184. MRO. u unĐiimi, v roiw 15. avgnsnr mi. UTO tV. Uha|a tiik dan popoMao, UvztmJl aftdtllt ta »raralk*. insmratl: do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p. večji loseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žcnitnc ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. TJpravnlstvo „Hov. Naroda" in „Karata* tiskana« EnsJUra ulica *L 5, pritlično. — Tolofon *t. 304. Uronalatvo „Hov. Maroda*- Saallova attoa it I, I. aadatropfo Tolo'on atov. 34. •oolao oorofoaaa lo »odpira* In sadootao frankovano. MT ft*k«#i*ov an na orala. Posamezne Številke: Jugoslavi)! navadu« dni ?S par, nadalla f i Inozemstvi* navadna dni t D9 nadalje 1-2S Poitnina platana v gotovini« „Slooonakl Narod'1 wal|a r L|ub!janl ta po poŠti: V Jngoslari|l: celoletno naprej plačan . D 120*— polletno. ....... 60*— 3 mesečno. . . . . . . 30*— 1 ■ ••••• m JU ■ " ¥ taoaosaatrni celoletno......D 216r— polletno ••«••• • 106*— 3 mesečno • « • . . . 54*— 1 . .......18 — I Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno iMr"" po nakamiei Na samo pismena naročila brez poslatve den.irja se ne moremo ozirati. Spoznauajmo se. Tre tj! veliki praznik prošla vlja-mo v Ljubljani, odkar smo osvoboje* ni. V dneh po razpadu Avstrije nam je zaplalo srce v radosti in naše me* sto je praznično preživelo prvi oddih v svobodi. Solnce je prisijalo. Kako smo se veselili v prvih njegovih žarkih. Napočil je drugi svečan dan, prišel je prestolonaslednik. Takrat je zarajala Ljubljana in prešerno po* zdravila svojega bodočega kralja, videč v njem glavnega opornika po-mirjevanju v državi in glasnika le* pe jugoslovenske bodočnosti. Močne vtiske in dobre posledice je pustil za seboj ta narodni praznik. Sedaj se gibljemo v veličastnem obsegu tretjega velikega praznika, vseso* kolskega zleta. Živahna je naša pre-stolica, polna odkritega, prijateljske* ga občevanja in prevzeta napetosti, kake uspehe doseže naše jugoslo* vensko Sokolstvo. S toplim srcem zremo na vrvenje po ulicah in z nepopisnim zanimanjem sledi vsakdo nastopom in tekmam. Vse je vzhiče* no in z Ljubljano čuti ves jugoslo* venski rod pomembnost svečano stnih dni. Služijo naj nam Jugoslovenom tudi za medsebojno spoznavanje! Premalo smo se poznali, zato pa ie zavladalo tako trenje, ko smo stopili na skupna tla za zgradbo svoje dr* zave. Kako pa je znal dunajsko*bu-dimpestanski režim držati nas nara* zen in preprečevati najnedolžnejše stike. Slovencem so vsiljevali Nemce kot najpopolnejše ljudi. Hrvatom pa Madžare. Nemec in Madžar sta vsak po svoji strani silila na Balkan in k morju. Oba sta pridno razkroje* vala Jugoslovenstvo. gonfla nas v spore in zabranjevala med nami prijateljstvo. Le rahle so ostale vezi med srbsko, hrvatsko in slovensko dušo. Moril nas je avstromadžarski duh. Zato smo se pa nekako začudeno pogledali, ko smo se približali drug drugemu. V jugoslovensk. sr* cu je sicer že davno tlela iskrica za ujedinjenje in rastla je v naši notra* njosti potreba, da se združi jugoslovensk! rod, ali toliko le bilo tujega pritiska in vpliva na nas, da nam ni* sta odpadla pri osvobojenim marveč sta se zajedena v nas, potegnila v nove razmere in hotela nam raz- treščiti komaj postavljeno domovje. Kazalo se je, kaj stori tuja vzgoja, kako nas je pritisnila k inorodcem! Tuji pritisk in vpliv pogine kmalu. Le bližajmo se drug drugemu in stre* mimo po medsebojnem spoznavanju! Kogar drži avstrijakanstvo za grlo, naj se ga končno otrese In uvidi, da ti »tujci«, ki so prišli iz hrvatskih in srbskih pokrajin niso nikaki tujci, marveč Jugosloveni. kakor smo mi. Jugoslovenska kri polje po nas vseh. Kdor je Še zaostal, ta naj se odmakne sedaj od nemškega tujstva, ki mu ie pod Avstrijo vzela že več nego pol Slovenstva. Zave nai se, da je Jugoslovan in srečno naj živi! Spoznavajmo se, spoštujmo se in ljubimo se! Sokolstvo prinašaj med ljudstvo stopnost in ljubezen. Razpoloženje ie bratsko in mržnia in sovraštvo bežita od nas. Srce nai se druži s srcem, duša z dušo. da se objamemo in vzljubimo. Pozabimo že vendar tujo preteklost in mislimo na svojo jugoslovensko bodočnost. Nihče naj nam ne ogiba več kako ie bilo. marveč misli naj, kai bo! In da bo prav in dobro, naj položi roko k poštenemu delu! Sokolski duh nam veleva, da naj se spoznamo med seboi. da naj se ljubimo in vsi krepko delamo, da si zgradimo svojim potrebam in željam odgovarjajočo državo tako dobro, da bo inponirala svetu. V. STEPANEK: | Sokolski zlet in česftoslovaSkl poset v Ljubljani. MORATORIJ ZA NEMĆUO? — London, 11. avgusta. (Izvir.) Na četrti konferenčni dan ni bilo ni* kakega oficijelnega posvetovanja, pač pa sta angleški in francoski ka* binet razpravljala o položalu. Kal pravzaprav namerava Llovd Oeor-ge. se izve šele no angleškem kabi* netskem svetu. Položaj se nresoia zelo resno. Sodi pa se. da se dobi večina, ki dovoli Nemčiji moratorij kljub ugovoru Francije. Ali ste ie posetlll obrtno razstavo ¥ Gelfn? Zlet je izreden pojav v življenju sokolskem. Pol leta deluje Sokol med štirimi stenami svojih telovadnic, dnevno se posveča težnji za telesno in duševno vzgojo posamnika v krepko edinico v narodni celoti, trudi se in dela tiho ne glede na to ali bo njegovo delo cenjeno aH bo zadostno pojmovan, do zadnjega diha služi svojemu poslanju. Ali kakor da bi zahrepenel po stisku roke onega, ki mu poplača ves ta požrtvovalni trud, kakor da bi iskal topline njegovega pritrjujočega pogleda, — tako stopa pred svoj narod. Zbira vse svoje bratstvo, moške in ženske, naraščaj in deco k veliki reviji, s katero predlaga in kaže sadove svojega dela jedini svoji ljubavi, svojemu narodu. Okrepljen, utrjen v svoji duši se vrača na to k nadaljnemu svojemu delu in vrši dnevno isto svojo dolžnost, docela neopaženo... To je bila tradicija dosedanjih zletov in v njih stopinje je vzrasel tudi letošnji zlet jugoslovenskega Sokolstva. Kakor je ta zlet največii v vrsti svojih predhodnikov, tako je tudi nafsijajnejši, ker se leskeče v čarobnih žarkih narodnega ujedinjenja ... Tudi mi Sokoli, s severa ki smo prihiteli v Ljubljano, stopamo po sto* pinjah starih tradicij. Po? stoletja smo si ob zletih stiskali roke.čitali si iz oči iskreno in zvesto prijateljstvo in se vračali do svojih od tujcev vladanih domov, prerojeni v ognju medsebojne ljubezni In bratstva. Ali se Je v tem oziru kaj spremenilo? Da. odgovariam. spremenilo se je v toliko, v kolikor so se spremenile razmere. Je to pohod, ooset svobodnega naroda pri svobodnem, in v tem tiči njega veliki pomen, ki nadkriljuje važnost vseh prejšnjih enakih izletov. Letošnji zlet bodi velika manife* stacija stare ljubezni, bodi slovesna obnova starih zaobljub. Najširši sloji našega sokolstva pojmujejo ta veliki moment. Njih desettisočere navdušene prijave k izletu niso bile v svo* jem bistvu ničesar drugega, kakor glasen izraz trdne volie: »Vsi hoče* mo k Vam, naši dragi in najdražji prijatelji, vsi Vam hočemo znova podati roke. ki smo si jih nedavno podajali v dežju krogci preko strelskih jarkov, hočemo Vas obleti in hočemo priseči, da bomo tudi na no* vi poti v življenju zvesto Vam na strani v dobrih in zlih trenotkih. Zato smo poslali k Vam svoj sokolski naraščaj. Hočemo, da bi naš nodmladek vzrase! v novega člove* ka, svobodnega, neobteženeea od posledic težkega robovanja pod tujini jarmom, hočemo na tudi. da bi v svojem srcu ohranil staro našo ljubezen. Zato smo ta narašča] poslali k Vam. da bi Vas spoznal, da bi se seznanil z Vašim življenjem, da bi občudoval krasoto vaše domovine ter razumel, zakaj se nam trese glas, kadarkoli govorimo« o našem vzač iemnem bratstvu. In v našem naraščaju se je vrnilo v svojo domovino polpetsto navdušenih somfšljenikov in glasnikov našega pobratimstva Kakor ni »novega Sokolstva« ali je večno prava Tvrševa ideja, strem* lienje po harmonČni vzgoji člove* škeea telesa in duha. ideja v čije znamenju smo se danes zbrali, tako nai se nam globoko v dušo vdolbe za bodočnost nas vseh. zavest, da je nujno potreben sporazum ter trdna zveza za bodočnost nas vseh, in tako večno naj bodi bratstvo v kate* rem smo se danes slovesno znova utrdili. DOBAVA DRV URADN1ŠTVU. — Beograd, 11. avgusta. (Izv.) Na včerajšnjem sestanku sta minister šum in rude ter minister saobra* ja razpravljala vprašanje dobave drv državnim uslužbencem. Ugotov* lieno je, da so na razpolago velikanske množine drv, ki jih pa radi trans* portnih ovir absolutno ni mogoče spraviti v Beograd, oziroma v druga mesta. Sklenjeno ie bilo. da poseben tovorni vlak. določen samo za trans* port teh drv, začne prevažati drva v Beograd. Za ta drva, ki se bodo prodajala državnim uslužbencem, je do« ločena cena v Beogradu na 90 din. pro kvridratni meter. Politloie vesti. — Džamoniina manifestacija za uredništvo. Lepa ideja manifestacije pridobitve -nih slojev v prilog rešitve uradniškega vprašanja v Mariboru ni našla zaželjenega uspeha. Ne bilo bi treba »Taborr>ve>ta« neokusnega izpada tik pred .7! varovank'm, ■©-vspeh akcije ie tilal in tiči tudi za dru«© slične poskuse v prevelikem socialnem kontrastu dosedanjih odnošaiev med obcr-ma razredoma. Zbrrovame sami Je bilo *e precej dobro obiskano, pa slova-skega naroda. HHnka ie ves obupat* nad tem, kam je zapeljal slovaško ljudsko stranko s svojim makaron*tvom. Bodočnost malih slovanskih narodov fe iskat* vsekako samo v kar naitesneisi rvezr % večjimi slovanskimi narodi. = Narodne maiiislne In cerkvena svetovna zveza. V Kodanju se ie \ ršila te dni konferenca cerkvene svetovne zveze Ved drugim se je razpravljalo tudi o razoro/it-venem vprašanju. Sprejeta je bila resolucija, v kateri konferenca z globoko falosrjo konstatira* da je število vojakov Ir raznih držav ve»dno večje. Soort mecf nrn-od! naf bi se reševali potom haaške^a mednarodnega razsodišča. Pne 10. t. m. se le vrfil<* zadnje posvetovanje, na katerem le hil sprejet sklep, da mora cerkvena svetovna zveza skrbeti za izboljšanje položaja narodnih manjšin. Pri Zvezi narodov nai %c ustanovi poseben stalni oxft>or za vpraftanfe narodnih manjšin. = Italijani proti starim Poštnim ifjfoto. V rimskem senatu je bila podana interpelacija proti uporabi starih avstrijskih rjo&-nih /igov na južnem TiroKkem. ------------------- Maks SimoneiČ: Labodnlca. Ko se je Jan prebudil iz omedlevice, prvi hip ni vedel kje je. Nad naravo je ležala noč. temna strašna. Oster veter je bril čez "plan. in njegovi cvileci glasovi, pomešani z vršaaijem bicevja, ra-sto-Čega kraj reke, so se kakor stok umirajočih žalostno podili po planjavi, vedno dalje in dalje. Izpod neba je pišil rahel dež. kakor precejen skozi sito. Nekje v daljavi, morda na desni, morda na levi, je bilo slišati vpitje in stok ranjenih, a vedno redkeje vedno slabejfe, dokler ni končno utihnilo popolnoma. Neznana tesnoba mu je stisnila srce in tudi on je poskusil kričati; a Ramo nerazločno hropenje mu je privrelo iz prsi in utrujen je utihnil. Poskusil je vstati, a kakor da ni njegova mu je odmahnila glava in udarila ob zemljo. Ostra bolečina mu je pretrpela vee život in zavedel se je popolnoma. Da, je pomislil, ranjen sem ... In kako tudi ne! Njegova stotnija je dobila nalog prodreti od reke San, pozvedeti ondi moč sovražnika in se potem nemudoma vrniti k polku. Vse je bilo srečno izvršeno, a naenkrat, ko so bili ie skoraj na varnem, polno sovražnika okblu njih, kakor zraslega iz zemlje. In zabučalo je na vsej črti in zajokalo, kot da sta zbesnela nebo in zemlja. Šumenju granat in sikanju šrapnel je odgovarjalo vpitje ranjenih in umirajočih niih nrošnie . in kletve* lamnlMf ' udarci puškinih kopit in potem skoraj hipoma popolna tihota. Pogledal je bkolu sebe. Vsa plan pokrita Z mrtvimi in ranjenimi. Ob njegovih nogah brezobraz-na kepa mesa. a še živa in se gibajoča in v svojem življenju strašna do zblaz-neloeti. V daljavi je zagledal bežati par tovarišev in začel je bežati tadi On. A naenkrat ta silna bolečina v prsih. Kot da so se razleknile vse kosti, mu je bilo. Šfcl je še nekaj korakov, a v glavi mu je šumelo, tema mu je zagrnila oči in padel je. No, in sedaj leži to. Kako da ga niso pobrali? . . . Najbrže jim ni bilo mogoče, ali pa so mislili, da je že mrtev . . . Dolgo tako ne bo treba čakati. Čuti, kako mu pojemajo moči. Ni ga ravno groza smrti, a bolečine . . .? Mogoče, da jih ne bo čutil. Počasi mu bo Zmanjkalo zavesti, zaspal bo in . . • ~ Škripanje voza ga Je Vzbudilo v premišljevanju. Najbrže je saniteta prišla pobirat ranjence, je pomislil. Poskusil je kričati, da bi jih opozoril nase. Val krvi mu je bruhnil iz ust in začutil je nekako olajšavo. Kaj pa, ako Je rešitev le ie mogoča? Polastila se ga je kar naenkrat nepopisna želja pO življenju, po onem življenju, kateremu se je odpovedal pred par trenutki popolnoma. Z rokama je začel tiščati rano, da bi kolikor mogoč© ustavil krvavenje. ■Kako .Is* mati vesel*, ako nriđe nazaj! Gotovo sedi reva cele noči sama doma, misli nanj in plaka. In začutil je tako hrepenenje po njej, ki mu je dala življenje, ki nra Je bila vse na tem svetu, da je skoraj nehote vskriknil: »Mati moja, ljubljena mati U Kakor krik na smrt zadetega laboda, tako žalostno, a vendar veličastno je zaplulo po planjavi, hitelo v daljavo in slednjič zamrlo v nočni tišini. In zagledal je nad seboj sklonjen obraz in dvoje milih, tako ljubih nro oči, zardelih od joku v nočeh, prečutih zaradi njega, ga je žalostnoeroohljaje vabilo k sebi. Škripanje voza Je utihnilo in rezek glas je pretrgal tišino: >Kdo tu?!« Dvoje senc je zapustilo vo* in odhitelo proti kraju, kjer je ležal Jan. Ena njih je nosila svetilko in velik rdeč križ sredi stekla je s svojim ru-dastlm svitom obsvetljeval planjavo, da je bilo vse kakor poplavljeno s krvjo. >Tn!« Zar svetilke je obevetil Jana, tihega in mirnega, samo v smrtni grOzi Široke razorte oči so v nemi tožbi strmele proti nebu. »Avstrijec!« »Mrtev!« Pokrižala sta ga ruska vojaka, pobrala malo knjižico, ležečo kraj njega, in odšla k vozu po lopato. A v knjižici, umazani oil krvi in blata, je bilo pet besedi, pisanih s tre-sočb roko v uri smrtne bridkosti, v uri ločitve od najdražjega: »Mati, jas i* linbilSc „iTIojn domovina". (Ma vlast) (Ciklus sfmfoniških pesmi Bedficha Smetane.) (K sobotnemu koncertu SredoČeŠke filharmonije iz Kladna v »Unionu«.) Pesniki vseh časov hi narodov so opevali domovino. Kdo ie v neštetih pesnitvah lepše izražal svoja domoljubna Čutstva, kdo krasneje opeval slovensko domo\1no kot naš Simon Gregorčič? Med čeSkimi domoljubnimi pesniki zavzema najodličnej-še mesto Svatopluk Čech. Slavospev domovini pa, kakršnega drugod zaman iščemo, je napisal svojemu narodu skladateU-pesnlk Bedfieh Smetana. Njegovega poslanstva domovina ni razumela in ga Je odklanjala. Število bridkih ur se Je mojstru še povečalo, ko ga Je usoda udarila z gluhoto. Smetana je zmagoval svojo usodo. Bil je narodno samozavesten človek In bai v najhujših časih Je skladal apoteozo češkega naroda, opero »L 1 b n š o«, a v dan oglušenla se mu Je v glavi rodil motiv simfonične pesmi »Vi Še grad«. Začel Je skladati svoje najlepše delo, simfonlške pesmi za velfkt orkester, ki ga postavljalo med prve skladatelje svojega časa. Ciklus se deli v dva dela. Prvi obsega simfoniške pesmi »Višegrade. »Vltava«, *§arka«. drugi pa »Iz čeških logov in gajev«, »Tabor« fn »Blanflc«. Prve štiri pesmi Je napisal Smetana v letih 1874. In 1875.. dočlm so nastale »Tabor« In »Bfanik« Šele v letih 187S., 1879. Izvajajo se pa od le?a 1882. največkrat kot enotni ciklus z naslovom »Mo* I ja demo vina 1 »Ma vlast). Naj Moda kratks vsebina. V i Š e g r a d pomeni zaćetek Češke zgodovine. BU je to grad, sedež L i b u š e, Premis lovski h knazov in kraljev. Smetana! nam slika življenje na gradu; zbirajo ss vitezi in vojska pred zmagovitimi boji. Veselo rajajo in plešejo. Toda slava mina* Strastni boji začno, Višegrad jim le »rte-?. Ostanejo razvaline, nema priča nefcd*nfta slave. VItava. Skladatelj nas pelje v naravo. V šumadskih gozdih izvirata dv» potočka, žuborita v solnčnlh žarkih, hitita id se kmalu združita v reko Vltavo, ki šumi po češki .zemlji, med temnimi bori, iz katerih se oglašajo lovski rogi, se vije med njivami in travniki. Z brega se čuje plesna godba in ženitovanjsko veselje. Na zlatih valovih Vltave plešejo prt mesečnem svit« rusalke in vodne vile. V sva to vanjski h vo-dopadih bobni Vltava preko skal, nadaljuje svojo pot proti Pragi in se veličastno v*JI mrmo Vtšegrada, od koder izginja peanfleo-vim očem v daljavo. § a r k a. Snov le ym't^ pripovedki, li pravi, da Je Sarka. varana v liuheznf. slčTe-nila s svojimi družicami boj proti moSkemu pokolenju. Knez Ctirad gre s svojimi vojaki nad njo ?er Jo najde na drevo privezano. Krasota S arke ga tako očara, da jo oprosti. V taboru Ctiradovih vojakov zavlada veet-He, pozabivši nevarnost pijejo do nocT, dokler drug za drugim ne zaspe. Takrat da Šarka znamenje z rogovi: njene družice pti-hite in pomore Ctiradovo vojstfo. Iz čeških logov in gajev. Yfc1 pe?mi nam slika sklnditcli krasno poletno Dopoldne na deželi. Polja bi travniki dehti- stran ^ »SLOVtlNSKf NAhflMU dn« r" cnrgflđTa IHM I. juioslouenski vsesokolskl zlet u Llubllonl. SLlnjno manifestaciju Solndsl« * umotati MIN UudL— IrtimnUnE radie taalfegsM Miti. PRVI NASTOP — JAVNA, TELOVADBA. Kralj in kraljica na telovadišču. — Tri-unifalne ovacije vladarski dvojici. Prve popoldanske ure je zavladalo p mestu ži valuto vrvenje. Povsodi po glavnih ulicah, posebno po Šelenburgo-vi, Aleksandrovi in Dunajski cesti so «o valile gosto množice ljudi. Vse je hitelo proti telovadišču. Avtobusi, avtomobili, drožk^ in električna so neprestano vozile ljudi v >meri proti telovv dišeu. Vedno nove množice so prihajale. Vsak si je hotel zavarovati primeren kotiček, od koder bi mogel dobro videti javno telovadbo. 2e ob dveh popoldne je bila glavna pasaža telovadi-Iča nabito polna gledalcev. Glavna In cbe stranski tribuni na severni in južni strani so bile kmalu napolnjene. Kad vse živopisana slika pa se je gledalcu nudila na vzhodnih tribunah ob paviljonih, kjer j^ sedelo članstvo So-kola. 2ive barve so prevladovale. V glavni pasaži in na glavni tribuni je bilo zbrano najodličnejše občinstvo. Pogled na občinstvo in tribune je bil očarljiv. Gledalci v pasaži, strnjeni v gosto maso so z gledalci na tribunah tvorili val, ki -se je lomil v kotu 45 stopinj. Tu je množica vedno valovila, vsak je hotel priti v ospredje, da tu počaka napovedan prihod kralja in kraljice. Pozornost občinstva je bila tako bolj umerjena na prihod vladarja, kakor pa na telovadno prireditev. Na >Slavno?tni cestic spajajoči oba glavna dohoda, je nastalo proti 15. naj,živahnejše vrvenje. Mase občinstva, posebno dame so &o skušale pririti v liližino čpalirja, ki se je formiral iz Sokolov ter hrvatskega seljačkega Sokola iz Bjelevode in Gline. Ta špalir je tvoril močno živo vrv, da so mogli pasirati avtomobili ki so dovažali razne dostojanstvenike, ministre, politike in zastopnike tujih držav. Prvi avtomobili so se ustavili pred Velikim vhodom na glavno tribuno okoli 14.30. Najpreje sta se pripeljala pokrajinski namestnik za Slovenijo Iv. Hribar in pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo Juraj Deme-troviĆ. Nato sta prispela komandant TV. armije general Tucakovič in komandant dravska diviziie general D o k i ć. Starešinstvo Jugoslov. Sokola $e vsakerra izmed srostov posebe oozdra-vilo. Dalje je prispel zastopnik francoske vlade senator Revnald z francoskim vojnskim zastopnikom polkovnikom Kouetom. Pozneje so dospeli ministri Ivan P u c e 1 j, P r i b i č e vi ć, i\r. 2) er j a v predsednik -nflrtodne skupščine dr. P i b a r. predsednik parlamentarnega radikalnega kluba minister na razo. Liuba Jovanovič, dalje zastopnik predsednika Češkoslovaške republike, poslanik na našem dvoru g. An-tonin Kalina. Prihajal? so tudi zastopniki Anglije in Pomunije. PFTHOO KRALJEVSKE DVOJICE. Na >Slavnostni cesti« se je začela zbirati čim dalje večja mri ozira. Vse je napeto pričakovalo trenntka. ko prispe kraljevi avtomobil na telovadišče. Prešla je že 15. ura. Občinstvo je mestrpno pričakovalo prihoda. Za 15. uro določena javna telovadba se je nekoliko zamudila. Od severnega glavnesra vhoda so se nekaj minut pred 16. začuli prvi klici: >£ivel kralj! Živela kraljica!« Za špalujem stoječa množica je prirejala kralju navdušene ovacije. Gromu enrko so se orili oduševljeni klici: >^i-vio! Živel kralj prvi nas Sokol! Na zdor!c Pri glavnem vhod\i so kralja in kraljico pozdravili ?taro<=ta Jugosloven-skoga Sokola dr. Vladimir Kavnihar. podstarosta E. Gangl, ter vsi navzoči ministri oz. drugi državni dostojanstveniki. Kralj je odšel takoj po stopnicah v svojo ložo. Čim se je pojavil v loži. se je občinstvo dvignilo s sedežev In vsi klici so se strnili v en gromki, entuziazni vzklik: Živel kralj Aleksander, živela kraljica Marija! Godba drav. div. pod vodstvom kapelnika dr. Ce-rina je intonirala državno himno, ki jo je zaključilo viharno ploskanje in ponovne viharne, presrčnosti in iskrenosti polne ovacije. V kraljevo ložo so bili poleg prisotnih ministrov Svetozarja Pribičevi-ća, Ivan Puclja. dr. Gregor Žerjava povabljeni tudi pokrajinski namestnik Iv, Hribar, predsednik narodne skupščine dr. Ribar, minister n. r. Ljuba J o v a n o v i č in starosta JSS dr. Vladimir R a v n i h a r. Starosta JSS dr. Vladimir Ravnihar je izročil kralju in kraljici zletni znak. obrobljen s češkimi grMi^ti. Kralj in kraljica sta zletni znak takoj pripela na prsi. V ložo je bil pozvan tudi starosta ČOS br. S c h e i n e r, s katerim se je Hj, Vel. kralj del j časa razgovarjal in mu izročil zlato uro z kraljevskim monodramom kot darilo češkoslovaški tekmovalni vrsti, ki si je bila priborila na mednarodni tekmi prvenstvo. NASTOP SOKOLSTVA. Načelnik Jugoslovenskega Sokol-skega Saveza br. dr. Viktor M u r ni k je z vodstvene tribune ob 15.35 dal prvo znamenje za nastop Sokolstva. Ne-izbrisljiv je bil prizor, ko so dolge in goste vrste začele korakati proti središču. Formirani so bili v štirih dvanaj-sterostopnih kolonah, po dve koloni sta prihajali iz obeh zbirališč od severa in juga. Razvoj je bil impozanten. Prvi dvi3 koloni v sredi sta tvorili velik križ. zadnji dve pa temu primerno simetrijo. Velika masa, se-tavljena iz 144 dvajsterOv«5topnih vrst, torej 2SS0 Sokolov je bila od vsesa navzočesra občinstva viharno pozdravljena. Razvoj k nastopu je bil sijajen in očarljiv. Po ■strmnem In vzornem razvijanju so končno vrste v peterostopnih predelkih Zavzele za nastop primemo ooziciio. Nepremično je stalo v peterostopih šestnajst kolon. » Vodniki kolon br. Smer t n i k. br. K u k ^ c. br. Vojinović in br. švarcvald s podvodniki so odstopili. Vrste so z največjo pazljivostjo zrle v načelnika br. Murni k a. pričakujoč njegova povelja. Izdan je bil znak za razstop. Razston. bliskovit nrizOr, je bil sijajen. Povsod je zavladalo naj-vzomejše in najlepše kritje na vse strani. Dano je bilo povelje k spri ročen juZdravo!« Telovadci Sokoli so mu nx>sočno in krenko odzdravili >Zdravo!« Zopet popolen red in mir. Izvajanje zletnih vZdravo!< Oficiri i vojnici mostarskog garnizona.«: lo, žito valovi, ptički poio »Pesem prirode«. Ljudstvo prepeva in pleše, veseli se življenja. Tabor je pesem husitske dobe, Hu-siti so si na Taboru zgraditi svoi sedež. Niih pesem *Kdo ste božji bojevniki«, lih Je navduševala k bolem, v prepričanju, da niihova sveta in pravična stvar zmaga. Četudi bi imeli zanio umreti. Smotana je v HmfoniČBi pesmi -Tabor* uporabil husitski koral. *Blanik* ie nadaljevanje »Tabora*. V notranjosti gore -»Planik* počivalo Junak! Iz slavnih husitsVTh bojev in čakajo časa, Vdaj zopet zagrabilo za meč. Po vrhu Brnika pasejo pastirji svole črede, ne ved^Č. kaj se skrila v globini gore. Nad CeSko zemljo prihajajo nesreče, od nikoder pomoči: vzbude se Junaki *B!anika«. pridejo na svet in nrines^ domovini — rešitev. To b! bita kratka vsebina s>*tih simfo-ni?k?Ti ne«n-?, ki so nastale Iz vere v stavno prefekfdst ČeSke. v n?e zgodovinski pomen. K veri v DffctaMosI svole domovin* je Sme-'tana pr\ĆriiW\ s> opev krasot ceSVln krajev in vero v bod^nosf svojega narMa. Na jr>diia, n»£ m^o^erposti, ampak upanje, rado«?. moS! Glasbeno pomen' ^MoT-» ?T<^'ovtnA«' AArVtA-Je In najvrednejše cl In ?-*c- »nlr^^IrAe sploh, vrhunec tehniškega obvladanja forme in kornpozične tehnike. Ciklus ie sklada! Smetana popolnoma gluh. Niegovl prijatelji so sicer vedno mislil, da mojster ozdravi. Napotil se ie tudi v ta namen k dr. Troetlschu v Wurzburg v spremstvu V. .T. Novotnega. Ko je vlak odpihal iz smichovskega kolodvora m se je pri oknu pojavila silhueta ViSegrada, je Smetana vzkliknil: »Ko b! se me nebo usmililo, da bJ po povratka v milo Prago za^li?al svoj .Višegrad'! Mislim, da bi od radosti zblaznel!* Vrnil se le domov neozdravljen, nebo se ga nj trsmiVlo Jn svojega najlepšega dela nJ nI k o U slls*a1. Ciklus »MoJa domovina« pa mu Je prinesel priznanje domovine Jz tullne. V NemčiJJ. v Parim, na koncertih vseh večjih ^vetovnm orkestrov Je stalno na snoredti. V Pragi ve-ttalo koncerti "Crtk* frlharmonije« pri fz-vaJanbi cikla »MoJa domovina* kot narodni nrarnfkl. ObČJn^f'O prtnaJa v koncertno dvorano ftenrez^ntančnega dnma trrtmoma, kot v hram ho?f1. V srca trni seralo ?m*-tatiove pesmi o domoVnf kot \q fe ve^M mojster videt v frpUenl«, pon»fantn M Mavi, v mltfli Jn v rc^nJcf. PrpnH?ano fe. tt ^memna! Zorko Prrtovec. Sokol! Šape Mostar. Oficiri i rojnici garnizona Mostar pozdravljajo svoga kralja i kraljicu! Zdravo! NASTOP SOKOLIĆ. Ko so bili lietki s telovadišča pobrani, je takoj nato sledil nastop ju£o--alovenekih ia češkoslovaških članic. Voditeljice sa. C i g o je v a, Babni-kova, J e r š k o v a in Govekar-i e v a so z vzhodne strani privedle na telovariišče mogočno rdečo kolono članic češkoslovaškega in jugoslovenskega Sokola. Lahnih korakov sa je 76 vrst razvilo v ttsts*»stope. Razvoj k nastopu je bil v "splošnem hvalevreden. Prekrasna je bila razvojna zvezda. Od vseh štirih robov telovadila so Sokoliće v ravni črti korakale proti središču. Bila je dalje zelo efektna slika, ko so se začele te vrste razvijati v šesterooplato zvezdo. Nadaljni razvoj k nastopu je uspel deloma. Clanire so v 16 kolonah zavzele položaj k nzstopu. Sledil je razstop. ki je pa ookvaril na desnem krilu celotni vtis. Centrum in levo krilo sta vaje izvajala sigurno in skladno, dočim je bilo levo krilo pri izvajanju precej nepazljivo. V splošnem pa je napravil rudi ta nastop na občinstvo globok utis. NASTOP FRANCOZOV IN ALŽIR-CEV. Po odhodu članic so med sviranjem marzeljeze prikorakali pod vodstvom prof. telovadbe B >uchona in z vihrnjo-čo francosko zastavo francoski pimna-sti, ki so se udoležili mednarodne rek-me. Francoska tekmovalna vrsta je bila viharno pozdravljena. V paradnem koraku je korakala k drocru, ki so jo nahajal blizu kraljeva lože. Vrsta je izvajala več elppMntnih vaj. Priznati ie treba, da so Franeozje v svojih vajah zelo temperamentni, da ^ku^aio dati vsaki vaji svojo podobno živahnost in efekt. Po končani vaji so korakajoč v paradnem koraku mimo kraljeve lo/r? pozdravili z dvismjeno desnico kralja in kraljico. Zastavonoš pa je povesil zastavo. Vesu čas je občinstvt> Francoz* burno nozdravljalo in ko «o ropet. odkorakali v svojo oblacilnieo. jim je severna tribuna živahno vzklikala: >Vive la Francete Tudi mala alžirska skupina je vzbujala med občinstvom veliko pozornost. Njih nastop ie bila vesela a trakta. Mali Alžirci so izvajali za nje zelo težavne proste vaje z vso jim lastno eribno^tjo in urnof=tio. Alzirci so rodi korakali min^o kralja in ?A mu poklonili. Občinstvo jih je prijazno pozdravljalo. NASTOP CE5KF Vt^TE NA BRADLJAH. Nekaj novega za Ljubljano je bil sijajen nasfoo posebne vrste češko slova čkr-oj za dom in svobodo. Pod vodstvom br. Janka L j u -š t ina je nastopila vrsta znsrrebško župe v Štirih kolonah, iz krilnih dveh kolon vojažtva ter v središču vrsta Sokolov in vrsta 100 seljačkih Sokolov iz Gline. Izvajali 30 brez godbe specijalne proste vaje točno In dobro. Viharno so bili pozdravljeni «eliački Sokoli iz Gline, ki so bili oblečeni v narodni beli nosi s šajkaoo na clavi. Program je bil izčrpan. Množica so se začele razhajati. Kolika jo bila udel^iba? Lahko mirno računamo, da je včorajžnji telovadni prireditvi prisostvovalo okoli 40 000 ljudi in še mogoče več. Pohlonltev Sokolstva manom pok. br. dr. Iv. Orszna. Bratu dr. Ivanu O r ■ ž n u, prvemu starosti Jugoslovenskega So-kolskega Saveza, ni bilo usojeno, da bi učakal prvi naš vsesokolski zlet. Njegova plemenita duša, vsa prešinjena od najvišjih sokolskih idealov, bi se razmahnila v vzneseni radosti ob sili in mogočnosti zletnih dni. Zla usoda je hotela drugače-, ko so se ravno začeli prvi razgovori o prvem zletu. je neha^-lo utripati njegovo zlato srce: dne 11. marra, 1921 |« umrl v nnjzretejM moški dobi, poln načrtov in ponosnih pogledov v bodočnost SokoHtva in Slovan-stva. Počešrenju njegovega spomina je bil posvečen včerajšnji dan! Bratje in sestre so poromali skupno izpred Narodnega doma na Oražnov vi?je. do vrha, temu vzrok Je. da takemu vzletu zastavila r*r>t ta-te gomila. Kie ^i naš brat. nas" prvi starosta, dr. Ora?en? Preduo le b:la porojena naša mlada svoboda, 8) lo Ti ft Čtih"! globoko v Svoji duši in te č'.ite si izlival na nas i rodilo le i v nas zlato prič a kovan te. Kie si na? starosta, da bi danes tu videl rrvi veliki sad, ki ga je rodilo Tvoje delo? Kje si, da bi videl ta veličastni pnho4 češkoslovaških na^ih bratov l bratov iz daljave in bližine? Kje si? Zemlja domača Te drži v svojem tesnem oblemu. A Tvcj duševni dom je postal velik, razprostrt širom in preko jugoslovenskega sveta. Tu Je Tvoj dom! In dokler bodo v tem Širokem domu fivda bratska sokelska srca. boš živel v njih tudi Ti, naš predragi prvi starosta. Zato blagruiem zemljo, v kateri počivajo Tvoje kosti. Blagmjem usodo, ki nam Je dala v Tebi velikega moža, ki i po smrti živi . . ,« Govornik le nato zaključil s\oja izva-jam'a z zaobljubo, da hoče Jugoslavenski Sokol v vztrajnosti, možatosti, llubemi do naroda in domovine nadalicvati s smrtjo pokojnikovo prekinjeno delo. ter raM"c;it dr. Ivam: Oražnu »Slava . kateremu Mlca se Je pr'dru?ilo vse Sokolstvo in občinstvo. Za podstarosto Ganglom je nastopil dr. S c h e i n e r kot starosta C. O. S., spomi-niajoč se vzajemnega dela pri ustanovitvi Slovanske Sokolske Zveze In sploh slovanskega združevanja, s katerim Čuvstvom ie bil pokojnik vseskezi prožet. Po končanem govoru Je češkoslovaški Sokol položil venec z napisom: »Svetle pamatce riratfu Orožnovi ĆeskoMovenska Obec Sokolska . V imenu Francije se ie pokojnika spominjal senator R e y n a 1 d. poudarjajoč simpatije francoskega naroda do Jugoslavije, domovine bratov Srbov, Hrvatov m Slovencev in klanjajoč se velikemu pokojniku kot voditelju Jugoslovenskega So-kolstva, ki je, pripravljajoč svoj narod n* odločilen boi, delal za one kulturne ideal« in Ideale napredka, za koie se le borila " Francija. Francoski prapor ie klonil Pred gomilo k! Je dobila iz rok francoskih gimnasto\ krasen venec z napisom: »Union des Socie* tćs de glmnastiaue de France ou dr. Orožen«. Zadnji poklonltel! sokolskega društva Iz Pančeve Je na grobnico položil venec Iz krasnega klasja, kot simbol žitnega Banata z naprsom: »Prvom i pravom Ju-goslovenu bratu dr. Ivanu Orai.nu zahvalna braca I sestre iz Pančeva.« In zopet je zadonela žalostinka »Blagor mu«! prapori in zastave so se klanjajoč poslavljali od gomile, med razhodom sta ostala ob grobnici Še prapora francoskih gimnastov In Alžircev, fotograf le zaključil to nepozabno nagrobno manifestacijo, katere se Je udeležilo do 2000 oseb. Večjo udeležbo Je motila pri mnodh zamenjava imen. oziroma kraja pokopal lica, Ozdraviti uečer mednarodnim telimovolcem. Na vrtu na novo opremljene in pre>-urej^no reptnvrnoiio >Knzinec je bil v soboto zvooor pozdravni večer nmdna-rodnim tekmovrtloem. Razvila se je na krasnem vrtu, bleščečem v morju žarnic, neprisiljena zvibav^. Belarijpki telovadci so preoevali svoto belgijske pe-*?ml. Ko po bile vse vrsto zbrnne. je RO-st*1 pozdrnvil ptftTostn dr. Vlaoimir Ravni bar v imenu JSS s kratkim pozdravnim govorom. Bratje telovadci! Bili smo radostno iznenađeni, ko nam Je pred letom Iz Anversa dospela brzojavna vest. da je Evropska telovadna zveza sklenila, da bodi 1 eta 1922. mednarodna tekma prilikom prvega jugoslov. vscsokol-skega zleta v Ljubljani. Iznenađeni in počaščeni! Čestito predsedstvo Zveze nam ie s svojim sklepom izdalo častno Izpričevilo, da smo tekom let postali vreden član Zveze, enakopraven ostalim v Zvezi včlanjenim telovadsldm zvezam, da smo postali zmo?.ni in sposobni voditi in izvrSiti vse ne-lahke prlnrave za tekma Prireditev mednarodne tekme le dalo naSemu vsesokolsketnu zletu poseben pomen in poseben sija! ter ml le vsled tega doT/nost, da izrekam imenom zlemejca odbora ter vsega Nfaat, Sokolstva prrd>tfW Od č««a «fo čana t>»-!re!ene mednarodna tekme Imalo namen ©reorleda. da-H vt?Ho vse članice 7veze svojo do!!no«i da na samo aa Drida do castanka ia nasađo- vanla. marveč do stalnega napredka in izpopolnitve. Zveza ie s tem ustvarila etično platformo za sodelovanje in zbližanje narodov, M njih medseboino spoznavanje in prijateljstvo. In v tem tiči nje globoki pomen. Ne kot sovražniki in protivniki nal si stoje narodi sebi nasprod. v medsebojnem spoštovanju naj se zbližujejo. Tudi v človeku druge krvi glej in ceni človeka. Sokolska načela bratstva in Človečanstva stopajo tu v svojo prakt čno veljavo. Zato Sokolstvo — češko in iusrosJovcnsko — ni imelo po-mrsleka, da Je postalo član te mednarodne združitve- Bratle in sestre! Danes, po zavrSeni tekmi, nam Je izreči vsem telovadcem, ki so se je udeležili, naSo nailskrenejšo zahvalo na njihovem trudu in delu ter izreci srčno čestitke na sijajno doseženih uspehih. Veljaj ra končna moja beseda vam. brati© telovadci Sokoli. Vas in edino le Vas imamo zahvaliti, ako smo slovanski narodi dobili pristop in svoje častno mesto v mednarodni telovadni zvezi. Vaša požrtvovalnost Vaša vztrajnost, Va$a ljubezen do stvari nas Je dvigala od stopnic do stopnje. Parizu. Luksemburgu, Turinu. Pragi se ie vredna pridružila — LluMlana. S soko'ske-ga Olimna gleda danes na nas dnll na* ustanovite!! ćr. M'roslav Tvr* in bodl'e tr erjeni. da Je nlegova đ'ila zađovolJn:-poteza njegovega stroeo resnega obraza na oza"*a Ponosen smehljaj. S M zave*t'o sprejmite moje pozdrave In m^Je čestitke. Bratje In sestre. Vas pa pozlvllam. da Mičemo vsem borcem mednarodne tekme In naS'm odličnim gostom: Zdravo, Nazdar in hur«! Mes dame«, Me^lettM et — encmer mol si le Veus tppcle alnsi — not chan Conlrerca! „ Štev. 184. »SLOVENSKI NAROD« ane K>. avgusta 1922. stran 3. Par le fait qae !e Touraoi interoatioaal des Fćdćrations europćennes de gvmnasti-que a lieu, cette annće. dans le cadre de la Fete* fćdćrale des Sokola yougoslaves, celle-ci a obtcnu une iinportance toute par-ticuliere et nous nous sentons tres honorćs de pouvoir saluer panni nous tant dMKla-stres representants des Peuples amis, qui se soiit rćunls poitr concourir dans unc noble lurte, devant moutrer au monde la fnrce de la volonri et de la discipline. Dans cette lutte, nous ne sommes pas adversaires, raais amls et confreres, cocdulsant nos peuples a la fraternitć. Cher confreres en gymnasn"que! En oualite* comma prćsident de notre Fete fc-dčrale et de F Union des Sokols rougoslaves il me fant dire a Vous mes remerciements sinceres et cordiaux de Votre participation excellente et Vous prier d*agrćer mes f£!i- đtations a Votre iravail merveiUeux et a grand siicces que Vous tous avez emporte du Tournoi. $ Predsednik komisije za presojo mednarodne tekme br. J. Vaniček je na to naznanil rezultat mednarodne tekme. Oficijelni rezultat je sledeči. 1. Čehi 773 to«k. 2. Jngosloveoi 764 točk. 3. Francozi 636 točk. 4. Belgijci 627.75 točk. 5. Luksenburžani. 559.75 točk. Po objavi rezultatov se je razvilo živahno medsebojno občevanje. Sokolska godba iz Erceg-Novega pa je s svojim nastopom v novem paviljonu pri kavarni > Zvezda« vzbujala splošna pozor-not, kajti vsakdo se je čudil, kje je mogoča tako izvežbana godba tam doli v našem krsnem Erceg-Novu. OtDorifeo sokolskih slaraosti. Rout tostom. Starešinstvo Jugoslovenslčega SokoIsCe-ga Saveza je priredilo v bogato z zelenjem okrašeni dvorani »Kazine« rout na Čast gostom. Mize so bile okraSene s cvetjem. Po dvorani je vse v blesku in najlepše so naše Sokoliće v lepih narodnih noSah na čelu jim gospa Frania dr. Tavčarjeva in ga. dr. M a j a r o n o v a. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokola je bilo zbrano celokupno: Starosta br. dr. Vladimir Ravnikar, podstarosta br. Engelbert G a n g 1, tajnik br. Fux, blagajnik br. K a J z e I] w člani br. BaJželJ, br. SvaJger, br. AmbroŽic z načelnikom br. dr. M u r-nikom. Starešinstvo Je pozdravljalo posebej došle goste. Prisotni so Lili pokr. namestnik Ivan Hribar, rektor univerze dr. Krek, podnamestnik dr. V. B a i t i Č, general D o k i č\ dekan pravne fakultete dr. Dolenc predsednik odvetniške zbornice 6t. Majaron, predsednik trgovsko-obrt-niSke zbornice Ivan Knez, zastopnik občine ljubljanske komisar dr. Senekovič, mag. ravnatelj dr. Miljutin Z a r n i k. policijski ravnatelj dr. O u Š t i n, predsednik viš. dei. sodišča dr. KavČnik. vISji državni pravdnik dr. Jeglič, načelnik oddelka za presveto dr. Skaberne In Se cela vrsta drugih odličnih dostojanstvenikov. Navzoči so bili dalje vsi načelniki 2up Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, dalje gostje in bratje Cehi, starosta Č. O. S. dr. S c h e i n e r, podstarosta V. S t č p a-n e k, načelniki Jindrich Vaniček. člana tehničnega odseka Č. O. S. FrantiSek M u 1-j e r in Bohuslav H a v e 1 ter načelnica Milada Mala. Anglijo sta zastopala Th. Hankins in dr. Storr Brest Francijo senator Revna Id. Češkoslovaško republiko oa sta zastopala beogradski poslanik Anionln Kalina in ljubljanski generalni konzul O. B e n c S. Navzoč je bil tudi zastopnik romunske telovadne unije BadcsciL Umevno, da so bili na telovadnem večeru tudi vsi tekmovalci vseh mednarodne tekme se udeležujočih se držav. Izborni kvartet »Primorje« U otvoril pozdravni večer z več pe%"skimi točkami, M kar te žel med vsemi viharno pohvalo ta priznanje. Starosta br. dr. Vladimir Ravni h ar Je za tem v kratkem v slovenščini in francoščini govorjenem govoru pozdravil goste. Bratje in sestre t Naš vsekolski kongres je otvor* jen: zlet slovanskega Sokolstva Y. ujedinjeni in svobodni Jugoslaviji. Uvedla ga ie veličastna telovadba na našem zletišču, ki se ie predstavila kot smotra našega dolgotrajne* sra notranjega dela in njegovih uspe* hov. Uverjen sem. da bode tudi to pot Sokolstvo prestalo svojo težko preiskušnjo pred samim seboj, pred svojimi narodi ter pred kritičnim očesom tujine. Vsesokolski zlet in mednarodna tekma, ki nas je z njo počastila Evropska telovadna zveza, sta priva* bila v našo sredo odlične goste, ki mi iih je kot predsedniku zletnega odbora in kot starosti JSS čast po* draviti. Mesdames. Mossieurs, nos chars Confrčres et H6tes! Parmi nos chers hotes, j'ai le grand hotmeur et le pla-iser, de saluer au notn de t Union des Sokols yougoslaves, les reprć* sentants de la Be!gique, de la Fran* ce, de la Orande * Bretagne, du Luxembourg et de la Roumainie. Cest gr&ce aux souffrances et a The* roisme de vos peuples, Mesdames et Messieurs, que nous pouvons nous saluer aujord' hui. chez nous, en citoyens libres et je Vous trne, chers amis et confreres de croire a notre vraie et profonde reconnaissance envers vous. A cdte du Fournoi In* ternational, c est a la FSte fedćrale des Sokols. que nous devons la pre"-sence de tant d* illustres hotes. Cet* te tete vous a montrč le s6rieux de | notre travail, one vous avez en \ Toccasion d'observer sur te terraln de gymnastlque, mals elle vous a \ fait connaitre^ auss! la grande !m* , portance de l'ldće des Sokols, qul, i quoique Irrrprćgrnćs d'un profond i sentiment natlonal. sont avant tout I ime organisatlon portant haut te ] drapeau de la vraie dčmocra- j t i e. de la fraternltfietde ; I*humanit6. Cest par cette mentalite j lue nous nous sentons unls auxx , <*utres natlons civilis6es pour lutter • i tvec elles dana l'lnttrtt du \ progres et du relevement dugenrehumain. Vljudnost mi je narekovala, da sem pohitel s pozdravom reprezeru tantom tujine, ki so s svojo navzoč* nostio počastili našo prireditev ter jej dali poseben sijaj. Hvaležni jim moramo biti. da so prišli, da čujejo in vidijo, da nas spoznavalo in spoštujejo. Potrudili smo se jim dokaza* ti. da smo narodi slovanski brez Iz* leme uvaževauia vreden kulturen faktor, ki se brez ntega ne morejo in ne smelo več voditi nobeni svetovni računi Zlasti nam je na tem. da spoznavajo notranjo silo misli sokolske, te vzgojiteljice ljudske duše. I Na telovadišču ie bilo videti zunanji učinek naše vzgoje, toda že tam so mogli spoznati, da je tako enotno harmoničen nastop raznih slovan* skih plemen le mofcoč, ako ga preši* nja ideja visoke etične vrednosti Ta ideja nam je dajala v preteklosti odporno silo proti nadmoćnim sovraž* nikom, ona nas ie vodila do našega telesnega in duševnega osvobojenja; ona je bila prva. ki ie dala nam Ju* goslovanom formulo ujedinjenja: ona ie temelj bratskemu sožitju s češko-slovensktm narodom; ona je pozvana, da vede Slovanstvo mimo prevar m zmot do njegovega viso* kega zvanja, da bodi ta sveža, mlada sila s sokolskimi načeli bratstva in človečanstva vodnika med narodi. V tem spoznanju pozdravljam Vas. zastopnike narodov slovanskih, k: ste počastili ljubljanski vsesokol* ski zlet. pa nai ste prišli od srebro* pene VItave, od mogočne Visle ali pa od zagonetne Volge. Nato je govornik v izbranih besedah pozdravil vse inozemske in domače dostojanstvenike, našo na* rodno vojsko, zastopnike slovanskih mest. Buren odmev je našel govor* nikov pozdrav našim Korošcem in Primorcem, ki naj ga oni smatrajo kot opozoritev, da ie Sokolstvo na prednji straži za njihove neovržne pravice, enako topel odziv ie bil na pozdrav zastopnikom jugoslov. ameriškega Sokolstva. Salva odobrava* nja ie bila na srčne besede Češki Obči Sokolski in njunima predstavi* tel jima dr. Scheinerju in dr. Vani-čku, ruskemu Sokolstvu in zastop* nikom poljskega Sokolstva. Proti koncu svojega govora ie govornik dejal: »In sedai bi »poleg navade stare« moral govoriti Vam bratje Hrvati in bratje Srbi. Toda stojim pred Varni kot starosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza in zatajil bi naš sokolski program, ako bi naglašal plemenske razlike. Smo sinovi in hčere enega naroda od Triglava pa doli do Soluna, ena nede* ljena in nedeljiva sokolska enota.« Dolgotrajno odobravanje je sledilo pozdravnemu govoru staroste dr. Ravniharja. Govorili so: za Č. O. S. dr. Sch čine r, za francosko vlado in Unijo francoskih gimnastov senator R e y n a 1 d, za belgijsko Telovadsko Zvezo E. G a i 11 i e z, za Luksemburžane Nikolaj K u m m e r, za Romune profesor Nikolas Badescu, za Angleže mr. Brown in v imenu ameriških Sokolov E. Andričević. Burno odobravan je bil govor poslanika češkoslovaške republike Antonina Kalina. Gostje so prinesli krasna darila Jugoslov. Sokolstvu: Ć. O. S. soho »VitežstvU, prezident francoske republike Millerand je daroval se-vrsko vazo, Unija francoskih gimnastov francoskega petelina ▼ brona. NaSi narodni vojski je francosko vojno ministrstvo poklonilo srebrno vazo. Unija francoskih gimnastov je razven tega poklonila starosti dr. Ravntharju in načelniku br. dr. Murni k u po eno zlato kravatno Iglo s podobo republike in z napisom »courage. patrie mo-rallte«. Unija belgijskih gimnastov je prine-la Savezu dve dragoceni stekleni vazi m medaljo Unile, razven tega za dve tekmovalni vrsti JSS kot poklonitev belgijskega kralja dve žepni «t vIHI h Jekla belgijskih topov in « monogramom belgijskega kralja Alberta. Tekmovalne vrste mednarodne tekme so si končno izbrale po vrstnem redu tekmovalnim vrstam določene cene, COS Je Izbrala 04 mesta Beograda poklonjeno garnituro čilimov, poklonitev kralja Aleksandra, krasno zlato uro z monogramom v briljantin ie kralj na telovadišču osebno izročil starosti dr. Scheinerju: vrsta JSS ie izbrala od ministrstva pto-svete poklonjeni service za črno kavo za 12 oseb (krasno bosansko delo); Francozi so izbrali od COS poklonjeno posodo za bowle iz češkega stekla; Belgijci od JSS poklonjeno pisalno orodje; Luksemburzanl od mestne občine ljubljanske poklonjeno Do! in ar i evo soho Slovenke. Ho telovadiHu. Od poretka mednarodno t»kme in drugih tekem sokolskih društev je postalo življenje na telovadiš?u fcelo živahno, veselo in pestro. Telovadisce je kakor mravljišče. V nedeljo od prvih jutranjih ur dalte ves dan pozno v večer nenavadno lepo in krasno. Zjutraj so bile skušnje za popoldanski javni nastop. Telovadišce je bogato okrašeno z zastavami. Na glavni tribuni vihrajo zastave vseh držav in narodov, ki se udeležujejo vsesokolskega zleta. Ves kompleks meri 78.000 m». Savez je dal za zemljišče 402.S37 dinarjev. Telovadišce v ožjem smislu besede meri v Širo-kost 152m in dblgost 104.5 m. To je telovadišce, kjer nastopajo člani in članice s prostimi vajami, prostor^ kjtsr stoji orodje, pa ie pas 10 m bz. 15 m širok. V nedeljo dopoldne so že prihajale neštovilne množice na telovadišce ogledat si skušnje. Popoldme pa je bil naval velikanski. Zabavni veter u morju lufl. Vnanici, ki »o v nedeljo večer prviC videli preurejeno nekdanje dirkališče in telovadišce, so naravnost ostrmeli. Kal takega niso pričakovali, najmanj v LJubljani, o katere »zaspanosti« se toliko r zunaj besedici. Takega velikanskega pi štora, take naravnost razkoSne iluminacije ne nudi niti eno naSih mest Veličastni utis sijajne luči bi bil preočarljiv, ako bi bile žarnico saj na gotovih mestih rdeče in modro barvane. Celo stari Ljubljančani, v zadnjem času živeč izven Ljubljane, niso mogli verjeti svojim očem, da ie povojna LJubljana iz prejšnje puščobe preustvarila tak raj. En biser več ima LJubljana, na katerega Je lahko ponosna pred vsem iujroslovenskim svetom. Ali eno senco ima to veliko solnce: za večere kot Je bila nedelja, ima premalo vhodov in veliko premalo blagajn, kar velja zlasti za glavni vhod pred sejmfSčem. Naval v nedeljo večer je blagajno oškodoval najmanj za četrtino dohodkov. Kdor Je zašel v gručo tega navala — 5e ob 21. — tega je valovje gruče hočeš nočeš vrglo naprej od blagajne skozi vhod, ki nikakor ni primeren za take prireditve. Tako pognano občinstvo je pričakovalo, da Je znotraj in Šentjernej s k,, poljo. V starih Čmaib ja bil ta svet n . [ Usu kot 5ez vso rodovi-to*nt plodovit. blagonosen. V tvh krajih j« bil doma lju.iski pregovor, da MteJ Krko in Sa\<» le nihče ni krulil rtra-dftic. Ta narodna pris'ovica j'"* jsltoog priMa dandano- ob veljivo, osobito mM vojno in vsloU suše, draginje in raznih elementarnih BMgod tu-ii n<> voini. Utel vojno jo ajajfloatjjaln dW ivnih moči za intenzivno obdelovanje ob lrnea>* polja; po vojni |e pritiskala suia, ki j ti l>osebm> lani in Met, to jo žo tretjo leto. i^cstala neznosna. 2e tretjo leto nI kmet pridelal skoro nu krme. malo. zo-io malo sena in nič o tave. (Ma je wela vso pašo. Kmet jo morah 1 uii in d M orna tudi letos žo v jeseni živino v bievn krmiti. Suša jo vsako leto prehitro na-stopila^ lani meseca juniju, let...- /e maja. Lani in letos so bili studenci in i <>-toki suhi; mlini ob p. »tok i h fo stali. Žita je kmet lani malo pridelal, fetos skoro nic. Osobito velja lo o Taaeh srodi krikega polja (Drnovto, Jelše, Gori i. Podlogi in po sentj'>rn^j"jkem polju. Dobro žitno letin-> ni unioila samo tafta, ponekod mrčes (neki rdeč] žužki) in neka strupena sapa |e opalila tlasMJ, da jo bila črna kot oc;lje. afnogioi kmetom ni bilo vredno, stru ^eti, so jo kar pokosili. Co so jo ml a ti čem Izročili, niso ti niti tolik<> zrnja namlatili kolikog so fltaH mlatici. katerim jo bilo treba plačati po 150 do 200 K na dan. Zvonjave, krompirja, i*epe. zelja, fižola in koruzo tor ajdo so Je vsako leto manj pridelalo. Za preglčjo rejo teca nridoika ni bilo. niti 7,\. ljudi. V^btl teh elementarnih nezgrid |e kmet ol>-upan, Ce rudi sto ga dobri dve vinski letini oškodovali in Čo tudi js posebno lotoe pričakovati izvrstnega vinskega pridelka, vendar gu *krb za vsakdanji Živež proveo tare. Bleer je pa mnotri-t vinogradnikom v krški okolM (Vn Cesta, Gora, fara H v. Duh, Btodeneo) toča vzela upanja na obilen pridelek. Najbolj pa muči kmeta delavea in gospoda draginja %-v-oh ročl, draginja, ki plaši, vznemirja in žej*3 re?o v^OTnu prebivalstvu. Ljudje *o postali ne7^» upni drug proti drugemu; j>rod.».jaW opehari kupca delojemalec d^lodnjalea, sosed sooeda. brat pritiska na brata. Clovekodlubje jle izginilo. — Slučaj brezsrčnosti. Iz Maribora naru pišejo: V ponedeljek v noči «o j9 na Kamniški cest! v Mariboru odigral naravnost pretresljiv,-a na dnisri strani ogaben prizor. Ob 21. sta prišla na po* licijski glavni stan dva gospoda, katerih eden, bivajoč na Kamniški cesti, je energično zahteval, da so policija pobriga za žensko, ki leži žo od IS. uro blizu dr. Loškovarjeve vile v jarku na cesti in j© nevarnost, da tam brez vsako pomoči umrje. Ko so te dsognalo, da je bila reva vržena Iz bolnico, ni nihče* poklicanih vedel, kam z njo. V jarku ležeča ženska, kfkor skelet shujšana, je pri p vedo val a : »Jaz -sem Amalija Stergar (stara SQ let), služila sem dolgo let v Gradeu, tam zbolim na Želodčnem raku, poslali so me v Maribor, ker sem tu pristojna. V bolnišnici sem bila 4 meeece, medtem se prehladila in dobila §e vnetje reberne mrene, tako da mo niso mogli operirati. Potem je pri Sla prepoved glede prejemanja bolnikov, zdravnik me jo bolno, kakor sem bila, poslal iz bolnir^i. Oglasila sem se na mestnem magistratu pri zdravnikih; tam so mi dali 150 kron podpore. Nimam žive duše svojcev v mestu. Kasla sem zavetje pri Strašilovi v Mol*u. A ker se je bolezen slabšal*, me Je danof« zjutraj vrgla na cesto. Na sem tu sem k nekemu gospodu prosit podpore. Pal mi je 40 K, ker jo sam revež. Nazaj gredo sem so onesvestila in tu ležim žrt od 18. ure.< — Vaš dopisnik jo apeliral na milosrčnost okolu stoječih, ki so so glasno skandalizirali nnd bolnico in nad vsemi, ki ^o poklicani, da žena ne umrje na cesti. Toda niti najmanjšo ushi.gr>' nI Mlo mogoče izprositi. Vso se je balo >sitnosti«, čo ponoči umrje. Vsaj podlago ji dajte, da no bo ležala na vlnžnf travi. Nič. Pa vsaj Zanesite j<> na bližnjo klop, dokler policija ne odredi prevoza. Zopet nič. Nato sta jo stražnik in dopisnik prijela ter jo previdne odT'^dla na bližnjo klop prod vinorejs^o čolo.. Medtem se je v mestu vršil >l:onciliji\ kaj in kam z ne»sreenico. Policijski sef je bil mnenja, da se pokliče zdravnik in č^ je res tako bolna, prepelje v bolnico, sicer pa da se jo prepelje saj v — policijski zapor. K sreči 90 našli zdravnika dr. Ipaviea, ki fe imel usmiljenje ter ukazaf revo po rešilni postaji prepeljati v bolnico. Take razmere vladajo leta X922 v socijalističnem Mariboru. — Roparski na^a:!! v okcflc! Novega Sada. Prebivalstvo okolice Novetra Sada se nahaja v neprestanem strahu, ker napadalo roparstče tolpe, ki so maskirane v v>-Jašlce obleke In do pet oborožene. Napadi se dogajajo dan za dnem in roparji svole frfve potem ko Jih oropalo, ponavadi Se pretepe Jo. Roparji »o postali tako objestni, da Je morala mestna občina v Novem Sadu sklicati posebno sejo. kjer so se oklenili naJdalekosežneJSi ukrepi zeper n*e. V akcr-Jo zoper bandite se pošljejo vojak*, orožniki, avtomobili, policijski psi Jn celo letala NI izključeno, da se nad mestom proglasi obsedno stanje. siooensRi manci"! Prlstopatte k „Juqo-slopenshf matici"! aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaVaaaaaVsaaaVaaa> Stran 4. „3LOVFNSK! NAROD" dne 15. avgusta 1925 f - '. l ia Izmed sedem nastopivjiji fra,n-:oaov so trije enooki, izgubili so oči r vojni; če upoštevamo to, bomo mali niih uspaff še bolje ceniti. — Belgijski telovadci in njih dame so >o mislili marsikaj nakupiti pri nas, lil od prodajalne do prodajalne, a rklmb visokemu staniu francoske« ranka (1 frank *= 28 kron) le pri nas rsa. predvsem manufaktura« mnogo iraiie kPt v in<*emstm Oe se bodo :ene n?i nas tako dvigale, niti ljudje a driav a adravo valuto na bodo mt hodUi k nam in naš Hale mali tujski promet bo popolnoma nre* nehal. — Prihod češkega ministra na* rodna obrane. Kakor izvemo, pri* spe na zaključne zletne slavnosti tudi minister narodne obrambe Ce* škoslovaške republike U dr ž al. — Oficijelni zastopnik Prage na vsesokolskem zletu v Ljubljani je g. Pavel Kavanek, računski svetnik pri ministerstvu železnic v Pragi. Gospod Kavanek je rojen v Kranju in je njegova mati Slovenka, oče njegov pa je v-eh in je bil do leta 1886 načelnik železniške postaje v Kranju. •w O našem konzulu dr. Rasicu v Celovcu smo nedavno tega priobčili notico, ki je, kakor smo se prepričali, slonela na netočnih informacijah. Obžalujemo, da smo zaupajoč raznim informacijam, delali g. konzulu krivico. O stvari še spregovorimo. Na našem konzulatu v Celovcu so dne 10. t. m. razobesili našo zastavo in velik grb naše kraljevine Naš konzulat se nahaja sedaj v Kolodvoiski ulici v bližini kolodvora. Koroškim nemčurjeni je seveda naša zastava trn v peti. — Prihod tujih gostov v Ljub« liano. Na vsesokolski ziet v Ljubljano je včeraj prispel tudi naš kenzu! v Celovcu g. dr. Rašic. Kakor je brzojavno sporočeno, pride tudi na zaključne sokolske svečanosti češkoslovaški generalni konzul v Hamburgu g. Šeba, ki je bi! svojčas generalni konzul V Trstu. — Število gostov v Ljubljani. Na jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani je bil v soboto velikanski naval tujcev. Pri policiji je bilo priglašenih na i 70.000 tujcev. Stanovanjiki odsed JSS je sprejel vse sokolske Zupe in društva z največjo točnostjo ter jih nastanil po vseh šolah in vojašnicah. Zanimivo je, da je stanovanjskemu odseku, ki je bil prav dobro organiziran, ostalo še ČU privatnih postelj na razpolago. Celokupno je prišlo v Ljub!'ano 14.554 jugoslavenskih Sokolov in Sokolić, Cehov pa na i 3800. — Poroka. Danes sta se pnročila v tukajšnji frančiškanski cerkvi gdč. Marie Lća Laissue in naš sotrudnik g. profesor dr. Pavel V. Breznik. Bilo srečno! — Sijajen sprejem čeških Sokolov in Sokole v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: V soboto zjutraj je prišlo že ob petih mnogo občinstva na slavni kolodvor, da pozdravi mimo se vozeče če?ke brate in sestre — češke Sokole in Sokoliće, toda ljudstvo ie moralo čakati dolgi dve uri na toliko zaželjeni sokolski vlak, ki ie pridr-dral z dveurno zamudo ob pol osmih v Maribor. Ko se je vlak ustavil, jih je naše občinstvo pozdravilo z navdušenimi »Zivio« hi »Zdravo* klicu Češkoslovaški gostje, vidno vzradoščeni, da so na bratskih tk-h, so živahno odzdravljali. Segali smo si v roke; radost je nam vsem polnila srce. Naše Sokoliće so delile Čehinlam cvetli:e. Med tem so svirale tri gedbe. Nato so gostje izstopili ter cdhiteli na peron in v restavracijo, kjer so zaužili mal zajutrek in v naglici pisali prve razglednice iz bratske Jugoslavije V svojo domovino. Dasi je bila zaloga razglednic velika, vendar so bile hipoma razprodane. Kmalu po desetih je na to vlak odrdral preti LJubljani. Pri odhodu sta svirali fanfari naših Sokolov, občinstvo pa iim ie klicalo, »Na zdar«, na svidenie%v Ljubljani. Ob 13. so prispeli Sokoli iz Koroške in so nadaljevali ob 16. popoldne svojo vožnio proti Ljubljani. __ Vrvenje in življenje oh priliki sokolskih praznikov v Ljubljani. LmV • ljana seje odela v prazTiiono lice. Vse mesto je v zastavah m zelen iu. Kakor j ponavadi, se odlikujeta zopet Stari in i itestni trg?, ki valovita v morju sastar. j Pa tudi druge ulico no zao-rajaio. Du- j najska. Šelenbursrova, Prešernova in j Aleksandrova cesto, vse so okusno j okrašene in ni je skono hiše, ki bi ne j imela zastave. Po me>tu =amem kipi bujno življenje. Tu vidiš trumo juna- I ških Sokolić z juga, tam se zopet gin si i iz grl rodoljubnih Pnlmntincev stara bojna popevka. Vmes ti udarjajo krepki »Na zdar< vzkliki bratov Čehov. Avtomobili evieraio sem in tja in lepo okrašeni vosovi cestne železnice so polni gostov, ki si bgledniejo m^cto s kraja, v kraj. Snlošno pokornost vzhu- j jajo narodne nošo, zlasti originalni j nose sokolske seljačke ćete iz okolice j Zagreba.. Oblečeni so v belo platneno ! obleko in moder jopič. Okoli pasa ima- j jo črn pas, preurežen z zla H mi n^rod- j nimi motivi. Krasne so nadalje Tenke J nese. Postavnega Črnogorca v slikoviti narodni nosi pa, naravno, vse občudu- j je. Tuji gostie se kar na morejo raču- j diti pestri sliki narodnih nos. Naši severni in južni bratje se divijo krasoti in legi Tiubliane. — Smrtna ko«a. U^rl je v obči javni bolnifi ft Ivan Španiol, upravitelj po§te v Trtfču. Blag uro spomin! — Občinstvo se opozarja, da je u-vfcden od sobote nanrej stalni pTomet fc avto - bmnibusi od glavno pošte na zletiSče in nazaj. Avtomobili vozijo vlakih 10 minut po potrebi tudi gosteje. Nadalje bodo vozili avtomobil -omnibusi zjutraj ob 6. uri (nn naročilu rudi prej) h Bt Vida In z Vi?a (v o-be^ krajjh od cerkve) na zjetišče. Zvečer p* od 9. ure nanrej vsake pol ure ztvpet t St. Vid in Vič od veeeličneca prostora v Tivoli. Vpzne cene glavna pošta - zletisee Din 5— Vjč - "Mublia na (veselicni nrofltor ali zletišre) Din <>___, Sf. Vid - T/ruV!i*ma fveseltčni prostor ali zh>tišče) Din 10-----Onozarja- jo, da se mora puoliVa brezno oro i no podvreči navodilu sokolskim rediteljem, ki •o aa avtomobilih, poeebno slede vre- napolpjenja, ki je policijsko strogo prepovedano. — Narodne noše. V torek, dne 15. t. jp. zbirališče zjutraj do 8- ure- na Ve-s^ličnern prostoru, kjer se razdele pri-redbena legitimacije. Polovica veeh noš gre pred Narodni dom, druga polovica na Sv. Jakoba trg. Po sokolskem sprevodu gresta obe skupini na Kongresni trg. Popoldne ob pol dveh zbirališče na Kongresnem trgu. Ob dveh sprevod narodnis nos: jezdeci, pešci, vozovi, skozi \Volfovo ulico, Prešerno vo ulico, Dunajsko cesto. Linhartovo ulico na telovadile. Vozovi se odpravilo na dvorišč© topnićarske vojašnice, kjer čakajo tudi pred sprevodom nož. Narodne noše morajo biti pravilna, narodni trakovi ne spadajo k noši. — Zastave nai bodo raz ite! Na več hišah opazujemo, da sapa zastave zavije in zvije, da ne plapolajo v pozdrav našim go- I stom. Želeti bi bik-, da bi vsak, ki se mu i zastava ovije okrog droga ali se kam zatakne, poskrbel za to, da bo zastava lepo i plapolala. Zato jih tudi razobesite kolikor mogoče daleč ven! — Tehnični odsek Gradbene akcije Maribor. Te dni v Mariboru zborujoči stavbeniki, arhitekti, inženierii itd. so rešili za celo Oradbeno akcijo važno principijelno i vprašanja (n. pr. glede oblike cele akcMe), pri tem so se konstituirali sami v tehnični odsek Gradbene akcije, ki ie sprejel predlog, da akcija tak i prične z delom in sicer potom »Mar-Stan sistema« (pre- in pri-ddava obstoječih stanovnn}). Pisarna se od^re 17. t. m. v spodnjih prostorih mestnega magistrata. V odbor so bili izvoljeni inženierii: Dolenc, Aceeto, Kiffmann, Mangcrer. — Zatvorltev mo?ta. Most čez Pesnico na okrajni meii Ptn!-Ormc2 na okrajni cesti Ptnj-Ormož" v župniji Sv. Marjeta nižje Ptu»a se radi nujnega popravila za težak promet zatvori in iicer \el1a zatvoritev za Čas od 20. avgtv 11 do 1. oktobra 102?. Av-tomob'M fn vozniki nai vozijo pa drugih prikladnih cestah iz Pttda na Ormož ali ofrrafnp: čez PoJenšak a!i na Borlski most in 7a^^*5e. — Otvoritev trte on^Ve centrale v De-p?n?Č*!. One 1. julih ie bila otvori ena tele-for^1"1 centrali v Desiniču (v rodr^čiu za-grebšfrefra poštnega ravnateH^tvaV Ta cer!-t-pin onrav'ia rbme'no službo. Pogovor ^^s^ed11'^ felMnir^lćai centrala v P-c^rad5. — Oriz-lv* Hoitf v Strdonctti nr? Mari-bom. V ?t"drtrie:h Ni izbmhr.'l v trefo proti 1^. v g^7dnem delu posestnikov Jamnika ;n §trrrmn-> triurnem napornem ga-enhi se ie posrečilo cgeni omejiti. Požar ie baie zanetil nevi nepreviden kadilec. — Č2 !e OaMca vmes . . • Maks Čeh, posestnikov r:n iz Gcčave, in Lovro Breznik od istotam sta gojila toplo ljubezen do neke »police«. Ker pa je bila ta Čehu bolj naklonjena^ ie to Breznika tnko pogrelo, da je počakal s rie-ra tekmeca za nekim grmom in ga udaril s koiem po glavi. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. — Smrtna nesreča. Mat;ja Marinček, hlapec Pri Rozmanu ie sekal v gozdu drevesa. Ker se padajočemu drevesu ni pravočasno umaknil, ga ie drevo pritisnilo čez prsa in mu zlomilo več reber. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico, kjer pa je čez nekai ur podlegel zadobljenim poškodbam. — Na sledu vlomilcev pri urarju Stojcu. Mariborska policija je te dni napravila več racij tudi v okolici mesta. Kakor čujemo, se ie med sumljivimi elementi posrečilo v bliž'ni treh ribnikov vloviti tudi celo bando, ki je na sumu, da stoji posredno ali neposredno v zvezi z znanim vlomom pri urarju Stojcu v Jurčičevi ulici v Mariboru. 0 — R^zne ne«reČe, Resman Valentin, sin delavca iz Čabra je prenašal kamenje. Pri tem mu ie padel eden na nogo in mu jo zlomit". — Hočevar Josip, sin posestnika iz Lašč je zabijal žeblje. Pri tem mu je odletela glavica v oko. — Podlipntk Matevž iz Krope je žagal na cirkularni žagi. Ker Je prišel preblizu Žage z roko. mu ie ista odrezala tri prste desne roke. — Mravlje Ivan. posestnik iz Cerkelj ie hote! na nekem klancu podtakniti zavoro pod kolo. Pri tem je tako nesrečno padel pod voz. da mu je šlo kolo čez Život fn mu zadalo težke notranje poškrdbe. — Primorci! Obiščite gostilno svojega sorojika A. Pažma na £ab]'aku št. & Tamkaj dobite najboljša vina in dobro jedačo! ___ P»i:or na avtomobile moramo 74*Jviieat' dnres nred slavnostnimi dne-'i, ko r>rippe p-otovo izvanredno število votov v naše krne in našo mesto, ^renrii'ani smo. da bode ni.-^ re^rstvo v vsakem oziru storilo svojo dolžnost. Z »atrvamo pn. da se vsakdo brez izjeme, h^znomino in bre? v«akejara obo-tavl^nra pokori naimnni^emn mi*rliaju in s*»!o4i vsakem roveliu MJfcmfl v tem ?fi2]nvja iziinencra in z^o nretidnrne-pra redarehra. Le-to pa nai postopa brez vptlHM ozira r,.^ levo in desno in t, vfo opT.rriio ki ie zlasti T>ri avtonjnbilFkl liifro^ti ^Opbbpdno potrebpn! — S'ovenslM Plr«in?Vo DmN« resno onozaria turiste, ki nohaiaio v obmefna go-i^vfa đa mi^Hio nedoraknlene make. kakor kamne, droge in zastavice ki i^n finstavlia rarmpMtvfma knm'Mla rrri razmolitvenem ^plu. Turfeti ne smeio poznbtti. đa se postavilo tak? jrnaki na različnih krafm zaradi kontrole pri razmrievanm in da se one- i d<»lo, &n st take «Pake odstraniul«. I PnVr^iin*ka unra^na nnpTirla. da se ne sme-io lili obmrlnf rnaVi o<1srrflnleviti. Ver se bo pro*1 vs^Vemu- ki b* t**^a po^mipa Tie niK^eval. ka*einWp nnsfnfulo. To ve'ln «n«^o rr*d? ra TrtfrTa^^Vrt p^t^'-if. V'f»r rn^t^'"!«^ rsTnioiMi^tii lr''1n^a'''r*• v «T*rbo'tr'- ati«r"laCife na obeh straneh Triglava teke make. v VAŽNA VPRAŠANJA NA DNEVNEM RED) S \ I TA. — N SPORAZUMA Z ITALIJO. — KRONSKI SVI i TRAJA D\A i>.M. — Beograd« 14. ftvgtistft. (Izv.) Snoči ob 7. so odpotovali vsi člani vlade, ki so ostali v Biouratlu. z mi nistrskitn predsednikom PašMem na cehi, v Ljubljano. Kronski svet bo traja! dva dni. Na dnevnem ral u SO važna aktualna vprašanfa zunanje politike. Kronski svet bo poleg vpru-sanja ureditve apanaže kraljeviču Ojoriiju razpravljal: L o podpisu konveneje z Htflja *.'lt> de izvršitve raptllske pogodbe« 2. o vprašanju sestiuka Lig« naro- dov v septembru; 3. o trj?ov?ki pogodbi z Roinunsko: 4. o vprašanju imenovan* i Kgstop- nika ina!^ antjnte pri Ligi narodov: 5. o sestanku glfcltstfskogfl P ■- nika N?kc;!e Pafila s češkim mi- ni i H m'* q u i\r. Pj- j- a i ' ' itlt h I i\ t O 1 I 3 ti i | ga ^. N ' ■ ■ tuši ■ z o \ . ii vlade v v .' >• ■ ter ?)•! i izni nro- m vla > za f ■ '. ■ l o vse) fia ' " Me v ni - OBLETNICA SMRTI KRALJA PETRA. Beograd, 14. av?;. Po vs h cerkvah se da es čitajo maše ^n.iiiinice za blagopokojnim kraljem Pefroin I. Venkim Osvoboditeljem V beo^r-i I : naborni cerkvi je bil parastos, ki so se R3 udeležili vsi visoki državni in vojaški dostojanstveniki. Danea zjutraj je odpotoval patri]arl| Dimitrije na Oplenac, kjer opravi mašo-zadu&nico na grobu kralia Petra I. Parastosa na Oplencu se udeleži tudi kra'jević Gjor-gje, ki je danes zjutraj tja odpotoval. ZAHTFVA NASE VLADE, DA SE IZVEDE SPORAZUM. SKLENJEN V ST. MARGHERITI. Tretla cona h S»-šak «e mirita tas kol izeraznit*, ricer ane!rra naša vlada na Zvezo narodov. — Rim, 13. avgusta, flzv.) Ka* kor poroča >Giornale d' Italia-, ie iuffoslovenska v'ada na^oc^a svoie= m»i Doslan'-ku nri (talijanski vladi. ni? nrsrira ta!iOrš:no ?zvedbo ?oo-raznma v S+. MaygberH!. t. i. r*^ nitev tretie cone v Dalmaciji in re* ške okolice s Sušakom. !^točacno mera onravUi dc'ocona mešana ko-n!:s:?i svo;e de!o pri ureditvi zadr* skeca vorašania. A?:o N itaBlaaaka vlada še nadalje gsvfačevala izvrš!= tev pcecdbe, ^o izročila iu^osfoven-ska vlada vso zadevo svetu Zveze naredov. PREPOVED IZVOZA ŽIVIL. — Beograd, !4. avgusta Hzv.> SnoČi takoj po odhodu vlade v Liub-ljano je brla v političnih kroeih razširjena, vest, da pride na dnevni red kronskega sveta tudi razprava o gospodarskem in finančnem stanju naše države. Vlada namerava zabraniti izvoz živil osobito žita, pšenice, koruze, masti in žive živine. Carinske postavke za uvoz luksuznega b la ga i n onih izdelkov, ki se izdelujejo pri nas, se znatno povišajo. Izvoz sirovin je svoboden. IZSELJEVANJE SLOVAKOV. — Dunaj, 13. avg. (Izv.) „Reich-post* poroda, da se namerava okoli 60.000 Slovakov izseliti v Brazilijo ter pristavlja, da svarijo slovaški listi pred izseljevanjem, ki ga propagirajo razni reakcijonarni elementi (Tendenci-jozna vest!) VROČINA V ITALIJI. — Rim, 13. avg. (Izv.) Po vsej srednji in spodnji Italiji vlada velika vročina. V Rimu je kazal danes termometer 39 8, v Palermu pa 40f« POINCARE IN MALA ANTANTA. — London, 13. avg. (Izv.) Iz konferenčnih krogov poročajo, da se vrši danes popoldne posvetovanje med Poincarejem in zastopniki male antante. Borzna poročila. — Curih, 14. avgusta. (Izv.) PrcJbor-za: Zagreb 1.575, Praga 1.1.50« Berlin 0.70, Dunaj 0.01, Budimpešta 0.375, London 23 45, Pariz 43.—, Newyork 5.2525. Dresšiiiene tres!!. — Zdravniki pazorl V. izredni občni zbor slovenskega zdravniškega društva te vrši v ponedeljek dne 21. t. m. ob 16.30 v mestni posvetovalnici s sledečim dnevni i redom: 1. poročilo odboja: 2. demisija odbora. 3. poročilo revizorjev; 4. v lit-v novega odbora; 5. slučajnosti. — Društvo stanovanjskih rtajomn.**«* za Sloveniji opozarja, da se \tm prihndnja javna rdborova seja v sredo, dne 16 avgusta t- 1. ob 20. v velki dvorani Mc-tncra doma. Društvena pisarna daše elanom dnevno od 18. do 20 informacije Sv. Petra cesta 13.. pritlično, desno. __ Klub kolesarjev in motr>cikli- $<©v »Torija« v "LjvdHiHTii p^pppča vse sptortTifi klube, d* rta^1*»vli^io vsc> ,kn nise le pod n« slovom ^Klu1) V^l^srvcv in motoriklieiov -sTlirn,-* v Ljubljani,, kavarna Preferenc Odlior. * »L /• . ! i > se . I h ni irfl Inaiični s ki "J i Bib. Ta ' ; i i t . zniža. * Nemški i železnHM de' h D n ] ' - — za pn ' i pr:- ; i •-• • kot d / ' ta. Pij 'i .1 I h de- lav: * 2en^ko krilo 'ot pndaten dcfnllt. V me^* lottt r I I 11 \ starka Zoffla CiteHso, ki p* 'r\v- n blaznosti V svnfl v.r r ; ■ ' iz vi- l i leže€etca stanovanja na ceito. fz-r žila <=e I i v Jfrrat, đa c> hoče fr~ R Kil . Na i I len] lalcev le i ' pobrala »n Wa m- prc'. V • ! • fm <;o sm la te 1 rjro- d I T'1 ' '. c la| so n ! v t'il' Irrlfa Renske del ' v " k\ le nadanl n I |e »sve1 i ' 3 -.......| S • ! ' ! '" f ' »e urprl WflesTc1 ' ' le? j-? kontoopfral r rne ' ' ' • " 7i »Marti le d I I l rof> T T-iot:-.; komad 7 -^-"e \\r] ' R - 1?oooo T str \f± Zapqa%1 k otrromno pre- mofenj I Rt!]cene]ar (na M so testenine |}PckBt6telf 2^°! iz samega idroba • pi cnice, vsebujejo oajplemenitcjšc dele zrnia. Zato so najbolj itdilne, pri izvrstnem okr.su. Iz istega vzroka, ker izd. i r iz samega zdroba, se pa tudi najbolj nakuhajo, tako da dosežejo do 3kratni volumen nekuhanih. — Izgubila se le n;. veseliČnefU p štoru v 'iivoli listnica z važnimi listinami in s sokolska legitimacijo ter z malo n i denarja. Pošten najditelj saj jo odda v upraMiištvu »Slov. Naroda«, denar si pa lahko cbdr/i. — Izgubil se te Jne U t. m. zve. na vrni restavracije pri »Novim svel binokel Zeiss 8:srat"-\ 1\j. Pošten i'.iJ, naj ga odda proti nagradi v upr:un;:*t. H »Slov. Narod.1 . — Izgtib'la se \c zlata sapestnica f d rZrjavčcve ceste do r !Sča. Posten nafcliteij naj jo bla voli rdcf:: rrnti primerni nagradi na Dvsajsld cesti 6/HI pri Svifigoja. — F7jrvbi!a •• ?e "i l rn^ zvečer pri zad-nji predstavi i • Tivoli Indiga (Kil! r-mann). Po?it:n gaklitelj naj jo bltCOvo|i oddati pri portlrhi r i univerzi. — FisnlHI ?c |s v rurnc^i faweiM prtri Osi m ftalUo Ui 1000 K. PoSten naldl I] se RaproSa. da. |a odda pmtl n^-zradi pri M. Zrlmšku P ! njska, ce b If, ?f>. — Dojnskl dežnfk s ko i r h v r■. It rhv._* svi'.1 S2 je no7!!v': v ^' h' to zvečer na vrtu restnvraciie »Zvi Ha«. P^'ten naj-ditcTi se prost, da fa ridi SfOti d^h**! n ,- Vtdi v Palmatiip vi p.lici 2, H. nadstnmie (Breznik). D-i^ncfrjost v5?p'e ^V?e [e le karnarja fellfra ri; "t^o di^cei »FUr ,i!;c'"'. na1l>o!j§e sred^tpvo 7a dr; ^nen^ brbta, n k *:^'; in eeTcUŠ tet lesa, kot ^osrnetikum za negovani* 7ob, sobnega rr '. nst, r^ave, itd r^fočnei^ in boljši bl'^r frinco^lvr žganie. 3 cfvpinate steklenica ali i specijalno steklenim skuti z sam^ fom in nnštnfn«> zn 12 kron pobili i RusJen V. FpHer. ^t'ibica donja FL-satrž! 23% Hrovaško. ce CrJavfl? nrrffntk' rasto mnmstemšcn Qđrtfivf)rn} nrrrfnfk: IVAH PODRŽAJ, Štev. 184. »SLOVENSKI NARODt dne 15. avgusta 1922. Stran a Trgovski poiik ■eleznlnar, mlad, neoženjen, sprejme t v večje skladiSče večjega rudnika. 'onudbe z zahtevo plače na upravo lov. Naroda. 6341 Iščejo se 'a večjo transportno tvrdko v Ljubljani §tno ležeče, Celje 6333 sasm _a J^^ dtukjirure za stro- ■ srSl lm= pe Izdelujem z na • ■ *mVa>^ma> modernimi stroj I in- iz najboljšega materijala ter dobavljan v vsaki mnoffni po nalnlljl ceni. Još. R. Puh, LJubljana, Oradallca uUca 22, ________TELEFON ŽT. 513. 325^ Avti pnevmatiko v vs en velikostih nudi Jugo-Avto, dr. z o. z. LjnMJaaa, Pol|aoska o. 3. Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst olje • bencin In druge potrebščine Ima vedno v zalogi F. Floriančič Llabljana. plavalne pasove iz prutovine izdel-re tovarna zama5-kov Jelač n