CVIČEK JE PRIVABIL TISOČE - „Cviček
St. 12(1754) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek,
24.	marca 1983
Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
V ponedeljek po novem,
poletnem času
Vozni redi ostajajo enaki, pomaknejo se le za uro naprej (kot poletni čas)
—. / ... r"	■ ——
V ponedeljek,, 28. marca, ob 2. uri ponoči bo v skladu z evropskim letnim časom tudi pri nas ura nenadoma postala 3, zjutraj. Ker pa hkrati 'z uvedbo te novosti potekajo še javne razprave o družbenem dogovoru, ki določa obratovalni in delovni čas, marsikdo ne ve, kakšne spremembe se nam torej obetajo.
Celotno gospodarstvo vseh štirih dolenjskih občin naj bi od ponedeljka, 28. marca dalje (po novem letnem času) začelo delati ob 7. uri, kar velja tudi za tovarne z izmenskim delom. Občinske uprave, interesne skupnosti in ostali, ki jih zavezuje občinski odlok — naj, začno delati najprej ob 7.30, imajc pa možnost uvedbe stopničastega delovnega časa do 8. ure. Vse šole v regiji pa naj bi začele pouk ob 8.30 uri, kar pa po sončnem času še vedno pomeni ob 7.30. Vse te spremembe naj bi v združenem delu vnesli tudi v samoupravne akte.
Za taka stališča so se dogovorili 21. marca v Novem mestu na posvetu vodstev medobčinskih družbenopolitičnih organizacij pod vodstvom sindikata, navzoči pa so bili tudi predsedniki izvršnih svetov ter predstavniki prevoznih delovnih organizacij: Gorjancev, Integrala in železnice. Četudi so bile žeje ponekod malce drugačne, je bilo treba zlasti v novomeški občini želje podrediti možnostim največjega prevoznika podjetju Gorjancem. Direktor te delovne organizacije je namreč izjavil: „Če ne bo začetek delovnega časa razporejen na najmanj uro in pol, potem ne bomo mogli (niti teoretično!) pravočasno prepeljati vseh otrok v šolo in vseh delavcev na delo." R. BAČER
fRibnica slavil
J 40
let
★ u
★ kulturnem
programu pa
V neredu je največ kršitev
MS ZKS Posavje poziva k preprečevanju, ker je cenejše od „zdravli<-nja"
Seji MS ZKS Posavje so minuli teden v Brežicah prisostvovali družbeni pravobranilec samoupravljanja, javni tožilec, sodnik združenega dela in direktor službe družbenega knjigovodstva v regiji. Svet je obravnaval pojave in probleme, na katere ti organi opozarjajo v svojih poročilih za minulo leto.
SLOVESNO ZA DAN MAJDE ŠILC - Učenci Doma Majde Šilc iz Novega mesta vsako leto pripravijo prireditev, na kateri se spomnijo narodne herojinje, po kateri nosi dom ime. Letos je bila prireditev še posebno slovesna, saj praznujejo 60-letnico njenega rojstva. Tako so pretekli petek v novomeškem Domu JLA pripravili bogat kulturni program, na katerem sta se predstavila dekliški pevski zbor in dramska skupina, ki je uprizorila ,,Hišo na robu mesta“ Mirka Zupančiča. Na prireditvi, ki so se je udeležili tudi borci 10. SNOUB Ljubljanske, so najbolj prizadevnim učencem podelili 28 pismenih priznanj in 7 knjižnih nagrad. (Foto: J. Simčič)
Po večstranski osvetlitvi najštevilnejših, najtežjih in najbolj nezaželenih kršitev so udeleženci strnili svojo razpravo v poziv osnovnim organizacijam ZK, naj bolj kot do zdaj vplivajo na preprečevanje družbeno škodljivih pojavov. Tako na primer delavske kontrole ničesar ne ukrepajo. Družbeni pravobranilec je lani dobil le eno prijavo z njihove strani.
Člani sveta kar niso mogli verjeti, da je v regiji še vedno 32 delovrih organizacij, ki svojih samoupravnih aktov niso prilagodile zakonu o združenem delu. Ponekod imajo neveljavne samoupravne akte, ker jih sprejemajo po nezakoniti poti. Predvsem velja to za urejanje stanovanjskih odnosov. Primere nezakonitih sklepov delavskega sveta so imeli
po pomembnij ♦zmagi v Jelenovem žlebu *
* ★
'dk	X
£ V spomin na slavno zmago }
★ partizanskih brigad 26. marca* J 1943 v Jelenovem žlebu slavi*
★ občina Ribnica vsako leto na ta*
★ dan svoj praznik.	*
★ Na sam praznični dan, v so-*
★ boto, 26. marca, bo v dvorani *
★ osnovne šole v Loškem potoku* J razširjena svečana seja občinske J
★ skupščine in vodstev družbeno- *
★ političnih organizacij. Začela se ★ J bo ob 9. uri. Na njej bo najprej J
★ spregovoril predsednik skup- *
★ šcine krajevne skupnosti Loški ★ J potok Jože Levstik, svečani go- J *vornik pa bo predsednik ob-* J činske skupščine Stanko Rus. *
★ Izveden bo tudi kulturni pro- *
svečani seji bodo podelili *
★ občinska priznanja in nagrade.
★ Občinski odbor ZZB NOV Rib- -jr {nica pa bo podelil svoja *znanja.	*
★ Po svečanosti v Loškem poto- * Jku bo istega dne ob 13. uri še*
★ veliko zborovanje v Jelenovem.*.
★ žlebu, na katerem bo govoril* ♦general Dušan Švara Dule, v*
B. SUHY RAZSTAVLJA V CELOVCU
Prejšnji teden se je v Celovcu zvrstilo več prireditev, ki kažejo trdno sodelovanje med koroškimi in slovenskimi likovnimi umetniki. Najprej so odprli razstavo fotografij Joca Žnidaršiča, konec tedna pa so pripravili pogovor o sodobnih težnjah likovne ustvarjalnosti oba-kraj Karavank, zatem pa odprli še razstavo del šestih mladih slovenskih grafikov, med njimi Branka Suhyja.
ČRNOMELJ: KVIZ O KMETIJSTVU
26. marca ob 19. uri bo v kulturnem domu v Črnomlju regijski kviz o kmetijstvu, ki ga pripravljata kmetijski šolski center iz Novega mesta in občinska konferenca ZSMS Črnomelj. Med seboj se bodo v znanju pomerile ekipe iz Črnomlja, Metlike, Trebnjega, Novega mesta, KŠC Novo mesto, Brežic, Krškega in Sev-
Na Dolenjskem za 1,6 milijarde dinarjev izgub
Za 29 odst. so v preteklem poslovnem letu narasle, izgube v gospodarstvu štirih dolenjskih občin v primerjavi z letom 1981, znesek ugotovljenih izgub pa je 1,620 milijarde dinarjev. Pretežni del dolenjskega primanjkljaja odpade na 1MV.
V občini Novo mesto je Služba družbenega knjigovodstva po zaključnih računih ugotovila za 1,4 milijarde dinarjev izgub, in sicer v 6 tozdih 1MV in še v zadružnem tozdu Hmeljnik. V trebanjski občini znaša lanskoletni gospodarski primanjkljaj 102 milijona dinarjev, izkazana pa je v tozd 1MV na Mirni in v Industriji gradbene Keramike-Novoles. Je pa izguba v tej občini še enkrat večja kot leto prej. Črnomaljska občina povečuje izgube za 59 odst., skupno znašajo 45 milijonov dinarjev, ugotovljena pa je v 4 delovnih organizacijah: v tozdu IMV, GOK Komunali, GOK Kanižarici in v Integralu. Edino metliška občina je na Dolenjskem izgube zmanjšala za 12 odst.; znaša le 8 milijonov dinarjev, „pridelali“ pa so jo v TGP-tozd Transport.
Razen navedenih delovnih organizacij jc poslovno problematičnih še vrsta drugih, kjer jim je sicer še uspelo kriti osnovne obveznosti, poslujejo pa na meji rentabilnosti in jim nič ne ostaja. Prav v teh kolektivih bi se morali nemudoma lotiti sanacijskih programov.
R. B.
niso plačali nobenega računa za uvoženi repromaterial!
V Celulozi niso videli nikakršne rešitve iz deviznega labirinta, zato so zmanjšali dobavo papirja domačim odjemalcem'in povečali izvoz. 14. marca so pričeli še načrtovani re-
pr,-*
bodo *
★ nastopili pevci, godba na pihala ★ J in recitatorji. Ze zjutraj bodo*
★ krenile na pohod v Jelenov žleb *
★ pohodne kolone iz Loškega po-* J toka, Sodražice, Ribnice in Do- *
★ lenje vasi. Letos bodo sodelovali *
* na pohodu še Ljubljančani*
* Novomeščani in krajani krajevne *
* skupnosti „Ivan Omerza" iz Li- J
★ volda pri Kočevju, odkoder je *
♦ bil doma narodni heroj Ivan ★
* Omerza-Johan, kije padel prav}
★ v bitki v Jelenovem žlebu. Po-* J sebno prisrčno pa bodo po- *
* zdravili delegacijo iz pobratene *
★ občine Arcevia iz Italije.	★
* Ob prazniku bo še več kultur-}
* nih, športnih in drugih prireditev *
★ oz. manifestacij, saj praznovanje*
* ne bo posvečeno le 40-letnici}
★ boja v Jelenovem žlebu, ampak *
* tudi 40-letnici zgodovinskega za- ★ J sedanja AVNOJ in še nekaterim }
★ slavnim obletnicam. Tako jc bil*
♦ že v nedeljo turnir v malem* {nogometu, v Loškem potoku (v}
★ avli šole) bo odprta razstava o *
♦ Levstikovi brigadi, svečanost bo ★
* tudi v Makošah itd.	J
★	J.	L	★
★★•Mr******************
Informativnopolitični tisk v Jugoslaviji doslej ni imel posebnih težav s papitjem, kajti največji proizvajalec časopisnega papiija pri nas, krška tovarna Djuro Salaj, je izpolnila obveznosti.
Lani so navzlic težavam dinarskemu in deviznemu likvidnostnemu položaju v Celulozi najeli še 10 milijonov dolarjev posojila, da so laTiko zagotovili nemoteno proizvodnjo papirja za domači trg. 9. marca letos se jc iztekel rok za vračilo večine tega posojila, ker pa tovarna sama ni zmogla preobilnega zalogaja, ji je poslovna banka blokirala devizni žiro račun. Od tega dne morajo vse devizne prilive nameniti za vračilo dolga/ šele potem za drugo. Krškim papirničarjem so se tako povsem zaprla vrata za nabavo surovin, kemikalij in repromateriala, kar morajo v večini uvažati. Letos še
KOLIKO JE VELJALA JE KRŠKO
Veliko govora je bilo o teni, koliko je. veljala jedrska elektrarna v Krškem. Časopisi so, med drugim navajali tudi podatek, da je veljala kar 2,5 milijarde dolaijev, kar je trikrat več, kot je bil predračun zanjo. Na vse to jedrska elektrarna odgovarja z natančnimi številkami, ki so bile objavljene tudi v beograjski Ekonomski politiki. Za elektrarno so dobili 504 milijone dolaijev tujih kreditov, za katere so plačali 166 milijonov dolaijev in 1,5 milijarde dinarjev obresti. Domačih kreditov je bilo 11 milijard dinarjev, obresti pa znašajo 632 milijonov. Skupaj je elektrarna veljala 24 milijard dinaijev.
mont papirnega stroja 3, kar je vsem domačim odjemalcem zmqjijšalo dobave celo za polovico. Pri tem so bili vsi kupci enako prizadeti. Do teh zapletov so iz Krškega, od koder zadostijo 80 odstotkom potreb po časopisnem papirju v Jugoslaviji, dobavili enake, nekaterim pa celo večje količine papirja, kot lani.
P. P.
v Jutranjki in Gradbeništvu v Sevnici ter v krški Kovinarski. Precej preglavic povzroča včasih samoupravna organiziranost, saj nekatere oblike več let ne zaživijo. Nadalje prihaja do podvajanja skupnih služb in do negospodarnega ravnanja z denarjem zaradi sprejemanja novih administrativnih delavcev. Zelo veliko neurejenih samoupravnih zadev je v stanovanjskem gospodarstvu
DOLENJSKA 40 MINUT BREZ ELEKTRIKE
V tolažbo tistim 3 tisočim udeležencem sobotne cvičkarijc v novomeški športni, ki so, zaviti v dim in temo, dobrih štirideset minut čakali, da bodo zasvetile luči in zabrneli ventilatorji, zapišimo, da jc bil brez elektrike v soboto med 20. uro in 20.40 dobršen del Dolenjske. Do izpada električne energije jc prišlo zaradi okvare v Brestanici, vendar do zaključka redakcije nismo mogli izvedeti, ali je šlo za okvaro na daljnovodu ali pa morda za napako v elektrarni. Električni mrk so rešili s pomočjo rezervnega voda, ki je preko Kočevja „pripeljal“ elektriko z ljubljanskega območja.
vseh treh občin.
Lani se je precej povečalo število nepravilnosti pri materialno-finančnem poslovanju delovnih organizacij, ki ga nadzoruje služba družbenega knjigovodstva. Ta opaža porast zamujenih plačil, tako posavske delovne organizacije prispevajo k nelikvidnosti. V zadnjem času sc je v regiji pomnožilo število kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, čeprav ne gre za hujše oblike.
J. TEPPEY
ZDRUŽENI BODO USPEŠNEJE KMETOVALI
Do nedavnega so v okviru črnomaljske Kmetijske zadruge delovale 4 temeljne zadružne organizacije. Z referendumom pa so v začetku marca izglasovali eno TZO s sedmimi zadružnimi enotami, ki bo bolj strokovno, ekonomično, racionalno in enotneje izvajala politiko v kmetijski proizvodnji v vsej občini.
PRITOŽBA
Varnostniki iz ribniške občine, ki so zaposleni pri kočevskem tozdu Varnosti Ljubljana, so se pritožili pri ribniškem občinskem svetu Zveze sindikatov zaradi nizkih osebnih dohodkov. Ta organ je s posebnim dopisom že obvestil vodstvo tozda v Kočevju o tej pritožbi. V njem je povedal tudi svoje mnenje, da je povprečni osebni dohodek varnostnikov, ki znaša okoli 11.000 din, res prenizek, saj znaša povprečni osebni dohodek v občini kar krepkih 3.000 din več.
„Ne” za samoprispevek
Sevnica: „za" glasovalo le 40,5 odst. volivcev
Z obljubami se ne da plačati
Blokiran devizni žiro račun tovarne „Djuro Salaj" v Krškem — Večji izvoz in remont PS 3 prepolovila dobave papirja domačim odjemalcem — Neurejene razmere
Četrti občinski samoprispevek v sevniški občini v nedeljo ni uspel. Od 13.412 vpisanih volilcev se jih je glasovanja udeležilo sicer kar 13.134, vendar jih je „ZA“ uvedbo glasovalo le 5.324 oziroma 40,5 odstotka. To v nedeljo zvečer niso bili še povsem uradni podatki, ki pa so bistveno od njih ne bodo ločili.
Od enajstih krajevnih skupnosti je samoprispevek uspel le v treh: KS Zabukovje 61,2 odst., Primožu -54-,5 odst. in Šentjanžu 51 odst.
Referendumski program je pretežno gradil na cestah in nekaterih drugih skupnih akcijah«»v vrednosti okorg 84 milijonov dinarjev. Stopnja 7 1 odst. za nadaljnih pet let — je bila najnižja doslej. Očitno jc bil tudi to prehud zalogaj. Kaj jc bilo narobe v sevniški občini, bo morala naposled pokazati analiza.
In ob tem le ena dobra vest. V krajevni skupnosti Blanca so hkrati
z občinskim imelfše po eno skrinjico za svoj samoprispevek. Le-ta je kljub višji stopnji (1,5 odstotka) tudi pretežno za ceste, uspel z 57,59 odst. glasov „ZA“!
A. Z.
Heroju v spomin
Jutri komemoraciji, pojutrišnjem pohod v Jelenov žleb
Žalna komemoracija ob 40-letnici smrti narodnega heroja Ivana Omerze-Johana bo v petek, 25. marca, najprej ob 10. uri v Parku herojev v Kočevju, popoldne ob 17. uri pa še na pokopališču v Dolgi vasi.
Komemoracijo v Kočevju organizira občinsko vodstvo ZZB NOV skupaj z ostalimi organizacijami, nanjo pa bodo povabili tudi svojce padlega heroja. Podobne svečanosti v Parku herojev organizirajo ob obletnici smrti ' vsakega narodnega heroja z območja kočevske občine.
Na komemoraciji v Dolgi vasi bodo poleg Borcev in svojcev sodelovali tudi mladinci vseh štirih organizacij iz območja'te KS, ki nosi ime pokojnega heroja Ivana Omerze.
Dan pozneje, 26. marca, se bodo krajani iz KS Ivan Omerza Livold udeležili pohoda v Jelenov žleb, na prizorišču legendarne bitke, v spomin na katero praznuje občina Ribnica svoj praznik. Prav v tej bitki je padel narodni heroj Omerza. Pohoda se bodo udeležili tudi pripadniki enot civilne zaščite in ekipe prve medicinske pomoči iz Dolge vasi, ki bodo v primeru potrebe nudile udeležencem medicinsko pomoč.
L GORNIK
letošnjem rekordnem obisku in pokušanju v novomeški športni dvorani. Za oceno letine bi sicer zadoščal kozarček, toda če hoče dolenjsko ljudstvo preizkusiti cvičkovo moč, je treba mokrote navoziti v sodih. Sicer pa: naj se ljudje radostijo, saj je od ponedeljka v deželi pomlad in do pozne jeseni bo v vinogradih spet tekel znoj, vsak nevihtni oblak pa bo spremljal strah. Samo pravi vinogradnik pozna ta občutek. Na sliki: sprevod vinogradnikov s simboličnim prikazom vinogradniških opravil Več na zadnji strani. (Foto: Janez Pavlin)
r
V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme s po-' gostimi padavinami.
Ljubljaiisko pismo
Usodno bi bilo zapiranje oči pred dejstvi
Kako do bolj učinkovi tega političnega sistema?
Večina razpravljalcev na 12 kongresu ZKJ je zahtevala, da bi moral Tv politične odnose vpeljati več racionalnosti in učinkovitosti. Dr. Najdan Pašič je predlagal ustanovitev posebne komisije za proučevanje aktualnih vprašanj delovanja političnega siste ma, podobne tako imenovani Kraigherjevi komisiji, ki obravnava ekonomsko. In kakšno naj bo delo te (druge) komisije?
Ustave ne kaže spreminjati, vsaj ne zdaj. To bi bilo tudi škodljivo, ker -bi povzročalo nove elemente nestabilnosti in odvračalo našo pozornost od ukrepov in akcij, ki sc jih moramo takoj lotiti. Zato pa nas čaka druga naloga: vrsto pojavov v vsakodnevnem delovanju političnega sistema bi morali kritično proučiti in spremeniti. Sposobnost organiziranih sil socialistične zavesti in tudi same ZK, da bi uspešno usmerjale družbena gibanja in opredeljevala smeri in vsebino nadaljnega revolucionarnega spreminjanja produkcijskih in celotnih družbenih odnosov, se je očitno zmanjšala. Na pomembnih področjih družbenega življenja potekajo procesi razvoja v povsem nasprotni smeri, kot predvidevajo programski dokumenti, načrti in sklepi. Usodno bi bilo, če bi si ZK zapirala oči in bi bila pasivna ob dejstvu, da procesi družbene integracije na samoupravnih temeljih ne le zastajajo, marveč da smo na širokih področjih ekonomskega, političnega in idejnega življenja priče dezintegracijskirh procesom, teritorialnemu zapiranju, skupin-skolastninskemu razkosavanju ..družbenega kapitala*" ipd.
Da bi presekali širjenje administrativnih teženj v gospodarstvu, naj bi temeljito proučili, kako, kje in v kolikšni meri prekoračujejo ustavna pooblastila organov družbenopolitičnih skupnosti in s tem ,.določajo pogoje gospodarjenja", nato pa naj bi sprejeli tudi konkretne ukrepe.
V prvem obdobju razvoja delegatskega sistema (sedanjem) je prišlo do enostranosti, ki zelo zapletajo in ovirajo sprejemanje odločitev in njihovo uresničevanje. Gre za pretirano institucio-nalizacijo različnih delnih interesov in formalizacijo postopkov usklajevanja, ki se izraža v dolgi proceduri in iskanju kompromisov, splošne interese pa dolgoročno težko uveljavljamo. Zato je potrebno politično arbitrira-nje in oblikovanje neformalnih poti dejanskega odločanja zunaj delegatskega sistema (različni ..koordinacijski" organi).
Stihijsko in stalno povečevanje administrativnega aparata v službah družbenopolitičnih skupnosti, SIS ip družbenopolitičnih organizacijah je tudi zelo resen	problem.	formalna
..deetatizacija" nekaterih družbenih dejavnosti je na tem področju	povzročila	nasprotne
učinke od pričakovanih. Iskanje korenin tega pojava je zelo pomembna, vendar doslej zanemarjena naloga.
Veliko pozornost zahteva tudi pretirana normativnost države. Pogoje dela in gospodarjenje normira ogromno število zakonskih in podzakonskih aktov in predpisov. Čeprav smo vse te predpise sprejeli na demokratičen način, pa tolikšno število predpisov že samo po sebi ovira svobodno samoupravno pobudo in spreminja delovnega človeka v predmet državne skrbi. Človek se počuti pogosto zgubljen, nemočen in je prisiljen iskati specializiranega „vodiča“. Tako sc oblikuje številen sloj administrativnih delavcev, specialistov za oblikovanje in razlaganje normativnih aktov, kijih je pri nas na milijone.
VINKO BLATNIK
Le v TGP tudi o uspešnosti vodilnih
V glavnem dobro pripravljena poslovna poročila za razprave o zaključnih raču-
nih v metliški občini
Razprave ob zaključnih računih v metliški občini so pokazale, da razen v TGP, tozd Transport, v lanskem letu v nobeni organizaciji združenega dela ni bilo izgube. V večini primerov so poslovna poročila dobro pripravili, najbolje pa v Vinski kleti in tozdu Beti Metraža, še vedno pa so ponekod namesto dobrih, kritičnih poslovnih poročil, razumljivih delavcem, ..postregli" le s suhoparnimi številkami.
Glede na to, da so osebni dohodki med naj nižjimi v Sloveniji, je razumljivo, da je tako rekoč na vseh razpravah tekla beseda tudi o tem perečem vprašanju. V zdravstvenem domu so poudarili, da jim je celo lansko leto manjkal en zdravnik pa tudi patronažna služba je bila oslabljena. Ugotavljajo še, da bi bilo za boljše izkoriščanje delovnega časa v zdravstvenem domu potrebno več discipline,. Želijo urediti nagrajevanje po delu, zelo veliko pritožb pa je šlo na račun delovne skupnosti Zdravstvenega centra.
V Domu počitka je med drugim na razpravi tekla beseda o tem, da so njihove cene med najnižjimi v Sloveniji, storitve pa niso med najslabšimi. V otroškem vrtcu imajo težave zaradi spremembe delovnega časa in zaradi velike obremenitve zaposlenih. V osnovni šoli so sc pritoževali zaradi proračunskega značaja svobodne menjave z občinsko izobraževalno skupnostjo. V Novolesovem tozdu Tovarna kopalniške opreme pa delavci močno občutijo splošni padec življenjske ravni, zato seje zmanjšala stanovanjska gradnja, prav tako ni več ugodnih kreditov, kar vse je povzročilo, da gredo njihovi izdelki težje v prodajo.
Nad pomanjkanjem del so se pritoževali delavci metliškega Pionirjevega tozda, vendar so kljub temu leto zaključili uspešneje, kot so pričakovali. Zelo ugodno so lansko poslovanje ocenili v razpravi v metliški Kmetijski zadrugi, celo klavnica je na račun kompenzacij poslovala uspešno, medtem ko Vinsko klet še vedno močno tarejo zamrznjene cene vina.
.V TGP, tozd Transport, so, kot rečeno, edini lansko leto zaključili z i zgubo, ki znaša 8 milijonov dinarjev; razprava v tej temeljni organizaciji je bila zelo kritična in edino oni so v občini ocenili tudi uspešnost poslovodnih delavcev. Ker je izguba manjša kot ob lanskem polletju, so menili, da je vodstvo primerno, da še naprej vodi temeljno organizacijo.
A.	B.
ZVONE BEGAJ PONOVNO IMENOVAN
Ker poteka štiriletni mandat dipl. pravniku Zvonetu Bečaju, načelniku uprave inšpekcijskih služb za občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, je bil na predlog Medobčinskega sveta SZDL ponovno imenovan na to dolžnost. V obrazložitvi predloga, ki so ga potrdili delegati novomeških občinskih zborov, je rečeno, da je Zvone Bečaj v dosedanjem štiriletnem delu veliko prispeval h kadrovski in organizacijski krepitvi inšpekcij in daje ta služba pod njegovim vodstvom uspešno opravljala delo.
Se mimo delavca
Kaj meni Andrej Tomšič iz ribniškega Rika, ki je zastopal samoupravljalce v Kragujevcu .
,,Od delavca pri stroju do delegata, direktorja, predsednika - skratka za vse nas so zavezujoči sklepi, ki so bili sprejeti na srečanju samoupravljaicev Jugoslavije „Rdeči prapor", kije bilo februarja v Kragujevcu. Prvotni* osnutek sklepov je doživel pred dokončnim sprejemom še okoli 40 sprememb, kar dokazuje, kako zavzeto smo razpravljali o našem bodočem delu in sklenili vzeti usodo v svoje roke," pravi Andrej Tomšič iz R1KO Ribnica, ki je bil eden izmed dveh delegatov dolenjske regije na tem srečanju.
Na vprašanje, kateri sklepi so po njegovem najpomembnejši, je odgovori, da predvsem trije:
- Kdor nekaj predlaga, je osebno odgovoren, da je tista zadeva strokovno in politično
Dvojna plača nekaterim premalo
Ob izplačilnem dnevu prejšnji teden je »Dolenjki" grozila prekinitev dela - Najbolj glasni v skladišču, Tekstilu in Trebnjem - Zavračali kuverte z 20 in več tisočaki
dobro pretehtana in da so o njej že razpravljali in odločali ustrezni organi v delovni organizaciji.
- Nobena odločitev nc more biti sprejeta mimo delavca.
- Noben državni organ in sploh nihče ne more predpisovati nečesa, česar delavci v združenem delu ne sprejemajo.
Na vprašanje, kaj pravi na to, da so prav med zasedanjem „Rdečega prapora" tudi naj večji državni organi sprejemali nekatere odločitve mimo delavca, da se je nekaj podobnega dogajalo tudi ob sprejemanju letošnjih prispevnih stopenj iz osebnega dohodka v republiki in tudi v ribniški občini pa tudi drugod, je odgovoril:
„Vse to je res. Veliko odločitev je še vedno sprejetih mimo delavca, se pravi po nesamo-upravni poti. fak e težnje bodo gotovo tudi še v bodoče. V svpji razpravi na srečanju v Kragujevcu sem med drugim dejal, da je delegatski sistem zaživel, vendar še ni tak, kot bi želeli. Vsak delavec-samoupravljalec mora biti vsak dan seznanjen z našim družbenim in političnim življenjem, z dogajanji doma in v svetu, hkrati pa tudi odgovorno sodelovati pri odločanju. Odločitev od zgoraj naj bo čim manj.
Zavedati se moramo, da je vsak svoje sreče kovač in da bo imel le tisto, kar bo ustvaril sam v sodelovanju z družbo, se pravi z nami vsemi."
J. PRIMC
Danes, teden dni kasneje, lahko mnogo bolj realno, predvsem pa celovito ocenjujemo vzroke, ki so prejšnji teden novomeškemu trgovskemu podjetju Dolenjka grozili s prekinitvijo dela. Nizki osebni dohodki, nesorazmeija med izplačili in še kaj naj bi baje tako revoltirali delavce v nekaterih delih tega kolektiva, da so ponekod hoteli zapustiti delovna mesta, spet drugje so grozili s prekinitvijo dela, nekatere delavke pa sploh niso hotele dvigniti kuvert z osebnim dohodkom.
zagotovo
misleka.
vredno globljega pre-
B.	BUDJA
Že uvodoma lahko zapišemo, da je bila reakcija nekaj deset delavcev, predvsem tistih v Dolenjkinem skladišču v i Bršljinu, blagovnici v Trebnjem in novomeškem Tekstilu, milo rečeno, neodgovorna in nezrela. Dolenjka, ki posluje v sozdu Emona, je lansko leto navzlic nekaterim težavam zaključila z dobrim poslovnim rezultatom. To so najbolje občutili tudi delavci. Vrednost točke je med letom narasla od 40 na 50 din, poleg tega jim je dogovor ob zaključnem računu dovoljeval še izplačilo o »tanka dohodka v višini enega povprečnega osebnega dohodka na delavca. Na zborih delavcev so takšno odločitev enoglasno podprli v vseh enotah, poleg tega so se dogovorili, da del dohodka, ki ga v osnovi izplačil za osebni dohodek prinaša uspeh
PREDNJAČITA SEVNICA IN BREŽICE
Pri strokovni službi skupnosti za zaposlovanje za Posavje so zadovoljni s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov za zaposlovanje. Na skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje so v ponedeljek v Sevnici navedli te razveseljive po-• datke. Prvotno je v tej občini pristopilo k sporazumu 90,5 odstotka zaposlenih v združenem delu, v brežiški občini pa 90 odstotkov. Za krško občino znaša ta podatek 72 odstotkov.
Referendum uspel
Tudi v tozdu Gozdarstvo Jelenov žleb v Ribnici je končno uspel referendum za združitev v SOZD Združeno KGP Kočevje. Za združitev je glasovalo 94 članov kolektiva ali 71,29 odst., ostali pa so bili proti, oz. jih zaradi zadržanosti in drugih vzrokov ni bilo na glasovanje.
Po ocenah so za uspeh referenduma zaslužni predvsem vodilni delavci tega tozda Vekoslav Zavolovšek, Janez Lapajne, Mirko Oražem in Alojz Češarek, ki so razlagali v kolektivu, zakaj je združitev koristna in potrebna, pa tudi osnovna organizacija sindikata in osnovna organizacija ZK tega tozda ter občinska vodstva družbeno-političnih organizacij, predvsem sindikata.
Zdaj, ko je po okoli 10 letih prizadevanj referendum uspel tudi v tem tozdu, je možno nadaljnje dohodkovno povezovanje v reproverigah.	J.	P.
tozda, namenijo za solidarnostno delitev delavcem, ki za takšno delitev ne dosegajo rezultatov (podeželske in manj ..atraktivne" trgovine, kjer ni takšnega prometa).
Sicer pa poglejmo, kaj so o vsem tem povedali nekateri za to najbolj poklicani v Dolenjki:
Lojze Urbanč, direktor DO: „Jas-no je, da je šlo za izzive in nezadovoljstvo posameznikov, ki so bili v preteklosti navajeni večjih osebnih dohodkov in delitev ob koncu leta, pozabljajo pa, da smo letos že med letom dvignili vrednost točke, poleg tega pa nas omejujejo tudi dogovor in resolucija. Zanimivo, da so bili najbolj glasni tisti, ki so dobili največ, seveda z izjemo delavcev v skladišču. Tam smo nejasnosti tudi hitro pojasnili, teže pa je bilo drugod. No, navzlic temu smo še istega dne po sestankih v posameznih enotah stvari in navidezne*nesporazume pojasnili, na sindikatu in partiji pa je sedaj, da o teh dogodkih povesta svoje."
franc Bohte, vodja skladišča v Bršljinu: „Nič ni tistega dne kazalo, da se bodo stvari tako zaobrnile. Konec koncev jc povprečni osebni dohodek našega delavca v skladišču 10.230 din, k temu pa jc treba prišteti še dnevnih 100 din terenskega dodatka. Tokrat pa so delavci z delitvijo prejeli med 16 in 17.000 din. Menim, da jc delavce k takšnim grožnjam nekdo nagovoril."
Milka Lončar, predsednica OO sindikata v tozdu Engro: „Nckaj posameznikov pri nas je navajeno ob zaključnih računih prejemati tudi dvojne ali trojne plače, zato letos niso bili pripravljeni sprijazniti se „samo“ s stoproeentno delitvijo. Takšne moramo kar najostreje obsoditi, saj podirajo vzdušje v kolektivih. Da se nihče ni počutil resnično ogroženega, pa kaže tudi to, da se nobeden ni obrnil po pomoč na sindikat."
Vinko Pušnik, predsednika DS tozda: ..Nedvomno bosta morala sindikat in partija dogodke prejšnji teden najostreje obsoditi. Če grozi s prekinitvami dela nekvalificirani delavec s preko 10 tisoč dinarji povprečnega osebnega dohodka ali prodajalka v tekstilni trgovini, ki zasluži povprečno blizu 13 tisoč dinarjev, kaj bodo potem porekli tisti v drugih delovnih organizacijah, ki imajo še nižje plače!? “
Nedvomno, da dogodki prejšnji teden v Novem mestu in Trebnjem zaslužijo obsodbo. Mogoče tudi kaj več. Kajti če uslužbenka blagovnice v Trebnjem iz protesta ni pripravljena vzeti 28 tisoč din osebnega dohodka, češ da je to premalo za zahteve današnjega življenja, je to
V Sevnici le »izsiljeni sestanki”
Zlasti v Lisci so pogovori po zapletih utrdili samoupravo - Zakaj v Stillesu?
11. marca so se v Sevnici začele naglo širiti vesti o prekinitvi dela v Lisci in Stillesu. Na nesklepčni seji občinskega sindikalnega sveta, ki je bila v ponedeljek, 15. marca, so govorili podobno kot dan po dogodkih v Lisci na seji občinskega komiteja ZK - o izsiljenih sestankih.
žaplet v Lisci so skušali vsestransko osvetliti najprej na sindikalni konferenci, ki je bila v Lisci 16. marca. Ugotovili so, da jc predvsem v šivalnici res prišlo do nepredvidenega sestanka na pobudo „od
Iz zadnjega Pavlihe
01
UIM3
Vi
EVROPSKI DRSEČI TEČAJ V HELSINKIH
spodaj". Februarske plačilne kuverte so bile resda tanjše, očitno pa je povzročilo še več nejevolje gradivo o reorganizaciji. Na sindikalni konferenci so to na široko in utemeljeno razjasnili.
Kljub težavam Lisca uspešno posluje in izvaža. V svetu vlada huda konkurenca, saj so šle, denimo, v Zvezni republiki Nemčiji na boben tri uveljavljene tvrdke, med njimi ena, stara celo 102 leti. Lisca se tam uspešno bori za tržišče, tokrat neposredno s pridobivanjem trgovski hiš. Izpad tujih firm jc lani za
7. TEKMOVANJE KOVINARJEV
Črnomaljski občinski sindikalni svet pripravlja skupaj z osnovnimi organizacijami 7. tradicionalno tekmovanje kovinarjev, ki bo 22. aprila v delovnih organizacijah Belt, Iskra, Kovinar, Gorenje in Integral. Rok za prijavo na tekmovanje je do 28. marca, predvidevajo pa, da se ga bo udeležilo okrog 50 delavcev. Letos so povabili k sodelovanju tudi Obrtno združenje. Društvo šofeijev in avtomehanikov ter kovinarje iz metliške občine. Najboljši se bodo udeležili 7. republika tekmovanja na Jesenicah.
Lisco pomenil skozi vse leto kar za — 200 delavcev manj dela; to jih je prizadelo dvakratno, saj so bili tudi ob devize. Zaostreni položaj zato zahteva organizacijsko prilagoditev doma in od tod predlog o reorganizaciji. Na sindikalni konferenci so prizadeto razpravljali tudi o zajamčenem osebnem dohodku. Očitno bodo morali delavci sami s pomočjo sindikata ločiti delavca od ncdelav-ca. Odkrito so spregovorili o nalogah sindikata, ki je ob teh dogodkih očitno naredil izpit. Sekretar občinskega sindikalnega sveta Sašo Jejčič mu je izrekel vse priznanje.
V Stillesu je na izplačilni dan tudi prišlo do nenapovedanega sestanka v oddelku montaže in delu strojnega oddelka. Nekateri delavci si niso znali razložiti izplačilnih listov. Res je.imel tudi zanje februar manj dni, bistvo nesporazuma pa je bil v tein, da nekateri niso prav izpolnili novih časovnih čekov. Tako naj bi nekaterim bolj površnim izpolnjevalcem (takih je bilo 25 do 30) na koncu meseca manjkalo tudi 14 do 16 ur. Računalnik je ravnal po svoje in jim • pripisal opravičen neplačan izostanek. S tem so bili tudi ob 5-odstotni gibljivi del. Po poldrugourni razpravi so zadevo pojasnili in odšli na delo.
Tudi ob teh dogodkih v Sevnici se je izkazalo, da je mogoče ob dobrem družbenopolitičnem delu in informiranju marsikaj razjasniti in s tem ljudi pomiriti
A.	2.
Priprave tečejo
Na seji predsedstva Skupnosti vojaškega šolstva NOV in POS, ki je bila v torek, 15. marca, v Ljubljani, so se pogovorili o pripravah na osrednjo proslavo 40-letnice ustanovitve treh dolenjskih divizij in 15. brigade ter začetka delovanja oficirske šole.
Osrednja proslava naj bi bila v nedeljo, 3. julija, na posebnem prireditvenem prostoru ob Kolpi. V metliški občini dela več komisij za proslavo, vanje pa so vključeni tudi člani odbora skupnosti vojaškega šolstva Slovenije. Pripravljajo podelitev plaket in srebrnih priznanj posameznikom, ki so z delovanjem na tem področju veliko prispevali h krepitvi in ohranjanju vezi z NOB. Priznanja bodo podelili tudi zmagovalcem športnih in drugih tekmovanj, povezanih z izročili vojaškega šolstva.
Na seji so sprejeli tudi besedilo za spominsko obeležje, ki ga bodo odkrili v Metliki na prostoru pred poslopjem, kjer je delovala oficirska šola Glavnega štaba Slovenije, in besedilo za obeležje, ki ga bodo postavili v Ambrusu v spomin na delovanje podoficirske šole VII. korpusa.
B.	BLENKUS
Med kmeticami v prihodnje več mladih?
Kmetovaike iz metliške občine združene v sekciji — Pomoč Kmetijske zadruge
Pred osmimi leli je v okviru metliške Kmetijske zadruge za-. čela z delom sekcija kmetijskih proizvajalk, ki šteje danes okrog 280 članic iz vse občine. V letošnjem delovnem načrtu, ki ga je po predlogih kmetic pripravil 10-članski odbor, so našla prostor predvsem strokovna predavanja in strokovni izleti, zaradi velikega odziva na kuharski tečaj v preteklem letu pa so le-tcga letos opustili.
„Pogoj za vključitev kmeto-valk v našo sekcijo je, da prodajajo kmetijske izdelke'preko zadruge. Največ članic prodaja mleko in grozdje, zato so tudi predavanja, ki jih pripravljajo delavci naše zadruge po vsebini temu primerna. Letos bo tekla beseda o čistoči pri molži, reji pitancev, o vinogradništvu, upamo pa, da bomo lahko pripravili tudi zdravniška predavanja," je povedala Mimica Starc, ki je že od vsega začetka mentorica sekcije. O kmetijstvu v ostalih predelih domovine izvedo na strokovnih izletih, ki se jih vsako leto udeleži okrog 150 članic. Najbolj množičen shod članic in tudi drugih kmetic v občini pa
Mimica Starc
pomeni srečanje ob 8. marcu, ki ga organizirajo družbenopolitične organizacije v Kmetijski zadrugi. Letos se ga je udeležilo, 400 žena.
V sekciji so v glavnem starejše kmetovaike, kar je razumljivo, saj se mlade večinoma zaposlujejo. Da bi sc odločile za ta poklic, bi jih morali pritegniti že v osnovni šoli. Na metliški osemletki je že narejen korak naprej, saj nekaj let v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo deluje kmetijski krožek, a je doslej vključeval le fante. Prav to pa pomeni izziv sekciji kmetijskih proizvajalk, da bi v svoje načrte vključile tudi delo z učenkami, ki pozneje ne bi iskale zaposlitve v združenem delu, ampak bi ostale na kmetiji.
M. BEZEK
2
DOLENJSKI LIST
sr '1?
ZANIMANJE
29. marc: Ogledujejo skupine šol knjigah ml:
ENERGETSKE TEŽAVE DOLENJSKE PREDSTAVLJENE ODGOVORNIM
18. marca so Krkino tovarno steklene volne v Bršljinu obiskali Jakob Piskernik, predsednik republiškega komiteja za energetiko, Herman Rigelnik, predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, ter tov. Krajnik, podpredsednik Gospodarske zbornice SRS. Po ogledu tovarne, ki je pred tedni začela pošiljati na trg prve proizvode, so goste z energetskimi težavami Dolenjske, predvsem z oskrbo elektrike in plina, seznanili predstavniki medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih organizacij ter Gospodarske zbornice za Dolenjsko. Se posebej so gostom predstavili devizno problematiko nove tovarne, ki v prvem letu poslovanja nikakor ne bo mogla izhajati s predvidenim 56-odstotnim razpolaganjem z devizami za nabavo repromateriala in rezervnih delov.-
Prvi novoterm že med kupci
Krkina tovarna steklene volne je februarja že dala na trg vrsto izolacijskih materialov pod skupnim imenom novoterm, kvaliteta prvih izdelkov pa celo presega pričakovanja
Kot so 15. marca v tovarni steklene volne v Bršljinu sporočili na novinarski konferenci, poizkusna proizvodnja, ki je stekla januarja, presega pričakovanja. Letos računajo že na 600 milijonov dinaijev celotnega prihodka in na 1,8 milijona dolarjev izvoza.
Naložba v nekdanjo tovarno stekla Inis je novomeško tovarno
Sejmišča
NOVU MESTO: V ponedeljek so šli pujski izjemno dobro v prodajo. Na prodaj jih je bilo 190, prodanih pa 172. Od 8 do 10 tednov stari prašički so veljali do 5.000 din, starejši pa 6.000 do 6.500 din.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu so prodajalci ponujali 514 pujskov in 12 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih 471; prvi so bili po 200 dinarjev, drugi pa po 140 dinaijev kilogram žive teže.
Krka veljala 1,18 milijarde dinarjev, nova- tovarna, v kateri so uporabili že zgrajeno infrastrukturo, pa je bila zgrajena v letu in pol. Sele po dveh .letih se bo proizvodnja prvič ustavila, dotlej pa bo neprekinjeno gorela peč.
Proizvodnja steklene volne oziroma izolacijskih materialov iz te snovi je zasnovana pretežno na domačem kremenčevem pesku, ki ga dobivajo od Kremena na Mokrem polju. Tehnologija je švedska. Ko je Krka začenjala to investicijo, je bilo še. 6 takih interesentov v državi, toda doslej še nikomer ni uspelo postaviti tovarno in začeti proizvodnjo; tako je Krka prva in edina na jugoslovanskem trgu s tovrstnimi materiali.
Konec letošnjega leta bo tovarna zaposlovala 203 ljudi, ki bodo delali neprekinjeno v štirih izmenah. Že v letu poizkusne proizvodnje bo šlo 35 odst. proizvodov v izvoz, in sicer na bližnja konvertibilna tržišča: v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico, prodaja pa bo potekala skupno z ljubjansko Termiko, ki je zaradi popestritve izbora podobnih lastnih izdelkov prispevala k naložbi 30 odst. sredstev. Med sovlagatelji sta bila še SGP Pionir in SGP Grosuplje.
Naložba v tovarno steklene volne je bila tudi v republiškem fnvesticij-
Kmetijski
Pohiteti s herbicidom
Trdoživi, nadležni pleveli začno kulturni rastlini, poljščini, že takoj po setvi streči po življenju. Vname se pravi boj za obstanek, za hrano in vodo, za prostor in svetlobo. Če poljščini ne bi pomagali, bi prej ali slej podlegla, saj je žlahtnejša m zato občutljivejša. Njena moč je usmerjena predvsem v rodnost, pri tem ji je treba pomagati z gnojenjem, varstvom pred boleznimi in škodljivci in seveda pred pleveli.
Plevele je treba zatirati čimprej. Pri oziminah je priporočljivo škropiti s herbicidi že jeseni, zlasti proti enoletnim širokolistnim plevelom in travam, ki se vse bolj množijo. Največkrat pa poljedelci kemično zatirajo plevel spomladi, ko toplo vreme spodbudi rast. Na srečo v žitu skorajda ne poznamo plevela, ki ga ne bi bilo mogoče s takim ali drugačnim pripravkom ali večjo koncentracijo ugnati v kozji rog.
Kmetijski inštitut iz Ljubljane nam je za letos poslal naslednje priporočilo, pri čemer upamo, da je upošteval tudi, katere herbicide je ob pomanjkanju deviz in slabši oskrbi sploh mogoče dobiti v trgovini.
Semenske travnate plevele, tudi srakoperec, je mogoče v pšenici ali ječmenu uspešno obvladati z dicuranom, v količini 3 do 4 litre na hektar. Škropiti je treba takoj, ko mine nevarnost zmrzovanja. Širokolistne plevele in zelo nevaren smolenec zatre aniten DS (2,5 do 3 I na ha). Ta učinkuje v pšenici, ječmenu in rži, medtem ko je monotrel DP (4 do 5 1 na 1 ha) priporočljiv samo ža pšenico. Uporabljati jih je treba tedaj, ko se žito razrašča, najnižje dnevne temperatutre pa se več ne spustijo pod 5° Celzija. Če v posevku ni smolenca, zadošča tudi deherban A ali herboeid (1,5 do 2,5 1 na 1 ha).
Ker vse bolj primanjkuje delovnih moči, vse več pa naredijo stroji, je poraba herbicidov vse večja. Vendar ob normalni uporabi poznejši učinek zaenkrat še ne pušča škodljivih posledic.
Inž. M. L.
I
5
5
*
5
s
**
i
*n
*
S
s
s
s
s
s
s
s
*
%
skem programu zaradi močne usmeritve v izvoz in zaradi velikih prihrankov energije doma uvrščena med prednostne. Medtem ko drugod po svetu že vrsto let izolaciji vseh vrst gradenj posvečajo vso skrb, seje Jugoslavija glede tega pozno „zbudi-la“. Tako je ugotovljeno, da za ogrevanje enega kubičnega metra stanovanja v mrzli Švedski porabijo le 17 kilokalorij na uro, v Nemčiji 20, v Jugoslaviji pa 70 do 100 kilokalorij.
Če bi celotna proizvodnja Krkine tovarne steklene volne v enem letu ostala na domačem trgu, bi privarčevali v enem letu 279 milijonov kilokalorij, to pa je za 9 milijonov dolarjev surove nafte. Seveda je usmeritev v izvoz nujna zaradi pridobitve deviz, ki so Krki še kako potrebne.
Prve izdelke iz steklene volne z napako je moč kupiti že v tovarniški prodajalni, ki jo vodi Opekarna Zalog. Med zasebnimi graditelji je že tolikšno zanimanje, da čakajo v vrsti.
R. BAČER
Cena ne bo ovira
Okoli odkupne cene krompirja je bilo vedno veliko besedovanja. Ponavadi je bila sprejeta precej pozno, pa še nizka se jc zdela dolenjskim kmetom, ki ga v glavnem pridelujejo za mirensko Kolinsko. Navzlic tarnanju kmetov in tudi odkrito izrečenim kritikam, da na račun sladkorne pese pri nas nižamo ceno krompirju, je bilo te poljščine vedno dovolj tako za vsakdanjo porabo, kot za predelavo.
Kako bo letos s sajenjem krompirja, koliko ga bomo pridelali, je bržkone še velika neznanka. Zato pa smo letos v Sloveniji pohiteli z določanjem odkupne cene. Kmetje bodo dobili od mirenske Tovarne za predelavo krompirja - prav ta
tovarna je najbolj stalen odjemalec in tudi dober plačnik - po 7,20 dinarja za kilogram. To je le za okoli 25 par več kot lani, kar je glede na precej povečane stroške pridelave dokaj majhna podražitev.
Seveda se ob tem takoj porodi vprašanje, ah se v tovarni, Kmetijski zadrugi Trebnje ter pri kmetih zaradi te cene pojavljajo kakšne posebne skrbi. In resnici na ljubo povsod priznavajo, da je cena dokaj nizka, saj Kolinska letos plačuje krompir že po deset in več dinarjev, pa še tu je vprašanje, ali ga bodo dobili v zadostnih količinah. Čeprav so seveda zainteresirani, da bi bila cena krompirja čim nižja, menijo, da pri tej ceni ne bodo mogli dobiti dovolj surovine. Tudi v Kmetijski zadrugi Trebnje menijo,* da je cena za krompir glede na stroške pridelave prenizka.-Toda vsi so si edini, da je do jeseni še daleč in v tem času se utegne popraviti tudi cena krompirja.
Kmet Ludvik Oven iz Stehanje vasi, ki ponavadi odda po 25 ton krompirja, že ve za novo ceno. Toda kljub ceni, ki je po njegovi oceni vsaj za 80 par prenizka, to ne bo vplivalo nanj tako, da bi posadil manj krompirja. Tudi on meni, da se pri nas kljub še tako trdnim dogovorom marsikaj lahko še spremeni Večkrat tudi na boljše, kar kažejo tudi cene krompirja, ki jih kmetje dosegajo v jeseni.
J. S.
TRETJIČ DENAR NAZAJ
Služba družbenega knjigovodstva v Novem mestu letos že tretjič poračunava stroške z združenim delom. Tako bodo marca letos vrnili delovnim organizacijam 3,689 milijonov dinarjev. Tega denarja ,pa posameznim delovnim organizacijam ne bodo nakazovali, marveč bodo naredili poračun za reden dotok sredstev v februarju in marcu 1983. Izračunano je, daje SDK lani za raznovrstne stroške dobila 11 odst. več sredstev kot leta 1981, kar 1» je bito plačanega več, bodo vrnili.
Odlična vinska letina
Visoke ocene za najboljša belokranjska vina, ki bodo na pokušnjo na bližnji prireditvi v Metliki
V začetku prejšnjega tedna je prva komisija, ki jo je vodil inž. Bajuk, sestavljali.pa so jo belokranjski vinogradniki, od 278 vzorcev belokranjskih vin, „spu-stila“ naprej ^40 vzorcev, ki so jih vinogradniki pripravili za razstavo belokranjskih vin, ki bo letos < prvič v Metliki in bo potekala pod naslovom Vinska vigred v Beli krajini. Izločitve kažejo, da je bila lanska letina zelo kvalitetna, saj še nobeno leto doslej ni bilo tako malo iztočenih vin.
V petek, 18. marca, pa je bila glavna degustacija, na kateri je strokovna komisija pod vodstvom prof. Mirana Veseliča ocenila vina. Med belokranjskimi belimi sortnimi vini je najvišjo oceno, 17,6 točke, prisodila
vzorcu Metličana Otmarja Šturma. Med belokranjskimi belimi vini je najvišjo oceno dobilo vino Slava Nemaniča iz Metlike 16.9 točke. Najboljši laški rizling je pridelal Jože Jakljevič iz Grabrovca 17,1 točke. Visoko oceno, 17,4 točke, je komisija prisodila roseju Vinske kleti, ki je pridelala tudi najboljšo metliško črnino. Kmetijska zadruga iz Metlike oziroma njen tozd Vinska klet ima tudi najboljše sortno črno vino (17,5 točke), medtem ko je najvišjo oceno zn belokranjsko rdeče vino dobil vzorec Stanka Turka iz Julšev-nika pri Črnomlju 16,8 točke. Vsa ta vina pa tudi druga bodo na voljo za pokušnjo tudi na razstavi vin v Metliki.
A. B.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja- Tit Doberšek
„Bom trte sadil”
je nadaljevanje pesmi naše vinogradniške rubrike.
Čeprav družba nima sredstev za kreditiranje obnove večjih vinogradniških površin, pridni vinogradniki in ljubitelji z lastnim denarjem vsako leto obnavljajo in zasajajo nove parcele z žlahtno trto. To vidimo ob obhodu goric po Dolenjskem, v Beli krajini, na Bizeljskem in v Posavju'. Na Bizeljskem bodo vinogradniki letos zasadili znatno .več novih vingradov, saj so morali mnogo vinogradov zaradi lanske toče posekati, ker so bile trte popolnoma uničene. Poleg manjših parcel, ki bodo na novo posajene s trto, pa vsak vino-. gradnik, ki se za vinograd le malo zanima, ne bo trpel v vinogradu praznih mest, zeme-njal pa bo tudi nerodovitne trte.
Posebne komisije občinskih skupščin pregledujejo vinograde in vinogradnikom, ki imajo med žlahtno trto šc samorodnice, izdajajo odločbe o poseku samorodnic. Tako bodo tudi ti vinogradniki sadili žlahtno trto ter zamenjali manjvredno z bolj kvalitetno žlahtno trto.
Tako bo kljub Izostanku finančne pomoči družbe pri obnovi vinogradov še vedno znatno število vinogradnikov, ki bodo z lastnimi sredstvi sadili trte. In mnogi med njimi nehote sprašujejo
kaj naj sadijo in kje naj trte kupijo
Na Dolenjskem je in ostane glavni tip vina dolenjski cviček, za katerega je osnovna sorta žemetna črnina. Trsničarji kooperanti KZ TOZD Hmeljnik Novo- mesto so lani pridelali skupno 122.000 trt cepljenk, od tega 68.000 za rdeča vina, med katerimi je- 63 odstotkov trt žametovke. Tako je to osnovno sorto za cviček možno nabaviti pri KZ TOZD Hmeljnik v Novem mestu in kooperantih trsničarjih te delovne organizacije v Šentjerneju, Podbočju, Radečah in na Malkovcu. Poleg tega imajo trte cepljenke trsnega izbora Dolenjske, Bizeljskega in Bele krajine, med temi tudi sorto žametovko, še delovne • organizacije KZ MetlikSv Agrokombinat Krško in Slovin TOZD Bizeljsko Brežice.
Vinogradniki pa morajo vedeti. da žametovka, kije med sortami slovenskega trsnega izbora najbolj rodovitna, zaradi poznega zorenja grozdja ni primerna sorta za manj ugodne vinograške lege in za kraje na robu vinograškega območja.
Modra frankinja je druga sorta * dolenjskega vinorodnega pkoliša, ] ki ima to prednost, da dovolj < zgodaj dozori, pomeni, da jo * lahko sadimo tudi na manj < primerne vinograške lege in v < manj ugodnih podnebnih razme- J rali. To je "tudi glavna sorta za < metliško črnino. Vino te sorte J uporabljamo (okrog 10 odstot- < kov kot dodatek k žametovki za- J cviček. Čisto vino modre franki- , nje štejemo med sortna vina, ki « pa ga vinogradniki v razgovoru ’ imenujejo kar ,.črnina“. Od < rdečih sort so trsničarji-koopc- ’ ranti navedene delovne organiza- < cije te sorte pridelali 33 odstot- < kov (22.000 trt). Ker je modra frankinja glavna Sorta za znano < vino „metliška črnina", imajo J trte te sorte na voljo tudi pri KZ < Metlike (Vinomer).	<
Od rdečih sort naj omenim še J dve sorti, to je modro portugal- < ko in game (zlasti game barvari- J ca). Trsničarji so pridelali le 4 < odst. (3600 trt) teh dveh sort. < Mošt portugalke spijemo že J jeseni in" vina te sorte ni v < prodaji. Vino sorte game služi J kot barvito za cviček, pa tudi , vino čistega gameja sodi med < kakovostna črna vina.	J
Belo dolenjsko vino	«
sc poleg cvička vse bolj uveljav- J lja. To velja zlasti za vinogra- < dnike nekdanjega novomeško- J mokronoškega vinorodnega oko- < liša, to je za kraje severno- < zahodno od Novega mesta do J Save. Vinogradniki, ki samorod- < nice nadomeščajo z žlahtno trto, < sadijo pretežno le bele sorte za J bela vina.	4
Med sortami za bela vina J prevladujeta laški rizling in kra- < ljevina. Od 54.000 pridelanih trt < za bela vina (44 odst. vsega J pridelka trt) imajo "kooperanti < KZ TOZD Hmeljnik na voljo 66* odst. (35.800) trt teh dveh 4 osnovnih sort za bela vina. Sledi < sorta rumeni plaveč (20 odst. ali J 11.300 trt). Na žlahtnino, ranfol < (štajersko belino) in ostale bele * sorte odpade 14 odst. trt za bela 4 vinu. Poleg KZ TOZD Hmeljnik * in trsničarjev te TOZD imajo < trte za bela vina še ostale, prej < omenjene delovne organizacije. *
Ob tej priložnosti vinograd- 4 nike opozarjam,
naj ne kupujejo -mačka v vreči
To pomeni, naj se -vinograd- 4 niki odpovedo nakupa trt dvom- < Ijivega porekla, ker take trte * kljub raznim zagotovilom glede 4 sort ne ustrezajo našim podneb- * nim prilikam, vino teh sort pa ne 4 okusu naših potrošnikov. Ni < nobene potrebe kupovati trte * dvomljivega izvora, saj je pri 4 domačih, že navedenih prideto- * valcih trt na voljo dovolj ustrez- 4 nihtrt.	TIT	DOBERŠEK	*
ZDRAVILIŠČE KOT GALERIJA - Prijetno popestritev za goste zdravilišča v Dolenjskih Toplicah je pripravila Jožica Medle (desno), članica likovne skupine Vlado Lamut iz Novega mesta. Od ponedeljka razstavlja v dvorani zdraviliškega doma 12 akvarelov z motivi Krke, gradov in dolenjske pokrajine. (Foto J. Pavlin)
ZA RAZSTAVLJENE KNJIGE -občinski matični knjižnici v Brežicah bo do . marca odprta razstava Marxovih del. si jo udeleženci raznih posvetov in mladine. Najbolj zavzeto listajo po mladi obiskovalci. (Foto: J. Teppev)
MODNA REVIJA BETI — Z zelo uspelo sobotno prireditvijo v motelu Roganac v Dugi Resi so se začele modne revije Beti, na katerih ta največja belokranjska delovna organizacija predstavlja modele iz kolekcije pomlad-poletje 83. Revije bodo še v Metliki, Črnomlju, Semiču in še kje. (Foto: Bartelj)
TUDI ŽIVALI ČUTUO - Na sevniški veterinarski postaji radi pomagajo tudi domačim živalim. Muca na sliki je imela tolikšno rano pod vratom, da si je sama ne bi mogla izlizati. Veterinar ji je ob drugem obisku spretno odstranil cevko, šive ga bo pobral ob tretjem obisku. (Foto: A. Železnik)
Kako je lani posloval Dolenjski list
Dohodek lista (ob veliki inflaciji) vejji le za 8 odst. — Sofinanciranje znašalo namesto predvidenih 20 le 14 odst. -Ustanoviteljice lista QK SZDL nakazale kar 1.646.000 dinarjev manj od predvidenega zneska
TOZD Časopis Dolenjski list je v letu 1982 posloval uspešno, vendar precej slabše kot leto poprej. To nam kažejo zlasti podatki, da smo povečali celotni prihodek za 19 odstotkov, dohodek pa komanj za 8 odstotkov.
V TOZD smo dosegli 34.302.959 din celotnih prihodkov. Od tega nam je prinesla naročnina 12.726.165 din, kolportaža 798.298 din, Skupščinski Dolenjski list 1.018.159 din, sofinanciranje s strani občinskih konferenc SZDL 4.039.375 din, komercialna dejavnost 13.369.031 din, novinarski servis 1.565.335 din in založba 786.596 din. Samo časopis je imel
29.223.000 din prihodkov. Cena enega izvoda je znašala 20.02 din. To ceno smo pokrili takole: 8.71 din (ali 44 odstotkov) smo prejeli od naročnine, 0.55 din od kolportaže, 0.70 din od SDL, 2.77 din (ali 14 odstotkov) od sofinanciranja OK SZDL in 7.29 din (ali 35 odstotkov) od oglasov. Vidimo torej, da je delež naročnine in oglasov najpomembnejši vir prihodkov, saj je družbena pomoč
GRAFIKA
PTT ODPREMA
PAPIR
BRALCI
SDL I
POKSZDL
OGLASI
UREDNIŠTVO IN OSTALO
TISKARSKI
STROŠKI
Notranji krog nam kaže prihodke, zunanji pa stroške pri izdaji časopisa.
skromna. Pripomnimo lahko, da OK SZDL niso v celoti izpolnile svojih obveznosti, saj so nakazale kar 1.646.000 din manj, kot je bilo predvideno.
Zaposlenih je bilo 15 novinarjev in 10 drugih delavcev. Izdali smo 52 številk Dolenjskega lista, 24 Prilog in 3 številke Dolenjskih razgledov, kar je dalo skupno 1.340 strani. Povprečna naklada je znašala 28.623 izvodov, od tega je okrog 90 odstotkov stalnih naročnikov. Iz navedenih številk je razvidno, da stane posamezen izvod več, kot znaša naročnina oz. cena v prosti prodaji, tudi
če upoštevamo sofinanciranje-OK SZDL. Ker so se med tem časom že podražile nekatere storitve, pričakujemo pa še nadaljnji znaten porast cen papirja,, smo bili prisiljeni tudi mi povečati naročnino, kakor so to storili vsi časopisi v Sloveniji. Le tako bomo lahko zagotovili normalno izhajanje časopisa v dosedanjem obsegu.
Seveda si želimo, da še naprej ostanete naši naročniki in bralci, mi pa se bomo trudili, da bi Dolenjski list s pestrejšo in aktualnejšo vsebino postal še bolj privlačen in zanimiv.
KSENUA KHALIL
70 let dr. Franca Hočevarja
Te dni praznuje življenjski (jubilej, 70. rojstni dan, dr. Franc Hočevar, predvojni revolucionar, prvoborec, prvi komandant partizanskega tabora Gravina, vojni politični komisar 3. prekomorske in 1. tankovske brigade ter izvrševalec številnih visokih družbenopolitičnih dolžnosti v povojnem času.
Rodil sc je 16. marca 1913 v Ljubljani (njegov oče je bil učitelj v Novem mestu). Dokončal je gimnazijo, pravno fakulteto in si pridobil doktorat prava. Član KPJ je postal leta 1932. Takoj ob okupaciji jc začel delati za NOB. Julija je postal sekretar okrožnega odbora OF za Novo mesto in za Belo krajino. 30. marca naslednje leto so ga fašisti internirali v Paglieto v Italiji. Po kapitulaciji je stopil v NOV ter bil med glavnimi organizatorji prekomorskih birgad in drugih enot. Postal jc komandant partizanskega tabora Gravina in opravljal dolžnosti političnega komisarja v več prekomorskih enotah, s 3. prekomorsko brigado pa se je vrnil v domovino in sodeloval pri obrambi otoka Visa, kjer je bil nastanjen vrhovni štab NOVJ s Titom, ter pri osvobajanju Brača in Krčule. Kot politični komisar 1. tankovske brigade je Hočevar sodeloval v bojih za osvoboditev Dalmacije, otokov in Hercegovine, nato pa s 4. armado v bojih vse od Like do Slovenskega primoija, Istre in Trsta ter Celovca.
Po vojni je bil vodja diplomatske misije v Avstriji in Trstu, javni tožilec SRS, predsednik vrhovnega sodišča SRS, ambasador v Romuniji in na Poljskem, javni tožilec SFRJ ter podpredsednik IS SRS. Ob tem je opravljal še vrsto drugih dolžnosti.
Za zasluge v predvojnem revolucionarnem gibanju, za udeležbo v NOB in v povojni graditvi je bil odlikovan s številnimi odlikovanji-Je tudi nosilec partizanske spomenice 1941.
Letos bo preteklo 40 let od mnogih pomembnih dogodkov, ki so se odigrali v letu 1943, prelomnem letu našega osvobodilnega boja in revolucije. Spomin na te dogodke ne živi samo z velikimi proslavami Še bolj pomembno je, da obletnice izkoristimo zato, da vse leto obnavljamo in dopolnjujemo revolucionarno izročilo in da z njim bogatimo Se posebej zavest mladih ne samo, da bi pravilno razumeli preteklost, ampak da bi se tudi danes in v bodoče učili na njenih izkušnjah. Ne gre torej samo za seznanjanje z zgodovino, ampak predvsem za ohranjanje tistih spoznanj in naukov preteklosti, ki imajo svoj pomen tudi za sedanjost in bodočnost.
Še posebno smo dolžni ohranjati spomin na ljudi, ki so boju za svobodo dali svojo mladost in svoja življenja. Kakšni ljudje so bili to, ali so bili rojeni za junake, ali so to postali šele takrat ko so svoje sile in sposobnosti posvetili boju za obstanek slovenskega naroda? Kakšne človeške lastnosti so bile osnova odnosov med revolucionarji in borci za svobodo? Na ta in podobna vprašanja nam daje odgovor izročilo osvobodilnega boja in revolucije, ki ga ohranjamo ne samo iz hvaležnosti do tistih, ki jih ni več, ampak predvsem zato, da bi njihove vrednote in vrline osmišljale tudi naše sedanje življenje in nas spodbujale k vsemu, kar je še bolj človeškega, dobrega in naprednega.
mandant je zbral vse oficirje in res so pri enem našli tS denar. To vse je zavleklo zasliševanje in medtem jc prišel na kraj general Ccrutti, ki ni bil fašist, ampak pristaš generala Badoglia. On je rešil Mico, da ni bila ustreljena, ampak odpeljana v zapor in kasneje pred vojaškim sodiščem obsojena na 10 let zapora.
Po italijanskih dokumentih je bil ob tem dogodku ubit še en partizan, katerega imena ni mogoče ugotoviti. Samo Jožetu Levstiku-Vidu je uspelo pobegniti in sc pritajiti v gozdu, kjer so ga Italijani dolgo zaman Iskali. To doživetje, zlasti strahotne trenutke negotovosti, ki jih jc ob tem preživel, je tov. Vid kasneje lepo opisal prav v Dolenjskem listu.
Smrt treh članov novomeškega okrožnega komiteja je bila hud udarec za osvobodilno organizacijo, toda junaštvo, ki so ga pokazali partizani, jc globoko odjeknilo med prebivalstvom in celo med Italijani.
Poglejmo si sedaj življenje teh treh, tovarišev, ki niso bili samo junaki revolucije, ampak tudi ljudje najlepših človeških lastnosti.
NARODNI HEROJ JOŽE SLAK-SILVO
se je rodil 24. avgusta 1902 v Gornjem vrhu pri Dobrniču kot
26. FEBRUAR 1943
dan smrti treh članov okrožnega komiteja KPS Novo mestoi Jožeta Slaka, Maksa Strmeckega in Jožeta Povšeta.
26. februarja 1943, ko se je noč prevesila v jutro, je pri Dolenji Straži padla v italijansko zasedo skupina aktivistov novomeškega okrožja, v kateri so bili štirje člani Okrožnega komiteja KPS: Jože Slak-Silvo, Make Strmecki-Rok, Jože Povše-Podhostnik, Jože Lev-stik-Vid in članica Okrožnega odbora OF Mica Ambrožič.
Iz italijanskih dokumentov je razvidno, da so bili izdani in da so jih Italijani čakali skriti v bližnjih hišah. Ko so se partizani približali cesti Novo mesto - Straža, sojih silovito napadli z vseh strani. Prvi jc padel Jože Povše, kije vodil skupino. Slak je bil ranjen, in ko so se mu približevati sovražniki, da bi ga živega ujeli,
je sam sprožil bombo pod seboj, da ga je razneslo. Maksa Strmeckega in Mico pa so ujeli. Maks je bil ranjen v spodnji del obraza. Italijanom ni hotel odgovarjati, čeprav so ga pričeli nečloveško mučiti. Rekel jc le, da je partizan - komunist in daje-to vse, kar bo povedal. Se ti*Jo jutro so ga ustrelili pred pokopališčem v Vavti vasi. Italijanski .komandir jc ukazal, naj izkopljejo dva groba, ker so tudi Mico nameravali ustreliti. Rešilo jo je le njeno junaško vedenje. Ko so jo v Straži italijanski oficirji tepli in zasliševali, jim jc kljubovalno zabrusila v obraz: „Kakšna jc čast italijanske vojske! Pretepate neoboroženo žensko, kradete, eden od vaših je vzel ves moj dcnar!“ Mica jc namreč imela pri sebi blagajniško knjižico Novomeškega okrožnega odbora in več kot 20.000 lir, ki jih je eden od zasliševaleev spravil v svoj žep. Nastala jc zmeda in preverjanje. Ko-
Narodni heroj Jože Slak-Silvo, član OK KPS Novo mesto, komisa. Novomeške čete, ki je padel 26. februarja 1943 v Dolenji Straži.
četrti v družini, ki jc imela deset otrok. Bil jc bister kmečki otrok in njegov stric, župnik na Brdu pri
Lukovici, ga je vzel k sebi v šolo. Kasneje mu je tudi pomagal, da je prišel v trgovsko šolo v Ljubljano.
Jože se je zaposlil pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Njegov občutek za poštenost in pravičnost ga je privedel najprej v Krekovo mladino in med krščanske socialiste, kmalu pa tudi k sodelovanju's komunisti. Sam se je nenehno izpbraževal in začel pfsati v zadružni in delavski tisk. Postal je urednik Delavskega mladinskega lista in delavske „Zvcze“, bil jc urednik glasila Krekove mladine „Mladi plamen", pisal pa je tudi razne okrožnice in letake. Bilje med ustanovitelji zadruge ..Ekonomska enota", ki je imela nalogo zalagati svoje člane z naprednimi knjigami in časopisi, s pevskimi, odrskimi in športnimi potrebščinami. Kasneje sc je ENKA uveljavila zlasti kot založba za legalno izdajanje marksistične literature. Pri njej je med drugim izšlo Kardeljevo ..Potovanje skozi čas". Leta 1932 so Jožetu odpovedali službo revizorja pri Zadružni zvezi, toda to ga ni ustavilo v njegovem političnem delovanju. Medtem je že postal komunist in leta 1933 član pokrajinskega komiteja SKOJ. Novembra 1934 je bil aretiran in pred sodiščem za zaščito države v Beogradu obsojen na eno leto robije, ki jo je prestajal v Mitroviči. V zaporu je pridno študiral in se izoblikoval v prepričanega marksista, revolucionarja. Ohranjeni so deli njegovega dnevnika, ki ga je pisal y zaporu, in tudi nekaj njegovih pesmi.
Ko se jc Jože vrnil iz,zapora, je delal kot novinar pri Delavskem obzorniku in pri Slovenski zemlji,, toda povsod so ga na zahtevo policije hitro vrgli iz službe. Zato je sklenil, da sc vrne na svoj dom v Dobrnič, kjer sije z bratovo pomočjo nameraval z zgraditvijo mlina in žage ustvariti neodvisno eksistenco.
Od leta 1938 jc živel v Dobrniču in od tam požrtvovalno deloval po vsej Dolenjski. To je bil čas, ko je bil fašizem že na pohodu po Evropi in ko so znotraj Jugoslavije njegovi posnemovalci s koncentracijskimi taborišči in drugimi oblikami nasilja začeli uvajatiTašistične melode.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ffiMKE IMraMS
M.
2)o(tzJvjJai^a/ tuja/
SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE
Kurirčkova pošta je prišla v Brežice 9. marca. Ob 11. uri smo jo sprejeli pred šolo, kjer smo pripravili kratek kulturni program. Nastopali so recitatorji, pevski zbor, folklorna in ritmična skupina. Med številnimi gosti je bila tudi nekdanja partizanska učiteljica tov. Zorčičeva, ki je obudila spomine na težke vojne dni in na številne kurirje-pionirje, ki so hrabro opravljali svoje naloge.
Člani novin. krožka OŠ bratov Ribarjev, Brežice
POMLAD KLICE
S pomladjo se je začelo delo na vrtu in tudi na polju. Kmetje že orjejo in branajo. Starejši ljudje se sprehajajo in nabirajo cvetje, nekateri pa posedajo na klopeh in zadovoljno mežikajo soncu. Toplota je privabila ljudi iz hiš. Vsi smo radi na svežem zraku.
N. BAGARI in S. NOVAK OŠ XIV. div., Senovo
KURIRČKOVA TORBICA PRI NAS
V sredo, 2. marca, so naši pionirji - kurirji sprejeli od koprivniških kurirčkovo torbico. Kljub zasedi so jo varno prinesli v šolo. Na prireditvi je predsednica pionirskega odreda prebrala pismo, ki ga nosijo od odreda do odreda, ter tisto, ki smo ga priložili mi in v njem obljubljamo, da bomo postali dobri samoupravlja lci. Torbico je predal naprej borec Petan.
P. NOVAK in M. GLAS OŠ XIV. div., Senovo
ZIMA SE POSLAVLJA
Zjutraj sem se zgodaj zbudila. Odšla sem k oknu, na katerem ni bilo več ledenih rož. Toplo sonce je že kukalo izza gradu. Na livadi pod oknom so cvetele trobentice in zvončki, ki ,so naznanjali bližajočo se pomlad, V bližnjem grmu je žgolcl kos, pa jablani so sc oglašale sinice. Vse mi jc govorilo, da jc v deželi pomlad.
MAJA VILČNIK OŠ Sevnica
DOMSKI PRAZNIK
17. marca pred 60 leti seje rodila narodna herojinja Majda Šilc, po kateri se imenuje naš dom. Na ta dan pripravimo vsako leto tradicionalno srečanje s soborci 10. SNOUB Ljubljanske, v kateri se je borila Majda Šilc. Mladi kulturniki so za domski praznik pripravili igro M. Zupančiča „Hiša na robu mesta" pod vodstvom I. MestnF kove. Prvič so se predstavili domski karateisti, nastopile pa so tudi pevke. Po predstavi je sledil zanimiv pogovor z borci Najaktivnejši učenci so prejeli priznanja in knjižne nagrade. Podeljenih je bilo 28 priznanj in 7 nagrad.
JANJA MOČAN Dom za učence M. Šilc Novo mesto
OGLED NOVOTEKSA
V okviru pouka gospodinjstva smo si učenci 7. razreda 11. marca ogledali novomeško delovno organizacijo Novoteks. Videli smo, kako teče ves proces od vlakna do obleke. Ogledali smo si posamezne oddelke. Ponekod delo ni prijetno; veliko je hrupa, vroče je in zrak je slab. Ob Ogledu Novoteksa smo zvedeli veliko novih stvari. V spomin na obisk smo dobili dYe sliki. Eno smo obesili v razredu, eno pa v zbornici. Dobili smo tudi knjigo, ki jo bomo pri uri gospodinjstva prebrali in tako dopolnili naše znanje o tkaninah.
BARBARA ZORAN OŠ Šmarjeta
POMLADNI SPREHOD
Bil je lep, sončen dati, ko sem odšla v gozd. Bilo ie prijetno hoditi po šumečem listju. Našla sem klan-ček, poln zlatih trobentic. Na rogovili drevesa se je sprehajal kos in prekrasno žgolel. Nabrala sem šopek vijolic, trobentic in zvončkov. Pohitela sem domov, da bi mamici čim-prej izročila dehteči šopek.
POLONA ŠEŠKO OŠ Sevnica
ZANIMIVA PRIREDITEV
V nedeljo, 20. marca, je gostovala v Mirni peči vokalno-instrumentalna skupina Mladi iz kazensko-pobolj sevalnega doma Dob pri Mirni. Z dobro pripravljenim »programom so navdušili starejše in mlajše poslušalce. Po končanem programu so jih povabili na ples. Maloštevilni obiskovalci so bili zadovoljni.
ELKO OB REKAR
moj otrok je drugačen
Razvrščanje otrok z motnjami
Postopek razvrščanja ni enostaven in je dotočen z zakonodajo. Osnovni zakon glede določitve prizadetosti in kasnejšega usposabljanja motenih otrok je zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Podrobneje pa postopek o razvrščanju določa pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.	'	.	1
Vzgojnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene ali socialne organizacije, v katerih je otrok v varstvu, se izobražuje, zdravi ali je v oskrbi, šo dolžne poslati pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva podatke o otroku, pri katerem opažajo znake telesne ali duševne motnje. To obvestita lahko dajo tudi otrokovi starši, njegov skrbnik ali rejnik.
Razvrščanje teh otrok je postopek, pri katerem skupina strokovnjakov otroka vsestransko pregleda in izda izvid in mnenje, v katerem v skladu s pravilnikom določijo otrokovo motnjo in predlagajo najprimernejšo obliko usposabljanja.
Po pravilniku se razvrščajo otroci z naslednjimi motnjami:
1. duševno manj razviti (prizadeti) otroci: lažje duševno prizadeti zmerno duševno prizadeti, težje duševno prizadeti težko duševno prizadeti;
2. slušno prizadeti otroci: gluhi, naglušni;
3. otroci z motnjami glasu in govora;
4. otroci z motnjami vida; slepi, slabovidni;
5. otroci z drugimi telesnimi motnjami (telesni invalidi);
6. vedenjsko in osebnostno moteni otroci;
7. otroci z več motnjami hkrati (kombinirane motenosti);
8. včasih se razvrstijo tudi otroci na meji normalnih sposobnosti in drugi otroci normalne inteligence, pri katerih gre za specifične naravnanosti (težje oblike specifičnih motenosti).
Za večino gornjih kategorij je po pravilniku točno določena stopnja prizadetosti ali stopnja izgube funkcije določenega organa (npr. vid, sluh). Za vse kategorije motenj pa velja to, da se otrok razvrsti in napoti na usposabljanje pod posebnimi pogoji le v tem primeru, da vzgoja, izobraževanje ali usposabljanje pod rednimi pogoji ni mogoče in primer potrebuje defektološko - specialno pedagoško usposabljanje.
Prijavljanje, razvrščanje in napotitev na ustrezno usposabljanje vseh vrst motenih otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb je po zakonu obvezpo.
VLADIMIR BITENC, defektolog
pisma in
odmevi  _____
Ana Komočar
V Ottatvi je sredi februarja nenadoma umrla 84 let stara Ana Komočar, rojena Jurkas. Zadnjih 18 let življenja'je preživela med Slovenci v Kanadi, med katerimi je znala buditi ljubezen do stare domovine. Več-
krat sc je namreč vračala v Slovenije na obisk in vsakokrat se je vrnila z novimi pripovedmi, slikami in zanimivostmi iz domovine, o katerih je znala odlično in zanimivo pripovedovati.
Ana Komočar ni imela lahkega življenja. Osem let starajo z mlajšim bratom ostala pri stari mami, medtem ko so sc roditelji in drugi člani družine izselili v Ameriko. Izučila sc je za šiviljo in si s tem poklicem služila kruh zase in za dvanajstero otrok. Poznali so jo daleč okoli kot dobro šiviljo in ustrežljivo žensko, ki je rada pomagala. Marsikomu je sešila poročno in smrtno obleko. Ob delu je rada brala in v zadnjem času ji je bil ljub gost iz domovine Dolenjski list.
V spominu jo bomo ohranili kot požrtvovalno, pošteno in vztrajno žensko.
NAJSTAREJŠA KNJIGA JE IZ 1520
Učenci, ki delujejo v zemljepisnem in zgodovinskem krožku, so se lotili zahtevne naloge. Prijavili so se na razpis „Najstarejša knjiga v domačem kraju”. Za pomoč so prosili vse učence naše šole. Uspeli ni izostal in tako so v vitrini na hodniku že na ogled stare knjige. Najsta-rgšaje iz leta 1520, to je v latinščini spisana knjiga z versko vsebino, izhaja pa iz šmihelskega župnišča. Med starimi knjigami je še več verskih, zelo zanimiva pa jc knjiga z recepti iz leta 1863.
ALENKA SEVER OS Milka Šobar-Nataša Novo mesto
Nizke stanarine in samouprava
Nekaj misli sekretarja samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje Dušana Oražma ob pismu stanovalcev — Za mnenje smo povprašali še sekretarja ZK Petra Šobarja
J Večna resnica;
w-  --   .	s
Na cestah pokajo osi 2
Marjan Vivoda
Nenadoma je v Beogradu preminil Maijan Vivoda, nosilec partizanske spomenice 1941 in vršilec številnih odgovornih dolžnosti v federaciji. Dolenjskim aktivistom bo ostal v soominu predvsem kot organizator OE v Novem mestu.
Maijan Vivoda sc jc rodil 1909. leta v Ljubljani, kjer je diplomiral na pravni fakulteti, služboval pa je nato v rojstnem mestu in pri novomeškem okrožnem sodišču. Ves čas je sodeloval z naprednimi izobraženci, bil preganjan in zaradi napredne politične dejavnosti večkrat zaprt in brez službe. V Novem mestu se je takoj povezal z naprednimi ljudmi in že ob razpadu Jugoslavije začel zbirati orožje ter organizirati odbore OF. Bil jc član okrožnega odbora OF Novo mesto. Leta 1942 so ga odgnali v internacijo, kjer je Vivoda deloval naprej. Po kapitulaciji Italije se jc takoj vrnil v Slovenijo in se 1943. leta vključil v naše partizanske enote. Vodstvo osvobodilnega gibanja mu je poverilo številne odgovorne naloge. Po osvoboditvi je odšel v Beograd, kjer je prav tako opravljal številne naloge.
Za svoje delo jc prejel več visokih odlikovanj, med njimi red za vojaške zasluge z zlatimi meči, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem in red zaslug za narod z zlato zvezdo.
V prejšnji številki našega lista smo objavili skrajšano pismo ,,stanovalcev	stanovanjskega
bloka iz Cankarjeve ulice v Kočevju" in nekatera mnenja o njem. Kot smo kasneje zvedeli, je bila kopija tega pisma odposlana še nekaterim republiškim organom. V začetku minulega tedna smo obiskali še nekatere, da bi s svoje strani osvetlili glavno misel iz tega pisma, ki je ta, da imajo stanovalci majhen vpliv na gospodarjenje s stanarinami
Pri sekretarju Samoupravne stanovanjske skupnosti (SSS) Kočevje inž. Dušanu Oražmu smo, na kratko povedano, zvedeli, da ,,nizke stanarine požto hišno samoupravo." Tako bi sc ob načrtovanem 30-od-stotnem zvišanju stanarin letos zbralo v občini skupno 22,780.000 din, od tega pa je treba po zveznih predpisih odvesti za amortizacijo in zavarovanje stanovanjskih stavb kar 17,8 milijonov ali 78 odst. vseh stanarin. To pomeni, da ostane za odločanje v občini (samoupravljanje) le 22 odst. stanarin. Od tega ostane 10 odst. stanarin hišam in o njihovi porabi odloča izključno hišna samouprava. Ob zaključku minulega leta je ostalo hišam od tega denarja na žiro računih 4,7 milijona dinarjev in ta denar zaradi inflacije izgublja vrednost.
Od preostalih 12 odst. stanarine gre 7 odst. za stroške upravljanja stanovanj. Za 2.300 stanovanj imajo pri SSS zaposlenih 6 delavcev, za kar porabijo na leto 1,5 milijona. Sekretar Oražem nam je zatrdil, da bi po normativih lahko zaposlili 8 ljudi in porabili za to 4 milijone
KRAJEVNI PRAZNIK
V soboto, 19. marca, smo imeli v kulturnem domu proslavo v počastitev krajev n sga praznika, ki ga praznujemo v spomin na odhod prvih Mirnopečanov v partizane. Prireditve smo se udeležili učenci, krajani in bivši borci. Govoril je prekaljeni borec Jože Saje - Iztok. Po končani prireditvi smo pionirji spraševali borce in ti so radi odgovarjali in pripovedovali o dogodkih med vojno.
ANDREJA OBREKAR OŠ Mirna peč
dinarjev. Denar (stanarin) privarčujejo, ker zaslužijo pri raznih drugih dejavnostih.
Povedal je tudi podatke o stanarinah v občinah v Sloveniji v letu 1981, in sicer za stanovanje 60 kv. m, ocenjeno s 120 (takratnimi) točkami. Najdražja mesečna stanarina je bila v občini Grosuplje, kjer je znašala 1.262 din, Kočevje pa je bito s 780 din na 47. mestu. (Ostale občine z našega območja so bile razvrščene tako:	2. Trebnje, 7.
Ribnica, 19. Krško, 28. Brežice, 37. Sevnica, 38. Metlika, 44. Črnomelj in 48. Novo mesto.)
Sekretar Dušan Oražem je poudaril, da je strokovna služba njihove SSS med najboljšimi v republiki in tudi med najccnejšimi, isto velja za samoupravljanje. Izmed tistih delegatov zbora uporabnikov, ki zastopajo krajevne skupnosti,, je na sejah dobra ali celo odlična udeležba iz KS Kočevje, Rudnik, Kostel in Poljanska dolina; slaba, oz. je sploh ni, pa iz KS Ivan Omerza Livold, Draga, Osilnica, Struge in Stara cerkev. Delegacije zbora uporabnikov SSS iz krajevnih skupnosti se ponekod redno sestajajo, za drugod pa nimajo podatkov. Tovarišem pri SSS ni znano, če so sveti stanovalcev pri krajevnih skupnostih izvoljeni, niti ne„ kako delujejo zbori stanovalcev stanovanjskih hiš.
Stanovanjska skupnost je svoj del nalog po mnenju tovariša Oražma odlično opravila. Ne zanima pa jih, kako so in če sploh so svoj del nalog opravile krajevne skupnosti in če so ustanovljeni zbori stanovalcev v posameznih hišah, oz. če tam, kjer so ustanovljeni, sploh delajo. Samouprava „zgoraj“, pri SSS, je torej izpeljana; „spodaj‘, v krajevni skupnosti in stanovanjskih stavbah, pa naj jo uredijo tisti, ki so to dolžni opraviti.
SAMOUPRAVA JE IN JE NI
Za mnenje o tem, kako deluje v občini Kočevje samouprava na stanovanjskem področju, smo vprašali tudi sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZK Kočevje Petra Šobarja. Povedal je, da je ZK o tem razpravljala med drugim tudi pred približno dvema letoma, ko so bili v obravnavi sporazum o prehodu na ekonomske stanarine in nekateri drugi dokumenti s stanovanjskega področja. Sporazum ni bil sprejet, ker hišna samouprava takrat ni delala.,Tudi nekatera izhodišča niso bila dobro pretehtana.
Razbiti omarici na rob
Razmišljanje o reklami za filme v Črnomlju — Primernejše omarice in večji panoji bi bili korak naprej
Prazna omarica za filmsko reklamo v Ulici S. Rozmana v Črnomlju me navaja k razmišljanju o obveščanju o filmskih predstavah, ki bi moralo poleg informativnosti vsebovati tudi vzgojni element. Delavci črnomaljskega kinematografa so sklenili, da omarice ne bodo več uporabljati za oglaševanje filmskih programov, ker so neznani zlikovci žc večkrat razbili šipo na nji. Naj bo vzrok za razbijanje vandalizem ali morda protest zoper slab filmski program, je končno vseeno, saj ne eno in ne drugo ne odvezuje od obveščanja.
Splošno vzeto je reklamiranje filmov na nizki ravni. Pri tem je sama oblika nepretehtana. Oma-
rice bi morale velike, da bi se
biti vsaj toliko v njih videl cel
plakat, ne pa da sc včasih lahko razbere le naslov 'filma in še nekaj igralcev. Omarice bi lahko bile tudi bolj lične.
Posebej pogrešam v Črnomlju reklame za pomembnejše filme. Dalo bi sc narediti nekaj večjih panojev, ki bi reklamirali filme ob prometnicah.
Mislim, da bi morali odgovorni v kinematografu sistematično pristopiti k reklami ne samo kot elementu obveščanja, temveč tudi kot elementu za doseganje boljšega poslovnega uspeha kinematografa.
M- CATOVIC Črnomelj
Z znanjem do dobrega vina
Pohvala za vinarsko predavanje inž. Darka Marjetiča
V okviru programa letošnje razstave posavskih vin v Kostanjevici je v nedeljo, 13. marca, predaval Darko Marjctič, dipl. inž., strokovni in organizacijski vodja predelave grozdja in nege vina pri krškem Agrokombinatu.
Zanimivo, jedrnato in jasno je tolmačil stroge kriterije ocenjevanja vin, za katero jc značilno, da jc prišlo na razstavo le tri četrtine zbranih vzorcev, samo dobro vino, sicer pa je tudi smisel razstav v drugih dejavnostih gospodarstva razstavljati najboljše in najlepše. Tudi obiskovalci razstave sc zanimajo le za najbolje ocenjena, vzorna vina.
Med vzroki za izločanje vzorcev jc bila na prvem mestu slaba posoda, čemur pa naj se ne čudimo, saj so vinogradniki ob dobri letini napolnili tudi tisto posodo, ki jc ostala prazna ob trgatvi v letu 1981, ko smo imeli malo grozdja. Zato so tudi navzoči največ in zainteresirano poslušali podrobnosti o hranjenju in ovinjanju posode, o parjenju, uporabi sode, žvepla in drugih pri-
Osrednje vprašanje pri pismu stanovalcev Cankarjeve je v tem, kdo odloča o porabi stanarine. V načelu naj bi stanovalci ne odločali le o tistem delu stanarine, ki gre za amortizacijo, se pravi za enostavno reprodukcijo. O vsej ostali stanarini pa se stanovalci sami dogovore, kako jo bodo porabili. Seveda morajo pri tem upoštevati, da bodo gospodarili tako, da bodo stanovanja vzdržala določeno število let. Del sredstev si pridrže za tekoče vzdrževanje. Del jih lahko združujejo, če se strinjajo s programom vzdrževalnih oz. obneaitvenih (večjih) del v okviru svoje skupnosti.
V načelu gre samoupravljanje v zboru uporabnikov SSS v tistem delu, ko sc odloča o stanarinah, po dveh poteh:
Lastniki stanovanj volijo svoje delegate, po katerih odločajo o enostavni reprodukciji-
- Stanovalci preko svoje hišne samouprave in svetov stanovalcev pri KS volijo svoje delegate, ki se dogovarjajo in odločajo o tem, kako bodo najbolje gospodarili s samoupravno združenim delom stanarin.
Prva samouprava (lastnikov stanovanj) je dobro speljana, druga (stanovalcev) pa še ne in jo je treba še organizirati in izpeljati. To pa bo nekoliko težko, ker smo stanovanjsko samoupravo začeli graditi zgoraj, na občinski ravni namesto spodaj, pri hišni samoupravi. Do težav prihaja, ker tako izpeljane samouprave stanovalci niso sprejeli za svojo.
JOŽE PRIMC
£ turisti, ki so pravzaprav dela- ^
Pred vojno so našo dolino J > pogosto obiskovali nemški >
^ li propagando za Hitlerja in S £ zbirali po gostilnah in dru- X £ god razne podatke. Tako je J S v gostilni „Pri Cenetu ” neki s J tak „turist" prisedel k stare- ^ ^ mu Jakobu Oražmu, lastni- S ku tovarne telovadnega ^ * orodja JOR, predniku današ- J £ njega Rika, in ga nagovoril: ^ £ „Poslušajte, že veliko sve- ^ 4 ta sem prevozil, toda tako s £ slabih cest, kot jih imate v ^ 4 Jugoslaviji, nisem videl ni- \ £ kjer. ”	^
4 Oražem je bil rnčitan, S £ razgledan in nabrit. Nemcu \
£ je odgovoril
J „To drži, ampak na teh £ cestah se bo zlomila os Rim S -Berlin-Tokio. "
£ To prerokovanje se je ure
S sničilo, žal pa tega mojster s £ Jakob Oražem ni doživel. ^
* Na srečo ni doživel tudi S £ nadaljevanja tega prerokova- X £ n j a. Čeprav so ceste boljše in J 4 asfaltirane, je na nekaterih \ J toliko lukenj, da zaradi njih ^
* pokajo tudi osi naših avto- S £ mobilov.	X
£	ANDREJ	ARKO	J
Kdo je odgovoren za nesnago?
Zanikrna železniška postaja v Šentrupertu
Ko pridem na železniško postajo Šentrupert pri Rakovniku, me preseneča neurejenost. Lijak za vodo je razbit, sanitarije so umazane, povsod leže cunje in druga umazanija.
PRETEPEL TRAKTOR
Na dan 40. mučenikov, 11. marca, je imel svoj mučeniški dan tudi traktor vinogradnika iz okolice Sevnice. Zaradi stalnega prepira, ki se kar naprej obnavlja med dvema vinogradnikoma zaradi poti, je eden postavil svoj traktor po prek čez pot ter odšel. Ko se je vrnil, Je bil traktor na drugem mestu, saj ga je sosed premaknil, da je lahko šel po poti To je lastnika traktorja tako razjezilo, da je začel neusmiljeno udrihati po traktorju z železno palico, nato pa obdolžil soseda, da je traktor poškodoval. Tako je traktor postal žrtev prepira, čeprav bi se spor lahko poravnal brez zvite pločevine.
FRANC ŠEŠKO Sevnica
Za tako stanje železniške postaje sc ne zmenijo niti krajani niti krajevna skupnost, pa tudi železnica nič ne ukrene. Zato predlagam, da poiščemo človeka, ki je odgovoren za tako podobo postaje.
Zanikrne so videti tudi avtobusne postaje, povsod je polno papirja in drugih odpadkov, nekateri opravljajo na njih malo in veliko potrebo. Kako je mogoče, da se krajani vedejo tako do skupne lastnine?
Vas Rakovnik ima že nekaj časa v načrtu speljavo kanalizacije. Toda v 10 letih, kolikor časa se o tem govori, ni bito nič narejenega. Vsa kanalizacija je speljana v potok Busenk, ki vse bolj zamočvirja, poleti pa, ko voda upade, tudi zdravstveno ogroža krajane. Ob ■ vsem tem so tiho tako v vodstvu krajevne skupnosti Šentrupert, v Vodni skupnosti Novo mesto, nič pa ne ukrenejo niti inšpekcijske službe.
MILAN GRACAN
SPOSOJENO TRNJE
— Te dni so cene pod velikim pritiskom. Komaj zdržijo konkurenco dnevnih temperatur.
(Iz Politike ekspres)
MLADINCI SVETUJEJO OSMOŠOLCEM
Kam po osnovni šoli? Učencem se ni lahko odločiti, zato so veseli vsakršne pomoči. Mladinska organizacija iz Koprivnice žc več let na pomlad pripravi srečanje osmošolcev in mladincev, ki žc obiskujejo srednje šole. Mladinci bodočim vrstnikom posredujejo izkušnje glede vključevanja v novo okolje, seznanijo jih z vsem, kar je treba vedeti o srednjem usmerjenem izobraževanju. Letos smo ugotovili, da bi bila srečanja še koristnejša, ako bi prikazali kak film o poklicih ali pa na razgovor povabili tudi ljudi iz delovnih organizacij.
BRANKO VODENIK Vel. Kamen
SAMI SMO OSTALI
Domovi so pusti in prazni v našem zakotnem kraju, v njem so ostali le ostareli, mladina pa je odšla. Ko bi pred desetljetjem zgradili kakšen industrijski obrat, bi mladi ostali doma in obkolpske vasice bi bile danes polne življenja, polja bi bila obdelana. Tako pa samo beremo v časopisih, da se prizadevamo za razvoj kmetijstva; veliko pa je že zamujenega.
Zdaj imamo še težavo več. Prej so naši sinovi in hčere radi prišli spomladi na pomoč pri najnujnejših delih. A kako bo zdaj, ko ni dovolj bencina in ljudje varčujejo z boni? Ostareli smo vedno z veseljem pričakovali te obiske ne samo zaradi pomoči, temveč tudi, ker smo se srečali z vnučki.
MARIJA VOLF Radenci ob Kolpi
PIŠEČANI NE MOREJO POPRAVITI POTI
Pomanjkanje denarja za pišečki kamnolom jc povzročilo zastoj pri vzdrževanju krajevnih poti. Takona primer v Pišecah ne morejo odpraviti niti posledic po lanskem neurju s točo, ker nimajo gramoza. Na material za posipavanje cest iz tega kamnoloma čakajo tudi krajevne skupnosti Sromlje. Globoko, Bizeljsko in Kapele. ‘
POPRAVEK
V zadnji številki Dolenjskega lista je prišlo v-prispevku ..Veliko načrtov, a mato denarja" do pomanjkljivosti. Retrospektivno razstavo slikarja Mihaela Kambiča pripravlja v sklopu svoje diplomske naloge umetnostna zgodovinarka Andreja Brancelj. Belokranjski muzej ji bo v svojem razstavnem prostoru nudil prostor, potrebno tehnično pomoč, kolikor bodo dovoljevala sredstva in bo to potrebno, pa tudi pomoč pri izdaji zloženke. Torej gre za avtor sko razstavo in si Belokranjski muzej ne lasti posebnih zaslug.
Prof. ZVONKO RUS ravnatelj BM
pomočkov. Obravnavano jc bilo zdravljenje ciknjcnc posode, parafi-niranjc, žvcplanjc in drugo.
Iz tolmačenja o vinarstvu lahko povzamemo kot zaključek, da je vinska posoda v dobri kleti temelj Uspešnosti nege vina, nega sama pa odvisna od znanja in prakse.
Med nadaljnjimi vzroki za izločanje vin za razstavo so bile tudi manjše, v praksi morda nezaznavne napake ali tipičnosti za posamezne vrste vin. Čutila, oči, vonj in okus dvanajstčlanske, strokovno preaef močne komisije so zaznala, kaj je slabše, dobro in vzorno.
V splošnem lahko rcčehio, da so bila v predavanju obravnavana mno-ga dela, ki spadajo celo v umetnost priprave dobrega vina, in da dobrega kletarja ali vinarja lahko primerjamo z dobro kuharico. Iz enakega materiala, grozdja, nastane lahko dobro vino ali pa tudi ne. Prav gotovo ni naključje, da so leto za letom najbolje ocenjena vina pretežno iz istih kleti, od istih proizvajalcev.
ALOJZ PIRC
OBA IZSELJENA - Zlatoporo-čenca Pavla in Maks Vodeb iz Dolenje vasi pri Krškem sta skusila veliko hudega, saj so ju Nemci s štirimi otroki vred med zadnjo vojno izselili v taborišče Breslau. Maks je bil dober čevljar. Po vrnitvi iz taborišča je nadaljeval obrt, toda kaj prida zaslužka ni bilo, saj ljudje niso imeli denaija in so najpogosteje plačevali kar v naturi. Mati Pavla je navkljub obilici dela z živino in gospodinjenjem veliko pripomogla, da so štirje sinovi in hčerka prišli do svojega kruha. Oče in najmlajši sin Roman sta si sama zgradila novo hišo. (Foto; P. Perc)
Zlatoporočencema televizor
Lep jubilej zakoncev Novak iz Grčaric pri Ribnici
Zlato poroko sta pred kratkim praznovala zakonca Matilda in Frahc Novak iz Grčaric pri Ribnici. Poročila sta se leta 1933 v Glažuti, kjer sta takrat živela in delala. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, imata pa še 9 vnukov in pravnuka.
Oče France, ki je pet let starejši od žene, sc je rodil 11. avgusta 1903. Za časa stare Jugoslavije je živel v vasi Sbvin pri Postojni. Ti kraji so sodili takrat pod Italijo. Ko je fašizem vse bolj dvigal glavo in preganjal Slovence, je Franc Novak podobno kot mnogo drugih zbežal
v Jugoslavijo. Delal je kot kovač, kurjač in nato kot gozdni delavec.
Ob začetku vojne sta se zakonca vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Franc je bil pogosto zaprt in tudi interniran. Med vojno je bil ranjen in je 50-odstotni invalid.
Zlata poroka je bila priložnost, da so sc vsi najbližji zbrali pri njima na svečanosti Ob tej priložnosti so ju prijetno presenetili z darili, med drugim so ju obdarili z barvnim televizorjem.
MILAN GLAVONJIC
ZLATA POROKA V GRČARICAH - Zakonca Matilda in Franc Novak iz Grčaric sta pred kratkim praznovala zlato poroko. Franc bo letos star 80 let, njegova žena pa je pet let mlajša.
(TELEVIZIJSKI SPORED1
25.	III.
petek
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Ruščina, Odmor, Poštni nabiralnik-, Hrvaški potopisci, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Stara Planina, Knjižna zbirka Modra ptica, Risanka, Tretje stoletje, Vedeži, nevedneži
17.20	POROČILA
17.25	FESTIVAL PLLSN111 ORKESTROV JRT V RADENCIH: PLESNI ORKESTER RTV ZAGREB
17.55 ARABELA, zadnja oddaja iz češkoslovaške nadaljevanke za otroke
18.25 OBZORNIK
i8.40	ZLATKO LTGLJEN, sarajevska dokumentarna reportaža
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCI MESTA, oddaja iz češkoslovaške nadaljevanke
21.05	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.25	NOČNI KlNO: PLAVOLASA VENERA, ameriški film
Nekdaj uspešna pevka Nemka je poročena z ameriškim znanstvenikom. Živita zelo revno, mož pa je nevarno bolan in bi se lahko uspešno zdravil le v Evropi. Ne preostane jima drugega, ko da ona spet začne poti, da bi zaslužila za zdravljenje
potrebni denar. Končno mož odpotuje prek Oceana, ona pa spozna zapeljivega bogataša, ki sr' trudi, da bi jo omrežil... Po scenariju Julcsa I urthana je film 1932 posnel Josef von Sternberg, glavne vloge pa igrajo Marlene Dietrich, Herbert Marshall, Cary Grant in Diekio Moore.
22.50	POROČILA
17.10	Test 17.25 Dnevnik 17.45 Soba za igračke .	18.15
Telesna kultura na vasi 18.45 Narodna glasba 19.30 Dnevltik
20.00 S. Foretič: Semi-mono opera
20.45	Zag*ebška panorama
21.000 Tok življenja (dokumentarna oddaja) 21.50 Nočni kino: Srečnež (angleški film)
26.	III.
sobota
8.15	POROČILA
8.20	ZVERINICE IZ REZIJE: PSI. MAČKE IN MIŠI
8.40	CICIBAN, DOBER DAN: OBLAKI, SONCE, DEŽ IN VETER
8.55 SMOGOVCI, oddaja iz zagrebške nadaljevanke za otroke
9.25	ARABELA
9.55 VESOLJE: ENCIKLOPEDIJA GALAKT1KE, poljudnoznanstvena oddaja
10.55 ODHOD ŠTAFETE MLADOSTI, prenos iz Zadra
12.05	SMCCARSKI SKOKI NA 70 METRSKI SKAKALNICI, prenos iz Planice
13.30 POROČILA
13.35	RISANKA
13.55 Vl.LF.Ž: SARAJEVO, prenos nogometne tekme
15.45	ŽELJEZNIČAR: DINAMO (Bukarešta), prenos rokometne tekme
17.00 PRENOS košarkarski: TEKME
18.30 GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 NAŠE 23. SREČANJE
21.35	TIMON, jugoslovanski film
Film, ki ga je zrežiral Tomislav Radič, je pripoved o igralcu čigar poklicno in zasebno življenje se na moč spremeni po uspešni premieri Shakespearovega Timotta. Igrajo Boris Buzančič, Vanja Drach, Kruno Valentič, Zlatko Crnkovič, Saša Violič. Helena Butjan, Ivo Serdar in drugi.
23.05	POROČILA
1 l 05 Smučarski skoki na 70-metr-ski skakalnici (prenos iz Planice) -
15.55	lest — 16.10 Otroci jutrišnjega dne 17.30 Andrej Hieng: Burleska o Grku — 19.00 Narodna glasba 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert zagrebške filharmonije in zbora L G. Kovačič
27.	III.
nedelja
8.20	POROČILA
8.25	ŽIVŽAV, otroška matineja
9.10	ALPSKA. SAGA, oddaja iz
avstrijske nadaljevanke ‘ “ 40 625
10.40	625, oddaja za stik z gledalci
11.05	SMUČARSKI SKOKI NA 90-METRSKI SKAKALNICI, prenos iz Planice
14.45	POROČILA
14.50	PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete gledalce
15.25	GOSPOD DE E DS GRE V
MESTO, ameriški film
Pesnik s podeželja nenadoma obogati kot dedič in se odpravi v Ne\y York. V mestu precej postane slaven, o njem piše neka novinarka. Sorodniki pa niso zadovoljni s pesnikovim početjem, ker razdaja denar za dobrodelne namene. Moža proglasijo za norega .
17.15	NAŠ KRAJ: MEŽICA
17.30	ŠPORTNA POROČILA
17.45	MODROSTNI ZOB. oddaja za mlade
18.55	NE PREZRITE, kulturna oddaja
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 MRTVI SE NE V RAČA J O
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 ZLATI GRIČI HRVAŠKEGA ZAGORJA dokumentarna oddaja
21.50	POROČILA
14.30	Finalni dvoboji na državnem prvenstvu v namiznem tenisu (prenos iz Sarajeva) - 17.00 Metalopla-stika: CSKA (Moskva) 18.30 Televizijski esej - 19.10 Turistični vodič - 19.30 Dnevntk —- 20.00 Zagrebški sejem jazza 82	20.45
Včeraj, danes, jutri - 21.05 Ura z Agaiho Christie
28.	III.
ponedeljek
8.35 TV V ŠOLI: Koledar. Pogovor s književnikom, Madžarščina, Odmor, Pesmi in zgodbe za vas, Dragotin Tadijanovič, Poročila
10.35 TV V SOLI: Dokumentarni film, Risanka, Zemljepis. Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje ■. tu te
17.20	P’ H OČI L A
17.25	c ... GOVC1, oddaja iz zagrebške nadaljevanke za otroke
17.55 SODOBNA MEDICINA: SPOLNI BOLEZNI NISO ZATRTE, izobraževalna oddaja
18.25 OBZORNIK
18.45	PODIUM: IGRALEC BRANIMIR LIČEČ
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Ivan Pregelj: BERAČI IN VEST, predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice 2L05 MEDNARODNA OBZORJA *Na začetku marca je bi! v Dubrovniku posvet o sodelovanju sredozemskih držav pri očiščevanju
17.25	Dnevnik 17.45 Baš Čelik (lutkovna oddaja) 18.00 Igračkanja 18.15 Pomlad, zdravje, tek -
18,45	Arioso (operna glasba)
19.00	Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška panorama 21.05 Bolnišnica na koncu mesta 22.00 Festival italijanske zabavne glasbe v Veroni
29.	III.
torek
morstvu, Brez .računalnika ne gre, Premikanje ledenikov
17.30	POROČILA
9.05	TV V ŠOLI: Koledar, Vstaja na Hrvaškem, Odmor, Dnevnik 10. Od Subotice do Novega Sada, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Prirodopis, Risanka, Velikani svetovne književno-
sti, Mali program. Risanka, Glasbena a, žad
vzgoja. Zadnje minute
16.25	ŠOLSKA TV: Poklici v po-
17.35	ZVERNICII IZ REZIJE: TRIJE BOTRI, PRIJATELJI
17.55 NACIONALNI FOLKLORNI ANSAMBEL VENEZUELE: DAN-ZAS MARACABIO
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK
18.40	MALI SVET
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	MLADOST KARLA MARKA, oddaja iz vzhodnonemške nadaljevanke
21.05	ŠPORTNA ZIMSKA SEZONA 1982/83
Drevišnjo aktualno oddajo bo pripravilo športno uredništvo, govor pa bo o dosežkih slovenskih športnikov v vseli zimskih športih.
. . . POROČILA
15.55	Dnevni^ 16.15 Mi in televizija 16.45 Prenos košarkarske tekme-18.15 Čas knjige - 18.45 Glasbeni klub 83	19.30	Dnevnik
20.00	Folk parada 20.45 Otroci za bodečo žico - 21.35 Zagrebška panorama
30.	III.
sreda
9.25	TV V ŠOL 1: Koledar, Odmor. Pomlad, Književnost v NOB. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Ekologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program. Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minute
. JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA, prenos nogometne tekme •
17.30	POROČILA
17.35 CICIBAN, DOBER DAN-HEJ, NA SNEG
<17.50 PRIJATELJI GLASBE: SREČANJE V IVANCU IN LI POGLA-VI
18.25 KOROŠKI OBZORNIK
18.40	MOSTOVI, oddaja za italijan-sko in madžarsko narodnostno sk ti p no st
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	I ILM TEDNA: AZIZA. tuni-zijsko-alžirski film
Družina naslovne junakinje se iz starega preseli v novo predmestno naselje. Spremembe najtežje prenaša Aziza: skuša se prilagoditi novim razmeram, zlagoma odrašča in se
osamosvaja, pri tem pa ne gre vse lahko. Film je posnel Abdcllatif Ben Amntar, igrajo pa Vasmine Klilat;' Raouf Ben Amor. Dalila Rantcs, Mohamed Ziuet in drugi.
21.40	KULTURNE DIAGONALI:
22.25	POROČILA
17..25 Dnevnik 17.45 Arabela
18.15	Kultura govora 18.40 Ali ste vedeli? 18.45 Festival obdo-navskih dežel (NDR) 19.30 Dnevnik 20.00 Kino oko: Posebna vzgoja (jugoslovanski film) in pogovor o nasilju mladih
31.	III.
četrtek
9.05	TV V ŠOLI: Koledar. Plazilci in ptice. Odmor. Delo v šolskem vrtu, Matematika, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Kemija, Risanka. OZN, POROČILA. Risanka. Pokliei. Zadnje minute
16.15	ŠOLSKA TV: Poklici v pomorstvu. Brez računalnika ne gre. Premikanje ledenikov
17.20	POROČILA
17.25 VESOLJE: KDO GOVORI V . IMENU ZEMLJE? . zadnja oddaja iz poljudnoznanstvene nanizanke
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	ČAS. KI ZIVI: KRI POD GORO OLJKO, dokumentarna oddaja
19.10-RISANKA
19.26 ZRNO IX) ZRNA
19.30	DNE VNIK
19.55	VRE ME
20.00 TEDNIK
21.00 FRANCIJA ŠANSONE
Na sporedu ho prva od šesti oddaj, ki bodo prikazala Francijo, njene pesmi in pevce od konca druge svetovne vojne do zdajšnjosti.
V prvi oddaji bodo peli E. Piaf. Y. Montand. J. Greeo. C. Trenet. beseda pa bo tekla tudi o J. Preveriti. B. Vianu. J. P. Sartru in S. de Bcau-voir.
21.25	DOLGO ISKANJE: 330 MILIJONOV BOGOV, angleška dokumentarna oddaja 22 25 POROČILA
17.25	Dnevnik	17.45 Nekega
poletja 18.15 Sodobni dosežki v medicini 18.45 Šolska naloga
19.30	Dnevnik	20.00 Festival
malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu 21 40 Zagrebška panora-
morja i n o tej problematiki bo tekla beseda tudi v oddaji, ki jo bo tvoril še prispevek o razmerah na področju komunikacij.
22.15	PORODČILA
Dom sedaj je pust in prazen, ker tebe, dragi Stanc, v njem več ni, prej vsem si bi! tako prijazen, sedaj zaman te čakamo, a tebe od nikoder ni.
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je tragično zapustil naš ljubljeni sin, brat in nečak
STANE KOLENC
rojen 18. junija 1961 s Trstenika pri Mirni
Z žalostjo v srcih sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom sodelavcem mladincem, prijateljem in znancem, ki ste nam ob te/kih trenutkih stali ob strani, nam ustno ah pismeno izrazili sožalje, poklonili toliko lepega cvetja ter našega ljubega Staneta tako številno spremili do njegovega preranega doma. Naša topla zahvala velja kolektivu Novoles, TOZD IGK Račje selo, IMV Novo mesto, gasilcem, godbi, govornikom, pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Neutolažljivi: ata, mama, sestri Jožica in Nataša, brat Branko in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V najlepših letih svojega življenja nas je zapusti! naš sin, brat, stric
JOŽE RUS
Slovenska vas pri Stari cerkvi
Nenadoma je prenehalo biti njegovo srce, kije znak) tako ljubiti svoje najbližje, prijatelje, in sc je znalo samo razdajati. Zato je ta nenadna izguba še toliko bolj boleča. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, njegovim sodelavcem, znancem in vsem, ki so sočustvovali z nami in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala GD Stara cerkev in drugim gasilcem, vsem DO, ki so darovali vence in cvetje, posebno pa tozdu Pugled, vsem pevcem, godbenikom, župniku in vsem govornikom. Zahvaljujemo se dr. Krautu iz ZD Kočevje, dr. Iliji Škariču in osebju nevrološke klinike KC v Ljubljani. Posebna zahvala tovarišem Mrvarju, Koncilji, Stanetu Činklju, družinama Miklič in Struna ter ostalim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje.
Žalujoči: vSi njegovi Slovenska vas, 4. marca 1983
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 74. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče in
stari oče
MATIJA KOBE
Vukovci 4 pri Vinici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, vsem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, oddelek za poškodbe, za vso skrb in nego, organizaciji ZZB, godbi, govornikoma za poslovilne besede in tovarni Belt za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala!.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
\
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in dedka
FRANCA OMERZUJA
iz Sevnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in se v tako velikem številu poslovili od pokojnega. Iskrena hvala gasilskemu društvu in predsedniku društva Antonu Korenu za lep govor, pevcem, godbi in duhovniku za opravljeni obred in nadvse ganljiv govor. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči, žena Štefka, sinovi Boris, Erik, Dušan, biat Tine z družino, sestra Mici s sinom Lojzetom, Tončka z možem, Angelca z družino, Anica z družino, Rezka z družino
Sevnica, 10. marca 1983
ZAHVALA
Ob smrti naše dobre mame. babice, prababice in tete
NEŽE ŠLOGAR
roj. Primc iz Žužemberka 66
se iz srca zahvaljujemo skrbnemu zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki ji je v dneh strašne stiske stalo ob strani z vso človeško in strokovno odgovornostjo. Zahvalimo se prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, žužemberškim pevcem, pogrebcem in vsem. ki ste pokojno spremili na zadnjo pot. nam pa izrekli besede sočutja. Hvala darovalcem vencev in cvetja, delovnim skupnostim tovarne iskra v Žužemberku, delovni skupnosti novomeške bolnišnice in Zdravstvenega centra Novem mestu, delovni skupnosti osnovne šole Jože Gorjup iz Kostanjevice, delovni skupnosti Galerije
Božidar Jakac iz Kostanjevice, duhovniku za spremstvo ter vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k lajšanju njenih poslednjih ur. Vsem, prav vsem smo dolžni svojo iskreno hvaležnost.
Žalujoči: sin Janez, hčerke Marija, Anica. Magda irt Marta z družinami ter ostalo sorodstvo
Žužemberk, Kostanjevica, Novo mesto. Knežja vas, Zalisec, Volčje jame, Ljubljana, Pueblo, Deuver, Cleveland, marca 1983
mu
kultura
in
izobra-
ževanje
Uglaševaiec treh zborov
„Če bi imeli pevsko zvezo, bi laže tešili prenekateri problem na področju zborovskega petja," ugotavlja Tone Fink, ki vodi pevske zbore
Še pred dobrima dvema desetletjema je v novomeški občini deloval en sam pevski zbor, zdaj pa jih je že blizu dvajset, če seveda ne upoštevamo otroških in mladinskih zborov, ki cfelujejo na šolah. Vsekakor je moč reči, daje od vseh ljubiteljskih dejavnosti zborovsko petje najbolj razširjeno in množično, kar tudi pomeni, da si je pevska kultura že dokaj dobro utrla pot med krajane.
‘„Na splošno so zbori številčno premajhni, glasovno precej jšibki, da je dostikrat že to huda , ovka za njihovo napredovanje. Tu pa je še vrsta drugih reči, ki vsaka po svoje motijo napredek zborovskega petja. Ni povezave med zbori, zelo prav bi prišla pevska zveza, kakršno imajo Posavci, hudo manjka tudi pevovodij, da o neurejenem nagrajevanju slednjih sploh ne govorim,” ugotavlja slavist Tone Fink, pevovodja treh pevskih zborov: v Dolenjskih Toplicah, Šmihelu in na Slatniku.
Topliški zbor, ki deluje v okviru Kulturnega društva Maksa Henigmana, vodi Fink najdlje. „Razmere za zbor niso rožnate,” pravi, „čc se ne bi znašel, bi težko shajal. Društvo m tako premožno, da bi ga lahko izdatneje podprlo, zato je dotacija Novolesa, od koder je tudi nekaj pevcev, več kot dobrodošla. Zbor se Novolesu oddolžuje z nastopi na njegovih proslavah in drugih prireditvah. Vaje so v topliški šoli; ki je razumela težave zbora. Trenutno je udeležba na vajah nekoliko slabša, saj morajo nekateri pevci izostati zaradi večizmenskega dela. Slabši del glasov predstavljajo tenorji, iz tega razloga smo se že lani odločili, da bomo vključili ženske in ustanovili še mešani zbor. Tako v Dolenjskih Toplicah že delujeta dva zbora: mešani s 40 člani in mo3ci s 23. Večjo perspektivo ima vsekakor mešani zbor, tudi zato, ker je z večjim številom glasov laže delati.”
Šmihelskemu moškemu zboru, ki deluje v okviru gasilskega
društva, pravijo kar gasilski. Pod Finkovo taktirko je zbor, ki šteje 21 glasov, v zadnjem času precej napredoval. Na lanski občinski reviji ga je prof. Miro Kokol dobro ocenil.
Od lani imajo zbor tudi na Slatniku. Od vsega začetka ga vodi Tone Fink. Pevovodja ugotavlja: „Mešani zbor, v katerem je veliko mladih, bi z resnim delom lahko kmalu napredoval in nastopal še kje drugje, ne samo v domači krajevni skupnosti, za kar so ga predvsem ustanovili. Prvo preizkušnjo ima že za sabo.”
Tone Fink
Vsi trije zbori naj bi letos nastopili na občinski reviji, kije že razpisana, topliški in šmihel-ski pa tudi na tradicionalnem šentviškem pevskem taboru. Poleg tega bodo izmenjali gostovanja z zbori, s katerimi sodelujejo. Šmihelski bo odšel v goste k istoimenskemu onstran Karavank, slatniški k stopiškemu, medtem ko se bodo Topličani s Frankolovčani še dogovorili, kdo naj bi koga obiskal.
• Sodelujeta tudi topliški in šmihelski moški zbor. Decembra je v Dolenjskih Toplicah nastopil šmihelski zbor, v soboto, 26. marca, pa bodo Topličani obisk vrnili. Na skupnem koncertu v Šmihelu bo domači zbor zapel osem, gostujoči zbor pa kake štiri pesmi, štiri pesmi pa bosta zapela združena zbora.
I.	Z.
»TAKI STE, TAKI SMO“
11. marca se je v Trebnjem spet predstavila dramska skupina KUD Pavel Golia. Mladi igralci so pod režijskim vodstvom Zvonke Falkncr naštudirali igro „Taki ste, taki smo” Toneta Partljiča. Zanimivo je, da je mladim igralcem, ki doslej niso v tolikšnem številu sodelovali v društvu, uspelo privabiti na svojo predstavo veliko število gledalcev, tako da je bil trebanjski kulturni dom do zadnjega kotička. poln. Z igro so gostovali v Mokronogu, pripravljajo pa se, da obiščejo še druge kraje v občini.
ADLEŠICANI GOSTUJEJO PO BELI KRAJINI
Člani dramske skupine iz Adle-šičev, ki (poleg pevskega zbora, tamburašev in folklorne skupine) deluje v okviru domačega kulturno-umetniškega društva, so v letošnji zimi naštudirali sodobno dramo „Brezijansko polje”. Od premiere, ki je bila sredi februarja, je 18 igralcev gostovalo malodane po vsej Beli krajini. Nazadnje, konec preteklega tedna, so navdušili krajane Starega trga ob Kolpi.
Jezikovna malomarnost
93. sporočilo Jezikovnega razsodišča: tudi občinsko glasilo opravlja vlogo učitelja slovenščine, zato ni vseeno, kakšna besedila objavlja
V Našem časopisu je bilo v delegatski prilogi za enomesečno javno razpravo objavljeno tudi takole besedilo:
„S skupnim medobčinskim projektom obdelati celotno barje in opredeliti njihovo vlogo: a) naravovarstvenega značaja, b) vodnogospodarskega značaja, c) naselitvenega značaja. Ne glede na razvoj nadaljnih stopenj planskega procesa pa bo verjetno za vsako usmeritev potrebno že v sedanjem srednjeročnem obdobju a) zmanjševati trend stihijne poselitve, še zlasti na ravninskem delu občine, b) varovati potencialne kmetijske površine, ki imajo realno možnost za razvoj kmetijskih dejavnosti (živinoreja)."
Tako pisanje priča o malomarnem odnosu piscev, urednikov in korektorjev do bralcev. Če že pisec ne zna dobro slovensko, mora vsaj urednik oskrbeti razumljiv in pravilen „prevod“, preden besedilo objavi, bodisi da ga sam predela ali pa za to dobi lektorja ali korektorja. Občinsko glasilo namreč prihaja v vse hiše in naj bi prišlo pred oči vsem občanom. S tem opravlja tudi vlogo učitelja slovenščine.
Ampak kakšno mora biti razočaranje občanov, ko vidijo natisnjeno tako tvezenje! In kakšna škoda: Znanja in pouka potrebni mladi bralci se iz takih skrotovičenih objav v tisku navzamejo samo potuhe. Treba je prečakati samo tistih nekaj let, ki jih v šoli še morijo s slovnico in pravopisom, potem pa bodo lahko tudi sami svobodno pisali, kakor jim bosta dala srce in duša: in bodo barje vikali („barje in . . . njihovo vlogo”), se požvižgali na pravopis, razumljivost in slog, si zatikali za klobuk tuje značke (trend, stihijen, projekt, potencialen, planski, realen, proces) vse zato, da tako prikrije jezikovno revščino pod njimi.
Občinsko glasilo bi lahko pisalo lepše: ..Potreben nam je skupen medobčinski načrt za obdelavo vsega barja. Pri tem bo treba upoštevati varstvo narave, vodno gospodarstvo in. naseljevanje; že v srednjeročnem obdobju pa omejevati neurejeno zazidavo (zlasti na ravninskem delu občine) in varovati površine, uporabne za razvoj kmetijskih dejavnosti (živinoreja)."
DRUGA PREMIERA V SEMIČU
V okviru Kulturno-umetni-škega društva Jože Mihelčič iz Semiča delujeta dve dramski skupini. Prva, pevd vodstvom režiserja Alojza Kočevarja, že nekaj časa v tej sezoni razveseljuje Belokranjce z veseloigro ..Kulturna prireditev v Črni mlaki”. Preteklo nedeljo je imela pred domačim občinstvom premiero tudi druga skupina. Predstavila se je s komedijo ..Direktorjev rojstni dan” poljskega avtorja, ki pa jo je režiserka Sonja Vidmar priredila za današnji čas in domače razmere.
Sejem, ki je več ko to
Prvi priložnostni knjižni sejem je novomeška knjigarna Mladinske knjige pripravila lani v Šentjerneju, podobna prireditev pa bo od 6. do 8. aprila v Dolenjskih Toplicah — Gre tudi za vzgojo mladih
Cene knjig so najmanj za en korak pred siceršnjo draginjo, kupcev ni na pretek, zato se knjigarnarji sami odpravljajo k njim. Pri tem so v novomeški knjigarni Mladinske knjige precej iznajdljivi: pred njimi je že 6. dolenjski knjižni sejem, s knjigami pogosto prihajajo med delavec šentjernejske Iskre pa novomeške tovarne zdravil, v več ozdih imajo poverjenike za prodajo knjig, s te-
Zgovorne fotografije
V Brežicah razstava prvih barvnih posnetkov ljudi
Razstava prvih barvnih posnetkov ljudi in krajev na ozemlju današnje Jugoslavije tik pred prvo svetovno vojno je za Brežice izjemen dogodek. S svojim zgoščenim, živahnim sporočilom razgrinja pred gledalcem nešteto drobnih izsekov iz vsakdanjega življenja v Črni gori, Srbiji, na Kosovu, v Makedoniji, Bosni in na Hrvaškem.
Odlično izdelane in po motiviki izredno pestre fotografije so bogata paša za oči gledalcev, za etnologe in zgodovinarje pa prava poslastica. Posnetki so tudi kompozicijske mojstrovine. Prikazujejo izredno živahno prepletanje različnih kultur v tem sorazmerno majhnem geografskem prostoru.
Vseh 164 razstavljenih fotografij je iz zbirke Alberta Kahna v Parizu, ki hrani 500 posnetkov iz Jugoslavije. Razstavo je posredoval Francoski kulturni center v Ljubljani ob sodelovanju Slovenskega etnografskega muzeja. Do zdaj je obšla le večja jugoslovanska mesta.
Albert Kahn (1860 do 1940) je bil francoski bankir in odličen fotograf, ki je s svojo zbirko ohranil
ČRNOMEU: V SOBOTO TRETJI GLASBENI VEČER
V okviru 6. belokranjskega glasbenega abonmaja so se včeraj v Črnomlju predstavili učenci črnomaljske glasbene šole ter domača godba na pihala. V soboto pa bosta na tretjem večeru ob 20. uri v kulturnem domu nastopila belokranjski lovski pevski zbor (pod vodstvom Braneta Podgornika) ter folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike.
Ugodna klima za „preklinjevalce začetka”
Pred izidom je pesniški zbornik mladih Metličanov — Kako bo po „izteku" te generacije?
Mladi metliški pesniški rod, zbran v literarnem klubu pri osnovni organizaciji ZSMS, ima v načrtu: izdajo literarnih knjižic, pripravo literarnih večerov, predavanj, srečanj literatov in podobno. Zdaj imajo pripravljen za tisk pesniški zbornik z naslovom, „Tako se kolne začetek”. Svoje pesmi bodo v njem objavili Rudolf Vlasič, Duška Vraničar, Jani Bevk, Goran Jarnjcvič. Dušan Bečej, Marina Šimcc, Matjaž Rus in Maja Weiss.
Kdor bo kupil knjižico - izšla bo v dvesto petdeset izvodih - bo lahko prebral v njej 41 pesmi, moderno ubranih. Vendar o vsebini, nagibih in sporočilnosti poezije »preklinjevalcev začetka” morda ob izidu, zdaj je čas podčrtati neutrudno delo metliške pesniške skupine, delo, kije že preraslo kalup krajevne ozkosti predvsem po obsegu, številčnosti in odzivnosti. Toliko literarnih ustvarjalcev Metlika še ni imela v svoji zgodovini in skoraj neverjetno je, da ho po ,,izteku" te generacije še kdaj tako.
Vzroke je iskati v ugodni klimi in možnostih za delo, kar pa so si mladi ustvarili sami: imajo prostore, denar in strpno razumevanje odraslih, ki so rpsnici na ljubo, v preteklosti kaj radi v kali zadušili vsakršno iz okvirov bežečo mladinsko dejavnost.
Ob „preklinjcvalcih začetka” zapišimo še, da imajo za izdajanje pesniških knjižic in drugega tiskanega gradiva poseben sklad. Del sredstev v tem skladu je tudi od prodaje Bevkovega ..Potopljenega' sonea”. Gre torej tudi za medsebojno solidarnost med »prcklinjevalci začetka", kar daje tej skupini še dodatno simpatičnost.
T. GASPHRIČ
dragocene posnetke kulture in življenja takratnega časa. Fotografe je razposlal na vse vetrove širom po svetu in prinesli so mu izredno bogato dokumentarno gradivo, katerega delček bo do 17. aprila razstavljen v Brežicah. Za sorazmerno majhno število obiskovalcev na otvoritvi jc bila razstava prijetno presenečenje. V naslednjih dneh ji obetajo množičnejši obisk predvsem iz šol. Zagotovo bo privabila tudi ljubitelje fotografije, foto-kino klube in foto krožke.
j. teppf:y
niatsko ubrano ponudbo se pojavljajo na različnih razstavnih prireditvah, ne nazadnje pa v sklop njihove prodajne mreže sodi tudi priložnostni prodajni sejem; prvega so imeli lani v Šentjerneju, zdaj pa tak sejem pripravljajo v Dolenjskih Toplicah.
V tamkajšnji osnovni šoli bo od 6. do 8. aprila mogoče izbirati nted blizu 400 naslovi knjig, kolikor znaša domala celotna ponudba novomeške knjigarne. Drugi dan sejemske prireditve bo proslava, na kateri bodo šolarji predstavili novo pesniško zbirko Severina Šalija, ta pa bo prizadevnim mladim bralcem podelil bralne značke.
Izkušnja iz Šentjerneja uči, da glavni smoter takega sejma še zdaleč ni samo čim večja prodaja (četudi 110 tisoč dinarjev, kolikor jc tedaj iztržila Mladinska knjiga, ni zanemarljivih), ampak hkrati tudi približevanje knjige mladim in odraslim. Dandanes, ko šolarji na klopi dobijo tako rekoč vse, je sejem ko nalašč za pravi nakup; da pa mladež ne bi bila prepuščena sami sebi, so v Šentjerneju pripravili pogovor o knjigi med starši in učitelji, in oboji so potem mlade usmerjali k primernim knjigam.
D. R.
1 Š	,	«	.
SPREHOD PO GALERIJI - Posnetek je s petkove otvoritve razstave »Naši kraji in ljudje 1912 — 1913“ v Posavskem muzeju v Brež,icah. Pred ogledom fotografij je direktor francoskega kulturnega centra v Ljubljani Jean Claude Cancel ob predvajanju barvnih diapozitivov govoril o Kahnovi zbirki v Parizu in tehniki prvih barvnih fotografij. (Foto: Jožica Teppey)
Pojejo na jesen življenja
Jutri bo koncert ob petletnici delovanja pevskega zbora krških upokojencev — V gosteh dva zbora
»V začetku našega delovanja spomladi 1978, smo se dogovorili, da bomo peli pesmi borbe in dela, narodne pesmi. S takim program on se bo zbor predstavil na koncertu jutri, 25. marca, ob 19. uri v veliki dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem,” je povedal predsednik krškega društva upokojencev Dušan Stupar.
Pred petimi leti so začeli vaditi skromno, brez glasbila, v klubski sobi doma upokojencev v Krškem. Vztrajni in prizadevni pevci so nato dobili prijetno domovanje v pevski sobi Delavskega doma, kjer redno vadijo dvakrat na teden. Sestava pevcev je zelo raznolika, med njimi so začetniki, pa tudi taki, ki so že prej nastopali v pevskih zborih. So delavci, kmetje, intelektualci in gospodinje, ki so na jesen življenja trdno odločeni s pesmijo plemenititi sebe in druge.
Ko je zahrbtna bolezen spravila v prerani grob prvega zborovodja krških pevcev Janeza Zupančiča, jc
jeseni 1980 zbor za nekaj mesecev utihnil. Zupančičevo pionirsko delo uspešno nadaljuje Adolf Moškon.
Zbor seje pojavljal na spominskih prireditvah, nastopal je na revijah Posavske pevske zveze, na področnih in republiških revijah pevskih zborov društev upokojencev ter na koncertih s pevskima zboroma so-novskega društva upokojencev in zdolskega Kulturno-umctniškega društva Rudi Rožanc. Oba mešana zbora bosta gosta na jutrišnjem koncertnem večeru v Krškem.
P. P.
Spet Razmerja
So plod mladih Metličanov, ki se še ne bojijo za ugled in stolčke
Ne flancarijo samo, kot bi človek mislil in ugotovil na prvi pogled. Ne zidajo gradov v oblake, kot je pri nas ustaljena praksa. Ne bolščijo v prazno ali v kozarec celo.
Ustvarjajo, se pravi, polnokrvno živijo. Zadeva jih vsakdan, ti naši problemčki, pa če so še tako občinsko zaplankani. Pogledajo čez plot, nemalokrat daljnosežno, z jezo v mladeniški dušici. Z revoltom v mislih, z željo po spreminjanju že preveč zasmrajenega in ustaljenega. Premaknili bi radi skalo, na kateri z gotovostjo sedijo birokrati in drugi ljudje, zaliti z lastnim salom zadovoljstva nad (ne) doseženim. Ob tem se zde sebi nemočni in ni torej nič čudnega, če se slabost spremeni v razočaranje, le to v umik v nerazumljivost.	•
So pa vredni potWale. Tako uredniški odbor (Jani Bevk, Matjaž Rus, Ivi Kukman, Rudolf Vlašič, Jože Bukovič, Bojan in Janez Vraničar, Goran Jarnje-vičFin drugi pisci Razmerij. Izdajajo jih z denarjem, zasluženim v kinu, disku, v zabavišču mladih, ki bi ga nekateri najraje zapečatili ta trenutek, to sekun-dico. Pri tem jih ne bi zapekla malomeščanska vest, niti pomislili ne bi na storjeno škodo, na daljnosežnost postopka.
Že peto številko »Razmerij” jc izdal literarni klub osnovne organizacije ZSMS Metlika. Vse izdaje so bile fotokopirane, pri peti številki pa postane človek še posebej pozoren na likovno opremo Ivija Kukmana. Razmerja, izšla so v sto dvajsetih izvodih, so sveža, prodajajo jih mladinci sami, po njih pa posegajo tako stari kot mladi. Starejši iz gole radovednosti, da se potem lahko zgražajo nad nekaj vulgarnimi izrazi, mladi pa zato, ker jim je vsebina (verjetno) dokaj blizu.
O Razmerjih v glavnem dobro. Že zato, ker izhajajo, že zato, ker sp klic (krik? ) mladih. In ti so navadno (še) neobremenjeni s strahom po izgubi ugleda in stolčka. Zato .sežejo s svojo besedo dlje od zafoteljenega krajana. Z Razmerji bi morali skleniti pozitivno razmerje.
TONI GAŠPERIC
Zadovoljila le dva zbora
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov trebanjske občine je nakazala pot do pevske kulture
DREVI SPET PREDSTAVA FILMSKEGA GLEDALIŠČA
V okviru filmskega gledališča bo drevi ob 19.30 v novomeškem kinu JLA na sporedu ena najbolj pretresljivih filmskih dram zadnjih let, »Človek slon”. Program za filmsko gledališče je izbran do konca maja, predstave bodo še naprej ob četrtkih, a ne vselej ob istem času, tega ne dovoljuje zasedenost dvorane. Začetek predstav bo pravočasno najavljen v reklamni omarici kina Krka in v domu JLA. Za redne obiskovala’ filmskega gledališča jc brezplačno na voljo tudi filmski listič, na katerem je mogoče najti podatke, zakaj jc posamezni film tako dober, da si zasluži predvajanje v filmskem gledališču.
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov trebanjske občine, ki je bila pretekli teden v občinskem središču, sicer ni bila na kdove kako visoki ravni, zato pa bo p omenila kažipot, po katerem naj bi se pevska kultura, ki se v zadnjem času vse bolj krepi, razvijala naprej.
Tajnik trebanjske kulturne skupnosti Stane Peček, ki tudi sam vodi pevske zbore, je v oceni po koncu revije dejal, da sta kolikor toliko dobro kakovost pokazala samo dva zbora. Mladinski pevski zbor s trebanjske osnovne šole Jožeta Slaka-Silva in otroški pevski zbor osnovne šole Zapadnodolenjskega odreda z Mirne. Vsi ostali so se lotevali takega glasbenega materiala, ki mu niso bili kos. Tako je, denimo, pevski zbor z osnovne šole dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra pel sicer preprost kanon Viva la mušica, vendar ga ni podal tako, da bi nc motil glasbeno šolanih ušes. Pevski zbori sc lotevajo tudi večglasja, kar je narobe, saj mnogi nc obvladajo niti enoglasja. Sploh pa ni dobro, da pevski zbori ne vključujejo v svoje programe več ljudskih pesmi.
Vse to je posledica omalovažujočega odnosa do glasbene umetnosti, saj so po mnogih svilah učili petje učitelji, ki so pač imeli čas. Razme-
re sc bodo bržkone popravile, saj bodo v pouk glasbene vzgoje vključeni tudi učitelji z glasbene šole, in pričakovati jc, da se bo kakovost popravila. Seveda pa se to ne bo zgodilo čez noč, potrebno bo večletno strokovno delo.
Na reviji so sodelovali: otroški pevski zbori OS Jože Slak-Silvo, OŠ dr. Pavel Lunček, OŠ dr. Petra Držaja, OŠ Zapadnodolcnjski odred in mladinski pevski zbori OŠ dr. Pavel Lunaček, OŠ Jože Slak -Silvo. Revijo sta organizirala Občinska zveza kulturnih organizacij in Vzgojno-izobraževalne organizacije Trebnje, pokrovitelj pa je bila občinska konferenca Zveze socialistične mladine. Prireditev je bila posvečena 40-letnici Jugoslavije.
J. S.
PODELILI BODO PRIZNANJA
V trebanjski občini bodo letos že tretjič podelili priznanja občinske Zveze kulturnih organizacij. Podelili jih bodo jutri, 25. marca, ko bo v Trebnjem v domu kulture revija trebanjskih pevskih zborov. Prejeli jih br , Folklorna skupina Mok g Lojze Jarc, Mimi Kolar, Nande Krnc, Slavka Kukman in Rezka Majer.
St ' 12 '(1754) 24. rVjjirga 1983
DOLENJSKI LIST
POTA IN STR?
KRESNIČKA ODBIJA | SVETLOBO ■ ŽAROMETOV
Lani je kriminal razširil lovke
Kar za' domala 400 je lani naraslo število kaznivih dejanj po Dolenjskem — PJajveč tatvin in vlomov
murni
poročaju
Če smo še predlanskim ob podatkih novomeške UNZ, ki so kazali kar precejšen upad kaznivih dejanj na območju črnomaljske, metliške, trebanjske in novomeške občine, potihoma upali na zmanjšanje kriminalitete, potem smo lahko ob lanskem obračunu novomeške UNZ tolikanj bolj zaskrbljeni. Kajti v letu 1982 je bilo obravnavanih kar 1.866 kaznivih dejanj, to pa je domala 400 več kot leto poprej. Ob tem naj še omenimo, da je temu primemo narasla tudi neraziskanost, saj je prikritih ostalo 626 dejanj.	,
no, ki je s prodajo deviz najemala posojila po bankah in pri tem seveda mastno zaslužila. Osumljenci, ki so
RAZBIJAL. IN RAZGRAJAL -Novomeški miličniki so 15. marca' pridržali do iztreznitvc 27-letnega Toma Grdiča, ki je razgrajal v gostišču Rotovž, poleg tega pa razbijal * tudi steklenino.
ODNESEL JEKLENO CEV - 15. marca so v črnomaljske:': Gorenju-tozd Kompresorji ugotovili, da je nekdo obiskal njihovo skladišče in jim odnesel jekleno cev, vredno 1.500 din.
VLOMILI V HIŠO Med 12. in 16. marcem je nekdo vlomil v hišo Vilme Luzar v Gabrju. V stanovanju je bilo vse razmetano, vendar, kot kaže, nič ne manjka. Za vlomilcem še poizvedujejo.
OB 100 LITROV NAFTE - 18. marca je Darko Kozlevčar parkiral tovornjak Avtoprevoza na Stefanu. Ko se je čez dobro uro vrnil, je opazil, da mu je medtem zmanjkalo 100 litrov nafte.
IZ KUHINJE ODNESEL DENAR - Pri Purebrovih na Lazah je bil prejšnji teden tat. Iz kuhinje je namreč odnesel 3 tisočake.
V Črnomlju so se lani ‘srečali s 406 kaznivimi dejanji, v Metliki jih je bilo 147, Novem mestu 1.060, medtem ko so največji porast zabeležili v Trebnjem, kjer je število kaznivih dejanj od predlanskih 129 poskočilo na 253.
Podrobnejši pregled začnimo najprej z razveseljivo ugotovitvijo, da je
KAR ZA 1,5 MILIJONA ŠKODE
Ljubljančan Franc Škoberne seje 20. marca popoldne peljal z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Veliki vasi je prehiteval Integralov avtobus, takrat pa je nasproti pripeljal drug avto. Na mokri cesti je Škoberneta zaneslo, oplazil je avtobus in se zaril v vsek. Potniki in voznik so jo srečno odnesli, zato pa je bilo škode za 150 starih milijonov.
število podanih ovadb zoper gospodarska kazniva dejanja lani upadlo, saj so jih zabeležili „vsega“ 159, zato pa naraščajo nekatere oblike tovrstnega kriminala. Tako je bilo lani več primerov nevestnega gospodarjenja, zlorab položaja pravic odgovornih oseb, poneverb, zatajitev, predvsem pa gozdnih tatvin. Ob tem omenimo, da je bilo lani veliko dela namenjenega odkrivanju gospodarskih, deviznih in carinskih prestopkov. Najbolj so porasle devizne kršitve, predvsem na račun ,zasebnih* menjav tujih valut, medtem ko gre carinske prestopke pripisati nedovoljnemu uvozu blaga.
Daleč največ lanskih kaznivih di? janj pa gre pripisati splošni kriminaliteti, še posebej premoženjskim deliktom, ki jih je bilo kar 1.351. V primerjavi s predlanskim letom je ta številka večja za 26 odst. Zanimivo je, da so delavci UNZ imeli lani opravka z večjo organizirano skupi-
jih prijeli na novomeškem območju, so bili le del široko organizirane mreže, ki je bila razpletena po Sloveniji in Hrvaški.
I udi kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo lani za 36 odst. več. Od 210 tovrstnih kaznivih dejanj pa sta ostali neraziskani vsega 2, kar kaže na res dobro opravljeno delo.
V KRIŽIŠČE MIMO RDEČE LUČI - To si je v četrtek „privoščil“ Janez Boltes iz Črmošnjic, ko je z osebnim avtom zavozil mimo semafoija v križišče v Žabji vasi. Trčil je v tovornjak, ki ga je z Metlike pripeljal Janez Brajer iz Trbine pri Mirni. Posledice trčenja so dobro vidne, dodajmo le, da sta jo voznik in sopotnik dokaj srečno odnesla, škode na vozilih pa je bilo za 130.000 din. (Foto: Budja)
Prispelo »pismo sreče”
Ali boš zadel 50 tisoč dolarjev ali pa boš ob življenje
Kot kaže, nenavadno „pismo sreče" ni obšlo tudi Novega mesta, saj se je v nekaj poštnih nabiralnikih znašla prejšnji teden kuverta, ki je v sebi nosila sporočilo plehkosti, domišljije, za nekatere pa grožnje, ki strežejo celo po življenju. Predoglo bi bilo, ko bi objavljali vsebino pisma, konec koncev si tega tudi ne zasluži, vendar poglejmo nekaj najznačilnejših stavkov:
„Pismo je prišlo iz Holandije in je že devetič na poti okoli sveta... V roku 96 ur je treba 20 kopij tega pisma poslati naprej... Če to storite, vas čaka. sreča. Neki visoki oficir je potem, ko je odposlal pismo, po štirih dneh zadel 10.000 dolarjev: Bene Bad je na drugačen način dobil 50.000 dolarjev, medtem ko jih je Sali (?) prav toliko izgubil, ker je prekinil kolo sreče in verjel v magično moč pisma.. . Uslužbenec Kariesse K. je prejel pismo sreče in pozabil nanj, toda že po nekaj dneh je ostal brez posla. Dorin Gorbka ni verjela v nenavadno moč pisma in ga je vrgla v koš. Umrla je deveti dan po prejemu... “
Takšnih sporočil in groženj nosi pismo še nekaj. Veijctno je precej takih, ki se bodo kislemu okusu sestavljalca samo prezirljivo nasmehnili in na popisan košček papirja hitro pozabili, je pa zagotovo tudi nekaj takih, ki jim je vsebina pisma dovolj prepričljiva. Ce odmislimo stroške, ki bi jih imel pošiljatelj s poštnino na 20 različnih naslovov, mu gorje, če bi na pismo slučajno pozabil. Saj se revež pod vtisom nesrečne smrti Dorin Gorbke še na cesto ne bi upal!
Mar ne bi bilo bolje, ko bi za svojo in srečo vseh skrbeli nekolikanj drugače?
Upamo le, da sc zaradi teh očitkov in magične moči pisma nesreča sedaj ne bo zvalila nad naš list.
B. B.
VOZIL PO LEVI — 14. marca dopoldne je prišlo v Poljanah do prometne nesreče, ki jo je z vožnjo po levi strani ceste zakrivil Ljubljančan Jože Golob. Taje peljal tovornjak od Žužemberka do Zagradca, v Poljanah pa trčil v osebni avto Romana Hacina iz Preserja. V trčenju se je poškodoval sopotnik v osebnem avtu Janez Malešič iz Kamnika in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 300.006 din
PADEL S KOLESA - 25-letni Alojz Turk s Tanče gore se je 15. marca zvečer peljal na kolesu z
motorjem od Kvasice proti domu. Med vožnjo je padel z motorja in sc hudo ranil, tako da so ga morali odpeljati na zdravljenje v Novo mesto.
NA MOTORJU BREZ IZPITA 20-letni Franc Setnikar iz Vrhtreb-njega sc je 16. marca peljal na kolesu z motorjem od Trebnjega proti Dolnji Nemški vasi. Med vožnjo je srečal prijatelja, zato je motorno kolo obrnil in pohitel za njim. Pri tem je zavozil . na rob ceste, izgubil ravnotežje in padel. Končal je v novomeški bolnišnici, na motorju pa je za 5 tisočakov škode.
TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL KMALU TUDI V ČRNOMLJU?
V Črnomlju že dlje časa razmišljajo, da bi odprli delavnico za tehnične preglede voziL Ta problem je postal zadnje čase zaradi pomanjkanja goriva še toliko bolj pereč, saj morajo Belokranjci voziti vozila na tehnične preglede v Novo mesto, kar pomeni velik strošek in izgubo časa. Na to so opozorili vozniki tudi na nedavni konferenci AMD Bela krajina. Podpredsednik črnomaljskega izvršnega sveta Jože Mrzljak je ob tem dejal, da bo izvršni svet v sodelovanju z AMD skušal obnoviti sporazum o odprtju delavnice, za pomoč pa bo prosil tudi delovne organizacije - uporabnice.
VLOMILI V HIŠO
Jure Rukavina iz Osrečja pri Škocjanu je v soboto ugotovil, da mu je nekdo vlomil v hišo. Odnesel je 12 ročajev za izdelavo grabelj, več klobčičev vrvi in okvir slike.
Davek požiganju trave raste iz tedna v teden
število požarov po Dolenjskem vse večje
Vse kaže, da bodo spomladanski požari, kijih zakrivlja neprevidnost, poslej redni gosti časopisa. Med številnimi ognji prejšnji teden na Dolenjskem omenjamo dva požara.
16. marca je zagorelo y Gori nad Semičem, kjer se je ogenj s travnika razširil na bližnjo parcelo Ljudmile Mušič iz Semiča. Zgorelo je nekaj sadnih dreves, širjenje požara pa so preprečili bližnji vaščani. Istega dne pa je prišlo do požara na košenicah pri Rožnem dolu. Ogenj je povsem uničil kakšna 2 hektara z grmičevjem poraslega travnika, ki je deloma v zasebni, delno pa v družbeni lasti. Požar so pogasili občani in gozdni delavci, vseeno pa je povzročil za preko 20 tisočakov škode. Zal poročila delavcev UNZ ne omenjajo izrečenih ukrepov proti neprevidnim požigalcem.
Ob zaključku redakcije smo prejeli tudi poročilo o požaru nad Kaščo, kjer je ogenj Anici Bahor iz Semiča naredil za več tisočakov škode.
VANDALIZEM PRI SPOMENIKU NOB
Zaenkrat še neznan storilec se je v noči na nedeljo spravil nad spomenik padlim borcem NOB v Bučni vasi. S spomenika je snel venec in cvetje, poleg tega pa je razmetal stebričke. Ime neznanega storilca še ni znano, ko pa bo preiskava končana, bomo o njej podrobneje poročali.
USODEN PADEC
Franc Živec iz Pangrč grma je 9. marca peljal traktor po kolovozu od domače vasi proti Joštovcu. Med vožnjo po klancu navzgor pa se je od traktorja odpel voz, zdrknil čez kamnito ograjo in se prevrnil. Na vozu je bil tudi 84-letni Mihael Živec, ki je med prevračanjem padel in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer pa je poškodbam čez tri dni podtegeL
PODLEGLA
POŠKODBAM
Iz novomeške bolnišnice so 15. marca sporočili, da je 13. marca zjutraj za posledicami prometne nezgode v Svibniku umrl 72-letni Anton Štrbenc iz Jelševnika.
Za posledicami delovne nezgode pa je 13. marca v novomeški bolnišnici, umrl Stanislav Kolenc, delavec IG K z Račjega sela.
0 Posebno poglavje je kriminaliteta med mladoletniki, ki so lani storili 244 kaznivih dejanj. Zlasti je zaskrbljujoče, da so kar 33 dejanj storili otroci, obravnavanih pa jih je bilo 84. Največ gre za kraje in goljufije, medtem ko imajo starejši mladoletniki na vesti tudi krvne prestopke, kot posilstva, pretepe, nekaj pa je bilo tudi ropov, ponarejanja' listin in nasilniške-ga obnašanja.
Za konec pregleda splošne kriminalitete še pogled med kazniva dejanja, ki so jih storili Romi. Novomeška UNZ, ki o tein vodi posebno evidenco, jc lani obravnavala 210 kaznivih dejanj, ki so jih storili 404 Romi, kar je za 63 odst. več kot leto poprej. Čeprav jc bil v zadnjih letih prav reševanju romskih problemov v novomeški občini posvečen velik poudarek, pravih rezultatov žal ni.
B. BUDJA
UKRADENO SENO IN HLODOVINA
Crnomaljčan Janez Schweigher je 14. marca ugotovil, da mu je nekdo s travnika pri Črnomlju meni nič, tebi nič odpeljal seno, ki ga je imel spravljenega v stogih.
Podobno presenečeni so bili dva dni kasneje gozdarji, saj jim je nekdo ponoči iz nakladišča GG ob cesti Pretoka-Gorenci odpeljal kar pet kubikov hlodovine.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Novomeščan Božo Mervar je prejšnji teden ugotovil, da je nekdo obiskal njegovo zidanico na Ljubnu. Vlom sam po sebi ne bi bil nič posebnega, ko se ne bi izkazalo, da je vlomilec to storil le za ubogih 20 dekagramov kave. Tudi vlomilci so kofetarji.
• Črnomaljski miličniki so prejšnji teden pridržali trojko Ivana P. iz Drenovca ter Saliha Z. in Anto K. iz Kanižarice, ker so v rudniškem bifeju med popivanjem razgrajali in razbijali steklenice. Na koncu so se že toliko opogumili, da so pričeli goste bifeja obmetavati kar s pivskimi steklenicami. »Obstreljevanje" so prekinili možje v modrem.
« Iz tope Jožeta Grabarja v Praprotnici pri Mokronogu je neznan tat prejšnji teden Odnesel menjalnik in . diferencial osebnega avta. Vsekakor mnogo ceneje in priročneje, kot pa če bi moral po rezervne dele v sosednjo Italija.
• Povšetovi na Uršnih' selih so prejšnji teden ugotovili, da je njihovo klet obiskal mesojedi zmikavt. Iz hladilne skrinje je namreč izginilo 12 kilogramov mesa in 4 krače. Žalost za izgubljenimi dobrotami je neizmerna.
• Da ni vselej dobro preveč vneto topatati po vrtu, je v soboto dokazal Sentjernejčan Aleksander L. Z orodjem je namreč zadel na mino mino-metalca. So taki, ki se bodo tole notico izrezali in jo potem v opravičilo kazali ženam.
SPOSOJENO TRNJE
— Po uvedbi depozita je televizija zn mnoge edino okno v svet.
(Iz Novega tednika)
Pregledovali luči, našli pa tudi kavo
Tri ure akcije v spremstvu miličnikov — Veliko dela
Dobre tri ure jc bilo potrebno prejšnjih teden, da se prepričamo, kako malo pravzaprav poznajo dolenjski vozniki pomen prižganih luči na avtomobilu. Ce izvzamemo že trdo temo, se je le malokomu zdelo vredno prižgati luči ob somraku. Nič čudnega torej, če je bilo za trojko v modrih uniformah, Andreja Senico, Fani Mencin in Milana Kranjca, tistega dne veliko dela. Čeprav je šlo zgolj za preventivno akcijo, tudi brez kazni nj šlo. Pa še nekaj: za pestrost večera so poskrbeli zdomci, ki so prestrašenih obrazov čakali, kaj bodo miličniki naredili s kilogrami najdene kave. Toda pojdimo raje po vrsti.
Ustavljenih je bilo 75 vozil, od katerih je bilo več deset voznikov opozorjenih zaradi neprižganih luči. Mimo tega je modra posadka v Gotni vasi, Ločni in Žabji vasi ugotovila tudi 20 večjih pomanjkljivosti na svetlobnih telesih (gorela le ena luč, pokvatjeni smerniki itd.). Ob vsem tem jc bilo na vozilih še 12 drugih, tako očitnih tehničnih pomanjkljivosti, da se navzlic preventivni vsebini akcije predlogu za uvedbo postopka ni dalo odreči. Mimo tega je tahograf tovornjaku kazal prehitro vožnjo, najti pa jc bilo tudi neregistrirana vozila. Prav ob slednjem povejmo, kaj pravi za tovrstne kršitve zakon. Sodnik lahko voznika, ki ga na cesti zalotijo z neregistriranim avtom ali neprižganimi lučmi, kaznuje s
Voznik na posnetku je bil eden redkih, ki je imel ob mraku prižgane luči, vendar je, žal, svetila le leva luč. Tokrat je bil deležen le tovariškega opomina.
Iz vreč in potovalk se je skotalilo kar precej zavitkov kave, vendar je bilo prep -ičevanje, da je namenjena le domačim, tako prepričljivo, da so tudi miličniki popustili.
kaznijo do 3.000 din ali zaporom do 30 dni, če pa jc s takim vozilom spravljal druge v neposredno nevarnost, pa s plačilom do 4.000 din ali zaporom do 60 dni. Da ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja nc omenjamo.
Na ,.zasedo" ob vznožju Gorjancev pa sta »naletela" tudi avtomobila zdomcev. Miličniki so sc tokrat bolj posvetili vsebini avtomobilov, llpravičeno. Na
parkirnem prostoru je obakrat zrasel kar zajeten kupček kave. Proseči obrazi lastnikov so omehčali miličnike, kajti najdene kave konec koncev ni bilo toliko, da bi se dalo sklepati na. kakršnokoli prekupčevanje, poleg tega jc bila za nekaj kilogramov plačana tudi carina. Sicer pa jc šlo predvsem za preventivno akcijo.
Andrej Šenica
Fani Mencin
Milan Kranjc
V novomeškem domu JLA je bila v soboto jubilejna skupščina NK Elan, posvečena 60-letnici kluba, ki je bila hkrati zaradi varčevanja osrednji dogodek ob častitljivi obletnici.
Po uvodnih poročilih predsednika kluba Bajuka, predsednika strokovne komisije Pavlina in blagajniškem poročilu je delo in težave kluba najbolje predstavila razprava sodelujočih. Kot rdeča nit se je vseskozi vleklo pomanjkanje denarja pa slaba kadrovska zasedba, da slabega igrišča, neprimernih slačilnic in ostalih prostorov ne omenjamo. Skupščina je pokazala tudi, da ima klub premalo stalnih navijačev, zato tudi članarina ne prinaša tistega denarja, ki bi ga lahko. Toliko o delovnem delu skupščine.
Svečani del je minil v podeljevanju plaket in priznanj. Posebna priznanja in plakete so dobili še
■ r---------------------
J. RUSTJA IN B. VESEL PRVAKA DOLENJSKE
Na kegljiščih Loka in Vodnjak se je pred dnevi končalo dolenjsko kegljaško prvenstvo v dvojicah. Zmagala sta Janez Rustja in Božo Vesel s 3.390 podrtimi keglji, sledijo pa: Goleš in Bartolj 3.331, I. Vesel 'n Blažič 3.323 itd. Ti trije pari so se uvrstili na republiško prvenstvo, ki bo 21. in 22. maja v Ajdovščini in Kamniku. Pri ženskah sta naslov osvojili Dalmacija in Poljakova pred parom Flisar-Veber in dvojico Soško- Škerlj. Republiško prvenstvo bo 4. in 5. junija na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani.
N. G.
Začetek v Žlebu
Belokranjski motokros slavi letos 10-fetnico
Belokranjski motokros slavi te dni desetletnico. Maja 1973 je AMD Bela krajina pripravilo prvo tekmovalno progo za motokros vr Žlebu pri Kanižarici in organiziralo prvo tekmo v razredu do 50 kubikov. Še septembra istega leta je bilo v Beli krajini že drugo tekmovanje, nakar vse do danes ni minilo leto, ko Bclo-kranjčani ne bi bili organizatorji kakšne velike prireditve.
Že 1. maja naslednjega leta je bila nared nova proga pri Dragovanji vasi, kjer so gostovali najboljši slovenski motokrosisti v razredu do 50 ccm in kjer je bilo prvič državno prvenstvo za motprje do 125 kubikov. Isto leto, 8. septembra, je bila proga pri Dragovanji vasi vpisana tudi v koledar FIM, saj so bili Belokranjci organizatorji prve mednarodne dirke za nagrado Bele krajine. Ta tekma je bila vpisana v koledar FIM pod številko 3/392/ 74. Od takrat pa do danes je bilo na belokranjskih progah ža 18 dirk, vse pa je vodil predsednik AMD Bela krajina Alojz Gabrovec.
Prvomajska dirka leta 1979 pa je že stekla na današnji progi v Brezju pri Črmošnjieah. Vzrokov, zakaj so se organizatorji odločili za novo lokacijo, je bilo več, predvsem pa nova cesta, ki je odprla nove možnosti za razvoj turizma in športa v tem delu Bele krajine. Številna priznanja AMZ Jugoslavije pričajo, da so organizatorji vselej dobro opravili svojo nalogo. Upamo, da bo tako tudi letošnjega 1. maja, ko bo tekmovanje posvečeno praznovanju desetletnice. Brezje bo namreč imelo v gosteh najboljše tekmovalce v razredu do 125 ccm iz Avstrije, Italije in Jugoslavuc. Vendar več o.prireditvi kdafdrugič.
B. B.
V PONEDELJEK ROKOMETNI FINALE
V ponedeljek ob 18. uri bo v ribniški športni dvorani finale rokometnega pokala na območju Slovenije. Pomerili se bosta dve zagotovo najmočnejši ekipi, domači Inles in Kolinska Slovan iz Ljubljane. Ne glede na izid srečanja pa povejmo, da sta si že obe ekipi zagotovili mesto med 16 najboljšimi jugoslovanskimi ekipami, žrebanje parov pa bo 2. aprila v Beogradu.
Pričenja se boj za prvo ligo
V soboto se za Inles prične odločilni spomladanski del prvenstva v II. rokometni ligi — Zmaga spodbudna
V soboto se prične spomladanski, za ribniške rokometaše odločilni del prvenstva v II. zvezni ligi-sever. Kot je znano, je Inlcsova ekipa po jesenskih bojih s 17 točkami na prvem mestu, z le eno več od drugouvrščenega Istraturista. Nobena skrivnost ni, da Ribničani letos startajo na prvo mesto, ki se jim je tako nesrečno izmuznilo že lansko leto, in s tem seveda na uvrstitev v I. B ligo.
Po besedah trenerja „lesarjev“ Jožeta Šilca, je ekipa pripravljalno obdobje odlično izkoristila za igranje večjega števila močnih prijateljskih tekem, ki so potrdile dobro formo.
„Že v soboto imamo eno najtežjih srečanj spomladanskega dela prvenstva, saj nam prihaja v goste ekipa Moslavine iz Kutine, ki nas je lani presenetila z zmago. Imamo torej dovolj razlogov za rcvanšo, zategadelj bomo zaigrali na edino karto, ki vodi k prvemu mestu-zmagi," pravi Jože Šilc.
Omenimo ob tem, da ima Inles v tem delu prvenstva izredno ugoden razpored srečanj, poleg tega eno srečanje več na domačem igrišču. Verjetno jih najtežja naloga čaka že v 3. kolu, ko potujejo v Split. Če bi se tudi iz tega gostovanja vrnili neporaženi, bi bilo nadaljevanje mnogo jasnejše.
„Najteže je braniti prvo mesto. Že večkrat smo bili v položaju, da pridemo kam više, tokrat pa priložnosti preprosto ne sm mo izpustiti. Konec koncev bi bila to največja nagrada za ta rod rokometašev, ki je ribniškemu rokometu poklonil najboljša leta. Gre pa tudi za to, da dobi dolenjski šport po dolgih sušnih letih predstavnika v prvoligaški konkurenci."
Trener Šilc ima zagotovo prav, kajti priložnosti, kotso jih imeli lani in kot jo imajo letos, se ne rojevajo dvakrat zapored, lstraturist, Moslavina, Split in Šoštanj bodo Ribničanom najostrejši konkurenti. L n ega se lahko rešijo že v soboto.
M. GLAVONJIČ
V italijanskih Udinah je bila v nedeljo velika mednarodna kolesarska prireditev, katere seje udeležilo tudi skromno novomeško mladinsko zastopstvo. Zato pa so Novomcščani potovali domov tolikanj bolj veseli, saj sta njihov avtomobil krasila dva ogromna pokala: enega je dobjl Phpež za zmago v posamični konkurenci, drugega pa novomeška vrsta, ki je zmagala med ekipami.
OBČNI ZBOR ŠD GABRJE
V soboto ob 19. uri bo v kulturnem domu v Gabrju občni zbor tamkajšnjega športnega društva. Vabljeni tudi vsi ljubitelji smučanja pod Gorjanci!
SMUČARSKI TEKI ZA MEMORIAL MAJDE ŠILC
Pod pokrovitelj stom 00 ZZB Ribnica je TVD Partizan iz Sodražice v nedeljo pripravil na Travni gori 1. smučarske teke za memorial Majde Šilc. Udeležilo sc ga -je 81 tekmovalcev iz Logatca, Brda, Loške doline, Kočevja, Velikih Lašč, Loškega potoka in Sodražice. Pri cicibanih je zmagal Smole iz Logatca, pri pionirjih Marn iz loga, pri pionirkah Leskovščeva iz Loške doline, pri članicah Sovanova iz Logatca, pri članih (A) Bebcr iz Brda, članih (B) Merlak iz Logatca in pri veteranih Ožbolt iz Loške doline.
M. G -č
Karate: Škedelj med izbranci za EP
Škedelj zmagal na RP v polsrednji kategoriji
Z dobrimi uvrstitvami na regijskem tekmovanju je novomeško karate društvo Jugokaj pridobilo pravico do nastopa na republiškem prvenstvu, ki je bilo v nedeljo, 20. marca, v Ljubljani, pripravil pa ga je karate klub iz Šiške.
Tekmovanja se je udeležilo osem regija s prek 80 tekmovalci. Novo-meščani so dosegli takele uvrstitve: v polsrednji kategoriji je zmagal Martin Skodeli. Tomi Hrastar je bi! drugi, Zvone Šoštarič pa je v težki kategoriji osvojil 3. mesto. Vsi trije so si s tem pridobili pravico do nastopa na državnem prvenstvu v Zenici, ki bo 26. marca. Ob tem naj omenimo, da je Škedelj kandidat za državno reprezentanco, ki bo aprila nastopila na EP v Novenr Sadu. Zvezni selektor ga je namreč že poklical na priprave naše najboljše vrste.
V konkurenci starejših mladincev je Sandi Papež prepričljivo opravil s svojimi nasprotniki. Zmagal je pred tremi italijanskimi kolesarji, peti je bil Pintarič (Astra), šesti Lah (Rog) itd. Kakih 20 kilometrov so kolesarji vozili v strnjeni skupini, takrat pa se je Papež odločil za samostojen beg in je dodobra ušel skupini zasledovalcev.	,
S tako vožnjo je
osvojil tudi leteči gorski cilj. Nekaj pred ciljem pa je Papeža ujela skupina petih kolesarjev, in ko je že vse kazalo, da bo Novomeščanu zmanjkalo moči, je ta v finišu pokazal, da je odlično telesno pripravljen. S prednostjo nekaj deset metrov je prsi pretrgal ciljno vrvico.
Medtem pa so se v Zagrebu preostali novomeški kolesarji borili v dirki na kronometer. Med starejšimi mladinci je bil na 14 kilometrov dolgi progi Darko Papež 2., Grah pa 7. Velik uspeh so dosegli maljši mladinci, ki so ponovno dokazali premoč v državi: zmagal je Glivar, Božič je bil 3., Bele 4. in Kruljac 8.
V soboto čaka najboljše kolesarje nova težka preizkušnja za pokal
^ Poro beto na v Pulju.
ZADOVOLJNA - Sandi Papež in njegov trener Ivan Turk po vrnitvi iz Italije.
USPEŠNI NASTOPI ELANOVIH KADETOV
Kadeti novomeškega Elana se te dni vneto pripravljajo na spomladanske ligaške nastope. Tako so gostovali v Ljubljani in s tamkajšnjim ŽNK igrali neodločeni 4:4, nato pa so v Brežicah brez težav odpravili tamkajšnjo kadetsko enajsterico s 4:0.
Kmetje, a tudi športniki
Športno društvo Butoraj eno najbolj aktivnih v Sloveniji — Letos bodo odprlijiov športni objekt
V lanskoletni akciji, s katero so iskali najbolj športno krajevno skupnost v Sloveniji, je Butoraj iz črnomaljske občine pristal med vaškimi krajevnimi skupnostmi na 11. mestu. Če ne bi vrednotili tudi športnih objektov. ki jih v vasi tako rekoč ni, pa bi bili le glede na športno aktivnost na 2. mestu med 300 tekmujočimi skupnostmi.
Toda v Butoraju priftik ujejo, da se bodo lahko že letos bolj enakovredno pomerili s svojimi tekmeci, kajti dokončati nameravajo športni objekt s površino okrog 100 kv. metrov, ki so ga tako rekoč sami zgradili. ..Imeli smo pravzaprav srečo, da smo dobili ta dom," pripoveduje Ivan Hrustek, danes tajnik športnega društva Butoraj, sicer pa inieia-tor, da se je društvo sploh ustanovilo ter pred štirimi leti registriralo. „V Vinici bi moral prav na mestu, kjer je bil stari zdravstveni dom, zrasti nov, vendar niso imeli denarja za odstranitev stavbe. Zato so se naši športniki odločili, da bodo stavbo podrli, prepeljali material v domačo vas ter .z njim postavili športni objekt." V osnovni šoli Mirana Jarca iz Črnomlja pa so jim že odstopili rabljeno športno orodje.
Da je butorajska krajevna skupnost zares športna, pove tudi podatek, da je v športnem društvu od 220 krajanov kar 140 članov.
Butorajčani so med športnimi društvi v Beli krajini, a tildi onkraj Kolpe znanj po Fetos že četrtih športnih igrah, na katerih sc v šestih disciplinah pomeri več kot 400 športnikov?Njihovi
Ivan Hrustek: „140 športnikov je vključenih v 7 sekcij."
sekciji za šah in namizni tenis pa vsako leto pripravita turnir ob občinskem prazniku.
B. M.
Zmaga je odprla vrata II. lige
Novomeščani dosegli v soboto odlično zmago v Domžalah — Helios — PJovoles 98 : 101 (51 : 50) - Tudi mladi so se izkazali - Do konca prvenstva oslabljeni
živeči člani predvojne ekipe Jože Medic, ki je bil tudi soustanovitelj kluba, Roman Doljakx Boris Andri-j anič, posmrtno priznanje pa je dobil tudi Jože Mrzlak.
Omenimo naj še, da je skupščina sprejela nekatere spremembe statuta in izvolila nov, 17-članski upravni odbor, ki ga bo vodil Boštjan Japelj. Zapišimo ob koncu željo vseh udeležencev sobotne skupščine: da bi namreč nogomet v Novem mestu le dobil mesto, ki mu po popularnosti in bogati tradiciji tudi gre.
Novomeški košarkaiji so izpolnili cilj, ki so si ga zastavili pred pričetkom prvenstva: vrnitev v II. zvezno ligo. Po izredno razburljivem srečanju so si namreč v soboto v Domžalah priigrali odločilno zmago za vstop v II. zvezno ligo. Z veliko borbenostjo so nadigrali Domžalčane, ki jim niti pomoč polne dvorane ni pomagala, poleg tega pa sta bila sodnika s svojim kriterijem bolj naklonjena domačinom.
HELIOS—NO VOLES	89:101
(51:50) - Plantan, Seničar, Munih, Lalič in Bajc naj bi bili tisti, ki bi morali po dogovoru pred tekmo že v samem začetku razbiti obrambo gostov in Novomeščanom prinesti odločilno prednost. Toda trema pred odločilnim srečanjem je tokrat naredila svoje, poleg tega je agresivna igra predvsem po zaslugi neenotnega kriterija sodnikov prinesla no-volesovcem veliko osebnih napak.
Trener Kovačevič je poskušal z menjavami, v igro sta vstopila Cerkovnik in Peljhan, vendar seje slednji že po 30 sekundah igre poškodoval in so ga z rešilcem prepeljali v ljubljanski Klinični center. Ves prvi polčas je tako minil v majhni premoči domačinov, ki so ta del zaključili s košem prednosti.
Odločilne pa so bile prve minute drugega polčasa. Novomeščani so zaigrali zbrancjc, predvsem pa natančneje. Po zaslugi izredne serije mladega Bajca z 10 zaporednimi koši so razbili domačine in niti očitna naklonjenost sodnikov domačim ni pomagala. Zapišimo le, da je moralo v drugem polčasu iz igre zaradi pet osebnih napak 5 gostujočih igralcev, tako da so zadnje tri
minute za Novomcščane igrali Plantan, Rihar, Bratovž, Pintar in Munih. Prav slednji je v odločilnih trenutkihvladal pod obema košema, Plantan pa je s svojo izkušenostjo pridodal mladosti potrebno umirjenost. Najboljši? Težko je po tako odločilnem srečanju, v katerem je vsak zanesljivo dal vse od sebe, izbirati najboljše. Pa vendar so Pl an tan, Bajc Si Cerkovnik v celoti upravičili zaupanje in odločilno prispevali k dragoceni zmagi.
Novoles: Rihar 3, Cerkovnik 18, Bratoš 2, Munih 19, Bajc 21, Lalič 11, Balažič 3, Plantan 23.
Novomeščani bodo sklepni del prvenstva odigrali okrnjeni, saj so ostali brez poškodovanega Peljhana, poleg tega gresta Balažič in Plantan 6. aprila k vojakom. Toda razpored zadnjih tekem je takšen, da Novo-meščani navzlic temu ne bi smeli več izgubiti prvega mesta. Tako igrajo v soboto doma proti zadnje-uvrščeni ekipi Cerknice.
B. B.
--------------------------------—v
ŽE NOVI ČLANI II. LIGE? — Veijetno so si košatkatji novomeškega Novolesa z zmago v soboto v Domžalah že zagotovili naslov in povratek v drUgoligaško društvo. Le kakšno izjemno presenečenje in .velika neresnost lahko spremenita vrh lestvice. Stojijo od leve: Cerkovnik, Munih, Bajc, Pintar, Lalič, Balažič, Slavko Kovačevič, čepijo: Zupančič, Rihar, Plantan Kramar, Peljhan, Bratož, Primc in Seničar.
f
Priznanja ob 60-letnici
ČE HOČEŠ TRENIRATI... Takole so morali v soboto poprijeti za krampe, lopate in grablje novomeški atleti, če seveda želijo trenirati. Stezo in vse ostale naprave (da o slačilnicah ne govorimo) na novomeškem stadionu je zima povsem onesposobila in res skrajni čas je, da se nekdo (vemo. kdo!) zamisli nad razmerami, v katerih delajo novomeški atleti. (Foto: Budja)
Metličanke presenetile
Prvenstvo dolenjskih ŠŠD v novomeški športni dvorani
V novomeški športni dvorani je bil pred dnevi medobčinski rokometni turnir ŠŠD, ki so se ga udeležile ekipe iz Trebnjega, Črnomlja in Metlike.
Rezultati (pionirji): Metlika -Črnomelj 7:9; Trebnje - Metlika 23:15, Črnomelj - Trebnje 13:21; vrstni red: Trebnje 4, Črnomelj 2, Metlika 0; (pionirke): Metlika -Črnomelj 12:7, Trebnje - Metlika 6:17, Črnomelj ~ Trebnje 7:10; vrstni red: Metlika 4, Trebnje 2, Črnomelj 0.
Tekme sta sodila Erjavec in Okleščen, najbolj pa so presenetile mlade Metličanke. Ekipi, ki jo vodi Jože Omcrzel, je to velika spodbuda za naprej, saj sc učenke (mimogrede, vse so odličnjakinje) z roko-
metom ukvarjajo vsega leto dni. Nastopile so v takile postavi: Čulig, Čikič, Planinc, Mahmutovič, Malešič, Štrucelj, Pezdirc, Matekovič, Horvat, Stopar, Predovič, Bahorič.
V NOVEM MESTU DOLENJSKO PRVENSTVO
Na novomeških kegljiščih Loka in Vodnjak bo v soboto in nedeljo tekmovanje dolenjskih kegljačev. Pri moških vodita Božo in Igor Vesel, finale 16 najboljših pa bo na kegljišču Což v Ivančni gorici. Med ženskami vodijo Dalmacija, Veber in Šoško, zmagovalka pa bo znana že v nedeljo.
N. G.
DEKLETA PROSTA - Novo-meščanke so srečanje 19. kola v SKL odigrale že vnaprej, tako da jih čaka naslednja tekma doma proti Mariboru. Po tem kolu ostajajo z 8 točkami na 11., predzadnjem mestu.
Iz Udin z dvema pokaloma
Sandi Papež zmagal na mednarodni dirki v Italiji
V soboto je bila jubilejna skupščina NK Elan
DOLGA VAS: POPRAVLJEN REKORD SKAKALNICE
Pred dnevi je KS Dolga vas pripravila medobčinsko prvenstvo v smučarskih skokih na 50-metrski skakalnici. Udeležilo se ga je 60 tekmovalcev. Tekma je štela tudi za občinsko prvenstvo; med mladinci je zmagal Maček, pri članih pa Novak. V medobčinskem merilu je pri mladincih slavil Debeljak iz Ilirije, pri članih pa njegov klubski kolega Tepeš. Taje postavil tudi nov rekord skakalnice (s 50 metri).
M. G -č
BMDDGMCIG^IL
LJUBLJANA
DO MINERAL Industrija naravnega in umetnega kamna, p. o. Ljubljana, Letališka 5
Delovna organizacija Mineral vabi k sodelovanju
-3 delavce
1. STROJNE KLJUČAVNIČARJE OD cca 15.000,00 din
2. OBRATNEGA ELEKTRIČARJA	-1 delavca OD cca 15.000,00 din
3. DELAVCE ZA DELO V KAMNOLOMU-3 delavce OD cca 12.500,00 din
4. DELAVCE ZA PRIUCITEV NA KAMNOSEŠKIH DELIH	-3	delavce
OD cca 12.000,00 din
POGOJI:
— pod 1. in 2:
VKV ali KV delavec
vsaj 1 leto delovnih izkušenj
— pod 3: starost nad 18 let lahko NK delavec sposobnost za delo na višini
zaželeno je vsaj leto dni delovnih izkušenj v gradbeništvu
— pod 4:
NK delavec zaželeno je, da gradbeništvu.
ima vsaj leto dni delovnih izkušenj v
Vsa dela so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Vse informacije lahko dobite v splošno-kadrovskem sektorju DO MINERAL, Ljubljana, Letališka 5, ali po telefonu 443-210.
Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
DO MINERAL, Ljubljana, Letališka 5.
173/12-83
RAZVELJAVITEV SKLEPA Na podlagi odločbe sodišča združenega dela v Brežicah z dne 8. 3. 1983 razveljavljamo sklep zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško o objavi prioritetne liste prosilcev za stanovanja, zgrajena iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini Krško, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 10.
3.	1983.
Predsednik zbora uporabnikov: FRANC GRAČNER, I. r.
172/12-83
r
djuro salaj
Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško objavlja dodatni razpis za štipendije:
smer tehnologija celuloze in
TOZD Celuloza
1 štipendija
dipl. ing. kem. tehnologije papirja
TOZD Papir
2 štipendiji
ing. kem. tehnologije
TOZD Energija
1 štipendija strojni tehnik 1 štipendija
elektrotehnik	•
♦
TOZD Komerciala
1 štipendija dipl. ekonomist
Delovna skupnost skupnih služb
1 štipendija
dipl. ing. elektrotehnike - smer elektroenergetik 1 štipendija
dipl. ing. elektrotehnike — smer industrijska elektrotehnika 1 štipendija
dipl. ing. kemijske tehnologije smer tehnologija celuloze in papirja
1 štipendija
dipl. ekonomist — smer analize in plan
2 štipendiji
dipl. ekonomist — smer finance
Prijave sprejema kadrovska služba DO na obrazcih za kadrovske štipendije do 15. junija 1983.
MAir/r
hidravlično vezivo za pripravo malt za zidanje in omete.
Nabavite ga lahko v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51 -030, 52-030
SALONIT ANHOVO
TOZD BLAGOVNI PROMET Kidričeva 20 65001 Nova Gorica, p. p. 68 Telefon: (065) 24-411
SOZD REK Edvarda Kardelja Trbovlje DO RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO
razpisuje po sklepu DS z dne 7. 2. 1983 in v skladu s 7. točko 43. člena Statuta Rudnika
LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev:
1. osebni avto LADA 2103 SL nabavljen leta 1976 prevoženih 93.000 km registriran do 10. 12. 1983 izklicna cena 60.000,00 din
2. kombi ZASTAVA FURGON 435 F, nosilnost 530 kg nabavljen leta 1978
prevoženih 93.500 km registriran do 4. 2. 1984 izklicna cena 80.000,00 din
Licitacija bo dne 8. 4. 1983 ob 8. uri vavtoparku Rudnika. Udeleženci licitacije morajo plačati pred začetkom 10% pologa.*
V izklicnih cenah ni upoštevan prometni davek. Ogled je možen eno uro pred licitacijo.
171/12-83
IGM „SAVA" KRŠKO Komisija za delovna razmerja
sprejme v delovno razmerje
SODELAVCA ZA OPRAVLJANJE KADROVSKIH NALOG IN NALOG TAJNIŠTVA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Pogoj i:
višja izobrazba upravne ali organizacijsko kadrovske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj; poskusno delo traja dva meseca; delo je za določen čas—osem mesecev zaradi delnega nadomeščanja začasno odsotnega delavca; delo se opravlja s polnim delovnim časom.	•
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov IGM Sava" Krško, CKŽ 59.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
179/12-83
„SOP" specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško, DELAVSKI SVET TOZD KLEPAR Krško, Gasilska 3
objavlja prosta dela oz. naloge
ELEKTRIČARJA (eno delovno opravilo)
Pogoj i:
Poklicna šola elektro stroke 3 leta delovnih izkušenj na področju avtomatike delo na terenu 3-mesečrio poskusno delo
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili . o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: „SOP" Krško, kadrovska služba, 68270 KRŠKO.
O rezultatih oglasa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po, končanem zbiranju prijav	180/12—83*
SOP KRŠKO
NOVOLES TOZD SIGMAT BRESTANICA
H
novoles
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. TEHNOLOG KONTROLE KAKOVOSTI (1 delavec)
2. TEHNOLOG ZA ŠTUDIJ CASA (1 delavec)
Pogoji:
a) izobrazba: pod 1. in 2. — srednja strojne smeri
b) del. izkušnje: pod 1.-5 let; pod 2.-4 leta pri opravljanju enakih ali sorodnih del.
Poleg pogoja izobrazbe velja alternativen pogoj „z delom pridobljene delovne zmožnosti".
Delo je za nedoločen čas. Stanovanj ni.
Kandidati naj svoje pismene vloge pošljejo z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
NOVOLES-TOZD SIGMAT 68280 Brestanica
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
170/12-83
SVET VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA BREŽICE
razpisuje na podlagi določil samoupravnih splošnih aktov dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -RAVNATELJA VVZ
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor:
— izpolnjuje splošne z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom občine Brežice določene pogoje,
— izpolnjuje pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena Zakona o osnovni šoli,
— ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom,
— ima aktiven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, ustvarjalnosti in zavzetosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, družbene samozaščite in ljudske
obrambe ter do doslednega uveljavljanja načela delitve po delu.
Dela in naloge ravnatelja VVZ razpisujemo za 4 leta.
Razpis traja 10 dni po objavi.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Vzgojno-varstveni zavod Brežice, Brežice, Tomšičeva ulica 5.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku po preteku razpisa.
169/12-83
DELAVSKI KULTURNI DO 1 EDVARDA KARDELJA KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge
RACUNOVODSKO-ADMINISTRATIVNIH DEL
za opravljanje računovodskih, administrativnih in tajniških del (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom). Zahtevamo končano 4-letno slednjo šolo ekonomske smeri in' najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DELAVSKI KULTURNI DOM EDVARDA KARDELJA, KRŠKO, Trg Matije Gubca 2.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb.	168/12—83
Razpisna komisija pri svetu osnovne šole „Tone Seliškar" Cerklje ob Krki razpisuje
dela in naloge
•
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE TONE SELIŠKAR CERKLJE OB KRKI
Pogoji:
- kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 137. čl. ZOŠ in 511 čl. ZZD. Dela in nalocle razpisujejo za dobo 4 let.
Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa.
Kandidate bomo o rezultatih obvestili v roku 15 dni po izteku razpisa.
Prijave z vsemi potrebnimi dokazili pošljite na naslov: Razpisna komisija pri svetu osnovne šole „Tone Seliškar" Cerklje ob Krki.
178/11-83
OPEKARNA ZALOG p.o.
Novo
tel.:	21-403,
v sodelovanju z
opekarno Ptuj
Za hitro in cenejšo gradnjo vam priporočamo:
Montažne preklade
— enostavno, brez opaža, zato hitreje in ceneje,
— majhna teža, odlična izolacija,
— zagotovljena statična varnost,
— tipska proizvodnja, zato takojšnja dobava,
— primerno za premostitev okenskih in vratnih odprtin pri stanovanjskih in kmetijskih objektih ter za zakrivanje rolo omaric.
Montažni stropni nosilci
prednosti montažnega stropa:
— kvaliteten in cenen,
— lahek — teža nosilca samo 9 kg/tm,
— preizkušen na zahtevnih objektih,
— potresno varen,
— enostavna montaža brez opaža - podpiranje je potrebno samo na 1,5 do 2 m,
— spodnja površina stropa je v celoti opečna,
— odlična zvočna in toplotna izolacija,
— uporaben za gradnjo velikih in manjših objektov do razpona 6,5 metrov.
Poraba
za 1 m2 stropa:
2,5 m nosilcev, 8 polnil in 0,08 m3 betona
Iz našega prodajnega programa vam nudimo tudi vse ostale gradbene materiale.
iklulLLa
V času od 10. do 16. marCa so v novomeški porodnišnici rodile: Darja Kovačič iz Orehovca - Katarino, Anica Gabrijel iz Trebnjega Petro, Marija Senica iz Dolenjega Polj-Srečka, l7rida Majcen iz Vrha -Špelo, Mira Levičar iz Krškega -Antona, Jožica Jcvševar z Mirne -Martino, Marija Spelič z Jelševca -Gabrijelo, Jožica ucman iz Velikega Cerovca - Darka, Marija Nikolin iz Stare Lipe - Bernardko, Anica Pečjak s Cviblja - Vesno, Amalija Vitman iz Mokronoga - Matija, Tatjana Gospodarič iz Dola -Matjaža, Ivanka Zore z Mirne -Matjaža, Lučka Dreža iz Mokronoga - Tajo, Irena Zaietelj iz Artmanje vasi - Tadeja, Urška Hočevar iz Velike Loke - Natašo, Angela Perko iz Velikega Cerovca - Jožeta, Špela Makše iz Dečje vasi - Tomaža, Ivanka Škedclj z Dolenjih Kamene - Marka, Darinka Bregar iz Gornjega Vrhpolja - Mojco, Marija Bizjak iz Črnomlja - Tjašo, Anica Kerin iz Podbočja - Florjana, Liljana Gorenc iz Zaloke - dečka, Irena Kambič iz Semiča - dečka, Marjan ca Vrtin iz Kočevja pri Črnomlju -dečka, Alojzija Šlogar iz Velike Poljane *- deklico, Marjeta Vranešič iz Črnomlja - deklico, Marija Zupančič iz Biške vasi - deklico in Veronika Grubar iz Velikega Cerovca - deklico. Čestitamo!
VZGOJNO —IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA TREBNJE
razpisuje prosta dela in naloge za delovno skupnost skupnih služb
S A M OST OJN EG A FINANČNEGA KNJIGOVODJA:
Pogoji:
—srednja ekonomska šola -dve leti delovnih izkušenj v finančnem knjigovodstvu
Delo združujemo za nedoločen čas. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili Vzgoj no-izobraževalni organizaciji Trebnje v 15 dneh po objavi. O i zidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
175/12-83
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi irtož, oče, ded in praded
*
ALOJZ ZALETEIJ
iz Gor. Gradišča, Dol. Toplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam slali ob strani v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred in družinama Markovič in Hren.
Žalujoči: žena Nežka, sin z družino, hčerka z družino in ostalo sorodstvo
O
D
KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto
Najnovejši dosežki moderne tehnologije so omogočili nove proizvode iz steklene volne — NOVOTERM za izolacijo v gradbeništvu in industriji:
— neobdelana steklena volna,
— elastični filci, blazine,
— plošče, dekorativne plošče in
— cevaki
Prodaja in informacije:
KRKA IZOLACIJE, Marketing sektor, Novo mesto, Bršljin 62, tel.: 068/25—877, telex: 35713 yu krka TERMIKA Ljubljana, Kamniška 25 tel.: 061/315—477, telex: 31263 yu termiz
še nikoli ni bila energija tako draga, še nikoli izolacija tako pomembna!
■\ r
Iskra
ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.
TOZD Tovarna elektrospojnih vezij Novo mesto, o. sub. o.
Ragovska c. 7a
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. VODJA FINANČNEGA ODDELKA •2. REZKALEC
z naslednjimi pogoji
Pod 1: višja šola ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj na teh delih in nalogah
Pod 2: poklicna kovinarska šola, 2 leti delovnih izkušenj na teh delih in nalogah
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
174/12-83
gorenje^)®
GORENJE Promet — Servis
Komisija za delovna razmerja TOZD Servis in maloprodaja oglaša prosta dela in naloge:
1. SERVISERJA začetnika za BT v servisih Kranj (1), Novo mesto (2), Ljubljana (1), Maribor (1), Murska Sobota (1) in Koper (1)
2. SERVISERJA začetnika za TV v servisih Ljubljana (1) in Maribor (1)
Pogoji: pod 1:
končana elektro šola — smer jaki tok vozniško dovoljenje B kategorije poskusno delo 60 delovnih dni pod 2:
končana elektro šola — smer šibki ali jaki tok vozniško dovoljenje B kategorije poskusno delo 60 delovnih dni
Prošnje pošljite v roku 8 dni na naslov: GORENJE, kadrovski sektor, 63320 T. Velenje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 10 dni po sprejemu sklepa o izboru komisije za delovna razmerja. -| 76/12-83
roarcri 19H:
DOLENJSKI LIST
11
DOLENJSKI LIST
Sl. 12.(1754) 24. marca 198.'
OB PRAZNIKU	OBČI
ČESTITA JO OBČA N
—Občinska konferenca SZDL —Občinska konferenca ZSMS —Občinska	konfere
—Občinski sindikalni svet —Občinski	odbor
—Skupščina	občine
+
Od vseh velikih dogodkov in dni iz let našega narodnoosvobodilnega boja smo za praznik občine Ribnica izbrali 26. marec v spomin na dan in trenutek veličastne zmage partizanskega orožja nad italijanskim okupatorjem v Jelenovem žlebu v letu 1943.
Zgodovina je dokazala, da so velike dogodke in odločitve pogosto sprožali nenadejani in nenačrtovani spopadi in zmage, celoten naš narodnoosvobodilni boj pa je potrdil, da zgodovino ustvarjajo in spreminjajo podobo sveta lahko le ljudske, borbene množice, trdno odločene in organizirane v svojem boju za nacionalno, socialno in ekonomsko svobodo in neodvisnost. V tem boju so se v narodu dvignili vsi Petri Klepci, kajti nismo naprodaj in svojo sodbo si želimo pisati sami. Veličina ljudskih akcij se meri z inspiracijo, ki jih spodbuja, je dejal Louis Pasteur. In ta inspiracija je bila ljubezen do domovine, svobode, naroda, jezika, človečnost v najboljšem pomenu besede, ki je spodbudila, razgibala, strnila v nečloveškem boju vse najboljše otroke naših narodov in narodnosti.
Jelenov žleb in 26. marec 1943. leta je pomemben, svetal del velikega mozaika osvobodilne borbe in revolucionarne poti naših narodov in narodnosti in ponosni smo, da smemo ob njem in z njim meriti svoj lastni razvoj, svojo pot, označevati na tej poti mejnike načrtovanega in doseženega. Štirideset let mineva od takrat, izročilo Jelenovega žleba, izročilo velike zmage partizanskega orožja, ene najpomembnejših zmag dotlej na slovenskih tleh, je prav tako živo kot nekoč, vsidrano globoko v nas, v našo zavest. Izročilo preteklosti, ki je spoznanje današnjega dne za naš skupni jutri.
Izročila velike borbe borcev Cankarjeve in Gubčeve brigade v gozdovih Velike gore ob breznu pri Jelenovem žlebu pred štiridesetimi leti so torej osnova našega občinskega praznovanja.
Z občinskim praznikom dejansko razmejujemo naš razvoj in dosežke na vseh področjih tako v občini kot v krajevnih skup- . nostih. Kot vsa zadnja leta smo z doseženim v preteklem letu lahko zadovoljni. Kljub nekaterim težavam je gospodarstvo uspešno poslovalo, saj je bila manjša izguba izkazana le v tozdu Žičnica. Združeno delo je doseglo pomembne rezultate na izvoznem področju, za to leto pa so načrti vseh glavnih izvoznikov še pogumnejši. Letos se pogumneje usmerja v izvoz tudi lesna industrija, vsi
izvozniki pa poskušajo kar največ svojih izdelkov prodati na konvertibilnih trgih. Vsa naša prizadevanja bodo usmerjena v nadaljnjo krepitev združenega dela, v uresničevanje tesnejšega sodelovanja in povezovanja na področju lesne industrije in gozdarstva, v kovinski industriji, v nadaljnjo krepitev in razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane, v razvoj in krepitev drobnega gospodarstva — obrti. Razvoj občine Ribnica sloni ves čas na enakomernem razvoju vseh krajevnih skupnosti oziroma območij in prav v tem je osnova naše občinske trdnosti. Vsa območja so v razvojnih -načrtih občine enakomerno zastopana, kar je izredno pomembno tudi pri razvoju in krepitvi krajevne samouprave in celotnega sistema samoupravnega delegatskega odločanja.
Skoro dvajset let smo razvoj naše družbenopolitične skupnosti snovali na solidarnosti delovnih ljudi in občanov, na skupnem urejanju skupnih za dev. S štirimi dosedanjimi krajevnimi samoprispevki smo v celotni občini uresničili mnogo skupnih načrtov, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, varstva, zdravstva ter komunale. Prav tak način skupnega urejanja skupnih potreb je v dveh desetletjih omogočil tako nagel razvoj občine oziroma vseh njenih krajev. In na tem se je tudi utrdilo spoznanje, da svoj normalen razvoj lahko razvijamo na podoben način tudi v prihodnje. Ob iztekajočem se sedanjem, četrtem samoprispevku v občini že tečejo številne družbenopolitične aktivnosti v pripravah na nov, peti samoprispevek do leta 1988. Občinsko vodstvo in vsi delovni ljudje in občani se zavedamo težkih ekonomskih raz-mer v naši družbi, zavedamo pa se tudi obsega naših želja in nujnih potreb na mnogih področjih, še vedno najprej na področju vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva, pa tudi na komunalnem področju. Razpeti med možnostmi in potrebami se bomo morali realno odločati, pri tem pa nam bodo dobro izhodišče vse dosedanje pozitivne izkušnje. Programi akcii iz naslednjega samoprispevka so že v pripravi in o njih se bomo vsi skupaj odločali v maju me secu. Prehojena pot, ves naš dosedanji razvoj pomeni visoko šolo solidarnosti. In solidarnost, zavest pripadnosti Skupnosti naj bi bilo tudi naše vodilo v prihodnje. Tako bomo lahko dosegli še več, tako bomo lahko vsi skupaj kot doslej hitreje napredovali.
varčevanje z energijo -varčevanje z denarjem
industrija stavbnega pohištva Ribnica
okna
kombivak
PRAZNIK OBČINE RIBNICA PRAZNIK OBČINE RIBNICA
DGNIT
TOZD PLETILNICA S O D R. A Ž I G A
PROIZVODNI PROGRAM:
—izdelovanje žičnih in plastičnih mrež
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OPČINE RIBNICA
A kmetijska zadruga ribnica na dolenjskem
p. o., ribnica, iaikova 15
kooperacija — suha roba — transport
Naš proizvod - sušilnice za les, lakirana in prezračevalna tehnika
ČESTITAMO ZA	PRAZNIK O
PROIZVODNI PROGRAM:
G LA \/NE DEJA VNOSTI:
— Proizvodnja predsušilnic
— proizvodnja sušilnic
— proizvodnja brizgalnih sten
— proizvodnja ventilatorskih jn klimatskih naprav
— proizvodnja sklopov in podsklopov
— montaža vseh lastnih proizvodov
STRANSKE DEJA VNOSTI:
— izdelava ogrodij za stroje
— izdelava ohišij elektroomaric
- izdelava stikalnih omar
- razno krivljenje pločevine
INTEGRAL
DO EUROTRANS
61310 RIBNICA
OB PRAZNIKU OBČINE ČESTITAMO	VSEM
IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER JIM ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV
Ribnica čestitamo za praznik!
mm riko
TOZD „RIKOSTROJ”
TOZD „RICOMAG”
TOZD »KOMUNALNA OPREMA”
TOZD „LOŠKI POTOK”
DS SKUPNIH SLUŽB
PROIZVODNI PROGRAM:
—hidravlični kamionski in traktorski nakladalci —oprema za vzdrževanje cest —hidravlične stiskalnice za baliranje odpadnih kovin in nekovin —oprema za letališča
- komunalna oprema
- dvojno vibracijski valjarji	se	priporočamo/
/
\ ..
Občanom
Industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike p.o.
šeškova 17 — h. c. 861 038 — direktor 861 269 — rač. 861 144 — komerciala 861 010 — 61310 Ribnica na Dol
PROIZVODNI PROGRAM:
i	m	#	■	*
—proizvodnja in predelava žičnih in plastičnih tkanin —toplovodni kotli do 55 kilovatov —štedilniki z vgrajenim kotličkom za etažno ogrevanje na trda goriva
—trajno žarni štedilniki
—cisterne za kurilno olje do 3.000 litrov
ČESTITAMO	ZA	PRAZNIK	;
mercator rožnik
ljubljana n.auh.d TOZD JELKA
ribnica
61310 Ribnica_ j
Mercator
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE RIBNICA
I
IN SE PRIPOROČAMO!
itPP
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 51. letu za vedno zapustila draga sestra
MIMICA MUŠIC
Otok 26, Gradac
Iskreno se zahvaljujemo sosedom Žuglovim in Sajetovim iz Otoka za vso pomoč ter župnikoma iz Metlike in Podzemlja za opravljeni obred.
Žalujoči: teta, brat Tone z ženo, brat Jože z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 74. letu zapustil dragi mož, oče ut stari oče
ALOJZ
KLEVIŠAR
Sela pri Ratežu 6
Iskreno se zahvaljujemo godbi, govornikom in vsem. ki ste pokojnemu darova"li vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja ZB Mali Slatnik.
Žalujoči: žena Jelka, hčere Cvetka in Slavka-z družinama, brat Vide z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata
ANTONA KUHLJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem in župniku za poslovilni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama in prababica
URŠULA
KLARIČ
z Jesenovega vrta pri Kočevju
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na z,adnji poti. Posebna zahvala velja pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
FRANC ŠRIBAR
iz Starega gradu pri Podbočju
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam priskočili na pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni gasilcem Podbočja za organizacijo pogreba, Martinu 1'rankoviču, Andreju Žugiču in članu GD Veliki Podlog Jožetu Packu, OO ZZB Krško, KO ZZB Podbočje, GG Brežice-obrat Kostanjevica, govornikom ZB in GD Podbočje za lepe poslovilne besede, pevcem s Senovega in vsem ostalim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica
TEREZIJA VIDAŠ
Zapudje 16, Dragatuš
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti. Naša iskrena hvala ITASU iz Kočevja ter UKO iz Krope za podaijene vence in cvetje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčeiki Katarina in Anka, Marija, Pavla, Angela z družinami ter ostalo sorodstvo
Kje si, ljubi ati,
kje je tvoja skrbna roka,
ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
SREČKA TOMAŽINA
iz Goreljc pri Radečah
25. marca bo minilo žalostno leto, kar je kruta usoda iztrgala od .nas nadvse priljubljenega moža, očeta, sina, brata in strica v starosti 41 let. V našem domu je praznina, v srcih pa globoka bolečina. Ne mine ura, dan ne noč, da pri nas v mislih bi ne bil navzoč.
V tihi žalosti: žena Karolina, otroci Bojan, Kristinca, Maijetka, Franci, Boštjan, mama Pavla, brat Ado z družino in teta Tončka
ZAHVALA
V 64. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
LADISLAV
PIBERNIK
iz Novega mesta
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti: Naša iskrena zahvala vsem za vence in cvetje ter za ustno in pisno sožalje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu nas je po težki bolezni zapustila naša dobra mati, babica in prababica
MARIJA KOSTRELC
roj. Pavec z Rateža 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevkam in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Tone z družino
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta
JOŽEFA
PUST
Sred. Globodol 1 pri Mimi peči
Vsem, ki ste našo ljubo mamo imeli radi, jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Hvala vaščanom za vsestransko pomoč, še posebej družini Berusovi. Prisrčna zahvala tudi duhovnikom za iepo opravljeni obred.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
NANDETA ŽELEZNIKA
iz Dol. Boštanja 100
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala dr. Ani Slapšak Gorinšek, kolektivom Stillcsu, Jutranjki, Kopitarni, Boštanjskcmu oktetu, sevniški. pihalni godbi za žalostinke, govornikoma /a ganljive besede slovesa ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Angela, sin Ferdo, hčerka Melita, mama, brata in sestra z. družinami
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila draga stara mama, tašča, teta in prababica
JOŽEFA
KASTELIC
iz Straže pri Šentrupertu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jožetu Jakliču za dolgoletno zdravljenje, pevcem ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
J
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža
LUDVIKA OBLAKA
iz Podhoste 31
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč. Lovski družini Dolenjske Toplice. GG TOZD Podturn, organizaciji ZB, Društvu upokojencev, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Najlepša hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje, mi izrekli sožalje ter pokojnega spremili na zadnji poti.
Žalujoča žena
ZAHVALA
V 85. letu nas jo zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC KORAČIN
iz Velikega Orehka 12
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, posebno pa sosedom, ki so nam v težkih dneh nesebično pomagali in z nami sočustvovali. Prav tako smo hvaležni dekanu za lepo opravljeni obred in poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega dragega očeta v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete in tašče
FRANČIŠKE BASARAC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju interne bolnice v Novem mestu, kakor tudi strežnemu osebju iz doma počitka v Metliki. Posebno zahvalo smo dolžni Peričevim, Izklančevim in Lugarovim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala velja tudi tov. Grdunu za ganljive besede in župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Fanika z družino, vnuka Miro in Marica z družinama, zet Polde
Kranj, Nemčija, Balkovci
Rešitev prejšne križanke
prmnmuT
prgišče misli
Ljubezen je hkrati sovraštvo, Uvljčnje je hkrati smrt.
E. KOCBEK
ČloveK vedno hrepeni po tistem, česar nima.
G. SAND
Kultura človeških odnosov Zahteva predvsem odkritost.
L. ŠUHOVICKI
ZELENA
Zabiča
pritok
AMURJA
PREGLEp-NIK
DL
POHIŠTVENI ELEMENf
DEL
TELEŠd
SPONA
r^c
KELLY
OBER
TIR
KRSTA
jF'
HS
D L
I2ENAII ALEKSA I DRAVEI
likega
m
Truplo
vrsta
LETALA
SLAVNI
m
KALNA
NAPgA
KINE-
MATO-
GRAF
DL
POGON
PRITO
VISLE
STARI
SLOVAK
PLURAL
VRV
PERU-
NIKA.
GR MATI
BOGOV
2.IME
DL
DL
UJNA
JUG.
IGRAlBt
ISTEVO)
DL
TLAK
L-irtSKA
PESEM
VRSTA
S°^I
TUJE
M.IME
Z VODC C8DANC
KOPNO
DL
DL
NEKD
DL
AVTO IZ MOR. ČSSR ROPAR
S korenčkom proti raku
Nevarnosti pred rakastimi obolenji je mogoče uiti s primerno prehrano — Živila lahko delujejo tudi kot zdravila — Presna zelenjava in sadje
Iz gnezd pobegli ptički
Zakaj ameriški najstniki bežijo z doma — Milijonska armada ubežnikov vsako leto — Večina se kmalu vrne
Po najbolj skromnih ocenah zbeži od doma v Združenih državah Amerike vsako leto okoli milijon mladoletnikov, starih od 10 do 17 let. Sociologi zato govore že kar o ameriškem narodu kot o narodu pobeglih otrok. Nedavno poročilo Sadnega oddelku za zdravje in socialno pomoč ugotavlja, da se je poprečna starost mladih ubežnikov v zadnjih petih letih znižala za celo leto; tako je zdaj tipični mladoletni ubežnik od doma star 15 let.
Jasno je, da toliko star najstnik ni sposoben zaživeti samostojno življenje, zato se rado pogaja, da se zaplete v kraje, ^preprodajo mamil in prostitucijo, da se preživi. Na srečo je odstotek ubežnikov, ki se nikoli Več ne vrnejo domov, razmeroma majhen, saj po nekaterih Ocenah zbeži od doma le za nekaj dni kar 90 odst. vseh najstnikov. Pri tem velja poudariti, da večina zbeži k prijateljem oziroma sorodnikom.
Kljub temu je število takih najstnikov, ki izginejo, nevarno veliko. Leta. 1981 je neznano kam izginilo 50.000 najstnikov. Člani te nepreskrbljene armade na begu se skrivajo po zapuščenih stanovanjskih blokih, spijo Po klopeh v parkih in ob zračnikih podzemljske železnice, čez dan pa se potikajo okoli.
Alergičen na zakonca
Razlogi so preprosti in ne
.Alergije so svojevrstna nadloga današnjih dni, še posebno pa postane zadeva težavna, ko pride do alergičnih reakcij na zakonca. Zdravniki namreč ugotavljajo, daje precej primerov alergij, ki nastanejo Zaradi medsebojnega stika med poročenimi. Nič smešnega ni, če ženska postane vsa lisasta po vroči ljubezenski noči s soprogom ali če Podobna tegoba zadene moža. Vendar ima ženska veliko več možnosti, da se tovrstnih težav reši, kot jih trna moški.
Zdravnik ima ponavadi kaj lahko pot do odkritja vzroka. Ugotoviti mora le, kakšen lotion po britju Uporablja mož, in stvar je rešena. Največ alergij je' pač na eno od redkih kozmetičnih sredstev, ki jih Uporabljajo moški.
Zadeva pa se zelo zaplete, ko je treba odkriti, na kaj je alergičen zakonec. Ce ni alergičen na svojo boljšo polovico že kar tako na sploh, potem je težava, kako odkriti snov, ki mu povzroča alergične težave. 2en.ska kozmetika je namreč neprimerno bolj bogata kot moška.
Splošna rešitev je preprosta: manj »metnih snovi, manj nevarnosti! Res pa je, da so lahko alergije mnogokdaj znamenje duševnih nesoglasij. Takrtit pa pomaga le odkrit pogovor.
V ZDA že nekaj let deluje 166 zatočišč za mladoletne ubežnike, a zmogljivost je borih 45.000 otrok letno, kar je za milijon vsakoletnih ubežnikov občutno premalo. V zatočiščih dobe ubežniki oskrbo in ležišče za dva tedna, največ pa za 30 dni. Za mnogega je to rešitev, saj v tem času reši svoje težave, za prenekaterega pa to ni nobena rešitev. Otroci namreč bežijo od doma zaradi različnih vzrokov.
Direktor bostonskega zavetišča pravi; „Ti otroci beže od nečesa, ne pa nekam.“ ln ko strokovnjaki iščejo to, pred čemer najstniški ubežniki uhajajo, se jim odkrivajo dostikrat prav žalostne reči.
Skoraj polovica otrok zbeži od doma zaradi fizičnega nasilja, pri tem pa ni izvzeto tudi spolno nasilje staršev nad otroki. Nekaj je tudi otrok, ki zbeže od doma zaradi slabih razmer, ki pa ne koreninijo v odnosih staršev do otrok, marveč v zunanjih vzrokih, nezaposlenosti, revščini ipd. Nemalo je tudi takih, ki beže od doma zaradi alkoholizma staršev, oziroma podobnih zasvojenosti, ki močno načnejo sožitje v družini.
MiM
(Vir: Newsweek)
Pravice šefov?
Spolne zlorabe zaposlenih žensk v državah EGS
V stari Franciji je veljal zakon „droit de cuissage", kar bi lahko prevedli kot stegenska pravica, ne pomeni pa prav nič drugega kot pravico zemljiškega gospoda do zabave v postelji z vsako podložniško nevesto. Pri nas je bil ta fevdalni nenapjsani zakon poznan kot pravica prve noči. Iz poročila o spolni diskriminaciji, ki je izšla za Evropsko gospodarsko skupnost, bi lahko sklepali, da francoski šefi še niso povsem pozabili na davne pravice fevdalnih gospodov, saj študija navaja, da je odstotek žensk, ki so se pritožile zaradi spolne zlorabe svojih nadrejenih, najvišji v Franciji.
Na drugem mestu so se znašle Britanke s 7 odst., na tretjem pa so Italijanke s 6 odst., kolikor velja tudi za Danke. Seveda to ne pomeni, da je bilo toliko odstotkov žensk posiljenih, temveč da so bile tako ali drugače pod spolnim pritiskom, oziroma brez dlake na jeziku povedano, da so bile predmet pohote svojih nadrejenih.
Študija je zajela 3.392 zaposlenih žensk, v poprečju pa je odstotek tistih, ki so bile pod kakršnim koli spolnim pritiskom, dokaj visok - 6 odst. vseh anketiranih.
Sproščene kile
Popravljena idealna teža
Že precej časa je v razvitem svetu in tudi pri nas slišati glasove strokovnjakov, ki opozarjajo pred debelostjo, češ da so ljudje z malo obilnejšim trebuhom in odvečnimi kilogrami pogosteje žrtve srčnih kapi, pogosteje obolevajo za ostalimi srčnimi in žilnimi boleznimi in so nasploh zdravstveno manj odporni. In ker je šla moda v korak in se proglaša vitko telo tudi za lepo, je razumljivo, daje postalo hujšanje in štetje grižljajev prava manija za premnoge, ki jim je v skrbi lastno zdravje ali zunanji videz. No, stvar le ni tako huda. Nekaj kilogramov čez tako imenovano idealno težo sploh ni tako važno.
Vest o tem je prišla iz statistične študije, ki so jo opravili za 25 zavarovalnic. Študija je trajala dvajset let, vanjo pa so zajeli 4,2 milijona ljudi. Na osnovi izsledkov so v zavarovalnicah sprejeli novo tabelo telesnih tež glede na velikost in jakost okostja. Na osnovi telesne teže namreč ugotavljajo stopnjo rizičnosti življenjskih zavarovancev. Na splošno je tabela popravljena tako, da se je primerna telesna teža dvignila za 5 do 7 kilogramov, pri tem pa velja, da so šli kilogrami gor predvsem za ljudi manjše rasti, ki so po statističnih podatkih sploh zdravstveno bolj odporni.
Pred lanskim sla osfordska raziskovalca Richard Doli in Richard Peto v svoji študiji, ki je kasneje izšla tudi v knjižni obliki pod naslovom „Vzroki za raka", postavila drzno trditev, daje mogoče zmanjšati število rakastih obolenj za tretjino z ustreznimi spremembami v prehrambnih navadah prebivalstva razvitih dežel sveta. Zapisala sta tudi, da bodo prihodnje raziskave pokazale, da je hrana zelo pomemben dejavnik pri nastanku in razvoju raka na želodcu, debelem črevesju, maternici, prsih, trebušni slinavki in na mehurju. Poleg nesporno ugotovljenega povzročitelja rakastih obolenj kajenja - naj bi sc torej uvrstila tudi neustrezna prehrana, vsaj kar sc tiče tistih činitcljev, na katere človek lahko sam povsem vpliva in jih spreminja.
Znanstveniki že od šestdesetih let naprej raziskujejo:različne vrsjte hrane in živil, vitamine, minerale in1 najrazličnejše dodatke, da bi odkrili morebitne povzročitelje raka. V novejšem času pa so se raziskave usmerile tudi na raziskovanje zaščitnih učinkov, ki jih lahko imajo različne sestavine vsakdanje prehrane na obrambne moči telesa proti razvoju rakastih tvorb. Poglavitne raziskave, ki so zdaj v teku. so namenjene tako imenovani kemični preventivi, se pravi raziskovanju protirakastega delovanja vitaminov A, C in E, beta karotena in selena.
Do lanskega junija je posebna komisija ameriške akademije znanosti odkrila na osnovi vseh teh številnih raziskav dovolj močne znanstvene razloge, da je v svojem poročilu zapisala, da je mogoče z ustrezno dieto zmanjšati nevarnost nastanka raka. To je bilo prvikrat, da je ta visoka znanstvena ustanova posredovala živilski industriji priporočilo, naj upošteva znanstvene ugotovitve, ki sicer še niso povsem dokončane, saj je rak še vedno dokaj skrivnostna zadeva, a jih jo mogoče vzeti zares.
Znanstveniki ražumejo nastanek in razvoj rakastih obolenj kot proces, ki se dogaja v dveh fazah. V prvi povzročitelj sproži nastanek tumorja, nato pa vveč let rakaste celice rastejo pod vplivom pospeševalcev. Za raziskovalce vpliva prehrane na raka je zanimiva predvsem druga stopnja, ko se rast rakastih cclic lahko spodbuja ali zavre z različnimi sestavinami živil.
Raziskave v številnih predelih sveta so pokazale, da je razmeroma malo rakastih obolenj na prsih, črevesju in na prostati v tistih deželah, kjer prebivalci pojedo veliko sadja in rastlinskih semen. Ta odkritja so po mnenju profesorja medicine okolja Walterja T rol la pokazala, da je v zelenjavi in sadju več takšnih sestavin, ki zavirajo nastanek raka.
Poskusi z laboratorijskimi živalmi so potrdili takšna pričakovanja. Skupino podgan, pri katerih so ugotovili veliko stopnjo obolelosti za
rakom na mlečnih žlezah, so začeli krmiti s sojo. Že čez nekaj časa je število rakastih obolenj občutno padlo. Podobno so drugo skupino podgan mazali po koži s kancerogeno snovjo, ki običajno močno pospeši nastanek in razvoj raka kože. In tudi pri tej skupini poskusnih živali so dosegli občutno izboljšanje in zavrtje raka, ko so jih pričeli hraniti s sojinim zrnjem.
Troti meni, da bi ljudje' Ijhko znižali nevarnost, da obole za rakom, že s tem, ko bi jedli več rastlinskih semen. Ker nekaj takšne hrane ljudje tako in tako že zaužijejo, trdi Troh, bi bilo najbrž treba le povečati količino.
Se najbolj obetavna protirakasta snov sta vitamin A in beta karoten (prvovitamin iz rastlin, ki se v telesu spreflieni v pravi vitamin A). Te snovi je dosti v sadju in zelenjavi, kot so marelica, korenček, indijski krompir, špinača, brstnati ohrovt in zeleni ohrovt, najti pa jo jc tudi v presnem mleku, jetrih in jajcih.
Raziskovalci so preverjali možnost, da vitamin A in karoten delujeta protirakasto, na bolnikih, ki so zboleli za rakom na pljučih. Ugotovili so, da je velika večina teh bolnikov uživala malo hrane z vitaminom A in karotenom.
Podobne ugotovitve so obveljale tudi za bolnike z rakom na drugih delih telesa. Zveza med uživanjem hrane, manj bogate z omenjenimi snovmi, in rakom sicer še ni dokončno znanstveno dokazana, vendar pa skupine raziskovalcev v ZDA, Braziliji, Kitajski in v skandinavskih, deželah ta čas obsežno raziskujejo in analizirajo množino podatkov, ki so jih v ta namen zbrali. No, tudi če znanost ne more izreči dokončne ocene, pa le velja, da je dovolj zbranih zagotovil, da uživanje zelenjave, sadja in rastlinskih semen lahko zdravju samo koristi.
Strokovnjaki pa posebej svarijo pred jemanjem velikih količin vitamina A, ki jc koristen le v primernih količinah, v prevelikih pa bolj škoduje, kot koristi. V daljših časovnih obdobjih se vitamin A nabira v jetrih in postaja strupena snov, posebno za zarodke, kar bi morale upoštevati- predvsem nosečnice. Sicer pa je stara modrost, da je lahko nekaj v primerni količini zdravilo, v preveliki pa strup.	**
Posebej zanimive so raziskave, ki istočasno tečejo na Japonskem in v ZDA. Raziskovalci ugotavljajo, da tisti, ki uživajo veliko surove zelenjave in sadja, manj pogosto obolt za rakom na debelem črevesju. Slednja bolezen je namreč vse bolj pogosta tudi pri nas, ra2logi pa so enaki kot drugje po svetu: sedeči način življenja, neprimerna prehrana in stresno življenje.
MiM
(Vir: Readers Digest
Janrz Irdina
V
Črtice in povesti iz narodnega življenja
DUŠICA
Od konca je mislila, I da jo je prevzelo tako le petje in godba. Ko pa sta se vsakokrat I dalj pomenkovala, ko jo je začel spremljati tudi v cerkev in iz cerkve in mu ni mogla na noben način tega zabraniti, se ji je jelo dozdevati, da jo mika pač tudi in morda bolj ko vse drugo I lejri pevec in godec. Govoril ji je tako prijetno in ljubeznivo, j da mu ni več utekala, ampak ga težko in vedno teže pričakovala. Pred njenim godom je prišel zvečer pod okno, j-i odpel s tihim glasom kratko pesmico in položil na okno šopek 1 lepih cvetlic.
Ančka je nekaj čutila. Ko zagleda zjutraj rožice, pogodi , precej, kdo ji je prinesel dar, in spravi v skrinjo v posebno predalce, da se ne pomečkajo. Za ves svet jih ne bi bila 1 nikomur pokazala in se z njimi pobahala. To delajo Nemke in J nemškute, nikdar pa ne nedolžne hčerke nepokvarjenih i Slovencev.	^ -
Usoda je podelila Ančki vse slasti prve ljubezni, kmalu I potem pa tudi vse bridkosti. Nekaj dni po njenem godu sta šla | zaljubljenca med goščavo proti Hribarjevi hiši. Ančko je [obhajala otožnost, a ni vedela zakaj. Gledajoča dragemu možu . prisrčno v oči, reče bojazljivo: ,,Vidiš, Gene, ne branim ti, da 1 me spremljaš, in se pogovarjam s tabo, kaj bi tajila, tako rada, j kakor z nobenim drugim človekom. Sama ne vem, od kod se Imi je vzela ta predrznost. Kako brez konca sem očitala dekletom, ki so se menile s fanti. Zgovorno sem jim I popisovala hude nasledke take tovarišije. Zdaj sem sama | storila znanje. Sebe pa ne urnem nič svariti in zmerjati. Oh, : Bog me ne kazni, da bi se to slabo izvršilo!”
Goreče je odgovori Gene: ,,Preljuba Ančka, ne boj se nič! 1 Kaj neki bi se ti moglo pripetiti hudega! Še ta teden pojdem k |vam in te bom snubil in čez nekoliko tedno te popeljem na , svoj dom kot svojo premilo ženico." Ob teh besedah jo
objame in poljubi prvikrat. Ona mu nagne glavico na prsi. Oba obmolkneta, od zamaknjenja komaj dihata. Še zdaj trdita, da je bil ta časek najslajši njunega življenja. Papej odslej ni skrival svoje ljubezni pred znanci, povedal je brez ovinkov, da se misli z Ančko poročiti. Zdaj zabrenči med mamkami in tercijal-kami, kakor da bi bil dregnil v sršenovo gnezdo. Še strastneje so se dvignile nanj mestne gospodične. Trla' jih je bleda nevoščljivost, da ne vidi njih, da si je izvolil mesto njih katere ..kmečki gnoj”. Precej so dale vedeti Ančki, kakega potepuha bo dobila. Seveda so poudarjale najbolj njegovo zmoto s Klaro in živi nasledek te blodne ljubavi.
Papej ni ne slišal ne slutil, kaj se kuri in kuje zoper njega. Delal je pridno razne priprave za svatbo in zakon. Mimico je neizmerno razveselila novica, da dobi kmalu mamo, kajti oče ji je povedal, kako bo lepa in dobra, kake krasne darove ji bo prinesla, kako ji stregla' še vse bolje od njega, z eno besedo, kako jo bo rada imela^ Vsako jutro je bilo prvo vprašanja, kadar se je zbudila, če pride ta blaga mamica že danes.
Na snubitev ni hotel iti Pepej pred nedeljo, ker druge dni kmečki ljudje ne utegnejo posedati. V nedeljo se tedaj obleče, kar najlepše more, in odrine po kosilu k Hribarju. Njegov namen je bil, da se pogodi s starši, še preden pride Ančka od nauka. Neizrečeno pa se začudi, ko jo najde doma, v veži, vso prepadeno in objokano. Ni še mogel vprašati jo, kaj se ji je neprijetnega zgodilo, ko se ustopi devica predenj in mu veli s slovesnim in jeznim glasom: ,,Gospod, kaj iščete pri nas? Vedite, da se zdaj poznava. Za druge nerodnosti vaše se ne brigam, ali kako ste se predrznih, loviti mene? V mestu žaluje uboga Klara, katero ste onesrečili vi. Njen in vaš otrok se redi v vaši hiši, v tisti hiši, katero ste obetali meni. Rekla bi: Sramujte se toliko sleparije, ali možje vaše baže ne poznajo sramu. Poberite se mi izpred oči precej in za vselej. Za slovo sprejmite besedo: Fej te bodi!"
Papeja je zrušila, kakor pravimo, strela iz jasnega neba. Če bi tudi ne bil tako ves osupnil in odrevenel, bi se ne bil mogel braniti z uspehom. ■ Kar mu je očitala, je bilo resda preostro napeto, ali deloma žalibog resnično. Okusil je zdaj grenki sad
svojega postopaštva. Preklinjajoč sebe in vse svoje življenje, je taval nazaj proti mestu, bled in omotičen, bolj podoben mrtvemu kakor živemu. Njegova nesreča se je kmalu poizvedela. '
Ne bom popisoval, kako zabavljivo so se mu rogale tercijalke, mamke in gospodične, kako zaničljivo so ga pogledovali postopači, kako se je revež žalostil in jezil, kesal in sramoval, jokal in preklinjal. V prvem obupu je hotel prodati domačijo in se preseliti v Ljubljano. Ali ko pove M-mici, da pojdeta iz mesta proč, napne malo šobico, se začne ihteti in vpiti: ,,Ne, brez mame ne grem nikamor. Pripeljite mi najprej mamo, saj mi jo že dosti dolgo obetate. Zdaj vidirrt, da me nimate nič radi." Papeja so te besede bolj spekle kakor vse ljudske govorice. Hčerke ni mogel na noben-drug način potolažiti, kakor da ji je za trdno obljubil, da brez mame ne pojdeta iz mesta. To je bil edini vzrok, da je ostal, sčasoma pa je nehal tudi sam misliti na odhod. V Novem mestu, kot središču dolenjskega občenja in uradništva, se dogaja'toliko mikavnih novic in škandalov, da se posamezni pripetljaji kmalu pozabijo. Tudi se obrača javno mnenje kakor petelin na strehi. Ko je počil pred pustom prazen glas, da snubi Papej bogato vdovo, so govorili ljudje: „izbral si je pametno. Papej je prebrisan fant, da mu ni v mestu nobeden kos. Ali prav bo tudi za vdovo. Imela bo moža, ki je tega imena vreden, delavnega in poštenega, da si boljšega ne more želeti. Bog jima daj srečo." Ko je izvedel Gene te in druge dobre govorice, se je zopet sprijaznil z Novim mestom in začel po dolgem prenehljaju zahajati v krčme in v vesele družbe novomeških fantov.
Ker je Ančka črtila vsako fantovsko druščino, se Hribarjevim še sanjalo ni, da ima kako ljubezen. Dijak je sicer nekaj slišal, da se meni neki čevljar pri njej ženiti. Ali ker ni prišgl noben snubač, so imeli to govorjenje za navadno mestno čenčo.
od delegatovi za delegate
dražja
Nepotrebne dolge vrste
Večina ljudi prihaja osebno v mestni urad, čeprav bi lahko marsikaj brez geneče opravili doma
Kdor vidi zadnje čase na odseku za promet v novi stavbi občinske skupščine dolge vrste čakajočih, še nehote vpraša, ali ni možno poslovanja organizirati tako, da ljudje ne bi izgubljali časa. Kot je povedal Adolf Zupan, sekretar sekretariata
za notranje zadeve, čakajo ljudje nem.
• aio
ljudje povsem po nepotreb-
.Čeravno smo z istim številom zaposlenih organizirali delo s strankami na 11 kra-. jevnih uradih v občini in na odseku za promet, se domala vsi zatekajo na občinski urad, medtem ko na krajevnih uradnih skoraj ni strank. Seveda pa se vrstam ni mogoče izogniti, če hočejo prav vsi na enem mestu uveljaviti svoje pravice.“
— Kaj vse lahko občani opravijo na krajevnih uradih in zaradi česa nastajajo vrste pred okenci prometnega urada v mestu?
„Na sedežih krajevnih uradov občani lahko dobe vozniško dovoljenje za traktor, bencinske bone in lahko zamenjajo osebno izkaznico. Zadnje čase je veliko dela z izdajo vozniških dovoljenj za traktor osebam, ki že imajo vozniško dovoljenje B, C in D kategorije. Že več kot 2000 takih vlog smo dobili, do konca aprila pa je še možno uveljaviti to pravico. Razen tega bodo po zadnjih informacijah bencinski boni v veljavi še za drugo trimesečje. Ob zadnji izdaji bonov so občani spet navalili v mestni urad, niso pa izkoristili možnosti doma.
Tema dvema nalogama naših delavcev se pridružuje še zamenjava osebnih izkaznic, izdanih pred 1. julijem 1981, ki morajo biti zamenjane do konca oktobra. Doslej je bila zamenjana ena tretjina osebnih izkaznic, jih je pa več kot 30.000. Kdor bo čakal zadnjega trenutka, se gneči ne bo mogel ogniti."
— Ali mora vsak osebno priti po vozniško dovoljenje za traktor, po bencinske bone in novo osebno izkaznico?
„Samo vlogo za novo osebno izkaznico mora vsakdo sam vložiti, medtem pa z ustreznimi dokumenti lahko za imetnika pravice kdorkoli pride po bencinske bone in po vozniško dovoljenje za traktor."
— Je morda že znano, kdaj in kje bodo bencinski boni za drugo trimesečje na razpolago?
„0 tem bodo občani pravočasno obveščeni, na vsak način pa bo obveljala stara praksa. Bone za bencin bomo izdajali spet na vseh 11 krajevnih uradih v določenem roku, potem teden dni na prometnem odseku v mestu in nato za zamudnike samo ob sredah popoldne v prometnem odseku. Pozivamo občane, naj se glede navedenih stvari obračajo čimveč na krajevne urade in naj ne sili vsak osebno k okencu prometnega odseka v mestu, kjer nastajajo včasih dolge vrste povsem po nepotrebnem."
R. B.
)
rM,
Vse nezaposlenost
Število nezaposlenih, ki so upravičeni do denarnega nadomestila, se povečuje
PROSTOVOLJNO ZA NOVI DOM V STOPIČAH — Kaj velja sloga in moč, vedo povedati krajani v krajevni skupnosti Stopiče, ki so sklenili, da svoj novi dom gasilcev z večnamensko uporabo spravijo pod streho do krajevnega praznika 25. maja. Vsako soboto in nedeljo bo na gradbišču tako, kot je bilo zadnjo nedeljo, ko se je zbralo več kot 50 krajanov, ki so ob dobrem vodenju zidali in betonirali hkrati. Novi dom, ki nastaja sredi krajevnega centra, bo velik 19 x 16 ra, v njem pa bodo poleg prostora, za gasilce še poštni in krajevni urad, prostori krajevne skupnosti in DPO Stopiče ter dvorana s 110 sedeži. (Foto: J. Pavlin)
Za vse ne bo lahko najti dela
Čeprav letošnji načrti zaposlovanja delovnih organizacij v novomeški občini presegajo resolucijsko stopnjo, bo nezaposlenost (predvsem med mladimi kadri) narasla
Načrt zaposlovanja, o katerem bo beseda tekla na jutrišnji skupščini novomeške skupnosti za zaposlovanje, predstavlja spremljajoči dokument občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu. Številčno opredeljuje usmeritve sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja in je tako dejansko letošnja kadrovska bilanca novomeške občine.
Načrt zaposlovanja pa ni usklajen z resolucijsko predvideno stopnjo rasti zaposlovanja, čeprav so bile prvotne napovedi delovnih organizacij dokaj blizu realnim. Delovne organizacije opravičujejo tako visoko rast zaposlovanja z načrtovano razmeroma visoko realno rastjo dohodka na delavca.
Tako letošnja kadrovska bilanca predvideva glede na resolucijsko stopnjo zaposlovanja zaposlitev 940 delavcev, od tega 450 na izpraznjena delovna mesta, 490 pa novih zaposlitev. Kadrovska struktura teh potreb je naslednja: 310 delavcev ozkega profila, 285 delavcev s poklicno, 190 delavcev s srednjo in 155 delavcev z višjo ali visoko izobrazbo. Skupne kadrovske po-
trebe v občini pa po načrtih delovnih organizacij letos znašajo 1.374 zaposlitev, pri čemer je 71 potreb za določen čas ter 249 predvidenih zaposlitev pripravnikov, ki jih nameravajo delovne organizacije kar 41 odstotkov prav tako zaposliti le za določen čas.
Načrtovana 2,7-odstotna rast zaposlovanja, kije skoraj odstotek nad resolucijsko, bi pomenila povečanje števila zaposlenih v novomeški občini za 666 delavcev. Višjo stožnjo rasti zaposlovanja predvidevajo negospodarske delovne organizacije (zdravstvo, vrtci in šole usmerjenega
SMUČARSKI DVOBOJ
Že manj gradenj kot lokacij
Čeprav pripravo in komunalno opremo stavbnih zemljišč v novomeški občini spremlja vrsta težav, bo do konca leta 1985 očitno precej več lokacij kot interesentov za gradnjo
Po sprejetem programu naj bi novomeška stavbno zemljiška skupnost v letu 1982 izvedla priprave na gradnjo 259 družbenih .tanovanj, 75 zasebnih stanovanjskih hiš in dveh hiš z obrtnima delavnicama v organizirani gradnji. Večina teh priprav na gradnjo naj bi bila seveda osredotočena na Novo mesto, nekaj pa tudi na Stražo, Šentjernej in Mirno peč. V programu je bilo še nadaljevanje priprav za gradnjo družbenih stanovanj in zasebnih hiš na Otočcu in v Stopičah, soseske v Žabji vasi, industrijske cone naCikavi ter novega novomeškega pokopališča.
Zaradi spremenjenih pogojev go- v prvih dveh letih sedanjega srednje-
spodaijenja je bil finančni načrt skupnosti med letom spremenjen in dopolnjen, skupaj v lanskem letu zbrana sredstva nekaj manj kot 117 milijonov dinarjev pa 4 odstotke pod planom. Tudi sam program ni bil v celoti uresničen, čeprav priprava in komunalno opremljanje za pozidavo predvidenih zemljišč v novomeški občini vendarle teče razmeroma zelo dobro kljub številnim spremljajočim težavam. Tako je bilo
OBDARILI OSTARELE ŽENE
Krajevna organizacija Rdečega križa Šmihel, ki pokriva krajevni skupnosti Šmihel in Regrča vas, je zelo delavna. Redno pobira članarino, dela z mladimi člani RK, vse pohvale vredna pa je tudi njena skrb za ostarele. Ob dnevu žena so se spomnili vseh ostarelih žena v obeh krajevnih skupnostih in jim izkazali pozornost s skromnimi darili, kar je poleg vsakoletnega srečanja starostnikov in novoletne obdaritve le še ena od akcij v skrbi za starostnike.
POLITIČNA ŠOLA ZA SREDNJEŠOLCE
ročnega obdobja uresničenega 39 odstotkov začrtanega fizičnega obsega srednjeročnega plana ali že kar 59 odstotkov kasneje skrčenega plana. Poleg tega vse kaže, da bo uspelo skupnosti (predvsem zaradi temeljito okleščenih planov stanovanjske skupnosti) pripraviti tako za družbeno kot zasebno organizirano gradnjo do konca leta 1985 toliko zemljišč, da jih bo precej ostalo na voljo za gradnjo še za naslednja leta, kar se doslej ni dogajalo.
Kot najvažnejše razloge za težave pri delu in uresničevanju programa stavbno zemljiške skupnosti gre omeniti predvsem prepočasno izdelovanje urbanistične dokumentacije in sprejem zazidalnih načrtov. Tako so bili nekateri sprejeti tik pred koncem lanskega leta ali še vedno niso, kar pomeni tudi kasnitev priprave stavbnih zemljišč za najmanj
leto dni. Prav tako zelo počasi tečejo upravni postopki za odvzem zemljišč in posesti zasebnim lastnikom ter odškodninski postopki za stanovanjske hiše, ki jih je treba porušiti za bodočo večjo organizirano pozidavo.
V lanskem letu je skupnost oddala zemljišča za gradnjo 256 stanovanj v blokih in sicer na Mestnih njivah ter v soseski Irča vas-Brod ter 54 komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za individualno gradnjo. To je kar 38 odstotkov manj lokacij za gradnjo zasebnih hiš kot^ leto poprej, pri čemer se že poznajo visoke cene gradbenega materiala in storitev, padanje življenjskega standarda, manj bančnih posojil itd. Vse to bo vzrok verjetno letos še precej manjšemu številu oddanih lokacij in zasebnih gradenj, kijih bo še dodatno zavrl tudi novi zakon o varstvu kmetijskih zemljišč.
Z. L.-D.
Pred dnevi je ŠŠD Polet iz OSv Šentjerneju povabilo ob svoji 20-let-nici na dvoboj v veleslalomu vrstnike iz OS Bratov Ribar iz Brežic. Tekma je bi!$ na Javorovici, v ekipni konkurenci pa so zmagali gostitelji. Pri pionirkah je bila najboljša Selakova, pri starejših pionirkah Kuhljeva in Turkova (vse Šentjernej), pri mlajših pionirjih Skaler D. in pri starejših F. Skaler (oba iz Brežic).
J. KUHEU
OKROGLA MIZA O KULTURI V NOVEM MESTU
Občinska konferenca ZSMS Novo mesto in, uredništvo Valja pripravljata v soboto, 26. marca, ob 9. uri v Domu J LA okroglo mizo o kulturni problematiki v Novem mestu (od programov, do denarja in kadrov). Organizatorji upajo, da sc je bo udeležilo čimveč tistih, ki jih moti novomeško kulturno mrtvilo, ki delujejo na katerem od kulturnih področij, in tistih, ki bi s svojimi predlogi in idejami želeli sooblikovati program aktivnosti in kulturnih prireditev v prenovljenem Domu Kulture v Novem mestu.
Sporazum ni le papirnat
Analiza izvajanja sporazuma o uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva v novomeški občini
Polni »zelenci”
V organizaciji novomeške občin-.ke konference ZSMS se je 15. marca v Novem mestu začela tudi nladinska politična šola za mlade v .smerjenem izobraževanju. Za zajetni A program se je prijavilo 70 iladincev, za nadaljevalni B pro-:rarh pa 32. Sola se je začela z ibravnavanjem vloge in položaja 'SMS na šoli ter štipendijske pro-ematike. Do začetka aprila, ko se o špla zaključila, bodo za mlade ušatelje pripravili še šest predavanj aktualnih temah našega družbene-a rtr/voja.
Odkar so slovenski železničarji pred leti le potegnili pravo potezo in potnikom ponudili udoben in hiter prevoz z zelenimi vlaki, se vse več potnikov poslužuje teh prevoznih sredstev. Zeleni vlaki vozijo danes na štirih progah, število potnikov pa se je od 180.000 v letu 1980 dvignita na 273.000 v lanskem letu. A tudi te številke bodo prekoračene, saj je bilo v letošnjem januarju 32-odst. povečanje števila potnikov v primerjavi z lanskim letom. Med zelenimi vlaki je še najbolj zaseden dolenjski, ki vozi na progi Metlika Novo mesto - Ljubljana in nazaj. Poprečna zasedenost v obe smeri znaša letos 63 odst., kar je za 14 odst. več kot lani. Letno karto ima za dolenjski zeleni vlak 50 potnikov.
Da bi dobili sliko, kako v novomeški občini uresničujejo v začetku leta 1981 sprejeti samoupravni sporazum o postopku in načinu uresničevanja pravic do • zdravstvenega varstva, je strokovna služba interesnih skupnosti družbenih dejavnosti po prog ta mu novomeške zdravstvene skupnosti in njenega odbora za varstvo pravic uporabnikov pripravila vprašalnik za uporabnike (večje delovne organizacije) in izvajalce ter na osnovi odgovorov opravila tudi že analizo.
Na vprašanje, kako je uresničena pravica do svobodne- izbire zdravnika, so nekateri uporabniki odgovorili, da se ta uresničuje v celoti, nekaj pa jih ni "tega mnenja, češ da že sestre v ambulanti ne spoštujejo želje bojnikov. Koliko pa je uporabniku dana možnost, da sam odloča, h kateremu specialistu ga bo napotil splošni zdravnik? Tudi na to vprašanje so bili odgovori uporabnikov različni. Poleg tega se večina
pritožuje nad dolgo čakalno dobo in težko odločitvijo zdravnika, da sploh izda napotnico za specialistični pregled. Iz odgovorov je prav tako razvidno, da ne izvajajo določbe sporazuma, da sc za specialistični pregled ali zdravljenje uporabnika v bolnišnici dogovori tista zdravstvena organizacija, kije izdala napotnico. To se dogaja le v nujnih primerih, sicer pa mora uporabnik za to poskrbeti sam.
Denarna nadomestila in povračila prejemajo uporabniki - sodeč po odgovorih v rokih, določenih po sporazumu. Le redko se dogaja, da izplačila nadomestil zamujajo. Uporabniki dalje sodijo, da je splošni zdravnik, ki napoti uporabnika na zdravljenje k specialistu ali v bolnišnico, seznanjen s podatki o zdravljenju, pa bi bila želena še boljša povezava med zdravniki osnovne ter specialistične in bolnišnične dejavnosti.
izobraževanja), med gospodarskimi delovnimi organizacijami pa samo IMV in tovarna zdravil „Krka“ nameravata povečati število zaposlenih za 384, kar je dobra polovica vseh načrtovanih novih zaposlitev v novomeški občini.
Že sedaj je jasno, da se bodo zaradi poklicne neusklajenosti in slabe prilagodljivosti kadrov primanjkljaji ali presežki pri posameznih stopnjah izobrazbe in poklicih le še povečali. Ljudje s poklici, ki jih je že sedaj več kot potreb (npr. prodajalci, medicinske sestre itd.), ne bo možno zaposliti niti na sorodnih delih, zato se bo verjetno povečala brezposelnost, čeprav bo hkrati manjkalo nekaterih poklicev (predvsem za proizvodnjo). Ker bodo problemi z zaposlitvijo zlasti pri mladih strokovnih kadrih, bo skupnost za zaposlovanje temeljito spremljala izvajanje znanih usmeritev o omejevanju nadurnega in pogodbenega dela ter o zaposlovanju pripravnikov, iskalce, ki prejemajo denarno nadomestilo ah pomoč, pa usmerjala tudi na manj zahtevna dela.
Z. L-D.
Ljudje, ki so ostali brez dela, pa za to niso sami krivi, imajo po veljavni zakonodaji med brezposelnostjo pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči, ki ne sme biti nižja od najnižjih življenjskih stroškov oz. zajamčenega osebnega dohodka.
Pri novomeški občinski skupnosti za zaposlovanje, ki ima na skrbi socialno varnost brezposelnih, trenutno prejema denarno nadomestilo ali pomoč 19 nezaposlenih s stalnim bivališčem v novomeški občini in 10 nezaposlenih s stalnim bivališčem v drugih republikah, ki so bili nazadnje zaposleni v novomeški občini. Gre večinoma za <
žene vojaških uslužbencev, ki so ,
jih premestili v druge kraje, kjer je nezaposlenost še veliko večja ; kot pri nas, čakalna doba na delo pa tri leta in celo več- j
Sedanji upravičenci prejemajo ; nadomestilo in pomoč različno dolgo, večinoma od lanskega -leta, nekateri pa tudi po več let. >.
Zaposlovanje prejemnikov denarnih nadomestil in pomoči poteka različno hitro, čeprav imajo in bodo morali imeti tudi , v bodoče prednost, seveda ob izpolnjevanju razpisnih pogojev za posamezno delo. Ako ne bo tako, nas bo njihova socialna varnost stala vse več, še posebno, ker se njihovo število poveču e, letos pa se bo zaradi. zaposlovanja pripravnikov za določen čas povečalo kot že dolgo ne.
KRKIN KLUB ZAŽIVEL
Odločitev, da Krkin klub odpre vrata za vse mlade Novega mesta, očitno ni bila napačna. Na otvoritvi kluba v petek, 18. marca, na kateri je Zvone Šeruga pripovedoval o svojih doživljajih s poti po svetu, se je kar trlo mladih obiskovalcev. Bo tako tudi v prihodnje?
Angelca je ugnala vse
Angelca Milavič iz Novega mesta ima najboljši cviček ožjega vinogradniškega okoliša Novo mesto
Pridelovanje vin na Dolenjskem že dolgo ni le „moška stvar" saj diplome za najboljši cviček dobivajo tudi ženske. Mod tistimi,, ki so jih letos prejeli, je bila .tudi Novomeščanka Angelca Milavič, ki se je mnogi bolj spominjajo kot ..Angelce iz Ribje", saj je tam stregla gostom okrog trideset let. Za svoj cviček iz Trške gore je na ocenjevanju na ožjem vinogradniškem okolišu Novo mesto prejela najvišje število točk in dala v koš vse konkurente moškega spola. Njen cviček pa je imel tudi med vsemi vzorci iz Dolenjske najvišjo stopnjo alkohola (10,6 odstotka).
Angelca je vinogradnica že 17 let. Takrat sta z ifložem kupila zapuščen vinograd na Trški gori in ga obnovila ter zasadila z žametovko, frankinjo in kraljevino. Med vzorne pridelovalec je stopila pred tremi leti, ko je šla v pokoj. Takrat so jo kot dolgoletno izkušeno točajko vzeli
v prireditveni odbor Tedna dolenjskega cvička. Ona je tista, ki zadnja leta ponuja ocenjevalcem vzorce najboljših, letos pa jih je štiri dni po decilitrih točila tudi v preddverju športne dvorane tistim redkim, ki so tja prišli res samo na pokušnjo.
Mnogi, ki Angelco poznajo, pravijo, da tako natančne ženske še niso videli. Sod pomiva tudi ves popoldan, saj je kletarjenje zanjo velikega pomena. „Letos sem trgala zadnja v gori. Res, da so mi zadnje dni pomagali tudi ptiči, kar pa je bilo potrganega, je bilo kvalitetno," je povedala o skrivnosti lanske dobre letine Angelca in seveda tudi priznala, da brez sladkorja ni šlo", samo pravi čas ga je treba dodati".
Čeprav ima Angelca posebno veselje z vinogradom, saj je v Trški gori prav vsak sončni dan, sta ji pri delu v veliko pomoč tudi zeta, posebno tisti iz Ljubljane, ki je inženir kemije.
J. P.
dolenj/k
ANGELCA MILAVIČ: „Najbolj sem zadovoljna, ko delam v Trški gori . . .“
DOLENJSKI LIST
Št. 12 (1754) 24. marca 1983
ČETRTKOV INTERVJU
'(1754) 24. marca 1983:
Spet naval na višje cene
Občinska skupnost za cene je lani ugodila 108 zahtevkom za podražitve, letos pa že 97 novili vlog
Občinska interesna skupnost za cene v Novem mestu, ki ima v pristojnosti sicer le 1 odst. odobravanja vseb cen - za ostale sta pristojni republika in zveza - je po drugem letu obstoja že dobila vrsto izkušenj. Kakšne in nekaj podatkov iz dela te skupnosti, je predstavila diplomirana ekonomistka Vida Žgajnat-Dugar, ki opravlja strokovno službo za to skupnost.
4 „Y, letu 1982 je svet občinske Skupnosti za cene obravnaval 223 zahtevkov za podražitve, od 'katerih je 108 potrdil, 111 primerov pa napotil na usklajevalni potopek. Smatrali so, da so bili • zahtevki, po podražitvah previsoki, itr so zahtevali, naj jih pred la-
Vida Žgajnar-Dugar: „Ne-kaj zahtevkov za podražitve je bilo že lani in letos povsem zavrnjenih, ker jih sma^ tram o za neutemeljene.”
gatelji spravijo v okvir družbenih meril. Samo 4 zahtevke po višjih cenah jc svet povsem zavrnil. Da je šlo v teh primerih za neupravičene poizkuse podražitev dokazuje že to, da se nihče predlagateljev ni pritožil in mimo poslujejo po starih cenah. Med 111 vlogami za višje cene, ki so jih morali predlagatelji znižati, pa je bilo največ zasebnih obrtnikov in gostincev.”
—’ Znano je, da so v letu 1982 cene lahko rasle le do septembra, potem je z zveznim odlokom veljala šestmesečna zamrznitev. Koliko so se cene v občinski prostojnosti povečale v času, ki je podražitev sploh ontogo-
„Od lanskega januarja do septembra so se v novomeški občini podražile storitve za poprečno 15,3 odst., obrtne storitve za 16,2 odst. in komunalne storitve za 15,5 odst. Cene s področja kulturnih dejavnosti so šle za 11,7 odst. navzgor, promet in ptt storitve pa so se podražili za poprečno 17,1 odst. Vše te podražitve so bile uskiadene z občinskim programom in družbeno dogovorjenimi merili.”
- Navedli ste Odstotek podražitev^ po panogah iz vaše pristojnosti, koliko pa so šle .navzgor
. cene v posameznih dejavnostih? .
„Če omenim, le nekatere, za . občane najbolj' zanimive storitve, so bile lanske' podražitve naslednje: v' frizerskih dejavnostih za 17 do 20 odst. vodarina 14 odst.,.',stanarinč 15 odst., avtomehanične usluge 16 odst, ter gostinske v družbenem sektorju za poprečno 10 in V zasebnem sektorju za okrog 45 odst,’’
- Kakšne so poglavitne teža- . ve, s katerimi se srečujete pri delu?
„Ne moremo pomagati tistim, ki nam dokazujejo, da so upravičeni do višjih cen izdelkov ali storitev (primer: obrtniki plastične stroke in frizerji), če pa sc cene surovin za njihovo delo oblikujejo na zvezni ravni. Imamo tudi težave pri določanju cen v zasebnem sektorju, če zasebni obrtniki niso člani sekcij. Kjer sekcije obstajajo, se poprej dogovorijo za enoten predlog povišanja cen in je postopek lažji in hitrejši .”
- Kako kaže s podražitvami letos? Koliko je interesentov za povišanje cen po ukinitvi zamrznjenih cen?
„Obravnavali smo že 97 vlog' za podražitve, med katerimi je bilo 60 zasebnih in 11 družbenih gostincev, in jih potrdili. Nekaj podražitev je bilo letos odobrenih tudi v storitveni obrti, v fotografski in žagarski dejavnosti. Zavrnjene pa so bile vloge Novomontaže, Elektra in Iskre - tovarne Upori, kjer jc šlo za hude podražitve režijskih ur. V kratkem lahko pričakujemo še podražitve komunalnih storitev in stanarin, prevoza potnikov v mestnem prometu in taksi prevozov, medtem ko še ni možno povečati cen obrtniškim izdelkom.”
R. BAČER
čal?
PRIZNANJA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU — Po proslavi, ki so jo skupaj pripravili mirnopeška mladina in šolarji, je predsednica sveta krajevne skupnosti Tončka Hočevar podelila štiri priznanja Osvobodilne fronte, ki so jih letos prejeli Rudi Sitar (na sliki) in Rudi Zupan za dolgoletno delo v gasilskem društvu, Franc Bartelj za uspešno kooperantsko delo ter mladinec Marjan Šmalc za delo v kino sekciji. (Foto: J. Pavlin)
Krka: letos še več v izvoz
Vsi tozdi novomeške tovarne Krka so lani donosno poslovali,	izvozili	pa	so	za	52,2
milijona dolarjev blaga — Poudarjena varčevalna akcija v kolektivu je dala	sadove
Lanskoletni zaključni račun so v novomeški tovarni Krka potrdili na dobro organiziranih razpravah po tozdih, kjer so ob poslovnih poročilih in knjigovodskih podatkih obravnavali še problematiko poslovanja. Sindikat je ocenil, da šo bile informacije za zaposlene dobre in razumljive.
Celotni prihodek tovarne Krka je v letu 1982 znašal 8,2 milijarde dinarjev, bil je za dobrih 24 odst. večji kot leto poprej in tudi 6,5 odst. nad letnim planom. Kljub temu da so lani razne obveznosti zelo narasle, je dohodek znašal 2,3 milijarde dinarjev in je izkazal 29-odstoten porast, medtem ko je poprečni zaslužek zaposlenega znašal 15.400 dinarjev, kar jc v mejah resolucije in dogovora. Eden med poglavitnimi kazalci uspešnosti poslovanja jc dohodek na delavca, ta pa jc za Krko dokaj ugoden, saj seje v primetjavi z letom 1981 povečal za četrtino.
Vsi tozdi v okviru delovne organizacije so navzlic mnogoterim težavam donosno poslovali, slabši rezultati od pričakovanih pa so bili predvsem v zdraviliško-gostinski dejavnosti zaradi znanih in splošnih razmer.
Očitno je v zdraviliščih mnogo manj gostov na družbene stroške. Bistveno povečanje obsega proizvodnje je dosegel tozd Biokemija, kjer so samo v fermentaciji naredili dvakrat več kot prej. Pozna se, da jc v letu 1981 zaključena investicija začela dajati sadove.
Glede na težave z uvozom repro-matefiala in omejitve pri izvoznih dovoljenjih jc tovarna tudi v izvozu dosegla zadovoljiv uspeh, čeprav plan ni bil povsem dosežen. Vsega skupaj so na tuj epi trgu iztržili 52,253 milijona dolarjev* od tega na konvertibilne'ni področju 26 milijonov dolarjev. Pravna tržišča razvitih držav se je lani izvoz povečal za 11 odst., medtem ko jc prodaja na klirinški trg ostala na enaki ravni.
Investicije so v letu 1982 znašale v tem kolektivu 966 milijonov dinarjev, namenjene pa so bile dokon-
čanju .tovarne steklene izolacijske volne in hotela Šmarješke Toplice. Obe naložbi bosta že v letošnjem letu dajali prve poslovne rezultate. Da so stroški poslovanja povsod nezadržno rasli, ni potrebno posebej poudarjati, omembe vredno pa jc dejstvo, da so izdatki za reklame, reprezentanco, potne stroške po obsegu celo nižji, kot so bili v letu 1981.
Vse leto so v Krki (kot že tudi prej) mesečno spremljali uresničitev letnega plana in hitro ukrepali, kjer je bilo potrebno. Plan za leto 1983 še ni sprejet, ker je razpolaganje z devizami še vedno osnovna neznanka, vendar računajo, da bodo izvoz na konvertibilno tržišče povečali za nadaljnjih 10 odst.
R. B.
V enem zamahu se ne da
Vseh 11 mestnih krajevnih skupnosti bo iz združenih sredstev namenilo letos 2,7 milijona dinarjev za Dom
kulture
Razprava o IMV je preložena
Delegati treh zborov spet največ razpravljali o prevozih, razgrnjena pa je bila tudi problematika nizkih osebnih dohodkov prosvetnih delavcev na osnovnih šolah
16. marca so delegati treh občin zborov novomeške občinske skupščine na bržčas najkrajšem delovnem zasedanju doslej razpravljali več o drugem kot o točkah dnevnega reda. Spet o prevozih pa o nizkih osebnih dohodkih prosvetnih delavcev na novomeških osnovnih šolah.
Predvideno je bilo, du bo tokrat osrednja in najzanimivejša točka zasedanja sanacijski program IMV, vendar so razpravo o tem preložili ria 13. april, da bi bilo tudi zaradi kasne dostave gradiva več časa za temeljite razprave po delegacijah.
Delegati so brez pripomb potrdili lanskoletni zaključni račun proračuna občine in sprejeli odlok o proračunu za leto 1983, prav tako program dela zborov občinske skupščine, ki je bil dlje časa v javni razpra-
XE
Po skupnem zasedanju sta tudi na izredno kratki seji zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejela še novi odlok o davkih
PIONIR 2ELI VRNITEV VLOŽENIH SREDSTEV
V nameravano urejanje novomeškega Novega trga, kjer naj bi zgradili blagovnico Emona, stano-vanjsko-posiovni objekt in pa poštno stavbo, je bilo doslej vloženih že 35 milijonov dinarjev, kot je znano, pa je celotna investicija za nedoločen čas preložena. Ker je tudi gradbeno podjetje Pionir že vložilo 11 milijonov dinarjev v pripravljalna dela, nič pa ne kaže, da bo ta naložba za kolektiv, ki tudi ni v rožnatem položaju, kmalu obrestovana, jc delegacija Pionirja na zadnjem zasedanju občinskih zborov zahtevala vvmitev vloženih sredstev.
'občanov. Z njim jc tako rekoč končano usklajevanje davčne politike v letu 1983, bistvo odloka pa je v tem, da obdavčitev za kmete ostaja po katastrskem odloku in ne po novih merilih, ki so bila sprva predlagana. Tudi olajšav jc za kmeta precej več, posebno za tiste iz višinskih predelov. Prav tako je novi odlok ugodnejši za drobno gospodarstvo s poudarkom na storitveni obrti in na novih obrtnikih.
Delegati pa so sc oglašali k besedi predvsem z delegatskimi vprašanji in pobudami. Medtem ko sc je delegacija liršljinske Iskre pritoževala, da nova tovarna steklene volne onesnažuje okolje, je delegatka z Uršnih sel kritizirala časovno neuskladene prevoze in novi delovni čas, češ da zavirata normalno delo delegatskega sistema, družbenopolitičnih organizacij in kmetovanja. Tudi do novo-
LETNA PROGRAMSKA KONFERENCA
Za ponedeljek, 28. marca, je v Novem mestu sklicana letna programska konferenca občinske organizacije ZK v Novem mestu. Dnevni red predvideva sprejem staturarnega sklepa, obravnavo poročil o delu občinske organizacije ZK in njenih organov ter nadomestne volitve. Obravnavali bodo tudi lanskoletno finančno poslovanje in finančni načrt občinskega komiteja za leto 1983.
nastajajočega industrijskega središča na Cikavi ni lokalnih prevozov, kar je v imenu 160 delavcev Ele poudaril njihov delegat.
Celo vrsto žgočih vprašanj za več sto prosvetnih delavcev novomeških osnovnih šol pa je razgrnila delegacija združenih osnovnih šol in s podatki dokazovala, da njihovo nagrajevanje ni po delu, ker ne dobijo vsega plačanega. ,Mettijo, da so osebni dohodki teh zaposlenih ob lanskoletnem 20-odslofnetn povečanju obveznosti v znesku 14.831 din (poprečje) odločno prenizki, v primeri z zaposlenimi po drugih šolah in v gospodarstvu.
R. B.
I'
15. marca sklicana skupščina Skupnosti krajevnih skupnosti v Novem mestu je znova postavila v ospredje zahtevo po merilih, ki. bi določala prednost komunalnih gradenj, financiranih iz združenih sredstev poiodstotne-ga prispevka tozdov.
Tovrstnih združenih sredstev bo letos predvidoma na voljo 6,6 milijona dinarjev, potreb pa jc ne za malo, marveč za veliko morje. Ker poteka letos tretje leto uresničevanja srednjeročnega programa, po katerem so nekatero, krajevne skupnosti v mestu že dobile dogovorjeni večji del skupno združenih sredstev za urojanje najpotrebnejših komunalnih Zadev, nekatere pa na večji delež še čakajo, jc bilo v razpravi nekajkrat poudarjeno, da bi spremembe sredi srednjeročnih načrtov nekatere prizadele. Kljub vsemu je obveljala zahteva po oblikovanju meril, kaj jc v mestu šteti kot prednostno gradnjo: vodo, kanalizacijo, cesto? Opremljenost s komunalnimi napravami pa jc Zelo različna, slaba pa v vseh primestnih krajevnih skupnostih.
Uspela pa je akcija za združevanje sredstev vseh krajevnih skupnosti za obnovo Doma kulture, namenjenega vsem. Skupščina je obravnavala še uresničevanje referendumskega pro-
grama izgradnje primarne kanalizacije in program te gradnje za letošnje leto. Prav tako so potrdili lanskoletni zaključni račun skupnosti krajevnih skupnosti in obravnavali delovno poročilo. Naj omenimo le, da so 4 zaposleni v delovni skupnosti lani opravili precej dela. Obravnavali so 310 raznih vlog, precej delaje bilo z volitvami delegacij v zbore občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti pa s področja SLO in družbene samozaščite. Med drugim so za poravnalne svete krajevnih skupnosti organizirali in vodili 15 sej, na katerih so obravnavali 25 spornih zadev, od katerih jc bilo 9 rešenih s poravnavo. Razen tega jc skupna služba nudila' krajevnim skupnostim administrativno pomoč.
R. B.
Mirnopečani praznovali
Krajevni praznik — priložnost za pregled dela in načrte
19. marca so počastili svoj krajevni praznik Mirnopečani v spomin na 16. marec 1942, ko je s tega območja odšla v partizane večja skupina domačinov. Slovesnosti v kulturnem domu, ki so jo skupaj pripravili pionirji in mladinci ter družbenopolitične organizacije, so se udeležili tudi nekdanji borci Maruša Krese, Jože Saje Iztok, Adi Osterc, Jože Kos ter predstavniki občine Novo mesto.
Pomembne dogodke iz NOV v teh krajih jc precej natančno orisal slavnostni govornik Jože Saje -Iztok. Povedal je mnogo zanimivega in do sedaj neznanega o delu partizanov in aktivistov na tem območju, o formiranju prve novomeške čete in o povojnem razvoju nekdanje občine in današnje krajevne skupnosti. Poudaril je, da je mnogo nalog iz srednjeročnega plana že realiziranih. Tako so v lanskem letu . asfaltirali cesto Malenška vas - Mirna peč, nadaljevali gradnjo yodovoila skozi Rogovilo, postavili zobozdravstveno postajo, izdelali zazidalni načrt za novo naselje pod Vihrami, rekonstruirano je bilo električno omrežje na Malemvrhu in Jablanu, dobrb pa je bilo ob svoji 80-letnici na novo: opremljeno tudi domače gasilsko društvo. Letos si v krajevni 'skupnosti najbolj prizadevajo uspešno izpeljati referendum za krajevni samoprispevek, ki ga bodo uporabili za: gradnjo vodovoda na postaji, asfaltiranje ceste na Vel. Kal, čiščenje potoka Temenice in izboljšavo travnatih površin ob Temenici ter obnovo električnega omrežja.
J. P.
DOMAGE TRNJE
— Nekaterim bi se morala delovna doba vpisovati — v zdravstveno izkaznico.
— V vinu je resnica, a mnogi jo spoznajo šele takrat - ko se srečajo s sodnikom za prekrške.
— Paragrafi in stabilizacijski ukrepi so podobni pajkovi mreži; veliki se izmuznejo, majhni pa se ujamejo.
— Če hočeš oceniti kulturo sodobnega človeka, ni treba imeti posebej znanja — samo malo se ozreš na.tla javnih lokalov.
— Nekaj ukrepov je predvideno za datum 1. aprila — samo da ne bo kateri od njih izpadel kot najboljša prvoaprilska šala.
— Roka roko' umije — a samo pod pogojem, če sta obe roki birokratski.'
MARJAN BRADAČ
Novomeška kronika
SPET AKCIJA „PAPIR” — V ponedeljek zjutraj so šolatji iz osnovne šole Katja Rupena zbirali odpadni papir za redno zbiralno akcijo. Učenci 4. razreda so v Jerebovi ulici že v zgodnjem jutru napolnili več škatel in jih nosili v šolo. Vsi bi bili radi med najboljšimi zbiralci.. . (Foto: R. Bačer)
NIČ SE NE VIDI! - Prehod za pešce ob križišču Ceste herojev s Koštialovo ulico je že sicer eden najbolj nevarnih v mestu, ker pa so bele črte na prehodu povsem izbrisane, je nevarnost toliko večja. Bomo čakali še kakšno nesrečo?
POMANJKANJE NOGAVIC Huda nevšečnost za ženske vseh starosti se je zlasti ob otopljitvi vremena pokazala v tem, ker v mestu ni dobili običajnih hlačnih nogavic. Občasno jc dobiti le manjše številke nogavic ali pa samo rdeče in črne, največkrat pa nobenih. Kdor misli, da je to malenkost, ki po nepotrebnem vzburja duhove, se htldo moti.
ZELENICE OČIŠČENE, TODA . . . Vrtnaiji so zadnje tedne pridno čistili mestne zelenice in obrezovali grmičje, toda ponekod so jim lastniki avtomobilov sproti uničevali trud. Zaman so pritožbe čez okolje, če ne bo pri občanih sodelovanja.
SAMO TRI DEKLICE - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici s področja mesta rodile tri mamice, in sicer tri deklice. Rodile so: Majda Banjac iz Ulice Marijana Kčzine 27
- Ano; Olga Mcšinovič iz Kettejevega drevoreda 51 - Sanjo in Alojzija Peterac iz Levstikove 7 - parijo.
SE PO STARI CENI! - Takole na tržnici vabijo k stojnicam nekateri obrtniki pleteninarji. Kajpak mnogi nasedejo in brž kupijo, česar morda ne bi. Sicer pa je bil prehrambni del tržnice kar dobro založen.
Ena gospa je rekla, da delavci v novomeški tovarni prikolic med šihtom ne vidijo dnevne svetlobe, četudi imajo okna. Ker jih več let niso očistili, so šipe take, kot bi bile zanalašč premazane s črnim ...
POČASTITEV OB STOLETNICI SMRTI - Udeleženci posveta o marksizmu v vzgoji in izobraževanju v Brežicah so tik pred začetkom prisluhnili besedam sekretarko MS ZKS Posavje Božene Ostrovršnikove o življenju in delu Karla Marxa. (Foto: Jožica Teppey)
Eden po soncu, drugi po uri?
Mnenja občanov o novem delovnem in obratovalnem« času se ostreje krešejo šele zadnje tedne, čeprav je družbeni dogovor že od febmaija v javni razpravi. Stališča so se medtem menjala in to jih je ponekod zmedlo, pa so raje počakali, da so se pogledi na novi začetek delovnega dne vsaj nekoliko zbistrili.
Tik pred premikom kazalcev živil. Predstavnik trgovine je
s poletni srednjeevropski čas so oživele tudi razprave o delavniku po novem, vendar ljudje večkrat ne ločijo, da je poletna ura eno, sprememba delovnega časa pa drugo. Občinska konferenca SZDL v Brežicah je minuli teden sklicala sekcij sko razpravo o novem delovnem času z namenom, da bi prišli do besede vsi občani iz KS in DO ter še pred sejo občinske skupščine in njenega izvršnega sveta opozorili, kaj vse bi v zvezi s spremenjenim delavnikom morali urediti in racionalizirati.
Premik delovnega časa upravnih organov po novem letu je vzbudil precej nejevolje med zaposlenimi in med strankami; pri delavcih predvsem zaradi neurejenega oz. dražjega otroškega varstva in težav s prevozi, pri ljudeh, ki so prišli v mesto po uradnih opravkih, pa zaradi tega, ker so se pripeljali z avtobusi že več kot uro prej, preden so se odprla pisarniška vrata.
Po 27. marcu bo večina zaposlenih v Posavju začela delati ob 7. uri, čemur bodo prilagodili tudi avtobusne prevoze, otroško varstvo, storitvene dejavnosti, zdravstvo in trgovino. Pereča je zlasti preskrba, saj se še vedno dogaja, da v popoldanskem času zmanjka najnujnejših
opozori«, da njihovi delavci želijo več stikov s sveti potrošnikov, da bi skupaj z njimi reševali težave.
Osnovne šole bodo začenjale pouk ob devetih, s predurami izjemoma ob osmih, le v šolskem centru se dijaki in učitelji nagibajo k začetku ob sedmih. To je na sekcijski razpravi izzvalo polemiko, češ da bi morali potem vozači veliko prezgodaj vstajati, nekateri celo ob štirih po starem času.
Precej zaskrbljenosti je bilo opaziti zaradi prevozov z vlaki. Nanje so vezani pretežno delavci, ki se vozijo v Zagreb, in delavci, ki prihajajo v občino s Hrvaškega. Iz brežiške občine vsak dan potuje z avtobusi in vlaki 1180 zaposlenih v sosednje občine, od tam pa se jih vozi 467.
Razpravljalci so podprli zamisel o uvedbi enotnih vozovnic za prevoze različnih prevoznikov na istih relacijah. To pomeni, da bi veljala na primer ena vozovnica od Sromelj do Dobove.
Predstavnica otroškega vrtca je pozvala k poenotenju delovnega časa, češ da preveč različnih začetkov podre ustaljeni
NOVO V BREŽICAH
BREZ NADZORA CELO DOMA. Zaposlenost staršev, resnično in navidezno, znajo mladoletniki zelo dobro izkoristiti. Razpasla seje navada, da se v skupinah sestajajo na
vada, da se v skupinah sestajajo domovih, kjer se nalivajo z žganimi pijačami in bašejo s tabletami, da bi preskusili užitke, ki jih prinaša taka in drugačna pijanost. Kdove, če starši res ničesar ne opazijo ali pa jim za početje njihovih otrok ni mar in si zato namenoma zatiskajo oči. Če nič ne veš, tudi za nobena stranpota ne odgovarjaš i n prepu-
potrošniški svet? Nič, saj tam, kjer ni tožnika, tudi sodnika ni.
MLADINO BODO PRIDOBIVALI ŽE V SOLI. v kulturno prosvetnih društvih pogrešajo naraščaj. Mladi se seveda ne ponujajo, še zlasti zato, ker nimajo z društvi nobenih vezi. Z namenom, da bi organsko zrasli z njimi, se je Zveza kulturnih organizacij odločila, da bo pomagala ustanavljati šolska kul-
turna društva in si preko njih zagotovilo pom lajanje. Xc že tako, da ni
ščaš družbi, da ukrepa po svoje, če nad j
ima kaj več moči nad jutrišnjimi prestopniki.
nikjer uspeha brez znoja, zato je to spoznanje prisililo ^ruštva, da navežejo pristnejše stike s šolami.
„NE, V KNJIGO PA NE BOM PISAL!” Občani sc pogosto pritožujejo nad vrzelmi v preskrbi, nad odpiralnim časom, nad cenami in postrežbo, vendar je potrošniški svet pri brežiški krajevni skupnosti brez moči, ker nima nobenega dokaza črno na belem. Noben kupec ni pripravljen dati pritožbe na zapisnik ali vpisati nepravilnosti v pritožno knjigo. Vsakdo se izgovarja na to, da mu bo zamera pri trgovcu škodovala. Kaj naj potemtakem naredi
DOLGO NE SHODIJO. Vzgojno
izobraževalno organizacijo v Brcži-žben
cah navaja družbeni pravobranilec samoupravljanja kot primer za to, ko neka oblika samoupravne organiziranosti ni zaživela več let. Podobna pripomba je bila tedni na seji MS ZKS izrečena tudi za Zdravstveni center. Oboje kaže na slabo izražen interes po združitvi, čeprav delajo delavci že vendarle pod skupno streho.
BREŽIŠKE VESTI
ritem v ustanovi in povečuje stroške.
Slišati je bilo tudi zagovornike vstajanja po soncu, ne po urnih kazalcih, na primer iz j Jutranjke, kjer bi delavke poleti najraje začenjale delovni dan ob šestih namesto ob sedmih, da bi se izognile opoldanski vročini. Toda kaj naj bi potem ukrenila naslednja izmena? Drugi so spet menili, da je to kratenje počitka in da prezgodnje vstajanje ni koristno ne za delavce ne za šolarje.
Glede delovnih sobot so bili vsi enakega mnenja. Brebusu bi zagotovo prihranili precej stroškov, če bi delali v vseh kolektivih ob istih sobotah in v istih izmenah. Upoštevati velja tudi pripombo, da je bil rok za razpravo o tako pomembni odločitvi, kot je sprememba delovnega časa, prekratek.
JOŽICA TEPPEY
Učenci za mizo s predavatelji
Zanimanje za pouk samoupravljanja se povečuje
Za okroglo mizo o marksizmu v vzgoji in izobraževanju ter idejnopolitičnem usposabljanju v Zvezi komunistov je posavsko medobčinsko študijsko središče CK ZKS povabilo predavatelje samoupravljanja s temelji marksizma v šolah, predstavnike šolskih centrov v Krškem in v Brežicah, dijake in družbenopolitične delavce.
Samoupravljanje jc bilo nekaj časa predmet, ki so ga poučevali učitelji s premalo' urami iz svoje stroke, zato ni nič čudnega, če se mladina zanj ni ogrela. Več uspeha imajo za to šolani predavatelji, vendar le, če so za svoje delo motivirani in če sc jim. učenci odzivajo. Interes za samoupravljanje najlaže vzbudijo tam, kjer sc učenci v vsakdanjem življenju vključujejo vanj. Če je ta možnost samo formalna, to začutijo in izgubijo interes. Razpravljalci, med njimi tudi mladi, so bili kritični do predmeta in svojega položaja v praksi, predvsem pa do učbenikov, zlasti do učbenika za osnovne šole, ki ne koristi ne učencem in ne učiteljem.
Beseda je tekla še o idejnosti pouka, s katero se navadno na šolah hitro zadovoljijo in v poročilih navadno napišejo, da jc vse lepo in prav. V resnici pa marksizem nima zadostnega vpliva na pouk. Razpravljalci so ob tem opozorili na nujnost po zavzetej-šem oblikovanju kritičnega mišljenja med mladino in teženj po spreminjanju stvari, ki niso dobre. Svoja opažanja so strnili v ugotovitev, da šole še vedno dajejo prednost izobraževanju, vzgojo pa zapostavljajo.
J. r.
Največji se je prilagodil večini
O delovnem času so razpravljali delegati občinske skupščine
O družbenem dogovoru o urejanju delovnega in obratovalnega časa je bilo moč pričakovati najživahnejšo razpravo v zboru združenega dela krške občinske skupščine. Ker so se kot običajno 115. marca zbori sestali na ločenih sejah, bi težko primeijali, gotovo I pa je, da so pri urejanju tako pomembnega vprašanja vsi vendarle j veliko preveč računali na delegate zbora združenega dela.
Delegatka upravnih organov jc opozorila, da morajo stranke ob N sedanjem delovnem času sodišča dolgo čakati, saj pridejo že ob 7. uri. Težnja strank pa je tudi, da bi
S konference delegacij tovarne Djuro Salaj so sicer prišle nekatere | pobude v nasprotju s stališči, ki so I jih delegati dobili na mizo tik pred I sejo, zato je bil nujen postopek I usklajevanja stališč med zbori. Sporno je bilo stališče, naj delavci v proizvodnih dejavnostih določijo v svojih splošnih samoupravnih aktih I začetek delovnega časa praviloma ob 7. uri zjutraj za vse leto in ustrezno temu tudi večizmensko delo, v drugih dejavnostih pa v I skladu z naravo in pomenom njihovega dela, glede na potrebe večine zaposlenih.
V Celulozi so o delovnem času sklepati na zborih delavcev, od tam I pa so tudi pobude, da bi se izmene pozimi spet pričenjale ob 6., 14. in 22. uri, za komercialo, skupne službe pa je možen drseči oziroma
Različno želje po uravnavanju novega delovnega časa — Tudi po premiku v poletni čas čaka delavce še veliko usklajevanja in gospodarnega ravnanja
Za krmilom turizma in čebelarstva
V. Punčuh predsednik Rostanjeviškega Turističnega društva — Čigav bo Zlati tulipan?
Vili Punčuh je že deset let za krmilom kostanjeviškega Turističnega društva, ki si prizadeva, da bi dolenjske „Benetke” imele čim lepšo podobo.
„Kult-.;rno smo zelo bogati, marsikaj pa bi morali v kraju še postoriti, da bi bil za številne obiskovalce in turiste še bolj privlačen. Ulice še nimajo robnikov, zato so tudi nove fasade hiš kmalu podobne starim. Krajevna skupnost naj bi poskrbela tudi za pločnike,” razmišlja Punčuh in pri tem samokritično pove, da je vendarle sam tudi podpredsednik skupščine kostanjeviške krajevne skupnosti. Zaenkrat bo verjetno že precejšen uspeh, če bo krajevni skupnosti uspelo želje krajanov vključiti v letošnji delovni program. Uresničitev sama pa se bo zavoljo pomanjkanja denarja verjetno malce zavlekla.
Vili Punčuh
„Tudi kopališče na otoku, pravzaprav na polotoku na ustju Studenc in Krke, naj bi kmalu dobilo novo, zidano stavbo namesto stare lesene barake. V njej bo prostor za slačilnice, kuhinja in manjše skladišče za pijačo ob veselicah in drugih prireditvah, ploščad za plesišče pa je tako že dlje časa nared.”
Punčuh, kije sicer vodja montaže v kostanjeviški Iskri, skromno pove, da mu je v veliko pomoč pri delu turističnega društva Iztok Bizjak. Le s tako „desno roko” in drugimi marljivimi sodelavci je' lahko sredi marca letos prvič steklo ocenjevanje najlepše urejenih vrtov, balkonov za zlati, srebrni in bronasti tulipan. Kristalne vaze in druge praktične nagrade naj bi k ocenjevanju, ki bo končano 21. oktobra, pritegnilo več krajanov kot prejšnja leta, ko ni bilo podobnih spodbud.
„Najrajši bi govoril o čebelarstvu. Pišem kroniko našega čebelarskega društva, ki ga vodi Jože Premru. Letos imamo prvič tudi podmladek, mentor krožka na šoli pa je Jože Spiler,” pravi Punčuh.
P. P.
stopničasti delovni čas. Cclulozini delegati so po usklajevanju glasovali za predložena stališča, v poletnem času, od 27. marca do 25. septembra, pa bo dovolj časa za dokočno odločitev.
Do 15. maja bodo določili pričetek delovnega časa čim bliže 8. uri zjutraj delavci v družbenih in upravnih dejavnostih. Za upravne organe bo sprejel odredbo o delovnem času izvršni svet. Do 15. maja bodo skladno z izsledki narejenih analiz ..osvežili” odlok o urejanju obratovalnega časa posameznih obratovalnic, od trgovin do servisov in pod. Delegat Preskrbe Vili Manček je poudaril, da trgovcev nc sili v prilagajanje delovnega časa občanom že omenjeni dogovor, marveč težnja po čim boljšem gospodarjenju. Za poslovalnice, ki delajo nepretrgano, bo premik za eno uro kasneje. Vprašanje pa je, kakšen bo delovni čas številnih manjših poslovalnic različnih ozdov izven občine. Tudi te bi se morale prilagoditi novim razmeram.
KALANOVA RAZREŠENA
Sekretar občinskega sekretariata za notranje zadeve Anton Podgoršek bo poleg te funkcije v naslednjih šestih mesecih opravljal še funkcijo sekretarja občinskega sekretariata za občo upravo in upravnopravne zadeve. To delo je doslej opravljala Pavla Kalan, ki pa jc zaradi slabega zdravja zaprosila za razrešnieo. Večkratni razpisi, da bi pridobili diplomiranega pravnika za druga nezasedena dela in naloge v okviru sekretariata, niso obrodili sadov. Upajo, da bodo v pol leta vsaj za funkcionarja dobili primernega človeka.
TUDI RDEČI KRIŽ IMA KORENINE — Na celodnevni osnovni šoli Milke Kerinove v Leskovcu so razpredene številne interesne dejavnosti, zlasti dobro pa je čutiti delo Rdečega križa Zato ne preseneča, da je šola dobila najvišje priznanje Rdečega križa Slovenija - zlati znak kar iz rok predsednice RKS Ivice Žnidaršič. Na sliki: ravnatelj šole Ciril Plut med podelitvijo zlatega znaka šoli. Prav tako priznanje je dobila tudi Rezi Pirc. (Foto: P. P.)
končali opravek do 15. ure, ker hočejo ujeti še vlak ali avtobus. Sicer pa statistika kaže, daje največ strank ob sredah od 7. do 9. ure, veliko manj pa med 15. in 17. uro, zato se zavzemajo, da bi bil celoletni delovni čas sodišča od 7. do 15. ure po sončni uri. Podobne ugotovitve veljajo za občinsko upravo.
P. PERC
Lanski posavski izgubarji
Seznam podružnice Službe družbenega knjigovodstva
Odsek za informativno-anali-tična opravila pri podružnici Službe družbenega knjigovodstva v Krškem je pripravil seznam organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti Posavja, ki so v zaključnih računih za leto 1982 ugotovile izgubo.
V brežiški občini je bilo v gospodarstvu za 57.249.586 dinarjev izgube, in sicer v dveh kolektivih s skupaj 304 zaposlenimi. Se vedno je na prvem mestu tozd IMV Tovarna avtomobilskih prikolic z 38.103.367 dinarjev izgube; od tega
SPOSOJENO TRNJE
— Tisti, ki gredo na boben, se slišijo najdlje.
(Iz Ježa)
— Živeti v obilju in brez pretresov-je grda navada, kise je počasi otresamo.
(Iz Ježa)
— Človek je lahko hvaležen naravi, d a mu je darovala — komolce.
(Iz Novega tednika)
je bilo nekrite za 36.783.326 dinarjev. Dobovški Dekorles je in el 19.146.219 dinarjev izgube‘(ncLj i*e - 18.034.963). Izguba v čat t Termah je znašala 4.663.214 tli , -jev.
Nuklearna elekt ra1 • 1 (306.176.357 dinarjev) in bres niška elektrarna (13.554.997 dinu,-jev) sta največja izgubarja v krški občini, medtem ko je imela delovna skupnost skupnih služb Kovnarske 1.179.442 dinarjev izgube. V vseh treh primerih je izguba v celoti krita, prav tako tudi 72.694 dinarjev izgube Valvasorjeve knjižnice in čitalnice.
V sevniški občini je imel Stillesov tozd Stilno pohištvo 2.482.203 dinarjev izgube, ki pa je v celoti krita. Drugi tozd Stillesa pa je lani ..prigospodaril” 6.270.914 dinarjev izgube. V tozdu Notranja oprema je bilo nekrite izgube še za 2.039.686 dinarjev. V celoti je krita izguba Komunale v višini 474.667 dinarjev.
Ker so viri pokrivanja izgfib zelo različni, od sanacijskih kreditov pa do sklada skupne porabe, nismo posamično navajali, kolikšen delež v pokrivanju izgube pomeni ta ali oni vir.
P.P.
KRŠKE NOVICE
ODPOVEDANA KONFERENCA — Prejšnji petek naj bi sc novinarji, ki so jih povabili na konferenco v Celulozo, iz prve roke seznanili s težavami tega kolektiva, neposredno
du zaklonišč, da tako pomemb iki
naprave, kot so zračniki in fil
napi...., _________ „	__________________
sploh ne delajo. So člani hišti
po izredni seji delavskega sveta dc-
lov— -------’—”	”	....
lovne organizacije. Ker pa je bila izredna seja v zadnjem trenutku prestavljena, jo seveda odpadla tudi novinarska konferenca, hkrati pa se je vsaj za teden dni podaljšala „pa-pirnata vojna” s časopisnozalozni-škimi hišami, zlasti Vjesnikom, kjer zatrjujejo, da „so morali zmanjšati obseg izdaj zavoljo enostranske odločitve tovarne Djuro Salaj v Krškem" . . . Časopisi so prepolovljeni zaradi manjših dobav papirja in prav bi bilo, da bi si v Celulozi le vzeli čas za novinarje.
svetov, ki so dolžni vzdrževati zakl« nišča, tako zelo prepričani, da jih n bodo nikoli potrebovali, ali pa mo: da menijo, da so njihova pljuč nekaj posebnega?
OD KOD POOBLASTILA? .. zadnjih sejah smo že večkrat sliša
vprašanje, kako je pravzaprav ka preko noči prišlo do povečanja pr osebne
HlSNI SVETI IN ZAKLONIŠČA Samoupravna stanovanjska skupnost je ugotovila pri zadnjem pregle-
«	f----------  J,	—	.	V	— H , m f
spevkov na čiste osebne dohodki kar v sedanjih razmerah poneko močno najeda družinske proračun« Morda bo pismeni odgovor, ki so g obljubili na zadnji seji občinskeg zbora združenega dela delegat Celuloze, vsaj malo razjasnil obzoi ja. Delegat jc namreč vprašal, katerimi pooblastili so delegati gla sovali v republiški skupščini o povi šanju prispevka,. ..
V SOBOTO PROGRAMSKA KONFERENCA
Predsednik občinskega komiteja Janez Valant sklicuje za v soboto ob 8. uri v sevniškem gasilskem domu programsko sejo občinske konference ZK. Predsednik bo na tej seji ocenil družbenopolitične, samoupravne in družbenoekonomske raz-ntere v občini. Na zadnji seji komiteja so ugodno ocenili skupno sejo predsedstva te organizacije s komunisti v Mercatorju - Kmetijskem kombinatu.
VRTEC OPOZARJA
Razprava o novem delovnem času ni doživela pravega odmeva med delavci, so ugotavljali na nesklepčni seji občinskega sindikalnega sveta v Sevnici. Pač pa je prišla upoštevanja vredna Pripomba iz sevniškega vrtca Ciciban. Tovarišice, ki se spo-žnaip' aa malčke, .namreč svarijo pred zbujanjem otrok v najglobljem jutranjem snu, kar bi te prav lahko zgodilo s pretirano rano uro.
'f,
TRETJIČ PRVI — Na Žigrskeni vrhu so bili tudi na nedeljskem, sicer žal neuspešnem referendumu, o katerem več poročamo na 1. strani, prvi. Ob pol osmih zjutraj so namreč imeli zbrane že vse možne glasove. Mali dese letni Joško Radej je po očetovih stopinjah to jutro odbrzel na pony ekspresu, da bi opomnil na državljansko dolžnost nekatere ,,zamudnike44. Preden so gradivo odnesli občinski volilni komisiji, ga je veljalo ob kavici še enkrat pregledati. (Foto: A. Železnik)
Iz žepa za hrano, ki še raste
Podvojili prispevek za kmetijsko pospeševalno skupnost — Razumevanje delavcev
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici so se minuli četrtek spoprijeli z zahtevnim dnevnim redom. Najprej so bila na vrsti ločena zasedanja, zatem pa je bilo na vrsti še skupno zasedanje. Delegati družbenopolitičnega zbora so se v minulem tednu tudi že predhodno Io?eno sestali.
Ne zato, ker bi podcenjevali posebnega občinskega davka iz
druga vprašanja, temveč ker za to preprosto ni prostora, vzemimo iz vseh teh gradiv sprejeti odlok za intervencije pri proizvodnji hrane. Pravzaprav je bila to le sprememba odloka, ker so podvojili prispevno stopnjo. Posebej lahko pospeševalna skupnost za kmetijstvo sevniške občine dobiva namesto 0,3 odst.
kamera odkriva - Tako
neslavno, nekaj za otroško igro ali drugače razneseni, končujejo plastični čepi za telefonsko napeljavo v Boštanju. Krajan jih je nekaj časa hranil v svoji hiši. Ko opozorila, naj jih vendarle odpeljejo tja, kjer jih utegnejo še rabiti, niso zalegla, končujejo tam za plotom. Kakšen odbor bi tod lahko kupil tudi kaj izredno iskanega telefonskega kabla. (Foto: A. Železnik)
osebnega dohodka 0,6. Zanimivo je bilo, da o tem ni bilo nikakršnega cincanja, čeprav gre ta denar iz žeipa slehernega delavca. Prevladalo je torej hva-
• Omenjenih 540 telet obeta čez čas 150 ton govedine, kar pomeni zagotavljahje porabe mesa v občuti na lanski ravni.
• Nadalje bomo vzpodbujali tudi pridelovalce pšenice, kjer bodo tudi to leto pridelki zavarovani.
• Premije za mleko bodo izplačevali tudi letos: 50 par po litru v nižini in 1,30 dinarja v hribih, ves ta denar prihaja iz republiškega sklada.
levredno razumevanje za težave kmetijstva, ki je pred nelahko nalogo pripraviti več hrane.
m
Zadeva je povezana tudi z republiškimi denarci, saj republika prispeva v enakem sorazmerju. Skupaj v občini računajo, da bodo lahko dali za intervencije pridelovalcem 7,7 milijona dinarjev. Največ, 2,5 milijona dinarjev, nameravajo nameniti za spodbudo rejcem pri privezovanju telet. Načrt imajo kar za 540 telet, za vsak rep naj bi dobil kmet 4.500 dinarjev premije. Ker smo pred spomladansko setvijo, je vredno omeniti regresiranje nabave semenske koruze. Kilogram semena velja 100 dinarjev, kmetijski kombinat je je naročil deset ton, pridelovalcem bodo prizna-
SEVNIŠKI PABERKI
VINOGRADNIKI O zASClTI -Društvo vinogradnikov (ožji okoliš Dolenjske) Sevnica - Boštanj sc kljub uspehu nekaterih svojih članov na novomeški evičkariji ni uspaval. V nedeljo ob 8. uri bo v sindikalni dvorani v Sevnici predavanje inž. Mantiloviča o zaščiti vinske trte. Tovariš Matnilovič je kot zastopnik te industrije vsekakor oseba, ki lahko tehtno spregovori o tej temi.
PRILOŽNOST ZA SMEH - Sevniški Zavod za kulturo in Kulturno-umetniško društvo Anton Umek -Okiški iz Boštanja prirejata v nedeljo gostovanje pobratenega društva iz Ribnega pri Bledu. Člani tamkajšnjega DPD Svoboda Rudija Jedreti-ča bodo skušali razvedriti gledalce z Aleševčevo Podlago zakonske sreče in veseloigro s petjem Antona Medveda Rendez-vous. V Boštanju, v TV D Partizan, bodo nastopili v nedeljo ob 16. uri, isti dan ob 19. uri pa še v sevniškem gasilskem domu.
NIC VLC KADILSKA TOČKA — Pri občinski skupščini so po novem začeli z -delegatskimi pobudami in vprašanji na začetku običajno dolgih redov. Tako je bilo nazadnje prvič na ločeni seji družbenopolitičnega zbora in skupnem zasedanju ter pred tem ločcnih.zascda-njih ostalih zborov minuli četrtek. Začuda so zadevo izkoristili le Boštanjčani s kar tremi vprašanji. Delegacijo te krajevne skupnosti skrbi skupaj s krajani Dolenjega Boštanja novi izliv Mirne. Bojijo se, da bo ta rek:, poslej še bojj ogrožala spodnji del vasi. Kako 'je s tem, bodo naposled morali povedati strokovnjaki.
JIH BO ODRI SILA POMLAD
Pisali smo že o tegobah novih stanovalcev Pod Vrtačo, ki so se pred vselitvijo otepali kurjave na kurilno olje. Navsezadnje so imeli kar prav. Gorilee kotla je bil namreč požrešen kot. le kaj. vendar o toploti, raje recimo mrazu, v teh stanovanjih uJ govorimo.
li pri kilogramu 60 dinaijev. Nadalje bodo pomagali veterinarjem (170 dinaijev pri osemenjevanju krav in ukrepih proti mastitisu). Sevniška občina tudi solidarnostno združuje denar v republiški sklad.
Kmetijci so malce razburjeno pričakovali razplet glasovanja o tem odloku. V zboru krajevnih skupnosti se je glasovanja vzdržal le edn delegat, v zboru združenega dela pa štirje. Sedaj je na kmetijcih, da pričakovanja izpolnijo.
A. ŽELEZNIK
Nesprejemljivo!
Zdravstvo: ena rizična skupnost v republiki?
Malokateri papir je bil v sevniški' občini deležen toliko pozornostr kot gradivo o spremembah v zdravstvenem varstvu. O nestrinjanju z njim smo pred časom že poročali s sestanka ustreznih svetov pri SZDL in sindikatov te občine.
Posebne pozornosti je bilo to gradivo ponovno deležno na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine. Delegacija iz Krojilni-ce sevniške Lisce je nanj kratkomalo podala protest!
Številni so pomisleki Bistveni je ta, da s prenašanjem obveznosti na tozde razbijamo načelo solidarnosti v zdravstvu „na atome", kot je bilo rečeno na tej obravnavi V sevniški občini tudi ne morejo pristajati na različne višine soudeležbe pri prevozih z rešilci Najbližja bolnišnica je oddaljena na desetine kilometrov. V združenem delu seveda tudi ne morejo pristajati na večje obveznosti, ko nihče ne more izračunati, koliko bi to sploh stalo. V Celju so menda celo izračunali, da bi izpeljava po črki tega dogovora pomenila namesto sedanje ene fakture po novem nad sto - za isto stvar! V sevniškem gospodarstvu so še tembolj previdni pri morebitnih večjih obveznostih za zdravstvo svojih delavcev, saj kot pravijo, lahko že manjša epidemija vrže pse skupaj ob tla.
Pri vsem skupaj bodo iz sevniške občine verjetno najtežje prodrli s staro zahtevo po enotni rizični skupnosti za zdravstvo p republiki. Pripomb tudi drugod ne manjka. Zato je primeren predlog sindikatov sevniške občine, da se uveljavitev dogovora prenese z neresnega bližnjega 1. aprila vsaj na L januar 1984.
A. /..
Temeljito o zaključnih računih
Delavci v t^banjski občini razpravljajo tudi o proizvodnih in izvoznih načrtih
Vsa poročila o obravnavi zaključnih računov še niso zbrana, toda v vodstvu trebanjske občinske sindikalne organizacije že sedaj ugotavljajo, daje bila letošnja akcija veliko bolj uspešna kot lanska. Le. malo je še bilo delovnih kolektivov, kjer bi to opravili mimogrede na letnem članskem sestanku osnovne organizacije sindikata, poročila poslovodnih organov so bila boljša in vsebinsko bogatejša. In kar je najbolj pomembno, delavci niso razpravljali samo o osebnih dohodkih in skladu skupne porabe, marveč so govorili tudi o letošnjih proizvodnih in izvoznih načrtih, oskrbi z materialom in drugih pomembnih vprašanjih.
Uspeh akcije je seveda plod osnovnih organizacij, razposlali
dobrih priprav nanjo. Že konec preteklega leta so v občinskem sindikalnem svetu razdelili naloge, razposlali opozorila o pomenu te naloge, sklicanih je bilo več sestankov s predsedniki
V TREBANJSKI OBČINI DVE PROSTOVOLJKI
Koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL Trebnje sc je uspešno lotil zbiranja prijav za prostovoljno usposabljanje žensk v JLA. Do zdaj sta sc prijavili dve kandidatki, toda v trebanjski občini pričakujejo, da se bo. na spisku prostovoljk pojavilo še več imen. Rok za prijave je namreč do konca tega meseca.
Zaupa v krajane
V krajevni skupnosti Knežja vas bodo letos asfaltirali vaške ceste, potem pa bodo poskusili napeljati telefon
..Telefonov ni, vodovod na Krušni vrh bi moral biti že zdavnaj končan, v vaseh ni javne razsvetljave, tu ni nobene trgovine, za nameček pa imamo še slabe avtobusne zveze. Vse to so vprašanja, s katerimi se ubadamo v naši krajevni skupnosti," pravi Jože Strentfel, tajnik sveta krajevne skupnosti Knežja vas.
Čeprav gre odpravljanje teh problemov počasi, je vendarle res, da se je v zadnjih letih v tej krajevni skupnosti marsikaj premaknilo. Če drugam ne, so pred tremi leti izglasovali krajevni samoprispevek, tudi nova asfaltna cesta proti Dobrniču pomeni precejšnjo pridobitev. Toda z ljudmi je že tako, da sc ne zadovoljijo tako kmalu z doseženim. Zato v tej krajevni skupnosti snujejo, kako bodo še letos asfaltirali kilometer ceste proti Selcam, do konca leta 1985 pa bodo poskušali modernizirati še vse ostale vaške ceste in poti. Sele kasneje, ko bodo že uredili ceste, naj bi vsaj v vsako vas napeljali po en telefon.
„Nuši načrti so skromni, saj tudi denarja nimamo kaj več. Medtem ko smo pretekla leta dobivali tudi po 80 tisoč dinarjev iz občinskega proračuna, jih
Jože Štremfel
zdaj dobimo le okoli 40 tisoč. Seveda je to zelo malo, še posebej ob tej draginji. Toda ljudje so pripravljeni prispevati marsikateri dodaten dinar, zato se ne bojim, da naših skromnih načrtov ne bi mogli uresničiti."
In Stremflovi izjavi gre kar verjati. Čeprav seje v Knežjo vas preselil šele leta 1974, seje takoj vživel v vaško življenje. Tudi zaradi tega so ga vaščani takoj vpregli v delo, tako daje zdaj že osmo leto tajnik sveta krajevne skupnosti. Bržkone je izvolitev tudi posledica njegovega zavzemanja za reševanje problemov v krajevni skupnosti, ki v trebanjski občini ni samo ena izmed najmanjših, ampak tudi ena izmed najmanj razvitih. In v takem okolju je vsak človek, ki je pripravljen delati, še kako dobrodošel.
J. S.
so navodila, na voljo pa je bila tudi vsa potrebna literatura.
Vendar tudi to pot ni šlo brez kritičnih pripomb. Po mnenju občinskega sindikalnega sveta so se v obravnavo proizvodnih' in poslovnih rezultatov še premalo vključevale druge družbenopolitične organizacije, izvršni svet in tudi medobčinska gospodarska zbornica, ki ni pripravila primerjalne analize za delovne organizacije iste branže.
V akciji ..zaključni račun41 so stale ob strani tudi samoupravne delavske kontrole. Da bi bilo njihovo večje vključevanje v obravnavo rezultatov še kako potrebno, kaže primer Trima, kjer je bilo s te strani slišati vrsto pripomb. Odbor samoupravne delavske kontrole v Trimu je namreč ugotovil, da so v tej delovni organizaciji še vedno slabo urejeni dohodkovni
odnosi med delovno skrbnostjo skupnih služb in tozdi, da inventure niso bile pripravljene pravočasno4, ravnanje z materialom pa še vedno ni deležno ostrejše kontrole. Tudi vloga razvojne službe ni natančno določena, sploh pa še ni natančno določeno, kako je z osebno odgovornostjo. Informiranje, ki naj bi imelo v zaostrenih pogojih gospodarjenja še pomembnejšo vlogo kot sicer, pa še ni ustrezno organizirano.
V vseh okoljih so bile razprave usmerjene predvsem v uresničevanje nalog iz prograna stabilizacije, uresničevanja letnih načrtov, kar je bilo opaziti v večjih delovnih organizacijah. Delavci so dobili primerne odgovore na svoja vprašanja, žal pa se to pot niso odrezali samoupravni organi, ki so se ukvarjali le s poslovnimi rezultati, le malo pa so obravnavali odgovornost vodilnih za izvajanja nalog. Med drugim v trebanjski občini ugotavljajo, da je pri poslovodnih organih opaziti veliko prizadevnost, žal pa je tega veliko manj v strokovnih službah. Tudi samoupravne delavske kontrole, ki so obravnavale ta poročila, so samo ugotavljale stanje, ne d a bi dajale tudi predloge, kako preseči slab&sti.
J. SIMČIČ
V Obrenovac po sadje
Združeno delo iz trebanjske občine bo sodelovalo s pobratimi iz Obrenovca — Tam bodo nabavljali sadje, koruzo in poliuretan — V načrtu tudi skupno nastopanje na tujih trgih
Trebanjska občina je sklenila pobratimstvo z nekaj občinami v Jugoslaviji in eno italijansko, toda sodelovanje z njimi je bilo doslej le manifestativnega značaja. Vendar so potrebe po večji menjavi in sodelovanju na gospodarskem področju vse bolj očitne. Pomen večjega sodelovanja se veča zlasti v zadnjem času, ko moramo veliko bolj kot doslej izkoristiti lastne možnosti in še neizkoriščene rezerve.
Nedavni obisk delegacije iz pobratene občine Obrenovac v trebanjski občini ie zato minil v znamenju iskanjtfniiožnosti za večje sodelovanje med delovnimi organizacijami v eni in drugi občini. Tu gre za nabavo materialov, za sodelovanje pri razvoju in skupnem nastopanju na zunanjih trgih.
Lahko rečemo, da v trebanjski občini skoraj ni pomembnejše' delovne organizacije, ki ne bi bila tako ali drugače zainteresirana za to sodelovanje. Mirenska Dana namerava pri Poljoprivrednem kombinatu Beograd - delovni enoti iz Obrenovca nabavljati sladkor, alkohol, sadje in njegove destilate. Agrokombinat Dragan Markovič je pripravljen za potrebe Dane posaditi večje količi-
ne sladkorne pese, dobavljal bi industrijska jabolka, organiziral pa bi tudi večje nasade višenj. Kmetijska zadruga Trebnje pa bi v Obrenovcu nabavljala večje količine koruze, pesnih (ezancev in oljnih tropin. Tamkajšnja kmetijska delovna organizacija se zanima za nabavo semenskega krompirja. Trimo,* ki sicer sodeluje z limono pri gradnji objektov za živinske farme, pa bo Obre-novčanom ponudil kompletno tehnologijo za njih gradnjo.
Trimo bo sodeloval tudi na dru-giji področjih. Že sedaj sodeluje z ozdom Bora Kečič, sodelovanje pa namerava še razširiti. Tudi Prva iskra Barič in Trimo bosta poiskala možnosti za skupno proučevanje zunanjega trga. za prodajo tehnologije. Prva iskra Barič pa bo Trimu dobavljala poliuretan za izdelavo sendvič plošč.
Tudi Tesnila iz Velike Loke bodo dobavljala teflon za obrate, ki imajo proizvodne programe, kjer uporabljajo tesnila in tesnilne materiale. V Obrenovcu pa se zanimajo tudi za tehnologijo izdelave tesnil, za predelavo plute in koristno izrabo odpadkov.
Zdaj gospodarstveniki še proučujejo možnosti za sodelovanje, po treh mesecih pa se bodo sestali in se dogovorili za konkretne programe.
J. S.
IZ KRAJA V KRAJ
zanimanji; pa takšno; - v
trebanjski občini ta čas poteka silovita akcija razlaganja samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela. Kako veliko je zanimanje za ta samoupravni sporazum, so pokazali tudi delavci mirenskega tozd IMV. Ko jim je začela ta sporazum razlagati sodelavka trebanjskih SIS (ti bodo v tej kroniki nastopili še enkrat), so začeli množično odhajati iz dvorane. Direktor je zaradi tega ves besen zapovedal vratarju, da ne snre nihče zapustiti prostorov tovarne. In tako so se na eni strani ograje znašli delavci z razlagalko sporazuma vred, na drugi strani pa so bili možje, ki so čakali na svoje življenjske sopotnice, da bi jih odpeljali domov. Direktorjevo nepopustljivost so grajali z glasnim hupanjem. Ni kaj reči. na Mirni ic živahno.
S1SI ZAHTAVAJO RLD - Trebanjski sisi so se kar dolgo držali republiške uredbe, po kateri začno družbene dejavnosti in državna
uprava delati ob 8. uri zjutraj. Zdaj pa jim je prekipelo. Devet delavcev sc na delo vozi, zaradi neusklajenih voznih rodov pa so vsak dan zamudili po dvajset minut. Seveda ob obilici dela ni bilo pričakovati, da bodo dolgo trpeli zamujanje. Zao so se odločili, da bodo začeli zdaj spet delati ob 7. uri. Vendar to še ne pomeni, da bodo imeli ves čas tak začetek dela, kasneje se nameravajo prilagoditi združenemu delu, seveda če se bodo prilagodili tudi prevozniki, trgovine, zdravstvo in vsi drugi. Ni kaj, odločno stališče, ki ga velja upoštevati, pa čeprav prihaja od sisov!
RIBNIKU SL ODPOVEDUJEJO O PRAVEM ČASU ' Leta in leta so trebanjski ribiči sanjarili o izgradnji ribnika pri Scntlovrencu. Na zadnjem letnem članskem sestanku pa so ugotovili, da ribnika zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ne morejo zgraditi. Lahko rečemo, da so se ribam odpovedali ravno v pravem času, ko veliko govorimo o večjem pridelovanju hrane.
TREBANJSKE NOVICE
m
ŠTEVILNI IN DELAVNI — V petek so se v Črnomlju sestali na redni volilni konferenci delegati avto-moto krožkov, združenih v AMD Bela krajina, ki šteje danes 1296 članov, kar je za 8 odst več kot so načrtovali. To pomeni, daje včlanjenih 24 odst. avtomobilistov obeh belokranjskih občin. Kot je poudaril predsednik AMZ Slovenije Franci Kostrevec. lahko le društvo s tako številnim in delavnim članstvom, kot je belokranjsko, doseže toliko vidnih uspehov in sodeluje v številnih akcijah. (Foto: M. Bezek)
MANJ KANDIDATOV
Avlo šola i/. Črnomlja, ki deluje v okviru Avlo-moto društvu Bela krajina, je preteklo, leto zaključila z. manjšo izgubo, ki je bila posledica višje cene goriv in dražjega vzdrževanja vozil pri enaki Ceni učne ure. V' primerjavi z letom 1981 se je kar za polovico zmanjšalo tudi število kandidatov za voznike motornih vozil, prav tako pa za 36 odst. tudi število učnih ur. Ob vsem lem je razveseljiv le podatek, da je bila poraba goriva v eni učni uri zelo majhna, in sicer komaj 1.59 litra.
O NOVEM DELOVNEM ČASU
Izvršni svet je pretekli teden pripravil z direktorji posvet o novem, poletnem delovnem času. Podprli so enoten pristop k začetku delovnega časa. ki naj bi se v izmenskem delu začel ob 7. uri: v upravnih organih, skupnih službah, na sodiščih ipd. bi obveljal drsni čas ml 7. do 8. ure. s tem da bi lahko nudili občanom storitve že ob 7. uri. Temu delovnemu času bi se prilagodile vse ostale spremljajoče dejavnosti, kot so šole. vrtci, trgovine, promet, pošte, banke ipd.
Bo pomlad odtajala gradnjo ?
Težave glede gradnje kotlovnice na trda goriva na Čardaku se nadaljujejo - Zgrajena dol zime? - Ker ni ogrevanja, nevseljena dva stanovanjska bloka
V Črnomlju so predvidevali, da bodo do leta 1985 z zgraditvijo Kotlovnice na trda goriva in prenovo obstoječih ogrevalnih naprav v stanovanjski soseski Čandak za vselej izločili za ogrevanje družbenih stanovanj tekoča goriva. Vendar pa do začetka tega meseca ni podpisalo samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za prenovo ogrevanja in izgradnjo skupne kotlovnice 10 od 41 podpisnikov. To je tem bolj zaskrbljujoče, ker je narava sporazuma takšna, da ga morajo podpisati vsi udeleženci, saj ni mogoče posameznega stanovanja izločiti iz sistema centralnega ogrevanja.
ni dom in otroški vrtec na Čardaku. Toda v Beltu so se po skoraj dveh letih oklevanja odločili, da ne bodo financirali izdelave omenjene študije. Zato so sklenili, da bo iz enotne kotlovnice ogrevana le stanovanjska soseska s 300 stanovanji, ki so že zgrajena, in 400 stanovanji, ki se bodo tam še gradila.
Vse to je zakasnilo začetek gradnje, ki se je začela šele jeseni lani, torej v času, ko bi se morali v nova stanovanjska bloka, ki sta vezana prav na to ogrevanje, že vseliti stanovalci. Ko so izvajalci spoznali, da ogrevanja minulo zimo še ne • bo, je zakasnila tudi zunanja ureditev novih blokov in obrtniška dela, v enem od blokovprav zaradi tega, ker ni ogrevanja, še ni položen parket.
Kljub vsem težavam pa so na stanovanjski skupnosti optimisti. Po programu bi investicija v kotlovnico v letošnjem letu znašala 20 milijonov dinarjev, ker pa težijo, da bi čimprej izločili za ogrevanje družbenih stanovanj tekoča goriva, predvidevajo, da bi v tem letu realizirali gradnjo v višini okrog 35 njilijo-nov dinaijev. Če bo banka odobrila premostitveni kredit 15 milijonov, bo lahko že v letošnjem letu ogrevanih 10 blokov z 246 stanovanji. V nasprotnem primeru bodo prihodnjo zimo ogrevana le stanovanja
Zato so, kot so povedali v samoupravni stanovanjski skupnosti, začeli akcijo, s katero bi do konca marca pritegnili k podpisu sporazuma tudi ostale sodpisnike, da bo lahko omogočena nadaljnja gradnja kot-'ovnice.
Težave z gradnjo tega objekta se vlečejo že nekaj let, točne-e vse od takrat, ko je bil po dolgih razpravah y organih stanovanjske skupnosti in DPS prejet sklep o izdelavi študije, ro kateri bi poleg stanovanjske oseske Čardak kotlovnica ogre-ala še Belt, Gorenje, zdravstve-
KS ADLEŠIČI PRAZNUJE
V spomin na 22. marec 1945, ko jc okupator zadnjič vdrl v Belo krajino in na sedanjem območju krajevne skupnosti Adlcšiči izropal in požgal 7 vasi, praznujejo Adlcšiči letos že tridesetič svoj krajevni praznik. Praznovanje so letos prestavili na soboto, 26. marca, ko bo ob 10. uri v prosvetnem domu slavnostna seja skupščine KS in QPO jn kulturni program. Ob 11,30 bo slavnostna otvoritev obrata tekstilne tovarne Tonosa iz Ljubljane, nastopila pa bo tudi folklorna skupina s tamburaši. Sledilo bo tovariško srečanje. Med drugimi gosti sc bodo praznovanja udeležili tudi predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti Prilišče - Vukova gorica in Stara Ljubljana.
ČRNOMALJSKI DROBIR
SPREMEMBA RITMA - Crno-naljci so potožili, da jim jc sobotni vctlobni mrk povsem spremenil ri-fcm življenja, četudi je trajal le 40 ainut. Kakšen ritem so pri tem aislili, niso natančno povedali, a so ib tem omenjali maturantski ples imnazijcev v hotelu Lahinja ter aterije, s katerimi so svetili in tipali aed mizami v hotelu. Torej je’šlo ■ otovo bolj za spremembo ritma ibanja hotelskih gostov, in sicer od lesočega v tipajočega. Tisti, ki so .stali doma, niso rekli nič ...
POMLAD PRIljAJA - Pretekla >bota jc bila v črnomaljski občini rsploh živahna. Tako je bilo glede a to, da po starih ljudskih običajih iada post, kar veliko porok, kakš-ih 6 vaških plesov, najbolj pa so živele vinske gorice, ki so zvabile
na delo vse, od najmlajših, ki so pobirali trtne rezine, do starih očancev, ki so delili nasvete.
MORJE POGREŠAJO - Doslej sta se v občini prijavili za vojaško usposabljanje dve dekleti, njuna želja pa je bila, da služita domovini v mornarici. Zelo pohvalno, upati jc le, da se bo za njuno potezo odločilo še kakšno črnomaljsko dekle.
SPORNO NASELJE ZACELI ODSTRANJEVATI - Brigadirsko naselje v Kotu pri Semiču, kije bilo mnogokrat jabolko spora, nad njim pa so sc z vandalskim početjem znesli tudi izgredniki, so končno začeli odstranjevati. Eno barako so že odstranili, drugo pa bodo, ko bodo našli dovolj prostora. Kdo bi si mislil, daje svet tako majhen!
v zadnjih dveh zgrajenih blokih, katerih ključe bodo stanovalci dobili 1. maja.
M. BEZEK
Na starost pridejo na vrsto spomini
Ivan 2unič iz Kanižarice piše spomine na vojna leta
Ivana Žuniča dobro pozna vsak v njegovi okolici, saj je, odkar živi v Kanižarici, to pa je že 35 let, vodil malodane vse akcije v krajevni skupnosti Dobliče - Kanižarica. Njegovo delo v družbenopolitičnem življenju pa je bilo čutiti zlasti po letu 1960, ko se je kot kvalificirani rudar upokojil. Zadnja štiri leta, ko je bil predsednik skupščine krajevne skupnosti, je veliko prispeval k razvoju romskih naselij
 ................... jm
Ivan Žunič
v Kanižarici. Mnogi so ga videvali, kako je dvakrat, celo trikrat na dan kolesaril v Črnomelj po opravkih za njihovo krajevno skupnost.
„Dolga leta sem imel kup funkcij, sedaj pa sem končno ostal brez njih," pripoveduje Ivan. „2clim si vzeti tudi malo časa zase. Do sedaj to zares ni bilo mogoče. Po eni strani me je obremenjevalo družbenopolitično delo, h kruhu pa sem moral spraviti tudi tri hčere." A se poslušalcu teh njegovih besed le zdi čudno, kaj bo počel človek s časom, ki si ga bo vzel popolnoma zase, kojc bil vendar vedno navajen le dela z ljudmi. Pa ima Zunič že pripravljen odgovor: na mizo skrbno-kot zaklad postavi zvezek, v kateregu je začel pisati spomine na leta. ki jih jc med vojno preživel v taboriščih v Jesenovcu, Stari Gradiški in Lepoglavi, o tem, kako soje kot 17-letni fant sploh odločil za sodelovanje v NOB ter kako jc s še 70 taboriščniki ušel iz vlaka, ki jih je peljal v zanesljivo smrt v Jesenovac.
Na ta taborišča Ivana ne vežejo le spomini. Danes je član pododbora za bivše taboriščnike pri republiški ZZB NOV. Njegova naloga jc, da že peto leto išče po Beli krajini ljudi, ki so bili v teh taboriščih. Doslej je odkril le dva. Preživelih je torej malo, a ker ne želi, da bi grozote taboriščnikov potonile v pozabo, je tudi prej, ko mu je bil čas skopo odmerjen, pisal pesmi o tamkajšnjem življenju.	B. M.
Z razlastitvijo do novih parcel
Pripravljen je odlok o razlastitvi 10 ha zemljišč na Bregu revolucije - 56 komunalno urejenih parcel bi zadostovalo za zasebno gradnjo v naslednjih petih letih
Že lep čas v Metliki ni na voljo niti ene same komunalno opremljene parcele za zasebno gradnjo. Pred dvema letoma so delno komunalno uredili okoli deset parcel na Tniinovi poti, že blizu deset let pa je tega, ko je bilo naprodaj okoli 30 parcel na Vinogradniški. Med tem časom pa je bilo tako: če je lastnik zemljo v okviru zazidalnega načrta hotel prodati, so zidali, če ne, ne.
Zanimanje za zasebno grad- Teh 56 komunalno opremlje-
njo pa je v Metliki precejšnje, tako med domačimi kot priseljenci in med zdomci, ki se vračajo domov; precej je povpraševanja tudi po tako imenovanih obrtniških pracelah. Kaže pa, da se bo stanje na tem pomembnem področju v Metliki kmalu izboljšalo. Že dalj časa je namreč sprejet zazidalni načrt Breg revolucije ll in narejeni so tudi vsi izvedbeni projekti, od načrtov za komunalno opremo, parcelacijskih načrtov do gostote pozidave in tipov hiš. Gre za kompleksno, načrtno pozidavo, zazidalni načrt pa predvideva 56 stanovanjskih hiš, predvidene pa so tudi lokacije za nov metliški hotel, otroški vrtec, igrišče ter rezervne površine za parke in bodočo razširitev pokopališča.
Začetek s skrhano sekiro
Od ostrešij do ladijskega poda in opreme za čebelarstvo
Ker en sam tesar ne more kaj dosti naredili, zlasti pa ne postaviti ostrešje, za tri ali štiri pa skozi celo leto ne bi bilo z ostrešji dovolj dela, se je Oto Nemanič z Lokvicc pred štirimi lefi, ko je začel na svoje, odločil, da bo ob svoji osnovni dejavnosti delal še ladijski pod. Sedaj pa kaže, da ne bo ostal le' pri ostrešjih in ladijskem podu.
„Prav sedaj se z Mcdexom resno pogovaijam, da bi zanj delal panje, okvire za satovje pa tudi čebelnjake, skratka, čebelarsko opremo." je pripovedoval Oto, ki slikovito pravi, daje obrt začel brez vsega, le z eno skrhano sekiro. Letos pa si bo postavil novo, sodobno delavnico in tudi še kakšen stroj namerava kupiti. Nemanič, edini storitveni obrtnik na Lokvici, ima zaposlene še tri ljudi. ,,Mi štirje ob pomoči drugih ljudi postavimo streho na običajni hiši v dnevu in pol. Vendar je treba vedeti, da se strehe delajo v glavnem jeseni, mi štirje pa moramo imeti delo celo leto. Lani sem prevzel tudi dve večji deli preko Pionirja: postavili smo streho na osnovni šoli pri Karlovcu in na stanovanjskem bloku pri Ozlju. Lani sem polovico dela opravil preko metliške obrtne zadruge."
Nemanič se ne boji, da bo ostal brez dela. „Res se sedaj malo manj gradi, vendar gradnja gotovo ne bo nikoli povsem zamrla, pa tudi popravljati bo treba hiše. Seveda tudi ladijskega poda ne bom opustil, precej pa si obetam od opreme za čebelarstvo."
k
Oto Nemanič: ,J*recej si obetam od izdelave opreme za čebelarstvo.'4
Za ladijski pod se pri Nemaniču oglašajo ne samo iz Bolo krajine, precej jih pride z one strani Gorjancev pa iz Hrvaške.
,Danes je vedno več takih, ki pripeljejo svoj les, meni pa je tako tudi bolj prav. Jaz imam z ladijskim podom več dela morda tudi zato, ker imam sušilnico in les posušim. Sušilnico smo kar sami naredili, kurim pa z oblovi-no. Ge je les suh in lep, izdelamo tudi po 200 m2 ladijskega poda na dan."
A. B.
n ih parcel bi zadostovalo potrebam zasebne gradnje v Metliki za naslednjih pet let. Težava pa je, ker je ta zemlja gre za okoli 10 hektarjev v glavnem v zasebni lasti. Zato so za naslednjo sejo zborov občinske skupščine pripravili predlog odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljišču, ki ga zajema zazidalni načrt Breg revolucije II. Po osmih dneh od objave teg^od-loka bo to zemljišče prešlo v družbeno lastnino v uporabi občine Metlika, prejšnji lastniki pa bodo lahko do izdaje odločbe ta zemljišča uporabljali tako kot doslej.
METLIŠKE ROKOMETAŠICE NA PRIPRAVAH
Metliške rokometašice se sicer ne-ponašajo z uspehi, ki bi jih pripeljali na naslovne strani časopisov, a kljub temu ne obupajo: trenirajo in tekmujejo. verjetno bolj sebi v zabavo kot za športno slavo. Te dni odhajajo na priprave v Sečo pri Portorožu. Zavoljo tega pa naj nihče ne skače v zrak in sc razburja, da je škoda denarja in da se bi dekleta lahko podila za žogo tudi kje bližje doma. V Seči ima Beti svoj počitniški dom, priprave torej ne bodo drage, da bi kdo zaradi tega prišel na kant, še najmanj pa Beti.
Za sedaj bi občina odkupila 1 tisti del zemljišča, ki je namenjen za zasebno gradnjo. Še to: gradbene parcele bodo merile 500 do 700 ni2. V Metliki upajo, da bo, če bo šlo vse po načrtih, komunalna skupnost že letos lahko začela to območje komunalno urejati, tako da bi prihodnje leto že lahko začeli graditi. Breg revolucije je primeren za gradnjo tudi zato, ker so primarne komunalne naprave. se pravi cesta, kanalizacije, voda in elektrika .sorazmerno blizu in bo zato tudi komunalna ureditev cenejša.
V Mctjiki imajo sicer narejene tudi zazidalne načrte Vejar, Dacarji in ob Sušici, vendar bi bila tam komunalna ureditev zelo draga. Za naprej pa se bodo usmerjali v pozidavo kmetijsko manj vrednih zemljišč pri Bočki in Strmecu in zato bodo v kratkem sprejeli tudi odlok o prepovedi prometa z zemljišči ' na tem območju.
A. BARTELJ
TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU
Jutri bo v metliškem Obrtnem dontu tečaj iz varstva pri delu za samostojne obrtnike in pri njih zaposlene delavec ter tečaj iz higienskega minimuma za samostojne gostince in njihove delavce. Tečaj organizira Obrtno združenje, vodil pa ga bo republiški Zavod za varstvo pri delu. Stroške tečaja za zaposlene pri obrtnikih oz. gostincih bo kril sklad ' za dopolnilno izobraževanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih.
		1	1	jgit$
	i	I	i	
DELEGATSKO USPOSABLJANJE — Še do konca meseca bo v metliški občini potekalo izobraževanje delegatov, ki so ga pripravile družbenopolitične organizacije in skupščina občine, skupaj pa se ga bo udeležilo okoli 1.000 delegatov. V krajevnih skupnostih je usposabljanje že končano, sedaj pa poteka v organizacijah združenega dela, vodi pa ga 20 predavateljev. Prejšnjo sredo je bilo to usposabljanje v Kometu, od koder je tudi posnetek.
SPREHOD PO METLIKI
VSTOPNINA za KINO pred STAVI- SE V METLIKI že tako dolgo ni podražila, da tega najstarejši obiskovalci kino predstav ne pomnijo. Da jim možgani ne bi zarjaveli, so se v kino podjetju (vodijo ga mladinci) odločili podražiti vstopnino. Kdor bo hotel v kino, bo moral odšteti odslej 35 oziroma 40 dinarjev. To je drobiž v primerjavi s cenami, ki jih imajo zadnje čase v hotelu Bela krajina, ko sc vam stemni pred očmi, če naročite rundo za svoje omizje. Za ta denar imate v kino dvorani temo najmanj polnih deset ur.
DRUŠTVO IVAN NAVRATIL (tamburaši in folkloristi) pripravlja za 9. julij veleveselico Razkole v stelji. Pelo se bo, pilo, jedlo in plesalo, poleg tega bodo poskrbeli za srečelov in bogat spored. Da bo igral ansathbcl, je gotovo, povabiti pa nameravajo še humorista in pevca s kitaro. Kdo bosta ta dva moža, se pri Navratilu še pogovarjajo, iščejo po Ljubljani in Zagrebu in najprimernejšega bodo zvlekli na spektakel, ki sc lahko mirno postavi ob gribeljsko Noč na Kolpi.
V METLIŠKEM KINU DISCO.JE GOSTOVAL PRED KRATKIM kan-tavtor Jani Kovačič, ki žanje zadnje čase velike uspehe s pesmijo Delam. Dvorana je bila polna mularije, Janija so lepo sprejeli in odpravili iz Metlike. Po koncertu je bd ples in znoj je tekel v potokih. Neverjetno, toda mladi so dobesedno nabasani z energijo, ki jo sproščajo ob petkovih in sobotnih večerih. Skoraj nemogo-
če sije zaiu,..,,ti, kaj vse bi naredila ta mladež, če bi pričela nekega lepega sončnega dne vihteti krampe, lopate, motike ali katero drugo pozabljeno orodje. Delam, delam, delam, delam kot zantorc . ..
NA PUNGARTU, TIK POD STOPNICAMI, ki vodijo do osnovne šole, je luknja. Turistično je nezanimiva, sicer bi postavilo Turistično društvo reklamno tablo. Je pa nevarna, ker hodijo vsak dan mimo nje otroci, in če kateri telebi vanjo, posledice niso majhne. Luknja, tako je slišati, nc pripada nikomur. Ni v lasti samoupravne telesnokulturne skupnosti, ni zapisana pod osnovno šolo, tudi h krajevni skupnosti nc sodi. Lepo in prav, da nima lastnika, spadajo pa otroci k staršem, tem pa ni vseeno, če se bo njihov otrok vrnil iz šole zdrav ali napol polomljen. Stvar bo treba urediti, sicer zasluži kdo grajo.
VINSKA VIGRED BO PRIVABILA PO PREDVIDEVANJIH 22., 23. in 24. aprila v Metliko množico ljudi, ki bodo poskušali belokranjska vina, jedli belokranjske specialitete, plesali ob zvokih ansamblov, se navduševali nad folklornimi skupinami in tako dalje. Društvo belokranjskih vinogradnikov jc zastavilo prireditev zelo široko, če bo tako tudi izpeljana, pa jc precej odvisno od sredstev, ki jih bo zbral finančni odbor. Ta se je razmaha! pred kratkim, in ko bo imel denar na mizi, se bo pokazalo, kdo jc segal predaleč. Najbrž bo treba kje kakšno predlagano zamisel opustiti, morda pa tudi ne. Počakajmo, kmalu se bo videlo.
metliški tednik
Več za obresti kot razširitev
Lani je namenilo kočevsko gospodarstvo nad četrtino več dohodka za obresti za posojila kot za razširitev materialne osnove dela — Celotni prihodek porastel za toliko kot cene
Gospodarstvo občine Kočevje je doseglo lani v primerjavi z ‘etom prej za 30 odst. več celotnega prihodka, za 24 odst. več dohodka, izguba pa je upadla na 41 indeksnih točk, kar pomeni, da Je manjša za 59 odst. Vsi podatki so povzeti po informaciji SDK.
Razveseljivo je, daje zguba močjo upadla. Tudi med letom je »azalo, da	bo izgube še
ktom je kazalo, da bo izgube še okoli 30 milijonov dinarjev, nakon-leta pa je je bilo le 12 milijonov.
Tako sta izkazala izgubo le tozd MK Tovarna pohištva (dobrih '1.000 din) in tozd LIK Iveral (dobrih 1.000 din), ki zaposlujeta skupno 290 delavcev. Prvi tozd na-'a)a med vzroki za izgubo žmanjša-
KOČEVJE: ZBORI ' OBČANOV
Včeraj so se začeli zbori .občanov krajevne skupnosti Ko-čevje-mesto, in sicer za Kajuho-vo naselje, Trato in Mestni log. Danes, 24. marca ob 17. uri, kodo zbori za območji Podgor-ska-Strelišče (v osnovni šoli na Reški c.) in Trg zbora odposlancev (v sejni sobi KS - pri Var-teksu); jutri, 25. marca ob isti dri, pa se za območji Rožni teren (v Šeškovem domu) in Kidričcva-Tesarska (v jedilnici Podjetja Avto).
Na dnevnem redu zborov je Poročilo o delu KS ■ lani in načrtu za letos, obvestilo o poteku Prizadevanj za preoblikovanje KS, razprava o kandidatili za nove člane skupščine KS ter IS KS in razno.
nje prodaje zaradi omejevanja investicij v negospodarstvu, drugi pa nedoseganje načrtovane'proizvodnje zaradi zastarele opreme; oba pa navajata še vzroke, ki so skupni za oba: porast cen surovin in reproma-teriala ter energije ob hkratnemu zadrževanju cen njunim proizvodom.
Celotna amortizacija sc je povečala za 61 odst., od tega amortizacija po predpisanih stopnjah za 71 odst., amortizacija nad predpisanimi stopnjami pa je dosegla le 21 odst. te amortizacije iz leta 1981. Neplačani prihodki so se povečali za 56 odst. in so znašali že 2,3 odst. vseh obračunanih prihodkov.
Gospodarnost se je lani zmanjšala za 2 odst., donosnost celo za 10 odst., reproduktivna sposobnost pa je porasla za 1 odst. Povprečni čisti osebni dohodek je znašal 13.645 din in je bil za 23 odst. večji kot leto prej.
Za skupne družbene potrebe je gospodarstvo namenilo lani 19 odst. več, za splošne družbene potrebe (proračun) pa 49 odst. več. Lani so bile veliko breme za vse kočevsko gospodarstvo obresti, ki so porasle za 97 odst., kar znese 'preko 333 milijonov dinarjev, to je nad četrtino več, kot je gospodarstvo lahko namenilo za razširitev materialne osnove dela. Gospodarstvo je torej vedno bolj zadolženo.
Razporejena sredstva za osebne dohodke so bila lani višja za 23
odst., primerljivi dohodek (seštevek dohodka in amortizacije po predpisanih stopnjah) pa za 28 odst. Ze na tej osnovi bi lahko sredstva za osebne dohodke porasla za 24 odst., ob upoštevanju izvoznih dosežkov pa celo za 33 odst. Seveda je to podatek za povprečje občine.
Nič kaj razveseljiv ni podatek o osnovnih sredstvih. V celoti gledano, jih je odpisanih polovico, medtem ko je pri opremi odpis še večji in znaša že tri četrtine. To pomeni, da mora kočevsko gospodarstvo delati z zastarelimi in iztrošenimi osnovnimi sredstvi.
J. PRIMC'
Iz KS Ivan Omerza
Koča še ni dokončana
kočevski planinci bodo letos nadaljevali urejanje svoje koče za Mestnim vrhom, kjer je bil lani tabor
Kočevski planinci,so lani pre- razprava bolj živahna, k čemur so
pripomogli predvsem mladi člani društva. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik Planinske zveze Slovenije in območne planinske zveze Peter Lavrič.
Odbor, ki vodi društvo, so izpopolnili z mlajšimi člani. Predsednik je še naprej Ivan Merhar. V delovnj program so med drugim zapisali, da bodo nadaljevali z investicijskimi deli pri svoji planinski koči in da bodo v društvu opravili nekatere organizacijske izpopolnitve. Na zboru so podelili več spominskih značk planincem, ki so uspešno opravili pohode po raznih planinskih poteh.
ANDREJ ARKO
-»..jalt in širili svoj planinski tam za Mestnim vihom na Stoj-nad Kočevjem. Tu so junija [anizirali tudi uspel planinski or, ki se gaje udeležilo okoli '•500 planincev z ljubljanskega ^močja, iz ostalih slovenskih -sninsk-ih društev pa tudi večih ,’bkolpskih hrvatskih društev.
Na občnem zboru Planinskega tuštva Kočevje, ki je bil pred krat-•m, se je predsednik Ivan Merhar v v°jem poročilu zahvalil vsem košaškim delovnim in drugim organi-rcijam, ki so društvu pomagale pnarno, v materialu ali z raznimi pli ter tako omogočile, da je opra-j(° veliko dela pri planinski koči. Že v uvoru se je spomnil tudi letnice ustanovitve prvega sloven-ega Planinskega društva. Planinsko [uštvo Kočevje deluje že 32 let. Že jed 48 leti pa so bili kočevski kninci (Slovenci) organizirani v ■kciji ,,Osrednjega slovenskega Planskega društva", ki je bilo ustavljeno 31. januarja 1935 za Pniočje takratnega kočevskega srepi sedež pa je društvo imelo v Gbnici.
. Udeležba na občnem zboru sicer 1 bila najboljša, je bila pa zato
USPELI SKOKI - Organizacija smučarskih skokov na 50-metrski skakalnici pri Dolgi vasi je bila odlična. Poživili so jo navijači iz Loškega potoka, ki so ob spremljavi harmonike spodbujali svoje prijatelje tekmovalce. Med tekmovanjem sta dežurala domača ekipa-prve medicinske pomoči in dr. Bojan Stefančič. Poškodb na srečo ni bilo. Najboljši domači tekmovalec Miro Novak iz Dolge vasi seje uvrstil na peto mesto. ‘
TEČAJI IN TEKMOVANJA Dokler so bile snežne razmere ugodne, je bilo pri dolgovaški vlečnici zelo živahno. Smučarski klub Kočevje je organiziral tu kar tri tečaje, ki jih je obiskovalo največ žensk med 25. in 40. letom starosti. Pri preizkusu znanja po tečajih sta bila med najboljšimi Jože Poje in Rudi Grabrovec, oba iz Livolda. Na občinskem sindikalnem tekmovanju pa je zmagal inženir Alojz Vesel iz Dolge vasi (ZKGP).
MRLIŠKA VEŽICA - Gradnja mrliške vežice v Dolgi vasi lepo napreduje. To je prav, saj se gradbeni material hitro draži, pa tudi storitve so vsak dan dražje. Taka vežica je potrebna tudi v Livoldu.
JERCA JE NAJSTAREJSA -Jerca Ozbič iz Dolge vasi ie naista-rejša krajanke v naši krajevni skupnosti. 17. marca je praznovala svoj 91. rojstni dan. Na srečo je še
I
VELIK USPEH RAZSTAVE ROČNIH DEL — Izredno zanimanje | je vzbudila nedavna razstava ročnih del v domu JLA v Ribnici.
Organizirala jo je sekcija za družbeno aktivnost žensk. Ogledalo si I jo je veliko število odraslih in starejših, posebno pa je razveseljivo, 1 da je pritegnila tudi veliko mladih, in to od blizu in daleč. (Foto: Primc)
Močno presegli lanski izvozni načrt
Letos bodo izvozili manj
Ribniško gospodarstvo je lani izvozilo za 1.523 milijonov dinarjev svojih proizvodov ali 99 odst. več kot leto prej. Svoj izvozni načrt so presegli za 46 odst.
Na konvertibilno območje so izvozili za 452 milijonov dinarjev (oz. 91 odst. več, v primerjavi z letnim načrtom pa 2,7 odst. manj), na klirinško območjfc pa za 1.071 milijonov din (103 odst. več oz. 85,7 odstotkov več, kot so načrtovali). Uvozili so lani za 287 milijonov dinarjev, kar pomeni, da so z izvozom krepko pokrili uvoz.
Izvozni plan za letos so delovne organizacije uskladile s S1SEOT. Izhodišče zanj je lanski načrt in ne dejanski izvoz, ki je bil precej nad načrtovanim. To pomeni, da je letošnji načrt nižji, kot je bil lanski izvoz.
V januarju in februarju letos je ribniško gospodarstvo izvozilo za 114 milijonov dinarjev, kar pomeni, da so dosegli le 10 odstotkov letnega izvoznega načrta. Od tega so izvozili na konvertibilni trg za 56 milijonov dinarjev (11,4 odst. načrtovanega letnega izvoza), na kli-ring Da -a 58 milijonov (9 odst. načrtovanega letnega izvoza). Hkrati je ribniško gospodarstvo (po podatkih organizacij združenega dela) uvozilo za 23 milijonov dinarjev, kar znese 8,4 '/< letnega uvoznega načrta. To pomeni, da tudi letos uvoz močno pokrivajo z izvozom.
J. PRIMC
Po dolgem času spet ena izguba
Gospodarstvo je sicer lani doseglo velik odstotni porast, vendar je treba pri oceni upoštevati veliko inflacijo, slabše gospodarske razmere in višjo amortizacijo
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je gospodarstvo ribniške občine doseglo lani v primetjavi s predlani za 36 odst. več celotnega prihodka in za 30 odst. več dohodka. To pomeni, da je dohodek v občini porasel za toliko, kot so v Sloveniji povprečno porasle cene življenjskih potrebščin.
zdrava in ni potrebna pomoči drugih. Vsak dan jo vidimo pešačiti tudi po zelo prometni cesti v domači vasi.	E	GORNIK
SPOSOJENO TRNJE
— Zaradi pomanjkanja novih zmag slavimo stare.
— Bodočnost je v naših rokah, preteklost v njihovih žepih.
(Iz Politike)
Iz dohodka in čistega dohodka je gospodarstvo ribniške občine lani namenilo za financiranje skupnih družbenih potreb 29 odst. več kot leto prej, za financiranje splošnih družbenih potreb celo 78 odst. več, medtem ko sc je del dohodka za obresti kar podvojil in je v denarju predstavljal kar dobro polovico sredstev, razporejenih za razširitev materialne osnove dela, kar kaže na veliko zadolženost gospodarstva. Zaradi tako hitre rasti obveznosti iz dohodka se je razporejeni čisti dohodek povečal za 26 odst., se pravi
manj kot razporejeni dohodek, katerega indeks rasti je bil 131.
Za čiste osebne dohodke in skupno porabo delavcev so razporedili 32 odst. več dohodka, za razširitev materialne osnove dela 27 odst. več, za rezervni sklad pa 30 odst. manj. Akumulacija je bila za 14 odst. višja, sredstva za reprodukcijo pa so porasla za 33 odst.
Razporejena sredstva za osebne dohodke so večja za 31 odst.; dovoljen porast sredstev za osebne dohodke je znašal 28 odst., ob upoštevanju izvoznih dosežkov pa
'
h
ANUKlJ A KK.U —- ■ ■—  ....  —.—  J ■	■	■	|	^	^	^
Pokojnine, alkoholizem, Romi Zdravljenje bo dražje
Prve pripombe na osnutek zakona — Društvo za boj proti alkoholizmu brez prostorov — Več pomoči Romom
S 1. aprilom za zdravljenje večja doplačila (participacija) in manjša nadomestila osebnega dohodka
Še do 12. aprila bo trajala v kočevski občini javna razprava o osnutku zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju.
Že v dosedanjih razpravah je bilo med drugim opozorjeno na nekatere pomanjkljivosti osnutka. Predvsem bi morali biti ob predlaganih inači-
Drobne iz Kočevja
dietne hrane zmanjkuje
, Število sladkornih bolnikov na toticrčju občine Kočevje stalno na-*a. Zdravstveni pregledi potekajo redu. Zdaj so odkrili že preko 400 ?'nikov. Zal v trgovinah zmanjkuje Mne prehrane, saj jo dobivajo le “časno. Police, kjer naj bi bila .a,>a za diabetike, so v glavnem arne, le saharina je dovolj. Raz-[Jeljivo pa je, da so v pekariji začeli *č' poseben kruh za diabetike tri-
medved odgovarja
~ Zakaj iščeš po mestnih ulicah toče, ko pa sijih izgubil že lani?
Saj utic od lani ni še nihče 'čistil.
krat na teden (doslej so ga dvakrat), in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Naprodaj je od 12. do 13. ure.
POMLAD ODKRIVA UMAZANIJO — Sonce tudi po Kočevju pobira sneg, čeprav zabeležijo tu pogosto še najnižje temperature v Sloveniji. Hkrati, ko izginja sneg, sc pokaže vsepovsod umazanija - ponekod še lanska - ki jo je sneg za nekaj mesecev skril našim očem. Mnogo te umazanije so nametali občani med zimo ali pa jo je nanesel veter. Prav bi bilo, da bi naredili več za čistočo mesta tudi sicer, če niti ne upoštevamo, da praznujemo letos 40-lctnico Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in še razne druge obletnice.
ZAČETEK RIBOLOVA - S 1. aprilom se začne sezona ribolova postrvi na Kolpi. Ribiška družina Kočevje bo začela prodajati letne ribolovne dovolilnice za člane 30. marca, nato pa jih bo še 6. in 13. aprila. Seveda bodo hkrati prodajali tudi ribolovnice za Rinžo, ki veljajo hkrati za ribolov v novem "rudniškem jezeru.
KOČEVSKE NOVICE
cah podani tudi izračuni, kaj ta ali ona inačica predstavlja v denarju, se pravi, kako bo obremenjeno združeno delo.
Predlagano je bilo tudi, naj bi za zaključek razprave v občini organizirali široko razpravo preko kluba samoupravljalccv. Na tej razpravi naj bi dobili predvsem odgovore na vprašanja in predloge, ki so bili dani v javni razpravi na osnutek zakona.
Vse to so ugotovili in sklenili na skupni seji sveta za socialno in zdravstveno politiko predsedstva OK SZDL Kočevje in sveta za stanovanjska in komunalna vprašanja ter življenjske in delovne razmere občinskega sveta ZS Kočevje, kije bila minuli teden.
Na seji so poslušali tudi informacijo o delu društva za boj proti alkoholizmu, ki jo*je podal strokovni vodja in terapevt v tem društvu dr. Božidar Tomič. Društvo dela že 12 let in šteje 42 članov. Lani je" imelo kar 48 sestankov, na katerih je bila udeležba 70-do 75-odstotna. Društvo si prizadeva, da bi pridobilo še več članov, saj je zdravljenje v društvu cenejše in uspešnejše kot v bolnišnici. Zaradi tega bo društvo skušalo v večjih delovnih organizacijah ustanoviti svoje podružnice oz. skupine, ki bodo delovale v okrilju matičnega društva. Društvo nima več prostorov za delo, zato so sklenili, da mu bodo pomagali priskrbeti nove.
Razpravljali so še o problemih Romov, o čemer je pred kratkim razpravljal tudi občinski izvršni svet. Imenovana je še ena delovna skupina, ki 1x3- skupaj s komisijo za vprašanja Romov pri občinski skupščini pomagala Romom pri urejevanju primernejših domovanj zanje, vključevanju v izobraževanje in delo itd.
J. PRIMC
O samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki začne veljati s 1. aprilom letos, so razpravljali na zadnji seji komisije za življenjske in delovne pogoje pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Ribnici.
Sporazum določa med drugim nova doplačila bolnikov k ceni zdravstvenih storitev pa tudi nov način obračunavanja bolniške. Doslej je bolnik dobival za bolniške dneve 90 odst. nadomestilo osebnih dohodkov povprečnega osebnega dohodka v minulem letu, in to ne glede na to, koliko časa je bil bolniški.
Novi sporazum pa določa, da dobi bolnik za prve 3 dni bolniške, najmanj 75 ocfst. lanske osnove osebhcga dohodka, za nadaljnje 4 do 15 dni najmanj 85 odst. lanske osnove ter za 16 dni in več najmanj 85 odst. lanske osnove. Določena je torej najnižja meja, ne pa najvišja. Vsaka OZD mora merila za bolniško prilagoditi določilom sporazuma in te popravke vnesti v svoje samoupravne akte. Že iz teh določil lahko sklepamo, da bodo boleznine sicer nekaj višje, kot so te minimalne meje, vendar pa hkrati tudi da prejšnjih 90 odst. osebnih dohodkov ne bodo dosegle. V praksi ta določila ne pomenijo, da boš med bolniško dobival le za 10 do 25 odst. manjše‘osebne dohodke, kot če bi’ delal, ampak celo do okoli 50 odst. (polovico ,,plače") manj. saj je treba upoštevati še, da so osebni dohodki v tekočem letu za okoli 20 do 30 odst. višji kot v minulem letu (za ribniško občino velja podatek, da so -bili povprečni čisti osebni dohodki lani z ozirom na predlani za 26 odst. višji).
Na seji so razpravljali še o prehrani diabetikov (kini urejena), delov-
nem in obratovalnem času (delati naj bi začeli uro prej, se pravi namesto ob 8. uri že ob 7. uri), pa tudi o izvedbi javne razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je v ribniški občini že začela.
J. P.
okoli 31 odst. Te številke povedo, da je verjetno nekaj delovnih organizacij izplačalo višje osebne dohodke, kot bi jih lahko z ozirom na družbeni dogovor. Natančna analiza o tem bo šele napravljena.
Izgubo za lani je izkazal le tozd Žičnice, medtem ko leto prej izgub v občini ni bilo. Tudi ta letošnja izguba je vprašljiva in že raziskujejo, če je sploh resnična, Žičnica, ki zaposluje 79 delavcev, je izkazala 941.000 din izgube zaradi nedoseženega dohodka in jo je v celoti pokrila iz sredstev rezerv.
Amortizacija je skupno porasla za 77 odst. Po predpisanih stopnjah sc je amortizacija več kot podvojila, malenkostno pa je porasla tudi amortizacija nad predpisanimi stopnjami.
Razveseljiv je podatek, da so kupci boljši plačniki, saj je bilo lani zabeleženih kar 5 odst. nerealiziranih prihodkov manj kot leto prej.
Gospodarnost se je v zadnjem letu poslabšala za odstotek, donosnost celo za 10 odst., reproduktivna sposobnost pa za 7 odst. Dohodek na delavca je porasel za 23 odst., število zaposlenih pa za 6 odst. Povprečni čisti osebni dohodek je bil lani 26 odst. višji in je znašal 14.526 din.
J. PRIMC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
NOVI PODČASTNIKI - Tečaj za gasilske podčastnike, ki je bil v Ribnici, je obiskovalo 46 kandidatov in opravilo tudi zaključni izpit. Povprečna ocena tečajnikov je bila prav dobra.
POVSOD OBČNI ZBORI - Te dni so imele redne letne občne zbore razne organizacije in društva, med drugimi lovska in gobarska družina v Ribnici Bili so tudi občni zbori sindikalnih organizacij, na katerih so dajali poudarek predvsem na večjo produktivnost, boPe delo in večjo odgovornost pri delu.
Čistili ribnico - učenci
osnovne šole iz Ribnice organizirajo vsako leto čiščenje okolice stano-vanjskih blokov. Tudi to spomlad so ga že opravili, trajalo pa je dva dni. Čistili so predvsem okolico blokov na Prijateljevem trgu in na Trgu Veljka Vlahoviča.
POPRAVEK - V naši deveti številki smo v prispevku „Žclje so znane" zaradi avtorjevega spodrsljaja zapisali, da je treba začeti tudi gradnjo gasilskega doma v Retjah v Loškem potoku. Pravilno pa bi moralo pisati, da je treba začeti
gradnjo gasilskega doma v Travniku. Bralcem, predvsem Potočanom, se za napako opravičujemo.
\ M. G-č
— Zakaj ste sklenili, da če bo zelo slabo vreme, praznično zborovanje ne bo v Jelenovem žlebu, ampak v Loškem potoku?
- Zaradi slabih izkušenj: če so bili med organizatorji velikih prireditev Dolnjevaščani, potem se je kar prepogosto zgodilo, da je tisti dan močno snežilo, ne le če je bila prireditev pozimi, spomladi ali jeseni, ampak celo poleti.
REŠETO
IKRI
Četrtek, 24. marca - Simeon Petek, 26. marca - Minka Sobota, 26. marca Evgenija Nedelja, 27. marca Rupert Ponedeljek, 28. marca - Milada Torek, 29. marca - Jernej Sreda, 30. marca -»Branimir Četrtek, 31, marca Modest
lunini: mi ni
28. marca ob 20.27 ščip
janski film Nedolžna žena.
ČRNOMELJ:	25.	3.	jugoslo-
vanski film Odpisani. 27. 3. film Rjovenje. 27. in 29. 3. film Vrata raja. 31. 3. film Lovec na morske pse.
KOSTANJI:VICA: 26. 3. ameriški film Navadni ljudje. 27. 3. ameriški film Tek je moje življenje.
KRŠKO: 26'. 3. ameriški film Zgodbe navadne norosti. 27. 3. angleški -film Človek slon. 29. 3. švedski film Abba. 30. 3. ameriški film Poletje groze. 31. 3. ameriški film Ta Amerika, L del.
BRESTANICA: 26. 3. nemški barvni film Vinetou v dolini smrti.
BREŽICE: 26. 3. ameriški film Zvezda je rojena. 27. in 28. 3.
J- * vj*	-r' •	—	»J■	-z•
novozelandski film Zbogom, brezskrbna mladost. 29. in 30. 3. italb
NOVO MESTO KINO JLA: Od 25. do 27. 3. hongkonški film Brez-oki odpadniki. Od 28. do 30. 3. ameriški film Ljubezen, na prvi ugriz.
SLVNICA: 25. in 26. 3. ameriški til m Virus. 27. 3. ameriški film Pitanje. 30. 3. ameriški film Strel ni bil izbrisan. 31. 3. angleški film M escc.
Jiklll
oa
SLUŽBO DOBI
ZIDARJA1- lahko priučenega, takoj zaposlim. Ostalo po dogovoru.
Alojz Vršeaj, Lamutova 15 a, Novo mesto.
TAKOJ ZAPOSLIM zidarja in delavca. Telefon 2 3 -915.
ŽENSKO srednjih let za čiščenje lokala 3 ure dnevno zaposlim. Ciostilna JAKŠE, Drska 44, Novo mesto.
FANTA, starega do 25 let, zaposlim. Informacije na telefon (068) 23 -959.
STANOVANJA
Ob avtobusni progi Krško Brežice
oddam neopremljeno sobo. kuhi njo z uporabo kopalnice ter obd
lavo vrta. Naslov v upravi lista (966/83).
Motorna vozila
Rezervne dele za ficka prodam. Mašina letnik 71 s papirja, mašina letnik 73 brez papirjev in ostali deli. Informacije na tel. 25486 oz Špelko Leon, Brod 47, Novo mesto.
PRODAM JA1VO 350, športno preurejeno. Jože Kozan, 'Gor. Straža 150, Straža, telefon 84 671 (Marko), popoldne od 16. do 114. ure. /
ZASTAVO 101 nujno prodam. Grubar, Partizanska 21, Novo mesto.
\VARTBURG, letnik 1980, in NSU 1000, letnik 1972. prodam. Telefon (068) 22 067.
AVTO MOSKVIČ, letnik 1978, prodani. Anton Povhe, Narpelj 29, Krško.
LADO 1500, letnik 1976, registrirano do 1984, prodam. Bradač, Dol. Porje 7/a. Straža. OSEBNI AVTO DIANO 6 prodam.
RENAULT 4, registriran do septembra, prodam. Jože Gorenc, K Roku 62, Novo mesto. ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1981, prodam. Jože Šmalc, Pod Trško goro 8, Novo mesto.
Z 750 L. letnik 1977, obnovljeno, prodam zaradi odhoda v JLA. Ogled od 16. do 20. ure. Martin Mežnar, Veliki Slatnik, Novo mesto.
TOMOS avtomatic 3 M prodam. Jože Udovč, Gotna vas 54, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Čučnik, K Roku 73, Novo mesto.
PRODAAl dva Zastavina avtomobila 750. Maijan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto.
R 12, letnik 1975, prodam. Informacije:	M. Recelj,
Kristanova 22, Novo mesto, telefon 21-112.
GOLE GL, star dve leti, prodam. Janez Skrabar. Nad mlini 22, Novo mesto, telefon 21 451 (po
15. uri).
ZASTAVO 1300 prodam za 25.000 din, Ogled je možen vsak dan od
16. ure dalje.
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Ponudbe po telefonu (068) 21-911.
PRODAM vrata in šipe za volk sv a-gen, letnik 1964. Rudi Kuhar, Dol. Prekopa 54, Kostanjevica. PRODAM osebni avto VW.1200, leto 1976, registriran do avgusta 1983. Naslov v upravi lista (1210/83).
Leopold Zupančič, Dol. Gradišče 10. Šentjernej.
SPOROČILO
Iz dosedanjih prostorov j smo preselili ekonomsko :
propagando, naročniški
oddelek in sprejem ma- j lih oglasov v Jenkovo 1 f (nekdanji novomeški j zdravstveni dom), tel.: 24006	:
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klirtc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene'organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620—170—32000—009-8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 •din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na'določeni, srednjiiah zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka.nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606 Naslov'skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotogiafij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
AVTO GS l’ALAS, letnik I978.
prodam. Šentjernej 153.
ITA 1 750, letnik. 1973. prodam. Mihael Bele, Smolenja-vas 30, Novo mesto.
PRODAM dve leti staro Z 101 coni (ort. S molenja vas 16 a, Novo mesto.
NUJNO prodam R 4, L 1977. Prevoženih 54000 KM. Tel • 24-233.
jj Kmetijski stroji
OBRAČALNIK za kosilnico Gorenje Muta prodani. Janez Zvar, Sedem 22, Senovo.
PRODAM hondo motokultivator. , Jože Šinkovec, Pot na Gorjance 11, Novo mesto.
GRABLJE in KOSILNICO za traktor Tomo Vinkovič prodam. Ste-: fan Pust, Daljni vrh 11, Novo mesto.
KOSILNICO BCS prodam. Anton Kramaršie, Jurka vas 22, Straža.
PRODAM kosilnico ROTAX 14 KS v dobrem stanju. Ogled vsako popoldne pri Eriahu, Stopiče 22.
PRODAM ihanjšo in srednjo prikolir co za traktor in prikolico za
prevoz živine. Ogled popoldne. E rane Rojc, Žužemberk 114.
GRABLJE ŠENTAL 220 prodam ali zamenjam za manjše. Martin Turk, Podgora 44, Straža.
P R O D A M
KOŠNJO (1 ha travnika) pod Češčo vasjo prodam. Lavrič, Loka 4, Straža.
PRODAM italijanski-(avtoIstolček z varnostnimi pasovi. Telefon
21 558.
PRODAM 2500 kg sena, otave, detelje (mešano). Alojz Lužar, Vinica 27, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM več sto kg sena. Naslov v upravi lista (1208/83).
PRODAM grušt ostrešje (12 \ 10). Naslov v upravi lista (1209/83).
ČOLN MAESTRAL 9 S z motorjem T 4, rabljen eno sezono, ugodno prodam. Boris Planinc, Vrbina 9, Krško.
PRODAM 20-eo)ski komat. Mišjak, Borieevo, Novo mesto.
PRODAM tračno žago, moped na štiri prestave in molzni stroj ALFA LAVAL. Informacije na telefon (068)44 655.
PLEMENSKEGA OVNA solčavske-* pasme prodam. Telefon 23 794.
ŠTEDILNIK GORENJE, kombiniran (2 plin, 2 elektrika), prodam. Lojzka Štangelj, Jama 1, Novo mesto.
UGODNO PRODAM leseno gradbeno barako, poni ekspres, plinsko peč, otroško stajico. Telefon
22 131 (dopoldne).
KUHINJO s štedilnikom, malo rabljeno, ugodno prodam. Informacije v popoldanskem času na telefon 24-008.
PRODAM suhe hrastove plohe (5 in 8 cm). Semiška 2, Črnomelj.
TRI RADIATORJE Trika 300/9 prodam. Telefon (068) 22 -877.
PRODAM 2 m3 gnoja. Marko Badovinac, Hrast pri Suhorju 9. Oglasite se na telefon 22-349.
BARVNI TV prodam. Cveto Lindič, Kristanova 3/a. Novo mesto, telefon 24-350 ali 21 080.
KUHINJSKO POHIŠTVO ugodno prodam. Ukmar, Ljubljanska 19, Novo mesto.
PRODAM večjo količino sena. Franc Pečak, Bušinec 4, Dol. Toplice.
PRODAM mešalec za beton in peč za etažno centralno. Bašelj. Bela cerkev 17, Šmarješke Toplice. '
KROŽNO ŽAGO po ugodni ceni prodam. Oglasite se na naslov: Šinkovce, Sela 17. Raka.
GLASBENI CENTI R GORENJE 111 IT (2 \ 60 W). skoraj nov, prodam. Lemovec, Vavta vas 33 a. Straža.
POCENI PRODAM suh smrekov ladijski pod. Telefon (068) 22 248 (zvečer).
Gumijasti čoln Maestral prodam, fel. 22 238.
PRODAM 50 dolžinskih metrov železne ograje. Milovan Jovanovič. Strojarska pol 3. Novo mesto.
SI DEZNO GARNITURO ugodno prodam. Telefon 24 683.
SOI OR za dve osebi prodam. Košak. Dobruška vas. Škocjan (popoldne).
SADIKI' za živo mejo prodam. Informacije: Pokorne, tel. 24 289.
PRODAM I I panjev čebel in vso potrebno opremo.
UGODNO PRODAM .športno kolo. kavč. povečevalnik / opremo za razvijanje fotografij in fdfooparat Kil l 4. I elefon 2 I 025.
PRODAM sl resno Opeko (starinsko) in liram (hrastove brune), velikost 5 \ 5 m2. Urfelič. Gazicc. Cerklje oh Krki
PRODAM kasete /a angleščino
. 2000 S (prva in druga stopnja). Informacije na telefon 23 686 (do 15. ure).
PRODAM rabljeno spalnico, masivno. ali zamenjam za drva. Pokličite na telefon 21 836 (po 15. uri).
PRODAM 100 m2 smrekovih stenskih oblog (ladijski pod) 4,30 m dolžine in 7 cm širine. Cena 480 din za I m2. Telefon (068) 81 263.
KUPIM
■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a*
■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s
KUPIM staro zidanico ali kmečko hišico. Ponudbe s ceno pošljite na Dolenjski list pod šifro: BELA KRAJINA.
KUPIM električni trotazni motor do 6 KM. Ragovska 31, Novo mesto, telefon 22-880.
TRAKTOR od 25 do 30 KM kupim. Opis in ceno pošljite na naslov: Vinko Strekelj, Kompolje* 116. 61312 Videm Dobrepolje.
V OKOLICI Novega mesta kupim njivo in gozd. Telefon 23-915.
TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto kupim. Telefon 24-468.
KUPIM rabljeno otroško posteljico ter stajico. Telefon 25 977.
NAKLADALKO za seno, rabljeno, prostornine okrog 20 m3. kupim. Telefon (068) 69-100.
POSESTVO s stanovanjsko staro hišo s štirimi sobami, lasten vodo-•vod, elektrika, gospodarska po
slonja, obdelovalna zemlja, sadovnjak, v neposredni bližini reke
Krke in Otočca, ob avtocesti, prodam. Hiša je takoj vseljiva, posestvo primerno za vzrejo živine, poljedelstvo ali obrt. Ponudbe poslati na naslov: POLIČ, 41000 Zagreb, Antunovac 6, telefon (041)573-018.
PRODAM njivo pri Čcšči vasi in travnik v Zalogu. Pojasnila dobite na telefon 43 -733.
PARCELO v izmeri 4 a vinograda in 4 a travnika v Petrovi vasi (Strmec) prodam. Jožefa Grahek, Metliška 19, Črnomelj.
VINOGRAD (10 a) v Smolenji vasi prodam. Franc Lenart, Snidenja vas 11, 68000 Novo mesto.
ZAZIDLJIVO PARCELO s starini vinogradom ob cesti prodam. Peter Balkovec, Zilje 34. 68344 Vinica pri Črnomlju.
IlIŠO v gradnji c Krškem (Resa) prodani. Telefon (061) 71 -401.
PRODAM zazidljivo parcelo (1600 m2) 5 knv od Čateških Toplic, v bližini Mokric. Telefon (061) 264 455.
VIKEND s sadnim vrtom v okolici Škocjana prodam. Telefon (061) 47 397.
ZARADI STAROSTI početji prodam ali dajn v najem 34 atov vinograda v Črnomlju. Pismene ponudbe s polnim naslovom pošljite na naslov: Cvetka Cafuta.
Gradišče S 10, Vrhnika.
HRAM (4x4), nov, prodani. Veliče-vič, Kržišče 9, Raka.
VINOGRAD v Straški gori (nad silosom) prodani ali dam v najem. Zoran, Praproče 23, 68351 Straža.
VINOGRAD v Ljubnu in del neobdelane zemlje /. zidovjem zkla-nice (15 arov) prodam. Telefon •<068) 23 355.
POSESTVO na Dolenjskem v bližini Mokronoga (3 ha) z vsem inventarjem prodani. Naslov v upravi lista (1206/83).
Po ugodni ceni prodani 12 arov vinograda v Srednjem Grčevju. Dostop možen z avtomobilom. Naslov v upravi lista (1207/83) ali po telefonu 85 133, po L7. uri.	'
RAZNO
NUDIM avtomobilske prevoze lesa z lastnim nakladalcem (IIIAB). Informacije na telefon (061) 871 -038.
SEM 61-letna upokojenka brez obveznosti, s hišo in nekaj zemlje v lepem kraju Posavja. Želim spoznati sebi primernega upokojenca brez obveznosti, nealkoholika, z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe pod šifro: ..SPOŠTOVANJI 1
NA OTOČCU sem 19. marca izgubil na parkirnem prostoru lorbo z orodjem. Najditelja prosim, dajo proti nagradi vrne, oziroma sporoči na telefon 25 179.
• ••••••»••••••♦—••••••••••••a
VRTIČKARJI
POZOR!
V Cvišlerjih (starih) pri Ko čevju prodajamo na kokošji farmi v polivinilaste vreče pakiran
l
čisti kokošji gnoj.
Cena vrečke je 100,00 din. Nakup je možen vsak dan od 17. do 19. ure.
Informacije dobite med de- j lovnim časom po telefonu (061) 851—720.
KOKOŠJA FARMA
Cvišlerji.
J
NARODNOZABAVNI ANSAMBEL išče klarinetista in trobentarja za profesionalno igranje. Telefon <061)47-493.
IŠČEM ŽENSKO, ki bi na mojem domu pazila otroke. Ostalo po dogovoru. Šifra: RIBNICA.
STAREJŠI UPOKOJENEC na Dolenjskem išče starejšo upokojenko, da bi pri njem gospodinjila. Ponudbe z osebnimi podatki in pogoji pošljite- na upravo lista pod šifro: „UPOKOJENEC“.
1.1 I K I ROTI HN1SKI SERVIS
CENTER I RAN K in IVANA LEKŠE. CKŽ 25. KRŠKO, tele-’ fon 71-497. Servis aparatov medicinske, industrijske, gospodinj-ske opreme. Obveščamo vas, da smo zaradi vaših potreb razširili svojo dejavnost na naslednja opra vila: projektiramo, montiramo in opravljamo popravila na elektro-medicinskih, laboratorijskih in rentgenskih aparatih; previjamo -vseh vrst elektromotorje do 15 KAV moči; popravljamo vseh vrst električna ročna orodja; sodobno opremljen servis za radio in TV sprejemnike, črno-belo in colol tehniko; pogodbeni servis LTH iti hladilne naprave in zamrzovalni skrinje: projektiranje in izvajanji elektroinstalacijskih in industrijskih naprav, avtomatike in-indu sirijske elektronike. Z našimi uslugami boste zadovoljni!
ŽAGAM drva. Kličite na telefon 24—752, ne pa na tel. 25-752-Lado PERME. Rotarjeva 4, NoVojL mesto. Se priporočani!
12-, 13-, 14-. 15- in 16-colske gumU* vozove za traktorsko ali volqv>k4| 'vprego prodani. Dostava na d5W po dogovoru. Priporoča se Stanc Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana Rakovnik.
MONTAŽA STAVBNEGA POH1 ŠTVA, stenskih in stropnih ob* log! Opravljamo hitro,-solidno in poceni! Jože BAŠELJ, Rimska cesta 13, Trebnje.
ŠTRICELJ, Dol. Ponikve 37, in STROJIN, Dol. Ponikve, začasna številka 1, Trebnje, prepovedujeva vsako hojo in pašo kokoši po naših vrtovih.
JOŽE JEVNIKAR iz Mokronoga 1.34 prepovedujem FRANCU in MARIJI ŠERE s Pugleda 6 vsako nadaljnje delo v vinogradu in na ostalih parcelah, ker so le moja last. Opozarjani ga-, naj vrne ključ od zidanice v roku 30 dni. V -nasprotnem primeru ga bom sod no preganjal.
Dragi mami MARIJI KOSTREVC Ratcža za dvojno praznovanje vs lepo, največ pa zdravja, enaki tudi atu FRANCU, čeprav mai< pozno, vendar iz srca želi Stank z Romanom, vnučka Miha in Ig° pa jima pošiljata poljubčke.
OBVESTI LA I
OBVEŠČAM cenjene stranke, da poleg avtoličarskih storitev od 20. marca dalje opravljamo tudi vsa avtbkleparska dela. AVTOLI-ČARSTVO Boris UDOVIČ, Ue-gelnica 22, Novo mesto, telefon 23-529.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da izdeljujemo fotografije za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja in potne liste. Slike dobite takoj! Slike so po novem veljavne za vse dokumente. Kdor je imel do sedaj slike zavrnjene, naj jih ponovno nese nazaj, ker so veljavne.
Dragi hčerki ANICI PISKULE » Dol. Kronovega želim za njen 40. rojstni dan vse najboljše, mnogC sreče in predvsem zdravja tel medsebojnega - razumevanja mama. Čestitki se pridružujejo tudi mož, sin, Jožko, sestre in bratje.
Dragi mami MARIJI OGULIN k
Kašče za njeno dvojno praznovanje. 80-letnico, vse najboljše in še mnogo zdravih let želijo sin Ivan z družino, vnukinji Anica z možem Jožetom, vnuk Janez z ženo Maijanco, pravnuki Katja, Franci, Simon, Petra in Polonca. Čestitk se pridružuje tudi mama Katka
Za uspešno zdravljenje se iskreno zahvaljujem dr. Miroslavu MANCF-TU iz ZD Novo mesto. Frančiška MAKŠE, Vrhpeč 5, Mirna peč.
»Dolenjski list« v vsako družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše
I
JOŽI
CESAR
Muhaber 6
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnici darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja župniku in pevcem /,a lepo opravljeni obred. Vsem najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Dotrpela in umrla je naša draga mama
ANGELA ODLAZEK
Iskrena hvala vsem, ki sle'jo pospremili na njeni zadnji poti. ji darovali cvetje, darovali v druge namene, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu zboru za lepe poslovilne pesmi, govorniku za ganljivo orisano njeno življenjsko pot ter duhovniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem, ki ste* nam kakorkoli pomagali, / nami sočustvovali, iskrena hvala!
Sinovi Ivan, Pavel in Tone z družinami Šentrupert, dne 9. marca 1983
•	j	i	4*	-4	i	t	A	4	<t	'	■"	H®-	“
ZAHVALA
Z neizmerno bolečino v naših srcih ob izgubi našega najdražjega moža, očeta, sina, brata, zeta. sorodnika in prijatelja
ŽANU A MILERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v naših najtežjih trenutkih stali ob strani in nam skušali olajšati bol. Posebna hvala DO tovarni pohištva Brežice, TOZD Jutranjka Brežice, Dekorles Dobova in Zdravstvenemu domu Senovo, vsem sosedom, posebej še družinama Cetin in Trebušak, govorniku ob grobu in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu zasuli grob s cvetjem in nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
NEUTOLAŽLJIVI: žena Anica, sin Sandi, mama Hermina, brat Vili z družino, sestra Hermina z družino, tašča Anica, tast Roman, svak Roman z družino, ostali sorodniki in
prijatelji
Brežice, Malence, Senovo, Župelevec
mij
soto
u
ft
£0
el
ija
i'
a-
še
ifl
y
Zipustila si nas, draga mama, za teboj našo srce joče, a tolažba ena nas krepi, da srečamo sc v večnosti
ZAHVALA
Nenadoma nas jc v 83. letu starosti zapustila naša draga mama, babica prababica, sestra in leta
MARIJA MALUS
r«j. Malus iz Drenovca na Bizeljskem
eno sc zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih urah slovesa z izrazi sožalja in s cvetjem lajšali jčino, ter tistim, ki-ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala
Iskreno
bolečino,   -------------------- -j —	  .	_.	-	.	.
zdravniškemu osebju z Golnika za lajšanje bolečin, lepa hvala pevcem z Bizeljskega za zalostinke, tovarišu Kržanu za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami, sestre, brat in ostalo sorodstvo Bizeljsko, Novo mesto, Kanada, Zagreb, Mengeš, Kranj, Kamnik
ZAHVALA
V 85. letu starostii nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA ZUPANČIČ
Rožni vrh 8, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje in pokojni podarili toliko lepega cvetja. Zahvala velja CP Novo mesto—tozd Vzdrževanje, Motvoz in platno Grosuplje in tozdu Temenica za podarjene vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Stanislavi Vilfan, župniku za lepo opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož, sinovi in hčerki z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 88. letu nas je za vedno zapustila raša draga teta'
FRANČIŠKA ADLEŠIČ
izAdlešičev4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Staretu iz Kamnika za dolgoletno zdravljenje, sosedi Marici Cvitkovič za vsestransko pomoč, pevkam za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Nečaka Lojze hi Peter z družinama
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage ?ene
SILVE GLAVIČ
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč v težkih .trenutkih ter darovane vence in cvetje. Posebna zahvala vsemu zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta stavba	A v	Ljubljani in osebju	ginekološkega oddelka	bolnice v
Novem mestu za vso pomoč v	času	njene težke bolezni.	Iskrena zahvala tovarni	Novoteks,
govornici za poslovilni govor in vsem ostalim za številno	spremstvo na zadnji poti.	Še enkrat
vsem skupaj iskrena hvala!	•.
Žalujoči: mož Tone v imenu sorodstva
BL
*
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
MIHAEL ŽIVEC
s Pangrč grma 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih ločitve, nam izrekli sožalje, pokojnemu pa darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za nesebično pomoč, pevskemu zboru Stopiče, govorniku-Francu Luzarju za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti
Žalujoči: sin Franc z družino, Miha z družino, Stanko z družino, hčerke Marija, Angelca, Anica, Francka z družinami, sestre Ana in Nežka ter ostalo sorodstvo
Smrt seje izlila v bledo obličje, pogled jc zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, brata, starega očeta ter strica
*
LEOPOLDA VRTINA
z Vrtače 31 pri Semiču
iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. .Posebna zahvala sosedom Povšetovim in Mihlovim, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, kakor tudi duhovščini za opravljeni obred.
♦
Žalujoči: žena Marija, hčerki Marija in Tončka ter sin Polde z družinami, sin Zvonko, sestra
Marija z družino in ostali sorodniki
1
šLi
OSMRTNICA
Z globoko bolečino v srcu sporočamo, da nas je 9. marca 1983 po težki in zahrbtni bolezni v 48. letu starosti za vedno zapustil naš
dragi
PAVEL BRCAR
iz Kamnja
Pokopan jc v Avstraliji.
Žalujoči: žena in hči, mama, oče ter bratje in sestre z družinami
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, *	oče,	stari	oče	in	brat
GEZA LUTHAR
Gor. Sušice 9, Uršna sela
Iskreno sc zahvaljujemo sosedom, vaščanom in znancem za nesebično pomoč, ki so jo nam nudili v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožaiie. pokojnemu darovali vence in cvetie terna h™-,-mili n:,
Janku, OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice. Zahvala velja tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Fanika, hčerke Fanika z družino, Martina in Anica, sinovi Franci, Vinko,
Ivan, Milan, Dušan ter sestra z družino
EE3
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, tast in stric
IGNAC DUH
Ledeča vas 8, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, delovnim kolektivom za vence, cvetje in izrečeno sožalje ter spremstvo pokojnika na zadnji poti. Zahvaljujemo se Iskri HIPOT in UPORI, IMV Šentjernej, ŽITU, pekarna Novo mesto, Pivovarni UNION Ljubljana ter pevcem iz Šmihela—Novo mesto. Posebno se zahvaljujemo za zdravljenje zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka v Novem mestu, zdravstvenemu osebju v Šentjerneju ter kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Stanko. Ivan, Jože, Lojze z družinami, hčeika Pepca z družino in ostale
sorodstvo
t- 12 (1704) 24 m krčit 1983
DOLENJSKI UST
Nekaj cvička je le še ostalo
m
*
*
*
*
*
\
2
ž
#
jr
P/l Fi£ MIKLIČ
V Novem mestu največja cvičkarija do sedaj — Devet _____________ 16.000	litrov vina, snedlo 1.800 suhih klobas in
tisoč obiskovalcev je popilo 1.000 svinjskih krač
Najboljši
Te dni je bilo težko dobiti doma Pavleta Mikliča iz Trebnjega. Lepo spomladansko vreme je kar samo vabilo v vinograd, kjer se tako rad zadržuje, potem je imel vrsto neodložljivih opravkov pri „Tednu dolenjskega cvička", hkrati pa k delu priganja najmanj petnajst različnih družbenih in javnih ■funkcij. In že bežen pogled v njegovo obsežno delo porodi vprašanje, kako ta živahni šestdesetletnik sploh zmore toliko dela.
Če pa že govorimo o njegovem delu, prav gotovo ne smemo ostati samo pri vinogradništvu, ki je pravzaprav samo postranska dejavnost in pomeni samo priložnost za oddih. Večino svojega dela Pavle Miklič posveča pisanju. V TV-15 je vodil svoj čas prave polemike zaradi nekaterih zgodovinskih dejstev iz časa ' NOB. In prav narodnoosvobodilna borba je z vrsto nepozabnih dogodkov pomenila začetek njegovega pisanja. Že v partizanih, kamor je prišel kot nekdanji član Sokola in Društva kmečkih fantov in deklet -v teh društvih je začel sodelovati še v domačem Lukovku, kjer se je rodil -je zapisni prve pesmi. Opravljal je tudi'odgovorne dolžnosti v Osvobodilni fronti, zbiral hrano in orožje, leta 1942 pa je postal komisar bataljona narodne zaščite, obveščevalec. Po vojni je bil tajnik okrajnega ljudskega odbora Trebnje, delal je tudi na ministrstvu za državna posestva in kmetijstvo, potem pa se je spet vrnil v domačo občino, kjer je
opravljal dolžnost načelnika 5 za splošne in družbene služ- S
be. Hkrati je bil vrsto let *
predsednik občinskega od- S
bora ZZB, komisije za razvi- {
janje tradicij NOB in drugih. ^ V njegovem obsežnem \
delu je bržkone najpomemb- -
nejše zbiranje gradiva za S
knjigo Občina Trebnje med ^ NOB. V šestdesetih letih se { je načrtno lotil zbiranja J gradiva. Najprej je sam obi- s
skoval številne ljudi in vasi.
kasneje je organiziral skupi- S ne. Zbrala se je prava gora ^ dragocenega gradiva, ki ga je > potem do konca obdelal njegov pokojni prijatelj Zo- J ran Hudales.
„Že od nekdaj sem imel *
veselje do zgodovine, do S lepega pisanja. Leta po vojni ^ pa so vse prehitro tekla in marsikaj bi za večno utonilo ^
v pozabo, če ne bi začutil, *
da moramo bogato zapušči- S
no narodnoosvobodilne bor- *
be ohraniti. Menil sem, da je £ to moja dolžnost. In iz \ dneva v dan je bilo gradiva J več in več, iz njega pa je \ nastala knjiga. Že dalj časa J imam v rokopisu priprav- *
Ob enajstletni zgodovini tedna dolenjskega cvička lahko zapišemo, da je bila letos cvičkarija vseh cvičkarij. Roke si manejo organizatorji Društvo vinogradnikov Dolenjske, pokrovitelj Agrokombinat Krško in Turistična zveza Novo mesto, ne nazadnje pa tudi „Krka“, tozd gostinstvo in turizem, ki je imela skupaj z gostiščem Pavlin na skrbi vso strežbo.
Zaradi prostega vstopa nihče ne ve povedati natančnega števila obiskovalcev te največje dolenjske prireditve, poučeni pa trdijo, da številka 9.000 ni pretirana. Bilo je veliko takih pokuševalcev, katere si v dvorani lahko videl kar vse štiri dni. Manjkalo ni tudi tistih, kijih je cviček položil že prvi dan in so se ostale dni, čeprav težko, izogibali tega dela mesta. Manjkajoče so nadomestili tudi obiskovalci iz drugih koncev Slovenije, ki so se pripeljali z avtobusi, kar je bito za povratek še najbolj varno. -
Največji pritisk na ta največji „hram“, je bil v soboto, ko so slavili Jožeti. Razpoloženje je doseglo višek ob električnem mrku pa tudi šč nekaj časa potem, ko so uspeli dvorano nekako osvetliti s kresničkami. Zaradi mrka so pol ure
počivali muzikantje, zato pa so imeli več dela možje postave. Tem gre vsa zasluga, da letos za spremembo v dvorani ni bila uprizorjena nobena drama, bilo pa je nekaj
cviCkarski podmladek
— Organizator bo v bodoče moral razmisliti tudi o tem, kako bi na cvičkariji oskrbeli otroško varstvo, saj je bilo tudi po polnoči za mizami še videti otroke, ki še niso praznovali drugega rojstnega dne.
Ijeno tudi kronologijo do- *
godkov vojnih let. Delo, ki % ga je recenziral dr. Tone ^
Ferenc, žal še vedno leži 5
nekje v predalih trebanjske kulturne skupnosti. .Tudi J moja knjižica, v kateri pojas- < njujem, zakaj v posameznem J kraju ali krajevni skupnosti J praznujejo krajevni praznik, * še ni ugledala dneva. Za J moje materiale iz tistega *
časa se zanima tudi pisatelj ^
Tone Svetina. “
UPA NA BOLJŠE — \f zadnjem času se veliko kmetov v vaseh okrog Semiča navdušuje za rejo konj in kobil, med njimi tudi Alojz Potočnik iz Stranske vasi. (Foto: M. Bezek)
Pavle Miklič, ki bo letos *
julija praznoval šestdesetlet- % nico, ostaja zvest tudi poezi- ^ ji. Toda svoje pesmi je doslej J večinoma objavljal v ameri- ( ^ ški Prosveti, kamor jih je i)
Reja kobil se izplača
Tako meni Alojz Potočnik iz Stranske vasi, ki 4 leta redi kobile — Vse je vzgojil sam — Prodaja le žrebeta
začel pošiljati na pobudo *
neke svoje sorodnice. In % nekatere izmed teh pesmi je ^ uglasbil ameriški rojak Pavle > Sifler iz Hollywooda. O ^ vsem tem svojem delu hrani J Miklič pisane dokumente, \ izrezke iz časopisov in foto- ^ grafije. Skratka, gradiva za s
obdelavo ima dovolj, toda *
počakalo bo dolgih zimskih *
dni, ko se ponavadi usede za ^
svojo delovno mizo in začne >
namesto čričkov peti pisalni s stroj.	s
J. SIMČIČ %
Ll
Svet okrog Semiča zaradi kraške zemlje nikoli ni bil primeren za poljedelstvo, danes, ko bi vsakdo najraje obdeloval le s traktorjem, pa sc ga kmetje v tem delu Bele krajine še posebej izogibajo. Zato je toliko primeijncjša živinoreja, za tiste, ki so' si poleg dela na kmetiji poiskali tudi zaposlitev v delovni organizaciji, pa predvsem konjereja. Tako vsaj meni Alojz Potočnik iz Stranske vasi pri Semiču, ki je pred štirimi leti začel z vzrejo kobil.
„Že moj oče je imel kobilo, a takrat o kakšni načrtni reji ne bi mogli govoriti. So sc mi pa takrat te živali prikupile, zato sem se pred štirimi leti odločil, da preusmerim kmetijo v rejo kobil," pripoveduje o
Lončena posoda, ki ni za vino
začetkih Alojz. Danes ima v hlevu tri kobile in tritedensko žrebe, prav pred dnevi pa se je nekaj dni staro žrebe v hlevu ponesrečilo in poginilo. To je bila zanj doslej največja nesreča, saj drugače njegove živali še nikoli niso zbolele. Ima pa z rejo drugačne težave. Rad bi razširil hlev, tako da bi lahko redil več kobil, ,a za to nima denarja, prav tako tudi ni dovolj zemlje, da bi lahko nakosil dovojj krme za večjo čredo. Sedaj imajo pri Potočnikovih le 4,5 ha obdelovalne zemlje, od tega veliko ob gozdu, kjer zrase kisla trava, ki za konje ni primerna. Alojz ve, da bi moral površino obdelovalne zemlje potrojiti, če bi se želel ukvarjati le s kobilorejo, zato še hodi na delo v semiško Iskro, vse delo v hlevu pa opravi pred službo in po njej. Na pomoč mu priskočijo tudi trije bratje.
Toda kljub težavam še nikoli ni
!aradi neobstojnosti glazure vino raztaplja svinec - Od 11 odvzetih vzorcev kar 9 zdravju škodljivih — Prepovedana prodaja pološčenih lončenih izdelkov
Uslužbenci novomeške uprave inšpekcijskih služb so te dni končali pregledovanje in .preverjanje kvali-ete lončene pološčene posode pri dolenjskih obrtnikih. Kot je znano, e že pred dvema letoma prišlo ’.aradi prevelike koncentracije svinca v lošču lončene posode po obvesti-ih ljubljanskega Kliničnega centra Jo obolenja v Žabji vasi, letos pa je lo zastrupitve prišlo tudi v Mari-x>ru. Nič čudnega potem, če se je epubliški sanitarni inšpektorat odtočil za obsežno akcijo, ki naj poostri nadzor.
Zakaj sploh prihaja do ■ takšnih zastrupitev? V prvi vrsti zato, ker » svinčene glajenke neobstojne, v akšnih posodah pa vino zaradi svoje Kislosti raztaplja glazuro, ki sprošča ,vinec. Vsaka koncentracija, večja od 4 miligrame svinca v 24 urah, je dravju škodljiva in že prva akcija je spozorila, da je na trgu ogromno ikšne bnčene posode. Inšpektorji
SPOSOJENO TRNJE
j — Del rti imajo mnogo več dobrih vrnašanj kot odgovorni t dobrih r Movorov.
(Iz Večernjih novosti)
- Kolegi novinarji, tudi Marx je imel probleme, dokler se je ukvarjal z novinarstvom.
(Iz Ježa)
so zato že takrat izdali odločbe, po katerih bi morali izdelovalci posodo atestirati, v nasprotnem pa označiti, da ni primerna za uporabo, pač pa le za okras. Pregledi v februarju so pokazali,	da so bila	opozorila
zaman. Kar devet	od	enajstih
odvzetih	vzorcev je	ob	analizi
vsebovalo	tudi po	12	in ‘ več
miligramov svinca, kar je seveda zdravju izredno škodljivo. Vzorci so bili odvzeti trem lončarjem iz okolice Šentjerneja in lončarju s Prekope, ki so hkrati edini tovrstni obrtniki na Dolenjskem.
Obisk inšpektorjev pri teh lončarjih pa je pokazal še nekaj. Vzrok, da izdelujejo posodo z neobstojno glazuro, je v tem, ker žgejo izdelke ob prenizki temperaturi. Glazura je obstojna le, če jo zapečemo na 900 stopinj, tega pa obrtniki ne počno. Poleg tega je akcija pokazala, da omenjeni obrtniki že več kot dve leti v naših trgovinah niso našli svinčene glajenke. To so prej nabavljali pri Novotehni, ker je pa tam pač ni, so si pomagali z zasebnim uvozom iz Avstrije. Sentjernejski lončarji so si jo prijateljsko razdelili, vendar je potrebno ob tem omeniti, da o kvaliteti te glazure ni nobenih potrdil, poleg tega na embalaži ni bilo deklaracije.
Ob vsem tem inšpektorjem ni preostalo drugega, kot da obrtnikom izdajo odločbe o začasni prepovedi prometa s pološčenimi predmeti; podobna odločba je bila
izdana tudi kartuziji Pleterje, ki je prodajala to posodo. Verjetno pa ne bo odveč tudi napotek občanom, da iz zidanic umaknejo pološčene lončene poličke, za tiste, ki jih bodo kupili, pa naj zahtevajo potrdilo, o uporabnosti.
B. BUDJA
pomislil na to, da bi rejo opustil. „Sedaj premišljujem, da bi sc povezal s črnomaljsko Kmetijsko zadrugo, in upam, da bom dobil tudi kredit za razširitev hleva. Če bi mi to uspelo, bi pustil zaposlitev ter se začel ukvarjati zgolj z rejo kobil," pripoveduje Potočnik. A četudi mu to ne uspe, bo, tako obljublja, na lastno pest obnovil hlev ter obdržal toliko kobil, kot jih ima danes.
m. bezek
manjših komedij. V svojem poročilu ,bodo miličniki zagotovo zapisali, da je mimo najbolj mirna cvičkarija zadnjih nekaj let. Z neznancem je šla le ena bunda, dokumenti in kolo.
Kot število obiskovalcev je trenutno še neznanka tudi podatek, koliko dog so pokuševalci osušili, številka pa zagotovo ne bo manjša od 16.000 litrov, kar jev primetjavi s 13 milijoni litrov, kolikor cvička ob dobri letini pridelajo jiolenjski vinogradniki, prava malenkost. Ob vinu je petdeset natakarjev razdelilo med drugim tudi 1.800 klobas in 1.000 krač, ki jih zadnji večer ni bilo niti za vzorec.
Letos se pivci nad kvaliteto vina niso pretirano pritoževali, zato pa so , bolj tožili nad sanitarijami, lino samo stranišče je bilo za tri tisoč ljudi, kolikor se jih jc v dvorani gnetlo v soboto zvečer!
Kakorkoli že, mimo' je še ena velika veselica. Preživeli smo.
JANEZ PAVLIN
pridelovalci
ocenjevalna komisija je za teden dolenjskega cvička izbrala najboljše vzorce dolenjskega cvička, črnine in belega namiznega vina. Med množico vzorcev iz enajstih vinorodnih okolišev brežiške, krške, novomeške, trebanjske in sevniške občine so izbrali 260 vzorcev, ki so bili ocenjeni takole: najboljši cviček so lani pridelali: Franc Smajdek (Grčevje), Pavla Skoda (Gradišče), Pavla Recelj (Vrbovce), Janko Zalokar (Pleterski hrib), Stanko Turšič (Pirovski vrh); najboljšo črnino je pridelal l ranc Opara iz Trebnjega, bela dolenjska vina pa Jože Ravbar (Ljuben), Slavko Češek (Malko-vec) ter zakonca Mija in Janez Lorenci iz Gradišča. Najboljšim pridelovalcem dolenjskih vin so (»delili 133 diplom, 24 pohval in 64 priznanj.
ZASEŽENIH 36 PUŠK
Enote milice so v prejšnjem letu zasegle 36 različnih pušk, 11 pištol, nad tisoč kosov streliva, nekaj nožev, ..boksarjev" itd. Najpogosteje so lastniki orožja Romi, ki ga tudi dokaj spretno prikrivajo. Lani pa so občani našli tudi večje število min, granat, ročnih bomb in drugih ostankov iz NOB, vendar na srečo ni prišlo do nobene nezgode, saj so občani v vseh primerih pravočasno o najdbah obvestili pristojne službe.
AVSENIKI 6 APRILA V NOVEM MESTU
SPOSO JENO TRNJE
— Cene so ponorele in so, povedano ..moderno", postale gospodarski disident brez opore v širokih ljudskih- množicah narodov in narodnosti.
(Iz Svijeta)
Daleč naokoli znani ansambel brata>v Avsenik praznuje letos 30-letnico delovanja. Jubi-Ijeni koncert bodo Avseniki pripravili 8. aprila na Bledu, do konca leta pa bo v počastitev svojega obstoja ansambel pripravil še 30 koncertov v prav toliko slovenskih krajih. Med prvimi bo na vrsti Novo mesto, kjer bo koncert že 6. aprila ob 20. uri v športni dvorani. Vstopnice (po 150 dinaijev) bodo prodajali od 4. aprila dalje pri Kompasu in v športni dvorani, možne so rezervacije za skupine in sindikalne organizacije.
rm
Mercator
MERCATOR ROŽNIK TOZD »GRADIŠČE” TRERNJE
organizira v sodelovanju z LESNINO LJUBLJANA
STALNO PRODAJNO RAZSTAVO
SOBNEGA IN STAVBNEGA POHIŠTVA TER TALNIH OBLOG V TELOVADNICI STARE OSNOVNE ŠOLE V TREBNJEM.
V začetku bomo organizirali posebno akcijsko prodajo, ki bo trajala od 21. marca do 3. aprila 1983 in od 5. do 19. aprila 1983 vsak dan od 10. do 17. ure.
Nudili vam bomo:
— 3-odstotni popust proizvajalcev ob nakupu sobnega pohištva,
— do 30 odstotkov popusta proizvajalcev ob nakupu pohištva opuščenih programov,
— prodajo na potrošniški kredit ter
— pri večjih nakupih brezplačno dostavo na dom.
PO ZAKLJUČKU AKCIJSKE PRODAJE BOMO V TEH PROSTORIH NADALJEVALI REDNO PRODAJO POHIŠTVA.
„V naši občini se res ne moremo hvaliti z osebnimi dohodki," je rekel tovariš Župan in sprožil s tem plaz besedi.
„Ne bom oseben, če povem, da je moj osebni dohodek bolj podoben žepnini kot čemurkoli drugemu," je jeknil tovariš Sindikalič in je napravil tako mučeniški obraz, kot da nima v žepu niti toliko cvenka, da bi kupil pet kilogramov krompirja.
„Vsi na sisih prejemajo na mesec več kot jaz," je pripomnil tovariš Sezedelejevič, mimo tega pa je govoril še nekaj o nedelavnosti, o sprehajanju po mestu, o večurnih malicah, o hrkanju na sisov-
ja je sram plače
kih mizah ob dolgih sredah ne premakne iz svoje dvak
dolgih in podobnem.
..Priznam, da moram krepko premisliti, če hočem priti skozi mesec z denarjem," se je vključil tovariš Rdečnik, namigujoč na povišanje članarine.
„Z mano ni nič bolje. Če ne bi tašča imela pokojnine, bi tenko piskali," se je izgovarjal tovariš Izvršnik, ne da bi omenil prašiče, kijih redi s pomijami iz Hitrotkala.
,.Razmišljal sem že, da bi prodal avto. Prevelik strošek je to zame, a ga potrebujem zaradi stika z bazo, s terenom," je čivknil tovariš Mladič, ki se, resnici na ljubo, niti
premakne iz svoje dvakrat dva metra velike pisarne.
„Da ne boste mislili, da je tako samo v družbenem sektorju! V naših delovnih organizacijah je stanje še nekoliko slabše,‘Vje razširil področje tovariš Sindikalič. S to izjavo je spodbudil tovariša koordinatorja, ki je čemel ves ta čas mirno in vdano v kotu sobe s tremi slikami na steni.
„Nič novega ne boste slišali, če povem, da prejema naš direktor vseh direktorjev mesečno reci in piši sedemintrideset tisoč dinarjev! To je manj od vas, tovariš Župan, manj od vas, tovariš Sindikalič, manj od vas, tovariš Seze-dclejcvič, manj od vas, tovariš
Rdečnik, manj od vas, tovariš^ Izvršnik, in manj od tebe, tovariš Mladič. Upam si celo trditi, da manj od marsikoga na sisih. Nemalokrat ga je sram. Laže poslovnim strankam in navaja višjo številko, samo da mu ni treba rdeti," je bil konkreten tovariš koordinator, ki je podčrtal še to, da je Hitrotkal največja delovna organizacija v Repičevini.
Temu neuradnemu razgovoru je sledila obravnava zaključnih računov. Številke so bile zgovorne: povprečni osebni dohbdek delarAe iz Hitrotkala je bil v preteklem letu enajst tisočakov. Zanimivo je, da ni bilo ob tem nikomur nerodno. Celo direktor vseh direktorjev, ki jc sicer zamudil na sestanek, ni ob ■podatku niti malo zardel.
TONI GAŠPERIČ
iv!