m. številko. o LjnDiioni, v (oreh 18 septembra 19Z3. Leto LD1. Izhaia ?eak dan popoldne, izvzemsl nedelje ln praznika. itS3?£fS: do 9 petit vrst al D, od 10—15 netit vrst I 1 D 50 p, večji insefatl elit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem, glede inscratov naj se prflo?i znamka za odgovor. čarovništvo '„Slov. Naroda1' in „Narodna tiskarna1* Zla a Ilova ulica št. 5, pritlično. — Telefon £t. 304. Uredništvo nadstropje u3ior. Naroda«' Knnilovn alioa at Telefon eter« 34. Dopise anrefesta le podpisana Ut as sko*diplomatičeru Kakor se vidi, se kažejo Italijani spravljive, gostobesednost je zavladala fia desni in levi, pri tem pa trdovratno vatra j a jo pri svojih predlogih, glede" katerih je jugoslovenska vlada že toll* krat povedala, da jih ne sprejme. Ali zapusti Italija končno svoje napačno stališče, saj mora vendar uvideti, kako velikansko breme jej je sedanja Reka in da so jugoslovensi predlogi taki, da khko mahoma ožive reško mesto in pristanišče! Ako hoče Italija Reki dati fivljenja, potem naj kar pritrdi zahtev vam Jugoslavije. Lepo vlogo bi igrala t* takem slučaju, ona sama bi ne bila CŠc prikrajšana in le tako bi res porria* gala Reki. Ako se ta stvar zavleče in bč Reka zbog tega Še bolj propadala, zadene odgovornost za to edino le itali* jansko vlado. Mussolini naj enkrat srojim fašistom dopovč, kaj je v med* farodnih odnosa jih prav in kaj ni prav. ogodbe se morajo spoštovati! Saj je Mttssolini to že večkrat svečano izjavil! Sicer ps se je italijanska javnost precej naveličala večnega reškega vpra* Janja. Že iz izvajanja Matteta Gen ti* Uja se vidi, kako žele v Italiji razvoz« ljenje reškega nepletljajs, »impeto« pe £uhs: Treba, da se vć Jasno, doma in fconaj, da predstavlja Reka 'danes a političnega vidika nekaj drugega nego p?ed tremi ali Štirimi leti. Takrat, v letih trpljenja in strasti, je bile Reke tažiice m sestava necijonarnega odpore proti onim, ki so tajffi domovino in ▼ n& devali italijansko smago. To je bfl heroičen pričetek vstajenja mladine, ki se ja w?yaael do fi fiflbodoHLJl Rim. Danes je reški problem reduciran na skromen, čeprav vitalen obmejni teritorijalni problem. Naj ostane naše priznanje in naša solidarnost za brate najbolj italijanskega mesta, ali jasno je, da ta moralna dolžnost ne more za vedno absorbirati pozornosti vlade in naroda, ki ima pred očmi širše in bistve* nejše probleme za bodočnost Italije. Vse nase zaupanje gre Mussoliniju, da pripravi Jugoslavijo do sporazuma z nami. »Ali treba se varovati tega, da bi se zapletla v to epizodo, kakor je bilo tč logično pred štirimi leti, vsa pozornost in vsi napori dežele, sedaj napotene neizprosno k najvišji usodi.« j Tudi »Idea Nazionale« govori o »drugih dolžnostih Italije« in želi za Reko takoj* šnje rešitve, misleč, da vsaka med* narodna intervencija sporna vprašanja le še otežkoči. kekor se je to že večkrat izpričalo. Tako se Italijani kažejo naveličane reškega vprašanja, intervencijo ni za* metujejo in hkratu zavlačujejo še dalje rešitev reškega problema, misleč, da vendarle napoči Čudežni trenutek, ko Jugoslavija sprejme predloge italijan* ske vlade. Tefa trenotka ne bo, zato ostane Italijanom za rešitev Reke brez intervencije samo spoštovanje in iz* vedba podpisanih pogodb in dogovorov! J Klimi razvoj spora za Roko. Registracija rapallske pogodbe pri Društvu Narodov. — Važne fff' konference v Beogradu. — Vznemirjenost javnosti ponehala. — Beograd, 17. sept. (Izv.) S tako napetostjo napovedani in pričakovani izbruh konflikta med Jugoslavijo in Italijo zaradi Reke je izostal. Rok 15. septembra je potekel v Beogradu popolnoma mimo in brez vsakega vznemirjenja. V resnici je koncem tedna dospelo v Beograd več" priznanih vojnih dopisnikov, in poročevalcev velikih listov, ki so vsi bili trdno prepričani, da dožive v Beogradu na 15. t. m. važne zgodovinske trenotke. Jugoslavenska prestoli ca je bila popolnoma mirna. Beograd ie bil hladen in prevdaren. Poročevalci listov so se morali na lastne oči nreriričati. da pri nas razmotrh^mo reško vprašanje popolnama trezno in tJrevdsmro in ga hocernd rešiti z vsemi razpoložljivimi GJplomaričnirrri sredstvi, ne pa ž rožljanjem sablje in vojaškimi demonstracijami. Večina teh poročevalcev je takoj odpotovala. Zabeležiti je treba velik moralen uspeh, ki ga je imel minir trski predsednik Nikora Pasić v Parizu. Beogradski tisk dalje konstatira, da je bilo rožljanje ž orožjem od strani nasprotnika povsem neumestno. Italija je morala uvideti, da sta Anglija in Franera v reškem vprašanju bolj na strani naše države, ki je vedno vs trajala pri svojih mednarodnopravno utemeljenih zahtevah za izvršitev rapallske pogodbe. Ofjcrjefrio Je sedaj potrjeno, da je bila v Ženevi pri Draštvn narodov fz-vrSena registracija rapallske pogodbo z vsemi prilogami in dokumenti, in to tud? spOTftzirmno z italijansko Mussofir^evo vlado. Sedal 96 prične nova faza pogajani, k! dovedejo đo končne rešitve reškega problema. Naš poslanik v Rimu g. An-tonijević le fe prejel navodila in v najkrajšem času se imajo trpostaviti cii-rektne zveze med Rimom in Beogradom za zaključek pogajanj. Dolge konference je imel včeraj dopoldne italijanski poslovni odpravnik Šnmonte s pomočnikom zunanjega ministra Oavrilovfceni. V imenu svoje vlade je baje g. Šumonte protestiral proti načinu pisave jugoslovanskega tiska, ki je objavil gotova dejstva iz privatnih pisem; kako g. Mussolmi želi maskirano okupacijo Reke od strani Italije, da tako potolaži faSistovsko javnost v Italiji Snoči je odpotoval zopet v Ženevo tajnik zunanjega ministra dr. Nkičiča, ki je prinesel v soboto poročilo o poteku razgovorov dr. Ninčiča s pooblaščeno italijansko delegacijo v Ženevi Dr. Nin-Čič je prejel v resnici pismo od strani Mussolinija z novimi predlogi glede rešitve reškega problema. Italija želi le maskirano okupacijo Reke. To bi bilo v ogromno korist Italiji. Naša vlada tega predloga ne more sprejeti. Do četrtka ;e pričakovati povratka zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki bo obenem predložil definitivno rešitev reškega problema. — Beograd, 17. septembra. (Izv.) Glede registracije rapallske pogodbe Je imel vaš dopisnik priliko razgovarjati se s predsednikom reške konsrittiante g. Zanellom. Po njegovi Izjavi je smatrati za velik uspeh naše vlade, da je izvršena registracija rapallske pogodbe pri Društvu narodov. Sedal Itahja ne more več zavlačevati nadaljevanja definitivne rešitve in pa upc^tavvtve svobodne reške države, da ne priđe š tem v spor z Jugoslavijo, velikimi zavezniki in pa ostalimi člani Društva narodov. — Beograd, 17. sept. (Izv.) Z registracijo rapallske pogodbe je po izjavi vodilne osebe do polovice izvršena rešitev reškega problema. 2 registracijo pogodbe vstraja naša vlada na stališču dobesedne izvršitve določil rapallske pogodbe glede Reke. — Beograd, 17. sept. (Izv.) V zunanjem ministrstvu so bile včeraj zaradi odnošajev do Italije dolgotrajne konference, katerim so prisostvovali pooblaščeni minister Ljnba NeŠić, pomočnik zunanjega ministra Parita Oavrilović, šef delegacije dr. O, Rybaf in admiral Prlca. V političnih krogih ie sedaj potrjena vest da naša vlada ne bo več zahtevala razsođ&ča od stran! predsednika gvt carsko zvezne republike. Nasvet v tem smislu je dobil tudi ministrski predsednik Nikola Pašić v Parizu. V Rim imajo v najkrajšem Času odpotovati dosedanji Člani paritetne Iroinistie, da Hada* Ijujefo pogajanja. Italijanski poslovni odpravnik Su-monte je včeraj tudi konieriral z Ljubo Nellćeni ter mu naznanil tvoje začudenje, odkod ima beogradski tisk vest, da je paritetna komisija pričela z nadalje* van jem svojega dela. V zunanjem ministrstvu demantrrajo vse vesti a kakem sestanku paritetne komisije. Velike svecanosfiv Bifolju. MANIFESTACIJE TA FRANCUO. ~- ODLIKOVANJE MESTA- Bito«, 16. septembra (Izv.) Na s!ja-jea način ie Bltolj praznoval petletnico, odkar j« bila prebita 450 km Široka avstrijska cemŠkt-bolfarska fronta od stran! ss*tx* nllkih čet. Vrhovom komanda srbska to> strs na sotonski fronti it tedelasa po srojfli strokovnjakm t 1918. teraelJH nacrt, kako je treba prebfti šovra*wo fronto ne črt! Sou ko|-Dor^ape4Je-VelenfllL SovražHk takrat razpolagal na vise dr. Kojlća, povsUafte 8. armJJe feas-tela Tcrriča, poveUnfta vardarske drrlzfie generala Pešiča in števimesa častniškega zbora k savani Prancbet O^psras; v- KONVENCIJA O SOLUNSKEM PRISTANIŠČU. — Vina. 17. ssfssnskrs rVesael at mrafaisr er. Vslkar Jankovtf m trgovim sit eitalaeaf er. CoiM sta tskol pe aneeajnli sestaaosim t BiteUn edpotovsei ▼ Mm. kamor sta včeraj prispela. Na Ren aitssa si ofjsdaia pokržaj svobodne nase eoae, aa ker bo takoj zaključena konvencija e so-tan*e*m priaUsnJscu % Krško fieeo. pokopališče francoskih vojakov. Na grobove je bilo položenih 12 vencev, od teh eden francoske vlade. Načelnik mestne občine Pannovfč ie imel krasen govor, v katerem se Je spominjat V iskrenih in znešenih besedah Žrtev, ki jih je Imela Francija za osvobojene rraše države. Maršal Pranchet d*Esparay le lmc-1 kratek a lep jrovor. Med drugim ie omenil: »Ne govorim samo Iz navdušenja In ginje-nostf, marveč povračam se nazaj v one dneve težke preizkušnje 1. 1918., ko smo mesto osvobodHI pred barbarskim sovražnikom. Francoska republika se s porrosom spominja časov, ko je s svojimi zavezniki osvobodila veliko mesto In povrnila svobodo zatiranim nsrodom. MarSal je dalje omenjal, kako je prišlo do Izbruha svetovne vojne ln ie v toplih besedah povdarlal zvestobo Srbije do zaveznikov kakor rudi stališče Anglije. Francija je že 1. avgusta 1914. slovesno Izjavila Angliji, da bo vedno branila malt narod Srbov, ki je bi! nepravično napaden. Maršal se je obrnil na to k navr:oč*m vojakom rekoč.* Vojaki! Tu v Vaši svobodni zemlji počivajo v?Ši francoski zaverufkl, ki so se žrtvovali za Vašo svobodo. Nafa domovina ilh ho vedno chranila v lepem spominu! * Po končani svečanost! se ie vršila v mestnem svetu svečana seja občinskega sveta pod predsedstvom načelnika Pavno-vica. MarSal Franchet d*Bsnasa* Je Izročil občinskemu svetn red častne legija, s katerim je Francija odlikovala mesto Bltoli V svojem kratkem govoru Je nazdravil trajnomu fn nerardrvf i'-vem u ftigoslovei*. sko-francosltemn prijateljstvu. Med vzkliki »Živela Francija« je maršal izročil red častne lesrlie. i Pred oberMio narodne — Beograd, 17. septembra (Izv.) V$e* rai dopoldne je bil predsednfk narodne »skupščine Ljuba Jovanović v dalj?! avdi-fenci pri kralju. Poročal ?e o bodočem nat> lamentamem delu in o parlamentarni situaciji, fz parlamentarnih krogov prihaja vest. da bo za dne 20. trn. sklicano Izredno jesensko r««enanje narodne skiip5?!ne zelo kratko. SkupŠčma ima predvsem rešiti le zakon o taksah, na podlagi katerega se hna-|0 povišati razne takse fn pristojbine v rvt-ho kritja Ž,4S0.650 dinarjev rnašajočega proračunskega detlcfta. Ta zakon ie za vodstvo državnih ffnanc neobhodno potreben In bo vlada storfla vse, da se zakon V bistvenih Členih sprejme od narodne skupščine. Vladi je dalje nujno potrebno, ds ima zakonito kritje svojih Izdatkov za mesece oktober, november ki december, ker koncem tega meseca poteče veljavnost od skupščine v prejšnjem rasodar.jn odobrenih dvantjstin. Ker ie termično aeasaapfa da bi narodna skupščina sprejela do k m ca tega meseca državni "proračun za !. !023/24., namerava vlad* pred!ožUi nova dvai».'sMfn« za do konca t1. Vlada seli. da se razprave v finančnem odbore fn ptentmn narodne fkupščine zelo pospešijo tako, da bi bile končane Jft septembra, nakar bf se odgodilo zasedanja do 20. oktobra. Med tem časom bo skušala vlada v parlamentu okrepi* fl svojo pozicijo. POGAJANJA NAŠE VLADE Z MADŽARSKO. — Bacfhnpei-a, 17. septembra (Izv.) .Madžarski finančni minister Kallav je leja-fri) novinarjem, da se prično takoj po zaključku zborovanja Dru$tva narodov direktna pogajanja med madžarsko In jugo-slovensko viado. Ta pogajanja se Imajo vršit! v Zagreba att pa v Beogradu. TRGOVINSKA POGAJANJA MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. — DsesJ, 17. septembra (Izv.) Med £7an| Arses fndaerrnesv vtaea velsso sanf-manje ra potek srnovajsklh pogajnfil med Avstrijo m Jueoelavffo. Spi o In o so prepričani. » nfki poljskega mmtstrskegs sve?A, Na kolodvoru Je pozdravil t fm. septem^rtt fTr^.) T^olh skl tisk pozdravih zveznega ka^iCDfari*cfr< Seipla v zelo prisrčnih m prfla^nlh člankih. Pozdravlja ga kot đrznvnto, H h nmel , tvojo tič2nc> Id doc*ncstk Ebftl naavanrjefo sadi poTfrJ;? Vtadt da se optlm^ n?.cel saaacbska OOktdtA ki h tzvaft d*. ŠavnJ ficancelar. Pa^morje tfiod Poljsko S Avstrfjo Jc ostalb (ednA pUfeau. ne olarnio ntkake fflersnee, nikada nsapioflaj raflskal Javnost ie preprHrmn, črt bo Avsfrlja oste* ?a važvn člen v 4ru2b) za obranftev mfnf SrednH E\Topi fn za gosrodar.5ov. IM? fm?t? ol kmiMl Hi fkilo m Bolgarskem *- Beotrssa, 17. septembra (Izv.) Prj poročilih te Sofijo m nadaljuje s vsr> oarro-st}o borba med knT?Taristf In bolganslm vls^ dc. Bolgarika vlada skirfa z vsemi sredstvi ttdnSiri v zadrsjem Sasn z«?r> rarvifo arftsv cijo korrrtmfetov, Jb* nerrtcravafo pri volfrvsb v narodno Robranf^ na*top!tl sk'rpnn z rem-fioradniV. Taka zveza za vrtfrhre bt pov* sročTla eventualen Oorni elade. Zspofl \ Piovdfvn, Trnovem, Pleml In v drugfl! reC-iih mestih en prenapolnjene aretiranih Crv etirnjstov. Makedonski kcmfte, kt je prejel sa svoio agftacfjo po Makedoniji od vljrde OfTomnc svo+c, agtTfra povsod t9 V?«do in vt5I po delell feror. Olavm* voditelji mskedonskrg* korrtff^ ♦a so s! rm delni vloge m svoje deioVtnjeA Todor Aleksandrov fr prevzel HrcT?r) ^ Milnih krai?h proti Orikl. druga dva votft\ ielja Brlo m Zla t ko orgatTfzfrata Jromttas~ko razboinrfko gjbanje napram oašl državf. Takoj po ko»^anfh volkvah pripravljaJa mafcedooatvnrulfil gtevnT odar na nftSe rnei fe. Makedonski komitet jo tudi v zvezi s madžarskimi fašisti in ftaJSant GRŠKO - ITALIJANSKI SPOR. — Atene, 1 rV »eptsn^rs Orr.) Danes ob 12. je prttrpeta v ptrejsko orietaaisoa ai> gfeUra Irrliartea, k) bo prkoetrovals cer*, isontim. k! j& Ima fzkssatl triko brodbvfe Oresl FV snefsssbre flne^ s velikan sa^ovotlstvoni pgodno rešitev gYffco»rttttasnJssfn %0SKa%> st. Tlet: omenja rel&s uspehe vUde aspgatt lleun. Pondrsrrlla *adl pottporo l*raeo!Je hi Asetne. Zbirajte znamke & Jmtomfo Matica"! Stran 2. »S L O V CM S K 1 NAROD« fl n a 18 septembra 192». štev 212. vesti. pas Raj ponujajo radikali klerikab trem. O tem vedo povedati beogradske »Novosti«, ki satrjujejo, da nI res, da bi dr. Korošec zadnjič, ko se je mudil T Beogradu, konferiral samo a predsed* nikom narodne skupščine Ljubo Jova* novi čem, in zagotavljajo, da je imel važno konferenco tudi a ministrskim predsednikom Pašičem In da je bil celo povabljen na kosilo pri nekem aktiv* nem ministru. Dr. Korošec je torej imel važne razgovore s najuglednejšimi poli« tiki radikalne stranke in upravičeno se lahko trdi, ds so se nadaljevala radi« kalno « klerikalna pogajanja, ki so se pričela na Bledu. Korošec je postavil kot pogoj za svoj vstop v vlado avto« nomijo Slovenije. Radikali na to niso pristali, pač pa so Korošcu nudili vse mogoče koncesije, ki se gibljejo v okvi* tu ustave. Dali so mu na razpolago pokrajinsko upravo v Sloveniji in mu tagotavljali, da bo klerikalno*radikal» tka koalicija trajala več let. Vkljub vsemu temu ni ob koncu prišlo do no* benih zaključkov in do nobenega sporazuma. *s= Razveljavi jenja mandatov Ra* rdićevih poslancev? »Pravda« javlja, da bo vlada takoj v prvi seji verifikacij* skega odseka predlagala, da se r a z* v e 1 j a v i j o vsi mandati Radicevskih poslancev. = Hrvatski ban* Beogradski listi poročajo, da se v merodajnih političnih krogih resno razpravlja vprašanje, ako bi ne bilo umestno na dan krsta pre* itolonaslednika, ki bo dobil ime Peter, proglasiti kraljeviča za bana Hrvatske In obenem določiti, da mora biti vselej vsakokratni prestolonaslednik v kralje* yini SHS ban Hrvatske, Reparacijski problem pred po* voljno rešitvijo. Iz poročil O pogajanjih med zavezniki in Nemčijo je raavidno, da ae bližamo koncu tega perečega vprašanja. Nemška vlada je poslala Poincareju obširno ponudbo, Id je ae* daj predmet živahne debate med fran« coskimi politiki. Po novejših in form a* cijah iz Pariza sodijo, da so pogajanja med Francijo in Nemčijo zelo povolj* na. Treba je odstraniti samo še nekaj ovir in tedaj bo sklicana uradna kon* ferenca, ki bo končnoveljavno sklepala o reparacijah. Francoska vlada ie ved* no vztraja na zahtevi, da mora Nem* čija najprej prenehati a pasivnim od* porom« toda slednja je tako izmučena, da bo bržkone ugodila tudi tej zahtevi = Madžarski ekstremisti napove* đujejo boj. Probu j a joči se Madžari so te dni priredili v Budimpešti protestno zborovanje in sprejeli resolucijo, ki med drugim pravi: Dovolj je nam igre, ki jo uganja z nami Eethlen. Naj nam odvzame 25 pušk, ki jih je našel pri nas in ko se mu nikoli ne bo posrečilo zatreti organizacije probujajočih se Madžarov, naj položi zaplenjene puške k nogam Eduarda Beneša kot dokaz svoje udanosti. Ta bo gotovo ginjen od tolike lojalnosti in bo imel usmiljenje z madžarskim ministrskim predsedni* kom Štefanom Bethlenom. Med pro* bujajočimi se in vlado se začenja od* krita borba; mi bomo vztrajali na svo* jem mestu. — Zanimivo je, da so bili vsi nedavno aretirani člani te organiza* cije osvobojeni. WamaWmaWkJkWamamaWakWkWa^k^mm SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV- CIRILA IN METODA«! Prof, Maks Pleteršnik na zadnji poti. Pogreb Nestorja slovenskih* znanstvenikov, dne 13. L m. umrlega profesorja Maksa Pleteršnika, ie je vršil v soboto dne 15. tm. y Pišecah, pokojnikovem rojstnem kraju. 6il Je sicer oblačen, deževen dan, a prav, ko se je vršil mrtvaški sprevod izpred cerkve pišeške in so položili krsto v grob, se Je zvedrilo in zasijalo je prijetno september-sko solnce. Pogreba so se udeležili sorodniki in domačini v cbilnem Število, cerkveno opravilo je izvršil sromeljski župnik f. P eČ -njak ob asistenci domače duhovščine In g. profesorja dr. Jos. Debevca, enega izmed najboljših učencev rajnega Pleteršnika. Pogrebne slovesnosti so se med drugimi Udeležili: kot odposlanca pokrajinska vlade tn prosvetne uprave gg. vladni svetnik dr. Janko Bezjak, vodja oddelka za prosveto in vere, in inspektor Josip VVester; kot zastopnika ljubljanske univerze njen rektor •Jseuč. prof. dr. Aleš U š e n i Ć n 1 k in vse-učiliščni profesor g. dr. Janko Polec, dalje predsednik Slov. Matice g. prof. dr. Dragotin Lončar .ki je zastopal hkratu tudi znanstveno društvo za humanistične vede; prof. V olavšek, ožji rojak pokojnikov, ter več zospode iz Bizeljskega in Brežic, med njimi graščak pišeški baron Moscon in brežiški župan dr. Z d o 1 š e k, dr. Kotnik, predstojnik sodišča, pod vodstvom nadučitelja Medvena pa vse pišeško cčiteljstvo in šolska mladina. Pevski zbor pa ie ubrano zapel žalostinke pred hišo, v cerkvi in na grobišču. Po opravi]enih' eerlrveniFi cbrecTIfi le ob odprtem grobu prvi govoril sromeljski župnik g. P e č n j a k lepe besede o značajnih vrlinah pokojnega velikega rojaka. Nato je povzel besedo g. inspektor VV e s t e r, ki Je t imena učne uprave in profesorstva slovenskega proslavil zasluge in spomin pokojnika nekako s temile besedami; V hladni grob smo pravkar pnlozTfi mo. fm in skoraj se usujejo na krsto težke grune Mi ga bodo za večno zagrnile Človeškim ©Čem. V tej lepi vinorodni pokrajini, od Bo-iga blagoslovljeni, kjer mu je pred več ko 80 §£ti tekla zibelka, kjer fe čal prve glasove llovenske materine beseda, kjer Je rrežlvel svojo mladost, kamjr je vsako leto rah3jal na odpočitek kot mož in kjer Je v zavetju svojega Tuskula preživljal zadnja leta kot 'starček, leta pokola, kolikor si ie ta mož poboja sploh privoščil, v tej zemljici, iz katere fe vzrastel, v kateri Je preživel dobršno dobo svojega življenja, j t našel tudi svoje zadnjo •zavetje. Bodi mu lahka ta ljubljena zemljica! & Oospodal v grob smo položili zuanstvc-wka In kulturnega deiavca, kakršnih Je le maio rodila slovenska mati. Pokojnik Je bil /nož znanosti, ki j s vse sile svojih duševnih zmožnosti z njemu edino lastno marljivostjo posvečal znanstvenemu đelu skoz vso fsolgo življensko dobo, ki mu je bila usojena. Jfcot profesor je blagodejno vplival ns svojs jnČence, ki bi se jid danes zbralo na stotine In stotine na njegovi zadnji puti. Če bi ne fciia S tako odročnem kraju. Mi njegovi učenci smo ga globoko spoštovali kot dobrohotnega, a vedno resnega vzgojitelja, ki nam }• veljal vedno kot vzor vsestransko izobraie* sega moža. Da bi ostal pokojni profesor tu* jli našim sedanjim vzgojiteljem vzor osebne* ali, ki jo najbolje označujemo z latinsko besedo: anima candida! Zlata duša, kateri It bila tuja vsakršna zloba, vsakršna ntzkost, arsakršna nemožatost. Integer vttae scelerls oue purusl Bil pa Je učitelj na »smo nekaterim, temveč pokojni Je bil učitelj vsega naroda slovenskega, ki mu obrani traloo hvaležni spomin, napisan z neizbrisnimi črkami v knjigi njegove prosvotnt zgodovine. Ves ta narod bi se moral danes samiti ob tem grobu, da se poslovi on svojega velikega učitelja. ! Dragi rojaki! Nt bom Vam poudarjal tirseh zaslug pokojnika kot znanstvenika in ♦prosvetnega delavca. Vsak Slovenec, rsaf narodnosti pozna njegovo Ilvljensko delo, njegov veliki slovensko - nemški slovar, delo, s katerim si ie postavil trajnejši spomenik kakor mu ga mor* izklesati kamenar iz najtršega granita, delo, ki je proslavilo pokojnika med vsem učenim svetom, delo. a katerim le odpri bogato, skoraj r^.ičtpno zakladnico našega jezika vsemu kulturnemu svetu. Gospoda moja! In tega velezaslužnega moža, tega naj odličnejšega reprezentanta starejše generacije slovenskih znanstvenikov, tega Aristarha naše znanosti — smo spremeli danes na njegovi zadnji poti, da mu izkažemo zadnjo čast in mu na krsto položimo grudice z željo večnega miru in pokoja. Profesor Maks Pleteršnik ni več med živimi, a vendar bo v svojem življenskem de-mu živel večno, prav kakor prerokuje Prešeren svojemu mentorju in prijatelju Matiji Čopu: »Naj se včenost in ime, Čast tvoja, rojak, ne pozabi, Dokler tebi drag6 naše slovenstvo živi U Čast imenu prof. Maksa Pleteršnika! Večna slava niegovemu spominu! Kot tretji govornik Je nastopil predsednik »Slovenske Matice« dr. L on ča r in je v Izbranih besedah govoril pokojniku naslednje besede v slovo: V Imenu Slovenske Matice, ki ji je bil profesor Pleteršnik Častni član In odbornik nad 50 let, v imenu Znanstvenega društva za humanistične vede, ki ga Je štelo med svoje prave Člane, jemljem slovo od njega. Poslavljamo se od skromnega moža, a velikega znanstvenika, najstarejšega slovenskega Jezikoslovca. Skromno mu je bilo življenje na zunaj, a tem bolj bogato Je bilo na znotraj. Središče njegovega delovanja Je bila naša prestolica Ljubljana. Kot 301etni mož je prišel vanjo, kot 801etni starček Jo Je zapustil, da najde večni počitek v svojem rojstnem kraju. V Ljubljani je dovršil svoje glavno delo — slovenski slovar. V 9 letih ga je pripravil za tisk in uredil ogromni zaklad slovenskih besed v dveh zvezkih, ki obsegata 1870 strani. S tem delom si je postavil pokojnik nesmrtni spomenik. Ko Je prišel pred vojno slovenski znanstvenik v Berlin, si je ogledoval ondotno knjižnico, radoveden, ali ima kaj slovenskih knjig. Ničesar ni našel razen Pleteršnikovega slovarja. Učeni svet ga pozna In priznava, a njegovi rojaki ga uporabljamo kot neobhodnega svetovalca pri vaakdanjih poslih. 2 njim Je razkril nam in svetu bogastvo našega Jezika. S profesorjem Pleteršnikom izgubljamo enega izmed vrlih naših starejših mož, ki so na vseh poljih s svojim tihim, a nesebičnim, zato pa tem bolj uspešnim delom pripravljali pot nam mlajšim ter vsemu slovenskemu narodu boljšo bodočnost. Naj posebej naglašam Pleterlnlkovo požrtvovalno so-trudništvo pri Matični izdaji »Zemljevida slov. ozemlja« ter njegovo vestno izpolnjevanje raznih poslov, v čemer Je bil viden zgled nam mlajšim. Znanje in značaj — oboj* Je bilo pri nJem združeno v naj lepil vaajen> nos ti. Ljubezniv kot Človek, velik kot ncenjaf, kot zvest in delaven sin svojega naroda v sreči in nesreči, odhaja profesor Pleteršnik v večnost Naj ga spremlja hvaležnost slovenskega naroda, Id Je sanj Zivd in delali čast in slava njegovemu delu, a njegovi plemeniti duši zasluženo plačilo nad zvezdami! Kot zadnji govornik ss Je poslovil od svojega ožjtga rojaka in dobrotnika g. prof. Volavše.k, Id Js v iskrenih besedah poudarjal odlične vrline slavnega Pišečans Pleteršnika. poživljajoč svoje občane, da a aajvečjo skrbjo Čuvajo grob velikega pokojnika. Tako Je minila talna slovesnost, s katero smo izročili domaČi grudi enegs izmed njenih najodlKnejllh in aajbojl tflpt0 Znamenita petletnica. Te dni je poteklo pet let, odkar Je hrabra srbska vojska prebila bolgarske pozicije na solunski fronti. Poleti L 1918. le bolgarsko - nern-š*ko * avstrijska armada držala v svojih rokah fronto od Ohridskega jezera do izliva Strume v morje. Fronta je bila dolga 450 km, Na tej fronti je imel sovražnik na razpolago 279 pehotnih bataljonov, 1179 topov, 1803 strojnice, 21 eskadronov konjenice in 80 zrakoplovov. Srbska vojska, ki je bila razpre-deljena v centrih, je Štela takrat 55 bataljonov in 18 eskadronov. Imela Je 263 topov in 314 strojnih pušk. Ko se je odločilo, da izvrši zavezniSka vojska ofenzivo, je bila le-ta skupno s srbsko armado močnejša od neprijatelja za 9 bataljonov, 39 topov, 38 strojnic in 15 eskadronov. Vrhovno poveljstvo vse vojske na solunski fronti je odredilo, da se ima prebitje bolgarske fronte izvršiti v oddelku, kjer je bila razvrščena srbska armada, in sicer v sektorju So-ko-KrivaČki kamen. Druga srbska armada je imela napadati na Črti Soko-Sušica, in sicer s šumadljsko in dvema francoskima divizijama v prvi črti in s timoČko in jugoslovensko divizijo v rezervi Prva armada je imela izvršiti napad na fronti LeŠnica-Soko, in sicer z drinsko in dunavsko divizijo v prvi črti, a z moravsko divizijo v rezervi Angleško - grške čete so bile razmeščene na vzhodni strani od srbskih, francosko-italijanske pa zapadno. V sestavi druge srbske armade je bilo torej koncentriranih pet divizij in 365 topov. Po določenem načrtu se ie imel artiljerijski pripravljalni ogenj pričeti točno ob 8. zjutraj dne 14. septembra. Noč 13. septembra je prošla docela mirno. Vrhovni komandant, takratni prestolonaslednik Aleksander z vojvodo Mišičem in z operativnim delom štaba vrhovne komande so prebili vso noč na pozicijah. Ob zori 14. septembra se je začel napad na celi črti. Ob 8. zjutraj se je začela artiljerijska palba, ki je trajala ves dan in vso drugo noč. Dne 15. septembra v pol 6. je pričel napad pehote, Uspeh artiljerije je bil ogromen. Vsi neprijateljski topovi so morali obmolkniti Šumadijska divizija je v junaškem naskoku zavzela 1. Črto sovražnikovih položajev in dobila v roke črto Slonovo Uvo-Veternik. To je bila najmočnejša bolgarska pozicija, ki je padla kakor hišica iz kart Med tem je sovražnik dobil ojačenje In ie se je zdelo, da bodo sovražne sile zopet vrgle nazaj srbske čete. V tem kritičnem trenotku je osvojila Šurnadijska divizija vzhodne grebene Veternika. Ju-goslovenska divizija je hitela na pomoč 122 francoski ter skupno s timočko divizijo zavzela Oblo in Borovo Čuko. Ob pol 5. popoldne je padla v srbske roke tudi najvažnejša pozicija Kravački kamen. Ofenziva se je nato nadaljevala samo s srbsko vojsko. Francoske divizije so utrujene ostale na svojih zavzetih položajih kakor armadna rezerva. Dne 16. septembra je jugoslovenska divizija osvojila goro Kozjak, najvažnejšo strategično točko na celi fronti. Takoj na to je timoška divizija zavzela Topolac. Po petdnevni ofenzivi je srbska vojska prodrla do črte Konopište-Čaterna-Rizan bej. Takoj nato je prva armada s svojo konjiško divizijo zavzela Vozarce in prišla za hrbet drugI nemški diviziji dočim je druga armada prodrla do Kavadarca ter presekala pot za umikanje bolgarski armadi pri Dojranu. Ker so pa napadi naših zaveznikov ostali brez uspeha, je prišla srbska armada, ki je prodrla 50 km v neprijateljske pozicije, v zelo mučen in nevaren položaj, zlasti ker se Je pojavilo tudi pomanjkanje streljiva. V tem položaju je vrhovni komandant izdal povelje: »V domovino ali v smrt!« Prva in druga armada sta dobili ukaz, da nadaljujeta ofenzivo, in sicer prva proti Prilepu in Babuni druga pa proti Nego-tinu in Gradskemu. Sovražnik je poskušal vse, da ustavi napade. Vsi njegovi poskusi so se izjalovili vzlic temu, da je dobil znatno ojačenje. Srbi so osvobodili Tikveš, s čemer je bila sovražna armada presekana na dvoje: nemško-bolgarska armada pri Bitolju je bila odrezana od doline Vardarja. Nemci so se umikali proti Kičevu, Tetovu in Skoplju, Bolgari pa od Dojrana po dolini reke Strume. S tem je bilo Izvršeno prebitje solunske fronte. S prebitjem solunske fronte fe bQ zabit prvi žebelj v splošni poraz, ki so ga nato doživeli združeni Nemci, Avstrijci In Bolgari. Poraz na solunski fronti je pospešil poraz Nemcev na francoskem bojišču. Brez poraza na solunski fronti bi ae bili Nemci gotovo še dlje časa upirali in tudi na Plavi bi ne prišlo do avstrijske katastrofe. Sijajna zmaga srbske vojske Je bil začetek splošnega poraza centralnih a!L Važnost tega znamenitega dogodka bo po zaslugi mogla oceniti šele zgodovina. Ml ae tega dogodka, ki pomenja mejnik In preobrat v naši zgodovini, spominjamo z največjim občudovanjem, obenem pa tudi g Iskreno hvaležnostjo. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 17. septemtra 1923. JUNAKI NAŠEGA ČASA? • Pred nedavnim časom so nam bile ponoči pobite šipe v naši upravi in v uredništvu. Policija je končno izsledila krivce. Med njimi je bil kot kolovodja Miro Jankole. Priznal je svoje de-danje in izjavil, da je nam pobil šipe, ker je bil ogorčen zaradi našega — »ne-narodnega« stališča, ki smo ga zavzeli v vprašanju Triglavskega vrha. Za svoje »narodno ogorčenje« je dobil mož primerno in zasluženo plačilo pri sodišču. Za nas je bila s tem stvar opravljena. Ker pa je pretekli teden neki paglavec znova ohladil svoje »ogorčenje« nad našimi šipami smo se zanimali za te »ogorčene« junake. Izvedeli smo zanimive podrobnosti Ugleden sodnik nas je opozoril da je Miro Jankole. ki zdaj iz »užaljenega narodnega čustva« pobija šipe, identičen z nekim J a n k o 1 e t o m, ki je 1. 1914. nastopal kot kronski sve-dok avstrijske policije v ve-leizdajniškem procesu proti E n d 1 i • c h e r j u in tovarišem. Edino na podlagi izpovedb tega J a n k o 1 e t a je bil Endlicher o b s o -jen in je nato, kakor znano, v ječi umrl. In ta Človek, ki ima takšno težko breme na svoji vesti, se je vtihotapil v organizacijo jugoslovenskih nacionalistov in hoče sedaj nastopati kot samo-lastni sodnik v vprašanju, kdo je naroden in kdo čuva naše narodne interese! Za takšne čuvarje narodne časti in narodne stvari se zahvaljujemo! Človek, ki ima tak težak greh na svoji vesti, da je spravil enega najldealnejših propagatoTJev jugoslovenske misli v ječo-in tudi v smrt, naj bo hvaležen, da sije še nad njim svobodno solnce in naj si ne prisvaja pravice soditi o pisavi in stališču lista, ki se Že več kakor polsto-letja z žilavo doslednostjo in železno ne-omahljlvostjo bori za uresničenje naših Jugoslovenskih In vseslovanskih idealovm Junaki našega časa ne smejo biti takšni ljudje, ker bi bilo to najslabše spričevalo za našo mlado generaciiol ★ ★ ★ mmi Mestna občina ljubljanska, kje si? Pokojni profesor Makso Pleteršnik je bil častni meščan ljubljanski Pričakovalo se je torej, da se bo mestna občina po svojih zastopnikih udeležila pogreba svojega častnega meščana, kakor to zahteva takt in pieteta do velikega pokojnika. Toda to se ni zgodilo. Mestna občina, ki pošilja sicer na vsako Še tako brezpomembno prireditev svoje zastopnike v osebi Stanovnika, Pirea aH Moškerca, ni smatrala za potrebno, da bi bila zastopana na pogrebu enega najzaslužnejših slovenskih mož, ki je bil poleg tega še njen častni občan. Ta breztaktnost se je pri pogrebu splošno opažala in tudi obsojala. Ali so mestne finance že v tako obupnem stanju, da ne zmorejo več stroškov za skromno deputacijo ob pogrebu odličnega slovenskega kulturnega delavca, aH manjka županu dr. Periču in občinskim očetom res že vsak takt, ki ga sicer poznajo celo občani najbolj zabite hribovske vaM? — Petdesetletnica delovanja guvernerja Narodne banke. Kakor nam poročajo, se je včeraj na zelo svečan način v univerzitetni dvorani vršila 50Ietnlca uspešnega delovanja industrijca in guvernerja Narodne banke Ojorgja Vaj-ferta. Svečanost se je začela ob 11. dopoldne. Prisoten je bil kralj Aleksander, člani vlade in patrijarh Dimitrije kakor tudi številni zastopniki trgovine, obrti in industrije. Tudi Slovenci so se udeležili v večjem številu te proslave, med njimi predsednik »Ljubljanske kreditne banke« dr. Karel Triller in tajnik Trg. in obrt. zbornice dr. Fran Windlscher. Predsednik centr. zveze ind. korpora-clj g. Bajlonl je imel slavnosten govor. Poseben odbor je slavljencu izročil srebrno rudarsko kladivo. Nj. Vel. kralj je osebno Čestital slavljencu k njegovi 50-letnici — Predavanje o avstrijskih ječah m taboriščih z 200 skioptičnimi slikami se vrši jutri v torek, ob 20. zvečer v Mestnem domu pod pokroviteljstvom »Ceškoslov. Jugoslov. Lige« in »Ceske obce«. Sedeži S Din, stojišča 3 Din. Upamo, da bo naše občinstvo mnogoštevilno obiskalo to zanimivo predavanje, ki bo pokazalo življenje in trplje. nje avstrijskih žrtev za časa svetovne vojne. — Proslava Stritarjeve zlate poroka v Rogaški Slatini, ki je bila določena za soboto 15. t m., se ie morala omejiti, ker ae je pesnikovo zdravje zadnje dni poslabšalo In Je bil priklenjen na postelj. Na predvečer slavnosti to v Rogaški Slatini priredili na čast pesniku baklja-do a serensdo, ki so se je udeležili v velikem številu domačini in gostje. Pred Stritarjevim domom je godba priredila podoknico. Okrajni glavar ptujski dr. O. P r k m a j e r Je slavljencu v svojem in v Imenu vlade in navzočega občinstva čestital V soboto dopoldne se je jubi-larju poklonila šolska mladina ter izročila njegovi soprogi prekrasen šopek. di nameravano slavnostno kosilo Je moralo zaradi pesnikove bolezni ođpastk Občinski zastop v Rogaški Slatini je izvolil pesnika v priznanje njegovih velikih zaslug za slovenski narod za svojega častnega občana. — Za škofa na Krku je imenovan, kakor poroča »II. Piccolo«, g. dr. Josfp Sre-brnlč, profesor na tukajšnjem vseučilišču. Novi škof je rojen v Solkanu pri Gorici — Jugoslovenskl stud. Dom a Pragu prima molbe za stanovanje najkasnije do 25. septembra o. z. Molbe neka budu snab-devene uverenjima o šoklskoj situaciji i Imovnim stanju. Režija na mesec 100 K5. Semestralna kaucija 50 Kč. Pre nego što so molba reši, ne može se niko useliti. Adresa: Praha VIL Flclcrediho tr. 477. — Uprava. — Sedemdesetletnico svojega življenja praznuje danes 17. tm. v najožjem rodbinskem krogu svojega srna dr. MirU* Trifleija In svoje hčere Milko -poročena Pevc — v družbi z devetimi vnuki — gospa EmlJIf« Triller. vdova po davčnem ofl-c!ja!u v Radovljici. Zavedni slovenski ženi in materi kličemo tudi mi: še na mnoea leta! — Smrt primorskega rodorjnb«. V ljubljanski bolnici Je včeraj po ui'.ŠI bo'-itnl umrl primorski rodoljub, nadučitell v pok. g. Luka Sila v 83. letu svoje starosti Pokojnik je bn rojen v PovirJu pri Sežani. Kot učitelj Je bil povsod zelo priljubljen tn je učiteljeva! v raznih krajih na Kra«u. Povsod je bil znan kot Izboren pevec, priljubljen družabnik in humoTist. K^t \TnVvenl nadučitelj je nsjpreje bival v G^rkt. Mtd vojno se Je preselil v Ljubljano, kjer je bfl dalj časa upravnik »Ljubljanskega Zvona«. Pokojni Sila Je dobH tudi v Ljjb!innl mn->xo prijateljev. Humoristično je tnal mnogokrat pripovedovati o ItaJijanski hrabri vo;ski. Pogreb pokojnika bo v torek ob 17. Izpred bolnice. Blag mu spomin! — Odbor društva »Soče« portvlja svo» Je Člane, da se v kolikor mogoče velikem Številu VdeJeŽe pogreba vrlega člana fn nepozabnega* rvestega prijat? }a gospod« Luka Sile, ki se vrši v torek, 18. tm. ob 17. (perm) popoldne U mrtvašnice tuk. de-\ felne bolnJce. , — Smrtna koda; v Jablmovu na sev. Češkem Jo umrla na srčni kapi dne 11. tm. gospa JuRca VVelckhart, soproga Inženirja In rudarskega svetnika. Pokojnica, sestra računskega ravnatelja Prana Tauses-a v Ljubljani, le bHa evoječasno učiteljica na rudarski šoli v Idriji. Bodi Jej lahka bratska češka semljat — Mlb« Žn£*ma3a 1a termfnolof !]a. Včeral Je bfl za našega dubovitega Mihca hud dan. Zergodaj zjutraj, ko Je zlezel »e mehke postelje, se mu je zdelo, da na zemlji v zraku nI vse v redu. Od Gorjancev sem se Je vila pod srvimt oblaki dolja procesija divjih rac m frjavov, ki so čivkali tn Javkali tako otožno, da so Mihi 2užamaži stopile solze v oči. Gledal Je to čudno romanje ČIvkaJočIh samoglbal, del mu Je prSfl skozi okno v zaspano lice m ker Je Izborno podkovan V termmologijl. Je mahoma zabeležil v svoj dnenik, da je videl zračne avtomobile. Zadovoljen s tem uspehom je usmeril oči navzdol tn opazil branjevko, Id je peljala na trg sveže zeljnate glave. In ker pri mašini nI bilo konjske vprege, je Mihec sklenil, da Je to cestni avtomobil, JcajtI vse, kar se giblje brez konja, ie ▼ njegovem slovarju označeno kot avtomobil; m če se slučajno pripeti, da vleče voziček osel, je to rudf avtomobil. Po beli kavi m maslenih »kiielcJh« Je Mihec zapustil svoj observatorij In se spustil po strmih stopnJIcah k Ljubljanici, ki vali svoje mogočne valove mimo njegove palače. V obrežni travici je sedela zelem žaba In se veselila lepega božjega jutra. Clm je začula Mihove korake m zagledala njegovo orjaško postavo, je napela trebuh, vzkliknila »kvak« in skočila v umazano valovje. Mihec je Še videl, kako so njeni kraki Izpodrivali vodo, potem pa mn je Izginila izored oči. Konjske vprege nI bilo nrkjer In Mihcu je šmfla v glavo misel: to je vodni avtomobil. Ko je tako srečno ugotovil vse tri kategorije avtomobilov, Je tesledll še četrto s tem, da Je v »Slovencu« odpeljal v javnost svojo imenitno terminologijo. Tudi v tem slučaju imamo opraviti z avtomobilom, ker Je zadeva brez keniske vprege, samo pridevnikov že primanjkuje. Morda bo to podzemni avtomobil. SIcer pa smo mnenja, da koleselj Še nI pravi avtomobil, tudi če ga vleče konjev sorodnik z dolgim* ušesi. — Ustanovitev »Stonao*. Tekom zadnjih dveh dni se organizira poseben pri* pravljalnl odbor, v katerem so zastopani razni slovenski separatisti s klerikalci na čelu, da organizirajo obrambno društvo Eroti »Orjunl« pod Imenom »Slonao«. Imeli orno torej v nsii kraljevini »Srnao«, »Ha« nao« fn pa »Slonao«. Vrle se zaupni sestanki ▼ Delavskem domu na Turjaškem trgu. — Nora zcograflja. Mokrice v zagreb-Utl okolici so »Slovencu« zmešale pojme o teritorijalni razdelitvi zemeljske oble. Z dotedanjimi etnološkimi In državnimi mejami a! vee zadovoljen ra zato v interesu splošnega napredka- zahteva, da se ustanovi nova mednarodna razmejitvena komisija, ki bo vršila svojo funkcijo samo ns podlagi gravitacije. Kamor objekt, dručba, narod aH pokrajma teži, tja tudi spada. Tako bo a. pr. Ljubljana v doslednem času s pomočjo »Slovenčeve« geografije prav pestro razkosana in občinskim očetom bo znatno olajšano mestno gospodarstvo. Marksov trg bo spadal v bodoče k moskovski gu-bernijl, Kopitarjeva uHca z bližnjo okolico k rhnskemu Imperiju. Maček tam ta vodo k Štajerskim vinskim goricam, od-koder dobiva zlato kapljico, Schnelder & Verovšek k občini Kropa, ker mu ts pošilja žeblje itd Ko st bo uveljavilo načelo: kamor težiš, tja tudi spadal, bo mahoma razveljavljen centralizem tn SLS bo na vrhuncu svoje slave. Sedaj Šelt vemo, zakaj »Slovenec« Cezkvsjoi obredi zlata gorok* kafcnc ftteJjLiaka natno ooaula tfdkrlej *,*Mr*M* štev. 212. iSLOVPNSKl NAPO D« dne 18 septembra 1923. Stran 3. okolico. Kam bi spravil zakon o gravitaciji njegovo -včerajšnjo notico, to je seveda drugo vprašanje. Južno od Ljubljane Imamo zelo primeren zavod, kamor marsikaj teži m torej tudi spada. — »Jaz sem Svetnik!« fla prostoru nekdanje Knez-ZupanČIčeve opekarne v Trnovem si je zgradila delniška družba »Draga« lepo UTejeno parno žago, ki zaposluje m daje zaslužka lepemu Številu delavcev. t oblastvenim dovoljenjem obratuje žaga tudi ponoči m delavstvo dobiva za to primarne mezdne po viške. To pa nI bilo všeč nekaterim ondotnim klerikalnim prenapet-aefem, češ da se s Žaganjem kali nočni mir, dasi je obče znano, da ttojl žaga precej samotno. Ker niso mogli zbrati kaj prida podpisov, s katerimi bi podkrepili svojo tozadevno pritožbo na pristojno oblastvo, so se pa zatekli k svojemu občinskemu svetovalcu, češ: »napravi nam vendar mir In red!« In res se je velemožnl gospod svetnik nepričakovano pojavil na parni žagi sredi ■ oči. Oblastno stopi pred Žagarja ter s poudarkom vpraša: »Ali veste, kdo sem Jaz? Jaz sem svetnik«. Isto vprašanje m Isti odgovor je ponovil še par krat pri ostalem, ondi zaposlenem osobju. Končno je zapove-dal, da se mora lastnik zgiaaitl pri njem, do sedmih je doma, kasneje pa da stoji pred južnim kolodvorom, on bo Že napravil red tudi na tej žagi. In z veliko grandeco je odšel. Delavstvo se je pomilovalno posmlhalo gospodu svetniku tn več dni zapored ni bilo druge šale kakor: »Jas sem svćtnlk«. Na svojem kozlu sede — mož Je namreč fljakar «— čaka še danes delničarje te žage, da bo naredil red in čakal ga bo najbrže do sodnega dne. Gospod svetnik seveda ne ve, da se tako obratovanje dovoli oblistverrlm potom, kar je razvidno Iz Javno razobešenega dovolila. In pa uradovanje — na kozlu. Dogodek jasno kaže te naše mogočneže V vsi ftjihovi prepotene! in te mora biti kmalu konec! — Merolzkusnl orsd v Radovljici. S 30. septembrom se vsled rešenja gospoda ministra za trgovino in Industrijo t dne 11. Julija 1923 opusti meroizkusni urad v Radovljici. Vse posle tega urada prevzame meroizkusni urad v Kranju. _ — Dopolnila tn pojasnita k členu 21. i£!c?ocr*koga pravilnika (zasebne In telefonske naprave). Privatna telefonska naprava, ki Je napeljana Čez tuje zemljišče, naprava sama pa je v kraju, kjer je državna centrala, mora biti Z enim svojim delom v zve-si z državno centralo tudi tedaj, če Je lastnik te privatne naprave že reden telefonski naročnik. Zasebna telefonska naprava Je lahko zvezana s državno centralo neposredno, lahko pa tudi posredno, torej preko njegove državne naročniške postaje. Ce Ima potemtakem v kakšnem kraju, kjer je državna centrala, kdo po več telefonskih naprav, ki so napeljane čez tuja zemljišča, pa so vee v zvezi med seboj, je dovolj, če so eamo enkrat zvezane z državno centralo. Ako pa niso zvezane med seboj, potem mora biti vsaka teh naprav v zvezi z državno centralo. — Drago šolske knjige. Iz uradniških krogov smo prejel! ta-le dopis: PrlČetek Sol je združen z velikimi skrbmi, ker zahteva ogromne stroške za nabavo knjig. Moja hči vstop! v trgovsko šolo. Treba je to, da si pribori zmožnost, da si bo skoraj služIla svoj kruh. Dote jI ne morem dati, ker lam ničesar nimam, m doma žena sama opravlja vse gospodinjstvo, zakaj od vojne tem smo se morali odpovedat! luksusu, da bi Imeli deklo. Hčerka torej rab! letos 20 šolskih knjig: sin gimnazijec, pa na novo 16. Torej 36 knjig, katerih povprečna cena fe, nizko računjena, 40 dinarjev, znaša 1440 dinarjev. K temu še Kocenov atlas, s 124 dinarji, ki sem ga moral omisliti — svota 1564 dinarjev — torej več, nego znaša mola mesečna plačal In vendar je znano, da Cradniška plača nfkakor ne zadostuje niti ea najnavadneiše življenjske potrebe. Knjige se draže od dneva do dneva. Letos izšlo Cebularjevo knjigovodstvo v zalogi Šolskih knjig je Imelo ceno 40 dinarjev a čez par mesecev se je podražilo na 50 dm, torej za 25%. Ker Je v prvotni ceni poleg troškov obsežen gotovo tudi profit — Je to podra-šenje povsem neumestno. Državnemu zavodu seveda z veseljem slede drugi. Poleg tega pa stare prodajajo po horendnlh cenah. Tako Je moj sin za latinsko vadnlco, ki Je Izšla 1. 1912. In nosi označeno ceno I K 20 v r= 0.55 Din, moral plačati 16 dl-parjev. Tako neizmerno draženje starih ftnJig gotovo nI na mestu, — Izgovor, da se dobe stare, rabljene knjrge po nizkih cenah, torej ne velja — kajti po večini so nove Izdaje, katerih ni dobiti Iz druge roke, ali pa se zahteva za raztrgane In zamazane eksemplare skoro ista cena kakor za nove. — Kako nastaja draginja. Pišejo nam: jkoraj vsak teden poročajo časopisi o tržnih eenah. V teh poročilih navedene številko šo snane tudi podeželskemu prebivalstvu, Jd po njih uravnava prodajo svojih pridel* Jcov na trgu. Med tednom branjevke znova pod rale svojo blago, listi snova prinašajo te povišane cene. ki jih dežela takoj pri* lagodi svoji prodali in tako se ta proces neprestano nadaljuje In povzroča draginjo. Kako pretirane so sedanje tržne ©ene, kaže najbolje dejstvo, da se prodajajo jajca po 8 kron. Pred desetimi leti se js dobilo ss 8 kron 160 Jajc. Nezaslišane so tudi cene sadja, kajti kmet ima pri tem pridelku le bore nulo dela. Nič čudnega torej, da v takih razmerah skačejo tudi cene špecerij« skega in manufakturnega blaga. S tem ps ie prizadet tudi poljedelec, ki mu s podre* eitvijo živil ni mnogo pomagano. Ako ae bodo te razmere nadaljevale, tedaj tudi uredništvo s novo pragmatiko ne pride ns zeleno vejico. Najprej je treba urediti In fiksirati tržne cene, tedaj šele bo mogoče govoriti o zboljSanju splošnega gmotnega položaja. — Celjske vesti. Naralčajsk! dan. V nedeljo se Je v Celju vršil dobrouspell dan naraščaja Celjske Sokolske župe. 2e v soboto na večer so prihiteli v Celje oni na-raščajniki, ki so v nedeljo zjutraj tekmovali, drugI pa v nedeljo. Prišlo Js vseh ved ito. V nedeljo se je tekma pričela is ob o. ■«eVđk^ftfti telovadbo. Ob 11. se Je razvila povorka po mestu s praporom Celjskega Sokola In s praporom naraščaja v Zagorju. Povorka je prišla pred Narodni dom, kjer je sokolsko mladino raz balkona Narodnega d^ma pozdravil starosta župe dr. Gvldon Semec v vznesenih besedah. V pozdravnem govoru je zadonel tudi viharni trikratni živel kralj Aleksander, živel naš prestolonaslednik, živela naša ujedinjena Jugoslavija, Govornik je omenil tudi, da stojimo danes svobodno na tleh Jugoslovenskega Celja, pred našim Narodnim domom, katerega so naši narodni nasprotniki Se nedavno bombardirali š kamenjem. H koncu je zbrana Sokolska mladina prisegle kralju, domovini in sokolski Ideji. Vršil se je nato obed, popoldne pa Javna telovadba na dvorišču osnovne šole, pri kateri so naraščajnikt pokazali uspehe Sokolskega dela. Telovadba je lepo uspela. Zvečer fe je društvo »Sokolski dom« priredilo družabni večer v gornjih prostorih Nar. doma, katerega ae je istota-ko udeležilo mnogo Sokolstvu naklonjenega občinstva. Vreme Je bilo cel! dan ugodno, daslravno js v soboto popoldne In po noči lilo kakor fz škafa m se je bilo bati tudi v nedeljo naliva, kateri bi bil pokvaril celo prireditev ter pokazll veselje mladini. Prireditev jo bila lepa ta bo mladini gotovo ostala v prijtnem spominu. — Otvoritev sezone v našem mestnem gl e d a 11Š č u se Je vršila v petek z Medvedovo tragedijo »Za pravdo m srce«, katera se Je igrala pod režijo g. Zeleznika. Igralo se je v popolno zadovoljnost občinstva pri polnem gledališču. Tudi v nedeljo Je »Charlejeva tetka« dobro uspela. — Prošnje za skrajšanje vojaške službe. Mestni magistrat razglaša na podlagi dopisa dopolnilne komande, da se naj prošnje za skrajšanje roka vojaške službe ne vlagajo pri ministrstvu vojne in mornarice temveč pri dopolnilnem okrožnem komandu, ker ee na ta način te prošnje hitreje rešijo. — V avgustu Je umrlo v Celju skupno 20 oseb ln sicer 2 v mestu, 17 v javni bolnici, ln 1 v vojaški bolnici. — MARIBORSKE VESTI. Shod Slo* venska neodvisne gospodarske stranka v Mariboru. Vodja ln edini pristaš Slovenske neodvisne gospodarske stranke, g. Zagor* skv, je sklical 16. t. m. ob desetih v Gam* brinovo dvorano javen shod. Ob 9. jo že prišel g. Zagorskv ter pri vrčku piva jezno ogledoval priprave za kolesarsko veselico. Čisto osamljen je konitatiral, kako malo raz* umevanja ima občinstvo ra politiko, posebno Ea za tako epohalno važno politično iznajd* o, kakor je Slovenska neodvisna gospodar* ska stranka. Točno ob 10. je g. sklicatelj otvoril shod, ter naznanil, da »sodrugi« radi svoje pasivnosti ne bodo deležni dobrot Slovenske neodvisne gospodarske stranke, na kar mu je občinstvo iz hvaležnosti zapelo ono znano narodno pesem: »Zagorski zvo« novi prav milo pojo« — in shoda je bilo koneo. — Druga zborovanja. Društvo sta« novanjskih najemnikov je ob istem času, ko Je g. Zagorskv sam sameval s svojo stranko v Gambrinovem vrtu, zborovalo v Gotzovi dvorani. Kot glavni govornik je nastopil predsednik istega društva v Ljub* ljanl, g. Vencajz. V soboto zvečer se je v restavraciji »Kosovo« vršil izredni občni zbor Kreditne in stavbne zadruge »Mojmir« v zvezi s predavanjem zadružnega tajnika o gradnji in elementarnih katastrofah. — Griža v mariborski okolici. V mariborski okolici se je pojavila griža v opasnem raz* voju. Od neke družine iz Loke so tekom par dni v bolnici umrli Oče, mati in hči. — Huda ploha. V soboto zvečer se je nad Ma* riborom izlila huda ploha, ki pa ni prinesla ohlajenja, nego soparico, trajajočo še preko nedelje. — Zmaga v kolesarski tekmi okoli Pohorja. Kolikor je do te ure (ned., 15. ure) znano, so pri kolesarski tekmi okoli Pohorja 157 km zmagali: Vedernjak, Pohor, Kumerc. Poročilo sledi. — Številni vlomi. Dne 16. t. m. Je bilo vlomljeno v stanovanje Frančiške Legat v Florijanskl ulici. Vlomilec Je odnesel 2 zlati zapestnici, 5 zlatih prstanov in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 30.000 kron. — Velik vlom Je bil Izvršen te dni v Dolnji Lendavi, kjer Je bilo vlomljeno pri urarju Edv. Majerlu in odneseno razne zlatnine za 24.500 dinarjev. — V Bohinjski Bistrici je bilo vlomljeno pri trgovki Frančiški Porenta Tatovi so odnesli 18.000 dinarjev gotovine ln nekaj lestvln v skupni vrednosti 19.000 dinarjev. — V Ogorevcu Je bilo vlomljeno pri Tereziji Kruleč In odneseno za 10.000 dinarjev obleke ln drugih predmeta*. — Tatvina v vlaku. Dne 9. t m. zvečer ob pol 22. Je bila v vlaku proti Karlovcu ukradena vpokojenemu sprevodniku državne železnice Fr. K. iz notranjega žepa pri suknjiču listnica z nekoliko gotovine in drugimi važnimi listinami. Poleg tega tudi njegova železniška legitimacija In legitimacija njegovega sina. To se je zgodilo takoj pri vstopu v nerazsvetljeni voz In sicer že na hodniku. Zlikovec Je pač takoj na to v temi Izginil. Za to pravimo: Razsvetljavo v vozove! To bo marsikateri tak zločin preprečila Kdorkoli bi kakega omenjenih predmetov zasledil, oziroma našel, naj blagovoli to poslati na oškodovanca, katerega naslov Je dobiti iz legitimacije v listnici, ali pa na upravo »Slov. Naroda« v LJubljani. Morebitni stroški se seveda povrnejo! Jazbec ustrelil lovca« Neverjetna, roda resnična lovska dof/6» cflvščina. Posestnik France Oražen is Creš* njevca pri Trebnjem je včeraj na Gospodov dan vzel lovsko puško v roke in šel na lov. Sledil je jazbeca, ki mu je pobegnil v jaz* bino. Lovec France za njim. čakal je nekaj časa pred glavnim vhodom v jazbino. Tu je postavil puško, sam pa ee je postavil pred drugi stranski izhod in začel s dolgo palico drezati v jazbino. Jazbecu naravno ni bilo to dresanje prijetno in je smuknil pri glav* nem izhodu iz jazbine. Pri skoku pa je jazbec tako neprevidno zadel ob petelina lovske puške, da se je ta sproiila in strel j« zadel jazbečevega sovražnika Franceta Oralna v desno roko. In lovee France je moral Iskati zdravniške pomoči v ljubljanski bol« nicL_ — Poskusite specijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro VALJAK. Orajska klet v Maribora, Dobijo ss po vseh hotelih, kavarnah in ftstavracUan lirom naše do« VELIKA NESREČA V D. M. V POLJU. Ponesrečilo se 10 otrok. Včeraj v nedeljo 16. tm. ckoli 17. se Je dogodila v Devici Mariji v Polju velika nesreča, k! b! kmalu zahtevala težke človeške žrtve. Očividec tega dogodka nam opisuje: Včeraj so dobili v Dev. Mar. v Polju nove zvonove. Cerkvena slavnost je bila, kot običajno spojena s streljanjem s topič!. Ves dan Je pokalo ln grmelo iz malega topiča, ki je stal tik pred vaškim pokopališčem. Bilo Je nekako ob 17., ko se je pomikal neki pogreb na pokopališče. Lhidje m drugi pa-sant! so prosili 19 letnega Klemenčiča, ki Je opravljal streljanje, da bi prenehal vsaj za časa pogreba * nepotrebnim pokanjem. »Zdaj bom pa nalašč!« je odvrnil cinično KlemenčIČ ln je šel na pokopališče, kjer je Imel spravljene na nekem grobu patrone In smodnik ter Je začel polniti patrone, vpričo cele skupine mladih radovednih otrok, ki so se zbrali blizu groba. Pri polnjenju patrone pa Je nenadoma odletela Iskra v poleg stoječo 15 kg vsebujoče vrečo smodnika. Nastala Je strahovita eksplozija m prizor, Id se Je nudil očem gledalca, je bil nepopisen. Ozračje so pretresli obupni krik! po tleh se valjajočih gorečih otrok. Nad pokopališčem se je valil gost dim in Hudi se je polastila mrzlična panika, ki je bila spremljana od krikov nesrečnih m obupanih mater. Nekatere Ženske so kar norele v prvem hipu. Ko se je polegla prva panika, so začeli obvezovat! nesrečne otroke, od katerih pa k sreči nI bil nobeden težje poškodovan. Poškodovani so bili: Valentin Klemenčič, Stanko Bobnar, Fran Sesek, Anton Cimerman, Albin Zabukovec, Ivan Obla!, Viktor Vokavšek, Jakob Anton, Franc Dov m Žagar Boštjan. Vsi so bili prepeljani v bolnico. Obžgani so večinoma po obrazu, rokah ln nogah. V Interesu javne varnost! Je, da še tako neprevidno streljanje, ki se vrši vedno le ob cerkvenih elavnostih v splošnem prepove. V ljubljansko bolnleo dovižajo teden ga tednom nesrečne žrtve tega streliva, vendar nesrečne ljudi ne spametujejo. Harry Piel pride v KINO TIVOLI — Chrlsfofov oblastveno dovollenl učni zavod za stenografijo in strojepisje v Ljubljani vpisuje še ves september na Domobranski cesti 7. — Začetek šolskega leta 1. oktrbra. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina v dnevnih tečajih 75 Din, v večernem tečaju 100 dinarjev. — HigijenIČna česalnlca za dame O. FETTCIH - FRANKHEIM, LJubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulaclja. Barvanje z L'Oreal Henne. El. masaža lica. Manlcura. Izvršuje vsa lasna dela. kupuje izpadle ln odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerlja. — P. n. trsove« opozarjamo pri naroČilih kreme na naibol.šo angleikj kremo «Dedy Prettv«. Glavno zastopstvo »Fortuna Bizjak & drug, Ljubljana, Krekov trg 7—8 poleg Mestnega doma. Cene konkurenčne. — Ia. Banačko moko In emajlirano posodo po znižanih cenah zamn^re dobiti edino le pri tvrdkl «Fortuna» Bizjak & drug Ljubljana, Krekov trg 7—8 poleg Vestnega doma. KOT NASLADA IN KOT HRANA JE NAJBOLJŠA ČOKOLADA »SANA.« Izpred sodišča. LJUBLJANSKA POROTA. Zaključek zasedanja. Zaćinji dan porote se Je vršila prva obravnava proti Jurju Koširju, delavcu na Ko-deljevem. Obtoženec se Je v spremstvu dveh tovarišev, ko so se vračali pijani z Viča, spri v Tobačni ulici z gozdarjem Francetom Kalanom in ga udaril s kolom po glavi tako, da mu Je izlll levo oko. Porotniki so poleg glavnega potrdili tudi dodatno vprašanje, ki Izključuje krivdo in tako je bil Košir oproščen. Druga obravnava se Je vršila proti bivši natakarici PrajblŠevl, ki Je nekega Jutra ukradla svojemu tovarišu, s katerim Je prej popivala, na travniku v Tivoli Ustnico s 23 tisoč dinarji. Pobegnila Je takoj v Zagreb toda kmalu so jo Izsledili, ker so poznali v Zagrebu njenega ljubimca. Pri njej so našli še 20.000 dinarjev. Zagovarjala se je, da ni vedela, koliko je v listnici. Obsojena je bila na 4 mesece težke ječe. Zadnja obravnava pa se js vršils proti komaj 151etnl deklici Alojziji Godčevi, znani pri oblastih, ki imajo posla s tatov! ln goljufi pod imenom »bela čepica«. Dekle js okradla, kolikor Js znano, 17 strank. Imela Je navado, da Je Sa po stanovanjih. Ce je bilo stanovanje prazno, Js odnesla kako dragocenost, če pa jo Je kdo zalotil. Je prosila vode, češ da ji Je slabo aH kaj sličnega. Ukradene predmete Je sastavljala v mestni zastavljalnici, denar pa Je trošila za kino In slaščice. Deklica Je skoro vse tstvine priznala. Našli to pri njej še precej ukradenega blaga ia več zastavljal, listkov. Porotniki so vprašanje glede tatvina potrdili, vendar z omejitvijo pod 10.000 Din, nakar je bilo dekle obsojeno na pet mesecev težke Ježe, ki jo je pa že odsedels s preiskovalnim zaporom in zato je bila oproščena. Senatu je predsedoval sod. sveta. Mladič, votanta sta bila sod. svet. Ve h o var In sod. Merila. Obtoženko js zagovarjal dr. Svi gel J. obtožitelj pa js bil dr. Mastnak. 3 to obravnavo le bilo porotno zasedanj9 aafcUsVrttifc Kultura. — Gostovanje Elskega v drami. Ruski igralec Vladimir Elskij gostuje v sredo dne 19. t. m. v tukajšnji drami kot Hamlet. Na gostovanje tega umetnika, ki je nastopal koi Hamlet mnogo po raznih gledališčih v Rusiji, opozarjamo vse gledališko občinstvo. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnice so na razpoiago v sredo dne 19. t. m. dopoldne ob običajnih urah pri dnevni blagajni v operi in pol ure pred predstavo pri večerni blagajni v drami. — Zbornik za umetnostno zgodovino prinaša v prvi dvojni Številki letošnjega letnika (1923) bogate doneske k zgodovini domače in svetovne umetnosti. Viktor Steska obravnava v pregledno sestavljenem članku stavbarje v slovenski preteklosti prav do svetovne vojne, urednfk dr. Izidor Cankar pa nadaljuje svoja raziskovanja o začetkih starokršćanske umetnosti Članku »Umetnost v krščanskem slovstvu 2. stoletja«, ki je izšel v prvem letniku, sledi sedaj »Razmerje krščanstva do umetnosti v TertulIIa-novi dobi«. Drugi Članek Viktorja Stcske Je posvečen zanimivemu spomeniku v neposredni bližini LJubljane, Codellijevi kapeli v Turnu. Nadalje priobča Stanko Vurnik spomine slikarja Ivana Franketa. polne zanimivih osebnih doživljajev in reminiscence na sodobnike Janeza VVolfa, Anselma Feuer-bacha, družino Subicev in Kavko. S člankom Vojeslava Molita »študije o razvoju v antiki« stopa »Zbornik« tudi na polje staro-klasične umetnosti in tako razširja svoje delovanje. V bogatem pregledu so !z*Ia poročila o varstvu spomenikov, o umetnostno-zgodovinskem društvu In o Narodni galeriji, kjer zvemo, da Je postal »Zbornik* ofici-alno glasilo te važne in lepo se razvijajoče institucije. »Književnost« prinaša to pot ocene slovenskih, čeških in nemSkih umetnostnih publikacrij, v »Bibliografiji« podaja vestni M. Mirolt natančen pregled Jugoslovanske umetnostne literature za leto 1922 in polovico leta 1923. Dvojni številki, ki jo zaključujejo manjši Članki o slovenskih slikarjih, topografiji ln o najstarejši sliki LJubljane v SchedJovi kroniki 0493). so priložene tri pole zaslužnega dr. P. Steletoveza lepo ilustrovanega dela »Umetnoetni spomeniki Slovenije« (dekanija Kamnik), ki bo z letošnjim letom dovršeno in mu sledi v prihodnjem letniku popis spomenikov v radovi i iškl dekani j i. Turistika in spoti. OLIMPIJSKI DAN V LJUBLJANI. POPOLDANSKE PRIREDITVE. štafetni tek po Ljubljani. Kakor po vsi državi, tako se je tudi v Ljubljani vršil včeraj »Olimpijski dan«, čigar dohodki so določeni za fond, ki naj omogoči našim športnikom, da na prihodnji Olimpijadi leta 1924. v Parizu častno zastopajo jugoslovenski sport. Na dnevnem programu je biio več prireditev, ki so se vse, razen tombole, vršile. Kot prva točka je bil propagandni štafetni tek skozi mesto, ki se ga je udeležilo razen Primorja In Slavlje vseh šest ostalih ljubljanskih klubov. Prireditev je nekoliko trpela radi od prejšnjega dne razmočenih in blatnih cest, vendar je bil dosežen še približno ugoden rezultat. Kot prvi je prispel na cilj pred Nunsko cerkev Jadran v času 4 : 15.2, temu mu je sledil Lask in nato Ilirija. V splošnem je rezultat nekoliko presenetil, ker se je računalo, da zmaga Ilirija, vendar ni slednja poslala v boj svoje kompletno garniture tekačev. Ja* dranu in Lasku se pozna sistematičen tre* ning. Prireditev je v ostalem uspela brez* hibno. Občinstvo, ki je v velikem številu in z zanimanjem sledilo teku, ni v splošnem nikjer rušilo discipline. Od cilja so nato vsi klubi tekli v stilnem teku v Narodni dom. Takoj nato se je vršila v dramskem gledališču matineja, pri kateri so sodelovali Člani opere ln ki je uspela v vseh ozirih sijajno. Pred pri* četkom matineje je imel g. dr. Demetcr Blei\veis o pomenu Olimpijade krasen govor. POPOLDANSKE PRIREDITVE. Ilirija : Hermes*Jedran (komb.) 4 : 2 (2 : 0). Včerajšnja tekms, ki je bila nekako merilo, da se preiskusijo naše najboljše moči na zelenem polju, je bila ena najzanimivej« ših v jesenski sezoni in je bila tudi do konca na fair višini. Kombinirano moštvo Hermes« Jadran je bilo Iliriji skoraj popolnoma ena« kovreden nasprotnik in to zlasti tekom drugega polčasa. Medtem, ko je v prvem in še tekom drugega polčasa prevladovala Ilirija, so se kasneje tudi »kombinirani« povspeli na popolno višino in se jim je celo posrečilo, da so zmanjšali rezultat, s katerim je vodila Ilirija od 4 : 0 na 4 : 2. Igra, kot žc rečeno, je bila popolnoma fair, polna lepih mom en* tov in se je vršila v hitrem tempu. Valovila je dolgo časa iz ene strani na drugo in šele skoraj v polovici prvega polčasa je dosegel Oman po lepem centru Pevaleka, ki je vra* tarju Mihelčiču padel iz rok, vodstvo za Ilirijo. Vidma jer je malo kasneje nato pre* igral obrambo »kombiniranih« in zvišal re* zultat na 2 : 0. Udarec pa je bil ubranljiv. Z rezultati 2 : 0 sta moštvi nato menjali prostore. Ilirija je pritisnila s vso silo in je Oman, ki je izrabil diktirano enajstme* trovko kmalu zvišal resultat na 3 i 0. Ne dolgo za tem je sledila krasna kombinacija Ilirije. Idealen center Pevaleka, je Učak poslal s pravim voIey*udarcem v gosi. Goaf je bil najefektivnejši tega dneva. Zdelo se je, da bodo »kombinirani« doživeli hud poraz, vendar, kot že rečeno, so se v zadnjem času povspeli na popolno višino in tako eo po Martinjaku (J) in Rozmanu (H) smogli recul* tat znižati na 4 : 2. Zmago je odločila faktično boljše kril« tka vrsta Ilirije, v kateri je zopet briljiral Lado. Tudi G rile, ki ie nastopil po dolgem premoru, Je kazal dobro vigranost in start na žogo, bil je le nekoliko preveč ofenziven, Milan pa ima preoster start na moža. Krilska vrsta »kombiniranih« nI bila na višku, boljša je bila obramba s Fečnikom na čelu, ki ni zaostajala za Ilirsko. Oba vratarja sta imela obilo posla in sta ubranila vsak po eno enajstmetrovko. Mihelčič je Imel nekoliko slab dan. Napad Ilirije, v katerem sta Učak ln Oman zamenjala poziciji, je bil v jako dobri formi in se le odlikoval cel napadalni kvintet. Od »kombiniranih« ja ugajala leva Stran s Jamnikom in Martinjakom ter desno «uil# Gruden* Ostali niso wiiU do vi Sodnik g. Drucker jo bil izvrsten. Pu blike je bilo okoli 600. Zvečer se Je vršil v »Zvezdi« elitni plen ki Je dobro uspel. • # * [\ * * V 8' INOZEMSKE TEKMBi — rVnnal, 16. septembra. V pTvt^rve*-Ttl tabeli prednjači Rapid za pet točk, za nJim slede Hakoah, Slovan ra Viennt s 4 točkami, Amiteurji so za njira. Ripid'Ama-teurji 3:1. HakoahAVacker 1:0, Vlennaf Admira 3 : 1. — Kredarica ln Stantčor« ieč« pod Trf* glavom ostaneta odprti in oskrbovani do 2\ t. m. in to le v slučaju lepeza vremena, v nasprotnem slučaju pa eapustial oskrbniki] koči prvi deževni dan med tednom. — Crna pri Provsl'ah. Podpisana se teai potom najtopleje zahvaljujem vsem iz. uradi nikom, nadpaznikom in paznik "m svinčenega rudn:ka v Mcf\ci za prostovoljno dsrovanl. znesek Din 837.50 ob smrti mojesa n^r^rab-nega moža. — Ivana RabiČ. Šolstvo. Usrrosobljenoftne prrtrkoHJo fa X>bče oro?vne in ra rr.ei^anike lole sa otV čno na državnem moškem učiteljicu v LJnbrJsal dne 5. novembra 1923 ob B, ••rk Pravilno opremljene prošnja za pr:T».!*t It usposobljenostni preizkušnji so naj prtHl.o-{e po ionskem vodstvu pravočasno okra** ntmu šolskemu svetu, da bodo na^rneU do dne 25. oktobra v rokah izpraševalno komisije. Kdor bi ne bil prlpuičen, so bo pravočasno obvestil; posebna vabila k Izpitu so ne bodo pošiljala. — IipraSevalna komisija za osnovne In meščanske lole t Ljubljani. — Enoletni trgovski tečaj na fensfcl re* alnl gimnaziji v Ljubljani. Vpisovanje so vrli v soboto 29. septembra t. I. od 15. do 17. ure* Sprejemni izpit pa v nedeljo 30. septembra t 1. ob 0. Pouk se prične 1. oktrbra t. 1. ob b. uri. V enoletni trgovski tečaj na žensk: re-■Inl gimnaziji se sprejemajo: a) absolventke IV. razreda meščanske šole, gimnazije aH r. vejn letn:ka učiteljišča, ako imajo v računstvu, Jezikih, zemliepisju in zunanji obliki najmanj red 2 !n ako napravijo sprejemni le* pit. Pričenši z dokončanim V. razredom kake srednje Šole in z dokončanim II. letnikom učiteljišča odpade sprejemni Izpit — Cnoletna gospodinjska šola v »Mladiki«. Vpisovanje se vrSi dne 1. oktrbra od! 10. do 12. Pouk prične 2. oktrbra t. I. ob & Sprejemni pogoji bodo pozneje objavljeni. NAJNOVEJŠA POROČILA. 1 ODSTOP REŠKE VLADE. — Rim, 16. septembra. (Izv.) A'l7et> clja »Štefani« javlja: *Ralka vladei H pedala svojo demisijo.* UV EU AVI J EN JE SAINTGER* i MENSKE POGODBE. — Rimt 16. septembra. (Izv.) Mifi^ strski svet je prejel načrt dekreta, q katerim se uveljavlja pogodba, sklenje? na med zavezniškimi ln pridruženiraj državami in Jugoslavijo v Salntger^ mainu dne 1. septembra 1919. ITALIJA PRIPRAVLJENA ZA%^ NADALJNA POGAJANJA GLEDE REKE. — Rim, 16. septembra. (Izv.) listi zatrjujejo, da je italijanska vlada pripravljena za nadaljna direktna poi gajanja z Jugoslavijo glede Reke in da bo mirno Čakala na odgovor Jugoelal vijo gledo svojih predlogov, •i Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 17. septembra. Sprejeto ob 13. Slaba tendenca prejšnjega tedna sfc je na današnji borzi zopet nadaljevala* Popustili so vsi tečaji, izvzemši Newi vorka in Pariza, kateri zadnji je med* narodno zelo Čvrst in navzlic temu, da je pri nas na današnji nekoliko čvrstejšh še vedno pod pariteto. Zelo je popustij nadalje tečaj izplačila Curih, kateri od* govarja pariteti 6.06. Blaga je bilo drJL volj, tako da intervencija Narodno baoA ke nI bila potrebna. Na efektnem tržišču je bilo Ie malo prometa. Nekaj več zanimanja je bib pa za delnice Hrvatske eskomptne t>aiikc ig Kreditne. Ob zaključku notirajo: Efekti: 7#/o invest drž. pos. od I. 1071 70.5—71, Ljubij. kred. banka 225—230, Prva hrv. šted. Zagreb 1185—11S0, Slav. banka Zagreb 109—110» Hrv.-slav. zem. banka Zagreb 145—155. Hrv. esk. banka Zagreb 180 do 185. Jugoslov. banka Zagreb 159—160. Trw boveljsko premog, društvo 940—950, Slavo«, nija 240—255. Outtmann 15f30—1570, Eksplc* atacija 225—235, Sečerana 2325, Narodni šumska Ind. 137. Deviie: Orrfh I6.4T5, 16.373, Parfg 543, 5.4J, London 4J0.3, 434—, Berilu 0.00008—O.0OO0TO, DuaaJ 0.13—0.1315, Praga; IT7.5—J80.50, Trst 4.0»—4.1S, Ne«ryork 93.75 do OJ.75, Budimpešta 0.51—0.55. Val a te: dolar 91—92. lira 4.01--4.05. Curlb. 17. septembra (Izv.) Današ* Bit predborfa: Beograd 6^, Berlin O.OOOOŠ Amsterdam 221.-40, Newyork 563.23, Loi-don 25.60, Pariz 33.25, Mllaa 25.—. Praga 16.85, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2 ro, Sofija 5.30, Varšava 0.00*), Dunaj 0.UU7««| avstr. šlg. krone 0.00795. — Trst, 17. sept. Predborza: Beograd 24.30. 24.50, Berlin 0.00003. DuaaJ 0.03», 0.0325, Praga 68.—, 6830. Panz 131.50, 132.—, London 103,--, 103J0, Newyork 22.65. 22.75.__ pOIZVEDBt — Zgubila sa fa zlata ženska ara v nedeljo dne 16. t m. popoldan na pota Sodna ulica Gospoevetska cesta proti Šiški - St Vid po glavni cesti. Odda naj te proti dobri na- •UavsvA-iTadi ari anravj Uaja^ 42 srrari or »SrOVCNSKT rTSROD« 3ne IS. septemora is?3. Stcv. 212. ŽIDOVSKA ULICA štev. 8. MODNI SALON DAMSKIH KLOBUKOV NAJVEČJA IZBIRA! ŽIDOVSKA ULICA štev. 7. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric ln tast, gospod o Borštnar pismonoša v Litiji V nedefjo, dne 10. septembra ob 19. po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 57. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega bo v torek ob 16. pop. iz hiše žalosti, Gradec 13, pri Litiji, na litijsko pokopališče. Marija Borštnar, soproga. Zora, poštna uradnica, Peplna por. Hojan, hčeri. .— Janko Hojan, maglstratnl uradnik, zet — Ruška, Janezek, vnuka ln ostali sorodniki. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga in hčerka, gospa I dne 16. t m. zvečer po dolgi mukepolni bolezni v najlepši robi svojega življenja, previđena s tolažili sv. veffe> boguvdano premiila. Pogreb nepozabne rajnice bo v torek, 18. t m. ob polu 5. iz hiše žalosti, Zg. Šiška Št. 90, na pokopališče v Dravlje. V Zg. SI S ki, dne 17. septembra 1923. Žalujoče rodbine: Černivec - Oraul m Brez posebnega obvestila + Ysem prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne S. septembra t. 1. ob polu 3. zjutraj v Radečah pri Zidanem mostu nenadno preminula gospa ina ir. Bavčarjeva roj. Rogličcva. Pogreb pokojnice se je vršil dne 13. sept. t. 1. v Krškem. Pravočasna objava pogreba je morala vsled negotovosti, kje se bo pogreb vršil, izo~ Liti, ker so nastale razne zapreke radf nameravanega prevoza trupla pokojnice v Litijo. I *Z a. h. v Si 1 a. Vsem, ki so spremili pokojnico k zadnjemu počitku In nam podali znake sočustvovanja na težki izgubi, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. ŽaZnJoči ostali. Vsem sorodnikom prijateljem in znancem potrtim srcem naznanjamo, da je naš predobri mož, oče, stari oče, gospod nađnčltel] v pokoju danes ob eni uri ponoči po dolgi mučni botezni V Starosti 63 let za vedno zaspal. Pogreb Se bo vršil v torek, dne 18. septembra iz deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Praga, 17. septembra 1923. Ivana roj. Maslč, žena. — Milko, tov. di-sponent, Evgea žel. uradnik, Stanko profesor, BUrfco podčastnik, sinovi. — L#i«ka roj. Dolefialf sinaha. — Id—ko, Staaltta, vnuki. mm NAJBOLJŠA fiUDI na UMU mm Hilserieva nliea S. Popravljam ln uglašnjem klavirje in harmonije strokovno In ceno. polRUe Ceno oglasom do 20 besed Din S"—; vsaka nadaljna beseda 50 para, z davSćfno vred Prodam Motorno kolo s priklopnim vozom pro* da po ugodni ceni tvrdka Kenda, Ljubljana. Bel štedilnik, emajliran, skoro nov, se proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9907 mehanična delavnica (popravljalni ca) L. BAB AGA, LJubljana, Šelenburgova nllca 6-1. Veliko zrcalo (Gardiniera) se ugodno proda. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 9906 stara, tudi pokvarjena dvoUolesa, motorji, siv? ini, ptsalai In rami strofi" LJUBLJANA, Karlovska cesta 4 F- Batiel Trstfe za strope izdelujem z naimodernimi stroji in iz najboljšego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni 1. Jugoslovanska tvornica Bakalu i OS, R. PUH, LJUBLJANA Gradaška nI. 22. Tel. 531. Proda se hiša z nekaj vrta na Glavnem trgu št. 113 v Novem mestu. 9885 Sokolski kroj in lep površnik naprodaj. — Vpraša se: Cop. magi* strat, Državna borza de* la, 9908 Pes volčje pasme, dve in pol leti star, se ceno proda. — Vprašati: A kampret, Krekov trs št 10. 9875 Proda se hiša z lepim sadnim vrtom In veliko delavnico, oriprav« no za večjega obrtnika. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9838 Spr£?ciem t, K osicipilenta najrajši s substitucijsko pravico, sicer tudi začetnika. Plača po dogovoru. Vstopi lahko takoj. Dr. SsrlovSokf odvetnik v Ceiju. 9900 Zobni atelje 9914 Šatulja jedilnega orod;a iz prist* nega srebra, za šest oseb, skoraj nova, ceno napro* daj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9S46 »a i! t /Ulfl Slovenjgradec v hiši bratov Kopač Kupujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. Drami MartiM, Sv. Jakoba nabrežje 29 Radi selitve se ceno proda kompletno urejena ulična pisarna z vpeljanim telefonom. — Naslov pove uprava *ST. Naroda«. 9915 Črn frak, \ nenosen, za vitko srednjo I velikost, se za srodno S nizko ceno proda aH za* S menja z večjim. — Hiš* I nik, Bleirveisova cesta 5. 93S6 Pach-motoT, jj 2% HP ln pomožni mo* I torji različnih znamk, po I nizki ceni nprodiri. — ^Tribuna« F. B. L., Ljub* Ijana, Karlovska cestn 4. 9SS0 vseh vrst, rab'jene, garantirano brez mpa, kakor tadi vse vrste konoplje in kodeline preje po jako nizki ceni v vsaki množini se lahko dobe pri Brfill Kudelje d. d. Novi Sad. Leseno skladišče, krito z »Eremi^om«, 12 m dolgo. 6 m široko, prvo* vrstno tesarsko drlo. je ceno naprodaj. — Poizve se: Stari trg 32, v trgo* vini. 9707 Proda se: Proda se hiša v mestu Slovenije z go* stilniško koncesijo, go* soodarskrm poslopjem, hlevom, ledenico, velikim dvoriščem z lastnim do* vozom In vrtom. Priprav* no za vsako obrt, trgo* vino ali industrijo, ležeče na prometni točki glav* nega trga. Cena 625.000 dinarjev. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Prometna točka/9854 i JCu]i!m ■......«ntcj.....♦♦♦♦B Kupi se takoj manjše graščinsko posestvo z udobnim sta* novanjem ali vila z več-* jim vrtom na Gorenj* sfceffl, v okolici Maribora ali Celja. — Le natančne ponudbe z navedbo cene ha prodajnih pogojev ter točnim popisom nA tipra-vo »Slov, Naroda« pod »Takoj /9904«. ! Stanovanja I |^e+eae++e+eae+e4»e4e *■ □ Meblovana soba s prostim vhodom, v naj* lepši legi mesta, se takoj odda. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 9911 Na stanovanje in hrano sprejmem gospodično. — Naslov pove uprava »St Naroda«. 9850 Meblovano sobo s popolnoma separatnim vhodom išče inženjer. — Ponudbe pod »Dobro pla* čilo. 9^39« na upravo »SI. Narodi^. Iščem orasno sobo v kateri bi lah-'O izvr?e-> tal« šiviljsko obrt. Naj* raje v sredini mesta. — Pismene ponudbe pod »Š i vil j a /9775« n a upravo »Slov. Naroda«. Stanovanj« (dve sobi in kl1hirMO^ :?3em za takoj v novi ali stari hiši. Plačam do 3000 kron mc~ečr.o. — Ponvd* be na Aloma Corapanv pod »G. J. Takoj«, oooi Zračno sobo s prostim vhodom Išče f?a takoj ali posne je sta* rejši državni uradnik. — Ponudbe pod »Zmernost °S87« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanj 3, obstoječe iz sobe in ku* , Ihinje, z električno rar* I velika pi?alna miza s na* t J...____ .^ _____* n- I . , * . I svet!javo ter vsemi pri* V pisar ,1 dr. X4F*o1a I 6chr*5trfTng»r, Be^SserJa v L.jubS]9st!y Sodna ulica 11 se bedo dno IS. r-saf?:itra 1923 ob 3. popoluelne prodajali razr.l slatl In srebrni pr«dm«tl, mcal tem! iuvli neka] a'a? Inik.is. Jrestori - -- zi tovarno! Oddam v najem devet velikih objektov pripravnih speclelno za tovarniško ali drugo večjo obrt Ponudbe pod INDUSTRUA 43 na ..Apollo", LjoMjans, Stari trg 19/fl vizithe m Kuverte priporoča Narodna Mai i UhUImiL. tentno kljncavnico »Di« plomat« za 800 Din in mala pisalna miza ra 50O Din. — Reirer. Go?ro» svstsks cesta 5/II Tpri Svetlič). 9$°4 |Kro}^S!! KonletcifonatS! Prodam sto;ala za obeša* g nje oblek. ooss;a in cele 3 cupe. otroške in moške, P in drr»2e v to stroko spa* I d«joče predmete za it* § ložbe. proHsjalne in de* lavnic^?. ■—- Naslov pove unrava »Slov. Nar e. 0( >>2 tik linami v SpodnH Siaki zamenjam fa enako ali malo večje. — Ponudbe n«*>d »Lepo stanovanje 0720< na upravo »Sloven* skega Naroda«. Dve vtgzpJ sobi In prostor v suhi kleti »e od<3aste v najem samcu ali boljši družini brez otrok. Prostor v kleti bi so lahko adaptiral za k-.j* hinio. Hiša je n^va; slekv trfka in vodovod. — Na^ ^lov pove uprava »Stov. V^r>(JM. 0732 Službe Ji Izvežbana plctUka na stroj se išče. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9542 Mesta sobarice Išče boljša mlada dekle samo pri boljši družini. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9895 Črevljar (prirezovalec zgornjih de lov*) išče službe; gre tudi v Slavonijo. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9SSS Konservatorist VI. letnika (šola prof. Ravnika) poučuje privat* no klavir. — Poizve se v Sodni ulici 4 (trafika). 9S41 Delo na dom! Iščejo se šivilje za izde* lovanje moških srajc in predpasnikov. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9S90 Polirja, spretnega in verziraneda v vseh visokih stavbah, i v če nujno stavbno pod* jetje ing. dr. Miroslav Kasala. — Zjflasiti se je v pisarni na Mirju št. 11. 9779 Sprejme se: treznega, poštenega delo* vodjo, nefcaj dobrih me* hanikov za dvokolesa in šivalne stroje ter nekaj stavbnih ključavničarjev. — »Tribuna«. Ljubljana, Karlovska eesta št 4. 9681 Mlad Doslovodja, vešč vseh trgovskih po# slov, želi nastopiti takoj mesto. — Pont:db~ pa i se poSHiejo pod »Dobra rr>oc <^Q6a na upravo »SI. Naroda«. Dob^ iznrjen manufafeturist (mlajša moč1) sc išče za Specijalno tr jjovino n« debelo. — K a stopi lahko takoj. — Nnslov pove uprava »Slov. Naroda«. Šivflfa7 samostojna in izurjena, želi premerrrti kraj. Gre tndi v tr? ali kako večjo vas. Naselila bi se stalno. — Ponndb$ pod »Stalno 9S17« na upravo »Slov. Naroda«. Koresnor?-*eniinja, vešča slovenskega, nem* škega in italijansVefifa je* rika. perfektna Stenojrra* večletno prakso, se sprej* me. Le prvovrstne moči naj pošljejo svoje po* finja in strojepiska, z nudbe na: E. Vajda, Čakovec. 9R15 Pisamlika moč, prvovTvstna, z znanjem V9Č jesikov, tnjigovod* s^va, stenografije, strojc*» pi«»ja, dobef koreeponderjt in organizator v rarnfh strokah, i»v©rban. Išče pr:merne^a mesta (Itot vodja, korespondent. in/ kasator, sJ:Udis"5niV aH repr*s. potnik). — Po-nucf^o pod »Agilen in veziran ^OOO«- na upravo »Slov. Naroda«. Stavbinski mojstri in Dočarfi pozor! 80 komadov lončenih pe* či razne velikosti, šc do* bro ohranjene, se po ugodni ceni oddajo. Več se izve pri vratarju ho* tela »Slon«. 9S19 Prodajalka z mnogoletno prakso, popolnoma samostojna v prodaji, se išče za v trgO*> vino z luksuznim blagom. Nastop takoj ali meseca oktobra. Reflektira se samo na prvovrstno moč. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 9755 Kot učenka v trgovino bi rada vstopita dekle z dežele s pe* timi razredi, 15 let stara, iz dobr hiše, močna, prav pridna in poštena. — Ponudbe pod »Z de* žele/9S91« na upravo »SI. Naroda«. Amerikanci pozor! Kdo posodi dobro situ* i ranem u trgovcu na sigurno mesto, na prvo vkn''?» bo posestva 150.000 Din proti visokim obrestim. Sprejme se tudi brez soudeležbe družabnik ali da dam posojitelju krasno stanovanje. — Ponudbe na upravo »Slov. Na* roda« pod »Varno naloženo ^9680«. Mali Trgovina s papirjem ali galanterijo, dobro ldoča. ali primeren lokal, se Išče. — Ponudbo pod Dobro mesto/9o45 na uoravo »Si. Naroda«. ! Knetljs'vo I Sadno drevje 7a jesensko in spomla* dnnsko gajenje, visoko in polstebelnato. pritlično drevje, breskve, marelice, Kiramide, r^lir, najbolj* Eh vrst: dalje vrtnice vi* ^okostebeInate in plezal* Ve vseh barv, maline, dvakrat plodovite, kras* np cvetočo grmičevje, drrji lea, sparga « sadeže tn »trugo prodaja Miha Podlogar, drevesniČar ln vrtnar, Dobrna pri Celju. 9804 Vsakovrstne pile in rašpe isvrstno nasekava ter kupuje stire po najviijih cenah Ivan Figar, pilarski mojster, L/nbljana, Hre* nova ulica 19. 8633 Cement nremog in strešna opeka rteJno v nalogi pri H. Pe* trii. Ljr-bljana, Dunajska eesta It 33. Telefon 366. 5Vk'J:s?e »Balkan«. 8669 Rabljene britvice •GiLete«, »Men« in velike se sprejemajo v električno brušenje v drogeriji Anton Knnc, Židovska ulica 1. 8039 Otroški vozič::i po »nižani tovarniški ceni v veliki izbiri vsakovrstnih modelov. — Tribuno, Ljubljano, Karlovska cesta št. 4. 9879 Na dobro domačo brano se sprejmete dve osebi. — Naslov pove uprav?. »Slov. Naroda«. V najem vzamem dobroioočo gostilno v večjem kraju v Sloveni;i. kjer so šole, ali pa v bližini. Ponudbe pod »Gostilna'9012« na upravo »Slov. Naroda«. Klavirje, harmonije, godala, stru* ne in potrebščine, ni drobno in debelo. — M. MušiČ, Ljubljana, Selen* burgova ulica 6. 9S92 Tihi družabnik e kapitalom 100.000 Din se išče v boljšo d< bro vpeljano trgovino v Ljub* ljani. — Ponudbe je po* slati na upravo »Slov. Nar.« pod »Lepa ueci« nost''990J«. Kot družabnik želim vstopiti k dobi vpeljani vinski trgovini s kapitalom 150 tisoč di narjev s svojo večletno kletarsko prakso. — Po pudbe pod »Soli d nos t 9SS4« na upravo »SI o \ t u j ffkega Naroda«. Barborič-Završ ** n, modistarija in preo1 valniea. Ljubiiana, V ni trg 7. — Velika za1 klobukov, nakita in t-aist. potrebščin. PreobTI* kujejo se klobuki za dt* me in gospod? po na i no» vejšlh vzorcih- 9116 V najem se odJa s 1. oktobrom 1923 v ol o* lici Ljubljane opremljena ali neopremljena v;1t s oetimi sobami. elektrlVo razsvetljavo, s soči\»;' in cvetličnim vrtom. —■ Naslov pove uprav Naroda«. 9 >i Sotrudniki iz rarnih mest in trge v Slovenije, sposobni za iredovatne in inforn-1 ske posle za večje soci« jalno in trt*ovs!:o pod>^* te v Mariboru, dobe no-stranski zaslužek, ev ifc stalno mesto. — Samo pismene ponudbe p hI »Informator« Mer* Stan, Rotovški trg 1. r< 7 Za svoj dom kot temeljni kamen ali preskrba aa družino je tndi od nečlanov ve sit vlojja od 10 Din dalje. Zelo ugodno obrestn^a-nje pri »Mojmir«, reg'>rr. kreditni in stsvbni radru-0, Maribor. RofnvJfki ttg »t. 1. Posluje vsako sre-» do in nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne. 9*68 OBVESTILO. P. t. javnost t^m notom obrestim, da dosedaj lesna trgovina pod imenom Z £ a g a Mauri, Podbrdo — Italija z današnirn dnem ne obetoj* ve*?, kar na} isvol'jo ^. trgovci in drr;ri v zadevnih slučajih urpoštevati. IVAN ZGAGA lesna trg. Podporeze«. Telofon Al A A Al aa Telefon Fr. Rozman tal aaov. 57 ■ARIaVOii, AlakMnelrovei j priporoči vse vrste ksndftov (bonbonov) po naj- HUJib tovarniških cenah, j S Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! 1 aatJJLiJUtJLiMJMiSttUieMMUUmUMiiMtl>M