Stev 260 TRST, ponedeljek 19. septembra I9i0. Tečaj XXX' - IZHAJA VSAK DAN M« iik aedeljah to prszniklli sfc 5-, »b piBliil ~~9tt, nične It«T. M prodajajo p» S nvA. (6 stot.) ▼ mnogih ^ha^arnah v Trstu in okolici, Gorici, Ericjn, Št. Potro, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmina, Ajdor-V;lri, Dornbergn itd. Zastarele iter. po 5 nrft. (10 stat.). J*IA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T firokostt 1 to": on«. GENE: Trgovinski in obrtni cglasi po 9 et. mm, osmrtnice, zahrala, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa TO st. mm. Za oglase t tekstu lista do 5 Trst 20 K, vsaka »ada^jna vrsto K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-*a« m pa 40 stot. Oglas« sprejema Inseratni oddelek uprava .j.ainosti". — Plačuje M izključno la upravi „Edinosti*. ,>wi===== Plačljiva In u1oXI}tva » Trsta. CPINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politiftnsga druMtf« „EdiMSt" xa Primorsko. F etomtf j§ meil sa celo leto 24 K, pol leto 12 K, 3 mesece O It; na ni- roSba bras doposlan« naročnin«, s« uprava n« ozira ■ataialaa a* ■•4«lJ*k* lsSaaJ« „MIK08T1" itui: Ml« lato Km f-ao, s« Ut» Krom a-SO. ▼al depisi naj se pošiljajo na uradniitvo lista. Nefrankovana pisma ss ■« sprejemsje in rekspisl se >s vraSaJ* Naročnino, oglasa in reklamacija j« poiiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: u t los Glergis Galatti It (Naredil dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. Lastnik konsoreij listo nEdinostu. - Natisnila Tiskarna „Edinosi-vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 18.--- PeStno-hranllnllnl račun IL 841652. TELEFON It 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Sokolsko sloonost«ilirski Bistrici, nečuveno nasilje no Reki. IL. BISTRICA 18. Današnja sokolska slavnost tu je vspela najsijajneje, nad vse pričakovanje. Predpoludne in popo-ludne do 2 je bilo vsprejeroanje odposlanstev raznih slovenskih sokol&kih društev. OJ 3. je bil skupen odhod Sokolov in ogromnega drugega občinstva iz Bistrice na kolodvor k vsprejemu reškega posebnega viakr«, ki je do vel tudi volovsko-opatijske Sokole in druge izletnike, skupno okolo 900. Ko se je ob 3.20 prikazal vlak, ves oplcten s slovenskimi in hrvatskimi trobojnicami, je sokolaka godba iz Herpfr lj-Kozina intonirala „ Naprej * ; zbrani Sokoli in drugo občinstvo je viharno pozdravljalo došlece, a istotako prisrčno je odmeval pozdrav izletnikov s prihajajočega vlaka. Reške goste je pozdravil načelnik notranjske sokolske župe, brat Novak, a v imenu občine ilirsko-bistriški podžupan. Na prisrčnem vsprejemu se je v navdušenih besedah zahvalil starosta sokolske župe Vitežič, dr. Poščič iz Voloskega. Na to se je razvrstil sprevod z godbo in Sokoli z Reke in Volosko- Opatije na čelu. V sredi je svirala volosko-opatijska godba. Za Sokoli so korakali reški Slovenci in Hrvatje in druga društvena odposlanstva z Reke, Sušaka in Opatije. Sprevod se je pomikal skozi zastavami bogato odičeno Trnovo in potem skozi II. Bistrico, ki je bila istotako edino le v narodnih trobojnicah, na Širni telovadni prostor. Na telovadnem prostoru je ogromno množico pozdravil v imenu slovenske sokolske zveze posl. dr. Rybdf, ki je se svojim divnim govorom elektriziral navzoče občinstvo. Na to se je vršila javna telovadna, ki je v vsakem obziru izboroo vspela. Sledila je svobodna zabava. Grozovito ogorčenje pa je izzvala že na kolodvoru po izletnikih sporočena vest, da se je preti Sokolom in drugim izletnikom s Sušaka dogodilo na Reki nćčuveno nasilstvo. Reška policija, naščuvana od reške italijanske druhali. je namreč na mostu, ki ločuje Reko od Sušaka, z orožjem v roki zaprla pot Sokolom, namenjenim k posebnemu vlaku v H. Bistrico. S tem je oiio več nego 60 Sokolom in mnogim drugim nesokolom onemogočen odhod na il. bistriško sokolsko slavnost. Mej reškimi izletniki vlada vsled tega nasilstva grozovita razburjenost in bati se je, da je prišlo ob povrnitvi vlaka na Reko do spopadov, Aeronavtsko letanja. — Napad na na mestnika. DUNAJSKO NOVO MESTO 18. Cesar je prišel danes sem k prvi letalni tekmi. Prišla sta tuli dva nadvojvoda z Ženami in otroci dalje vojni minister, za-povednik mornarice, štf generalnega štaba, vtč ministrov in namestnik Kielmansegg. Cesar si je ogledal z velikim zanimanjem letanje raznih avijatikov ter bil predmet viharnih ovacij. £0 se je ob sedmih zvečer vračal zasebni avtomobil namestnika Kielman-segga iz letalnega polja, je nekdo streljal v avtomobil. Pri tem je bilo razbito eno steklo. V avtomobilu je bil namestnik Kielmannsegg s soprogo in njenim unukom. Ranjen ni bil nihče. Uvedena je preiskava. Kolera ¥ Italiji. RIM 18. V zadnjih 24 urah je v Apuliji na novo obolelo za kolero šest in umrlo pet oseb. Proti draginji. GRADEC 18. Tu se je vršil od so-cijalne demokracije sklican, 10.000 vde ležencev broječ shod, na katerem se je sklenilo zahtevati od viade, da dovoli neomejeno uvažanje mesa iz Argentinije in Srbije. Nelidov umri. PARIZ 18. Ruski poslanik Nelidov je danes tu umrl. Pasivna rezlstenca na južni železnici. Z Dunaja smo prejeli sledečo zasebno brzojavko: Odbor koalicije železniških organizacij je v permanenci. Navzoča sta predsednika obeh jugoslovanskih železničarskih organizacij. Situvacija je za železničarje ugodna. Pričakovati je skorajšne odločitve. Socijalni demokratje igrajo štrajkolomsko ulogo. * * * Uradno pa se poroča sledeče : Dunaj 18. Na podlagi komunikeja, ki ga je izdalo ravnateljstvo južne železnice, se je položaj v vsem obsežju južne železnice znatno izboljšal. Tudi promet s tovornimi vlaki se razvija skoro normalno. Poročila, da je gibanje zaseglo tudi že na ogrske črte južne železnice, so neresnična. * * Umeje se, da treba gornje poročilo smatrati za to, kar je, namreč za uradno poročilo ravnateljstva južne železnice. Zato opozarjamo mi jugoslovanske narodne železničarje, naj se ne dajo zavesti in naj čakajo na direktivo, ki 30 dobe od svojih organizacij. Posebno pa opozarjamo še na shod, ki se vrši drevi v gostilni NDO. * * * Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na javni shod, ki se bo vršil dn~ 19. septembra v gostilni „N arodne dela v. organizacije" ob 8. uri zvečer. Dnevni red : Pasivna rezistenca na južni železnici. Odbor. Ljudsko štetje. Shod političnega društva „Edinost" pri sv. Jakobu, dne 17. septembra 1910. Kakor smo na kratko omenili že v včerajšni številki, je bil shod, ki ga je sklicalo politično društvo „Edinost44 minule sobote k Sv. Jakobu jako dobro obiskan. Prostorni vrt konsumnega društva je bil do zadnjega kotička napolnjen in številno zbrani zborovalci so sledili z ve- likim zanimanjem in razumevanjem izva» janjem obeh govornikov. Shodu je predsedoval predsednik političnega društva „Edinost- dr. W i 1 f a n, ki je v svojem nagovoru povdarjal, da se je ravno pri Sv. Jakobu sprožil predlog, naj bi se politično društvo „Edinost* začelo pečati z vprašanjem ljudskega štetja in zato je le pravično, da je začelo pri Sv. Jakoba s tozadevnim delom. Ljudsko štetje je zelo važno, zadeva važne narodne interese in zato se mora tudi politično društvo „Edinost" pečati s tem vprašanjem. Nato je podal besedo dr. Rybiru. Dr. Rybir (viharno pozdravljen) je pred vsem povdarjal, da je ljudsko štetje v drugih državah vprašanje, ki zanima le upravne uradnike in učenjake, dočim je ljudsko štetje pri nas politiško vprašanje. To pa radi rubrike o občevalnem jeziku. Govorili smo o tem že na drugih shodih. Mejtem ko se dele v drugih državah stranke po politiškem prepričanju, se dele pri nas po narodnosti. Edina stranka, ki je združila v sebi vse narodnosti, je bila socijalnodemokratična stranka. Socijalni demokratje so trdili, da ne poznajo nikake narodnosti, ampak da se hočejo boriti le za trebuh in kruh. Ko je prišla splošna in enaka volilna pravica, so se sociialn demokratje hvalili na vse pretege, da že napravijo oni mir med narodi. Obljubo-vali so takorekoč že na tem svetu nebesa, obljubovali lep mir in raj, katerega bi se imeli veseliti sami ang^ljci v nebesih. Danes pa se mora ista socijalna demokracija, ki je nam toliko očitala, da se bavimo z narodnim vprašanjem, sama baviti s tem vprašanjem. Med češkimi in nemškimi socijalnimi demokrati divja že dolgo časa ljut boj, s katerim se je moral pečati celo velik socijalnodemokratičen mednarodni strankarski shod v Kodanju. Češki in nemški socijalni demokratje se kregajo in napadajo med seboj, kakor se niti mi ne z Italijani. A zakaj ? Mi vsaj znamo zakaj se prepiramo, a oni niti tega ne vedo. Kregajo se za svoja društva. Nemci bi hoteli v n;»h strokovnih orga nizacijah, kakor dosedaj komandirati, a Cehi hočejo svoje lastne strokovne organizacije. In zato je prišla do prepira. Ome nil sem to, da se razvidi iz tega, da je narodno vprašanje tako važno, da se istemu ni mogla stalno odtegniti niti socijalna demokracija. Temu primerno bi človek mislil, da se bo tudi ljudsko štetje vršilo na podlagi narodnosti, ali vsaj po maternem jeziku. To pa bi bilo preveč priprosto in pametno. Zato tega niso storili, ker se bojijo nas Slovanov, ki smo v večini. Drugje se vrši ljudsko štetje zato, da se dozna resnico, pri nas se hoče pa celo pri ljudskem štetju prikriti resnico. Zato so zbrali mesto narodnosti ali maternega jezika „občevalni iezik". Poglejmo kaj je to občevalni jezik ? Pride tak štetveni komisar h kakemu poštnemu ali finančnemu uslužbencu in ga vpraša po občevalrem jeziku. Kaj bo odgovoril ? S predstojniki v uradu govorim nemški, ko grem v kako italijansko bo-tego italijanski, a doma s -«vojo ženo in PODLISTEK. IVO SAMBOM: Povest o križu. Reminiscenca. Šel sem po poti... Od gozda sem je pihljal hladen vetriček in je liste dreves, ki so rastla ob poti, spravljal v lahno, ritmično gibanje... Vesela je bila narava in mlado, čisto je bilo to veselje ; tako čisto, kakoršno je pri otrocih, ki ne znajo druzega, nego se smejati in se veseliti svojega brezskrbnega Življenja... In narava je bila res še otrok, mlada, komaj je vz-cvela in se ogrnila s plaščem, s pestro obleko pomladnega dne.... Vstala je in se veselila svojega vstajenja.... Po polju so skakali mladi ptički, veseleči se gorkega, zlatega solnca in so prepevali svoje me-lodijozne pesmi s srebrnim, čistim glasom.... Kaj si neki pravijo ? ;Morda bajko o krasni vili, [zgodbo o lepem kraljeviču, kaj ? Ne, vsega tega, ne ! Vesele se svojega življenja in to veselje jih je tako navdahnilo, da si dajajo odduška z veselo, poskočno pesemeo, z jasnim žvrgolenjem...« Oh, kako dobro, lepo se glasi njihova pesem; kako blaži in razveseluje naše srce ! To sera čutil tudi jaz in zato sem postal, da jih ne zmotim v petju, da jih ne splašim s polja.... Stal sem in poslušal tako pazljivo kaktor sem marsikdaj prisluškoval svoji stari mamici, ki nam je po zimi, sedeča za pečjo, pravila pravljice o nekem drugem, bajnem svetu, o neskaljenem veselju, ki vlada v njem, o bogatstvu in o njegovi lepoti ter o nenavadni, brezmejni sreči.... Tako živo nam je pripovedovala, da si ni nihče izmed nas poslušalcev upal ni dahniti in da smo vsi molčali in čakali z napeto pozornostjo še takrat, ko je bila njena pravljica že dolgo končana, z vršena.... A tedaj smo si želeli tudi mi v to srečno deželo ; vsak bi bil rad deležen njegove sreče, njegovega bogatstva.... In potem ?! Še v gorki postelji nam njena povest ni dala miru in večkrat sem se videl v sladkem snu oblečenega v kraljevsko obleko z zlato krono na glavi in solnčni žarki so se odbijali v raznih barvah od svitlih biserov, ki sem jih imel posute po obleki, v kroni, na prstanih..,. Svest si svojega kraljevskega dosto- jamstva sem delil na levo in na desno: srečo, darove pravice in dolžnosti.... Pri tem pa nisem nikoli pozabil svoje stare mamice, ki sem jo osuval z bogatimi darovi in je vzel k sebi v kraljevsko palačo.... A ko sem se zjutraj zbudil in se našel v postelji, čisto priprosti postelji ki jo vidite v vsaki hiši, tedaj je bila moja žalost velika. Želel sem si spanja, sladkih sanj, da bi me zopet zazibala tja daleč na oni svet, svet veselja, bogatstva.... Da, vsega tega se danes prav dobro spominjam in žal mi je, da nisem ostal otrok; žal, da sem izpoznal to življenje v taki luči kakršro je v resnici.... Kje si zlata, stara mamica, da bi me še enkrat zazibala v sladko spanje, da bi mi še enkrat zazibala v sladko spanje, da bi mi še enkrat povedala pravljico o zlatem gradu, o njegovem neizmernem bogatstvu, kje si ? Ni te več... Ne bom te slišal več v kotu pri peči, kako z rokami v naročju pripoveduješ nam pazljivim poslušalcem ! Ni te več.... Vse je šlo in šla si tudi ti svojo pot, pot vseh (stvari na zemlji, pot v večnost.... šla si, da se odpočije od življenja; šla, da morda tam praviš svoje migne pravljice.... A na-me je prišlo živ- otroci slovenski. Govornik je potem omenil, daje bil o priliki predzadnjega ljudskega štetja v Pazinu. Tam je govoril na sodniji hrvatski ali italijanski, z uradniki so govorili večinoma nemški, dočim ni slovenski skoro nikdar govoril. Katerega teh jezikov naj bi bil naznanil kakor svoj občevalni jezik ? Seveda jas nisem dosti pomišljal — je nadaljeval govornik — in zapisal sem slovenščino kakor takega. Sličnih slučajev je pa na tisoče. Poglejmo n. pr. naše služkinje, ki služijo v italijanskih družinah. Koliko je takih, ki ne znajo italijanski drugo ko „bon gjorno Šjor4, „bon gjorno šjora". Na podlagi občevalnega jezika bodo vse te zapisane med Čistokrvne Italijanke. Tako pa ni le v Trstu, ampak tudi drugje, na Dunaju, na Moravskem, Koroškem, Štajerskem in v Istri. Nu, to, da zgubimo pri ljudskem štetju toliko du5 bi še ne bila taka nesreča, ako bi dotični le drugače ostali zvesti svoji narodnosti. Ali ko ljudsko Štetjt. konča, se stvar hitro obrne. Ko namreč prihajamo mi s kakimi zahtevami, se privleče takoj na dan pole o ljudskem štetju, češ, saj vas je le toliko Slovencev ! Kar je bil preje občevalni jezik, postane potem narodnost. Potem se šteje med Italijane vse tiste kuharice, dekle itd., sploh vse tiste nezavedne Slovence, ki so pustili zapisati italijanščino kakor svoj občevalni jezik, četudi ne znajo italijanski. In v tem je vsa ta lumparija „občevalnega jezika". Govornik je povedal slučaj pri razdeljevanju okrajev za državnozborske volitve, ko so Italijni sami priznali, da so podatki ljudskega štetja glede rubrike „občevalni jezik" — sleparski ! Tudi sedaj je naš prijatelj »Piccolo« že dal jasen migljaj komisarjem. Ne pomaga kričati „Živio slovenski Trst" ako bomo pustili, da se nas bo pri ljudskem Štetju vpisalo za Italijane. Dne 31. decembra naj gleda vsakdo, da pokaže, da je Slovenec. S tem bo koristil več, kakor da bi klical na Velikem trgu : „Živio slovenski Trst". (Viharno odobravanje.) Fakt je, da nas je kljubu našemu napredovanju, na podlagi ljudskega štetja vedno manje. Dočim nas se je naštelo preje preko 30 odstotkov, se nas je naštelo o priliki zad« njega ljudskega štetja le 16 odstotkov. Zato treba gledati, da Štetveni komisarji letos ne bodo delali nasilja. Dolžnost mož je, ki ne morejo biti vedno doma, da pod* uče svoje žene, kako imajo postopati, ko pride taik komisar v hišo. Izrazilo se je željo, da bi se sklicalo en shod za ženske. To se bo tudi zgodilo. Priporoča možem, naj poskrbe oni dan, d a pridejo njih žene na shod. Tržaški Slovenci m posebno Št. Ja-kobčani so storili vedno svojo dolžnost, tako glejmo, da jo storimo tudi dne 31. decembra t. 1. Pokažimo, da smo tu in bodimo ponosni na svoje slovenske ime. (Živahno odobravanje in ploskanje). Oglasili so se razni zborovalci, ki so zahtevali razna pojasnila, katera je dajal predsednik dr. Wilfan. Potem ko je predsednik dr. Wilfdn na priporočilo nekega zborovalca ponovno obljubil, da se skliče tudi shod za ženske, ljenje in me oropalo Še za tisto malo sreče ki sem jo imel pri tebi, draga, mila babica.... Prišlo je in me vzelo v svoje razburkane valove, ki mi pretijo s poginom vsak trenotek.... Branim se t'in pogumno veslam v svojem življenskem čolničku, a brez krmila.... Nič ne vem, kam me vodi življenja tok in nič ne znam, da-li srečno prispem v varno zavetišče, ki me zakrije pred smrtonosnimi valovi, kjer se lahko malo, samo malo odpočijem.,.. In vse to bi rad povedal tebi, draga, ljuba mamica, a tebe ni !... Ni, ni ! Ptičje petje je vtihnilo in ko sem se zopet otresel teh tožnih misli, sem se napotil po poti in zavil na prvem križišču na levo. Šel sem nekoliko časa vtopljen v svoje misli in se slednjič vstavil ob robu majhnega gozdiča, ki se je raztegal pred menoj. Mlado drevje je stalo tu drugo ob drugem in tupatam ni bilo videti izpod njegovih veji nego drobne liste, ki so nežno migljali..,. Lepo je bilo v gozdiču, mimo kakor v čerkvi je bilo v njem življenje in če si stopil nanj, te je nehote prešinila naenkrat neka slovesna tajnost, mehak čut, resnoba.,.. (Pride še), Stran II »EDINOST« ki. ŽSO. V 'Ibgtu, dme 19. septembra 191 o je zaključil ta shod, ki ga je smatrati kakor lepo ouverturo k začeti kampanji o ljudskem štetju. * * Vsled priporočila, oziroma prošnje ro anskih prvakov, je v Rojan sklicani hhod z ozirom na vršeče se priprave za trgatev odložen za kratek čas. Kongres slovanskih železničarjev v Pragi. O starostnem zavarovanju železniških uslužbencev je poročal adj. Havelka, dokazujoč da je sedanje starostno zavaro* vanju popolnoma nezadostno in da se mora predvsem zahtevati, da bi zamogli uradniki po jo-letnem službovanju izstopiti iz službe, ker železničarska služba mnogo bolj izčrpava sile, nego kterakoli si bodi druga funkcija. O zavarovanju proti nezgodam je podal obširno poročilo tajnik „Zemske jed note4" N i k 1, predvsem osvetljujoč nedostatnost, pomanjkljivost in netočnost sedanje zakonodaje glede nezgod na železnicah in glede nizkosti rent. O gmotnih razmerah železniških usluŽ-eencev je referiral predsednik „Zemske jed-note" Vojna, zagotavljajoč zborovateljem pred vsem, da je ves kompleks njihovih zahtev glede zboljšanja gmotnih odnošajev popolnoma natanko preciziran v posebnem memorandumu, ki se predloži merodajnim faktorjem. V svojem referatu je navajal resnične, a modernemu, socialno mislečemu in čutečemu človeku povsem neverjetne ruzmere gmotnega položaja uslužbencev, ki dobivajo na dan častno mezdo i K 70 stot. Ravno radi tega zahteva sedaj železniško uslužbenstvo ureditev mezd v smislu, kakor je sedaj mezda urejena pri privatnih delodajalcih poimanjšim rizikom življenja pri delu. Nujno se mora zahtevati večjo stabiliteto delavcev zeležniskih ; sedaj je skoro polovica delavcev pri državnih železnicah od danes na jutri. Go vornik je z resničnimi podatki osvetli ne-nezno^no stališče pridnega in zmožnega uslužbenca glede avanzma odnosno povi-žanja :z edne v drugo kategorijo. „Liga" slovanskih železničarskih organizacij bo javno zahtevala ureditev razmerja med delavci in poduradniki med poduradniki in uradniki in se sklicuje v tem oziru na organizačni elaborat, ki se v prihodnjih mesecih priobči javnosti v informacijo, ker služba železničarja je za našo javnost važnejša, nego katerikoli drugi resort državnih, odnosno javnih funkcionarjev. Naša nezadovoljnost nima samo lokalnega pomena, ampak je pomenljivo za vso državo, ker naša nezadovoljnost lahko našemu obrtu in trgovstvu napravi neprecenljive neugodnosti. K temu referatu so govorili v enakem smislu slovenski delegati in sicer za odbor ljubljanskih železniških uradnikov g. Planinšck in gosp. Hochmiiller iz Trsta, predsednik „Zveze jugoslovanskih železničarjev" ter g. Ivan Zoreč za „Društvo jugoslovanskih žel. uradnikov". G.%laninšek je prosil zastopstvo „Lige" za moralno podporo železničarjem južne železnice ter je podal kratke informacije glede gmotnih odnošajev delavcev juž. Železnice sklicujoč se pri tem na referate obeh predgovorni-kcv. Predsednik „Zveze" g. Hochmuller je obširneje informiral o razmerah jugoslovanskih železničarjev. (Pride še). Domače vesti. Ponesrečena italijanska dirka. V obče začudenje je c. kr. okrajino glavarstvo v Sežani dovolilo včerajšnjo italijansko kolesarsko dirko med Opčinami in Sežano. To začudenje je bilo opravičeno ne le radi razburljivih dogod-cov zadnjih dni, ampak tudi zato, ker je bilo pričakovati, da bodo Italijaei skušali dati tej svoji dirki značaj italijanske demonstracije na sloven ski zemlji. FCakor doznajemo pozno v noči, se je to tudi res godilo, a ni ostalo brez reakcije. Na potu med Sežano in Opčinami je prišlo do hudih spopadov med kolesarji-dirkači in Slovenci. Na spopadu je bilo baje več oseb poškodovanih. O srditosti spopada priča dejstvo, da so se kolesarji, ki so bili na potu v Sežano, vrnili na Občine (mnogi s kolesi na ramah) in dirka je imela s tem svoj tragikomičen konec, ki je pokopal seveda tudi nameravano veselico na Opčinah. Sedaj uvidi menda tudi c. k. okrajno glavarstvo v Sežani, kako neprevidno je bilo, da je ob takih razmerah, kakor sedaj vladajo v Primorju, dovolilo to izzivalno dirko. Z Opčin pa smo prejeli o tej dirki sledeče poročilo : Danes so imeli Italijani od društva „Sempre avanti" svojo dirko med Opčino in Sežano. Strah med njimi je bil velik, tako da so med dirko stieljali celo z revolverji v zrak. Strah je bil tako velik da z vso njih eneržijo in streljanjem niso mogli končati dirke. Veselice po dirki sploh ni bilo, ker so vsi zbežali. Nesreč ni bilo, smrtno ranjenih tudi ne. Opraskanih pa je bilo nekoliko. Ali o tem sporoči že „Piccolo" sam. Gostilničarji Trsta In okolica. Vabi se tržaške in okoličanske gostilničarje na shod, ki se bo vršil danes ob 3. uri pop. v ulici Chiozza v dvorani „Tersicore*. II. veliki koncert „Čitalnice" pri Sv. Jakoba, ki se je vršil včeraj popoludne pri Sv. Ivanu v „Narodnem domu", je izpal v vsakem pogledu zelo povoljno ; koncertne točke, izbrane od vešče roke, proizvodi samih slovenskih glasbenikov — kar je posebno hvalevredno — so bile izvajane v občo zadovoljnost. Strokovna ocena sledi. — Posebno zabavo je nudila „Generalna vaja v kasarni". Udeležba je bila dobra. „Čitalnica" je lahko zadovoljna s svojim včerajšnjim vspehom : pokazala nam je, da je napravila zopet korak dalje. Vedno naprej in navzgor 1 — Ne more se govoriti o „Čitalnici", ne da bi se omenjalo njenega pevovodje, gosp. Mirka. Le pod njegovo veščo roko se je mogla „Čitalnica" dvigniti. Bodi mu včerajšnji vspeh v zadoščenje in čast ! Včeraj se je prvič predstavljala tudi Mirkova „Slovenska uvertura4 in to s presenetljivim vspehom. Gospodu Mirku je bil poklonjen lovor je v venec s trakovi v narodnih barvah. Naj bi nam dal še večkrat priliko občudovati svoje skladbe ! Skupina prosto luke NDO ima v ponedeljek dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer važen sestanek radi imenovanja enega odbornika k bližajočemu občnemu zboru NDO. Pridite vsi! Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Drevi ob 9. uri v društvenih prostorih seja veseličnega odseka. Ker je zimska sezona pred durmi in ker se gre za nujne stvari so naprošeni vsi oratje tega odseka, da se seje gotovo in poln oštevilno udeleže. Na zdar ! Tržaška mala kronika. Ranjeni kolesarji. Včeraj med italijansko kolesarsko dirko Opčina— Sežana so bili, bodisi zbog padca, bodisi vsed trčenja ranjeni (ali ne težko): Angel Fabrizi, 20 let star, uradnik, stanujoč v ulici Fe-lice Venezian 18; Ivan Petronio, 18 let star, mesar, stanujoč v ulici Antonio Ca nova 16 ; Carlo Orello, 19 let star, stanujoč v ulici Madonnina 8 in Eugenio Farchi, 18 let star, agent, stanujoč v ulici Farneto 17. Vsi ti so se zatekli za pomoč na zdravniško postajo. Govorilo se je, da so to storili Slovenci, ali to absolutno ni res. Slovenci, ki imajo Italijane marsičesa naučiti, nočejo, da bi se maščevali za divjaštva, ki so jih zakrivili Italijani pre --minule nedelje. Kor je izstopila iz tramvaja v teku Sinoči ob pol 11. je 20 letna Valerija Fiorentin, stanujoča na Corsu 19, v ulici Economo hotela skočiti iz tramvaja, ki je bil v teku. Pri tem je padla in zadela z glavo na tlak Zadobila je nevarno rano in si bržkone razbila črepinjo. Potom zdravniške postaje je bila Fio-rentinova spravljena v bolnišnico. Z nožem ranil je včeraj jutro 23 letni Tulij Fait, stanujoč v ulici Madonnina, dalmatinskega gostilničarja Josipa Pavelo. ki ima gostilno v ulici Scalinata št. 2. Pavelo, ki ima nevarno ranjena pluča, je bil spravljen v bolnišnico. Vesti iz Goriško« Aksd. fer. društvo „Adrlja" v Gorici si je na svojem rednem občnem zboru z dne 12. kimavca izvolilo sledeči odbor: predsednik : Slavko Fornazarič, jurist : podpredsednik ; Artur Mrevlje, jurist ; tajnik : Viktor Devetak jurist: blagajnik: Ivan Mikluš, jurist; gospodar : Albin Pitamic, tehnik ; namestnika : Josip Brajnik, tehnik in Mirko Strel, jurist; preglednika : Ciril Kraševec, jurist, in Franc Povšič, jurist« Dve novi šoli. V Volčjemgradu in v Tomaževici pri Komnu je c. kr. deželni šolski svet ustanovil enorazrednici. Izšolal je namreč iz komenske petrazrednice vasi Volčjigrad, Tomaževica in Malidol ter ustanovil na Volčjigradu enorazrednico za to občino, v Tomaževici pa za Tomaževico-Malidol. S tem je bilo oddanih preko 160 otrok iz komenske Šole tema enorazredni-cama. Za Volčjigrad je imenovan učiteljem g. V. Terčon, učitelj v Orleku pri Sežani in za Tomaževičo g. J. Macarol, učitelj v Na-brežini. Na Volčjemgradu so najeli v neki hiši sobo, ki so jo preustrojili v šolsko sobo, ki pa ne bo zadostovala zakonitim določbam. V Tomaževici so pa sezidali lepo hišico, ki popolnoma odgovarja zakonitim zahtevam in ustreza šolskim potrebam. — Tam se nahaja lepa, primerna in zračna šolska soba, primemo stranišče in neki postranski prostori za drva in pritekline. — Žal, da niso zidali tudi stanovanja za učitelja, kar bi bilo zelo umestno. Dne 8. t. m. so blagoslovili novo šolo v Tomaževici. C. kr. okrajni Šolski svet je delegiral za vodstvo te slavnosti g. A. Le-bana, nadučitelja in predsednika krajnega šolskega sveta v Komnu. Ob 4. popoludne je izvršil blagoslovljenje komenski dekan g. Valentinčič. Slovesnosti se je vdele-žilo komensko učiteljstvo in corpore, udje krajnega šolskega sveta, župan komenski. -===ir= i- ==tr==a Najbolj varno naložen denar j« je v slovenski Mestni hranilnici ljubljanski 3 a ca 73 -t O O » om a -t 12 C «* • wr G0 n 3 Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. = Rezervni zaklad nad 1 milijon kron Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnko vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župniSča cerkveni denar' Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 V*0/© ter Popisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. — Sprejemajo se tudi vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5°/0 obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj lU9l0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako jo hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične domače hranilnike- Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo. MESTNA HRANILNICA UOBUANSKA je v lastni palači v Prešernovi, prej Slonov (Elefantovi) ulici št. 3. Ju DE n r UE VI. Gasperisii, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 =smm Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. železnic Sprejme razmnjanje MoršnsgasiM Map iz mitnic. 4ostay)janje na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO CENE BREZ KONKURENCE. Civilna in vojaSka krojačnlen FRANC NEDVEO Trst, uL Belvedere 26 pritličje izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem ziHtemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzemskega blaga in uniform za vojake, uradnike, polic in fin. straže ter železničarje. IMf Cene zmerne. Vinski trgovci in krčmarji Pozor! S^S Kupujte kolinsko cikorijo !!!! ANTON SKERL mehanik, zaprlaeienl svedeseo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 Ui\ml tovarne Mei oaMoles „Pnch" saiogb »iejrtrifElh zr>nfk(n in M in prodaj« frm-noffuov, ttanoioa-r. t, in foncgr»(oT. Z »i o g* priprt* zrn točiti piro tjmsn» Aoi»Tnles u coprsTljasj« H t. rtrojar. kol«*, motokolei itd Velika zaie&a pripadkov po tovar cenah. TELEFON 573A Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia št. 19. Cene dogovorne. mr Plačilo na obrate Sprejme se popravljanje šivalnih stro;ev vsakega zletoma. Prodaja igel, olja in aparatov, Kupuje in prodaja že rabljene Liva Ine stro je. prepncat ooiščite veJ^ka skJadišča «r a nd SI Ponte detel Fabra ? al. ^oste fJuov* ;vopal IV.rret!te> Vila *tt4 di Lond;» ^cliir iskril !zto»ovljenih oblek sa n 'k? in dečke t a uaii za otroke, PovrSnikš, mo5i>e jop-, kakor ludi : ziiit- puletotov. Obieke zo dom in o. Sepremočlii-n plaSfi; (pristni nglefiki) Specijaliteta: bl&go tu- in inoeematrih tovarn Izgotovljajo ae obleka po men po najnovejši &odi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah Velike nove prodajalnice pohištva in iapetarij tel :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ni. Stadion ft 6 - Telefon 22-85 (talila gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cena zmem Bogata iz bera izbera popolnih sob od ®00 do 4000 kron. Jedilne nobe. 8prejemne in kamina dvorane t najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiStvo Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — popolne opreme in posamezni deli. ■g=====iBi m== a 3BE2 V Trotu, IS septembra 1510. „EDINOST" št. 260. Stran ID podžupana iz Tomaževice in Malegadola. — Soia je bila odičena z zelenjem in zastavami ter slavoloki. Po blagoslovljenju je imel predsednik krajnega šolskega sveta g. Leban umesten govor. Potem je govoril še g. dekan Valen-tinčič s cerkvenega stališča. Po slovesnosti je bil obed pri podžupanu g. Petelinu, kjer se je sešlo okoli 20 oseb. — G. Leban je napil slogi in delavnosti. V 11. dan septembra se je pa vršila enaka slavnost na VolČjemgradu. Tudi tam je imel g. A. Leban kakor predsednik krajnega šolskega sveta primeren govor, kateremu je sledil govor g. Valentinčiča, komen-skega dekana. K sklepu se je oglasil g. V. Metlikovec, ki se je zahvalil vsem honora-cijam za prisotnost in šolskim oblastnijma za pridobljeno šolo. Sledil je potem obed pri podžupanu g. Štolfa, kjer so se vršile razne napitnice. — Navzočih je bilo 24 oseb. Toliko v Tomaževici-Malidol, kolikor tudi na VolČjemgradu se je pojavljalo veselje na pridobitvi šole in ob tej radosti je narod rajal in v veselju izkipela je marsi-kaka iskra beseda. Topiči so pokali pozno v noč in Krasu javili veselo novost — nove šole. Javljala se je hvaležnost onim, ki so pripomogli k temu, da se je šola ustanovila. Želimo obema šolama mnogo sreče, velikega uspeha in naprednosti. Naj bi iz teh dveh šol vzniknili možje, ki bi delovali v dobrobit naroda, čegar sinovi so pravi patrijotje. Narod brez šole, je narod brez bodočnosti. Zapomnimo si to dobro ! Mi smo imeli do sedaj šolo v Komnu. — Iz te šole je že izšlo mnogo mož, ki so narodu na čast. Sedaj imamo šolo doma in upamo, da se število takih mož podvoji. — Iskreno pozdravljamo oba gospoda učitelja. — Rek sicer pravi: „Quem dii odere, paedagogum fecereu, a tega naj se ne strašita ! Sursum corda in Bog in sreča junaška ! Stat nominis umbra. x Krvava griža razsaja med vojaštvom. Mnogo vojakov in častnikov leži bolnih, dasi vojaška oblast to prikriva. Mestni fizikat je pregledoval te dni vojašnice ter je nekako zanikal obstoj te epidemije v večjem obsegu. Na vsak način se priporoča zmernost pri zavživanju sadja in vode. x Na občinskih volitvah v Dorn-bergu je zmagala klerikalna stranka, ki je bila že dotlej na krmilu. x Povodom otvoritve mostu čez Sočo pri St. Mavru se bo vršila tam 18. t. m. velika ljudska veselica z raznovrstnim vsporedom, vojaško godbo in plesom. x V Podgori so skončale občinske volitve z zmago napredne stranke v vseh treh razredih. x Na drž. gimnaziji je vlada kakor znano, končno vendarle dovolila laške in slovenske vsporednice. Dočim so vsprejeli Slovenci to vest z resničnim veseljem, so Lahi z vladino naredbo skrajno nezadovoljni; to pa le raditega, ker Slovencem ne privo-ščajo enakih pravic, kakorŠnih bodo deležni oni sami. Mestni svet je v petek brzojavno urgiral pri ministerstvu privoljenje za otvoritev laškega zasebnega realnega gimnazija. Laško učiteljstvo je izdalo na stariše poziv, naj ne vpisujejo svojih otrok v nemško vadnico temveč v laške mestne šole. Trgovci in obrtniki, inserirajte v časopisih! V tem času gospodarskega boja na Goriškem smo imeli večkrat priliko priti v stike z našim priprostim ljudstvom. Od tega in onega pa smo dobili vedno isti odgovor : „Hodimo v laške trgovine res, a to zato, ker sploh ne vemo, kje so naši slovenski trgovci.... Iz manufakturne stroke je neka ženica poznala samo enega, izmed jestvinčarjev dva — iz vseh drugih ni vedela prav ničesar povedati. Ni čuda torej, če je ljudstvo do-zdaj pohajalo laške prodajalne. Ker smo že pri tem, naj omenimo, da je že lansko leto več goriških trgovcev sprožilo misel, da bi inserirali v „Edinosti" v obliki cenenih malih oglasov. Hotelo se je tistikrat nabrati večje število takih inse-ratov in jim določiti posebno rubriko v nedeljski izdaji pod naslovom „Inserati z Goriške" ; končno pa se je skujal ta in oni, in stvar je zaspala. Ker smo te dni zopet čuli to željo, opozarjamo dotičnike, naj se obrnejo naravnost na „Inseratni oddelek", ki jim gotovo pojde na roko v vsem. Gospodarstvo. II. poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo priredi „splošna zveza avstrijskih zadrug" od začetka januarja do konca aprila 1. 1911. Prijave za udeležbo je treba poslati do najkasneje konca oktobra t. 1. na „splošno zvezo a. k. z." na Dunaj, I. Schuflergasse 6. — Pripomniti je predizo-brazbo in dozdajne službe, spričevala, reference itd. Električna železnica Dunaj-Požun zagotovljena. Z Dunaja poročajo, da je električna železnica Dunaj-Požun zagotovljena. Mejni temeljni kamen polože na dan cesarjevega godu 4. oktobra. —C— Uvozna in izvozna trgovina avstre-ogrske monarhije meseca junija 1910. Iz službenih poročil, ki jih objavlja ministerstvo za trgovino o zunanji trgovini naše monarhije, se opazuje, da je izvoz gospodarskih pridelkov v mesecu juniju t. 1. nasproti lanjskem letu v obče porasel. Izvoz živine za delo in za klanje iznašal je 65*9 milijonov kron, a samo živina je bila vredna 33*2 milijonov kron. Uvoz omenjene živine je bil za 5*3 miljonov kron. večji od izvoza. Volov za klanje se je izvozilo v juniju 1.1.4702 komadov, a lanjsko leto v istem času 4289 komadov. Od tega je izvoženo v Nemčijo 3093 komadov. Le-tošnjakov (voli stari eno leto) se je izvozilo junija t. I. samo 1008, nasproti 1276 kosov v lanjskem letu! Izvoz letošnjakov je padel ne samo nasproti onemu meseca junija I. 1., ipak tudi v razmerju z drugimi meseci tega leta. Še več je padel izvoz ovac, ki je iznašal v mesecu juniju t. 1. samo 3.857 komadov, a lanjsko leto se je izvozilo 43.908 kosov. Srbsko rudarstvo se v zadnjih letih naglo dviga. Rudniki se otvarjajo na vseh straneh in tako imajo domači delavci — večinoma kmetje — lepega zaslužka. Sedaj se je osnovalo v Londonu s kapitalom 6,000.000 kron društvo, ki ima namen rudniško eksploatiranje mineralno vrlo bogate Srbije. Društvo začne s svojim delom že to jesen. —C— Uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo meseca junija 1910. Iz službenih statističnih podatkov, ki se objavljajo o trgovinskem prometu med Avstrijo in Ogrsko-Hrvatsko, povzemljemo, da je bil uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo meseca junija t. I. sledeči: Rogate živine se je uvozilo 32.716 komadov v vrednosti K 6,940.334; Ovac in konj se je uvozilo 8.963 komadov v vrednosti K 114.266; prašičev se je uvozilo 55.443 komadov v vrednosti od K 6,915.904. Letošnji uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo je nasproti lanjskemu v istem mesecu narasel: Pri rogati živine za 6.378 komadov v vrednosti od K 5,278.777; pri prašičih je narasel za 17.448 komadov v vrednosti od K 5,278.777; nasprotno je padel uvoz koz in ovac za 669 komadov. Od rogate živine uvozilo se je največ volov za klanje in to: 7.098 komadov, od prašičev največ pitanih preko 220 kg in to: 33.658 komadov in nepitanih svinj (preko 10 do 60 kg) 21.361 komadov. — c — Nova tovarna sladkorja na Hrvatskem. V Zagrebu se je ustanovil konsorcij, ki hoče postaviti drugo tovarno sladkorja na Hrvatskem. Potrebna glavnica je že nabrana. Tovarna bi se imela zgraditi v Zagrebu ali Belovaru. — c — Zunanja trgovina Hrvatske in Ogrske. V prvi polovici leta 1910 je iznašal uvoz na Hrvatsko in Ogrsko 853'5 milijonov kron, dočim je lanjsko leto v istem času iznašal 796*4 milijonov. Vrednost hr-vatsko-ogrskega izvoza je bilo v tem času 7073 milijonov kron, nasproti oni Ianjskega leta v znesku 721*6 milijonov. Potemtakem pokazuje hrvatsko-ogrska trgovinska bilanca pasivo 146*2 milijonov kron. To je: za toliko milijonov se je na Hrvatsko-Ogrsko več uvozilo, a manje izvozilo. — c — Rešenje vprašanja draginje mesa. Vprašanje glede uvoza argentinskega mesa v zmrznenem stanju reši vlada še tekom tega meseca. Vlada se je prepričala, da bo meso iz Argentine prihajalo v monarhijo popolnoma dobro in zdravo. Po rešenju principijelnih vprašanj bo argentinsko meso najprej na Dunaju pri-puščeno v podrobni trgovini. Po izvestni poskušnji na Dunaju dovoli vlada porabo tega mesa tudi za nekatera mesta. V slučaju, da ta prizadevanja avstrijske vlade dovedejo do dobrega vspeha, se tudi ogersko-hrvatska vlada odloči in poprime tega sredstva, da uvede normalno stanje v deželo. Pogled po svetu. Iz nekdanje Angleške. Koliko časa je bilo treba, da je človeštvo došlo do sedanjega stališča napredka in kulture, nam dokazuje naslednji primer iz življenja danes velike, prosvitljene in bogate Angleške : do leta 1234. je spal angleški kralj na golih deskah, šele omenjenega leta je začel ležati na slamnici. Leta 1246. so bile skoro še vse hiše v Angleški krite s slamo. Leta 1300 na Angleškem še niso vedeli kaj je — peč. Ljudje so se greli z ogljem v zato pripravljenih posodah. Kočij in vozov še ni bilo. Gospoda je jezdila. Ves davek, ki ga je sprejela država leta 1350 je znašal 30 tisoč vreč volne. Do leta 1343. so si ženske pripenjale robce z lesenimi iglami. L. 1349 se je začel na Angleškem kovati prvi denar. Prve svilene nogavice pa je obula angleška kraljica 1. 1547. Zlato v morju. Neki ameriški časopis poroča : Francoz Alfonz Berget kateri je profesor na oceanografičnem zavodu, je napravil poskuse z morsko vodo in je našel, da je v morju zelo veliko zlata. Analiza je pokazala, da je v vsaki toni morske vode okrog petdeset miligramov zlatega prahu. Ako se pomisli, koliko je morja in če se povprečno izračuna, tedaj ima morje v sebi toliko zlata, da bi prišlo na vsakega človeka na zemlji 24 miligramov dolarjev. Zalaga izstavljenih obitk is « aMalfttturnega bfiigt -s Al Honđo Prsaetjeaa tz Barrtore it 33 v iL kiristria Stcv. S (Sr. Jakob) Velik* fabeva moških, deiUh ln outriUh o-btek. Zaloga blaga mm oblake po meri. Srajca ■podnje blate, nogovtoe, pletenine, ovratniki aapertnlkl, ovratniee Itd. Itd. v bogati laberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih 2n belih jop za mehanike itd. Specijaliteta : hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah. -i- Slolio Redterjen -i- TRST, ulica 6iosue Carrfucci štev 23 = n TELEFON fttav Hit rurgično »nije, ortopedični aparati, H/derei, umetne roke ln noge, bergije, *• lini pazi, elaatiČBi pasi in nog^Tiee elektroterapertične priprave, aparati za ■■aaaEMBMMnBB« libtdMlJ o. mmmumammmt ■ILaSlldS Mtnbiila sa fcirurglftna adra*-IjMja. PotreUMbM is gwa> « in uavrodiru«g\ :::::::: »la*a- :::::::: Caa. m kr. prir. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica ia reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št 2 (lastno poslopje) »prejme ▼ svoje *m~ jeklen« varnostne celice ~mm zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Dertlini zaj amiene proti pol&rn in vloma, pohrano ln npr*vljanjo vrednot, kakor tudi samo pohrano saprUh zavojev, ter d& v dotičnih jeHea* celicah v najem :: varnostne shrambice (safes) n raz!ičnin velikosti, v katerih se lahko shranijo vrod- noatni papirji, llatiao, dragulji itd. fVarooBtne celice ne more nihće dragi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic* in jih obrestuje do nadaljnega obvestila 3 V/. po Rentni davek plača direktno zavod. Bavi ao tudi s vsemi bankovniml posli, tor aa var o vanjam proti sgubam na Irebsnju miačo in cuetoče, zčrauo »n ueselo nemore ostati nobeno dekle tn nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta \j kuhinji in v gospodinjstvu pri pranju in umiuanju s slabim milom. — Pri porabi ovega mila se varuje roke in doseže hitro, brez truda in naporo snežno belo perilo. ISvoji k svojim ! Odlikov. krojačniu Svojik svojim ! Avgust Stular TRST - Via delle Poste štev. 12, I. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZURSOJE 1/SflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) ii Kakor, uniforme. - Kaniti? se izrriijo točno. - Delo solidno. M /N r ▼ » >:ran I v Nadalje je 16 milijonov srebra. Največ pa premore morska voda soli, namreč petnajst gramov v funtu vode. Če bi torej kdo iznašel ceneno pridobivanje zlata iz morja, bi bil kmalu bogat. Nov bolgarski list v Makedoniji. Iz Sofije poročajo, da prične v kratkem izhajati t Solunu nov bolgarski list „Pošta", ki bo zelo oportunističen nasproti turški vladi. List bo izhajal vsak dan in se bo bavil z vsemi vprašanji Bolgarov v Makedoniji. Listina o razdejanju Jeruzalema. V Gornjem Egiptu se je baje našla latinska listina, obsegajoča petdeset vrst, v kateri je na kratko opisano obleganje Jeruzalema leta 69—70 po Kr. To bi bila potem prva verodostojna listina o zgodovini razdejanja Jeruzalema. Aretirani ruski bankir. Iz Petrograda: Znani ruski bankir Miljenko, ki se je iz Odese preselil v Moskvo in odpri tamkaj veliko banko, je bil aretiran. Dokazalo se mu je, da je zistematično goljufal banke, s katerimi je bil v poslovnih zvezah kakor tudi svoje klijente. Darovi srbskega prestonaslednika na Cetinju. Srbski prestolonaslednik Aleksander je daroval povodom svojega bivanja na Cetinju tamošnjim siromakom 3000 dinarjev, uslužbencem črnogorskega dvora pa 2000 dinarjev. Črnogorska krona. Kraljevska krona za črnogorskega kneza je izdelana v Moskvi ter je iz suhega zlata, nasuta z dragim kamenjem. Troske sta plačala ruski car Nikolaj in italijanska kraljica Helena. Krona srbskega kralja Petra je iz samega železa, ali iz onega Karagjorgjevega topa, ki je prvi naznanil Srbiji svobodo. Nagrada za najlažji motor. Iz Pariza : Člen pariškega mestnega sveta Duasse je priobčil nekemu časnikarskemu poročevalcu, da razpiše teh dni nagrado 100.000 frankov za najlažji in najodporneji motor. Danes, ko je za zrakoplovstvo že davno rešeno vprašanje, da morejo telesa težja od zraka letati po zraku, je še glavno vprašanje motorja. Nagrada bo razpisana samo za francoske motorje. Ribarstvo v Bosni in Hercegovini. Deželno-erarični zavod za ribarstvo na Vrelu Bosne je letos razposlal za razne reke in potoke blizu pol milijona postrvi in zlatic. Promocija dveh sester. Gcspici Ada in Anica Netoliczka, hčerki namestniškega podpredsednika v Gradcu Evgena Netoliczka sta bili v četrtek na graškem vseučilišču promovirani doktorjem filozofije. Zakladi na morskem dnu. V prvih letih minolega stoletja se je ob holandski obali blizu nekega otoka razbila angleška vojna ladija „Lutine", na kateri se je nahajala svota 1,200.000 ster. lir (okolo 30 mil. kron). Ladija se je čim dalje bolj pogrezala ▼ pesek, ki jo je konečno zakril popolnoma. Napravili so razne poskuse, da bi dvignili dragocen tovor, ali dela so bili v globočini 30 metrov zelo težavna, dokler se ni sredi minclega stoletja osnovalo društvo, ki je pričelo delovati s primernimi aparati in stroji, in tekom časa so res spravili na dan kakih 100.000 sterl. lir, večinoma srebrnega denarja. Tedaj so ustanovili poseben urad, ki je točno kontroliral spremembe na mor-» skem dnu, vodil dela potapljačev in od časa do časa poročal o vspehu istih. Ker se je ladija čimdalje bolj pogrezala v pese k, aiso stroški več pokrivali pridobivanja /n koncem sedemdesetih let so izostala vsa poročila, a potem so tudi vstavili vsa na-daljna dela. Sedaj pa hočejo zopet poskusiti, da dvignejo zaklad in sicer je to nalogo prevzela National Salvage Association, katera družba je bila ustanovljena v svrho, da dviga iz morja zaklade na ladijah, ki so se potopile ob južnoafriški obali. Kakor je predsednik družbe te dni na shodu delničarjev poročal, je ta družba pod zelo ugodnimi pogoji nakupila aparate in stroje prejšnje družbe (New Lutine Company) in je stopila v dogovor z nizozemsko vlado. Potopljeno ladijo „Lutine" bodo skušali z novimi, močnejimi stroji osvoboditi peska in potem dvigniti zaklade, ki se nahajajo še v ladiji. Osveta zapuščenega ljubimca. — Iz Budimpešte: V občini Nagykut je živel težak Subić z neko delavko Vuk v divjem zakonu. Ona ga je mej tem ostavila. Subić je v ponedeljek čakal na dekle, ko se je vračalo z dela, ranil jo je z nožem, vrgel na tla, poklenil jej na prsi in jej odrezal glavo v očigled mnogo ljudi, ki se niso upali bliže. Potem se je Subić sam prijavil sodišču. Ženska — rninisterski svetnik na Španskem. Na Španskem so poklicali v ministersko službo grofico Emilio Pardo Bazen, ki si je pridobila za povzdigo socijal-nega stanja izredno velike zasluge. P»«l CU I ««2*111 M 1157 št P0Dya memo mkoj. Ponudbe a po- pišem dosedanjega delovanja in eventaeinim' apriče-««!i to» -TOVitOf 'l—i na ngdifiv • Trst, poŠta VII., pre~ 15*5 vali ter zahtevki n« naslov dalo 55*. Vn^iflfn >e pri Lovcu z osmimi fl&jclil prostori «0-0 klaftrov zemlje s cepljenimi trtami.- Pride!* se tudi 200 centov sena za 600 kron. Naslov pove Jueer. odd. Edinosti. 1526 |r:( nt n ftC priredijo mladeniči v Štorjah v J€ht III fJtCO nedeljo dne /25. aeptemora v prodorih pri gosp Acdrt-ju Dolganu. 1506 Šolske potrebščine, S"; ke. peresnike, nahrbtne in ročne torbf f.e dob i v izberi pri Rudolfa Može, via Scalin&ta št 1. 1533 Trgovski pomočnik d'brj slovensko, ueorško in delona. italijansko. Po-uuohe pod -500" pos'e restante, Ajdovščina. 1528 Godbeno društvo dru5tver.i p?es jut'i v nedeljo dne 18. t. m. v dvoirni g. Me ganja. 1529 D29< Zaloga jeolja mila in «več || Kari Silvestri al. Barriera vecchi& 41. Blago prve vrste u po zmernih cenah. PoatraSb& na dom. TEL. 17-35. mt n II= Odda a« svitla sobica za K 12 mesečno pri slovenski družini. Ulica Farneto 8t 41 lf. n., vra'.e 7. 1534 nplflif'51 ki je dovršila 9 razredov mestne šole z Ut/nliud dobrim spričevalom, zmožna nemščine, italijar Sčine in slovenSč ne ter stenografije in ptroie-pisja, bi rada stopila k. kor začetnica v kako pisarno večje trgovine. Več pove Ina. cdd. Eiinosti. 1533 Sokolska obleka :: polnoma nova, s e takoj proda. Na-lov v Go.enjČevi knjigarni v Barko vijah. 20G0 Mlada babica eno leto prakticirala lftće ilužbe pri kaki a tari bablel v Trstu ket pom&galka Plamene ponedbe % pogoj« pod „MLADA BABICA" sta I&seratni oddelek Edinosti. 1417 JI OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj zobni ambulatorlj u ola S. Nlcold J (Dreherj. hiša) Trst Dvigainlk za vse kliješto. Telefon 104. ZALOGA PIVA 3TEINFELD iz tovarne Bratov ZLeiningfhaus in iz meščanske tovarne „Pilsner Urqnei^ v Flznu v sodčekih kakor tudi v buteljkah. Nntfonlleui GiesshBMer vedno sveže klale vode pri RMTOMIO DE]RK, junior TRST, Via degli Artisti 9 in IG. TELEFON 505. Josip Crnigoj I® priporoča slav. občinstvo svojo 5! • pekarno m sladčičarno II lt Ulica F Biriera 37 vopl nI Centi. JJ .i J,EKS. ^ FH.4 W WAYER - TK8T as TELEFON 1743 Najbolji! vir se. dobivanje pefiene fc&r* Slovenci! Slovani ? V8i urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamdl ae za 2 leti, latot-sko tudi vsako naročnino. Prihaja tudi na dom. Svoji k svojim ! Udani Alojzij Povh. „PRI STARI BRESKVI" v uiici Beiveosre štev. I? se toči izvrstno pivo in vino. TKSS : m treba saslovfjatl na Inaeratn; acždfciek „Edin«*!; AGRO - MERKUR ul. Stadion št. 4 — dobavlja — Centrala t Ljubljani Centrala v Ljubljani kolonijalno in špecerijsko blago umetna gnojila (tomasovo žlindro), ssjpeifosfitt, kalijevo sol, kaj nit, solitar itd. itd. Bar* Kupuje m prodaja deželne pridelke \ina, semena, sir, maslo, knliano in sirovo, olja itd. Obračajte se na nas ! Zahtevajte naši pravila ! iOVO POGREBNO PODJETJEH stbie! ,B drue SSiMALlOfiLflJIiS MALI OGLASI te računajo po 4 itot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 s o tink. Plača se takoj Ins. oddelku. se jo presahSo na - z bogato opremo za vsaka- Corsa 49 (Piarža Gol dani) Tel. 140 | vrstni pogreb. m prodajal- nico mnvteških predmete? in vfaa-kovrbt^h veuctv iz umetnih cvetlic jperie, porcelana. — Velika zaloga n VV 7olnna wina t^00^) «» LalUUd vlila drage trgovine proda. Vls Msusoni 4. _1^6 voscenm svec J 7- Prodaja aa debela ia Odhajanje in prihtijaiije vlakov od 1. maja naprej. fa»i za prihod, oziroma odhod io naznaiijenl p« »radtj eTropejskem času. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.50 0 do Gorice (in AjdovSčine). 6.05 0 do Poreča in medpostaje. 7.30 B Gorica—(AjdovSčina) —Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Pra^a — DraJdane — Be-rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 0 Herpelje—Pula. 8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 9.27 M Le do Buj (in medpostaje). 100 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 3 25 M Koper—Buje—Poreč. 3 40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) PelLa. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dubuu;. 6 54 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 7.00 0 Le do Buj (in medpostaje). 8 23 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 855 B Gorica-Jesenice—Beljak—Celovec Linec Praga—Duntij—Monakovo — Draidane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost—Mo-nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.15 0 Boršt— Herpelje—Divača. 2.27 0 Gorica (in medpostaje). 5.14 0 do Ižole in medpostaj. Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona bova, Inomosta. Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.27 0 Iz Gorico (Ajdovščine). 8.05 0 Iz Buj (in medpostaj). 8.40 8 Iz Berolina, Draždan, Prage, Liaca. Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9 39 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10.18 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.17 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpo-taj. 12.50 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.08 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice. (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.36 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.27 0 Iz Buj in medpostaj. o.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 6.50 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. TŠ5 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). ?.34 0 Iz Poreča in medpostaj. 1022 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divača*, tl.lli 0 Iz Dunaja, Ctlovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. y.;i5 0 Iz Gorice in medpostaj. 1016 0 Iz Ižole in medpostaj. Takoj 5 ae e prej n c pošteno alnikinjo. Via M lan itd. 6 00 O v Ljubljano. Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunuj, Ostende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milai:. Rim preko Kormina v Videm. 8.00 B v Kormin in Italijo. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budiaipe5t-j 9.15 O v Kormin (Be zvezo v ''"ervinjan). 11.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budirope'to. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Korn.i^a in mejpoataj. 3.55 O do Nabrežine in mej postaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, BudimpeSte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane. Ostendo in Lond na 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia 9.53 B iz Italije pieko Kormina m NsbreŽice. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Itiiije preko Červinjana. II.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreb«, Reke 2.20 O iz Italije preko Čer?injana in Bivia 4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Eudimpešte, Reke, Zagreb«. 7.07 O iz Italije preko Červinjana :n Nabrežine 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine 8.85 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 11.00 0 Vidma preko Korenina in Bivia in , ft Italije preko Červinjana. OB N EDELJAH IN PRAZNIKIH : C. 3 5 O iz Nabrežine in mej postaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne Številke znajijo p o p o 1 u d a e. O «= osebni vlak; B => brzovlak.