V Ljubljani, sreda 26, marca 1919. leto. Velja v Ljubljani; c*lo leto ... K 56-~ Pol leta . . . „ 28-— ^trt leta . . . „ 14'— *a mesec. . . „ 5•_ Velja po pošti: w celo leto naprej K 60-— x* pol leta „ „ 30-- ** e-tr* leta „ „ 15*- *a *» mesec „ „ 5'50 Na pismene naročite brc* poSlljatro denarja se ne moremo ozirati. Naročnik! naj pošiljajo naročnino ZUBUr po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 ram širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust. Creonigtro je na Starem trgu Stev. 19. Telefon CT‘ 880. UpravniBtvo je na Marijinem trgu ==== Stev. 8. Telefon Štor. 44. ~——= Izhaja vsak. dan zjutraj, Posamezna številka velja SO vinarjev. Vprašanjem gl e d o Inseratov 1. «lr. so naj priloži k n odgovor dopisnica ali zimmka. — Dopisi naj so frankirajo. — Rokopis) se ne vrafajo. Wilson proti italijanskemu imperijalizmu. — Kompromis med Italijo in Jugoslavijo? Aretacija Stipe Radiča in drugih izdajalcev domovine. — Vojno stanje med entento in Madžarsko. — Madžarska napove Čehoslovaški vojno. ^r- J- Leskovec: | Slovenci med Jugoslovani. Pravijo, da ima vsak narod svojo zgodovinsko nalogo. Francozi so razširili ideje svoje velike revolucije po celi Evropi in pripomogli do osvoboditve ljudstev Jz absolutizma in fevdalizma. Angleži so podali vsemu Svetu dokaz praktičnosti, svobodoljubja, neodvisnosti, iznajditeljskega duha. Slovanom končno je baje od-kazan namen združiti najrazličnejše narode v ljubezni in bratstvu. Pa do tega časa je še dolgo. Slovenci smo imeli resničen zgodovinski nalog. Začetkom novega veka smo branili s Hrvati vred svet pred turškim barbarstvom in v najnovejši dobi smo bili jez pred germanizmom 'n preprečili, da se nemštvo ni razši-”1° do Jadranskega morja. Svojo na-‘°go smo izvršili in v sedanji državi nas čaka novo delo. Nahajamo se na meji vzhoda in zahoda. Zapadna kultura prehaja k nam, mi jo moramo prebaviti in preobleči takorekoč v slovensko obleko in jo kot tako oddajati dalje. Germanska nasilnost nas je naučila organizacije in discipline. Združili smo se materijalno v zadrugah vsake vrste, imamo kulturna društva in politične organizacije. Vsaka stranka pri nas je organizirana, ve približno, koliko ima prisiašev in ve tudi, da se sme nanje zanesti. Uradništvo naše je pridno, marljivo in nepodkupljivo. Teh naših prednosti naj bodo deležni drugi so-bratje, ki se živeči pod drugimi okol-nostmi niso mogli v isti smeri razvijati kakor mi. Očitka jugoslovanski rrusi se ne bojimo: v kolikor to po-■nem našo organizacijo in disciplino, ga sprejmemo kot poklon, odklanjamo _ Pa kot oznako imperijalizma. Tega pri nas ni in ga tudi ne bo. Nas spaja s Srbi in Hrvati le bratstvo, ljubezen in zavest narodne skupnosti. Mi pa nočemo samo dajati, hočemo se od Srbov in Hrvatov tudi učiti. Oni nas visoko nadkriljujejo v narodni zavednosti in ponosu, s svojo zgodovino, političnim talentom, nastopom in govorniškim darom. Veliko bolj nego mi so ohranili svoje šege in navade. Očuvali so narodno nošo, ki jo je kratkovidnost naših ljudi že davno vrgla v staro šaro. Mi smo v marsi-kakem oziru politični otroci, ker smo že pred tisoč leti izgubili svojo državo, in ni bila naša politika do najnovejših časov nikdar državna politika. Medsebojno izpopolnjevati se hočemo, dajati in sprejemati. Mnogo smo se že naučili, zlasti v tej vojsi, morda največ v zadnjih mesecih. Uvideli smo, da kljub vsem govoričenjem za male narode še ni prišla pravica in da ima pomen le večja skupnost. Od severa in juga nas obdaja Še vedno sovrag, najbrž mu bomo v prihodnjosti še bolj na poti nego preje. Iz vojske za osvoboditev malih narodov se vrača naš de! troi-menega naroda bolj oslabljen, nego je odšel v vojsko. Da ne izgubimo še več, smo pripravljeni žrtvovati mnogo, mnogo. So med nami republikanci a uklonijo se monarhiji, so federalisti, autonomisti a sprejmejo centralizem. Iz stvarnega in resnega pojmovanja položaja. V zvezi s Hrvati in Srbi hočemo postati veliki, ker čutimo, da je majhen narod zapisan poginu. Zato bodi povedano Vsesrbom in hrvaškim disidentom: „Zastonj se trudite spraviti nas z začrtane pod! Težko smo si pridobili združenje, edinstvo, z ogromnimi žrtvami. Zato nam je tem dražje in po nobeni ceni ga nočemo izgubiti. Vse pretrpimo, samo nekaj odklanjamo: priti nazaj pod tuji jarem. Dovolj smo prebili, nočemo skušati še enkrat bogov. V zvezi s Srbi in Hrvati smo postali historično-politična individualiteta. Tvorimo srednje veliko državo z vsemi predpogoji procvita in razvitka. Zahvalimo se za vsak poskus potlačiti nas nazaj v brezpomembnost, gospodarsko, politično in narodno smrt. Na limanice lažiprijateljev gremo ravnotakomalo, kakor na vabljenje očitnih sovražnikov. Bodi to povedano enkrat za vselej. ansKuti jarmom. Proti slovenskim knjigam. Na Rakeku je izdalo tamkajšnje poveljstvo povelje, da se morajo oddati vse slovenske knjige in časopisi. To povelje, ki ga je županstvo prejelo dne 16. t. m. in ga v nedeljo po maši moralo razglasiti, je vzbudilo med ljudstvom veliko razburjenje in nevoljo. Sklenilo je, da knjige rajši sežge, kot pa da bi jih izročilo v roke najhujšemu sovražniku. Zdi se, da je bilo enako povelje razglašeno po celem zasedenem ozemlju. O šlrajku železničarjev v Trstu. Poročajo, da je štrajk končal s popolnim neuspehom. Uprava jim je dala vse polno obljub, izpolnila pa ni niti ene. Te dni je železniško ministrstvo zahtevalo natančen imenik vseh železničarjtv, ki so pristojni v Julijsko Benečijo. Ttm bodo izplačali doklade in jih obdržali v službi, druge pa kratkomalo odpustili. Sicer pa je to le pesek v oči, ker so večina (okoli 600) železničarjev slovenske narodnosti že odpustili, oni pa. ki se še nahajajo v službi, so primorani sami odpovedali, ker ne prejemajo nikakih doklad. Vse pritožbe so brezuspešne. Od zaprtih železničarjev sta po amnestiji ostala v zaporu še dva, od katerih se je enemu baje omračil um. Postopanje s slovenskimi uradniki v Trstu. Postopanje s slovenskimi uradniki v Trstu je proti vsem človeškim pravicam. Najprej niso slovenskim uradnikom izplačevali plač in jih neprestano mučili z najnatančnejšimi hišnimi preiskavami. Nato so jih večinoma odpustili, ostalim pa ne dovoljujejo opravljati službe in jim tudi ne izplačujejo. To postopanje je splošno in umevno je, da vlada vsled tega v slovenskih uradniških krogih velika b.da. Nove aretacije v Ajdovščini. Tu so aretirali še nadučitelja Plesničarja, gostilničarja Lutmana, mesarjevega sina Stanka Logarja in faktorja Aleksandra Kostnapfla. V trgu vlada neznosni italijanski teror. Vsako shajanje ljudi je strogo prepovedano. Skupine 2—3 ljudi karabinerji takoj razprše. Ljudje si komaj upajo slovenski govoriti. V občinskem uradu gospodari italijanski komisar. Uradovanje na ajdovski železnici je vse italijansko. S 1. aprilom bodo vsi slovenski uslužbenci na tej železnici odpuščeni. Naročite takoj: brošuro dr.Bo-gumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji. Razširjajte jo med ljudstvo. Narod naš dokaze hrani, spoznajmo jih, zavedajmo se svojih pravic! Slikar Veno Pilon. naSih^?. se.rn.,oni dan videl umotvore odDošliPin T’ Popravljene, da se ško ratstavo'v pK^"uansko častno in dn«|1S- Umetnost nadvse bo Po C»no zastopana in da vse ra»S tetl naibrž tvorila središče tiče. Pt I vsaJ kar se slikarstva Porodih nif- misel se mi ie takrat naŠT Rt i v trenotku, če danes skorn u Fe^ generacija izumre, ostali z enn Krez .ena5 toda redke so. p teh le Veno Pilon. na k° sem videl njegova dela "avS?". ra2stoi' ki“ K je prvič v »slnni !n>cnoval° njegovo ime, sem nečim- se za tem ma,ce tuje zve-lent i„ '.men(?m skriva nenavaden ta-n izrazita osebnost, čeprav se mi po izkušnjah, ki sem jih dobil, ko sem imel nedavno priložnost videti precejšen odlomek njegovega dela iz zadnje dobe, hoče dozdevati, da ni razstavil niti svojih najboljših, niti sploh najizrazitejših del, ki bi bila mogla o njem podati vsaj malo popolnejšo in celotnejšo sliko, in to on zasluži! Čul sem, da mu umetniški krogi prigovarjajo, naj priredi kolektivno razstavo svojih del in to bi mu v vsakem oziru svetoval. V naslednjem bi rad podal par potez o tem umetniku, ki bodo gotovo zanimale tega in onega, ki ga je zbirka finih akvarelov v zadnji razstavi opozorila na ta izvanredni, mladi talent. Pred kratkim mi je razkazal zbirko listov, ki jih je prinesel iz Rusije, kjer je bil dobri dve leti v vojnem ujetništvu. Menil sem, da bom videl kopico slik, podobnih onim v razstavi, samo precej šibkejših, pa sem bil v resnici začuden: videl sem toliko raznolikih del v tako različnih tehnikah in ravno tako pestre vsebine, da bi mi že sama množina teh slik, risb in skic morala imponirati. Slike predstavljajo predvsem obilico pokrajin, tipično ruskih z daljnimi horizonti, skoro brezbrežn h rek in nizkega gričevja. Razven tth je mnogo slik iz pouličnega življenja, življenja in vrvenja na trgu, pred cerkvijo, v bazarju. Največ izmed vseh pa je scen iz ujetniškega taborišča, nekdanje vojašnice. Vidimo njegove tovariše-soujetnike pri najrazličnejših opravilih, opazujemo brezmiselno jetniško življenje mladih, krepkih ljudi, odtrganih od sveta. Lahko bi sestavil celo serijo teh molčečih protestov, porojenih iz gnjeva in nemoči. Pa tam, kjer se vsakdanjih, prozaičnih natur poloti apatija in obup, tam je umetnikova notranjost, ki je prebolela in v duši preosnovala vso krivico, našla šele izvor simpatije, da, skoro ljubezni. Tako se je moglo zgoditi, da se ti zde te priče nesvobode skoro zagovorniki mirnega, kon-templativnega življenja, malone zadovoljne idile. Poleg te zbirke, ki se ji tako izrazito pozna pečat okolice in razmer, hranijo umetnikove mape nepregledno množico razne drobnjave, perorisb, risb z ogljem, svinčnikom in baivno kredo, deloma šele osnutkov, malenkosti dekorativnega značaja, na- črtov za lepake, razglednice in naslovne liste knjig. Saj vsi ti drobci niso posebne umetniške vrednosti in bogzna kakšnega pomena, ampak so dragocen materijal, da moremo prav premotriti umetnikovo bistvo. Čeprav je izbira sujetov bogata, bi vsebina sama še ne mogla biti, ki nam jih dela tako drage. To je njegov priprosti način izražanja, obenem pa za umetnika njegovih let, ki razven risarskega pouka na goriški realki, kjer je študiral, nenavadno sigurna oblikovalna zmožnost. Kakor je po vsebini samostojen in neodvisno tvoren značaj, si ie tudi takorekoč sam ustvaril svojo tehniko, svoj slog. Zanimivo je, da je to vrsto akvarelov pripisovati edinole naklučju, da v ujetništvu ni imel prilike in sredstev za slikanje v olju, ki ga je prej z veliko vnemo gojil. Dasi so njegove akvarelne slike mojstrsko dovršene in nimajo prav nič več tiste hladne, ledene otrplosti, ki je tako običajna pri akvarelu, se vendar jasno vidi, da to ni niti njemu najbližja, niti poslednja možnost izražanja. Smotreno in dosledno išče načina, ki bi najbolj od- Mirovna konferenca, VUlsou proti zahtevam Italije. Kompromisni poskusi med Italijo in Jugoslavijo. k LDU Berlin, 24. marca. (DKU) Po semkaj dospelih vesteh so grozitve Italije, da bo postopala popolnoma samostojno, zelo poslabšale težavni položaj mirovne konference, zlasti Jter noče Wilson ugoditi pretiranim zahtevam Italije. Sedaj so poizkuša pod vodstvom Llovd Gteorga, odpraviti spor med Italijo in Jugoslavijo s kompromisom. Poučeni krogi pa trdijo, da se je položaj vsled postopanja Italije zelo poslabšal in da se je delo kongresa zaradi tega zavleklo. Naše severne meje. Nemška propaganda oh naših severnih mejah. Glavni hujskač prijet. — Letake pošljejo v Pariz kot važen dokument. — Nemški zrakoplovci mečejo slovenske letake. LDU. M a r i b o r, 24. marca. Glede propagande z nemškimi letaki je bilo dognano, da je bil glavni agitator Irgl v Ptuju. 'Dosedaj še ni ugotovljeno, kje so bili natisnjeni, sumi se pa, da v Ptuju. Pri Irglu so dobili koncepte, spisane na formularju za račune „Sudmarkeu. Prvotni koncept ima naslov: »Kmetje na Koroškem, iz slovenjegraškega in marenberškega okraja!“ Naslov pa je prečrtan in nadomeščen z drugim nadpisom: „Dragi narodnjaki!" Ta dokument v zvezi s slovenskim, navidezno v narodnem duhu pisanim letakom, je za nas Slovence zelo važen, ker nam z njim potrjujejo našo trditev, da je vse naše zasedeno ozemlje slovensko. Letaki In koncept se odpošljejo naši delegaciji v Pariz. Kolikor je doslej dognano, je letalec še včeraj zjutraj v Marenberku izmetal mnogo letakov in obkrožal vse naše ozemlje baje do Koroške. Irgla privedejo jutri v Maribor. Koroška fronta. Ljublj. dop. urad poroča z dne 25. t. m. iz uradnega vira: Dne 23, marca ob 7'30 in 11 GO dopoldne sta metala dva nemška letalca nad Velikovcem letake. Dne 24. t. m. ob 11. uri dopoldne so Nemci streljali s salvami na naše pionirje na mostu pri Dulah ter enega težko, enega pa lahko ranili. Dne 24. t. m. ob sedmih pop. je sovražna patrulja streljala severno od Mrzle vode na našo stražo. Prosimo, ko vpošljetc denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. govarjal njegovim posebnostim; vse dosedanje delo moramo smatrati le kot predpripravo, dasiravno je že v njem velik del mojstrstva. Z velikim uspehom se udejstvuje v grafiki in pokazal mi je par finih perorisb, izmed katerih so nekatere, kombinirane z barvami, prav svojevrstne umetnine, čisto posebnih vrlin; riše pa tudi z ogljem in svinčnikom. Kljub temu se mi zdi, da je njegov značaj izrazito slikarski, da mu je oko predvsem sprejemljivo za barvne vtise. Njegove risbe kažejo odločno, da gre njegova pot od slikarstva in da pravzaprav gradi le z barvnimi ploskvami, ki jih tu nadomestuje prostorninsko omejena ploskev podlaginega tona. Linije se ločijo in gladko prehajajo druga v drugo, brez ostrin in mrtvih robov, lepo zavite so in malce zbrisane. Posebno rad riše s črnim tušom. Dejal mi je tako v pogovoru, da je njemu naipriljubljenejša barva — črna. In po njegovih risbah sodeč je to čista istina, ker s črno barvo ne štedi. Ampak zato ni brezizrazno zamolkla in enolična, temveč ima prav dobro razločne vrednote. ____ (Dalje prihodnjič.) Politični pregled, j p Italijani in Nemci v Mari- J boru. Italijanski časopisi poročajo iz Maribora, da žive člani tarnošnje ita- I lijanske misije v najboljših ednošajih z mariborskimi Nemci, ki so baje takoj spoznali, da jim prinašajo Italijani svobodo in zaslombo pred barbarskimi Slovenci, ki zatirajo na vse mogoče načjne^ tarnošnje nemško prebivalstvo.^ Pričakuje se pomnožitev en-tentnih čet v Mariboru. Nov dokument j italijansko-nemškega pobratimstva pro- j ti pravičnim jugoslovanskim težnjam! ! p Spomenica italijanske mi- j rovne delegacije v Parizu, v kateri i prezirajo Italijani svoje imperialistične ! zahteve, je predmet mnogih in obširnih komentarjev italijanskih časopisov. Nekateri, kakor „Secolo“, „Corriere della Seia" niso zadovoljni z vsebino te spomenice, zlasti pa ne z navedenimi argumenti, ki lahko škodujejo italijanski stvari. Zahteve italijanske delegacije, pravi „Secolo‘;, bi bilo ] treba podpreti v vsakem oziru s pravičnimi in faktičnemu dejanskemu sta- ! nu odgovarjajočimi razlogi, brez pri- ! vlake aneksijonizma, kar se je sicer i glede slovenskega Krasa zgodilo (!?) i ne pa glede Dalmacije. Strategični j oziri pa danes ne morejo dati pravne 1 podlage za aneksije. Vprašanje je tudi, i če more strategična meja v resnici za- i sigurati bodočnost države. „11 Secolo" j priznava imperialistični značaj itaii- | janskih teženj, seveda samo glede I Dalmacije, med tem, ko za goriške j Slovence ne priznava istega razloga, ' ker so ti, kakor pravi, sami .naseljenci*. Cisto italijanska logika: kar velja za Dalmacijo, ne sme veljati za Siovence. „L’Idea nazionale** pa zahteva aneksijo cele Dalmacije, ker se Italijani ne morejo zadovoljiti s kakimi garancijami Jugoslavije, te barbarske države, katere elementi nimajo smisla ?a pravico, red in kulturo. Take garancije more dati pač Italija kot kulturna država (!?) Jugoslovanom, ne pa ti Italiji; radi tega je najboljše jamstvo za sigurnost in svobodni razvoj dalmatinskih Italijanov, aneksija cele Dalmacije. Dopisi. d Gledališko društvo na Jesenicah je uprizorilo, 22. in 23. t. m. pod vodstvom g. J. Špicarja Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski". Z neverjetno finim umevanjem so skorodane vsi igralci rešili dobro razdeljene vloge. Figura Konkordata (g. Spicar) in dacarja (g. Potrato) sta dosegli popolen uspeh. Splošno so si pa vsi igralci osvojili srca mnogoštevilne publike, ki ni šte-diia z aplavzom in smehom — dasi se je na obrazih poznalo, da najmanj polovica poslušalcev stvari ne razume. Zato bi bilo umestno in potrebno, da sz v prihodnje pred prireditvijo razloži občinstvu pomen igre, ker bi na ta način imeli gledalci mnogo več užitka, dočim so se tako pri duhovitih Cankarjevih stavkih —- vprašaje spogledavali. Največ odkrite hvale gre seveda vodji g. I. Špicarju, kateremu od srca želimo, da se mu odpre kje v Jugoslaviji večji oder, kjer bi lahko nadaljeval uspešno zapričeto delo. _a d Trgovski pomočniki v Celju In na deželi. Povzdignimo naš ubogi stan! Ako vprašaš tovariša: „Kako ti gre", dobiš pomemben odgovor: „Ka-kor drugi hočejo". Koga si misli pri tem „drugi"? Jaz pa pravim, da mora biti tako, kakor mi hočemo! Mi, ki delamo za žepe drugih. In k temu je treba organizacije. Z združenimi močmi bodemo vse dosegli. Vsak delavec, vsak čevljar je danes organiziran, zakaj bi še mi ne bili? Če bodemo složni ali se bode dobil še sotrudnik, ki bi šel delati recimo povprečno za K 250'— na mesec? Ali se more sedaj živeti s tem zaslužkom? Zakaj bi ne ustanovili podružnico „Zveze trg. nastavljencev na slov. ozemlju" (zveza je bila otvorjena 16. t, m. v Ljubljani, več v »Jugoslaviji** od 22, t. m.) Ne sanjo celjski, vsi iz celega spod. Štajerskega, vsi moramo biti organizirani, vsi v državi SHS, moški in ženski nastavljene!, tudi tisti, ki so brez službe, morajo pristopiti. Napravila naj bi se v vsakem večjem mestu posredovalnica služb, ki bode delovala, ne pa spala; iz članarine in prispevkov naj se dajo brezposelnim mesečne podpore itd. Veliko dobrega in koristnega bi se dalo storiti, zatorej le pogum in geslo „z združenimi močmi" in živelo se bode. Upamo, da se bodejo vsi odzvali temu pozivu, da bodejo prišli tudi iz dežele na zborovanje; dan se bode objavil v tem časopisu. — Pripravljalni odbor. d Šoštanj. Izobraževalni odsek Šoštanjskega Sokola priredi v nedeljo 30. marca 1.1. poljudno predavanje: „0 primorskih Slovencih". Predava učitelj gosp. Lucijan Orel v Vasletovi dvorani. Začetek ob 10. uri dop. Po predavanju splošna manifestacjia za našo teptano primorsko rajo! Dnevne vesti. dn Naši vojni ujetniki v Sibiriji. Mnogo se piše o enem ali drugem, a za naše uboge vojne ujetnike, ki že peto zimo trpijo v mrzli Sibiriji, se nihče ne zmeni, kakor bi ne bili kri naše krvi. Leta 1918. piše neki častnik iz Turkestana: „Za nas je še po človeško, a za naše moštvo je po živinsko. Umirajo kakor muhe. Glad, griža in legar so njihove spremljevalke. Vsi so prepuščeni svoji usodi. Kake duševne muke trpijo ti reveži, to je grozno. Vsako dopisovanje je ustavljeno." Nemška Avstrija skrbi drugače za svoje ljudi. Ona jih tudi denarno podpira. Gospodje, ki ste v to poklicani, zganite se. Mnogo materinih src apelira na Vašo požrtvovalnost. Rešite hitro te nedolžne trpine. Stara Avstrija je pahnila te nesrečne žrtve v tak položaj, a sedaj pa ni človeka, ki bi se potrudil zanje. Zatorej, gospodje, pokažite, da Vam je usoda naših ujetnikov na srcu. Pokažite, da Jugoslavija ljubi svoje državljane in da tudi kaj zanje ukrene. dn S!anarinske doklade za repatriirane državne uslužbence. Z naredbo št. 349 (Uradni list L) je deželna vlada določila, da dobe repa-triirani državni nameščenci za februar in marc po 100 K, oziroma po 80 K kot stanarinski prispevek. Uradni list LVI prinaša naredbo št. 386, ki podaljšuje rok za izplačevanje prispevkov za dvojno gospodinjstvo od konca marca do konca avgusta. Na stana-rinsko doklado se je pri tem popolnoma pozabilo, tako da ostanejo uslužbenci 1. aprila in dalje brez tozadevne doklade, čeprav morajo živeti pod še neugodnejšimi pogoji kot do sedaj. Ker se je ta zadeva očividno prezrla, se merodajni faktorji opozarjajo, da nedostatek čim preje popravijo. dn Dviganje hranilnih vlog. Po nekaterih ljubljanskih denarnih zavodih zlasti še pri Mestni hranilnici ljubljanski se že nad teden dni opazuje neko nervozno dviganje hranilnih vlog. Povod temu je dal sklen občinskega sveta ljubljanskega v zadnji seji, da se hraniiničnemu uradništvu zbog 25 milijonov kron vojnega posojila, ki ga je Mestna hranilnica nakupila, ne morejo prejemki zvišati za več kot mestnim uslužbencem. Mestna hranilnica ljubljanska je dosedaj veljala v najširši slovenski javnosti kot najbolj zaupanja vreden denarni zavod. In če o tem zavodu izreče oblast, kakoršna je občinski svet, ki ima nad hranilnico kontrolo, sam tako sodbo, mora biti pač na tem vendar nekaj resnice. Ni se torej čuditi, da je začelo občinstvo dvomiti v varnost svojih vlog ne samo pri tem zavodu, marveč tudi pri drugih zavodih in je začelo denar dvigati. Enako so vznemirjeni tudi oni, ki imajo vojna posojila in ponujajo te za neznaten znesek v nakup. V pomirjenje občinstva povdarjamo, da zadeva z vojnimi posojili še sploh ni rešena in da činitelji, ki bodo tudi pri tem vprašanju odločevaii, nočejo o tem ničesar vedeti, da bi se vojna posojila črtala. Zato tudi vlagateljem Mestne hranilnice ljubljanske ne preti radi tega prav no- bena izguba za njihov vložen denar. Da sta finančni odsek in občinski svet ljubljanski se sklicevala na vojna posojila, ko sta reševala prošnjo hranil-ničnega uradništva za zvišanje prejemkov, sta to storila radi tega, ker nista hotela uradništvu Mestne hranilnice priznati višjih prejemkov kakor občinskim uradnikom in da bi mogla ta svoj neumestni sklep, s katerim sta oškodovala hranilnično uradništvo pred javnostjo opravičiti. dn Čast, komur čast. Gospa dr. Kukovčeva v Celju je bila in je izredno narodno požrtvovalna. Vsem narodnim prireditvam v narodno ogroženem Celju je bila dolga leta pred vojno vrla podpornica in izredno marljiva sotrudnica. Njene zasluge za pro-speh slovenstva v Celju se ne dado niti približno oceniti. Krivično je torej, če se jo sedaj napada, ker je slučajno na ulici spregovorila s svojo spremljevalko par nemških besed. — Ko bi le bili vsi v resnici tako narodno zavedni in požrtvovalni kakor je gospa dr. Kukovčeva, pa bi bilo za našo narodno stvar izredno ugodno. — A. P. dn Simfonski koncert v Mariboru. LDU Maribor, 24. marca. Obmejno poveljstvo je priredilo nocoj v veliki dvorani Goetzove pivovarne v dobrodelen namen prvi veliki simfonski koncert, ki je bil obiskan nepričako-vano dobro. dn Kaj pa s sodnimi pod-uradniki? Ali je vlada na to kategorijo popolnoma pozabila? Vlada je rešila ureditev pisarniških oficijantov in pomočnikov, kakor tudi oficijantk in pomočnic tako, da jih uvrsti uradnikom XI. činovnega razreda na svojih sedanjih službenih mestih. V istem smislu je rešila tudi vprašanje železniških poduradnikov. Sodni podurad-niki to obema kategorijama prav iz srca privoščimo in jim ne zavidamo njihovega napredovanja, ker so ravno taki trpini kakor mi. Zakaj je pa vlada na nas, sodne poduradnike popolnoma pozabila? Tega seveda ni pozabila, da morajo sodni poduradniki opravljati posel uradnikov. Vprašamo torej v/ado* ako pride pisarniška pomočnica, ki' opravlja navadne posle strojepiske do XI. činovnega razreda, zakaj bi ne prišel sodni poduradnik, ki že služi leta in leta, ima pisarniško preizkušnjo, opravlja posel uradnika in poleg tega naporno, odgovorno in v.čkrat tudi z nevarnostjo za življenje združeno iz* vršilno službo? Poleg tega mora biti veščak v kmetijskih, trgovskih, obrtnih in drugih strokah, poznati blago ir> vrednost istega, da more biti kos težki izvršilni službi. Ako je poduradnik sposoben za take težke in odgovorne posle in ima prvo pisarniško preizkušnjo, zakaj bi se ga ne pomaknilo, oziroma uvrstilo v XI. činovni razred ne da bi mu bilo treba zato prositi? Ali te vrste poduradniki ne zaslužijo tega kakor navadni pis. pomočnik ali pomočnica, katerih zadnja opravlja le posel strojepiske? Da se je te vrste poduradnikov na ta način prezrlo m demokratično. Če jih vlada zna porabiti v službi, naj jih tudi uradnim potom odškoduje tako, da jih uvrsti v XI. činovni razred in tako popravi prizadeto jim krivico, posebno onim, ki dokažejo s prvo pisarniško preizkušnjo in mnogoletno prakso zmožnost v izvršilnih in drugih sodnijskih poslih. dn Narodno gledališče v Sarajevu. Sarajevo je bilo dosedaj brez svojega gledališča. Za časa tujega go-spodstva so zabavali priseljene Švabe razni nemški tingl-tangli iz kake dunajske zakotne družbe, dočim so smeli domačini čepeti ob dolgih zimskih večerih k večjemu doma, ako niso bili v zaporu. No, časi so se spremenili in tudi v Sarajevu so začeli resne priprave za oživotvorenje narodnega gledališča. dn Trafikanti v Sarajevu so začeli štrajkati pri prodaji časopisov. Zahtevajo 10 vin. od komada. Vsied tega se vrši prodaja časopisov le potom kolportaže na ulici. dn Dežnik je pozabila vdova v pisarni vojaške intendance za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za nakazovanje preskrbovalnin na Friškovcu-Naj pride dotična ob priložnosti ponj. Dogodki na Madžarskem. Madžarska napove vojno čehoslovaški republiki. Vojno stanje med entento in Madžarsko. — Program madžarske komunistične vlade. Madžari proti Čehoslovakom. Madžarski komunisti opleniH če-hoslovaško poslaništvo. LDU Praga, 25. marca. ČTU poroča z dne 24. marca iz Budimpešte: Kakor smo doznali, so komunisti napadli naše poslaništvo v Bu-nimpesti in zaplenili tri milijone češ-S3 državnega denarja. Vsi uradniki so bili aretirani. Zasegli so jim ves državni in privatni denar. Nato so jih odpravili iz Ogrske. Uradniki so na Potu v Bratislavo, kjer jih pričakujejo. LDU Praga, 25. marca. (DKU) o !^0dni Listy“ javljajo privatno iz vrauslave z dne 24. t. m.: 60 urad-o ?.v ^ehoslovaškega poslaništva v aimpelti je danes prekoračilo mejo. ,an so jih oropali. V Vratislavi je eaena nočna služba. Donava se saico noč razsvetljava z reflektorji, trli .°8rski strani plapola še vedno ne rc*eča zastava. Sliši se § pba in petje. Posamezni streli pa-aJ? na tostransko obrežje. Razpoloženje je ^elo razburjeno, toda samozavestno. ^ftdžarska napove vojno čehoslovaški republiki. Budimpešta, 25. marca. (Izv. por.) Sem so došle vesti, da stoji ruska boljševiška armada pred Karpati. Kuska sovjetska vlada bo podpirala maozarsko, ki namerava napovedati vojno čehoslovaški v e p u b i i k i. Vojno stanje med entento in Ogrsko. LDU. H aag, 25. marca. (ČTU.) Kakor poročajo iz Pariza, j<> v soboto ^ečer n ti stopilo vojno stanje z %rt4ko. i«terVenclja entente na Ogrskem. Pariz, 24. marca. (Posebnopor.) Vesti o preobratu na Ogrskem so vzbudile v krogih mirovne konference veliko pozornost. Prevladuje sicer mnenje, da gre pri budimpeštanskih dogodkih v prvi vrsti za „bluff“ og-skih mogotcev, ki skušajo na ta način vplivati na mirovno konferenco in upajo doseči ugodnejše mirovne pogoje. — V diplomatskih krogih zatrjujejo. da je madžarska igra zelo nevarna, ker se lahko prigodi, da ne bodo mogli pomiriti duhov, ki so jih priklicali. Vsled bližine in tesnih zvez (fled Budimpešto in Dunajem, se požar, če se enkrat razvname, lahko zanese tudi na Dunaj. To pa bi bila tn^-arnos^ ne za vso srednjo, ampak ri?« z.aPadno Evropo. Zato rosno t^v i-Va, bari« ^ v Tvornice, rudo- Soc'jalizira‘ti 7 t ,zeLeznice se morai° države takojšnja ločitev cerkve LDn ° ogrskih dogodkih. Par'^im ;!e"eva>. 25- marca. ČTU glede nn.C?s?^arfeni je izjavil Foch Vendar Pn?zaia na Ogrskem: Sedaj boIiSpv.vJ1 at popademo pošast — meravAii Ruski boljševiki so na-Planiavo’ 2vabiti nas v neskončne Previdll "j1 Ruskem- BiH smo dovolj je <■ iim nism° siediii. Danes bomn , , druSačen- Na Ogrskem uaejstvili ne samo zahteve zma- govalca, temveč bomo porazili tudi boljševizem. Ogrska, ki se je uprla zahtevam celokupne entente bo radi svoje nepremišljenosti hudo kaznovana. LDU Berlin, 25. marca. CTU Iz Pariza poročajo: Večina listov se peča z dogodki na Ogrskem in piše, da se hoče Nemčija na ta način odtegniti mirovnim pogojem. Ste samo dve sredstvi, da se prepreči udarec: 1. Premagati boljševizem na Ogrskem, preden bi bilo prepozno in 2. uporabiti Poljsko in Romunijo, da so tam vpostavi moč entente. — Iz Londona poročajo: Dogodki na Ogrskem so napravili globok vtis. Ogorčenje radi pariških pogajanj je splošno, ker bo enfenta zgubila premoč v srednji Evropi. Češki socijalisti o ogrskih dogodkih. LDU Dunaj, 24. marca. (ČTU) ; Današnji „Delnicke Listy“, glasilo če- i hoslovaške soc. demokratske stranke, ; se pečajo s pozivom, ki so ga mad-jarski socijalisti naslovili na češko delavstvo, ter piše o: Smatramo, daje budimpeštanski vladi predvsem potrebno odgovoriti takole: Češki proletarec ne pozna samo socijalnega jarma, marveč pozna tudi narodno- , stno igro. Stoletja in stoletja so njegovi soplemenski bratje na Slovaškem ječali pod trdim jarmom madjarskih vlad. Revolucija, ki je zadela podjarmljene narode bivše habsburške monarhije, je oživotvoritev socijali-stovskih načel enakosti vseh državljanov brez razlike spola In jezika. Češki proMarijat si tega sadu soci-jalne revolucijo ne da iztrgati od nikogar. Noben Čeh se ne bo dal pridobiti za to, da bi pomagal Slovakom, Srbom ali Romunom zabraniti ločitev od države, ki jih jc ves čas samo tlačila in zatirala, ter preprečiti njihovo združitev z njihovo narodnostno državo. Vse inadjarsko časopisje pozdravlja diktaturo proletarijata na Ogrskem, vsi tabori madjarskega i plemstva in boržoazije jo sprejemajo z odobravanjem, klerus se z njo spo-prijaznuje in dunajska kapitalistovska glasila beležijo vesti o njej z očitnim veseljem. Ali niso to znamenja, ki silijo k opreznosti? Če hoče ogrski proletarijat organizirati armado, da z njo svoji deželi ohrani Slovaško, romunsko Sedmograško ali pa srbski Banat, če hoče na radost nemških in madjarskih kapitalistov, ki so zakrivili vojno in ki sedaj trepečejo pred kaznijo, mobilizirati boj zoper Pariz, tedaj mora biti pripravljen na to, da bo češko delavstvo njegov nastop pre-motrivalo kaj kritično in da z njim ne bo hodilo po istem potu. Razoroženje francoskih čet? Zagreb, 25. marca. (Izvir, por.) „Jutarnji list“ javlja z Dunaja, da francoske fčete, broječe okrog 5000 mož, niso odšle iz Budimpešte in tudi niso bila razorožene, ampak so se stavile madžarski vladi na razpolago. Zadnje vesti. Važne aretacije v Zagrebu. Zagreb, 26. marca ob 1 uri ponoči. (Izv. por.) V poznih večernih urah so bili aretirani lirratski veleizdajalci: Stipe Radič, dr. Vladimir Prebeg1 in dr. Josip INizmau. Za jugoslovanske legijonarje. Zagreb, 25. marca. (Izv. por.) ,,Kolo SHS-sestara“ je sklenilo uvesti obširno in energično akcijo v prid jugoslovanskim dobrovoljcem, ki so se borili v legijah za naše osvobojenje, odnosno v prid rodbinam, vdovam in sirotam. Prva njih naloga je, da izposljujejo takojšnje razveljavljenje vseh ukrepov bivših avstro-ogrskih oblasti proti legijonarjem in njih rodbinam, zlasti z zaplembo premoženja. „Kolo“ začne tudi zbirati sklad v podporo vdov in sirot padlih junakov. „Kolo SHS-sestara“ poživlja vsa ženska društva, da se priključijo tej akciji. Čeden frankovec. Zagreb, 25. marca. (Izv. por.) V štrajku bančnih uradnikov so bili solidarni vsi uradniki in uradnice, ra-zun pravnega sotrudnika Hipotekarne banke, dr. Kdo Franka, ki je poznan pristaš bivše Frankove stranke. Vsled te nekolegijalnosti so ga vsi tovariši počeli bojkotirati ter je bil na ta način moralno prisiljen, da je izstopil iz vrst bančnih uradnikov. Židovska predrznost, g ^ J Zagreb, 25. marca. (Izv. por.) Predrznost zagrebških čifutov postaja že naravnost nesramna. Pod zaščito i gotovih separatističnih krogov si do- i voljujejo že kar javno ščuvati proti Srbom. Včeraj je bil sestanek zagreb- j ških govornikov in med govorniki se je oglasil neki Weiser, ki je bil svoj-čas med vojno znan denuncijant in je spravil celo vrsto Srbov v ječe. V zahvalo, da mu Srbi niso sedaj povrnili milo za drago, ščuva ta človek proti skupni jugoslovanski vladi zaradi prepovedi trgovine s sovražnimi državami. Na sestanku je med drugim izjavil: „Jaz protestiram, da se imenuje Nemce in Madžare naše sovražnike. Trgovali smo z njimi 800 let v bratskem sporazumu in imeli dovolj vsega. Našega pravega sovražnika je treba iskati tukaj v Zagrebu!“ (Žid je mislil marljive in podjetne Srbe!) Nova banka. Bel grad, 25. marca. (Izv. por.) V Belgradu snujejo novo jugoslovansko-ameriško banko, pri kateri je udeležen tako ameriški kot domači kapital. Stavka brivskih pomočnikov. Zagreb, 25. marca. (Izv. por.) Stavka brivskih pomočnikov je končana, ker je dosežen sporazum. Vojne izgube entente. LDU. Ž e n e v a, 25. marca. (ČTU) Glasom statistike „Petit Parisiena" je za časa vojne mobilizirala Francija skupno 9,717.000 mož, Angleška 5,704.000, Italija 5,250.000 in Zedinjene države 3,800 000 mož. Pogreša pa Francija 1,308.000 mož, t. j. 3 37 % prebivalstva, Angleška 680.000 mož, t. j. 1-5 o/o, Italija 450.000 t. j. 1-32 °/0 in Zedinjene države 122.000 t. j. 013% preqivalstva. Društvene vesti. dr Učiteljsko društvo za radovljiški okraj ima svoj mesečni sestanek v četrtek, 27. marca, ob 3. pop. v šolskem poslopju na Jesenicah. dr Društvo poštnih prometnih uradnikov se je ustanovilo v Ljubljani, z namenom zastopanja gospodarskih in socijalnih zadev vseh poštnih prometnih uradnikov. K temu so se pridružili tudi g tov. iz Maribora, Celja, Ptuja in Radgone (nematuranti in maturanti). Vsi g. tovariši naj pristopijo k društvu. Na sestanku, dne 18. marca 1£»19 se je sklenilo, da stopi to društvo v *Zvezo poštnih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani". Odbor je pooblaščen, da stopi v stik z društvi poštnih maturantov, poštarjev, ofi-cijantov in oficijantk ter se udeleži predpriprav za ustanovitev novega društva kot legitimni zastopniki. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni: predsednik Keil Božidar, poštni nadkontrolor, podpredsednik Saleher Franc, poštni asistent, tajnik Konte Ivan. poštni asistent, blagajnik Pevec Ivan, poštni asistent, odborniki: Zavodnik Jakob, poštni asistent in Svetlič Matija, poštni nadoficijal, pregledovalca računov: Lassbacher Karl, poštni nadkontrolor in Mlakar Martin, ppštni asistent. Dopisi za društvo naj se pošiljajo tajniku Konte Ivan, poštni asistent v brzojavnem oddelku v Ljubljani. Aprovizacija. a Krompir za I. okraj dobe stranke pri Miihleisnu na Dunajski cesti, v četrtek, dne 27. marca dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4, štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. — Stranka dobi na vsako osebo pet kilogramov krompirja, po 80 vin. kilogram. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Poslano.** Kazinska kavarna se je torej odprla. Odprl jo je listi, ki ga je predlagal „Casinoverein“, mož, proti kateremu se je izrekla »Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev1* in katerega je odklonil tudi mestni magistralni gremij, ker sta obe korporaciji zastopali stališče, da se smejo pri oddaji. obrti v prvi vrsti vpoštevati samo v dotični stroki izvežbani obrtniki. To upravičeno stališče si je pridobilo že povsodi, kjer obstoja orga-nisiran obrtni stan, popolno veljavo tudi pri najvišji oblasti, samo pri nas Še ne. Samo pri nas še niso merodajni stvarni argumenti, maiveč igrajo še vedno glavno vlogo osebni oziri, družabne zveze in stara hlapčevska uslužnost napratn drugorodcem. Jedino tako se je moglo zgodit, da je „Ka-sinoverein“ zmagal pri vladi proti zadrugi in magistratne-mu gremiju. Je pač ostalo vse pii starem, kakor v stari Avstriji, kjer sta tudi slovenski korporaciji „zadruga“ in magistratni gremij obračali, nemška vlada pa je obrnila. V našem slučaju je zadostovalo, da se je pri vladi zglasil referentov osebni prijatelj dr. Smole in interve-niial v spremstvu reflektanta predsednika „Casinovereina“ dr. Gal-leta, brata tistega moža, ki je imel svoječasno nalogo od avstrijske vlade, da uduši — „Slov. Matico" in takoj se je rešitev prikrojila tako, kakor so to želeli gospodje casinotje in njih preds. dr. Galle. Kazinska kavarna ostane torej še nadalje v starih rokah, zakupnik je zgolj slamoreznik — za najemniško dobo enega leta — v tem času se nadeja „Casinska“ gospoda, da bo zopet Nemec zavladal pri nas --slovenski gostje so za to dobo, torej do preklica dobili milostno ne razpolago 2 sobi, vsi drugi prostori pa so i v bodoče koit svetišče pridržani prejšnji jari nemški gospodi. Slovenci so potemtakem v kazinski kavarni, kateri je dr. Galle določil ime „Zvezda“ in katero ime je moral obvezno sprejeti tudi sedanji zakupnik, samo nadležni gostje — vsiljivci, ki jih pa vržejo na plan, pri prvi priliki, ki se jim ponudi. Dotlej pa jim služi zakupnik kot orodje, kot plašč, ki naj pred slovensko javnostjo maskira — staro nemško podjetje! V to bi se jim ne dal izrabljati seveda nobeden izmed ostalih šest kompe-tentov. Kakor znano, se je potegovalo za to obrt šest strokovno izvežbanih kom-petentov, a vladni referent se je odločil za tistega, ki bi moral priti najmanj v poštev. Ker pa je obljubil kazinotom največ koncesij, da se bodo i nadalje še šopirili sredi Ljubljane, je njihov zastopnik „Švaba“ dobil pri vladi globok poklon, domačini pa brco. Pravi se, niso mogli dobiti zakonite podlage za odklonitev, mi pa samo vprašamo, ali je bila obdolžitev o verižni trgovini v „Napreju“ že preklicana? Koiikor vemo, še ne — torej! — Ako je obrtni red tako pomanjkljiv, da za take slučaje nima nikakih določb, liajdi na delo in preuredite ga z naredbo. Saj jih ne izide malo, vsake vrste so, samo za obrtni stan jih ni. Niti odgovora se ne more izposlovati v najnujnejših in najbolj perečih zadevah, ki sc tičejo obrlnikov. Za tako potrebno preureditev obrtnih zakonov so poklicane organizacije že pred dolgim časom zaprosile, a rešitve še ni, vladi je bilo časa dosti. Toliko narodni javnosti v znanje in ravnanje! Ljubljana, 24. sušca 1919. Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev. * Uredništvo ne prevzame za »Poslana* nobene odgovornosti. 13 a- Službe: -a 3 Mesta vzgojiteljice jfk„rsdllc”iej let vršila svoj poklic. Ponudbe pod šifro »Vzgojiteljica" na upravo. 135 Driuelrona vaionpa Sprejme Hinko Dolenc, DIIV5iVCya Vdjcltua Ljubljana, nasproti domobranske vojašnice. 13 ri,nnnm 24 let star, govori nemško in LhUllUlll, slovensko, absolvent kmetiške šole, s prakso v vino- in sadjereji išče službe. Naslov na upravo. 82 Mlinarskega učenca trč, mlinar, v Štu- kah pri Ptuju. 81 Cnroimofs se 2 vajenca za ortopedično 0|J1 CJHlCIfl mehaniko. Stanislav Ponikvar, baraka za invalide ored obrtno šolo. 118 2-1 lAAnm službo kuharja, najraje v častniški lOuulll kuhinji. Ponudbe pod šifro „24". 76 Proda se: -j Cfnivni otrni (Druck u. Drehbank), nov Oti U£lll OllUj 130 mm dolg, železen, za ključavničarje, kleparje ali pasarje se ceno proda. Vpraša se pri Žužek, Bled. 6 10 do 15 vagonov krompirja Z\ 7» nizki ceni takoj. Brzojavna naročila tudi za dobavo raznega žita in moke sprejema Martin Sumer, Belovar, hotel „Toma‘‘. 3—1 5 vagonov apna po 30 K za 100 kg. i vagon cementa po 35 K za 100 kg. na postaji Metlika. 80 ■o vagonov pšenice po 4 K za kg. na postaji Osijek se takoj proda.. Kupci naj pošljejo ponudbe pod „Št. 8“ na podružnico ..Jugoslavije" Novoinesto. PIT Kupi se električni motor wsr (lober, s 4 do 5 konjskimi silami, za istomerni tok (Gioichstromni). Ponudbe se prosi na upravo lista. Prsteno posuto kakor: razne sklede, latvlce, kolače, modle, pomivalne sklede, lončke za cvetlice ter lonce priporoča tvrdka 807 5—1 Osvald Dobeic Ljubljana, Martinova cesta št. 15. odvetnik v ZAGREBU Petrinjska ulica štev. 73 telefon 15-85 otvoril je svojo lastno pisarno. 8l8 —b—b BasmaaMBamiama—mmm i o== Razno: =d a Tnania ■ioli mIad gospod z mlado gospico, Lliulijc /.CII ki bi imela veselje do korespondence. Dopisi, če mogoče s sliko, naj se pošljejo pod »Planinka" na upravništvo lista. 90 1917 S&Anm dobro idočo gostilno, večjo restav-lOuGiil racijo ali kavarno v najem. Ponudbe pod »Začetnik". 77 llrsrlnira 'zuriena v vse'* trgovskih poslih, \ UIgUIIIuO samostojna knjigovodkinja in ko- : respondentinja ter blagajničarka, želi mesta, i Bila je leta kot voditeljica večjega podjetja. ! Službo bi imela najraje v Ljubljani. Ponud- i be pod »Uradnica 100“ na upravo. 135 2—1 j Srisimstski kurz, kem. Oglasi pismeno vaii ustno na trgovino Josipina Podkrajšek, Čevljarska ul. 2.138 2-1 Dotični železničar ki je prinesel dopisnico od A. Tonejc v kavarno Evropa, naj sporoči svoj in gospejin naslov, proti povračilu stroškov, uprav- ništvu lista. 824 ima na razpolago kletarstvo France Rudhia MARIBOR, Vila „Alois“. m pr* GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani. zraven rotovža. 680 Mlekarna, J. Vranešič, =*======== Sunja, priporoča: čajno maslo . . 40*— K kuhano maslo . 38‘— „ liptavsbl sir . . 12*— „ skuta. . . . , 9-— „ ab Sunja. Pri naročilu se prosi vposlati aro. Cene so neobvezne. 823 . TOVARNA ZAMAŠKOV JELAČIN&K2 UUBUANA NA JSOLIDNEJŠAIh NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ probkovine Iz ŠPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZ0RCE1 ■v\ il ^Narodna knjižnica". Snopič 1 in 2. Ualentina Hodnika izbrani spisi Cena 3 krone. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! $3$*' Naročite takoj! FNDRTh ljublj JE NRJBOLJI Več zidarjett proti dobri plači in ugodnimi pegeji se sprejme takoj v delo. Javiti se je med uradnimi urami v 811 Državni posredovalnici za delo Ljubljana Stritarjeva ulica štev. 3. Jy(odni atelje jy(. Šarc Ljubljana, kongresni trg št. 4/1. CGcrbcrjcva hiša.) 300 10—3 Sprejemne ure: 10—'12 in 3—7. Več sto novih patenti rasi ih zlo* žljhili iclcznih 3—1 IIčIP ® se radi selitve ceno proda. Kolodvorska ulica štev. 31 (gostilna Lampert.) Isolirana bakrena žica raznih dimenzij se radi smrti lastnika p® ugodni ceni proda. Pod »Žica" ua L Jugoslovanski anončni in infer-mačni zavod Beseijak & Rožanc Frančevo nabrežje št. 5. M Pisemski papir oajfinejše vrste priporoča lQ2 13 Marija Tičar, Ljubljana Največja izbira umetniških razglednic razpošilja na nagone po najnižji ceni, takoj Dragotin Pertiuač, Sisak. (Telefon int, 105.1 Vprašujte za ceno takoj brzojavno ali pismeno in ga naročite, ker ——————— C0H0 naraščajo. —-------------------------------- Krompir vm naa^fls : Propagandna brošura : za mirovno konferenco! BC si Dr. Bogumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji Z epilogom dr. M. Županiča. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc. V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Cena 2 kroni. Dobiva se v vseh knjigarnah kakor tudi v upravništvu »Jugoslavije", Cena 2 kroni. Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze. — Brošuro Razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno, Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče! -'c; : Propagandna brošura : za mirovno konferenco!