PoStnlna platana v Leto LXTV- št. 78 Ljubljana, sreda 8. aprila 1931 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.—, već jI tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. In se ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRA VNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica Št* 5 Telefon st. 8122, 3123, 3124, 3125 Is 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg st. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.-- Račun prt poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. London sedež razorožitvene konference? Anglež! zahtevajo, naj se skliče splošna razorožltvena konferenca v Londonu — Objava podatkov o oborožitvi posameznih držav LONDONSKI SESTANEK ODPOVEDAN? Po zatrdilu glasila angleške delavske stranke bo povabilo dr. Brii-ninga in dr. Curtinsa v London zaradi odpora francoske javnosti bržkone preklicano London, 8. aprila. V vladnih krogih ne prikrivajo svojega razočaranja nad tem, da je naletel Hendersonov predlog za sklicanje sestanka zastopnikov Nemčije, Francije in Italije v francoskih krogih na odpor. Vsi današnji listi se bavijo s pisanjem francoskih listov in z ogorčenjem zavračajo francoske domneve, da hoče Anglija s svojim posredovanjem ojačiti nemško pozicijo proti Franciji in podpihovati Nemčijo in Avstrijo v njuni politični akciji, ki stremi za združitvijo obeh držav. Pozornost je zbudila v vseh diplomatskih krogih vest današnjega »Da?ly Heralda«, ki velja za organ delavske vlade, da bo sestanek, določen za 2. maj, najbrž odpovedan. List namreč naglasa, da je bil prvotni namen angleške vlade, razpravljati na tem sestanku o celi vsti vprašanj, ki so v zvezi s pripravami za svetovno razorožitveno konferenco. Se- Funchal, 8. aprila. Vojaška vlada, ki je vrgla dosedanji režim na Madeiri, je odredila mobilizacijo, ker se boji, da bo 1 izbo nsk a vlada poskušala zatreti revolucionarni pokret in obnoviti stari režim. Mobilizacijski oklic naglasa, naj prebivalstvo složno nastopi v obrambi svoje svobode in ne dopusti, da bi se nadaljevala že 30 let trajajoča diktatura. Da bi si zagotovila dovoz živil, je revolucionarna vlada zaplenila tri portugalske p aru tke. London, 8. aprila. AA. Portugalska vlada je proglasila na otoku Madeira obsed- Trgovinska pogajanja ČSR in Avstrije Praga, 8. aprila. Češkoslovaška delegacija za trgovinska pogajanja z Avstrijo bo najbrže še ob koncu tedna odpotovala na Dunaj. Priprave za nadaljevanje pogajanj so že zaključene ter formulirane specijelne želje raznih industrij. Rusko vohunstvo v Rurauniji Bukarešta, 8. aprila. Policija je v Con-stanci odkrila sovjetsko-rusko vohunsko organizacijo. Dva Rusa Jurij in Štefan Ivanov sta bila aretirana. V njunem stanovanju so našli načrte in uradne spise, ki sta jih hotela poslati v Rusijo. Po aretaciji so jih odpeljali v Zetateo Albo, kjer de po mnenju policije nahaja centrala te organizacije. Spopadi Indov in muslimanov Bombav, 8. aprila Na nekem zborovanju v mohamedanskem delu mesta j« prišlo včeraj do krvavih pretepov. Zborovanje je moralo biti predčasno zaključeno. V pretepu je bil en musliman ubit 9 pa težko ranje* nih. Ker se boje novih nemirov, je bila policija v tem delu mesta ojačana. veda bi razgovori sami po sebi nanesli tudi na vprašanje carinske unije med Nemčijo in Avstrijo, od česar si je angleška vlada obetala razjasnitev položaja. Ker pa se je ta dobra namera angleške vlade v francoski javnosti tolmačila povsem napačno, bo vlada svoja povabila nemškim državnikom dr. Brii-ningu in dr. Curtiusu, francoskemu zunanjemu ministru Briandu in Italijanskemu zunanjemu ministru Grandlju najbrž odpovedala ter se zadovoljila s tem, da se bo o vseh teh vprašanjih razpravljalo o priliki majskega zasedanja Društva narodov v Ženevi. V političnih in diplomatskih krogih smatrajo, da je s tem napovedani londonski sestanek že padel v vodo, sodijo pa, da se je to zgodilo na pritisk Francije, ki že od vsega početka ni bila naklonjena angleški akciji. no stanje, ker je prevzela tamkaj oblast vojaška vlada 9 oseb. Proti upornikom so bile poslane iz Lizbone čete in vodna letala. London, 8. aprila. AA. Angleška kri-žarka »London« je odplula iz Gibraltarja v Funchal na Madeiri, da zaščiti angleške interese pred izgredi in napadi vstašev. Po poročilu iz Funchala je položaj na Madeiri resen. Uporniki se pripravljajo na hud odpor in se bodo borili do skrajnosti proti četam, ki so na potu iz Lizbone. Briand ne bo kandidiral za predsednika republike Pariš, 8. aprila. AA. Dne 13. maja poteče službena doba sedanjega predsednika francoske republike Doumergea. Po povratku iz Tunisa, se bo vrnil v Elizejsko palačo, odtod pa bo krenil v svoj rojstni kraj, kjer se bo stalno nastanil. Ker je briand odklonil kandidaturo, je postal sedanji predsednik senata Doumergue najresnejši kandidat za predsednika francoske republike. Industrijalizacija Rusije Moskva, 8. aprila. AA. Sovjetska via* da je sklenila pospešiti industrijsko ob« novo države. Namesto 53 milijard rub* Ijev, kakor je bilo v začetku določeno, bo investiranih v industrijo 6.7 milijard rub« ljev. Gotovina banke za mednarodna plačila Basel, 8. aprila. A A Dne 31. marca t. 1. je znašala po bilanci gotovina banke za mednarodna plačila 1.9 milijarde švicarskih frankov. Pariz, 8. aprila. Oficijozni franco* ski listi izražajo pričakovanje, da bo sestanek, ki je bil sklican na inicija* tivo Hendersona za 2. maj v London, odgođen in da se bo vršil eventuelno šele po zasedanju Društva narodov, ker bi se ga v nasprotnem primeru Briand nikakor ne mogel udeležiti. Obenem javljajo listi, da je bil po* vabljen na sestanek tudi italijanski zunanji minister, posebno vabilo pa je bilo poslano še Mussoliniju, ki je baje pripravljen udeležiti se sestanka pod gotovimi pogoji. V ostalem fran* coski listi tudi danes odločno nasto* pajo proti londonski akciji in vidijo v njej ost proti Franciji. V poučenih krogih zatrjujejo, da je bil Briand že mnogo prej obveščen o Hendersono« vem predlogu, da pa povabila za se* stanek doslej oficijelno še ni odklonil. Kongres poljskih kmetskih organizacij Varšava. 8. apri/la- Meseca maja se bo vršil sestanek vseh kmetskih organizacij Poljske, na katerem se bo razpravljalo o krizi poljedelstva na Poljskem. Listi agrarne stranke naglašajo. da bi se mogla najti rešitev in izhod iz sedanje krize samo v zvezi agrarnih držav, ker bo le na ta način mogoča uspešna borba z ameriško in rusko konkurenco. Romunska vladna kriza Bukarešta, 8. aprila. Z veliko napetostjo se v političnih krogih pričakuje, kako stali« šče bo zavzel Maniu k poizkusu Titulesca sestaviti koncentracijsko vlada Prevladuje mnenje, da Maniu nikakor ne bo vstopil v koncentracijsko vlado Titulesca šn da bo kvečjemu obljubil podporo svpye stranke, ne da bi prevzel odgovornosti za politiko vlade. Doznava se, da obstojajo v tem vpra* šanju ostra nasprotstva med Mamiom in M i ha lak em, voditeljem zaranistov. Polom italijanske agrarne banke Milan, 8. aprila. >Banca Agricola Itali-ana<, ki je uživala pod fašističnih režimom gotove privilegije, je popolnoma propadla in je sedaj v likvidaciji. Glavni udarec za banko je bil polom turinskega finančnika Guakna. Banko je nekaj časa podpirala italijanska Narodna banka in jo skušala rešiti pred polomom, vendar pa tudi ta podporna akcija ni imela uspeha-Banka je sedaj likvidirala vseh svojih 432 podružnic, ki so jih deloma prevzele druge banke. Ves kapital banke je izgubljen. Amanulah pripravlja prevrat Rim, 8. aprila. Bivši afganistanski kraVj Amanulah. ka je zadnja leta, odkar je mo» ral zapustiti afganski prestol, živel v ka« ligi, je pred par dnevi v spremstvu svojega tajnika odpotoval na japonskem parniku v Port SakL Kakor zatrjujejo, pripravlja Amanulah s svojimi pristaši državni prevrat v Afganistanu, da bi odstavil Nadirkana m se zopet polastil oblasti. Baje ima zagotov* Ijeno podporo nekih velesil Posrečen polet v Južno Afriko London, 8. marca. AA. Poveljnik Glen Kidston, ki Je v torek starta! za polet iz Anglije v Južno Afriko, Je prispel v ponedeljek pop. v Cape town. Posrečilo se mu je prekositi prejšnji rekord od 8% dneva. Ni pa prispel v Cape to wn v 6 dnevih, kakor je prvotno nameraval, ker se mu je pri Lichtenbergu motor nekoliko pokvaril. Prebivalstvo je pripravilo Kidstomi in njegovim spremljevalcem navdušen sprejem. Do Capetowna je letel 6 dni in 10 ur. Truplo letalca Cecoonifa najdeno Livomo, 8. aprila. V luko Livorno je v ponedeljek zjutr. prispel rimski čoln, ki je pripeljal truplo stotnika Cecconija, ponesrečenega istočasno z znanim italijanskim prekooceanskim letalcem Maddaleno. Truplo so našli ribiči tri milje daleč od obale pri Marini di Pisa, London, 8. aprila. Diplomatski kore-spondent >Daily Heralda« se bavi v daljšem Članku x vprašanjem razorožitvene konference In piše med drugim: Na kontinentu se vedno bolj uveljavlja naziranje, da je London najbolj primerno mesto za zasedanje svetovne razorožitvene konference. Nihče ne verjame, da bi mogla Ženeva spraviti pod streho 3 do 4 tisoč delegatov, tajnikov, strokovnjakov in zastopnikov tiska. To velja tudi za Barcelono in druga mesta, ki so bila predlagana Prevladuje mnenje, da lahko samo veliko mesto nudi potrebne in primerne prostore in v tem pogledu pride vpo&tev samo London. O tem se bo podrobneje raz- Chicago, 8. aprila. Včeraj je volil Chi-cago svojega župana. Postavljena sta bila dva kandidata. Prvi je bil Big Bili Thomson, ki je bil že štirikrat župan in ki ga je njegov nasprotnik ironično imenoval »večnega župana«. Thomson velja kot velik nasprotnik Angležev. Očitajo mu, da se j« med njegovim županovanjem zelo razpaslo banditsvo v Chicagu. Njegov protikandidat je bil Anton Cermak, ki je češkoslovaškega rodu in ki je proti Thomsonu razvil žl- Bolgarski državni uradniki brez plač Sofija, 8. aprila. Kakor poročajo so* fijski listi, vlada med bolgarskim držav nim u radništvom veliko razburjenje m ogorčenje, ker še do danes niso prejeli plac za mesec marec. Listi pišejo, da so državne blagajne tako prazne, da nihče ne ve, kdaj bodo državni uradniki dobili svoje prejemke. Organizacija državnih uradni* kov je zahtevala od finančnega ministra, naj vsaj za pravoslavne velikonočne p raz* nike izplača primerne predujme. Povratek majorja Franca v Španijo Madrid, 8. aprila. AA. Tu se razširja vest, da se je tajno vmdl v Španijo vodi* tel j upornikov major Franco. Uradni kro* gi zanikajo vest, da pride v kratkem v Španiji do važnih dogodkov. Republikan* skd listi menijo, da Franco ni prišel v Šipa* nijo in dvomijo, da bi imel toliko poguma, da bi se izpostavil nevarnosti, da pade v roke vojnega sodišča, ki bi ga gotovo obsodilo na smrt. Nemški minister za promet pri papežu Rkn, 8. aprila, AA. Papež je sprejel v polurni zasebni avdijenci nemškega ministra za promet Guerarda, Zvečer je nemški poslanik pri Sv. stolici dr. Bergen priredil nemškemu ministru večerjo, ki so se Je med drugimi udeležili tudi državni tajnik kardinal Pacelli 4m drugi vatikanski dostojanstveniki. Pred povratkom v Nemčijo bo minister Guerard posetil Se nekaj italijanskih .letališč. Sklicanje papeževega konzistorija Vatikansko mesto, 8. aprila. Kakor se doznava, bo papež Pij XL v drugi polovici meseca aprila imel tajen in javen konzistorij. Kardinalski kolegij obstoji po smrti kardinala Maffija iz 58 članov, 28 Italijanov in 30 inozemcev. Spomenik angleškemu pesniku v Egejskom morju London, 8. aprila. AA. Včeraj so od* krili na otoku Skiros v Egejskem morju spomenik mlademu angleškemu pesniku Rupertu Brooku, ki je padci v svetovni vojni. Svedaoosti so prisostvovali grški ministrski predsednik Venizelos, grški zunanji minister in mnogo odličnih pisateljev. Na spomenik je položi! ministrski predsednik Vemzeios venec iz rož z Byro-novega groba, Židovski Izgred v Bratislavi Bratislava* 8. aprila. Na veliko soboto je prišlo do burnih demonstracij proti židovskemu starinarju Diamantu, ker ni hotel na židovski praznik zapreti svoje trgovine. Ko se kljub ponovnemu pozivu ni vdal, je vdrlo v njegovo trgovino kakih 50 Židov, ki so mu pričeli razbijati opravo in uničevati blago. Posredovati je morala policija, da je vzpostavila red. pravljalo meseca maja. ko se bodo sestali evropski državniki ob priliki zasedanja Društva narodov ali pa ob priliki napovedanega sestanka v Londonu. ženeva, 8. aprila. AA. Tajništvo Društva narodov je objavilo noto nemške vlade, po kateri naj bi Društvo narodo«v objavilo podrobne podatke o stanju oborožitve v posameznih državah za razorožitveno konferenco. Ti podatki naj bi se uredili po enotnih obrazcih. O tem vprašanju naj razpravlja prihodnja seja sveta Društva narodov, da se omogoči primerjava položaja v posameznih državah in konkretni predloga. vahno volilno kampanjo. Očital mu je med drugim korupcijo v mestni upravi ter ne-rednosti v blagajnah. Prebivalstvu Chieaga je obljubil znižanje davkov za nič manj kot 100 milijonov dolarjev, nadalje uničenje bandidstva in korupcije. Volilna borba je bila zelo napeta. Kljub živahni protiagitaciji je bil za župana izvoljen republikanski kandidat Cermak, rodom iz Prage. Novi župan bo v četrtek prevzel svoje funkcije. Za povzdigo mlekarstva Beograd, 8. aprila. AA. Poljedelski minister je v soglasju s predsednikom mini* strskega sveta podelil podporo v znesku 250.000 Din Centralnemu izvoznemu save* zu mlekarskih zadrug v Novem Sadu. Ta podpora je bila odobrena, da se omogoči savezu ustanoviti centralno mlekarno, ki bo izdelovala maslo po danskem načinu. Savez bo zgradil mlekarno v kraju, ki bo najprimernejši. Gre za to, da bo moglo naše maslo konkurirati na tujih tržiščih Poslanik dr. Kramer v Beogradu Beograd, 8. aprila. V Beograd je dospel naš praški poslanik dr. Albert Kramer. Umesten predlog za omfljenje lesne krize Beograd, 8. aprila AA. Sarajevska zbornica za TOI je poslala pristojnim činiteljem spomenico, v kateri prosi, naj bi podeželske občine svoje doki ade na les popolnoma ukinile ali vsaj znatno omilile. Zbornica navaja primere, ko znašajo te doklade več ko vse ostale dajatve. Zaščita domače industrije kamna Beograd, 8. aprila. AA. Centrala indu* strijskih korporacij v Beogradu je v zvezi s predstavniki industrije kamna v kralje« vini Jugoslaviji napravila vlogo na mani* stra za zgradbe, naj zaščiti domačo industrijo kamna, ker bi ss s tem omejila brez* pa-etoiost tn rentira* domači kapital, ki je vložen v taka Dodjetja. Poljski dijaki na grobu kralja Petra Beograd, 8. aprila. Poljski dijaki, ki se mudijo na turneji po Jugoslaviji, so včeraj po se tili grob kralja Petra na Oplencu in položili tam krasen venec. Po izletu v Sumadijo so se zvečer vrnili v Beograd. Polovična vožnja za glavno skupščino Saveza dobrovoljcev Beograd, 8. aprila. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo za delegate saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, ki se bodo udeležili redne letne glavne skupščine v dneh 25. in 26. t. m. v Beogradu. Polovična vožnja velja od 22. do 29. B aprila za vse razrede in vrste vlakov, izvzemši ekspresnega. Šahovski mojster Spielmann na Sušaku Sušak, 8. aprila. 15. t. m. bo nastopil na Šahovskem turnirju na Sušaku znani svetovni šahovski mojster dr. bpielmann. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.825, Berlin 13.535—13.566 (13.55), Bruselj 7.9157, Budimpešta 9.9277, Curih 1094.1—1097.1 (1096.6), Dunaj 799.16—802.16 (800.66), London 276.57, Newyork 56.71—56.91 (56.81), Pariz 221.60—223.60 (222.60), Praga 168.27—169.07 (168.67), Stockholm 15.2376. Trst 297.89. INOZEMSKE BORZE Cnrih: Beograd 9.129, Pariz 20.3175, London 25.24375, Newyork 519.5, Bruselj 72.22, Milan 27505, Madrid 57.20, Amsterdam 208.30, Berlin 123.68, Dunaj 73.08, Sofija 3.765, Praga 15.305, Varšava 58.20, Budimpešta 90.016, Bukarešta 3.095. Tudi Mohorkov morilski tovariš aretiran? Po še nepotrjenih vesteh je bil včeraj aretiran v okolici Gradca v Avstriji neki Hribovšek, ki je po Mohorkovem zatrjevanju sodeloval pri umoru Dobajeve družine sam, marveč, da je imel nekega poma* Maribor, 8. aprila. Morilca Dobaje* ve družine Rudolfa Mohorka so vče* raj dopoldne vse do 3. popoldne za* sliševali na orožniški postaji v Mari* boru. Zasliševanje je vodil kapetan Džemidžić, ki je znal zelo spretno iz* vabiti iz morilca popolno priznanje. Mohorko je priznal, da je ubil Doba* jeve, razen tega pa je priznal tudi svo* je prejšnje zločine, tako med drugimi soudeležbo pri umoru posestnika Kanclerja na Šobru pri Kamnici in so* delovanje pri roparskem napadu pri Dev. Mariji v Puščavi. Ob 3. popol* dne je močna orožniška patrulja pre* peljala morilca z orožniške postaje v jetnišnico okrožnega sodišča v Mari* boru. Mohorka je pri zasliševanju izjavil, da umora Dobajeve družine ni izvršil gača. Pravil je, da je to hribovski člo* vek, ki ga po imenu ne pozna. Doma je iz Avstrije ter je baje takoj po zlo* činu pri Dobajevih pobegnil nazaj preko meje. Pozneje je svoj zagovor izpremenil in izpovedal, da se piše njegov morilski tovariš Hribovšek. Oblasti so že takoj po prvem za* slišanju uvedle poizvedovanja in na* tanko kontrolirale morilčeve izpovedi. O zadevi so bile obveščene tudi av* strijske oblasti. Danes dopoldne se je razširila v Mariboru še nepotrjena vest, da je bil drugi morilec, baje res neki Hribovšek, včeraj aretiran v okolici Gradca. Ker se je aretaciji upiral, je bil pri tem ranjen in je baje sedaj v graški inkvizicijski bolnici. Vest pa doslej uradno še ni potrjena. Revolucija na Madeiri Na Madeiri je bila osnovana vojaška vlada, ki je odredila splošno mobilizacijo za obrambo proti portugalskim četam Čeh izvoljen za župana Chieaga Pri včerajšnjih volitvah župana v Chicagu je bil izvoljen praški Čeh Cermak, ki je nastopil proti korupciji in banditstvu Strmu 2 >SL O VENSKI NARO-Bc, dne 8. aprila 1931 Štev. 78 Ihanska tragedija pred sodiščem Obravnava proti Ivanu Hribarju, ki je hotel lani usmrtiti Ivano Kavko Ljubljana, 8. aprila. Pred polno dvorano poslušalcev je bila pred malim senatom, ki mu je predsedoval n as v etnik Mladić, danes razprava proti Ivanu Hribarju, samskemu posestniku v Goričici pri Ihanu, rojenemu leta 1890 v Ihanu. Kaznovan je bil že trikrat in je bil pred vojno pred ljubljansko poroto obsojen tudi zaradi ropa na 8 let težke ječe, prestal je pa le 5 in pol let, ker je bil zaradi vojne amnestiran in poklican k vojakom. Obdolženec je srednje postave, visoko navzgor počesanih las, kratkih pristriženih plavih brk in nosi ščipalnik ter dela vtis vaškega inteligenta. Zagovarja ga odvetnik dr. Fran Novak, državno tožite] jstvo pa zastopa g. Branko Goslar, zasebno udeleženko pa dr. Krivic kot namestnik dr. žvonklja iz Kamnika. Iz obtožnice Po uvodnih formalnostih je prečita! državni tožilec obtožnico, iz katere posnemamo: Obtožnica očita Ivanu Hribarju, da je dne 21. novembra 1930 v gozdičku Dobrovi pri Ihanu z britvijo prizadejal Kavki Ivani več ureznin po rokah in zlasti obrazu ter ji z večjo silo prerezal tudi grlo in je bila ta poškodba prizadeta z izredno brutalnostjo ter združena s silnimi bolečinami. Skušal jo je torej na okruten način usmrtiti, s tem pa izvršitev naklepnega kaznjivega dejanja začel, a ga ni dovršil. Razen tega zločina dolži obtožnica Hribarja tudi. da je 29. avgusta 1930 v Ljubljani vložil na dravski žandarmerij-ski polk zoper domžalska orožnika Skoka Franca in Ambrožiča Vida prijavo, v kateri ju je dolžil, da ga neupravičeno šikanirata, grdita pri oblastvih. da sta mu sovražna in da postopata napram njemu pristransko, ju torej glede uradnega poslovanja javno oklevetal. Zakrivil je s tem zločinstvo zoper življenje in telo ter prestopek zoper čast. Obtožnica nadalje navaja naslednje razloge: Obdolženec Hribar Ivan je imel že okoli 7 let znanje s sedaj 35-letno Kavko Ivano, že pred kakimi 5 leti se je med njima razvilo intimno razmerje, a sta se kmalu sprla, kajti Ivana je uvidela, da jo obdolženec le vara, saj je imel razmerje tudi z drugimi dekleti. Ta razdor je trajal med njima skoraj dve leti, a poleti 1930 sta se zopet sprijaznila in posledica je bila, da je Ivana zanosila, kar je obdolžencu sporočila, a obdolženec tega ni hotel verjeti. Ko je Ivana pozneje obdolžencu to vest tudi pismeno sporočila in mu znova še ustno zatrjevala, da je res noseča, je Hribar uvidel, da je zašel v zagato in je pričel Ivano nagovarjati k odpravi telesnega plodu Ivana obdolženca ni ubogala, temveč se je v sporazumu s Hribarjem 21. novembra napotila v Ljubljano k zdravniku, da bi še od njega izvedela, da je res noseča. S Hribarjem sta se dogovorila, da se tega dne ob 18. sestaneta v gozdičku pri Ihanu, kar se je tudi zgodilo. Ob tej priliki mu je Ivana sporočila, da je zdravnik ugotovil nosečnost, nakar jo je obdolženec peljal bolj na samo, jo začel poljubovati in Ivana se mu je zopet udala. Nato je Hribar vzel v roke ostro rezilo, najbrž britev in z njo Ivano strašno razmesaril. Prizadejal ji je v celoti 11 ureznin, po rokah in obrazu, od teh pa je bila težka in smrtnonevarna 15 cm dolga rana v višini ščitnega hrustanca, ki je segala tudi čez grkljan. K sreči niso bile prerezane tudi velike arterije, ker bi bila v tem primeru smrt radi izkrvavitve neizogibna, vendar je bil pa prerez grkljana zvezan s silnimi bolečinami in poškodba sama pri-zadejana z izredno brutalnostjo. Krvoločnega napadalca se je končno Ivana ubranila s tem. da je napela vse sile, ga pahnila od sebe in zbežala. Bila je še toliko pri zavesti in moči, da si je zavezala s pleteno jopico vrat in prišla do gostilni-čarke Frančiške Urbanije, kateri je na kratko opisala dogodek in jo prosila, naj zaprežejo konja in jo odpeljejo k zdravniku. Iz strahu pred obdolžencem se gostil-ničarka sicer ni upala ugoditi njeni prošnji, peljala pa jo je z nekim moškim k Dioniziju Lenčku, ki je ranjenko spravil na posteljo, sam se je pa odpeljal po zdravnika v Domžale, ki je res kmalu prišel, poškodovanko za silo obvezal in odredil njen prevoz v ljubljansko bolnico. Obdolženec Hribar Ivan prizna, da je imel z Ivano intimno razmerje, kakor tudi, da se je z njo po povratku od zdravnika iz Ljubljane sestal, zanika pa, da bi jo nagovarjal k odpravi telesnega plodu. Glede krvavega dogodka se zagovarja, da ne ve ničesar in poudarja, da se od onega trenutka, ko je krenil z Ivano proti gozdu, ne spominja, kaj je počel in da se tudi ne zaveda svojih dejanj. Trdi, da se mu je začelo blesti in da se mu je dozdevalo, da je rezal orožnikom glave. Preiskava je pa po izvajanju obtožnice Hribarjeve trditve docela ovrgla in pravi: Nedvomno je, da je obdolženec svoj načrt temeljito premislil in zasledoval le ta cilj, da se na vsak način reši zakonitih obveznosti nezakonskega očetovstva. To dokazuje nagovarjanje k odpravi plodu in tudi brezuspešno prigovarjanje, naj se Ivana poroči z drugim, pri čemer ji je celo svetoval, da se mu lahko uda. Ko se mu je vse izjalovilo, se je odločil Ivano usmrtiti Da je obdolženec zasnoval točen načrt, pričajo okolnosti, da je Ivani naročil, naj se vrne iz Ljubljane šele ob 18., ne pa že ob 17., ko je bilo še svetlo, in da jo je naprosil, naj o svojem potu v Ljubljano nikomur ne pripoveduje. Ivano je na sestanku tudi vprašal, če je med potjo srečala koga iz domače vasi. Ko jo je pa pripeljal na samoten, kraj, ji je pa velel odložiti naglavno ruto, ki jo je imela zavezano pod vratom, in nato še ovratno verižico, sam ji je pa končno celo odvezal pentljo na bluzi pod vratom tako, da je bil vrat popolnoma prost in bi britve nič ne oviralo. Kar se tiče obdolženčevega zagovora, da ni bil pri zavesti, je seveda izmišljen, saj saj je tudi Ivana izpovedala, da je obdolženec govoril čisto pametno, da pri njem ni opazila niti najmanjše zmedenosti in da tudi pri intimnostih ni kazal nobenega razburjenja. Značilno je, da je obdolženec celo iz preiskovalnega zapora skušal vplivati na priče, da bi pri sodišču izpovedale, da so v zadnjem času opazile pri njem znake nenormalnosti, da se je čudno vedel, dajal nerazumljive odgovore in metal stvari okrog sebe. V pismu, ki ga je pisal iz kaznilnice, je pa obljubil pričam tudi nagrado. Razen tega je pa v pismu skušal pripraviti domačine tudi do tega, da bi Ivano nagovorili, naj mu vse odpusti, češ, da jo je pripravljen poročiti, kar je pač najboljši znak, da svoje dejanje prikrito priznava. Kar se natolcevanja tiče, obdolženec prizna, da je osebno naročil pritožbo na dravski žandarmerijski polk, da je točno vedel za njeno vsebino in da jo je pred podpisom tudi prečital. Vztraja pa pri tem, da je vsebina pritožbe resnična, češ, da sta orožnika v službenem pogledu napram njemu res pristransko postopala in ga grdila, kar je pa disciplinarna preiskava proti orožnikoma popolnoma ovrgla. Razen natolcevanja pa dolži obtožnica Hribarja tudi klevete, da je v neki gostilni očital orožnikom krivično in lažnivo postopanje. Zasliševanje obtoženca Na vprašanje predsednika, če se čuti krivega, pravi Hribar, da priznava, da je Ivani Kavki storil veliko krivico, a ji tega ni mislil storiti in se svojega dejanja tudi ni zavedal. Prijatelja sta bila 7 let in je tudi intimno občeval z njo, ker jo je mislil poročiti. A poroko je sama razdrla, ker je njena teta vplivala na očeta in je bila tudi pri spovedi. Ko se je neki tesarski mojster ženil pri nji, je Hribarja vprašala za svet, pa ji ni ugovarjal. Prav tako tudi ni ugovarjal, ko je imela drugega snubca, vendar ji je pa rekel, naj raje vzame njega. Ko sta se čez 2 leti zopet sprijaznila se je intimno razmerje zopet pričelo in mu je ona po prvem primeru takoj rekla, da misli, da je noseča. Nagovarjal je ni k odpravi telesnega plodu, pač ji pa ni branil iti k zdravniku v Ljubljano. Ko mu je tudi pozneje tožila zaradi strahu, da je noseča, jo je tolažil, naj čaka in molči, saj še nikdo ne ve. Ona ga je pa plašila, da skoči v vodo. Ko je bila ona v Ljubljani pri zdravniku, jo je čakal doma v Ihanu, kjer je pospravljal čebele za zimo. Rekla mu je, da s prvim vlakom še ne more priti iz Ljubljane, zato najbrž pride peš. In sta se tudi dogovorila, naj pride pozneje, ko on opravi delo in bosta lahko šla proti njegovemu domu. Da bi je on v temi ne zgrešil, sta se dogovorila, da bo pela. Ko je zvečer Ivana prihajala, je on ležal na samotnem pašniku v travi, kamor je stopila tudi ona. In sedla sta v travo. Povedala mu je, da je noseča, a njega so posebno razburjali ljudje, ki so hodili mimo, vračaje se z dela z lučmi. Ko sta pa prišla dva domačina, vsak od druge strani z lučmi, ga je zapustil spomin, da se ničesar več ne spominja. Zdelo se mu je, da mu je Ivana dala 500 Din prispevka za štedilnik in da sta pri njem na domu. Tedaj sta pa prišla žandarja in jima je on rezal glave. Tudi drugi dan ni vedel ničesar in se ne spominja, kako je prišel na policijo v Ljubljano. Pač pa se spominja, da je taval po nekem močvirju kakih 200 korakov daleč od kraja, kjer je bil prej z Ivano. Ko je pogledal na uro, je bila pol 24. Ko je pa ob pol 2. zjutraj pogledal zopet na uro, se mu zdi, da je bil pri tovarni barv blizu Pšate. Kod je taval, ne ve, pač se pa spominja, da je hotel na Pšati k nekemu prijatelju prosit cigaret. Ko je pa zagledal luč, se je prestrašil in mislil, da ga zasledujejo orožniki. Zato je stekel in padel tudi v vodo ter se šele ob 5. zjutraj znašel pred magistratom v Ljubljani. Spominja se tudi, da je šel na policijo, pa ne ve, kdaj in tudi ne po kateri poti je prišel v mesto. Zavedel se torej ni več od trenutka, ko se je ustrašil luči na njivi in tedaj je mislil, da je odrezal žandarjema glave. Britve ni nikdar nosil pri sebi, pač pa majhen nožiček, sicer ima pa doma dve britvi, ker se hodijo ljudje k njemu brit. Izvedenci pa trde, da so take ureznine, kakršne je prizadejal Ivani, mogoče le z britvijo. Nadalje pripoveduje Hribar, da se mu je Že večkrat mešalo in prizna, da je v šali rekel Ivani, naj se svojemu snubcu uda. Mešati se mu je pričelo, ko je bil pri sosedu požar in se je pozneje ustrašil tudi ognja, ki je izbruhnil v njegovi sobi. Zlasti ga pa razburjajo luči od tedaj, ko mu je orožnik ponoči nenadoma posvetil z električno lučjo v oči. Izgovarja se tudi na impotenco, ki se mu je baje pojavila že v ječi v Gradcu zaradi lakote. Ugotovljeno je, da je Hribar tudi druge ženske navajal k splavu, potem jih pa pustil. Trna dva nezakonska otroka in na neko svojo ljubimko je celo streljal skozi okno in jo ranil zadaj na glavi, za kar je bil 4 mesece v preiskavi, vendar so ga pa izpustili zaradi pomanjkanja dokazov. Za pisma, ki jih je hotel iztihotapiti iz zapora, prizna, da je njegova pisava, vendar pa ne ve zanje, češ, da jih je gotovo pisal v prvi razburjenosti. Leta 1908 ali 1907 je dobil z vilami težak udarec po glavi, pozneje mu je pa nekdo vrgel kozarec v sence, da ga je pozneje vedno bolela glava in je moral čez pol leta za tri dni v bolnico. Vedno je čutil bolečine v sencih, a leta 1925 se mu je pričelo mešati. Nekoč je skočil brez vzroka na brata in ga udaril. Leta 1927 je vrgel svetilko v peč, skočil v vodo, nekoč raztrgal obleko raz sebe, leta 1930 pa razbil dva panja čebel. Hodil je od zdravnika do zdravnika in so mu vsi rekli, da ima priraščene živce na kost ali pa da ima kri za mreno in da bo Že samo od sebe boljše, če ne bo pil, kar pa že itak nikdar ni. Kar se tiče ropa, je res enkrat skušal doseči v kaznilnici obnovo procesa, a je bila zavrnjena. Zadnjič je bil pri zdravniku januarja 1930, ker ni spal, niti jedel in mu je šumelo v glavi. In zdravnik mu je dal neka zdravila. Javnost izključena Napadena Ivana Kavka je izrazita blondinka z visoko nakodranimi lasmi. Oblečena v svetlo siv kostum in sivo svileno ruto na glavi. Senat sklene, da se med njenim zaslišanjem izključi javnost in zahteva, da zapuste dvorano tudi novinarji, ki jih pa po § 225. kaz. postopnika imenujeta zagovornik in zastopnik zasebne udeleženke za svoje zaupnike in sicer vsak dva. Novinarji so sicer ostali v dvorani, vendar pa o zaslišanju ne smemo poročati. Sledilo je zasliševanje prič. Obravnava pb sklepu lista še ni bila končana. „GOSPODIČNA TAJNICA" TAKEGA FILMA DOSLEJ ŠE NI BILO! Smeh zabava, krohot, poleg tega krasno petje, šlagerji. Premiero filma prinese Elitni kino Matica Pravoslavna cvetna sobota Pravoslavna cvetna sobota ali vrbica je največji otroški praznik Beograd. 5. aprila. Zadnji čas so biie skoraj vse izložbe beograjskih trgovcev, posebno pa tistih, ki prodajajo obleke ali blago in čevlje, polne lepakov, ki so naznanjali, da so cene znižane za toliko in toliko odstotkov — »za vrbicu«. Tudi po reklamnih oddelkih beograjskih dnevnikov je kar mrgolelo reklam — zopet »za vrbicu«. Vse to in še marsikaj »za vrbicu«, ki je bila včeraj. Vrbica se ne praznuje v nedeljo, temveč v soboto, katero Srbi nazivaj o tudi La-zarjeva sobota, ker je Krist na to soboto obudil mrtvega Lazarja. Vrbica, to je največji praznik otrok. Na ta dan so otroci novo oblečeni od nog do glave, seveda samo tisti srečni malčki, katerih starši to zmorejo, ali pa tisti, katerih se spomndjo usmiljeni bogataši ali razna dobrodelna društva. Ime >vrbica« izvira iz besede vrba, katero nosijo otroci na ta dan v cerkev k blagoslovu. Vrbove vejice v spomin slovesnega Kristovega prihoda v Jeruzalem, ko so mu nastlal! na pot palmovih vej. Vsekakor je pa treba vzrok iskati v tem, da je v okolici Beograda na obalah Save in Donave dovolj vrbovja. Saj so tudi butare naših fantov spletene po večini iz vrbovja, razlika je le v tem, da tu ne poznajo butar. Danes popoldne je nudil Beograd izredno lepo sliko. Po vseh ulicah je bilo videti nebroj lepo oblečenih otrok, ki so v spremstvu skrbnih mamic hiteli v šole. Skoraj vsi so bili v novih oblekah in no- vih čeveljčkih, mnogi celo v lakastih, v rokah so držali vrbove vejice, na gumbu suknjice ali na zapestju drobnih ročic pa na pisanem traku obešen medeninast zvonček, ki je pozvanjal tako ljubko in nedolžno, kakor so bili ljubki in nedolžni otročički sami. Z njih lic je sijala radost, stopali so samozavestno, kakor še nikoli. Iz šole so šli skupno v cerkev, kjer so jim svečeniki blagoslovili vrbove vejice, nakar so krenili v dolgem sprveodu po ulici Kralja Milana do dvora. Po vseh ulicah, koder se je pomikal ta ljubki sprevod, so tvorile ogromne množice radovednega občinstva gost špalir. Z balkona starega dvora so gledali ljubki sprevod Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. prestolonaslednik Peterček, Nj. Vis. kueginji Olga in Marina ter princ Andrej in Aleksander. Množice malčkov so oduševljeno pozdravljale člane kraljevske rodbine, posebno pa prestolonaslednika, ki se je radostno smehljal in odzdravljal z ročico navdušenim otrokom. Po sprevodu so matere odvedle svoje malčke k fotografom, v slaščičarne, v kino. Kajpak je bilo dovolj tudi takih otrok, ki za svoj največja praznik niso dobili niti nove oblekce, kaj šele, da bi mogli stopiti pred fotografa, sesti k sladkim dobrotam na marmorni mizici ali pred belo platno v bioskopu. Omeniti pa je treba, da so dobrodelna društva oblekla, bogato pogostila in obdarila precej siromašnih otrok. Wider Boris. „GOSPODIČNA TAJNICA" Renate Miiller, Hermana Thimig, Felix Bessart Troje slavnih imen, o katerih bo govorila vsa Ljubljana! Herbersteinova ulica V soboto smo Čitali v >Slov. Narodu«, da je prvo tiskano poročilo o smučeh v knjigi »Rerum Moscoviticarum Comraen-tarii«, ki jo je že 1. 1549. izdal slovenski rojak žiga baron Herberstein, 6 let pozneje je pa izšla šele knjiga Olausa Magnusa. nadškofa v Upsali na švedskem, ki jo je doslej smatral ves svet za najstarejši tiskani vir o smučanju. Slavnega Herber-steina le malo poznamo in je šele pred kratkim dobil svojo ulico nekje gori ob Dunajski cesti, pravi nadalje »Slov. Narod«, vendar se pa najbrž moti, kakor nas je poučila publikacija, ki jo je pred kratkim založila Jugoslovenska knjigarna. Mislimo na »Načrt stolnega mesta Ljubljane«, ki ga je izdal mestni gradbeni urad in mu je g. Janko Nep. Jeglič pridejal seznam ulic, trgov, javnih poslopij itd. z zgodovinskimi in zemljepisnimi pojasnili imen, ulic in trgov. Ker mestni gradbeni urad gotovo mora vedeti, po katerih osebah so ulice imenovane, pa naš slavni žiga baron Herberstein, ki ga prišteva svet med največje može, v Ljubljani še vedno nima svoje ulice, Čeprav nosijo nekatere ulice celo imena le za naše mesto pomembnih tujcev. Iz pojasnil g. Jegliča smo se namreč poučili, da Herbersteinova ulica slavi Karla Janeza, ki je bil ljubljanski škof ob času Marije Terezije in je živel od 1. 1719.—1787., ne pa žigo, ki je živel od 1486.—1566. in v svojih delih izpovedal svoj ponos, da je govoril slovenski in zaradi tega tudi marsikaj pretrpel, njegov najstarejši biograf Petrus Paganus je pa celo izjavil, da je bil Herbersteinov materni jezik slovenski, saj je bila njegova mati Barbara hči malega plemiča Pred-jamskega. Res je, da ima tudi škof Herberstein velike zasluge za naš narod, žiga jih ima pa za ves slovanski svet in za razvoj slavizma sploh, kakor pravi dr. Gk>-nar v »Biografskem leksikonu«. Da, dr. Glonar govori celo o njegovi slovanski orientaciji. Kako je Herbersteinova knjiga še danes po 400 letih, odkar je izšla, aktualna, se vidi tudi iz tega, da je celo prevod, ki je izšel v Erlangenu 1. 1926., že razprodan. Ta mož, ki je njegovo delo stoletja za Slovane koristno vplivalo na svet, torej pri nas niti svoje ulice še nima, na najskromnejši spomenik pa še nikdo mislil ni. Tudi Mencingerjevo ulico imamo v Ko- leziji in g. Jeglič pravi o njej, da nosi ime pisatelja, ne pa slikarja, čeprav je tam okrog na uličnih tablah več imen umetnikov in celo Groharjeva cesta. Seveda, slikar Mencinger se je moral prekrstiti v pravilnega Metzingerja, ki bi pa tudi zaslužil svojo ulico bolj kakor marsikak drug »slaven« mož. Strupijevo nabrežje baje spominja na zdravnika in živino-zdravnika, ne pa na graditelja kanala, ki je delo po Gruberju prevzel in dokončal. Kaj je pa prav za prav živinozdravnik imenitnega storil, da so mu dali nabrežje ob Gruberjevem kanalu, hm, morda so mislili na — klavnico. Slikarji Štefan, Juri, Janez, Lojze in profesorja Subica imajo tudi ulico, ki pa baje pripada Jurju in Janezu in bi se torej morala imenovati ulica bratov šubicev. Itd. itd. v Ljubljani je z uličnimi imeni sploh križ. Nikar blamaže z nemško umetnostjo! Svojo produktivno siromaščino nameravamo predstaviti rojakom in tujcem v jeseni na prvem festivalu, ki ga priredi tuj-skoprometni odsek obč. uprave ljubljanske s sodelovanjem raznih društev, podjetij in gledališča. In naše gledališče se baje hoče postaviti z uprizoritvijo kar treh tujih del: »Jedermanna« pred nunsko cerkvijo, »Zum weissen Rdesel« pred ho-tehom Tivoli in »Prodane neveste« menda v stadionu, čudna je ta nemška orijentacijo, ki naj prinese dvoje nemških iger, med njima eno, ki jo uprizarjajo Nemci zapored v Salz-burgu takisto pred cerkvijo. Torej popoma kopija. In plitki »BeH konjiček«! žalostno, da nimajo v vsej jn-goslovenski dramatski literaturi dških in vseh drugih slovenskih noš. Samo nikar blamaže z nemško um«■:-nostjo ob taki priliki! Iz gledališke pisarne DRAMA. Drevi ob 20. uri vprizori Ljubljanska drama poljsko dramo »Dom osamelih /.e-na« v režiji ge. Marije Vere za red C. Francoska komedija »življenje je lepo« se ponovi tudi v letošnjem repertoarju, saj je imela v lanski sezoni neoporečno velik uspeh. Prva letošnja repriza za abonma bo v čotrek 9. t. m. in sieer za red A. V soboto gostnje v naš.5 drami prvak beograjeke drame g. Raša Plam eden najbolj znanih in priznanih stebrov beogTajske drame, ki kreira v Boogra<] zaznamovanih, so si privezovali namesto izdrtih zob prevrtane zobe z zlatimi žicami k zdravim zobem Popolnejše mo9tičke vidimo pri Rimljanih. Mnogi so se bali izdiranja zob in so si jih lečili z vitriolom ali z drugimi jedkimi tekočinami, dokler si niso pokvarili še sosednih zdravih sob. Porcelanaste zobe je izumil francoski zdravnik Duchateau leta 1776. V starih časih so si ljudje lečili bolne zobe tudi na ta način, da so držali usta odprta nad paro, češ, da preženo tako vse črve iz zob. Umetno zobovje se razširilo šele v 19. stoletju. „GOSPODIČNA TAJNICA" je nJBJsijajnejša filmska OPERETA! Tako kot pri tem filmu, se še v svojem življenja niste zabavali! Stev. 78 >S L O V t N S K I N ARO D?, dne S. aprila 1931 Stran 3 KOLEDAR Danes: Sreda, 8. aprila 1931, katoličani: Dionizij. Albert, pravoslavni: 26. marca, Viljenica- DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Dom osamljenih žen. C. (»pera. švanda dudak. B. Kino Matica: Fra Diavolo. Samo ob 16. Kino Ideal: Junak nad junaki (Harold Uovd). Kino Ljubljanski dvor: zaprto. Koncert ge. Pavle Loršetove in njene hčerke Majde ob 20. v Filharmoniji DEŽURNE LEKARNE Danes: Bohinec. Rimska cesta. Leustek, Resljeva cesta. dr. Kmet, Dunajska cesta. V Ameriki. — Ali smem vložiti v vasem imenu tožbo na ločitev zakona? To bo veljalo samo 500 dolarjev. — 506 dolarjev? Bežite no. za 20 dolarjev lahko dam moža umoriti, ka-iar hočem. ZVEČER Schichtov;3 NEPRECENLJIVO POMOČ OLIIILIII Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate. ZJUTRAJ SchicM terpentinovo milo ovo TO J E C E LO DELO PRI *SCHICHTOVI METODI Dnevne vesti — Belgijsko odlikovanje ministra Ku-manudija. Belgijski poslanik na našem dvoru Delcoing je posetil včeraj dopoldne zastopnika ministra za zunanje zadeve dr. Kosto Kumanudija ter mu izročil red Leopolda I. stopnje, s katerim ga je odlikoval belgijski kralj Albert. — Strokovni izpiti v ministrstvu za gradbe. v ministrstvu za gradbe je določen naslednji red za strokovne izpite: arhitektura od 15. do 18. aprila, hidrotehnika 19. aprila, mostovi in armirani beton 20. in 21. aprila, stroji od 22. do 23. aprila, elektrotehnika 24. in 25. aprila, železnice 26. aprila in ceste od 27. do 29. aprila. — Izpremembe v zavarovanju prometnega osobja. Kralj je na predlog ministra za promet predpisal in proglasil zakon o izpremembi naredbe ministra za promet z dne 30. maja 1922 št. 16.276 o zavarovanju državnega prometnega osobja v primeru bolezni in nezgod. Povodom proglasitve tega zakona smo dobili naslednje pojasnilo: Na osnovi čl. 6 zakona o zavarovanju delavcev iz 1. 1922 je svojčas minister za promet v sporazumu z ministrom za socialno politiko izdal omenjeno naredbo, v kateri ni bilo n. pr. odredbe o delu volilnih sodišč niti pooblastila o sprejetju pravilnika k zakonu, kako naj poslujejo ta sodišča itd. Zato je bil sedaj v smislu Čl. 177 zakona o zavarovanju delavcev izdan zakon o izpremembah te naredbe. V § 3. se daje pravica priziva strankam na kasacijsko sodišče v roku 15 dni potom volilnih sodišč. Ureditev tega sodišča bo določena s posebnim pravilnikom. V § 2. se izpreminja S 78. naredbe, da se morajo porotniki voliti izmed članov, ki so v službi v Beogradu, s čimer se bodo preprečili dosedanji stroški potovanja. — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Ljubljani g. Rudolf Sterle se je s 1. aprilom odpovedal izvrševanju advokature. Za prevzemnika njegove pisarne je bM imeno* van odvetnik v Ljubljani g. dr. Vladimir Ravnihar. — lilet Jadranske straše 1981. Zadnjič smo sporočili članstvu ceno Din 9oo pu opisali salonski parnik Triglav, ki bo našim izletnikom na razpolago. Danes pa moramo omeniti bivanje na Rabu. Jadranska straža si je izbrala enega najboljših hotelov namreč »Parkhetelc, ki slovi po svoji izborni hrani in najboljšem vinu na Rabu ali morda tudi v vsem primorju. Hotel je prenovljen in dobil je novih sebi enakih prizidkov, ki so v neposredni bližini hotela ali se ga celo t išče in imajo posebnost, da so skoro vse sobe z razgledom na morje. Ravnatelj hotela g. Čančar (Slovenec) si je mnogo prizadejal, da spravi vse naše izletnike v najboljše sobe in, da jih postreže tako, kot je navada le v prvorazrednih hotelih. Znano je, da obiskujejo >ParkliotoU večinoma jvotniki iz Dravske banovine, posebno pa vsi oni, ki so v hrani zelo razvajeni. Izlet se vrši na binkoštne praznike-lzletui odbor je določil, da plačajo izletniki polovico oskrbo takoj pri vpisu, ostalo polovico pa prve dni maja. V znesku Din $50.— je vračunjena vsa vožnja iz Ljubljane, do Ljubljane, na morju, z avtomobili, jadrnicami ter vso prehrano in napitnino. Informacije daje in prijave sprejema IZ-LBTNA PISARNA, Ljubljana, Vogelna nI 3. Prijavite se čim prej, ker je število omejeno. Zaključek prijav je nepreklicno dne 5. maja. — Največji predor v naai državi. Danes bo posebna komisija strokovnjakov in zastopnikov oblasti pregledala predor pod Ivan planino v Bosni, ki je bil te dni dograjen in bo jutri na svečan način otvorjen ter izročen javnemu prometu. S predorom je bila dosedanja proga skrajšana za 7 km. Predor so gradili dve leti. Dolg je 3200 metrov in je najdaljši v naši državi. — Prihod šahovskega mojstra Spiel-mannu na Sušak. 15. aprila se bo vršila na Sušaku zanimiva šahovska prireditev. Na Sušaku bo namreč tega dne gostoval znani šahovski mojster Spielmann, ki so ga povabili sušaški šahisti. Spielmann bo igral simultanko proti najboljšim šahistom. — Slovenci v Ameriki. 25- februarja se ;o v kraju Forest Citv smrtno ponesrečil Matevž Zga^a. V rudniku se je utrgala velika skala in ga ubila. Pokojni je bil rojen I 1889 v vasi Rača pri Podbrdu na Goriškem. V Ameriki je bival 17 let. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. Žrtev nesreče je postal tudi 27-letni Alojzij Nagode iz \Vhite Valleva. Ko je šel na veselico, ga je pri prekoračenju ceste podrl in do smrti povozil avtomobil. Pokojni je bij oženjen in oče dveh otrok. — V Slieboyganu, država Wiscontins, je 3- marca umrla Antonija Skok. rojena Zebre. Pokojna je bila stara 44 let, doma je bila Iz Huj pri Kranju. V Ameriki je bivala že 24 let Zapustila je moža in več otrok. _ V kraju White Vallev je 9. marca umrla Uršula Fatur, doma iz Koce na Notranjskem. V Ameriki je bivala 28 let. Zapustila je moža, tri sinove in tri hčere. Stara je bila šele 55 let. — Na Balkanu pri Chl-sholmu je 13. marca zatisnila oči Katarina Pogorelec, rojena Fugina. Pokojna je bila doma iz Brezovca pri Črnomlju, stara I© bila 44 let Zapustila je osem otrok, ki so ostali sirote, kajti pred leti jim je umrl tudi oče. — 12. marca je v kraju Herminie umrla 33-letna Agneza Koncilja, rojena Poglajen. Pokojna je bila rojena v Ameriki, kjer žive še njeni roditelji. Zapustila je moža in sina. — Smrtna kosa. V Črnomlju je umrl na velikonočno soboto tajnik Mestne hranilnice v Črnomlju g. Fran Zajec. Njegove zemske ostanke prepeljejo v Zgornjo šiško, od koder se bo vršil jutri ob 16. pogreb na pokopališče v Dravlje. Včeraj je umrla načelniku mestnega vojaškega urada v Ljubljani g. Hojanu soproga ga. Josipina F|/»jan. Pogreb bo jutri ob 14.30 izpred .-plosne bolnice. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam iskreno sožalje! — Švicarski velesejem v Baslii se bo vršil od 11. do 21. t. m. Posetniki veiesej-ma dobe švicarski vizum za polovično ceno, imajo pravico do 50^c popusta na švicarskih železnicah. a na jugoslovanskih 50% popusta pri vožnji nazaj. Pri švicarskem konzulatu v Zagrebu, kjer dobe posetniki vizum, dobe tudi brezplačne sejm-ske legitimacije. — Noro mesto. V soboto 11. t. m. gostuje iz prijaznosti pri prireditvi Ciril Metodove družbe šentjakobski gled. oder iz Ljubljane z izvrstno veseloigro >Extempo-rale^. ki je v Ljubljani sedemkrat napolnila hišo. Upamo, da se bodo kakor vedno tudi pri tej veseloigri posetniki iz srca nasmejali. Posetite- — Mestna hranilnica Novo mesto je darovala Ciril Metodovi družbi 500 Din. Iskrena hvala! 194/n — Jetika v osijeskem »rezu. Osiješki srez je v naši državi najbolj okužen po je-tiki. Lani je v srezru umrlo 10.000 ljudi, od teh 1200 na je tik i. Večinoma so bili mladi ljudje v starosti 15 do 30 let. Te dni so začeli veliko akcijo za pobijanje tuberkuloze. V raznih vaseh je bilo ustanovljenih 16 odborov protituberkulozne lige. — Sadjarji! Se nekaj dni je čas, da mažete in škropite Vase sadno drevje z Arborinom, če se hočete obvarovati raznih zajedavcev in imeti na jesen lepo sadje. Naročite torej Arborin nemudoma pri tvrdki: »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10. 193/n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najjviš* ja temperatura je znašala v Skoplju 18.2, v Splitu 15.4. v Beogradu 14.6, v Zagrebu 10.8, v Ljubljani 9.2. v Mariboru 7.7, v Sa< rajevu 7.4. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.2 mm. temperatura je znašala 6.8. — Samomor zaradi nesrečne ljubezni. V Veliki gorici pri Zagrebu se je včeraj zabodel z nožem v srce 21-letni Bruno Rebula, sin železnišk. kretničarja. Težko ranjenega fanta, ki je ležal v mlaki krvi, je našla njegova sestra in mu potegnila nož iz prsi. Poklicali so takoj zdravnika, toda vsaka pomoč je bila zaman. Fant je kmalu izkrvavel. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen. Rebula je bil zaročen z lepim dekletom in bas pred veliko nočjo sta se hotela poročiti. V zadnjem hipu se je pa zaroka razdrla. To je fanta tako po-trlo, da si je končal življenje. — Dve zagonetni smrti. V Praprotnici pri Vrgorcu blizu Splita so našli te dni zastrupljeno 3-letno Milko Jelavič. Oblasti so aretirale njenega očeta, ker je osumljen, da je deklico namenoma zastrupil. V Divojih pri Trogiru so našli v vodnjaku utopljeno 17-letno Stano Bobič. Oblasti so uvedle preiskavo, ker domnevajo, da je postala žrtev zločina. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. D revi ob osmih važna vaja mešanega zbora. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Prva poroka po starokotoliškem obredu v Ljubljani. V ponedeljek dopoldne smo imeli v Ljubljani prvo poroko po sta rokatoliškem obredu. Po službi božji, ki se vrši začasno v hotelu Tivoli v slovenskem jeziku, se je poročil g. Fr. Brodar z gdč- Marijo Karrauer. Prva poroka po sta-rokatoliškem obredu ie privabila seveda mnogo radovednežev. Duhovnik je imel na novoporočenca primeren nagovor o zakonskem življenju in dolžnostih zakoncev. Primerjal je zakonsko življenj** z vremenom. Za lepim solncnim dnem pri h rum i nevihta, potem pa zopet posije blagodejno, vse oživljajoče solnee. Tako je tudi v zakonskem življenju. Pridejo za lepimi dnevi dostikrat težki, skrbi polni dnevi, da v medsebojnem zaupanju, podpiranju, potrpljenju in udanosti zašije zopet zakoncema lepše solnee sreče. Zanimivo pri poroki po starokatoliškem obredu je, da duhovnik na koncu zapri seže s poljubom križa ženina glede dolžnostim do žene in nevesto glede dolžnostim do moža. Pravilno ime ta verske pripadnosti je narodna cerkev, ker se vrše vsi obredi v narodnem jeziku. In cerkev kot taka ne sme posedovati nobenega premoženja, kar ga pa ima, je last naroda odnosno vernikov. —lj Kaj žene delamo? Odsek Zveze gospodinj priredi od 14.—18. maja t. 1. v veliki dvorani hotela Union zanimivo in poučno razstavo »Novodobno gos podi raj* stvo«. Priprave so že v polnem teiku. Na šentjakobski šoli prireja Zveza kuharski tečaj, ki se ga članice z zanimanjem in veseljem udeležujejo. Ker pa se priglašajo še gospodinje, ki bi se rade izpopolnile v kuhanju, namerava Zveza gospodinj prtvo* riti še en tečaj. Kuhalo se bo po dogovoru s priglaoenkamn: aH bo tečaj enak prvemu iili morda za posebna jedila. Razen tega pri* redi Zv. G. v najkrajšem času tudi tečaj za likanje pod jako ugodnimi pogoji. Za oba tečaja se je priglasiti v četrtek, 9. t. m. od 4.—6. pop. v Splošnem ženskem društvu. Rimska cesta 9. Gospodinje in roditelje opo* z ar, jamo na te praktične in koristne prire« ditve. —lj Dva zanimiva koncerta. Zadnje Saše je koncertno življenje v mestu nepričakovano oživelo, le žal, da zanimanje za koncerte ni vedno tako, kakor bi moralo biti. Drevi ponovi ga. Pavla Lovšetova s svojo hčerko Majdo koncert, s katerim sta dosegli odlični pevki v marcu nepričakovano velik uspeh. Cene so to pot znižane. — V petek pa nastopi prvič v Ljubljani bolgarska pianistka Litian Dobri-Hristova. Na ta koncert opozarjamo še posebej nase narodno ženstvo. —lj Premijera francoske veseloigre »Deviški venec« bo v nedeljo 12. aprila na Šentjakobskem odru. V nedeljo 12. t. m. bo na Šentjakobskem odru premijera izvrstne francoske veseloigre »Deviški venec* ki je polna duhovitega humorja in situacij-ske komike. Veseloigra je popolnoma nova in se bo tokrat prvič igrala v naši državi. Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva, Gorupova, Pirčeva, Petričiceva ter gg. škerlj, Leder, Videtič in drugi. Vstopnice se bodo dobile od četrtka dalje v trgovini gosp. Miloša Kamičnika na Starem trgu. —lj Mesta* ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani priredi »dan bon-bončkov« v soboto 11. t- m. popoldne in v nedeljo 12. L m dopoldne. — Gospe, gospodične in deklice bodo prodajale bon-bančke In odkupne znake v korist C. M. družbe. Nabiralo se bo v nabiralnike, želimo, ker Ima prireditev blag namen, da vsak po svoji moči daruje m al dar, domu na oltar! —lj Občni zbor SPD. SPD naznanja, da se vrši občni zbor Osrednjega društva v nedeljo dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo knjigovodje. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev delegatov za skupščino. 6. Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti. Bilanca In zapisniki občnih zborov so članstvu v pogled v društveni pisarni osem dni pred občnim zborom. —lj Ustanovni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva Liubljaaa — severni del se bo vršil jutri zvečer v prostorih gostilne Ravbar v Staničevi ulici. —lj Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek, dne 9. aprila 1931 ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Na vrsto pride predavanje neposredne praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupcij-ske posle. Predavanje bo o sledečem predmetu: »Kako sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčijskem poslovanju?« O tem zanimivem predmetu izpre-govori gospod dr. Josip Hacin. odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravdnika ter bo kot vajen govor- nik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop prost. Gostje so dobrodošli.. 191/n —lj Pevski zbor »Mokranjac« iz Skopi ja v Ljubljani. V ponedeljek. 13. t. m. bo kon= certiral v Ljubljani mešan; zbor društva »Mokramjac« n Skopi ja. ki priredi te dni turnejo po domovini s koncerti v Zagrebu. Ljubljani, Karlovcu. Vukovaru. Osijeku. Somboru, Subotici in Beogradu. Zbor šteje 40 članov mešanega zbora, je pod vodstvom dirigenta Sijackega. V Skoplju uživa zbor velik sloves Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v Matični knjigarni. —lj II. tradicijonelni valčkov večer društva »Soče« se vrši pod pokroviteljstvom ge. Jožice dr. Novakove v soboto 11. t. m. ob 21. uri v vseh prostorih Kazine. Plese vodi tov. J. Ivančič. Toaleta pro- menadna. Vstopnina Din 10.—. čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Pridite! 192 n —lj Za zdraiiiike in sanitetna oso h je se predvaja danes ob 18. v kinu »Ljubljanski dvore najnovejši film o raku. last rjii-iroslovenskeua društva za proučava nje in zatiranje raka . Zdravniki, sanitetno ura-l-ništvo in strežništvo so vljudno vabljeni. \ stop samo zanje brezplačen. —lj Društvo učiteljic v Ljubljani bo zborovalo v četrtek, dne 9. aprila 1931 ob pol 10. uri v I. mestni dekliški osnovni loti v Ljubljani (šentjakobska šola). Na dnevnem redu je tudi predavanje učiteljice J. Čučkove: iO vzgoji ženske mladine v šolski dobi<. — K udeležbi vabimo vse !o-varišice, članice in tudi nečlan ire. Nesoglasje med pravoslavnimi v Ljubljani Glavna skupščina pravoslavne cerkvene občine — Opozicija zapustila skupščino Ljubljana, 8. aprila. Snoči se je vršila v restavracijskih pio štorih Zvezde glavna skupščina občinarjev pravoslavne cerkvene občine- Pred skup ščino se je vršil zbor občinarjev, ki bi imel izbrati izmed sebe 30 skupščinarjev. Le-1 i tvorijo potem skupščino, kakor to predv!-deva sedanji ustroj pravoslavne cerkve. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano in se ga je prvikrat udeležil tudi celoten oficirski zbor. Zbor je otvoril sedanji predsednik protojerej g. Jankovič, ki je pozdravil občinarje in jih prosil, naj s<* pred prehodom na dnevni red spominjajo pokojnega episkopa Ilariona, ki je bil na čelu eparhije, pod katero spada ljubljanska občina. Zborovale! so vstali in zaklicali trikrat >slava mu!<. Predsednik zbora je potem pozval obel-narje, naj pridejo po glasovnice, ker se morajo po dnevnem redu najprej izbrati po zakonu predpisani skupšcinarji. Medtem ko so civilni občinarji prihajali k predsednikovi mizi po glasovnice, so oficirji zahtevali, da se ne izvedejo volitve skupščinarjev, ker zahtevajo, da glasujejo in volijo vsi prisotni. Predsednik zbora jim je pojasnil, da sme voliti in biti voljen samo oni, ki je 24 let star in je v redu plačal verski prirez za zadnje leto. Toda tudi to opozo rilo ni pomagalo. Oficirji so najprej zahtevali, naj se dovolijo ne glede na zakon vsem enake pravice. Njim se je pridružilo nekaj civilnih vojaških uradnikov. In zbor se je, kar je bilo zelo žalostno, razdelil v dve skupini. V eni je bil odbor pravoslavne občine in civilni obcanarji, ki so zahtevali, da se spoštuje zakon, v drugi so bili oficirji in vojaški uradniki, ki so zahtevah enake pravice za vse, četudi se s tem krši zakon. V svoje podkrepilo, da novi cerkveni zakon ne pozna skupščinarjev, je major Jeftič citiral novi cerkveni zakon, carinik Kad mano vi č mu je pa dokazal, da ta zakon Se ni ustav in da veljajo za skupščino še stari zokonski predpisi. Na zahtevo nekaterih zborovalcev se je prešlo preko tega vprašanja in so odborniki podali svoja poročila. Prvi je poročal tajnik g. Kravos, ki je podal prav pregledno sliko o delu bivšega odbora, ki je obstojalo v glavnem v akciji za postavitev nove cerkve. Tajnik je v svojem poročilu poročal o odhodu prote Jankoviea v Trst, kjer je izbran za tamkajšnjega paroha. Bolno bo odjeknil v srcih vseh pravoslavnih vernikov odhod tako ljubljenega svečenika. Ob koncu poročila se je tajnik prisrčno zahvalil proti Jankoviču za njegovo delo v pro-speh ljubljanske občine in vsega pravo-slavja. G- Svetozar Vesel je podal blagajniško poročilo, ki je bilo razveseljivo. Promet, ki je znašal v letu 1929 Din 190.967, se je zvišal v letu 1990 na Din 259.966. Celokupni prirastek je znašal v letih 1929/30 Din 534.365.—. Za revizijski odbor je poročal g. Lokar, da je revizija bila izvršena in je ugotovila vzoren red in predlaga zato odboru in blagajniku absolutorij z zahvalo. Načelnik gradbenega odseka ing. Josip Otahal je podal prav izčrpno poročilo o stanju akcije za zidanje cerkve. Ugotovil je, da so vsi projekti za cerkev Ze dovršeni in odobreni in da je šla tudi že končna prošnja za gradbeno dovoljenje na svoje mesto. Cerkev se bo zidala v dveh fazah: prva bo obsegala zunanjo zgradbo do strehe, ki se bo izvršila že v tem leta. druga se bo izvršila v letu 1932. Za prvi del je kritje že tukaj, pravzaprav je krii.e-predvideno; za drugo bo občina rabila prav malenkostno posojilo. Ko so bila podana poročila, je predsednik pozval zborovalce, naj izvolijo skruti-natorje, da se izvolijo skupšcinarji, ki bodo dali svoje mnenje o poročilih in izvolil' novo upravo. Opozicija, obstoječa predvsem iz oficirskih krogov, pa je zavrnila volitev skupščinarjev in prešla neparlamentarno k debati. Ker odbor ni mogel dovoliti, da se očitno krši zakon in da glasujejo celo taki, ki sploh niso v članskih imenikih, ni mogel sprejeti predloga opozicije, katerega je postavil podpolkovnik Sokolovič, da se dovoli glasovanje vsem skupščinarjem in da skupščina skleni, da so vsi enaki na skupščini, je opozicija zapustila skupščino, medtem ko so civilna zborovalci ostali in izvršili skrutinij oddanih glasovnic. Rezultat je pokazal, da je imel sedanji odbor večino polnopravnih obČinarjev na svoji strani in j« odbor s to konstatacijo zaključil zbor tet bo o njem poročal svojemu pristojnemu eparhu, nakar se bo sklicala skupščina skupščinarjev, da dovrši delo, ki radi žalostnega nastopa opozicije ni moglo bit! končano. Dnevno ob V-i 3. uri pop. v Elitnem kinu Matici Afrika govori Iz Celja —c Razglas. V smislu sklepa mest-ip občinske uprave se bo za izpraznjevanie greznic poleg običajne takse Din 20.— za vsak voz fekalij zaračunala za odvoz, V-kaldj v mesecih maju, juniju, juliju i u avgustu še taksa Din 30.— za vsak odpel jaru voz. Hišni posestniki se opozarjajo na gornji sklep občinske uprave s pripombo, da naj v lastnem interesu pravočasno prijavijo polne greznice za izpraznitve v tokovom mesecu pri mestnem nacelstvu soba št. 2 med običajnimi uradnimi urami. — Mestno načelstvo Celje. _c Novo imenovani ulici na Spodnjem Lanovžu. Prejeli smo: V preteklem tednu sta bili imenovani, v naše splošno "eselje, dve novi ulici »stanovanjske kolonije« Spodnjem Lanovžu. Imenujeta se Stritarjeva in Gajeva ulica. Res lepa imena rtašib slavnih mož- Ne vemo pa, ali sta vredni It dve ulici, da nosita ta lepa imena? Sta namreč še precej v neurejenem, slabem stanju in to že dve leti. torej odkar ^o J; le sezidane hiše. Bilo bi želeti, da se čimprej uredi tudi to, saj are za olepšavo našega prijaznega mesta Priljubljen je ta naš del mesta, posebno v poletnem času. ko v njem kaj radi izprehajajo tujci, seveda ne napravljajo preveč lepega utiša na tajca te neurejene ceste Pričakovati je. la bodo merodajni krogi končno le poskrbeli, da bosta Stritarjeva in Gajeva ulica primerno urejeni. —c Koro*'*' ^e'Ja »n «kolice imajo svoj prvi redni sestanek v tem letu v soboto |1. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji hot"la ^Evropa*. Pridite vsi! —c Prepoved točenja »lkoholiiih pijač je izdalo celjsko sresko načelstvo za Eas med 15. aprilom opoldne in 19 aprilom opoldne in sicer se ne sme v tem času pro dajati vino, pivo. žganje ali špirit rekru-tom ali njihovim spremljevalcem. Vsak prestopek te prepovedi bo zelo strogo kaznovan. Stran 4 >SL O VENSKI NAROD«, dne 8. aprila 1931 Ste v 78 95 (Vkoca fbti Romun — Zelda, Zelda, preveč zahtevaš. Tega ne morem storiti! — V teli težkih trenutkih življenja mi moraš stati ob strani kot dober prijatelj, John, nikogar nimam, razen tebe. — Ti ne poznaš Toma! Sledil ti bo s prvim vlakom. — Saj ne bo vedel, kje sem, ti ga boš moral pa zadrževati, tudi če bi zvedel, kam sem odpotovala. Toma sem poznala mnogo bolje kot ti. Tom bo razumel, zakaj sem odpotovala. Težko mu bo, uničene bodo njegove nade in načrti, toda on bo razumel n — in čutil z menoj. Samo na gospo Harney si ne upam misliti. Tomova bodočnost in njegova sreča, to je edina vsebina njenega življenja. Saj živi samo zanj. Bojim se, da mi tega koraka ne bo nikoli odpustila. — Grace bo blagorodnejša kot misliš; tudi ona te ljubi. Jaz se bojim samo za Toma... pomisli vendar, Zelda, kaj storiš njemu! — O John, kaj misliš, da tega nisem storila? Saj ga vendar ljubim. —In vendar nameravaš poseči po najstrašnejšem udarcu, ki more zadeti moškega? — Baš zato, ker ga ljubim in ker hočem še živeti. Ce tega ne storim, bom sovražila sebe in prej ali slej tudi njega. — Bože moj, Zelda, tega nihče ne bo verjel. Z drugim moškim se odpelješ — vseeno ali je bolan ali ne. Od-potuješ z njim in vodiš mu gospodinjstvo, svojemu bivšemu ljubčku! Oprosti mi, dušica, da ti pravim to, toda pomisliti moraš, kaj poreko ljudje. Od prevelike bolesti je zatisnrl oči. — Da, to je res, vsi bodo tako mislili. 2al mi je, toda izpremeniti se ne da nič. Odpotujem z Mihaelom in pustim tu vse misli na svojo bodočnost kot Tomova žena, vse misli na gledališče in na slavo. Kuhala bom, John, postanem zopet preprosta, kakor sem bila še kot deklica. Na jasnem hočem biti, kako in kaj je z menoj. In tu se mi nudi najlepša prilika, edina prilika, ki jo vidim. Ce zamudim to, je vse brez pomena — Zaplakala je. — John, moje srce ostane tu, pač pa dobim svojo dušo. Newyorka ne maram več, nočem več tolike množice ljudi, nočem sveta, samo sebe ho- čem. Kaj mi mar, kaj mislijo o meni ljudje; če mislite ti, Tom in tvoja sestra, da odpotujem v Arizono z moškim, s katerim bom živela, za katerega bom delala in katerega ljubim bolj kot Toma, je pač križ. Ali misliš, da je to zame igrača? Verjemi mi, da je to najtežja preizkušnja, kar jih poznam v svojem življenju — verjemi mi, da se mi trga srce. Morda se mi Mihael smili, morda mi je simpatičen — morda ga res ljubim, toda nihče ne bo trdil, da je odtehtano to, kar zapustim tu, če ostanem nekaj let pri njem, da mu malo olajšam težko usodo. Saj me razumeš, John, kaj ne? In upam, da mi verjameš. — Da, da, verjamem ti, Zelda, toda predaleč si šla s svojo zahtevo, naj povem Tomu, da nameravaš odpotovati z Mihaelom. Ti — ti se čutiš močno in lahko utemeljiš, zakaj je potrebno storiti tako — jaz pa tega ne morem. Zahtevaš od mene, naj stophn pred nesrečnega fanta in mu povem, da si odpotovala in da ga nočeš nikoli več videti. Ne, tega ne morem storiti, Zei-d_, Toma imam preveč rad, povej mu raje sama. — Ne, John, to je izključeno, ne morem se posloviti od njega; saj sem navse zadnje tudi samo človek. Tako močne se ne čutim. Moraš mi storiti to uslugo, John... Ah, John, življenje bi dal zame, če bi te prosila — no, zdaj pa usliši to prošnjo. — Saj prosiš več kakor moje življenje. Ne morem stopiti s to strašno vestjo pred Toma, ne da bi mu prinesel obenem vsaj malo upanja. — Kakšnega upanja? — V Arizoni ostaneš šest mesecev ali šest let — kaj pa potem? — To je pa... — Šest mesecev, morda niti toliko ne. — Da... To je res, toda zdravnik je dejal, da lahko živi še šest let, a morda še več. — Sest mesecev — šest let — toda kaj potem, te vprašam? — Misliš, če bi Mihael-- — Ko bo že storjeno, kar smatraš za svojo dolžnost. — Potem me Tom ne bo več potreboval in sploh me ne bo hotel več videti. — A če bo hotel? Zmajala je z glavo. — A če bo vendar le hotel? je ponovil John. Njene oči so postale veHke m temne, ko je razmišljala, kaj bi odgovorila. Ko so pa besede slednjič našle pot do njenih ustnic, je zašepetala komaj slišno: — Da, potem... potem mu pa reci, naj pride k meni. Konec. Oskar Wilde o ženskah Slavni angleški pisatelj Oskar WU-de je znal spretno sukati pero, imel je pa tudi zelo strupen jezik. O njegovi duhovitosti pričajo mnogi izreki, nanašajoči se na ljudi in na stvari. Wilde je v svojih izrekih zek> dobro karakterizira! tudi ženske. Naj navedemo samo nekaj primerov. — Ženske imajo poseben talent najti vse, samo tega ne, kar leži na dlani. — 2eno lahko izpremeni mož samo s tem, da jo smatra za breme, dokler sam ne izgubi vsega interesa na življenju. — Moški se ženijo od dolgega časa in izčrpanosti, ženske pa iz radovednosti. Razočaranje čaka ene in druge. — Ženska ni noben genij, temveč bolj dekorativnega značaja. Povedati nima mnogo, kar pa pove, se sliši prijetno. — S pokloni žensk nikoli popolnoma ne razorožiš, moške pa vedno. — Moški spozna življenje prehitro, ženska pa prepozno. Od tod tudi razlika med ženskim m moškim spolom. O rdečem nosu Mnogi ljudje imajo rdeče nosove kot posledico kožne bolezni in le bolj redko je tak nos dokaz, da ga dotični rad pije. Krivico bi torej delali ljudem z rdečimi nosovi, če bi trdili, da so vsi brez izjeme pijanci. Res je, da lahko dobi pod vplivom alkohola koža grdo rdečo barvo, toda ta pojav ima čestc tudi čisto nedolžno ozadje. Mnogi ljudje z rdečimi nosovi imajo neko posebno kožno bolezen, ki se kneiuje »akne resacoa«. Tak člove* morda vse življenje ne pokusi al fenola, pa ima vendar rdeč nos in ljudje ga prištevajo med pijance, če ga osebno ne poznajo. Ženske dobe navadno rdeče nosove, če pijejo preveč čaja, kajti čaj ima v tem pogledu enake nevšečne posledice, kakor alkohol. Rdeča barva nosu je največkrat po-s edioa zastajanja krvi v malih krvnih celicah. To povzroča intenzivnejše delovanje takih podkožnih žlez in tako nastane lokalno razširjenje žil Zasajanje krvi je večinoma posledica slabe prebave ta pa zopet posledica preved-kt. množine zavžitega alkohola aH čaja. Večina ljudi z rdečimi nosovi se ima zahvaliti za to slabemu želodcu. Rdeča barva nosu se da v večmi primerov lahko odstraniti, če obsevamo nos z rentgenovimi žarki. V nekaterih primerih je pa neobhodno potrebna operacija. Večinoma pa zadostuje, da dobi želodec več kisline in nos izgubi rdečo barvo. Kdor pa pije mnogo alkohola ali čaja, se mora temu in drugemu odpovedati, če noče imeti rdečega nosu. Odklonjena prisega Na Dunaju se je primerilo, da je priča odklonila pred sodiščem prisego. Sodišče je povabilo v neki sodni zadevi za pričo uglednega dunajskega trgovca, ki naj bi svoje pričevanje potrdil s prisego. Trgovec je pa prisego energično odklonil, češ, da je brezverec. — Ce ste brez konfesije, boste pa prisegli po svoji prejšnji veroizpovedi, mu je dejal sodnik. Toda trgovec se ni dal pregovoriti. — Priseči sploh ne morem, — je odgovoril, — ker ne verujem v nobeno višjo silo. Ce bi moral priseči po svoji prejšnji veri, kateri sem se odpovedal, bi že vnaprej govoril neresnico. Sodnik ga je opozoril, da lahko sodišče po dvornem dekretu iz leta 1848 vsako pričo prisili k prisegi. Trgovec je pa odgovoril, da je preteklo od leta 1848 že mnogo vode in da se je svet od takrat temeljito izpremenil. Toda vse izgovarjanje mu ni nič pomagaiO. Sodnik ga je občutno kaznoval, obenem je pa moral poravnati stroške, ki so nastali s tem, da je bila obravnava po njegovi krivdi preložena. Ce bi se pa še upiral priseči, mu lahko nalože tudi zaporno kazen. Velika noč v Vatikanu Tudi v Vatikanu se je glede praznovanja velike noči marsikaj izpre-menilo. Še pred letom 1870 se je praznovala ne-le s svečano velikonočno mašo, temveč tudi z veliko ljudsko slavnostjo po vsem Rimu. Ob 6. zjutraj je opozorila godba ljudstvo na vstajenje, obenem je pa zadonelo 14 topovskih strelov. Dolžnost dobrega katoličana'je bila pridružiti se takoj sprevodu. Ob 9. zjutraj so bili že vsi sprevodi 8 prapori in godbami zbrani na trgu sv. Petra. Med množico pešcev so stale krasne kočije bogatašev in plemičev, okrašene z belimi rožami in palmami. Papeževi dragonci so morali vzdrževati red in voditi ogromno velikonočno procesijo k cerkvi sv. Petra. Ob 10. je prišel na trg pred cerkvijo papežev sprevod na čelu s kardinali in prelati v krasnih oblačilih. Prvi je korakal vatikanski senator v razkošni togi, obšiti z zlatom, izpod katere se je videla rdeča svilena klerika. Njemu je sledil vatikanski guverner v vijoličasti kleriki. Med zvonenjem vseh rimskih zvonov je stopil papež v baziliko, za njim pa ves Rim, kolikor je bilo pač prostora. Po miiši je podelil papež med grmenjem topov vesoljni blagoslov, potem se je pa začela velikonočna pojedina, ki je trajala do rV zvečer. Po pogini se je ljudstvo razšlo in napolni » krčme v Rimu in v okolici. Ou -ega tega je ostalo zelo malo. Velikonočne maše ne bere več papež, temveč eden njegovih prvih kardinalov. Papež mašuje samo zgodaj zjutraj v Sikstinski kapelici za diplomatski zbor in odlične goste, ki se pridejo za veliko noč papežu spovedat Na trgu vatikanskega mesta zaigra godba papeževo himno in nekaj nabožnih komadov, pa je svečanost končana. Samo zvečer je še razsvetljeno pročelje in kupola cerkve sv Petra, toda zdaj ne gori več 5200 beneških lampijončkov, kakor prejšnje čase, temveč baklje in električne žarnice. Iluminacija stane vsako leto 80.000 lir. Šola potrpežljivosti. — Moja hči se uči igrati na klavir, moja žena pa na gosli. — Kaj pa ti? — Jaz se učim potrpežljivosti. Podobnost — Vedno, kadar vas vidhn, se spomnim vašega nečaka. — Saj si nisva nič podobna- — To je že res, toda tudi on mi je dolžan tisočak. Resnico Je govoril. — Pravite, da je sedel? Meni je pa hotel natveziti, da je bil zadnje čase pri svojih sorodnikih. — Bo že res. Njegov stric in njegov svak sta namreč ta čas tudi sedela. Žrebanje drž. razr. loterije Dne 4. aprila 1931 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 6.000.— srečka št. 86.980, Din I.OOO.— srečke št. 38.166, 57.375, 67,587, Din 500.— so zadele srečke štev.: 1.871, 1.873, 9.748, 13.863, 16.058, 17.920, 17.943, 17.959, 27.701, 29.248, 33.771, 36.654, 37.729, 37.735, 38.157, 38.159, 39.555, 46.628, 47.440, 47.486, 48.329, 48.336, 48.369, 48.399, 57.311, 58.871, 59.547, 66.401, 66.409, . 66.419, 66.445, 67.540, 68.716, 68.739, 69.476, 73.994, 75.105, 75.169, 75.179, 75.191, 76.649, 77.267, 78.070, 84.182, 87.291, 87.920, 89.125, 89.151, 96.612, 96.631, 96.809, 98.145, 98.150, 98.166, 98.952. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c 19 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda Občina Ljubljana Mestni pogrebni i*vod Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod Franc Zajec tajnik Mestne hranilnice v Črnomlju dne 6. t. m. po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnega prepeljemo iz Črnomlja v četrtek, dne 9. aprila 1931, v Zgornjo Šiško št. 105, odkoder se bo vršil pogreb istega dne ob 4. uri popoldne na farno pokopališče v Dravlje. Mase zadušnice se bodo brale v sredo, dne 15. t. m. ob V? 7. uri v cerkvi Sv. Roka v Dravljah. Zg. Šrška-Črnornelj, dne 7. aprila 1931. ŽALUJOČI OSTALI NA LJUBLJANICI se čolni že izposojujejo. Dobi ga lahko vsakdo ▼ čolnarni na Trnovskem pristana. 1463 URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKIZ, LJUBLJANA, Pred Škofijo št. 15. 1173 VOLNO za modrece poceni proda Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1229 PRODAM HIŠO aa Rodica št. 36, pošta Domžale. 1266 Mođrocc predeluje bi očisti tirno prahu aa speciJatnem stroja samo Rudolf Sever, LJUBLJANA, Mari£n trg 2 2S7L Terenska sekcija za regulacijo Ljubljane potrebuje več INŽENJERJEV in TEHNIKOV za terenska dela. Ponudbe je predložiti pismeno z navedbo mesečne plače terenski sekciji NABAVA ŽLAHTNIH HBUsK Kmetijska dražba v Ljubljani, Turjaški trg, ima oddati še nekaj lepih, visokode belnatlh žlahtnih hrušk L vrste po 15 dinarjev, EL in HL vrste po 8 in 4 dinarje. 1232 (Mestni gradbeni urad). 1235 Pozor! Pozor! DALMATINSKI VINOTOC v Ljubljani dam takoj na račun pošteni osebi, zmožni kavcije. Pismene ponudbe na upravo lista pod >Vinotoč«. 1267 POHIŠTVO NA OBROKE! Spalnice, hrastove, poli tirane Din 5.500.— Spalnice, pleskane > 2.800.— Omare > 560.— Postelje > 260.— Kuhinje, kompl. > 1.100.— Kredence > 580.— Sprejemajo se tudi naročila za trgovske oprave In vsa mizarska popravila. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVO »SAVA«, LJubljana, Kolodvorska nI. 18. BUKOVA DRVA suha, večjo množino, za takojšnjo dobavo, za ceno po dogovoru proda Franc Kmet, Trbovlje H. 1269 GOSTILNO prvovrstno in dobro vpeljano, v centru poleg Zrinjevca prodam. Osemletna najemninska pogodba. Stanovanje 2 sob v hiši. Stanarina nizka. Potreben kapital 40.000 Din — ostalo po dogovoru. Pojasnila daje A. Markovič, Zagreb, Kr. Marije br. 5. Ip71 Odrasli in otroci opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čišče* nje in osvežitev krvi s FlGOLOM. F1GOL se dobiva po vseh lekarnah po poŠti pa razpo* Ulja izdelovalec: Apoteka Dr. Semelic, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. Hojan Josipina roj. BORSTNAR soproga načelnika mestnega vojaškega urada je dne 7. aprila 1931 umrla. Pogreb bo v četrtek 9. aprila 1931 ob V? 3. uri popoldne izpred splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. aprila 1931. Žalujoči ostali. ktetaJ S»grwfcwt »Tod Občina Unbliana S* C (feseift nan*ixni prti 150/150 na dobrem blagu Din 55.—. Breda žepni robci komad Din 2.—. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe-cielni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zaves. Matek & M*kes, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Novo! Samotni material Novo! Ignit-Cent v zrnih, ki se z njim betonira kakor s cementom — izdrži dolgo let ogenj do 1800° C in se uporablja pri vseh industrijskih pečeh in obrtnih napravah, n. pr. pri krušnih pečeh, glinastih pečeh, štedilnikih itd. Zahtevajte cenik in brošuro o uporabi »IGNIT-CENTA«. Centralno skladišče Janko Krama** treovec Mojstra**^ .Urejuje Josip Zupančič. — Z* >Narodno tiskarno« Pran Jezersek. — Za opravo In mseratni del Usta: Oton Christot. — Vsi v LJubljani.