Štev. 28! IZHAJA VSAK DAN »k Redoljah In praznikih eb 5., eb ponedeljkih ab 9. zjutraj. P*s*»l£ne IteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stofc.) v mnogih w>boicarnah v Trata in okolici. Gorici. Kranja, Št. Petra, Posvojni, Setani, Nabrežini, Sv. Laciji. Tolmina. Ajuov-Ifisi, Dornbergu itd Zastarele fiteT. po 5 nvC. (10 «tot.) OCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti i kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. tiemrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po a O afc. mm. Za oglase v tvkstn lista do 5 vrst 20 K. vsaka suvdaijna vrsta K 2. Slali ogiani po stot. beaeda. naj-pa 40 stot. Oglase sprejema luseratni oddelek uprave ^£d;-nostiu. — PlaJaje .se i.-.kiju£no le opravi „Edinosti". Pt^ljlvo In iolljrvo v Tr-ta. TRST, v ponedeljek 9. oktobra 1911 Tečaj XXXVI Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko. ,7 edinosti je meč!* NAROČNINA ZNAŠA sa c«io levo 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira V«roonioo no n*4«l>ko Izdanje „EDINOSTI" ctoso: ** •alo loto Kron 5*20, ka pol loto ftraa 2 8b Y«i dopisi naj se pošiljajo ns uredništvo lista. Nefranfco- vana pisma m ne »prejemajo In rokopisi se na vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do«}. Izdajate'.p in odgovorni urednik ŠTEFAN (JOPINA. Lastnik konsorcij li^ta ^Edinost". - Natisnila Trskama .Hd'oont", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Gicrgio Galatti 6tev. 20. JoStno-hranllnlinf račun šte». 841-652. TELFF0M li. 11-57 BRZOJflUNE UESTI. Italijansko-turška vojna. Turške vojne priprave v drlnopoljskem vilajetu. SOFIJA 8. Zadnje vesti o velikih vo jaških pripravah v drinopoljskem vilajetu so primorale bolgarsko vlado, da je ukazala svojim odposlancem pri velevlastih, naj iste opozorijo, da so te nepričakovane vojaške odredbe pripravne motiti mir na Balkanu Kako znajo italijanski topničarji streljati DRAČ 6 (Albanija). Dne 29. septembra je priplulo v preveško vodovje šest italijanskih ladij. Operacije so bile ovirane s tem, da ni bilo nikakih vesti o vojnem stanju. Italijanske vojne ladije so turško topničarko „Tokat" zalotile izven pristanišča in jo razdejale. Na „Tokat" je bilo v daljavi 3 kilometrov izstreljenih 300 strelov, ali le sedem jih je zadelo. Od moštva so bili ranjeni štirje možje. Na ladiji so našli tri krogle, napolnjene z neko zelenkasto materijo, ki je tako smrdela, da je prišlo moštvu slabo. CARIGRAD 7. Vojno ministrstvo je prejelo od vojaške strani iz Tripolisa sledeče poročilo : Valed bombardiranja je bilo razdejanih mnogo poslopij. Ubitih je bilo mnogo prebivalcev, med temi več žensk in otrok, bodisi vsled nerodnosti italijanskega topništva, ki je merilo na forte, zadelo pa mesto, ali pa vsled barbarstva Italijanov, ki so brez-dvomno hoteli videti mrtvece. Italijanske vojne ladife v albanskih vodati. SOLUN 8. Včeraj sta vdrli dve italijanski topničarki v pristanišče Sv. Ivan v Medui, kjer sta se polastili neke jadrenice, nakrcane s koruzo in namenjene v Prevezo, ter sta jo odvedle seboj. Turška ba-t.rija je streljala na topničarki, ki sta odgovorili z nekoliko streli ter se potem oddaljili. Štirje italijanski križarji opazujejo pri Santa Maura vse trgovinske ladije in za-plenjujejo za Prevezo namenjeno blago. Mladoturški odbor je prejel vest, da je pri bombardiranju na Tripolis en strel zadel konak, vali je bil težko ranjen. Turki so se umakMIi v notranje kraje Tripolisa. RIM 8. „Messaggero" poroča iz Avguste : Osebe, ki so se vrnile iz Tripolisa, pripovedujejo, da so se Turki umaknili v notranje dežele. Arabci so jih pustili popolnoma na cedilu, prodali so italijanskemu poveljniku Cagni izvrstne puške Derna. Turki se bodo morali udati poglavitno radi tega, ker jim bo primanjkovalo živil. Avdijence pri cesarju. DUNAJ 8. Cesar je vsprejel v posebni avdijenci ministra za unanje stvari Aehrentala, ministra za deželno brambo Georgija in načelnika generalnega štaba Conrada. PODLISTEK. Jug. H -itoričen roman. Spisal Prokop Ohocholoušek Poslovenil H. V Angora. „In če jih pusti Bajazet kar na stotine obglaviti, ne bo škode," so si želeli drugi hrepeneč. In kakor Kosančič, tako je mislil tudi Lazarevič, ki se je počasnih korakov pomikal za sultanom proti taborom azijskih ljudstev, in radi tega je vprašal: »Kako misliš kaznovati ta upor, brate sultane?*4 Bajazet se je probudil iz misli; potegnil je z dlanjo preko obraza, stresel glavo, kakor bi se hotel otresti neprijetnih mislf, ki so se mu vsiljevale: „Ha, ta Abdallah!" je Govoril, ne da bi odgovoril na vprašanje ZJŽ. „Zveza Jugoslovanskih Železničarjev" je imela včeraj popoldne v društveni dvorani v ulici sv. Frančiška v Trstu svoj izredni občni zbor, ki je bil sklican, predvsem zato, da se društvo konstituira na podlagi novih pravil. Ker je naše železničarstvo velevažen faktor v našem narodnem življenju, posebno pa v našem tržaškem, poročamo o tem občnem zboru nekoliko obširneje. Občni zbor je otvoril društveni predsednik g. Škerjanc, ki je po kratkem pozdravu takoj prešel na dnevni red. Zastopane so bile poleg centrale po delegatih zunanje podružnice : Gorica, Hr-pelje-Kozina, Kanal, Ljubljana, Maribor, Opčine, Rihemberk in Sv. Križ Cesta. Po 47 delegatih je bilo zastopanih 940 članov. V svojem poročilu je predsednik omenjal poskusa združitve obeh jugoslovanskih železničarskih organizacij, ki pa se je ponesrečil, kar pa nima nikakega vpliva na dobre odnošaje med obema organizacijama, ki delujete slej ko prej v popolnem soglasju v prospeh jugoslovanskega Železničaratva. j § Omenjal je nadalje sedanje gibanje železničaratva za zboljšanje njegovega gmotnega položaja. O stvari smo itak v našem listu poročali že natančnejše, zato mislimo, da lahko preidemo preko tega. Med tem je prišel na zborovanje deželni in drž. poslanec dr. Rybir, katerega so predsednik in zborovalci pozdravili kar najprisrčnejše. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. C e s a r, je članstvo ZJŽ od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 5. februvarja 1911, narastlo od 1234 Članov na 1600. Organizacija je posredovala za svoje člane v 136 slučajih in je bil vspeh ugoden v 108 slučajih. Priredila je 3 javne splošno dostojne shode in 46 društvenih shodov in sestankov. Odbor je imel 24 rednih in 4 izredne seje, poleg tega pa več skupnih sej z odborom oziroma odposlanci „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov". Glavno delovanje društva je bilo posvečeno združitvi obeh jugoslovanskih Železničarskih organizacij, ki pa, žal, ni obrodilo zaželjenega uspeha. Zadnji meseci pa so vse društveno delovanje zavzeli za splošno železničarsko gibanje v svrho zboljšanja gmotnega položaja železničar-stva. — Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal tudi g. Cesar, beležimo sledeče : Dohodki so iznašali v času od 5. februvarja do 30. septembra K 9083-28, med temi na članarini, vstopnini in članskih knjižnicah K 8012-15. Stroškov je bilo 10440*29, med temi agitacijskih stroškov K 1792 60, za društveno glasilo K 3688 93, pravovarstvo K 194*10, bolniške podpore K 1984 70, za upravne stroške K Lazareviča, kakor ga ni niti slišal, „kaj misliš, ali bi ne bilo bolje, da sem ga usmrtil ?" „Morda ne boš prikladal besedam blaznosti večje cene, nego jo zaslužujejo ?" je vprašal Lazarevič začudeno, „to bi bilo slabo znamenje za-te, in tvoja moč bi bila zlomljena za večno." Ponosno je povzdignil Bajazet glavo: »Še ni solnce razsvetljilo dneva, ki bi se smel ponašati, da je bila ob njegovem svitu zlomljena Bajazetova močI" je govoril bahato. „Da! Ti vprašuješ, kako bom kaznoval ?" je odgovarjal šele sedaj na vprašanje Lazare viča. »Če bi njihovo življenje imelo za-me večjo ceno, nego pasje življenje, bi mnogi izmed njih danes ne uzrl solnčnega zahoda," — je rekel z hladnostjo azijskega despota, ki mu človeško življenje ni nič več, nego igrača njegovega razpoloženja — „tako pa naj žive, jaz jih zaničujem." „In kakih hrabrih činov pričakuješ od 1027*—, novo uvedene tiskovine K 182*37, za tisk Koledarja K 1050*—, za provizijo nabiralcem oglasov K 520*59. V blagajni je ostalo 166-50. Izdatki so presegali dohodke za K 1357*01 in bilo je treba dvigniti od naložene glavnice K 1523*51. Bilo je treba pokriti stroške za Koledar itd., kar se ne še le pokrije do konca leta. Društveno premoženje se je pomnožilo za K 267*74 in znaša danes K 3833*84. Gotovina, ki je naložena v Ljubljanski kreditni banki in poštni hranilnici, "ozir. v ročni blagajni znaša K 1289*75, ostanek pa obstoji v še ne kasiranih zneskih za oglase in koledar. Pasiva iznašajo malenkostno svoto K 176*— (neplačani računi). Tajniško in blagajniško poročilo je bilo odobreno soglasno in občni zbor je izrekel odboru svoje zaupanje in mu podelil absolutorij. Pri na to sledečih volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Ivan Škerjanc, ki se je sicer zelo branil, da bi ponovno prevzel to tako težko in odgovorno nalogo, a se je končno vendar-le udal splošni zahtevi. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen g. Vitek, za drugega pa g. Ivan Jaklič. V odbor : Pirš, Sosič, Furlan, Turk, Cesar, Pire, štor, Semič, Komac, Vitez, Si-mončič in Pegan ; v nadzorstvo : Tancik, Bufon, Jug, Jaklič Jos. in Mirt Jakob. Soglasno se je nato sprejel poslovni k za osrednji upravni odbor. K točki „poročilo o stanju zahtev Koalicije" je poročal g. Skerj anc na kratko, da je ministrstvo baje pripravljeno dati v svrho zboljšanja gmotnega položaja državnega železničarstva 14 milijonov, kar pa nikakor ne odgovarja dejanskim potrebam Koalicija vztraja pri svojih zahtevah in čaka definitivnega odgovora do 15. oktobra. Ob tej priliki se je predsednik tudi zahvalil poslancema dr. Rybcifu in dr. Ravniharju za njuno delovanje v korist železničarstvu, zlasti pa zato, da sta vložila v državnem zboru, poseben predlog, ki meri na zboljšanje že- lezničarskega gmotnega položaja. (Pride še). Nekoliko misli o kmetijski izobrazbi. Neštetokrat se je povdarjalo v raznih in tudi v tem listu neobhodno potrebo večje izobrazbe našega ljudstva, izlasti kmetskega ljudstva. Razmotrivalo se je, kako naj bi se s to izobrazbo začelo, a ostale so le lepe besede samo na papirju in se ni od vsega nič ukrenilo za dosego cilja. In tako smo ostali vedno pri starem in ničesar ukrenili za izobrazbo temeljnega našega stanu. Ko je dne 19. in 20. avgusta slavila kmetijska šola na Grmu 25-letnico svojega obstanka, padla je tudi marsikatera lepa beseda za povzdigo izobrazbe kmečkega stanu. Veselje je bilo videti dozorele mo- takih ljudij?" je vprašal Lazarevič z rastočim začudenjem. „Bismlllah!" se je nasmehnil Bajazet, niti mi ni prišlo na misel. Ti in pa junaki I Dobri so samo za to, da izpolnijo vrzel, in dobro bodo služili za krmo orlom in Šakalom!" je dostavil brezbrižno, kakor bi vodil samo živino v klavnico. Lazarevič je izbulil na njega oči, kakor bi ne mogel pojmiti smisla njegovih besed. „Kako jih kaznujem ?" je ponavljal Bajazet; „s tem" — je odgovarjal sam sebi — „da se še danes pomaknem naprej. Timur si bo gotovo mislil, da še sedaj uživam razkošnosti življenja, a jaz prihitim nepričakovano na-denj; v njegovi krvi bom maščeval smrt svojega sina, in v Samar-kandu obračunamo za Si vas in za opustošene moje pokrajine in mesta!" je dostavil z bahavo sigurnostjo. „Še danes ?" se je čudil Lazarevič, „brez vseh priprav, brez živil?" Žake, ki so bili nekdanji učenci grmske Šole, kako so razmotrivali o zboljšanju ne le svojega položaja, ampak tu li kmetij-, stva sploh. Tu si jasno videl, keliko se da doseči le v kratki dobi šolanja na kme-| tijski šoli. Večina absolventov te šole ni imela prej druzega pouka, nego ljudsko šolo. V dveh letih kmetijskega šolanja in pozneje v praksi javnega življenja, nabrali so si toliko skušenj in toliko pouka, da »o ga znali prav imenitno porabljati na korist kmetijskega stanu. Grmska šola je bila že od svojega začetka najboljša kmetijska šola, ker »j na nji poučevali ne le pravi strokovnjaki, ampak tudi ljubitelji svojega naroda in ljubitelji kmetijskega stanu. Kdo ne pozna n. pr. upokojenega ravnatelja Riharda Dolenca? On se je mlad povsem posvetil kmetijstvu. Po dovršenih študijah je postal najprej potovalni učitelj kmetijstva, in koj, ko je bila ustanovljena kmetijska šola na Slopu, postal je njen vodja in strokovni učitelj posebno za vinogradništvo in sadjarstvo. Vipavska dolina se je ravno po njem povzdignila v vinogradništvu na visoko stopinjo. Spisal je mnogo knjig za strokovno naobrazbo kmetskega stanu. Objavil je neštevilo člankov, bogatih na gospodarskih nauk.h _ in to ne le v strokovnih, temveč tudi v političnih časopisih. To delo je nadaljeval §e z večjo vnemo, ko je bila kmetijska šola premeščena na zanemarjeno Dolenjsko in sicer na Grm. Grmski grad je bil tedaj bolj podoben jami razbojnikov nego človeškemu bivališču, a grmsko posestvo je bilo bolj navadna „gmajna", nego grajščinsko posestvo. Res je, da je dežela Kianjska mnogo trosila za zboljšanje tega posestva, a tem več truda je imel vodja šole, da je uredil kolikor je bilo potrebno. Delal je za povzdigo grmske šole neumorno do svojega upokojenja in dela še za povzdigo kmetijstva. Vedno zvest in veren drug pri tem mu je bil tedanji pristav in sedanji ravnatelj Viljem Rohrman. Kdo se ne spominja z veseljem njegovih zanimivih poljedeljskih in živinorejskih predavanj ? Poslušal si jih s takim zanimanjem, da si lahko slišal miško teči po sobi med poukom. Vsakemu kmetovalcu so znani njegovi spisi „Poljedelstvo", „Živinoreja" itd. In njegovi neštevilni Članki, objavljeni v „Kmetovalcu-, pa tudi v drugih listih, so pisani z vso strokovno izvežbanoatjo in največjo pažnjo. Predvsem pa je njegova zasluga, da se je grmska šola preustrojila in modernizirala času in potrebam primerno. Njegova zasluga je, da se prirejajo razni poučni tečaji, izleti in predavanja. Tudi pisarniški pristav gosp. Anton Lapajne, ki še vedno poučuje splošnoiz-obraževalne in pomožne predmete, ima za povzdigo grmske šole in kmetijskega pouka velike zasluge. On je bil in je še vedno pravi skrbni oče vsem učencem. Njemu zaupajo učenci svoje križe in težave, kakor sinovi očetu. Kmetijski pristav Zdolšek je sicer mlajša učna moč, ki pa bo gotovo mnogo mne go koristil. Omeniti je tudi še zaslužne strokovne in pomožne učitelje : gg. Antona Planinska, ing. agr. Vedernjaka, c. kr. okrajnega višjega živinozdravnika Skaleta, c. kr. gozdnega komisarja Urbasa, ki z vso vnemo poučujejo učence. Poduradniki in uslužbenci pa navajajo učence k raznim praktičnim kmetijskim delom. Vsled preuredbe Šole v letu 1909/1910 ima sedaj šola dva oddelka: Takozvani zimski tečaj, kjer se izobražujejo kmetijski mladeniči posebno v živinoreji in poljedelstvu, traja dve zimi po 5 mesecev in sicer od novembra do aprila. Letni tečaj je predvsem za vzgojo kmetovalcev iz vinorodnih in sadnih krajev, ter traja od no- S ran II * EDINO, vl« št. 2 JU. V Trsm. dre 9. oktobra 1911 vembra do konca oktobra in ima i mesec poletnih počitnic, učenci letne Šole, ki žele še posebej popolniti znanje v živinoreji, mlekarstvu, travništvu in dr. znanostih. lahko obiskujejo še drugi zimski tečaj. V tem slučaju zamude le iya leto za ves pouk. Ta način učenja je posebno priporočati Primorcem. V zimsko krretijsko šolo se vspreje-jemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari vsaj 15, a ne več nego 25 let. Do kedaj je čas ulagati prošnje, se poizve pri ravnateljstvu na Grmu pri Novem mestu. Prošnji treba priložiti : Krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, izjavo starišev s katero se obvežejo plačati troške Šolanja in občinsko spričevalo lepega cbnašanja. Za vsak zimski tečaj se plača 150 K. za letno šolo pa 200*— K. Za pranje telesnega in posteljnega perila se plača posebej po i'— K na mesec. Šolnine je 40*— K na leto, ki se pa navadno odpušča. Na grmski šoli dobivajo sinovi kranjskih kmetovalcev deželne ustanove, primorskih pa dobivajo državne štipendije. Za te treba seveda prositi. Našim posestnikom v Istri, tržaški okolici in na Goriškem toplo priporočamo, da pošljejo svoje sinove na grmsko kmetijsko Šolo, ker to bo za nje velicega pomena za vse življenje. Kaki možje prihajajo iz te Šole, nam je pokazal zadnji sestanek v Noven:mestu in na Grmu. Posestnik iz Istre, nekdanji Grmove c. Domače vesti. Redna odborova seja „Pol. Društva Edinost" se bo vršila danes v ponedeljek,I9.Jt. m., ob 3. uri popoludne, v Slovenski Čitalnici, v Narodnem Domu. Gg. odborniki, odbornikov namestniki kakor tudi gg. slovenski mestni svetovalci so uljudno vabljeni, da pridejo na sejo v polnem številu. Naše gledališče. Druga predstava se je zopet vršila pred malo ne razprodanim gledal ščero, kar je jako razveseljivo znamenje za zanimanje občinstva. Suderman-novo mojstrsko delo „Čast" ni moglo nego provzročiti globok utis na občinstvo. Veliko aplavza se strani občinstva, ki je večkrat klicalo igralce po posamečnih dejanjih na oder, je dokaz lepega unanjega uspeha. Kritika o igri sledi. Slikarska in kiparska šola v Trstu. Dne 15. oktobra se otvori v Trstu slikarska in kiparska šola, ki ima velik kulturni pomen za tržaško Slovanstvo }in za umetnost še posebno. Naloga, katero si stavlja vodstvo, je važna in bi moglo imeti delovanje kar najlepSih uspehov, ako bo zadostno podpirano od občinstva. Program je jako obširen. Poučeval se bo predvsem studij v atelieru in pleinairu za začetnike in izvež-bance. Dnevni kurzi se bodo vršili od 2. do 4. in od 41/2 do 6. (za otroke). Večerni kurz bo od 6ya. do y1/2, pripraven posebno za one, ki so podnevu zadržani. Tudi se lahko obiskuje ta kurz Šele od 7. ure dalje. Domske ure po dogovoru. Učila se bo Cela tehnika slikarstva in grafike. Cena za kurz je K 20'— na mesec, v to je že všteta aoklada za modele, knjige itd. Pri-glasuje se lakho pismeno: Slikarska in kiparska šola, trg Goldoni št. 6/1, ali pa v Slov. Čitalnici, Narodni dom, kjer je tudi na razpolago podrobni prospekt. Ne zamudite torej ugodne prilike in vpisujte gse v slikarsko in kiparsko šolo! Kuharska in gospodinjska šola. Upravni odbor društva „Mladike" v Ljubljani je v svoji zadnji seji med drugim sklenil, da ctvori društvo dne 1. novembra t. 1. od c, kr. vlade že dovoljeno kuharsko in go-spedinjsko šolo, Na ustna in pismena vprašanja daje v stvari sprejema in pogojev pojasnila upravniŠtvo internata v Šubičevi ulici štev. 9. V novem internatu se nudi gojemkam raznih šol ,tudi prilika, da se teoretsko in praklično izpopolne v posameznih predmetih, kjer jim po njih nazi-ranju še nedostaje potrebne zmožnosti. Iz Aleksandrije v Trst v 661/9 urah. Lloydovo ravnateljstvo poroča, da je^parnik „Wiena na svojem povratku iz Aleksandrije dosegel rekord s tem, da je rabil iz Altksandjije v Trjt 661/, ur. Za vožnjo v Aleksandrijo je rabil 70 ur, dočim je bilo po voznem redu določenih 72 ur. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč vabi v*e slovenske delavce na zelo važen sestanek, ki se bo vršil jutri, v torek; dne 10. oktobra v prostorih NDO., ulica sv. Frančiška štev. 2, 1. nadstr. Na sestanku se bo razpravljalo o bodočem ustanovnem občnem zboru, ki bo dne 13. oktobra t. 1. Pripravljalni odbor. Pevski zbor podružnice „Glasbene Matice" V Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri je prva pevska vaja za ženski zbor. Prosim vse p. n. bivše pevke in tudi nove, da se zbero danes zvečer v dvorani trgovskega izobr. društva, ul. sv. Frančiška 2, I. ndst. Pevske vaje za ženski zbor se vrše vsak ponedeljek in vsako sredo. Na mnogoštevilno svidenje! Pevovodja. Tržaška mala kronika. Roparski nasad. — v predminoli noči okolu i. popolunoči je hotel iti zidar Da-niel Mutinato domov v svoje stanovanje v ulici del Pozzo Bianco št. 6. Odprl je vrata, kar so iz veže prišle proti njemu štiri osebe, ki so ga zgrabile, ga vrgle na tla ter ;mu vzele novčarko, v kateri je bilo 10 kron, raztrgali so mu tudi zlato verižico in mu tudi odnesli komad. Vrhu tega je bil Matinato v spopadu ranjen na obrazu, tako da se je moral zateči na zdravniško postajo. O lopovih ni nikake sledi. Omrtvični krč. 29 letni občinski vrtnar Dominik Sigurgo, stanujoč v ul. Giulia št. 48 se je pred nekoliko dnevi zbol v palec desne reke. Ker se ni brigal za rano, se je razvil mrtvičrii krč. Včeraj so ga morali spravili v bolnišnico. Težko da bo okreval. Tatinska natakarja Natakarja 19-letni Peter Croce in 13-lttai Peter Mazzani oba iz Trsta sta malo po malo pokradla v gostilni Henrika Prechi v Šcednju za 100 kron namiznih prtov, prtičev in druzega perila. Včeraj so oba spravili pod ključ. Maščevanje kočijaža. K Vincenci Klaus-berger, stanujoči v ulici Fonderia štev. 2, je sinoči prišel v stanovanje nje ljubimec kočijaž Fran Gulič, ki je komaj došel iz zapora, Gulič se je hotel maščevati, ker ga je Klausbergerjeva dala obsoditi radi tatvine. Ženska je s pomočjo svoje hčsre odbila Guliča in poklicala pomoč. Ker jo je hotel Gulič zgrabiti za vrat, ga je pa udarila s komadom železa po glavi. Gulič se je moral zateči na zdravniško postajo. Koledar iti vreme. Danes: Dijonizij šk. — Jutri: Frančišek Borgia sp. Tempeiatura včeraj ob 2. uri popoiudne H- 22° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Porotno sodišče. Ponesrečen svedrovski poskus. Kakor smo že včeraj na kratko povedali, se je v soboto vršila pred porotniki razprava preti 27 l. tnemu trgovskemu potniku Mihaelu Qurantotto, 32-letnemu težaku Ivanu Rigotti in 34-letnemu vozniku Kajetanu Lenardon, ki so bili toženi zločina poskusa tatvine. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Minio, a votanta sta bila svetnik Parisini in sodnik Pollanz. Državno pravd-ništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika dr. Barzal. Toženca Quaran-totto je branil dr. Pangrazi, Rigottija dr. Rossi, a Lenardona dr. Robba. Ezic Bolaffio, sin Elije, ravnatelja menjalnice Bolaffio v ulici sv. Antona št. 6, je hotel v nedeljo, dne 27. avgusta t. 1. okolu poldne v rečeno menjalnico po neke knjige, po katere ga je bil poslal oče. Ko je pa hotel odkleniti vrata, je konstatoval, da so že odklenjena. Dvignil je torej vrata in vstopil, a pri tem je zapazil, da sta dva človeka pobegnila iz sprednjega dela menjalnice in se skrila. Stopil je takoj nazaj na ulico in zaprl vrata menjalnice ter pozval redarje, ki so potem našli v menjalnici onadva človeka, ki sta bila toženca Quarantotto in Rigotti. Ta dva sta tudi takoj priznala, da 2 sta vlomila v menjalnico zato, da bi prevrtala in oropala blagajno. In res. Blagajna „Wertheim", v kateri se je nahajalo tedaj K 24 363*74 je bila na vrhu že na vrtana. Poleg blagajne so policijski agentje, ki so potem prišli na lice mesta, našli tihi sveder in drugo v vrtanje blagajne potrebno orodje, kakor tudi kruh, sir, salam in vino, kar sta si bila svedrovca pripravila, da bi si tešila SP5T Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. h Edina slov&nska ■■ knjigoveznica ANTON REPEM^EK, Trst, ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta In fina dela R3T PO KONKURENČNIH CENAH. Skladišče pohištva =- na novo odprto Trsi, al. Commerciale 2. Samo pohištvo iz tovarne Solkan :: po najnižjih ceoah. Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike. UM DALMATINSKEM VINU (lastni pridelek iz Jesenic pri Omišn) 355 Filip Dvanišovsć - Trst ulica Valdlrivo št. 17. — Telefon št. 14-05. "ssss Prodaja na drobno in na debelo.--» GOSTILNE: .AirAdria", ulica Nuova št. 11 in ,AI fratelli dalmati, ulica Zudecche št. <*, v katerih - toči svoja vina I. vrste. ————— t: ii Sebastiano Zamacini Trst, Via deli' Istri«. št. 2 8 — nasproti šolam — tovarna cementnih plošč po K 1-70 v velikosti 52 cm2 delanih na roko iz najboljšega materijala Zaloga Ima na razpolago v»dno dovoi) blaga. Prodajaln, ur in dragocenosti a. BircHiim (ex drug Dragoiina Vekjeta) Trst gs&sass Corca šteu.36 Bogati izbor zlataniae, srebrnine, dragocenosti ia žepnih tir, Knprjje in muni a staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ur j DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Kron G200!! AUTOMOBILI FORD 1911 N*iVbčja tovarna sveta. Izdeiovanie letno 40 000 vo? edinega tipa CKASSIS 20 HP šest rfznlh tlpcv koć-J Kočija „FORD" Je najpopolnejša, najhitrejša In najekono mlf i e.li kar Jih obiloji. — GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11, Tal. 1734 Velika centralna garage, ulica tisi 3»ohl >6, ve^ai iuloa BotchsUo TELEFON 2247. 8TOCK PNEUM GOODRICH (ainerik* kr Automobili na poaodo po zmesmi oenl. Var»tvo in TtdržeTanje artonioblloT, — — Solidna po»treik>i. toplo se Vam priporoča, da kupite stearičrse sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „M dr c a Angelo), katere so naj^oijše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Goroneo 39 - Trat IJLEKb. FKAM MAITSK - THJ-T žgalmea kav® TELEFON 1743. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST • ulica della Caserma št. 13, II. n. Dragi rojaki! Naznanjam, da sem prevzel za Trst in okolico zastopstvo kisle vode „Gorenji Rogatec". Priporočam se toplo vsem našim gostilničarjem, jestvinčarjem in mirodilničar-jem, da bi se posluževali edino pri dobro znanem, domačem gostilničarju „Pri Francu"-ulica Geppa št. 16. Še enkrat se toplo pri, poročam za veliko število odjemalcev. Josip Furlan. Kupujte ,N&r. kolek'! K. fia§perini9 Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje o. kr. »Tstrljaklh Ari. ieleznlo 2051 Sprejme razcarimanje tatsrSnegasilioti Maja iz mitnic, tostailjaoje na lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE. Bmr Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. 3C Velike nove prodajalnice :: Paolo pohištva in tapetarij astwirtb :: TRST, nI. Stadion ti 6 - Telefon 22-85 (hita gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cea» iwen»a. Bogata iz bera irbera popolnih sob od 300 d0 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in k&diine dvorane v najnoveiSem siogu. — ŠPEOLJAUTETA : Železno in medeno pohiitvo Jogaia izbera vsakovrstnih stolit. — Popola« opreme in pesanezni deli. □i? J L il a V Trstu, dne 9. oktobra 1911. > EDINOST c 281. Stran ID eU)l3C. sU nam era vala ostati ves dan v menjalnici in priti ven še le po noči, Pvjleg- teh stvarij so pa tudi našli mnogo znamk, srebrno zapestnico in srebrn privesek, fckupne vrednosti 15 kron. In te predmete, kakor tudi za 10 kron drobiža st-t bila svedrovca vzela iz nekega predala v menjalnici. Kakor že povedano, sta Rigotti in Q jarantotto takoj priznala svojo krivdo, rekla bta pa, da ju je na ta poskus nagovoril neki tretji tovariš, katerega pa niita hotela imenovati. Vendar je pa šel Rigotti tako daleč, da je povedal, da sta se on in Quarantotto sešla z onim tretjim v noči od 26. na 27. avgusta t. 1. ob 3. uri v kavarni „Moncenisio", kjer jima je oni tretji izročil sveder in drugo orodje, na kar so potem odšli vsi trije na delo. Oni tretji je odprl vrata menjalnice, ona dva sta šla na delo, a oni — neimeno vani — je bil ostal na ulici, kjer je imel stražiti. Policija je na podlagi teh podatkov kmalu dognala, da je bil omenjeno noč ob rečeni uri z Rigottijem in Quarantottom v kavarni „Moncenisio" toženec Lenardon, ki je bil vsled tega tudi takoj aretovan. Na razpravi sta toženca Quarantotto in Rigotti ponovila svojo izpoved. Skušala sta pa na vse načine, da bi rešila Lenardona. Quarantotto je sicer priznal, da je bil ž njim v kavarni „Moncenisio" neki človek, ki je zelo podoben Lenar-donu, a dejal je, da ga ne sme imenovati, ker je oni č:ovt:k izgnan iz naše držav«.. Toženec Lenardon je sicer na vse pretege tajil, da bi bil on imel kaj posla-ori tej stvari, a vse okolnosti so pričale proti njemu, celo vrč, v katerem je bilo vino, in o katerem je Quarantotto povedal, da ga je prinesel seboj oni tretji, neimenovani tovariš, dočim je Lenardon spoznal vrč kakor svojo lastnino. Biio je zaslišanih osem prič in med temi tudi Ezio Bolaffio, ki je Rigottija in Quarantotfca zasačil na delu, in pa natakar kavarne „Moncenisio" Quirino Zanolo, ki je pod prisego potrdil, da je toženec Lenardon oni človek, ki je bil ono noč z Rigottijem in Quarantottom v kavarni. Zaslišana sta bila tudi izvedenca Lantschner in Zipperla, in sicer glede možnosti, kista jo imela svedrovca, da prevrtata blagajno in prideta do denarja. Sodišče je stavilo porotnikom za vsa-cega toženca po eno glivno vprašanje glede sokrivde v istem zločinu, in druga dopolnilna vprašanja. Porotniki so soglasno pritrdili na glavno vprašanje glede tožencev Quaran-totto in Rigotti, glede toženca Lenardona so pa na glavno vprašanje odgovorili z 10 glasovi ne in 2 da, a pritrdili so soglasno na eventuelno vprašanje glede njega. Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo toženca Quarantotto in Rigottija vsacega na 3 leta a Lenardona na 3 leta in pO! težke ječe. Gospodarstvo. Koliko s an?jo strajki? Zadnji angleški Štrajk mornarjev in železničsjev je, kakor so preračunili statistiki, stal 225 milijonov eterl. lir. Živinjska kuga na Gorenjem Avstrijskem. Na Gor. Avstrijskem se vedno bolj razširja živinska kuga na gobcu in parkliih. Poginilo je že 15 do 20 ostotkov obolele živine. Radi bolezni je prepovedana vsaka kupčija z živino. Podraženje čokolade in sladkornih izdelkov. Avstro - ogrski tovarnarji čokolade in sladkornih izdelkov so z ozirom na podraženje sladkorja in drugih surovin podražili svoje izdelke za 20 stot. pri klg. Letina na Ruskem. Po najnovejih poro-ročilih je letošnja letina na Ruskem zelo nepovoljna, tako, da bodo zapadni deli Evrope zelo občutili zmanjšani uvoz ruskega žita. Rusija ima letos ječmena 4'72, ovsa 18*18 in koruze 4 10 milijonov metr. stotov manj nego lani. Največi odjemalec ječmena, posebno za krmljenje, je Nemčija, ki bo vsled slabe letine na Iluskem najbolj prizadeta. Letina koruze in krompirja na Ogrskem Na Ogrskem cenijo letoB pridelek koruze na 33.270.006 metr. stotov, nasproti 47 milijonov met. st. v minolem letu. Krompirja so pridelali 39.180.000, lani pa 48,156.000 met. stntov. Razne vesti. Trlpolitan8ke karavane. Tripolis je izhodišče velikih karavanskih cest, ki vodijo preko severt>-afriške puščave v trgovišča Su dana : v Timbuktu, Kano, Kanem, Kuko, Bornu in Wadi. Karavanska trgovina ima za podjetne trgovce mnogo mamljivega. Kajti ta trgovina prinaša ob ugodnih okolščinah mnogo dobioka, toda s tem spojena nevarnost plaši strašljive ljudi. Na dolgem potu neprestano ugroža»ajo karavane roparji in ti provzročajo pogOBtoma karavanam velikih izgub. Dočim imajo male karavane, ki oskrbujejo trgovino med tripolitanskimi tržišči, večinoma le malo kamel, naraščajo velike preko saharske karavane semtertja na tisoče, in k tem se potem pridružijo še osl:, koze in ovce. Pot preko puščave je dolga 600 ur ali 3600 kilometrov, preden pr de karavana do prvega važnega tržišča v Sudanu. In skoro vsakikrat omaga na potu mnogo : živali in tudi več ljudi. Med tovori, ki jih vodi karavana se nahajajo sledeči trgovski predmeti: volneno in bombaževo blago (večinoma angleški izdelki) svila, konec, biseri iz stekla, sladkor, mirodilniško blago, čaj itd. Semtertja mine tudi leto preden se taka karavana vrne nazaj v domovino, ali tedaj vodi seboj tudi tovore, ki so neredkokrat vredni tri do štiri milijone kron. Plačila za povratni transport t--ke velike karavane znašajo do 250.000 kron; k temu prihaja še nedobrovoljni davek, ki se ga mora plačati poglavarjem tuareškega ozemlja za varno potovanje skozi njih deželo. Toda večkrat za-joiijo karavane tudi veliki viharji, ki dvigajo cele hribe peska in neredkokrat zasujejo karavane. Grozna nesreča v Ameriki. V Avstinu v Arkansasu je tedni popustil in se zrušil visoki nasip velikega vodnega reservoarja, nakar je voda, več milijonov galon, z grozno silo udrla v niže ležeče mesto Austin. Voda je uničila oziroma odplavila v e hiše — okolu 300 — razun šestih. V nekaterih hišah je potem izbruhnil ogenj, ker bo popokale plinove cevi. Sodi se, da je utonilo nekoliko stotin f-seb. Mnogi prebivalci so se rešili na bližnje hribe. Neka poročila pravijo celo, da je utonilo okolu 2000 ljudi. Na9tali ogenj je onemogočil reševanje. Vso noč se je čulo grozno vpitje ranjencev, ki so ležali pod razvalinami. Po ulicah in cestah je bilo vse polno mrličev. Hrvatsko vseučilišče v Zagrebu je imelo v minolem poletnem semestru 1101 rednih in 96 izrednih slušateljev in sicer 101 na bogoslovni fakulteti, 779 na pravni, 183 na filozofični fakulteti, potem 46 gozdarjev, 21 geodetov in 60 farmacevtov. Od vseh slušateljev jih je bilo 754 iz Hrvatske, 27 iz Ogrske. 158 iz Dalmacije, 36 iz Primorja, 8 iz Kranjske in Štajerske, 145 iz Bo3ne in Hercegovine, 34 iz Bolgarske in štirje iz Srbije. Čebele usmriiie človeka In konja. Pred nekoliko dnevi ko je neki kmet vozil na ve-veliki sej m v Caneili d' Asti (Italija) poln voz panjev z čebelami, je blizu vasi Cassinasca pal z voza panj in se razbil, tako j da so vse čebele izletele. Gladne in vsled padca razdražene čebele so napadle konja, ki je pričel od silnih čebelinih pikov hrzati in se vspenjati. Seljak si je stavil preko glave vrečo in je hotel pomagati konju, ali čebele so se sedaj vrgle tudi nanj in ga začele pikati po rokah in po obrazu skozi vrečo, tako da ni preostalo druzega nego rešiti Be begom. Konj s krnstom na vozu je dirjal Kakor blazen. Dospavš< v takem begu do županove hiše v vasi Civelli, se je konju, izpodletelo in se je zgrudil na tla, vos bo je prevrn 1 in vsi ostali panji bo se razbili ; na tisoče čebel je i«leto ven in Be razlet jlo na ts« strani. V županovi hiši so bdi zidarji, ki so popravljali hišo in domačini; vse so napadle čebele, istotako tudi druge osebe ki so bile v vasi. Ljudje so prestrašeni bežali na vs<3 strani, tako daje bila vas popolnoma prazna. — Neki kmet, ki™je nesel pismo iz bližnje vasi na pošto v Cavelli, je bil tako opikan od čebel, da se je na oesti zgrudil mrtev na tla. Tudi konj, ki je bil opikan, Be ni mogel več dvigniti in so ga ubili, da Be ni mučil dalje. 6e le, ko je nastala noč, so se pobegli vaščani zopet vrnili v svoje hiše. Na Francoskem zopet ukradena dragocena slika. V muzeju v Quimperju (Bretanja) sta neznanca ukradla 25.000 frankov vredno Boncherjevo sliko »Neptun in Amfitrite". Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da pridno poslužujejo domačih izdelkov naše SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE se zadruge. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNiČ :: ob kolodvoru Fodmelec SPREJEMA V IZVRŠITtV: vse v stavbeno mizarsko stroko snadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene. Dorl/n+na opremljena z najnov. rdlKu li Id L VCJlI lita Stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1 Stragsrsti Gideltf udi m t streprsto strofo snalajcCe izdelke. - JAMSTVO! V«a dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka interesentom brezp'ačen 329 ggjEg&jjgsaagfaL iiiiMriii nhii 11 Zdravljenje: krvi Čfcj ,Tlsičeri cvet" (Millefiarl) Cift! kri ter je izvrstno sred-tvo proti < niin »luč jim, če peče v želodcu, kakor proti slatini u prebav, ja nju In hcnioroMam. - Jeden omot ra nlra»lj^nje stane 1 K ter Be dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE »0RI" Trst (mestna hiša) — Telefon 377 PoStne poSiljatve se Izrrinjejo tako] in franko, ako se dop<>$lje Krou 1 10 Josip Semulič T RST, ulica deli' Istituto št 5 Frip. roća slav. obtotvu STOJO PEKARNO in SLADČIČAKNO, v k»teri se dobi ce! dan svež fcruh in raznovr-tne sladč'ce. M« ta iz I. mlin v ter mnalo. Likeri, vino in pivo v »teki. Postrežba tudi na dom. BARUCCA Petana UEKOSLAV GOL MIZAftSK! MOJSTER Trsi, ulica San francesco ž' j?ssisi 2. Specijalist za popravljanje roulet na oku t h. Na željo se menjajo pasovi in zmetl. J&MČi zs popolno delo in se te boji konkurenca. TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. . Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in sokolada. Najfinejše moke po zmernih c.-t«A Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNGS r : vsakovrstni likerji In —— vino v steklenicah. ——— eo ur ± J: il TEODOR KORN n Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPKAVE = v PO HIZEIH CESTAH. :: Delo dobro in zajamčeno. Telel. 25-26. □ Poslovodja: SE Ji IG DE Me Goldoni' 1 "1 *rst, Piazza Cario ' Pijače cara*n« ! I In i ni'ra ije. 1 j Za obilen ibisk 8 J FI -oldonl št. 2. ▼rst«. ('»"opisi prre _____ . POSTREŽBA TOČNA, se najtoplije priporoča FRANJO MARINŠEK. RibardNovaH&e Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBBT — ULICA FARNE T O ŠT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. nr mi TRATTORIA JUT Antlca Pompei Trst, ?Mzi Carlo Goldoni 4 Priporoča se slavnemu občinstru. - Toči se Izvrstno vino: lerau, istrsko, furlansko In belo. Š-.elQfeUlsko pivo. Douiača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jel.li. — Za oollen obisk ae toplo priporoča F RAVNJO MARINŠEK. ..1 rsi obroke! Velika, zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sušenj. povrSnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. j zmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven Telefon št. 251, Rim. II. V^dEgE-i^.i'-^ r i - -..i ,Buffet Automatico' rwmrrrrrTTMM.20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popeiud. 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak. Južna že lezniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5 45 B preko Cervinjana v Benetk«, Rim, Mil&s. Videm, JPontebo, Čedad in B do Kormint (Cormona) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.20 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pariz London. 8.05 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milna Rim. 9.C0 O preko Kormina v Videm in dalje in C preko Tržiča v Cervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpeito 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (ae zvezo v AjdovSčino) Vide.« Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj. Reko. 6.85 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Beko. 6.50 preko Červinjana v Benetke, Milan, Eirt preko Kormina v Videm. 7.55 B v Kormin in Italijo. 8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim peito 9.25 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budiinptšto 7.45 O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 8.85 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine 8.55 B z Dunaja in Budimpešte. 9.30 E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetk. Vidma in Kormina. 11.10 0 iz Vidma preko Kormina in Biria ia it Italije preko Červinjana OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.:i5 0 iz Nabrežine. 11.40 0 iz Kormina in medpostaj. O — osebni vla z; B — brzovlak B m 5 1 £.9 sra mm m ■■SIS HALI OGLAS) inrsi KALI OGLASI m rafnnajo po 4 ■tot. bnedo. Mjutno U>k*a* b«-Mde u rmfun«]o calzrmt vet Nij manj« pnsiojblaa znal* 40 stcL Plača m takoj laser. odJelku. jL.: I ia>\\ v l[ Qni*oima ca Uk°j učeacA za trgovino jfkt-opi UJIIIO 3C vin v Barkovljah. Nadov pove Inseratm oddelek „Edinosti" pod štev. 1593. 159* Ifat UH Mllfoi Trjt' Pl4Sii Ponterosso I\ai. TU, ITIIIICJ 5t 5 Trgovina jestvin in kolonija!. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbi 3v. Cirila i.n Metoda. Priporoča »e Ivan Bidovc Slovanske igralne karte rS- knjigarna J. Gorenjec, ul. Caaerma 16., Gregor Zidar & C., Rocol 263, tobakarna Begolin, ulica lndu-ttr a iSv. Jakob) in v Sežani : Fran štolfa, trgovec. 1472 JIAcp p p bolji3 hiše ae sprejme v mantfakturno UuvllCu liguvino — Štefana Bt^karja v Ajdov- ščini. 1743 Nova slovenska trgovina izsotoullenlh obleli \n~m MARTIN SKAPIN TEST — ulica Arcata štev. 19 — TfiST - VELIKA IZBERA - oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. OB NEDELJAH IN PRAZTTTTH: 3 14 0 Boršt—Herpese—Divača. j'20 0 Gorica (in medpostaje). 5*04 M Koper—Portorose. Prihod v Trat. 5 47 0 Iz Dunaja, Solnoerada, Celovca. Mona kova, Inomosta, Bolcana, Belj:1* Ljn*- 2 45 0 v Kormin in medpostaj. ljane, Jesenic, Gorica. ** _ -----J~ 7 18 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.24 0 Iz Gorice (AjdovSčine). 8 29 0 Iz Bqj (in medpostaj). 8.50 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Dunaja, Celovca, Beljaka. Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pola (iz Rovinja). SO 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. ^1.10 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpost. E (vsako nedeljo, torek, petek) iz Pariza, Monakovo, Beljaka, Gorice. 8.38 0 Iz Poreča in medpostaj. ^•06 0 Iz Celovca. Trbiža, Ljubljane, Gorice OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 3 55 0 v Miramara do Nabrežine. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, CiUndo in London 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpefito Albanija in Albanci. SKSl&JTS vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu In dežela v revolaciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 št. 825. 765 DHHq Be svetla sobica pri »lovemki družini. UUUd Ulica Boachetto 42, II. 1676 8.50 9.15 12 t0.25 10 40 in Keke. O s Dunaja, Ljubljana in Reke. B iz Kormina preko Bivia ia B Berlina, Draždan, Prage (AjdovSčine) Dunaja. a 36 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. v£7 0 Ia B^j in medpostaj. • 54 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. " 05 0 Iz Dnaaja—Ljubljane—Divača— -Pule. ____ ,__________ _ I ta li., e preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. f 8.06 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. [ 2.2© O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, R«kt 4.8© O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine Priranvn^U cq mizar M. M»jcjn, ul Bel-I I IjJUI Ul/Cl OC vedere 2$, vogal Torqu*to Tasso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištva HoS fotograf Je Anton Jerklč, Trst, Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 Incin Q+f*lfVa mizarski mojster, Trst, uli a JUbip OLUlId B.lvedere štev. 8 i c v r 5 u j e vsakovrstna mizarska deia. IŠĆGm u^enca lz deže'e zdravega in dobrimi na Opčinah. šolskimi spričevali. Josip Pirjevec, krt jač 1745 Oruštvenega točaja 8v, M. M. Zgornji pri „Tirolcu". Ponudbe je vložiti do 21. t. m. pri predsedniku, g. Franu Troštu, Sv. M. M Zg. ŠL 149, kjer se izve tudi za poga e lr>99 dnevnik idiiost* V TRSTU je izdal in založil naslednje knjige : 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Roman iz amerikanskega življenja. Cena K 1-60. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. Jgb. Knaflič. Cena K 1-60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 30 vin. — Li-ti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu. 7. „IGRALEC". Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poalov. R. K. — Cena K 1-60. 8. „JURKtCA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. oandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2. Vse te knjige 8e dobivajo v Tiskarni ^Edinost", v „Slovanski knjigarni" Job. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev več.