47. številka. Ljubljana, v petek 27. febrnvarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan iveier, izim i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeuian za a v s t r i j s k o-oge r s k e dežele za vse leto 15 prid., za pni leta H j?ld.. za četrt leta 4 jfld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 u I« 1 za četrt leta 3 30 kr.. za jeden mesec. I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dotu računaše p« 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor posnima znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišCvo je v Frana Kolmana hiši, .Gledališka stolba". Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročijo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 . 50 ., „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Z'//rtrvništro tfSfor. Xfirorfn*'. Ekscelenca Waser in Kranjska. 17. februvarja 1883. Današnji članek v Vašem listu priobčen pod naslovom „Sloga in ekscelenca VVaser" daje nam povod zopet o naših justičnih razmerah nekaj besed izpregovoriti. Koliko se jo bilo že pisalo po naših časopisih o ekscelenci g. vitezu Waserji, kolikrat se je že dokazovalo in tudi faktično dokazalo, kako neprijazen je nam Slovencem ta visoki dostojanstvenik ! kolikokrat se je že v javnosti poudarjalo, da ta in ona naredba visokega predsednika se ne strinja vsikdar z duhom in črko postave ! Vse to ni pomagalo nič; zvezda gospoda Waserja sveti kakor prej in kakor okoliščine kažejo, ne bliža se še kmalu trenotek, ko se bode utrnila ta nam nemila zvezda. Zdi se nam, da se stališče tega moža ne more omajati drugim potom nego s tem, tla ga začnemo hvaliti po naših novinah, da ga začnemo proslavljati kot iskrenega Slovenca, da mu začnemo kaditi in slavo prepevati pri priliki in nepriliki. Saj smo doživeli več slučajev pri nižjih uradnikih sodnijski stroki, da se je vsaka pohvala tega ali onega uradnika v javnih naših glasilih štela uradniku za najhujšo pregreho pri tajni kvalifikaciji; in „vice versa", vsaka graja tega ali onega nam sovražnega sodnika ali pristava v slovenskih časnikih priobčena, smatrala se je kot največa zasluga pri skrivni kvalifikaciji. Prvi je bil posebno pod prejšnjo vlado preziran, preganjan, pravi trpin mej uradniki, slednji je pa sijajno avanzoval in preskakoval svoje vrstnike in prednike brez ozira na njegove zmožnosti in brez ozira na zmožnosti njegovih vrstnikov in prednikov. Bil je „gesinnungstiichtig" in to je bilo potrebno za primo loco. Narodno čuteči in misleči uradnik pa se je črnil pri tajnej kvalifikaciji kot nesposobnež in nezmožnež; če pa se mu nesposobnost ni mogla ali ni hotela očitati, pa se je začel sumničiti zaradi tega, ker je pri svojem uradnem poslu „pristransk", ker smatra „pravosodstvo" kod deklo narodno-političnih tendenc. Pri vsem tem pa ni nič pomagalo, če je dotičnik ugovarjal, češ, da poslovna nepristranost ni zasluga večje intelektuvalne izobraženosti, nego zasluga bolj izobraženega srca, bolj plemenitega, čistega značaja. Zakaj bi slovenski uradnik oziroma sodnik caeteris paribus nemškega ali laškega potepuha drugače kaznoval, nego slovenskega? Zakaj bi postavo od 10. maja 1873 št. 108 drž. zak. caeteris paribus proti Madjaru drugače uporabljal nego proti Hrvatu? Tega postopanja ga ne more in ne sme nobeden drugi dolžiti, kakor tisti, ki bi v sličnem slučaji ravno tako ravnal, kakor misli o drugih, poleg izreka: Wie der Schelm selbst ist, so denkt er iiber andere — Tako se je pa vender ravnalo in sumničevalo pod prejšnjimi vladami; tako se še deloma ravna in sumniči sedaj; razloček je le ta, da se slučaji prejšnjih ča3ov sedaj že sinejo pretresovati in v javnost spraviti; slučaji sedanjosti pa ne. Prišel bo pa čas, ko se bodo tudi slučaji sedanjosti lahko javno kritikovali in razpravljali. To razpravljanje pa bo ostalo brez aktuvalnega pomena ; imelo bo le pomen retrospektivne zgodovinske študije. Toda vrnimo se k osebi prevzvišenega predsednika Graške nadsodnije; on ni prijazen nam in našej narodnosti; zarad tega pa tudi mi in naš narod ne moremo biti prijazni njemu. Kolikrat so nam slovenski avskultanti vračajoči se po srečno in vspešno končanem praktičnem sodnijskem izpitu pripovedovali, da so storili pri tej priliki svoj poklon visokemu gospodu in da jim je ta nasvete dajal; na pr. temu, da naj ne bere samo „Slov. Naroda"; drugemu nasproti je poiuiloval, da nemški avskultanti ne morejo tako hitro avansovati kakor „kranjski" ; tretjemu nasproti je izražal dvome, je li naš jezik že tako razvit, da se more v njem dobro uradovati, da ne bo stvar trpela (se ve da trepa-tajoči avskultant si ni upal odgovoriti ^mogočnemu gospodu, da naj se prej slovenščine uči in še le potem sodi o njenej razvitosti) itd. Za to mi lahko navedemo dotične gospode, ki pa večinoma zdaj neso več avskultanti, za priče, če bi kdo dvomil, da neresnico pišemo. No deloma bili so to nasveti, kateri so prav pametni; kajti gotovo ni neumestno mlademu še neizkušenemu uradniku svetovati, naj se ne peča toliko s politiko, nego naj napreduje v svoji poslovni stroki. „Ali utis vseh takih pogovorov je bil, kakor so nam poročevalci pravili, „in toto" tak, da je bilo videti, da so mu nemški avskultanti bolj pri srci, nego „kranjski". — Kaj pa sledi iz tega? Nič druzega, nego to, da se nastavljanja mladih uradnikov vrše tako, kakor so se v istini vršila, in da se drugače vršiti ne morejo, kakor so se vršila. To prikazen hočemo danes objektivno, kolikor je to sploh pri obstoječih razmerah mogoče, pretresovati, če tudi smo si zavedni, koliko nevarnosti nalagamo Vašemu listu; kajti včasih se nam hoče dozdevati, da se po mnenji državnega pravdnika objektivnost nahaja le v listih, ki hvalijo vse, kar ima na sebi uradni pečat, ki gredo z vlado „durch Dick uud Dilnn" ali pa kakor smo pred kratkem nekje čitali „Čez drn in strn". Primerjamo li konkretalni status uradnikov Graške nadsodnije pro 1883 z onim pro 1884, razodene se nam čudna prikazen. Slučajno je bilo tekom leta 1884 na Kranjskem imenovanih 8 novih pristavo v in na spodnjem Štirskem ravno toliko. Ce smo prav poučeni, so na Kranjskem imenovani pristavi vsi popolnem našega jezika v govoru in pisavi zmožni; njih študije se namreč počenjajo v tistem času, ko je slovenščina na srednjih šolah si pridobila toliko veljave, da je abiturjent dovršivši gimnazijo, če je bil slovenskega rodu in če se je količkaj trudil, sestavek te ali one vsebine v pravilni slovenščini spisati mogel. Na Kranjskem se tedaj zastran tega imenovanja ne moremo pritoževati. Kar se tiče spodnještajerskih, v istem času novoimenovanih sodnijskih pristavov, je le, kakor pravi poročevalec, jedini V. V. zmožen slovenščine v pisavi in govoru, vsi drugi so le toliko zmožni, da jo „ tolčejo" le za silo, tako da se počasi sporazumejo s kmetom, ki ne zna nemškega jezika. Pisave sploh neso zmožni, kajti, kakor se nam poroča — in naš poročevalec zasluži popolno verjetnost, ker je on dobro v osobnih razmerah poučen in ker je toliko značajen, da tudi resnico pove — to so sinovi nemških ali ponemčenih meščanov in nemških ali ponemčenih uradnikov, ki se na gimnaziji neso učili slovenščine, ki se na vseučilišči neso učili našega jezika, nego so se navadili pri različnih konservativnih in progresističnih akademičnih zvezah in korpsih srkati pravega pravcatega avstrijskega patrijotizma. Seveda našim društvom „Triglavu" in „Sloveniji" neso bili posebno naklonjeni. Ko so potem stopili v realno življenje, postali so fckratu — bodi si proprio motu, bodi si vsled prigovarjanja — iz Savlov Pavli; po pravilu s trebuhom za kruhom; začeli so se učiti slovnice slovenske in so si je toliko priučili, da jim je prijazni g. Ileinricher lahko potrdil „potrebno" znanje na šega jezika. Na višjem mestu je dopadalo to, da so na spodnjem Štajerskem ne nastavljajo kmetski, tam rojeni sinovi, nego da se imenujejo sinovi bolj imenitnega stanu; saj, kakor s spričevali dokažejo, znajo popolnem naš jezik. Na spodnjem Štajerskem rojeni avskultanti tedaj ne najdejo služeb na svoji domači zemlji; naj je idejo kam drugam iskat. Kam neki V Kar na Kranjsko? Seveda, to je najbolje? Kali? In čudno! tudi to se ujema s konkretalnim stanjem! Od vseh leta 1884 imenovanih pristavov za Kranjsko je 5 Štajercev in 3 Kranjci; ker je slučajno jeden Štajercev umrl; ko bi ne bil ta tekom leta umrl, bi odpadel jeden Kranjec in razmerje bi bilo G : 2 Bog nam je [niča, da ne zavidamo našim sosednim bratom, vrlim spodnjim Štajercem kruha in službe pri nas. Večinoma so pridni, marljivi in — če jim to tudi škoduje, ako jih pohvalimo — značajni gospodje Mi smo prepričani, da se imenovanja ne morejo tako vršiti, da so nastavi vsak uradnik blizu svojega rojstnega okraja; to bi še poslu in stvari škodovalo, takih „eerkvenostolpnih" imenovanj ne maramo, ker to bi bilo celo smešno. A na drugej strani pa moramo tudi naglašati, da bi se razmerje vender le lahko predrugačilo, tako, da ne bi bilo tri četrtine spodnjih Štajercev na Kranjskom, a jedna četrtina pa Kranjcev na Kranjskem. Naj se nam ne ugovarja, da ti gospodje s Štajerskega prosijo za službe pri nas; temu ne oporekamo; saj imajo prav. Zaslužek je v današnjih časih tako težak, da si človek ne sme veliko izbirati. Ali mi poudarjamo, da ti spodnještajerski pristavi prosijo tudi za službe na domačih tleh, a da se jim te konsekventno odbijajo, ne le pri prvotnih prošnjah, nego tudi pri prošnjah za premeščenje. To pa bi se po naših mislih storiti ne smelo od uprave, ki si je na svojo zastavo zapisala program jednakopravnosti. V tem se ravno dokumentuje ljubav gosp. vit. VVaserja proti „Kranjcem". Spodnještajerski juristi se porivajo na Kranjsko, da tam delajo konkurenco domačim kranjskim juristom; na spodnjem Štajerskem'pa se nastavljajo taki uradniki, ki so bolj udani nemštvu in ponemčeva-njtt, nego spodnještajerski juristi, ki so kmetski sinovi. (Je bode tako naprej šlo, bode import tujega, če tudi nam sorodnega elementa spodnještajerskoga prouzroči! eksport naših pravih, na našej zemlji ro- i jenih domačinov in mi bomo se potem prav ponižno ' obrnili do ekscelence gosp. vit. VVaserja z uljudnim vprašanjem: kam pa naj gredo naši kranjski mladi juristi V Mari tja „iu das Lami, vvo die Citronen bliitien", ali pa v „Bosno snlzorosno" ? Ali je to pra- ! vično, ali so to zdrave razmere V Ali ni nevarnosti, da bode neolikano ljudstvo, če se to nameščevanje še za naprej tako metodično vrši, take uradnike začelo tako čislati in spoštovati, kakor so na pr. bili čislani „švubski" uradniki na Ogerskem pred 1. 1867 od magjarskega elementa? Mi opetujemo, da sem ter tja kaka izjema ne stori nič, nego po- j trjuje le vodilo Ce pa postane izjema vodilo (re- ' gula), in vodilo izjema, je stvar na jako slabej, la- | bilnej podstavi. Osobno ne smemo našim mladim uradnikom | nič oponašati; tendence pa, ki pri takem imenovanji ' vlada, hvaliti ne moremo. Ta tendenca gre na to, teti čertomira oživotvoriti, to je one čase, v ka-terih pesnik poje, da Le tujcem ireče svit so v Kranj i /ari. In to naj si zapomnijo merodajni krogi, da | kadar bode ljudstvo začelo čutiti in spoznavati, da se njegovi, na domačih tleh rojeni sinovi sistema- j tično spodrivajo z njegovih tal ter silijo v tuje j kraje, potem bode izgubilo tudi vse zaupanje do uradnikov, oziroma do uprave, ki jih imenuje in j nastavlja. To velja o Kranjski ravno tako, kakor o I spodnji Štajerski in slovenski Koroški. »Svoji k svo- j jim" imelo bi biti gaslo vsaj v velikih potezah pri ! upravi glede imenovanja uradnikov, ki hoče biti v resnici pravična vsem narodom; in to gaslo naj bi dopuščevalo le toliko in takih izjem, da se potem obistini izrek: exceptio tirmat regulam. Naše slovenske pokrajine dosedaj še neinajo niti vsaka za-se, niti vse skupaj toliko množino inteligencije, da bi jo morali iznašati sem ali tja; a gledati se mora na to, da se nam elementi tuje inteligencije ne usi-ljujejo tam, kjer jih treba ni, tam, kjer jih lahko domačini nudomestujejo. Stvar sama bo s tem le dobiček imela, če opravlja domača inteligencija na domaćem torišču svoj strokovnjaški [»osel. Priprosto ljudstvo dobi zaupanje do nje in njenega dela. Le pomislimo, koliko zaupanja in ljubezni uživa pri nas prečastita duhovščina! Ali uživajo tudi drugi deli domače inteligencije toliko zaupanja pri narodu, kakor duhovščinah Nikakor ne. In zakaj ne V Zato ne, ker je duhovščina vzrastla od prvega njenega odličnjaka do najnovejšega kaplana iz prostega na-roda samega, ker se neso usiljevali „listi tujih gor". Pri družili strokah narodne inteligencije pa se izpodrivajo domačini iz svojega naravnega delokroga in pri gosp. vit. VVaser-ji vzbujajo besede našega pesnika: Ta pravični korenine Je slovenski oratar jako slab odmev. Njemu je bolj po godu meščanstvo, ki se preširno razprostira v mestih in trgih na slovenskih tleh. Mi si ne skušamo pridobiti tega gospoda na našo stran; a on bi se moral kazati bolj naklonjenega našemu življu, kakor se v istini kaže. Će se ga loti nervoznost, kadar dospe v Gradec kaka slovenska uloga, naj blagovoljno pomisli, da Slovenci plačujejo svoj davek krvni in denarni; to je vender nekaj; bremena dajejo pravice in pravice nalagajo bremena. Kmetsko prebivalstvo nosi pri nas več bremen, kakor mestno; zakaj bi pa potem kmetski sinovi bili potisneni v kotiček? Mislili smo s tem končati; a ker že pišemo, naj omenimo še opazko, ki nain prihaja ravno na um. Očitalo se je našemu priprostemu ljudstvu velikokrat — žal, da ne vselej po krivici — daje robato, surovo, silovitosti podvrženo. Kriminalna statistika nas uči, da se največ hudodelstev javnega nasilstva in težke telesne poškodbe verši primeroma na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem; sovražne nam novine obešajo kaj rade to lastnost našega ljudstva na najveći zvon, da se le kakor naj dlje raznese. Preiskovati vse okolnosti in uzroke, ki to prouzročujejo bilo bi odveč za tesni okvir, ki nam je odmerjen; vendar jeden najglavnejih uzrokov tej prikazni je ta, da naš kmet ne najde po kanclijah in pisarnah tako priljudnega, prepričevalnega odgovora, ko u. pr. pri duhovščini; naravno; uradnik slovenščine le po sili vešč, je vesel, če stranko razume; da jej potem kratek odgovor, ki je utemeljen v postavi za dotični dejanski slučaj. Kmet počasi misli, slabo tolmači in ne najde pravega raz loga za to ali ono določbo. Potreboval bi človeka, ki bi mu razložil in razjasnil tako imenovano prationem legis". Uradnik tega ne more storiti; ker to bi zahtevalo že več besedij, daljšega argu-mentovanja, katerega pa v našem jeziku ni zmožen. Uradnik ponovi na drugo uprašanje osorno svoj odgovor; stranka odide misleč: taji naredil kar je hotel, vse dela po svoji samovolji, sploh naše ljudstvo (neomikano) misli, da uradnik stori vse v njega zadevi po lastni samovolji; kolikokrat slišimo stranke gOToHti, naredili so kakor so hoteli, kakor da za uradnika ne bilo druzega vodila nego ono: sic volo, sic jubeo; sit pro ratione voluntas. To krivo mnenje pa je regulator reakcije proti uradniškim ukrepom in določbam. Klin s kli-nam, misli si neomikanec; kakor ti meni, tako jaz tebi; in dejanje sile je zvršeno. Kako koristno bi torej bilo, če bi imeli uradnike na Slovenskem povsod take, ki bi znali slovenščino, kakor jo zna naša duhovščina! Zakaj da jih nemarno, za to nam da lehko metoda gosp. vit. i Waserja pri nameščenji uradnikov boleč in skeleč j odgovor. Bog daj, da bi kmalo ta zvezda utrnila se na našem obnebji. S pir i t u s leviš. Politični razgled« v ia ;mjfoi -ika konferenca tudi o posvečevanji nedelj. Sklepi konference se bodo v posebnej spomenici predložili cesarju. Skoro vsi škofje, ki so prišli h konferenci, so že bili vsprejeti pri naučnem ministru baronu Conradu. Hrvatski poslanci oic«*mke|ra drža-nega zbora so se v posebnej konferenci posvetovali, kako postopati zastran reforme gospodske zbornice. Sklenili so tudi v podrobnej debati glasovati za vladno predlogo. Samo pri §. 6. bodo zahtevali, da se v tekstu omeni tudi Hrvatska in Slavonija, kar se do sedaj ni zgodilo. Tej konferenci je predsedoval poslanec Vukoinovie, prisoten je pa bil tudi minister za Hrvatsko Bedeković. Onih pomislekov proti kompetenci ogerskega državnega zbora v tej zadevi, katere je navajal „Pozor", poslanci neso imeli. Pa kaj jo vladnim kimovcem mari, če se tudi ruši nagodba, da le sami ostanejo v milosti pri ministrih. Na Dunaji se je sešla a* strij »ko-ngcnka carinska konferenca, da se posvetuje o po višanji carine na razne kmetijske in obrtnijske izdelke, ki se od drugod uvažajo. Ker druge države povišujejo carine, prisiljena je Avstro Ogerska isto storiti, da varuje interese našega kmetijstva in obrt-nije. O posvetovanjih te konference nam še dozdaj ni nič znanega. Viiaiijc države. Vladni krogi v Peterburgu nikakor ne mislijo prisvojiti si Herata in s tem delati težav angleškej vladi. Javno mnenje pa zelo sili na to, zlasti »u-■ !ui časopisje prigovarja vlado, da si prisvoji to deželo. Pa tudi v Heratu samem je močna stranka, ki želi ruski protektorat. Ruski listi mislijo, da bi bila najnaravnejša meja za Rusijo Hundu-Kuš in Paropamisus. — Zdravniki so svetovali Aksakovu, da naj za nekaj časa preneha svoje časnikarsko delovanje in vsled tega bode prenehal za nekaj časa izhajati njegov list „Rusju. — Knez Dundukov-Korzakov, gubernator kavkaski, prosil je vlado, da sme odposlati znanstveno ekspedicijo v rusko-turko-mansko ozemlje in sosedne kraje. Francoska zbornica je z veliko večino vsprejela povišanje carine na kmetijske pridelke. Privrženci svobodne trgovine se ta predlog hudo pobijali, pa vse ni nič pomagalo Večina je spoznala, j da je kmetski stan glavna opora državi, ter se temu mora pomoči. Posebno dobro je minister kmetijstva zagovarjal to predlogo. Kazal je na žalostno stanje na kmetih, na revščino, ki tam vlada, ker tuji pridelki delajo konkurenco domačim. V a Kie«k(iii parlamentu se stvari za vlado kaj neugodno razvijajo. Vedno verjetnejše postaja, da bode spodnja zbornica izrekla jej grajo, in da bode vlada odstopila. Novo ministerstvo sestaviti naročilo se bode lordu Salisbury-ju. Za ministra vnanjih zadev bode najbrž izbran Northcote. Kaka bode politika nove vlade, se nič ne ve, le to se poroča, da bode odločnejša, ne tako omahljiva, kakor je sedanja. Brackenbury-jev oddelek »udanske ekspedicije prišel je 21. t. m. na ono mesto, kjer je bil polkovnik Stevvart umorjen. Našli so ondu Stewar-tove vizitnice in razne popi rje konzulov Herbina in rovvera. Braekenburv zaukazal je podreti hišo glavnega prouzrocitelja Stevvartovega umora. Na ('raiic«gko-kU»j.«liem bojišči ni sedaj nobenih velikih bojev. Courbet je zašel otok Pootoo na vzhodu Chusana, pa najbrž brez velikega upora. Kakor se govori, misli Courbet zabranjevati uvoz riže po morji v kitajska primorska mesta. Ker je riža najglavnejši živež vsega prebivalstva teh mest, nadejajo se Francozi najhitreje tako prisiliti Kitajce k prijenljivosti. Nek francoski list že ve povedati, da so že Kitajci voljni pogajati se za mir. To poročilo je pa najbrž prezgodno. Dopisi. Is, t o ce 26. februvarja. [Izviren dopis.] Italijanska narodna banka (banca populare) končala je svoje kratko življenje predno je začela poslovati. Dasi je družina Ritterjeva nakupila skoraj polovico akcij ter je bila v tej zadevi angažovana, vender ni šlo. Pri vsem bobnanji po tukajšnjem laškem listu „Corriere" in pri vsem prizadevanji skrajne Italijanske stranke in njenega društva „Unione" ni bilo zdravila, katero bi bilo mrtvorojeno dete oživilo. Z vsemi napori razprodali so mej meščane blizu 100 akcij po 50 gld. Da ni bila „banca populare" strankarsko društvo, temveč le društvo, kateremu je vzvišen namen, potrebnim in vrednim someščanom in drugim v slučaji potrebe pomagati ter je iz rok oderuhov rešiti, obžalovali bi tudi mi ta „polom'' : a namen društva ni bil tako vzvišen, elementom, k i so se na prva mesta silili, ni bila toliko pomoč someščanom pri srci, temveč nekaj druzega, radi tega — requiscat in pace! Koliko zbadljivega posmeha ravno od one strani, ko je „Goriška slovenska posojilnica" pričela svoje poslovanje . z majhnimi sredstvi! Koliko veselja, ko se je za-! eetek poslovanja te posojilnice radi malenkostnih ši-kan; od nekatere strani zavlekel ! Mi bi danes „teui prijateljem" posmeh lahko vrnili z obrestiini, pa tega nečemo, saj že tako najde posmeha dovolj oni, ki škodo trpi. Uverjeni smo, da doleti jednaka osoda tudi politično društvo ,,Unione", ker nema programa, ki bi obstanek društva zagotavljal. Gospodje „Unionisti" so to mej nami, kar so ustavoverci v državnem zboru — si licet parva componere magnis. — Jedini so v sovraštvu do Slovencev in Slovanov sploh, jedini tudi v tem, da se mora Slovenca zatirati, ne-oziraje se na kakovost sredstev, in raji trpijo sami krivico, nego da bi v društvu s Slovencem uživali jednake pravice. Da le jeden slučaj v dokaz navedem. Mi zahtevamo že leta in leta narodne srednje šole ter nemarno nič zoper to, da bi se podelila tudi Italijanom jednaka pravica, a zagrizen „Unionist1 1 ti na zobe pove, da je zadovoljnejši z nemškimi šolami, nego da bi užival s Slovencem jednake pravice. Taki so ti kozlički, in da jim ni Bog rogov zakrivil, bi bilo za Slovence slabo. Goriška ljudska posojilnica imela bode v kratkem svoj drugi občni zbor. Do konca leta 1884 imela je blizu 1800 gol d. prometa, kar je za prvi začetek že nekaj. Nadejamo se, da bo zana-prej šlo še bolje. Koliko kapitalistov in drugih narodnjakov imamo, ki bi lehko pristopili ter dejansko podpirali zavod, ki je za goriške Slovence neprecenljive važnosti, Iz letnega poročila bo razvidno, da je postopal odbor jako previdno pri izposojanji denarjev ter zelo varčno pri stroških, katerih ima vsako društvo v začetku. Iz 1 raKič nad Vipavo 26. februvarja. [Izv. dop.] Iz vseh krajev, hribov in dolin, čitamo dopise v Vašem listu. Vspiejmite tudi od nas par vrstic. Dve leti sta '/e pretekli, odkar smo umrlega našega velespoštovanega župnika g. Lov. Poženela spremili do hladnega groba. Bili smo si v skrbeh, kdaj in kakega duhovnega pastirja bodemo dobili. Ker smo bili nekaj časa ovčice brez pastirja, poslali smo prošnjo v Ljubljano. Naša prošnja bila je kmalu uslišana in dobili smo tako vrlega župnika, da smo ga vsi veseli in da smo mu zlasti za izvrstno olepšanja božjega hrama prav iz srca hvaležni. Dobili smo pa tudi novega učitelja g. Ivana Rudolfa, domačina iz Črnega Vrha. Tudi ta gospod je vsega priznanja vreden. Odkar je prišel semkaj, so otroci vsi prerojeni in vidno se opazuje upliv poučevanja. Obema gospodoma, župniku in učitelju pa si usojamo priporočati, naj bi nam osnovala prepotrebno „Bralno društvo". Bralnega društva si vsi želimo, ker dobro znamo, da nam bode v korist in omiko. Članov bode kmalu dovolj in kolikor možno bodemo gospodoma pri tem snovanji pomagali. Torej urno na delo z gaslom: „Bog in Slovenci!" Iz Šal<>«lcc doline 20. februvarja. [Izv. dop.j (Pustne burke, pa resnične.) Neki mesar kupil je v Lokaviei od nekega kmeta bika za 75 gld. Ravno odhajajo na Hrvatsko svinje kupovat, snide se v Celji v gostilni „Pri Dunajskem mestu" z Graškim mesarjem ter bika zopet proda za 108 gld. s pogojem, da ga mora sam goniti, ker on odpotuje na Hrvatsko, (iraški mesar pošlje svoja dva ali 3 dninarje pretočeni ponedeljek (9. svečana) po bika in ženejo ga čez Lokavico (ker pot zaradi prevelikega snega ni povsodi pripravna) na Vas Gorenje. Gonjači zaradi prevelikega terpljenja vsi utrujeni in žejni hočejo se odpočiti in svoje življenje z žlahtno vinsko kapljico (kakoršna je navadno ondu) okrepčati, ter pri vežejo žival pred hišo za neko naslanjalo in odidejo v sobo, v kateri so ravno svatje bili, ter pijo in se vesele, ne da bi mislili na zunaj stoječo žival. Godba začenja svirati, dninarji v veseli družbi se veselijo dalje. Biku se pa vse to že preveč zdi, dolg čas mu je, tudi on hoče pogledati to veselo družbo. Odtrga se ter oblastno koiaka v sobo. Svatje vsi prestrašeni, nehajo rajati ter kar mogoče duri tiščijo iu ker mislijo, da ni nobene rešitve pred zdivjano živaljo, da je konec njihove zabave, mislijo pa tudi, da je konec njihovega blagega življenja — ! K sreči je natakarica ravno v klet zletela. Bik jo zagleda in zdirja za njo ter odbije pipo od jednoga soda. Dekle vsa prestrašena za sodom kriči, svatje pa v sobi, bil je neusmiljen krik. Še le po dolgem trudu napravili so red, to pa le tako, da so vsled hrupa zdiv-janega bika spravili v hlev, potem predrli strop in ga previdno dobili na vrv, ter pozneje odgnali v Celje. Domačo stvari. — (Presvitli cesar) podaril je katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov v Še n t Vidu nad L j u b 1 j a n o za zgradbo društvenega poslopja 200 gld. — (Presvitla cesarica) pripeljala se je včeraj v Amsterdam. V imenu kralja pozdravil jo je vrhovni dvornik. — (Pri deželni sodni j i v Ljubljani) bili so zadnje dni nekateri starejši gospodje strašno vznemirjeni. Bilo je pa tudi povoda dovolj, kajti upisali sta se dve slovenski uknjižbi v doslej deviške zemljišne knjige. — (Slovstveni zabavni večer) je jutri. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Gosp. dr. Josip Dem j ač), naš rojak, skriptor v knjižnici akademije vzobraznih umetelnosti predložil je jeden izvod svojega, v našem listu nedavno omenjenega spisa „K zgodovini Schon-brunna" cesarje viču Rudolfu. Prestolonaslednik se je za to knjižico mnogo zanimal, jo vzprejel ter naročil, da se spisatelju izreče posebna njegova zahvala za vrlo in korenito pisano delo. — (S spodnjega Štajerskega) se nam piše v 23. dan t. m.: Kako se dan danes dela luč m senca v pravosodnem našem življenji, osvetljuje naj naslednji podatek: Mesto pristava pri c. kr. okrajni sodniji v Marnbergu bilo je razpisano lani. Ne dolgo pozneje izpraznilo se je tudi mesto pristava pri c. kr. okrajni sodniji v Laškem trgu. Natečaj za slednje mesto pa se ni razpisal, akoravno je Laški trg boljši služben kraj nego li Marnberg. Gosp. dvorni sovetnik Heinricher ukrenil je, da se razpiše samo slabše mesto in da je terno-predlog za to mesto objednem tudi veljaven za izpraznjeno mesto v Laškem trgu. No, kaj porečete k temu V „Man merkt die Absicht und wird verstimmt". Gotovo ima g. Heinricher zopet kakega Celjana na polici, katerega bi rad spravil v Laški trg. Kaj pa Vi, poslanci slovenski? Zakaj ne zahtevate, da se boljša mesta ne oddajajo kar „brevi manu", temveč, da se razpiše natečaj, kakor se spodobi V — (Pobalinsko.) Tukajšnjemu fotografu g. E. Pogorelcu utrl je neznan lopov šipo v vitrini v Slonovih ulicah razstavljeni ter izmaknil nekoliko fotografij, ter tako naredil za 8 gld škode. — (U bežal) je danes zjutraj iz zapora pri tukajšnji c. kr. okrajni delegirani sodniji postopač Tone Petiani. — Z Lichtenthurnovega vrta na Poljanah pa je ušel v prisilni delavnici zaprti Jurij Miklavčič, doma iz Ambrusa, okraja Novomeškega, že mnogokrat zaradi postopanja kaznovan. Bil je v Lichtenth ur novem zavodu za delo najet, ter porabil ugodno priliko, da jo je popihal. — (Mrtvega našli) so včeraj zvečer v hlevu gostilnice ,,pri Šikcu" berača Janeza Križaja iz Medvod. Danes popoludne bil je uradni ogled. — (Okrajni zastop na Vranskem) dobil je iz deželne blagajnice 3000 gld podpore za most Čez Savinjo mej Braslovčami in Polzelo. — (Graščino Ebensfeld) na Ptujskem polji kupila je „Prva avstrijska hranilnica na Dunaj i" za 128.205 gld kr. S to graščino hotela sta se okoristiti gg. dr. Strafella in Kofler na Ptuj i, misleč, da jo bode erar za drag denar odkupil. A pila sta pri kupu na medvedovo kožo in leta in leta prodajala in pogajala se za graščino pustinjo, dokler ni obema sape zmankalo. — (Trboveljski p re m og) rabil bode naši mornarici v bodoče za kurjavo, mesto dosedanjega angleškega. Poskušnje s Trboveljskim premogom so se baje dobro obnesle. — (Zlat prstan) našel se je v „Zvezdi" ter izročil mestnemu magistratu. — (Preme m be v Lava n ti nskej škof i j i.) Umrl je gosp. Mat. Novak, župnik v Podsredi v 57. letu svoje dobe. Premeščeni so gg. kaplani: ! Josip Kranj c v Pišece; Jurij Hrasti v lteiehen-burg; Jakob Hribe rnik v Braslovče, Lovro Kram-berger v Trbovlje. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Kotor 26. februvarja. Cesarjevič Rudolf j in Štefanija pripeljala sta se iz Dubrovnika ob ; 2XU uri popoludne v naše mesto. Prebivalstvo i priredilo je visokima gostoma navdušen vspre-i jem. Popoludne prišel je knez Črnogorski po-' zdravljat visoka gosta. Obed bil je na jahti i „Miramaie", ki je ob 7. uri mej živioklici ob-I činstva odplula iz sijajno razsvetljene luke. j v Krf 27. februvarja Cesarjevič Rudolf in I Štefanija pripeljala sta se ob 9V4 uri zjutraj pri lepem vremenu semkaj. Zvečer odpeljeta se v I leni r. London 27. februvarja. Pri včerajšnjih strelnih vajah v Shoeburyness-u razpočila se je granata, ubila jednoga častnika in jednega top-nicarja takoj, težko pa ranila devet drugih častnikov, več topničarjev in civilistov. Mej težko ranjenimi sta tudi vodja topničarske šole in jeden polkovnik. Razpis volitve za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani na znanje, da se bode pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 1<>. dan marca 1885 od devetih do-poludne do petih popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani. Ob 5. uri popoludne se bode to glasovanje tudi končalo. Ako se volitev vrši z dopošiljanjem od volilcev podpisanih glasovnic, morajo napisane in podpisane glasovnice z izkaznicami dospeti k obrtnemu obla-stvu prve stopinje (na deželi k ces. kralj, okrajnemu glavarstvu, v glavnem mestu Ljubljani pa k mestnemu magistratu) tistega kraja, kjer je podjetje, zadnji čas do 12. marca 1885. L Volilna komisija opozoruje, da se od volilcev naravnost volilni komisiji poslane glasovnice ne bodo sprejemale. Glasoštetje bode volilna komisija IG. dan marca 1885. 1. začela. Na mej glasoštetjem dospele glasovnice se ozira samo tedaj, ako so bile pravočasno oddane pri obrtnem oblastvu. Volitev se vrši javno. Volilcu se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo, da voli ali a) ustno, ali b) da svoje može na glasovnici napisane sam poda volilni komisiji, ali c) da s svojim imenom podpisano glasovnico, pri-loživši jej izkaznico, odda obrtnemu oblastvu I. stopinje, katero obe pošlje volilni komisiji. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, kateri volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem roku oddati ali doposlati obrtnemu oblastvu I. stopinje tistega kraja, kjer je podjetje. Take glasovnice z izkaznicami vred se smejo dopošiljati po c. kr. pošti, po c. kr. davčnih uradih, ali po občinskih uradih, ali po posebnih poslih. Po preteku določenega roka obrtnemu oblastvu dospele glasovnice se ne smejo nič več vzprejemati. Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse uloge volilcev pošiljajo se volilni komisiji po pošti poštarine prosto, ako imajo na adresi pristavek: „V volit-venih zadevah trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani". Volilci trgovinskega odseka in sicer: volilci I. in II. volilnega razreda dobe rudeče glasovnice in volijo skupaj 0 članov. Volilci III. volilnega razreda trgovinskega odseka dobe višnjeve glasovnice in volijo 4 člane. Volilci I. volilnega razreda obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo 2 Člana. Volilci II. volilnega razreda obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo 10 članov. Volilci III. volilnega razreda obrtnega odseka dobe rumene glasovnice in volijo 2 člana. Vsaka volilna kategorija (volilni razred) voli sama zase njej pripadajoče število pravili članov. Opozoruje se pa tu posebno, da morajo volilci vsake kategorije ali vsacega razreda svoje zastopnike le iz onega razreda voliti, v kateri imajo sami pravico voliti. Daljni pouk je v razpisu volitve, kateri se vsa-cemu volilcu dostavi. V Ljubljani, dne 24. februvarja 1885. C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Ghorinsky. * (Prebivalstvo v R u si j i. ) Kakor kažejo uradni statistični podatki, brojila je evropska Rusija 1882. 1. 77,869.621 prebivalcev In sicer 38,651.977 moških in 39,217.544 žensk. Z azijatskimi okraji imelo je pa carstvo vkupe 102 milijona duš. Najbolj obljudena sta okraja Moskovski (73 duš na jednej □ vrsti) in Podolski (02 duš na jednej □ vrsti) najmanj obljuden je pa Astrahan (0.4 duš na jednej Q vrsti.) 1882 leta imeli so v Rusiji 3,904.577 porodov, 3,033.509 mrličev in 710.217 zakonov. * (Kraljica Viktorija in Londonski stavci.) Londonsko društvo stavcev uživa prav posebno milost in izredno pokroviteljstvo kraljeve rodbine. Čestokrat dobilo je že od raznih članov kraljeve hiše obilo in dragocenih knjig za svojo društveno knjižnico. Tudi pokojni soprog kraljičin, princ Albert podaril je stavcem mnogo in koristnih knjig. Nedavno pa je kraljica Viktorija sama še celo zaukazala, da se tiskarskemu društvu pokloni jeden krasno vezan izvod po njej spisane knjige: ,,Listi iz mojega dnevnika" in jeden dodatek k tej knjigi: ,,Še nekateri listiu. Da kraljičino prekrasno darilo, katero je kraljica sama lastnoročno podpisala, vzbuja občno veselje mej stavci angleške prestolnice, radi verjamemo. * (Utile et dulce.) V Novem Jorku začel je izhajati časopis „Packet handkerchief", ki se tiska na pavolnato tkanino. Barva, s katero se tiska, nema nikakega zopernega duha. Tak list se da, ko se prečita, porabiti za nosni robec. Tako se je posrečilo prijetno združiti s koristnim. Kakor se govori, ima ta časopis jako velik vspeh, kar je lahko razumljivo, ker so neki taki tiskani robci še za 25 <»/0 ceneji, kakor netiskani robci take vrste. * (Most preko reke Jordana.) 27. jami« varja t. 1. izročil jo vsled naloga tuške vlade in-žener Jurij Ferenghia blizu podrtin nekdanjega mesta Jerihe čez reko Jordan narejen nov lesen most občnemu prometu. Pri tej redkej svečanosti bili so prisotni guverner Jeruzalemski Rcuf paša, vojaški in civilni dostojanstveniki, duhovski načelniki raznih verskih občin iz Jeruzalema, mnogobrojni beduvinski šejki in obilo občinstva. Novi most prvi in jedini, kateri premostuje to zgodovinsko reko, je 45 m. dolg, 5 m. širok in prav trdno stesan. Po poročilu katoliških romarjev iz 7. stoletja imeli so baje nekdaj tamošnji prebivalci nek most preko Jordana, a dan danes pogubili so se vsi sledovi kakega mostu čez to reko. Mnogoletna opazovanja. Proti sitnosti želode* in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih bolezn'h se pristni Moli-ovi „Seidlitz-praski" zelo odlikuj* jo od drnzih sredstev, s svojim prebavljtnje pospešuj očim in zel. tlee okrepcujocim uplivom. Ceni Ikateljic! 1 jfld. To postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli. lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauheii 9. V lekarnah po iležeii zahtevaj vrtino i/.nnm H 011 -©ve preparate z BJegl VOTtTIM znamko in podpisi mm. 740 90 mm. — 3 6° 0 + 64" C -4- C hrezv. breai. brezv. megla jas. jas. 0 00 mm 1 Srednja temperatura 15°, za 11" nad normalom. ID\xrLa-j3l^£i "borza* dne 27. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. 60 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 9f» „ Zlata renta........... 107 » 65 , 5% marčna renta......... 99 „ 30 „ Akeije narod.e banke....... 867 „ — „ Kreditne akcije......... 30"> „ 25 „ London............ 124 „ 25 , Napol .......... 9 „ 79«/, , C kr cekini ......... 5 „ 81 t Nemške marke .... . ... 60 „ 50 , 4°/0 državno srečke iz 1 18.">4 250 gld 128 ,60 Državne srečke iz 1 186 4 100 gld 172 „ nO , 4"/0 avstr zlata renta, davka pr. sta. . 107 n 35 „ Ogrska zlata renta 6%...... — „ — * „ A% .... J8 , 60 , 3 papirna renta 5u/„...... 94 , 16 „ 6*/, štajerske zemljišč odvez oblig1 . 104 „ — „ Dunava* reg srečke 6«/« 100 gld 115 „ 75 „ Zemlj obč avstr 4'/i0/o zlati zast listi 123 , — „ Prior oblig Elizahetine zapad železnice 112 „ 60 „ Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „ 75 Kreditne srećke.....100 gld 178 n — , Bndolfove »reeke .... 10 n 19 „ 25 „ Akcije anglo-;n str. banke . 120 „ 108 a — „ Trammway-društ velj. 170 gld a. v. . . 215 „ 75 „ Št. 304C. Razpis službe. (104—2) Pri mestnem magistrata Ljubljanskem oddati je na novo ustanovljeno službeno mesto policijskega komisarja z letno plačo P200 gld. jn s pravico do dveh v pokojnino vštevnih K) petletnic. Prosilcem ta to službo je protnje z dokazili o starosti, o sposobnosti, katere treba za više upravno ali pa za BtidniSko službovanje, o dosedanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti do m»rca t. I. pri podpisanem magistratu in sicer onim, ki so v javni službi, potoni predstojeće gospodske. Mestni magistrat v Ljubljani, v 21. dan februvarja 1885. Župan: Grasselli. Učenec, star 13—16 let, ki zna slovensko in nemško, vsprejme se takoj v špecerijsko prodajalnieo. Več pri opravništvu „Slov. Narodi." (95—3) Pek Iz Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potuike po najnižjih cenah in z najboljši* postu/, ho. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonia", odhod okni u 15. dno marca 1885. Kajuta za potnike 200 gol«!. — Vmesni krov SO Potniki naj se obrnejo na (20—30) J.TEEZUILE, generalnega pasa/.nega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj so na Eml I luno il* A nt. l*oglnyen, generalnega agenta v Trsta. 1' III I'I i so : 23. fi-br.: Lenka Jerančič, postrežnica, 60 let, Sv. Flori-lana Ulice št. 5, za oslahlje-njem moči. — Jera Toniio, mestna uboga, 68 I t, Karlov« ska cesta št. 5, za vodenico. 25 febr.: Urša Urančie, telesnfik ega vomrednika žena, 37 let, Cesta na južno železnico št. 1, za Jenko — L'za Stekhnger, hišnega posestnika hči, 7 mesecev, Rimska cesta št. 15, za vodenico v glavi. — Janez Jeras, gostač, 77 let, Kravja dolina št. 11, za sta-restjo. — Tom ž A'banar, de lavec, 43 let, Poljanski nasip št. 50, za plu nim edemom. 26. febr.: Janez Križaj, gostač, 50 let, Vegove nhou št. 9, za plučnim edemom. V deželnej bolnici: 22. febr.: Blal Belič, gostač, v68 let, za j etiko. — Josip Zidan, gostač, 80 let, za starostjo. 23. febr.: Ignacij Breznik, delavec, 46 let, za jetiko. fn fino in dobro Ilurgundsko vino Ogerske (francoske trte, nasajene v Obširnih vinogradih mojega svaka Jottipa pl. Czeke v Kiseku na Oger-skem je izvrstno desertna vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milube in izvrstnih Bvojstev pri želodćevih boleznih, pomanjkanju krvi, oslabljenu, diarrhoe in reconvalescenci z izrednim vBpehmn. — Zdra\ilnica v Lindevvipse (Šlezija) uporablja to vino žo več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pn rekom alesrenci. Vino so ne sme piti mrzlo, ampak se mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44 —4) Jedino zalogo za Kranjsko I*. E X A X? A TKETICOaS^ v X^Jitl>lJitni, Jlentul ti"£t'. BBS1 Vsaka steklenica ima zaradi pristnosti varstveno marko in grb. Velika ateklenioa velja 80 kr., 10 ateklenio 7 gld. Prazne steklenice se nazaj vzemo. — Po pošti se pošlje najmanj 6 steklenic. OOOOCDOOOOOO Zaloga laka na veliko vseh mogočih vrst in za vsako porabo. vsakovrstnih oljnatih barv, lakovih barv za tla, deset raznih sort za pleskarje v vseh barvah. Razne Indigrencije in voskove i/delke za tla mazati. Barve za akademične slikarje. Velika izber čopičev. Suhe barve in sploh vse materijalno blago za ličilce, potem za kolarje, barvarje, zidarje, mizarje, sobne slikarje, li-inarje, izdelovalce pohištva, stru-garje, barvarje in za domačo porabo, barve za črnila, liektografe, štampilije, pošto, pirhe in opravo. Velika izber sin. a, lira. - To si r tt. Mnoge specijalitete, spadajoče v okrir navedenih oiirtov. Patrone za slikarje sob. Zlata in bronca i. t. d. i. t. d. oooooooooooo Trgovina s semenom G J U R E P0PP0VIĆA v Zagrebu ne izdaje za leto 1885 novega cenika, nego oslanjajoč se na dober glas, prosi slavno občinstvo* da ga počasti s polnim zaupanjem, kajti hoče tržiti kakor do sedaj z dobrim, svežim semenom, ker se ne boji nikake konkurencije, pa zato bode preskrboval kupovateljem dobro blago po nizkej ceni. Priporočam razun sočivnega in cvetlič-j nega semena še peske sadnih dreves in miada sadna drevesca, posebno vsakovrstna deteljina semena, katera so vsa jako čista in zanesljivo kalj iva; posebno imam veliko zalogo štajerske detelje in lucerne z visokih krajev. Isto tako sem v stanu kupcem na debelo preskrbeti po ceni zanesljivo kalj ive trave po nizkej ceni in to iz prve roke, kakor tudi imam kravje repe na debelo in sicer najboljše vrste. OOOOOOOOOOOO Velika izber krtač in čopičev (Pinsel) za vse obrte in tovarne, umetnike, domačo in pisamifiko porabo. Velika izber vsakovrstnih glavnikov iz želvine lupine, slonove kosti, bivolskega roga, belega, rumenega in črnega roga, kavčevine in pušpanovega lesa. (10(5—1) Gospodar jem priporočam: dobrega petroleja, olja ^ za mašine in kolornaza. Čistilo za vino. prav izvrstne. Sjieee blago. Izvrstne kave. Domačo mast i. t. d. i. t. ti. Ca00000QC300 Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 526313