogih, ki so irjali spremembe: Prvi razlog je bil Zakon o izumih, :hničnih izboljšavah in znakih ra-likovanja (ZITIZR), ki obvezuje zde, da uskladijo Samoupravne jorazume ali druge samoupravne )lošne'akte z zakonskimi določili, iebovanimi v tem zakonu. Za ZITIZR je značilen predvsem jv pristop pri: — reguliranju odnosov izkoriš-mja stvaritev v družbenem delu; — opredelitvi materialnih in modnih pravic ustvarjalcev v združe-em delu z namenom, da se spod-udi inventivna dejavnost; — urejevanju vsebine pravic, s aterimi se zavarujejo inventivni. osežki; — trajanju patenta, postopkih za priznanje patenta, nove vrste licenc: itd. Stari Gradisov SaS o MID je temeljil na Zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah (ZPTI), ki je prenehal veljati leta 1981. Treba ga je bilo prilagoditi potrebam naše družbe in DO. Ker ni dovolj natančno opredeljeval pristojnosti in odgovornosti posameznikov ter služb je bilo zelo težko prodreti oziroma uveljaviti dosežke v krogih tistih, ki so v končni fazi odločali o uvedbah novosti v proizvodnjo in s tem v življenje. Drugi razlog je bil ta, da nismo bili zadovoljni z razvojem in rezultati inventivne dejavnosti pri nas, ki se je odvijala po sistemu zbiranja predlogov in temeljila na iniciativi posameznikov. Po novem SaS o ID se spreminja način zbiranja predlogov, inventivna dejavnost pa se bo odvijala v skupinah ali krožkih, kjer se bodo iskale rešitve za znane probleme usmerjeno, sistematično in organizirano. Gre za nov način delovanja inventivne dejavnosti oziroma za novo metodo dela, ki omogoča delavcem usposabljanje za boljše upravljanje delovnih procesov, smisel pa se odraža v medsebojnem delovanju zaposlenih za izboljšanje organizacije in proizvodnje. Vsebinske novosti Poleg uskladitve z novimi zakonskimi določili in novega načina delo-, vanja je novost SaS o inventivni dejavnosti v Gradisu tudi v izvredno-tenju inovacijskih dosežkov, pri katerih se prihranek ne da končno določiti. Namreč, podana so konkretna merila za originalnost predloga, za njegovo pomembnost in vplivnost na področju dela, za uporabnost predloga in ocenjevanje stroškov pri njegovi realizaciji. Novost je tudi v nalogah vodstvenih in vodilnih delavcev, katerim je neposredno podrejena inventivna dejavnost in v posebnih priznanjih delavcem-inovatorjem, pri čemer je poleg ostalih nagrad in priznanj uvedena še pavšalna nagrada ob prijavi vsakega inventivnega predloga. Opozoriti je treba tudi na novo določbo v SaS o inventivni dejavnosti, ki pravi, da inovacijski dosežki, ki izhajajo iz raziskovalnega dela in ki ga Gradis finansira v drugi OZD, pripadajo Gradisu. To določbo je treba vnesti v vsak SaS o združevanju dela in sredstev oziroma v vsako pogodbo o finansiranju. V novem SaS o ID je opredeljen tok inovacijskega procesa, ki se začne z zbiranjem pobud, s katerimi se iščejo rešitve znanih problemov, predlogov za izboljšavo in ustvarjalnih zamisli. Po novem pobude zbiramo prek posameznikov, natečajev, krožkov aili vodij organizacijskih enot, pri koordinatorju v tozdu (DS). Ta je dolžan, da organizira inventivne krožke in natečaje, nudi pomoč, obdeluje, evidentira in proučuje predloge, zbira dodatne informacije, oblikuje prijavo in jo posreduje organizatorju za ID, ki vodi inventivno dejavnost na ravni DO. Ta tudi ugotavlja formalno pravilnost prijave, zahteva morebitne dopolnitve, proučitve in ocenitve predloga ter predloge z vsem zbranim gradivom posreduje Komisiji za inventivno dejavnost (KID) pri Svetu raziskovalne enote (Svet RE). KID obravnava predlog, zavzame istališče, zahteva eventualne dopolnitve in opredeli stopnjo trajnosti. Zapisnik s predlogi sklepov posreduje Svetu RE oziroma delavskemu svetu organizacijske enote (tozd DS). Ta obravnava zapisnik in sklepa o predlogih KID. Na osnovi sklepov Sveta RE organizator izda nalog za izplačilo nagrad, strokovno oblikuje patentne prijave in sproži postopek za zaščito izuma pri Zveznemu zavodu za patente. Tozd — koristnik izplača nadomestilo za inovacijski dosežek, ali pa sklene pogodbo z izumiteljem oziroma avtorjem. KID tudi preblaga delavskemu svetu tozda oziroma DS, da uvrsti v plan razdelave v vse še ne uvedene inventivne predloge in to posebno tam, kjer je to pogojeno z večjimi investicijami in določenim rizikoffl- Vsak avtor lahko' po prejemu sklepa o rešitvi vloži zahtevo za varstvo pravic na delavski Svet tozda DS. V koiikor ta ne more presoditi o upravičenosti pritožbe, določi strokovno komisijo, ki jo sestavljajo člani, ki niso člani KID. Avtor lahko nazadnje, če ni zadovoljen s sklepom strokovne komisije sproži postopek na sodišču združenega dela. Nov Gradisov SaS o ID, ki je usklajen z določili vsebovanimi v ZITIZR, daje solidno osnovo za razvoj inventivne dejavnosti v naši DO-Hkrati nas obvezuje, da ga z vso odgovornostjo izvajamo in tako nenehno skrbimo za inoviranje in uporabo lastnega znanja. Znanje je blago najvišje tržne vrednosti in kot tako znotraj kolektiva najcenejše; če mu zaupamo in ga omogočamo lahko tudi spreminjafno delovne procese, dajemo nove kvalitete in —' boljše živimo. Miros,ava Pascolo Daniel Kirbus iz SPO bo nastopal na paradi ob dnevu zmage 9. maja v Beogradu Manj kot mesec dn i nas deli od 9. maja, ko bo v Beogradu velika parada ob Dnevu zmage. V sestavi IV. ešaloina bodo nastop ili predstavniki večjihi organizacij združenega dela iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin. V delavskem podešalonu iz SR Slovenije bo nastopil tudi delavec iz: Gradisa, to j e Daniel Kirbus iz tozda SPO, ki je trenutno predsednik Koordinacijskega sveta OO ZSMS GIF Gradis. Vse udeležence delavskega pode-šalona iz SR Slovenije bo 28. aprila, pred odhodom v Beograd sprejel predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen, nakar bodo le-ti odpotovali na pr iprave. V Beogradu bodo vadili od 29. 4. do vključno 10. maja. C. P. Danijel Kirbus J MO V(sne otvoritve na 3. mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni Mednarodni gradbeni sejem v G. Radgoni Tudi na sejmu je bil poudarek na 40. letnici naše DO Uspešna predstavitev dobro " p0s lzbran program strokovnih !«jn1e,0V'ani’ 50 bila vsa*c dan sl;0 a' Posvetovanja so bila temat-$icer.a^eljena na osem področij in Savi'- Graditev hidroelektrarn na 'n Muri, 2. Računalništvo v l* Razstavišču pomurskega sejma v Gornji Radgoni je bil od 1. do 7. aprila 3. Rovanški sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno 'e|ežbo. Na razstavnem nrostoru se je predstavilo 380 domačih in 18 tujih bilk M'1* Na razstavnem prostoru sc jc ptcuamviiu d|)enih organizacij, med njimi tudi naša delovna organizacija. Iet^adg°nsk^ sejem, ki je vsaki dve ljenih, t0,ik° specifičen po razstavni 1 temveč po spremlja- li. Uejavnosti. Tokrat je bil to zelo gradbeništvu, 3. Gradbena mehanizacija, 4. Dan zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, 5. Seminar za poklicnb usmerjanje v gradbeništvu, 6. Dan gradbenega šolstva Slovenije, 7. Uporaba sončne energije, 8. Predstavitev kabelske televizije. Vsa posvetovanja so skupaj s pomurskim sejmom pripravili Splošno združenje gradbeništva in 1GM Slo- venije, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Elektrotehniška zveza Slovenije, Univerza Edvarda Kardelja iz Ljubljane, Izobraževalna skupnost gradbeništva in še nekateri. Posvetovanja so bila zelo dobro obiskana in v tem pogledu je sejemska prireditev popolnoma uspela. Prav tako tudi po splošnem obisku, saj si je sejem ogledalo po ocenah razstavišča preko 20.000 obiskovalcev. Tudi Gradis je bil aktiven udeleženec na vseh področjih, saj smo predstavili tako proizvode (finišer, . betonarno, stroj za reciklažo asfalta in brizgalko za bitumenske emulzije) kot tudi' naš celotni program z video aparaturami. Edino na tehnično komercialni predstavitvi ob posvetovanju o gradbeni mehanizaciji nismo predstavili svojih proizvodov primerno. Vseeno pa to hi razlog, da ne bi zapisali, da smo se v našem jubilejnem letu v Gornji Radgoni uspešno predstavili predvsem z obeležjem našega jubileja. Upravni odbor društva upokojencev Gradisa se je sestal v Mariboru Število članov nenehno narašča — Do sedaj že preko 600 včlanjenih v društvo tud; :*>rav so delavci-upokojenci Gradisa razkropljeni širom Slovenije pa ljtj)0 j'en "je, se v zadnjem času organizirano povezujejo v novo ustanovit^, R^štvo upokojencev. Čerpav se še nadalje ukvarjajo z mislijo, pridobiti Dr dru*tvo čim več gradisovih upokojencev, paže imajo pripravljen obši-*«sC8ram dela in aktivnosti. V Gradisu je preko 1600 delavcev, ki uživajo Sen Cl> uP°koj, v tem času pa je včlanjenih v drštvo nekaj več kot 600 upo- delovnega sestanka, kakr- tl jg L-. _ °dbor 1 zac*n ji sestanek upravnega PtedcV Mariboru, vodil ga je njen dnik Lojze Cepuš, že zlepa nismo videli na kakšnem sestanku aktivnih delavcev v delovni organizaciji. Toliko različnih predlogov in mnenj se je kresalo na sestapku, da '•Pravnega odbora Društva upokojencev Gradisa na seji v Mariboru je bilo jasno videti, da sklepi niso bili že v naprej pripravljeni kot na nekaterih drugih sestankih. Čeprav društvo razpolaga s skromnimi finančnimi sredstvi so razpoložljiv denar porazdelili po planu aktivnosti posameznih podoodbo-rov. Sedanja generacija delavcev, ki se je v zadnjem času upokojila je bila nosilka boja proti okupatorju in generacija, ki je po vojni izgrajevala našo domovino. Prav ta generacija pa v današnjem času potrebuje organizirano pomoč, saj nekaterim pokojnina ne zadošča za normalno življenje. Prav zaradi tega so se domenili, da bodo s skromnimi finančnimi prispevki, ali kako drugače pomagali svojim članom. Mnenja so bili, da je potrebno človeka, ki je že dalj časa priklenjen na posteljo obiskati in ugotoviti kaj lahko postorijo zanj. Seveda pa je to moč le, če bodo razpolagali z informacijami o svojih članih. Zato si želijo, da bi se člani-upo-kojenci čim več oglašali in sporočali svoje želje in potrebe, kajti le tako bodo lahko planirali aktivnosti za naslednje obdobje. In kam naj se obračajo člani za nasvete? V Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Ptuju, Jesenicah in Ravnah delujejo v tozdih podoboru, oglasite pa se lahko tudi direktno na Društvo upokojencev Gradisa, Ljubljana, Šmartinska 134 a. Še vedno, tako ugotavljajo člani upravnega odbora, ni prave povezave med društvom upokojencev ter kadrovskimi službami v posameznih tozdih. Še vedno ne dobivajo podatkov o delavcih, ki odahajajo v pokoj. Te stvari bo potrebno v prihodnje čim prej urediti, kakor tudi to, da bodo vsi upokojenci prejemali Gradisov vestnik. Veliko stvari so člani upravnega odbora dorekli, ostalo pa je še nekaj stvari nedofečenih. Ni dvoma, da pa ne bodo uresničili tudi teh nekaj stvari, saj imajo močno in sposobno vodstvo kar so dokazali člani z dosedanjim delom. Pri njihovih naporih pa bi tudi delovna organizacija Gradis morala tesneje sodelovati. Besedilo in slika: Franjo Štromajer Gradisovih 40 let • Gradisovih 40 let • Gradisovih 40 let • Gradisovih 40 let • Gradisovih 40 let • Prvo vodstvo Gradisa ob preselitvi v Bohoričevo ulico v Ljubljani aprila 1949. leta. Fotografijo nam je prinesel v uredništvo Ludvik Snajder »Ponosni smo, da smo bili Gradisove! toliko let!« »V Gradisu smo pustili svojo mladost. Mnogim upokojencem je Gradisov vestnik zdaj edina trajna vez s kolektivom. Radi ga beremo...« Izbrali smo le nekaj tipičnih začetkov pisem, ki po objavi poziva našim bralcem k sodelovanju pri oživljanju Gradisove zgodovine, prihajajo na naš naslov. Vsakega pisma smo veseli in tako bo tudi v bodoče, postopno pa se veča tudi zbrana »fototeka«, ki nam omogoča, da v vsaki številki objavimo tudi kakšno spominsko fotografijo, ki bi jo zaman iskali v našem arhivu. Tokrat smo se odločili, da bomo objavili nekaj izvlečkov iz pisma, ki nam ga je iz Maribora poslal Branko Friš. Poslal nam je tudi dve fotografiji. Takole piše: »Letos, ko Gradis praznuje 40-letnico, vam tudi sam pošiljam dve fotografiji, ki sta mi drag spomin na čase, ko smo bili še mladi in polni energije. Takrat smo šele postavljali na noge kolektiv, na katerega smo še danes ponosni — GRADIS, ki je kasneje med gradbinci zaslovel in »prevzel zastavo« tako po količini kot kakovosti opravljenih del. Na prvi sliki, ki je iz (952. leta, smo se slikali po preselitvi iz starih barak v elektrarni Mariborski otok (naredil jih je še Hitler) v nove prostore na Studencih. Kot zanimivost naj povem, da je takrat vsakdo opravil vsaj po 150 udarniških ur in to z veseljem, da smo le dobili nov, takrat zelo sodoben objekt. Druga slika je iz leta 1955. Na sliki je skupina, ki je montirala žerjav v Luki Koper. Gradisov vestnik z veseljem preberem takoj ko ga dobim — pride pa redno vsak mesec. Gledam slike in berem članke o napredku tehnike, na primer kako se danes hitro opravi prevoz in montaža težkih elementov. Vidi se, da ima Gradis sposoben kader in da nismo zaman vlagali velikih sredstev ves čas, ko smo bili še aktivni, v izobraževanje in tehniko. Takoj po vojni je bilo drugače — delali smo za kruh in s furmansko vinto, ki je današnja generacija niti ne pozna več. In vendar smo tudi mi gradili velike gigante, kot na primer Kidričevo, Šoštanj, Zenico, Štore, Jesenice in Ravne, ničkoliko vodnih elektrarn itd. Vedeli smo, da ne delamo le zase temveč tudi ničnega kadra. Lepo je slišati, da včasih, ko doma primanjkuj? dela, uspemo del svojih zmogljj' vosti zaposliti tudi v tujini —ce‘° v Kuvajtu, kjer je denar doma-Jugoslovani v svetu znamo l? zmoremo narediti marsikaj, nas’ delavci pa so v svetu cenjeni kot prizadevni in pridni. Ne razumam pa nečesa: ob vsem napredku tehnike in (pre)nizkih OD, ki s° na repu v gospodarstvu, se taistih delavcem — predvsem po TV pogosto očita, da premalo nam1 de...« »Gradisu in Gradisovcem Želim ob jubileju in v naslednja1 letih še veliko uspehov pti delu m vas tovariško pozdravljam!« za zanamce. Z leti sp ie hš nlnln veliko teh- Branko Friš, upokojenec j Skupina ključavničarjev v novih Kovinskih obratih na Studencih leta 1952 Skupina, ki je leta 1955 montirala žerjav v Luki Koper Nič nas ne sme presenetiti Namen in uporaba osebnega zaščitnega kompleta 2aP°jlei se ze mnogokrat pokanj0, da že najmanjši zaščitni ukrepi tire Pomembne rezultate in Ptečujejo človeške žrtve. Za l *°k°m o minimumu sredstev VoiSe . ° 'n kolektivno zaščito pred Jnimi dejstvovanji in drugimi ne- Odi°vStmi (Ur-list SFRJ št- 3-83)in bav°k°m 0 določitvi rokov za na- tivn° Sredstev za osebno in kolek-2a^'t0 Pred vojnimi dejstvo-list ciln drugimi nevarnostmi (Ur. št. 19,83); si morajo de- Po letu 1990 osebni zaščitni kompleti obvezni VnllL j, 51 morajo ae- ' *iudje in občani do konca leta osek kot minimum sredstev za stVoDn° zaščito pred vojnimi dej- JjTl. | “'"‘O VUJ11UUI (2a.ranji priskrbeti: zaščitno masko ina ?,tna maska M-l in otroška Prvj 3 MO‘1)’ zaščitno ogrinjalo in tijSo P°voj, če jim takšna sredstva zagotovljena kako drugače. T zdru>mel^ne *n druge organizacije stj enega dela in delovne skupno-mi’j °raj° do konca leta 1987 kot lejct-rnurn sredstev za osebno in ko-v0j yn° zaščito svojih delavcev pred dejstvovanji priskrbeti: Mc^^itno masko (komplet in T. radiološki in kemični detektor ^amik osebnih dozimetrov de2jn?rr^no lekarno, komplet za ena n ek=ijo in dekontaminacijo ter ^ Tn 3 na vsak'^ 100 zaposlenih ne> ^ ^8 kaparita na 1 mS površi-cešu ■Se uP°rablja v delovnem pro-I povJa P° 10g detergentov na 1 mS ; strojev in vozil : sl0Vn na vsakih 250 mS površine po-i orod e®a Pr°stora po eno garnituro Ja (komplet Jeklo Ruše) J ns v_° uporabIjati 4 CM zaščitni t 0,llplet 'n J,h:bila zaščita občanov boljša Pravoča °Vite^a’ Je nujno> da vsi sted<,»asno spoznamo uporabo Potk Za RBR zaščito. Zaščit en Poudarek gre uporabi Pravjine ,maske, da jo znamo dati °Žai in°jn Pravočasno v zaščitni po-tiotgn da z njo lahko čim bolj ne-Pa cjei0 0Pravljamo naloge doma ali OsebVdem mestu tudi dlje časa. Ijajo; n' k°mplet za zaščito sestav- 2. 2a^čitna maska ti jo $e°n' Pribor za dekontamina- i. i. p%ll_no ogrinjalo torbic povoj Zaščitna maska Zaščitno masko nosimo na levem boku v torbici kompleta tako, da gre oprtnica čez desno ramo. Masko pripravimo za uporabo tako, da iz torbice vzamemo plastično vrečko, v kateri so maska s filtrom in priborom za čiščenje (milna in flanelasta krpa), s filtra nato snamemo pokrov in gumijast čep in ga privijemo na masko (naličnico). Da bi prilagodili elastične trakove, velikosti glave, damo masko na glavo, z eno roko držimo temensko ploščico na temenu glave, z drugo pa pritegujemo prosta konca elastičnih trakov, dokler se naličnica popolnoma ne prileže obrazu. Hermetičnost maske preverimo tako, da imamo masko na obrazu, z dlanjo leve roke pa zapremo odprtino na filtru, nato vdihnemo in prenehamo dihati za 8—10 sekund. Če se pri tem naličnica prilega obrazu, je hermetičnost dobra; v nasprotnem primeru, če je stik med naličnico in obrazom ohlapen in vmes prihaja zunanji zrak, moramo preveriti, če je filter dobro privit oz. ali so elastični trakovi dovolj nategnjeni. Pri nameščanju maske v zaščitni položaj za trenutek prenehamo dihati, zapremo oči, vzamemo masko iz torbice, z obema rokama primemo elastične trakove na desni in levi strani naličnice in damo masko na glavo. Zaščitna maska ne sme biti izpostavljena neposrednemu vplivu sončne svetlobe, zato jo je treba hraniti s kompletom v suhem in temnem prostoru. Po vsaki uporabi in tudi pri zadolžitvi je potrebno naličnico očistiti s suho flanelasto krpo, da odstranimo morebitno umazanijo, prah in vlago. Osebni pribor za dekontaminacijo — LPD Osebni pribor za dekontaminacijo je namenjen za: — dekontaminacijo odkritih delov telesa kontaminiranih z bojnimi strupi in biološkimi agensi — dajanje prve pomoči, kadar so s hlapi mehurjevcev kontaminirane oči, dihala in prebavila , — dajanje prve pomoči pri kon- taminaciji z živčnimi bojnimi strupi — dajanje prve pomoči, kadar so dihala kontaminirana z dražljivci Dekontaminacijo kože in obraza lahko opravimo sami; nekoliko težje opravimo le dekontaminacijo obraza in vratu, zato naj nam kdo pri tem pomaga. S pivnikom je po-tr.ebno najpej vpiti kapljice bojnega strupa, nato pa na kožo nanesemo prašek s tamponom, na katerega pred tem vsujemo prašek iz škatle. Pri dekontaminaciji obraza je potrebno paziti, da prašek ne pride v oči, nos ali" usta. Če se to zgodi, je treba oči, nos in usta oprati z 2-od-stotno raztopino sode bikarbone. Vbrizganje sirete atropina opravimo takoj, ko se pojavijo prvi znaki zastrupitve z živčnimi bojnimi strupi (stiskanje v prsih, siljenje h kašljanju, naglo pešanje vida in oženje zenic). Atropin vbrizgamo tako, da telo sirete stisnemo tako, da se pokažejo kapljice tekočine na vrhu igle, nato iglo zabodemo v mišico na bedru in s stiskom sirete iztisnemo tekočino, ne da bi spustili prste s sirete, iglo izvlečemo in jo odvržemo. Če znamenja zastrupitve po prvi injekciji ne prenehajo, je potrebno zastrupljenemu po 10—15 minutah vbrizgati še eno injekcijo. Ampulo proti dražljivcem uporabimo tako, da s prsti zlomimo vrat ampule, ki je ovita v gazo, ko postane gaza vlažna prenehamo dihati, dvignemo rob naličnice (poleg ušesa) in pod naličnico potisnemo ampulo pod nos. Potem spustimo naličnico in močno izdihnemo, nato pa normalno dihamo naprej. Zaščitno ogrinjalo Zaščitno ogrinjalo je namenjeno za zaščito telesa pred polivanjem z' bojnimi strupi, biološkimi agensi iri za preprečevanje usedanja radioaktivnega prahu na telo. Ogrinjalo uporabimo tako, da ga najprej razpremo in ga damo preko glave tako, da je kapuca na glavi. Pri tem moramo paziti, da filter maske ne bo pokrit z ogrinjalom. Zaščitno ogrinjalo se za zaščito pred bojnimi strupi lahko uporabi samo enkrat, potem pa ga moramo zažgati ali zakopati. Za zaščito pred radioaktivnim prahom ga lahko upo-rabimo 3 —4 krat, vendar ga je potrebno vsakokrat otresti, dobro oprati z vodo, posušiti in zložiti. Prvi pogoj je namenjen za samopomoč m medsebojno pomoč za zaustavljanje krvavitev. Uporabimo ga tako, da najprej raztrgamo ali razrežemo platneno vrečko, nato pa še gumijasti ovoj in pazljivo snamemo papir. Nato povoj z obema rokama primemo za konce preveze in jih raztegnemo, da se blazinica zravna. Pri tem moramo, paziti, da se blazinice ne dotikamo z rokami. Povoj položimo tako, da pride blazinica na rano, potem ga večkrat ovijemo okoli rane, na koncu pa ga spnemo z zaponko. Stane Kovačec . :■ ; — Vsebina kompleta za RBK zaščito s torbico — Foto: G. B. Takoj po osvoboditvi h Gradisu Koloman Špilak odšel v pokoj po 40 letih dela v našem kolektivu Če kdo pozna zgodovino Gradisa jo poznajo delavci, ki so takoj po vojni orali ledino na področju gradbeništva. Eden izmed takih je tudi Koloman Špilak, ki je pred dnevi odšel v pokoj. Za zidarja se je izučil med vojno pri privatnem zidarskem mojstru v Salovcih v Prekmurju. Takoj prve dni osvoboditve je pričel delati pri takratni Obnovi, predhodnici današnjega kolektiva. Vse do dneva upokojitve je delal na različnih gradbiščih doma in v tujini zadnjih deset let pa je vodil montažno skupino v tozdu GE Maribor. V teh letih si je nabral veliko prijateljev in znancev, poslovil pa se je v krogu najožjih sodelavcev. Njegovi tovariši ga bodo pogrešali in želijo si, da bi se še velikokrat oglasil v kolektivu, ki mu je bil zvest polnih štirideset let. Ta skromen zapis je odraz njegovega skromnega življenja, saj sem ga komaj prepričal, da kaj spregovoril o svojem življenju.« Kaj bi, veliko smo delali, sedaj pa je čas, da prepustimo mesto mlajšim. Kljub temu mi ni vseeno, če vidim, da nekateri ne živijo s kolektivom. Še naprej bom spremljal dogodke v Gradisu, saj rad berem Gradisov vestnik,« je ob slovesu dejal Koloman Špilak. Franjo Štromajer v ~ mmjm Koloman Špilak Gradisovi upokojenci — člani »ekspedicije« na Šmarno goro. Z leve: Marjeta Herzog, Jože Sever, Marija Zajc, Hilda Mlakar, Franc Pergar in Alfred Brenk — Foto: L. Š. Gradisovim upokojencem iz Ljubljane Bi se nam pridružili Na izlete gremo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu Gradisovo društvo upokojencev je zaživelo. V začetku leta smo formirali odbore, ki so takoj prevzeli določene naloge in obveznosti. Odbor za rekreacijo za upokojence iz ljubljanskega bazena vabi vsako prvo in tretjo sredo v mesecu na krajše izlete v okolico Ljubljane. Skupaj bomo obiskovali bližnje izletniške točke in trim steze. Eden takih izletov je bil nedavno izlet na Šmarno goro. Skupina »korenin« sicer ni bila velika — imeli pa smo se prav prijetno! Vsi smo prišli na vrh, tam zaužili nekaj »dopinga« in se nato vrnili v Ljubljano. Želeli bi razširiti skupino izletnikov, zato želimo s to objavo privabiti tudi tiste, ki morda niti ne vedo za naša redna srečanja. Vodja naših pohodov je Helena Žigon, v svoji sredi pa imamo tudi prekaljenega planinca Jožeta Severja, zato ni bojazni da bi zašli ali se izgubili. Kot zanimivost omenimo tudi to, da se redno pridruži naši skupini tudi Jože Triler, ki je sicer doma iz Škofje Loke... Pričakujemo veselo snidenje! L. Š. Po naključju med gradbenike Miro Kranjc, 50-letnik »V mariborskem Gradisu se dobro počutim« 50 let je od tega, kar je v Čedadu privekal na dan Miro in takrat si verjetno njegovi starši niti najmanj niso mislili, da bo postal gradbenik. Čudna je bila njegova elektrotehnično srednjo šolo J' Ljubljani. Šele ko je Pr'se, k pouku je izvedel, da jih je PreVf. prijavljenih in da verjetno ne 6 sprejet. Dve nadstropji višje p« ll bil oddelek za gradbeniške■ Sprejemali so brez sprejemnih izpitov in to je bilo dovolj tehten rt' zlog, da se je preselil med Hrai' benike«. ■ Vse kar se je pomembnega Zgodilo v Mirotovem življenjus je po njegovih besedah zgodilo aprilu. Zaposlil se je v apr‘M prav 1. aprila letos mineva 25 » odkar je pri Gradisu, na VeCl gradbišča se je premeščal ravn.( tako v tem mesecu, veliko Pa 1 tudi osebnih odločitev, ki so 5 dogajale v aprilu mesecu. , , Preveč bi bilo naštevati obješ pot do poklica, čeprav je kot vsi fantje takrat sanjal o vsemogočih drugih poklicih. Pokončani nižji gimnaziji v Bovcu je nameraval na kmetijsko šolo v Maribor. Ko mu je njegov učitelj pri tehničnem krožku nekoč dejal: » Ti Miro pa boš rep‘co sejal«, se mu je vsa stvar zdela ponižujoča, čeprav bi lahko doma na kmetiji svoje znanje s pridom uporabil. Pa se je ojunačil in se vpisal na \ tov in krajev v katerih je sluf-b° val. V Sloveniji verjetno ni vt’ j jega gradbišča, kjer ni bilpris°tev ■ s svojim delom, nekaj časa ('W“| aprilu) pa je šel delat z Gradis0 tudi v Nemčijo. , ■ Leta so hitro minevala in te d je Miro praznoval svoj 50 r0M\ dan, od tega je polovico prebil f Gradisu. Želimo mu, da bi dolgo bil član našega kolekUv’ ter s svojim bogatim tehnicrt. znanjem doprinesel k temu, Gradis še naprej ostal v sarne vrhu gradbeništva. . t Franjo Štrorrrtp Mladinci bodo 20. aprila čistiji PD Ankaran turi' Manj kot dva meseca nas loči od začetka letošnje gradi sove stične sezone, ki se bo tako kot vsa leta začela 10. junija. Odbor standard in rekreacijo, kadrovsko-socialna služba in Uprava delav. skih domov, ki je letos prevzela vlogo koordinatorja pri posl°v®, ^ počitniških domov, delajo na tem, da bi počitniški domovi pripravi6' pričakali prve goste. iirtl®' Tako bo letos prvič uresničena, že pred leti podana iniciativa i” dine Gradisa, da bi pomagala pri spomladanskem čiščenju in ureja naših počitniških domov in v njihovi pripravi za sezono. p delal! Mladinci ljubljanskih tozdov bodo v Ankaranu prostovoljno 20. aprila. Urejali bodo okolico počitniških hišic, rezali sadje, ur\.sj. živo mejo, pešpoti, stopnice, ki peljejo na plažo, zelenice in še m' kaj drugega. Akcija je vse pohvale vredna. Pridružite se lahko tudi vi. Infot cije dobite pri sekretarki koordinacijskega sveta OO ZSMS GIF dis, Marinka Arko. C c, Bili smo na Stolu, Snežniku in Poreznu Ustanovljena je planinska sekcija v škofjeloškem tozdu Na pobudo vnetih planincev smo se že v prejšnjem letu podali na nekaj planinskih pohodov po naših lepih slovenskih gorah. Letos pa smo se odločili. da se udeležimo vseh tradicionalnih pohodov in da ustanovimo planinsko sekcijo tozda LIO Škofja Loka. Prvi pohod smo opravili v prekrasni sončni soboti na Stol (najvišji vrh v Karavankah). Že v zelo zgodnjih jutranjih urah se je pričela viti kača Planin željnih pohodnikov proti Valvazorjevi koči. Bilo je zelo fnrzlo, a jasno jutro. Zvezdnato nebo je napovedovalo lep dan. Bil je rcs prekrasen dan. Boljših pogojev, kot smo jih imeli, si sploh ne bi mogli želeti. Do vrha Stola se je vila nepretrgana kolona pohodnikov. Tudi pot sama je bila odlično pripravljena. Poskrbljeno je bilo tudi za varnost udeležencev. Seveda pa si v Prešernovi koči komaj prišel do skodelice čaja. Kdor se je od Prešernove koče potem odpravil še na sam vrh Stola, je bil obdarjen s prekrasnim razgledom na Julijce, izmed katerih se je mogočno dvigal Triglav, na vzhodni' strani pa so se bohotili zasneženi kamniški vrhovi. Spust z vrha je bil pestro obarvan z raznimi lažjimi padci, katere je spremljal zdrav smeh veselih planincev. V dolini je dobil vsak pohodnik, ki je prvikrat obiskal ta pohod, izkaznico in značko. Domov s mo se vračali nasmejani, polni prePiepih doživetij in nekoliko utrujeni. Obljubili smo si, da naslednjič zopet skupaj udarimo v hrib. Rečeno — s torjeno! Tokrat je bil na vrsti Snežnik. Bili smo malce razočarani, ker smo imeli slabo vreme. Vso pot je snežilo in tudi nekoliko pihalo. Kot pri cini Gorenjci smo bili med prvimi na vrhu. Primorci so prihajali na svoj vrh šele takrat, ko smo mi že okrepčani odhajali v dolino. Na vrhu ni bilo nobenega razgleda. Med Gradisovo pošto:1 Iskreno zahvalno pismo Poštuvcmi i mnogo cijenjeni drugovi i drugarice iz Gradisa! Nepobitna i okrutna je činje-nica da našeg sina i brata Željka Miletoviča više nema. Medutim sve okolnosti i stvarnost da je Živio i radio medu vama, tako divnim ljudima i prijateljirna na-laže nam u duinost da vam preko ovog skromnog pisma izrazimo zahvalnost za sve što ste učinili u našem tako teškem trenutku da nam ublažite bol i lugu koja je velika i prevelika. Nemarno toliko riječi, niti ih možemo nači, za vašu paž.nju koju ste nam podarili, onda kada nam je bilo najteže. Zeljeli bismo da vam po tisuču puta kažemo hvala, jerste nam bili toliko bliski i topli da nam i danas suze naviru sječajuči se vas, tih divnih ljudi, tih divnih i nama nezaboravnih, utješnih riječi, koje ste poklonili našem Željku, a preko njega i nama. Sva ljudskost, tuga koju ste do-z jeli sa sobom, ostače u našim sr-cima kao nešto neizbrisivo, kao nešto što se nikad ne zaboravlja. To nam govori i čini nas ponosnim da smo imali divnog sina i brata, koji je svoj kratki život di-jelio sa divnim prijateljirna nama uvijek bliskog Maribora. Željeli bismo da naše osječaje : riječi zahvalnosti prenesete svakom prijatelju, drugu, i da ne zabora-vite da u dalekoj Bosni —- Brezi i Ilijašu —■ imate i imačete prijatelje, da nas posjetite u bilo kojego- dišnje doba, u bilo koje doba dana i noči. Nastojačemo da vam pružimo onoliko ljubavi ipažnje, koliko su u stanju, da vam daju naša skromna i tužna srca. Budite uvjereni da bi to bila i željo našeg sina i brata, a vašeg druga ti prijatelja, jednom riječju našeg Željka. Molimo vas za izvinjenje, da nam oprostite za ovu našit slo-bodu pisanja, ali nam vjerujte da su ovo riječi iskrene zahvale jedne stare i tužne majke, oca i brata, koji če još tugovati, ati koji hoče i Žele da sa prijateljirna našeg Željka ostanu što duže i trajnije zajedno. Srdačne pozdrave i riječi zah-valnos.ti šalju svim mdnim ljudima i prijateljirna Gradisa majka Lucija, ota c August, mala Tanjica, brateč Željko, snaha Milana i brat Zvonko XXXIV. letne ŠIG Končana že štiri predtekmiovanja Letošnje tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije poteka po ustaljenem Programu, saj so najprej izločilna tekmovanja, nato pa se bodo v Celju, 8. ju-n'ja najboljše ekipe pomerile še med seboj. Prva panoga za Gradis ni bila naj- marca v Mežici in Ravnah v organi-?°Ij uspešna saj se niti moški niti zaciji Kograda iz Dravograda, ni Zenski ekipi v odbojki, ki je bila 16. uspelo uvrstiti v finale. Od ostalih panog, ki so že končane, to je namizni tenis, šah in streljanje,, pa :so se: vse ekipe uvrstile v zaključno tekmovanje. O rezultatih v posameznih disciplinah bomo napisali več po končanih vseh predtekmovanjih. GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS Ljubljana. Izdaj a ga Odbor za informacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bcrnot. Glavni in odgovorni urednik je Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora so: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Alojz Remec, Ludvik Rudolf, Vlado Torbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksand er Bojanič in Tatjana Sa -vinšek. Tehnični urednik je Matija Krnc. Glasilo tiska tiskarna Ljudska pravica Ljubljana v nakladi 9.000 izvodov. Naslov ure dništva: GIP GRADiJS Ljubljana, Gradisov vestnik, Šmartinska 134a Ljubljana, telefon 441-422 int. 232 ali 220. saj je bila tako gosta megla, da nismo videli meter pred seboj. Vendar pa je bil pohod prav tako svojevrstno doživetje. Če nas je na Snežniku spremljal sneg, nas je na Poreznu močil dež. Ta pa je veliko bolj neusmiljen. Hojo nam je otežkočal visok sneg. Kljub vsem naporom in oviram smo osvojili vrh. Po vseh treh pohodih smo organizirali večer z diapozitivi. Pripravil jih je tov. Janez Kunšič (bivši Gradiso-vec). Diapozitivi so bili na teme »Naše planine in Dolomiti«. Večei ni bil preveč množično obiskan ampak kdor je prišel, je bil zadovoljen s predstavljenim. V bodoče imamo še velike načrte za katere upamo, da jih bomo uresničili. Planinska sekciji LIO Šk. Loki r Nagradna križanka v tej številki Za pravilno rešeno in pravočasno prejeto križanko bomo tudi tokrat med reševalci izžrebali pet nagrad: 1. nagrada 500 din. 2. nagrada 400 din. 3. nagrada 300 din. 4. nagrada 200 din. 5. nagrada 100 din. Rešitve pošljite na naslov: GIP Gradis Ljubljana, Šmartinska 134 a, Uredništvo Gradisovega vestnika — Nagradna križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve prispele do 8. maja letos. v Nagrajeni reševalci marčevske križanke Upoštevali smo vse rešitve, ki so prispele v uredništvo do 9. aprila. Toki at smo prejeli le 49 rešitev. Pravilna rešitev se glasi: strojnica, trobentar, roker, Ati, Esad, kij, vliv, oval, Latinka, id, goščava, Eco, Nino, areopag, vas, član, lončina, Est, ŠP, rivalstvo, itinerar, jedilnik, av, Ivan, Ob, Sanana, Sartre, Notranjka, nalet; Petra, Elf, kvaka, odritek, Arran, op, krog, Predin, igra, Aka, silak, kad. Sreča je bila naklonjena naslednjim reševalcem: 1. nagrada — Jelka Škerlak, Kovinski obrati Ljubljana 2. nagrada — Domen Gruden, Frankovo naselje 165, Šk. Loka 3. nagrada — Janc Cilenšek, Kovinski obrati Ljubljana 4. nagrada — Metka Kobal, Gradbena operativa Ljubljana 5. nagrada — Stanko Ščavni-čar, GE Maribor Dobitnikom čestitamo!