182 številka.
Trst, v soboto 2. julija 1904.
W Im ha ja v mak dan lađi ob nedeljah in praznikih) ob 5.furi, ob ponedeljfctn ob 9. ari zjutraj.
FM««ezie itevllks se prodajajo po 3 novft. (6 stotin k)
« jcofria tobak&inah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, "•I i, Kranju. Mariboru, Celovcu, Idriji, Št Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Oglase	naročbe sprejema uprava lista „Edinost",
31 t Melln plc-olo štv. 7. — Uradne ure ad 2 pop. do 8 zvečer! • it oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
soscc TELEFON *tv. S70.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
sčaj XXIX.
Naročnina znala
za vse leto 24 kron, pol leta 12 Irrcn, 3 mesece 6 kro«, Na naročbe brez doposlane naročnine se jprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankiViai pisna se ne sprejemajo in rckopi«' se ne vračajo.
Naročn'no, oglase in reklamacija je ^.^iljati na upravo lista
UREDNIŠTVO : Ulica Torre blanoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcil« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. IS PoŠtno-hranilničnl raeuu št. 841.6*2.
(Brzojavne vest:.)
Poročila o pomorski bitki pri Port Arturju neosnovana.
PETROGRAD 1. Specijaioi poročevalec »ruske brzo avue agenture« je brzojavil včeraj iz Mukdena: Poročila časnikov o pomorski bitki pri Port Arturju, pri čemur da so imeli Rusi velike z^'jlj3 ter je pade. kontreadmiral Uhtomski in 700, mož s o popisoma neosnovana. Naš* eskaira se e povraila v pristanišče, ne da bi bila :mela kake zgube, tudi la iije niso trpele. V pouočnem boj u torpedo vk so zado-bi.e naše torpedo/ke neznatne poškodba nad vodno črto. Kakor je bilo možno dognati, e!a bi i dve japonski torpedovki pogreznjeni.
Vladivostoška eskadra.
TOKIO 1. (Keuterjev biro) Japonska e-kadra, ki je odpluia proti severu, da zasleduje vladi\ OTOŠKO esaadro, ee je povrnila te da bi bila zadela na ist<*.
Iz Liaojanga
PETROGRAD 1. Dopisnik »ru*ke brz. gent'»re« je sporočil včeraj iz L aojanga : / Iruženi arma ii japonskih generalov Oku in ^lur kija, ki h četi odbiti naš oddeles v Ka ču, da l»i tako pretrgali tjega zvezo z javnimi silami naše mandžurike armade ter zasedli sLrateg čao važno dalin^ko sjtesko, sle postili ob železnirk' pr. g v varstvo le mali oddelek. Japons«e glavne sile prodirajo proti 'lalinaki soteski. Energični napad naš h spred-'ih (" t in vspe^na operacija generala Mi-*eaka so g-aaoai zadajih poročil pris lile Ja-nee, da so se umaknili.
Vsied deževja, ki je v užni Mandžuriji ' oa-topilo, je vsaki pr imet in dovažanje vil in drugih potrebdSio nemogoč. Japonci.
ne morejo zlasti z oblegalnimi topovi iz-ršit mktki operacije, pridejo lahko v zelo revarea pok>ia;.
Izpred Port Arturja
PETROGRAD 1. Poročevaiee ni*ke rz javne ageniure« je brzjjavil včeraj iz lukdena : Glasom doslih vesti, se je dne 26. ni a zjutraj pr i bi žala japonska eakadra aub nravu ter ob'treljavaia obrežje severno i taliva do gore U tselos. Potem eo Japonci ». zkrcanimi nočnimi vojnimi silami napadi?
;ŽD'e v šine, katere so bila zasedla povtlj-i štva naš o 'ovc=v. Trje napadi Japoncev ) bili z velikimi nj hov mi zgubami odbiti. Na to so se naea poveljništva unif.kr.iia v avne pozicije f ri gori Gu nđam. Japonci go trnož.li svoje soiednje straže ter eo prodi-i ii dalje. Po več brezvspešnih napadih na < iineam je jroslal sovražnik močno kolono
na srednjo cesto vodečo iz Daljnega v Port Artur, da b tako ofcšel naše levo krilo. Naš oddelek Be jo moral vsled tega umakniti. Mi smo zgubili 7 častnikov in približno 2G0 mož. Japonci so imeli naj bi ž prece šnje večje zgube, ker so japonske čste med bojem zadele na m ko površno mino, ki je pravočasno eksplodirala.
PETROGRAD 1. (U/adno.) Brzojavka generailajtnaata Z linskega na vojnega ministra od včeraj se glasi : Iz Port Arturja so dospele sledeče vesti : Dne 24. m. m. so razvijali Japonci veliko delavnost na vsej črti Bvojih sprednjih straž. Poskusili so napad, da bi zopet zavreli goro Uitseios, s katere so bili pregnani, bili s_> pa znova odbiti. Naše č.t* so zasedle tudi vas Bejkhov na severu od Siaubintava. Japonci bo pričali ni to iz velike daljave silno streljati proti našemu levemu krilu.
V	zalivu Talienvan ee nahaja japonska eekadra, obstoječa iz 1 kr žarke in 2 torpe-dovk ; tudi je tam 7 trgovskih ladij, ki so pripeljale t^a oč; vidno vojne saioge.
V	noči od 24. na 26. jun ja so sa vnovič japonske torpedovke približale trdnjavi. Dne 26. ob 4. uri zjutraj so pričele sovražne la-dije obstreljavati vse vasi ležeče od zaliva Si".ubintao do £ore Uit-elos, nakar so napadle japonske vojns Sile najprvo višino 131 in potem višino 126. Zadaja višina je bila napadena na fronti in za hrbtom od malega japonskega oddelka, ki je bil v ta namen izkrcan. Obe viš ni sta bili zisedeni od oddelkov naših strelcev. Potem ko so strelci odbiti tri napade, pri čemur so imeli velike rgule, so se pred premočjo fovrižni-kovo umaknili na višino Lunvantian. Japonci so na t") z velikimi vojuimi s lami od n jjaanje ene divizije napadli tuii to po z cijo. Toda vsi napadi Japoncev so bili odbiti. Ob 3. uri in pol popoludne so se prikazale japonske Čete v velikem šieviiu na srednji cesti vodeči proti Port Arturju in med goro Kuinsan. Dva bataljona naših strelcev ki sta bila utaborjena na višini, eta bila od sovražnka za hrbtom zajeta ter sta se morala ob vel h zgubah umakniti. Naše torpedovke bo podpirale na kopnem s tem, da eo se pr-bl žale Liin*Tantianu ter obstreljevale obrežje, ki ga je sovražnik easadel. Na naši strani je bilo 7 častnikov ranjenih in približno 200 vojfckov ubit h ali ranjenih. Od nss nastavljene površne mine so ob pravem času eksplodirale, veled česar je zletelo v zrak najmanje f>0 Japoncev. Zgube Japoncev so oČividno znatne. Glasom zadnj h poročil ciar-sirajo velike japonske kolone od Daljnega proti vasi Suantsanhovu in gori Kuinsanu.
Dne 27. junija se je vršila bitka med sprednjimi stražami. Japonci so nastavili na vrhu gore Lunvantian svoje baterije. Naše topničarke so se prdjl žale včeraj Lunvan-tianu ter bo ob=treljavale obrežje. D^nes po
noči so streljale biterije portarturske trdnjave ca japonske torpedovke.
Poročilo generala Kuropatkina.
PETROGRAD 1. (Uradno.) Brzojavka generala Kuropatkina na carja Nikolaja od včeraj je sporočila : Dne 28. m. m. je silno deževalo v okrožju postaje Dičičao in ob cesti od Dačičava proti L ujanu. Voda je preplavila neša taborišče. Japonci prodirajo — Če ravno počasi — v razni smeri proti naši vztečni in južni fronti. Na južni fronti je bilo opaziti gibanja japonskih čet, ki prodirajo od juga proti vztoku, da se združijo s Kurokijevo armado. Rekognosciranje v smiri dalinske soteske je pokazalo, da eo ee Japoccl nekoliko umaknili s pozicij, ki so jih prejšnji dan zasedli.
Sprednje straže, obstoječo iz več stotnij, katare so Japonci nastavili, eo se po kratkem streljanju umaknile. Od Fengvangčenga je priš a vest, da je bilo opaziti dse 29. m. m. prodiranje japonske vojske proti Ufanhuanu in proti soteski Siakolinu. Dežuje neprestano.
Izkrcanje japonskih čet.
ĆIFU 1. (Reuterjev biro) Japonci so izkrc li dne 26. m. m. na utok h ElliGt, kjer je operacijska baza njihovega bredovja, samostojno divizijo 10.000 mož, ki bo ali ojačila čete generala Ncdsu pred PortArtur-jem ali pa generala Oku, ki jo porabi za varstvo železniške proge. Japonci imajo sedaj na bojišču 180.000 mož.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 1. Zbornica je nadaljevala proračunsko debato. Poslanec Fran Udvary je govoril zlasti o gospodarskih v p.klanji h ter iz:av da glasuje za proračun. Poslanec D. bieckv (vladna stranka) je pretresaval g soodarske razonere obeh državnih polovic, posebno obš rno vprašanje glede povzdiga domače industrije ter je konečno izjavil, da glasuje za proračun. P09I. Aleke. Nagy (Košutova stranka) je polemiziral proti včerajšnjemu govoru ministra predsednika zlasti glede njegovih izvajanj o garane jskem zakonu. Govornik je proračun odklonil. Na to je bila debata prekinjena in odgojena na jutri.
PODLISTEK.
22
Azijske povesti.
iz zapiskov priobčuje Anatol.
VI.
Še sem poslušal t3 petje, kar mi je nekdo p' .žil roko oa ramo.
»£umpau, ti tukaj !« sem vskliknil, ko w □ zagledal tako nepr čakovano poleg eebe -V o gola, kakor da je vzraetel iz tal.
Sumpau je vrgel ta tla dva kožuha ic pr 'el tako ie :
»Vanja, ali s; se ustraši? Tiho in ne-p akovano prihaja Tatar, če noče, da ga k . vidi ; sovražnikovo oko ga ne zapeža m ino ee je zavedel, je premfgan. Ali siišiš pesem ? Ti zvoki ti napolnijo dušo, namejo ti strast ; jih li Biišiš ? To je pe-nasega narodas drugačna nego vaša ruska, na in bolestna !« »Ne govori mi tega, tudi Rusi imajo P mi, ki jim vžigajo pogum v srce, če tudi 0 tako vihsrn h in ognjenih. Pustiva to! Ali B prinesel kožuhe za prenočevanje tu v
»Da, Vanja, po neči p*da obiina rosa in škodovala bi ti, ker nisi vajeu naš h gradov«.
»Hvala ti Sumpau, veliko hvalo sem ti dolžan za toliko uslugo, ki si mi jo storil, ko si se zavzel za-me«.
»Tiho vendar, Vanja, in ne govori mi o hvali. Sumpau vedno rad stori, če more koristiti komu, ki ga Ruai zatirajo in preganjajo«.
Na to nisem odgovoril ničesar, ker ee mi je hudo zdelo, ko je govoril Mongol s takim sovraštvom o Rus.h. Potem sva še neiioliso govorila o razmerah med glavarjem in njegovim ljudstvom in o njegovem prijateljstvu do Rusov. Zvezde so svetile s polno svetlobo z neba, k) sva se zavila v kožuhe in legla spat.
Ko sem ee zjutraj prebudd, ležal sem sam ; Sumpau se je povrnil kmalu in s cer že z lova.
»Dobro jutro, Vanja*, me je pozdravil, »vendar že na nogah ! Jaz eem moral na lov, da nama ne bo treba na poti gubiti ča a z lovom. Ali se odpočil, da bes mogel na to težavno pot?«
Brzojavne Vesti.
Cesar v Ischlu.
ISCHL 1. C^sar je dospel semkaj cb 1. uri 45 minut pop. na letovišče.
Žrebanje.
DUNAJ 1. Na današnjrm žrebanju avstrijskih sreček rudečega križa je zadela glavni dobitek 30.000 kron ser. 2366 št. 2; drugi dobitek 2000 kron ser. 11.412 št. 16. Po 1000 kron sta zadeli ser. 9216 š£. 30 in ser. 11 885 št. 31.
>Dj, Sinjpau, čil sem in krepak, da nič več ne čutim v sebi one utrujenojti od včeraj«.
»Spanje zunaj na planem mnego bolj krepča človeka, nego ono v sobi. Tak počitek izdaja mnogo več in zalo jaz veliko raje zunaj spim, nego v koči, kjer je zrak za-dubel in ti teži prsa. Treba bo, da se sedaj poskrbimo za pet, ker daieS je še cilj, do katerega morsš priti daneB. Piidi z ms no v kočo ; kozaka Bta ža odšla in sedaj ni več nevarnosti za te !
Po teh besedah sva sla v kočo, kjer je začel Sumpau spravljat skupaj vsl> potrebno. Dosti mu ni bilo za stba, ker Mongol potre buje jako malo hrane in sploh vsega. Dovolj mu je pergišče r ža, nekaj čašic čaja in s tem je oprav'1 za ves dan.
Tako je bil tudi Sumpau kmalu gotov ; še puško na ramo in hajdi ca pot! Za kočo ubrala sva jo po gozdu v loku cko!i vasi, da sva se lahko izognila vsem neprilikam, ki bi nastale, če bi se izvedelo za mojo navzočnost.
Ko sva imela vas za seboj, mahala sva jo naprej po gozdu v severno vzhodai strani.
Umor i it samomor.
BUDIMPEŠTA 1. Profesor pravna akademije v Esperiesu dr. Julij Mauritz je ustrelil danes Ilcno, hčer profesorja višje realke dra Antona Kremora in na to sam sebe.
Razlog temu činu je dejstvo, da so roditelji deklice, ki je bila zaročena z drom Mauritzcm, radi njegovega nespodobnega življenja zaroko razdrli.
f Stotnik Spindler.
CARIGRAD 1. Avstro ogrski stotnik Spindler, pridodeljen makedonskemu crožni-štvu, je umrl sinoči v Skoplju na unetju trebušne mrene.
Štrajk zidarjev v Solnosjradu.
SOLNOGRAD 1. Zidarji tvrdke Ceconi so pričeli štrajkati. Štrajkovci so ustavili delo na sedmih zgradbah, med temi na no-i vem kolodvoru. V Halleinu in Guiglu je nastal parcijelen štrajk zidarjev. Kredit za trancozko poslaništvo pri Vatikanu črtan.
PARIZ 1. Proračunska komisija je s 14 proti 10 glasom sklenila črtati kredit za. francozko poslaništvo pri Vatikanu.
Angležki kralj Edvard.
LONDON l. Kralj Edvard je dospel danes predpoludne semkaj ter ee je podal v palačo Bukingham.
Dr.u Venezianu.
ii.
Nikdo ne more navesti nijednega slučaja iz zgodovine, da bi bilo katero-koli fclovan-Bko plem9 udira'o v Italijo in tam pustošilo. Če pa so tudi slovanski vojafci v m nolem stoletju pojili tla Italija se svojo krvj~>, n'ao storili tega kakor samosvesten narod, ampak kekor vojaki, ki so se morali pokoriti ukazom nemških vit d »n sili germanske veleaile. Ti vojaki Be niso borili pod elovanskc, ampak eo se morali boriti ped nemško zastavo in za nsslovanske koristi. Tudi mi Slovani se borimo za svojo svobodo in za svoje kulturno ujedinjenje. Zbog ta svoje želje po nsrolovi ! svobodi umevamo in imamo smisla za nekdanja i prizadevanja naroda italijanskega za svojo j svobodo, ter cenimo one heroje, ki so se iz-ticali v oni italijanski epopeji.
Prav v tsm momentu pa je ob enem vzrok, da ne umejemo eedanje italijanske generacije, ki sovraži nas in simpatizuje s potomci njih, ki so skozi stoletja pustošili Italijo. Tu stojimo kakor pred kakim fenomenom človeške zmote, ko vidimo Italijane v strupenem sovražtvu proti plemenom, s katerimi ni imela Italija nikdar sporov. A ne le to! Marveč vidimo Italijane — kakor rečeno — kakor zaveznike njih, ki eo puBtcšdi Italijo, jo tlačili in zatirali. Zastonj bi iskali p j zgodovini vzroka, ki bi nam mogel pojasniti
Sumpau je hodil vedno nekoliko pred menoj ter mi je v enoaier pripovedoval kako reč. Zdaj so bili na vrati boji teh majhnih rodov med seboj, zdaj zopet mi je pripovedoval o svojih lovih, učil, kak} se mora zasledovati to žival, kako pa ono.
Nikdar mu ni potekla govorica in če je nehal z eno zanimivo lovsko povestjo, začel je takoj drugo. Tako nama je kaj hitro tskel čas n kmalu sva prišla do neke vasi ; bila je ta vas sestavljena samo iz par hišic, kakor so sploh gorske vasi. Razdrapana in od deževja razrita pot je vodila do malega sedla in spodaj v dolinici sva zagledala teh par hiš, katerim je Sumpau dal ime vasi ; povedal mi je tudi ime, katerega pa se ne spominjam več.
Sumpau me je sprovel k glavarju, kjer eva bila oba gostoljubno pogoščena. Po kosilu mi je rekel Sumpau :
»Dragi V ar-ja, jez te moram zapustiti, ne morem iti dalje s teboj. Vem pa tukaj za. dečka, ki je že večkrat prekoračil Ural in ki te varno in srečno provede, kamor želiš«. (Pride še.)
Potem so jeli nekako namlgavati, da se je admiralu Togo tisto jutro le nekai »zdelo«, da se je 1 ru ka velika vojna lad ja-pogrez-nila, 3 pa da so grozno poškodovane. Veselja krik je jel poti he v a ti, Bjaj na slavoloku ja jel potemnevati. Ve ikanska japonska zrnata se e zruš la v nč. Dioes gledamo armado »b'amiranih Evro;vjcov«, msd.kat ra pa je Vate ti tudi Amerikaie, ki javljajo kislimi in dolgimi obrazi, da so — lagali, oziroma, da
in iz
dejstvo, da velika večina Italijanov v teh
hipih s pravim fanatizmom stoji na strani današnjih sovražnikov Rusije.
Ali vse se maščuje na svetu. Ni se dolgo temu, ko je ^oficijelna Italija občutila kakor silen udtrtc, ker je ni obiskal cir Raai e. In m^rda ne m,ne mnogo ča^a po dovršen u ^sedanje vojne, i o ista ifi2ijelna Italija ne bo v kaki Japonski iskala diplomat. čnin stikov in pomoči za razne svoje dalekosežne aspiracije, ampak bo zopet iskala j so bili nalegani. Iz Ćifa a, is L m iona, z poti v listo baje barbarsko Rusijo ! Nj, is- i B-rclina, iz Pariza, iz Tienčinr?, iz Amerike, gledi iz zgodovine dsb uče, da zna Rusija primerno vračati vsakelnur, ki Ee je v kritičnem času nelojalno in brez vzroka pridružil nje itak že mnogoštevilnim sovražnikom. Mordi ja luii že Italji skusila nekaj tacega. Leta 1854., za časa krimske vojne, seje bila tudi Italija pridružila ziruženim zapadnim državam, a potem je prišli« leto 1896., ki je prines o Italiji krvavih porazov v Afriki, v vojni z isto Abesinijo, ki je v ^tesnih odno-šajih z Rusijo že iz verskih obzirov. Nem čija r^spolaga menda z nekoliko večo vojno silo nego razpolaga Italija ! Nemčija predstavlja j.red svetom ntkoliko drugačno vlast nego o predstavlja Italija. A vendar vidimo, kako previdna je Jvelika Nemčija ob vseh svojih korakih v svoji veliki politiki, na urejevanju svojih mednarodnih odnošajev, le da se no pretržeje žic?, k jo vežejo s Petro-gradom. Ni merda ljubezen ali spoštovanje do Biovanske Rusije, ki diktira Nemčiji tako taktiko v vnanji politiki. Tako smer jej diktira pravo umevanje svoje lastne koristi, po gojev za svojo lastno varnost — zmisel za neizmerno škodo, ki m:ri navstati za interese vsake evropske države od eovražtva z Rusijo.
Celo t sta avstrijska diplomacija, ki je že na glčsu, da prihaja z vsako pametno idejo vsaj pol stoletja prapozu , se je neko liko spametovala. V to jo je prisililo de 3tvo,
ru=ka brzojavna agentura iz Mukdeaa — Tokio poročajo hkrttu in blizu soglasno, da eo bile v oii pomorski »bitki« 23. junija izgube le — na japonski strani. Naj nava demo dva iz med vseh teh glssov. Ruska brzojavna agfntura poroča iz Mukdena, da se je rusko brodovje povrnilo v pristanišče portartursko brez kakoršne-sibodi izgube. Le dve torpedovki sti imeli povsem neznatne poškodbe nad vodno črto. Pač pa sti se potopili dve sovražni torpedovki. — »New-York-Herald« pa javlja, da so »e udeležile te
javnega mnenja na vse govorice o posredo-1 lovanja. V celovškem »Glasniku« leta 1864.
I je priobčil svoje prve pesmi.
van:u. To naj bi umeli v Japoiskt.
Umrl ja v Xagy-Topo1 ovcu pri Temeš-varu Mihael Krsgelj, doma iz Doblarja pri Ročiaju (na Gorišsem). Bil je tam načelnik železniške postaje in višji kontro.or kr. državnih ogrskih žekznic. Bil je star (51 let. Leta 1866 se je vdeležil vojne v Itfcliji. Pri železnici ja služil 37 let. V letu 1884.Ij® zadobil < gr^ko državljanst vo ali radi tega ni poztb 1 svojega materinega jezika. Poročen _,e bil s Srbhinjo Popov e.
Občinske volitve Pali. V kratkem se vrše v Puli občinske volitve. To pot postavili bodo tudi Hrvatje svoje kauciidate. K Puli spadaja tudi več čisto hrvatskih kmečkih občin izven mesta in v mestu samemu bi »a mnogo Hrvatov in drugih Slovanov. Ze vest, da hočejo za bodoče občinske volitve postaviti tudi Hrvatje svoje kandidate] jo
lesko novinstvo o Koerberjevem lovu na Poljake.
Glavna karakteristika vse Ko-rberjeve diplomao je je ta, da na doseza teg?, kar je hotcL. Vui njegovi poeku3 so negativni. V; d jo zatrio, da njegova glavna želja jo, da bi pomiril avstrijske narode. Resoica pa je ta, da jih ni še nobcn avstrijski minister tako temeljito razdvojil in odtujil en<?ga drugemu, kakor ravno on, dr. Koerber. Tudi računi glede Djegovega »informacijskega« potovanja v Galicijo, se utegnejo temeljito izjaloviti. To jedno je gotovo, da se je mož motil, ako je menil, da njegovo potovanje med Poljake provzroči B g ve kako esup* nenje v Čeških krog li. Češko novinstvo piše tako hladno, nonšalantno, o napovedovani j vznemirila ves italjanski tabor, židovski in spravi med Poljaki in ministerskim predsed- nežidovsii. Italijanski listi vseh barv kličejo
nikom, da je gotovo, da najde dr. Koerber po svoji povrnitvi iz Galicije isto vrema v
na boj vse italjanstvo in vlado proti poplavi barbarskih Hrvatov, ki so b*je na'svoji zemlji — tujci, dotepenci! Itbl jaa3ka kamora je na delu, s k 1 i c u j e skupščine, sestavlja razne odbore, že pošilja svoje agente po v&-
enega moža n ni ena ladija jim ni bila po-i9en temu bahačenju se spravo s Poljaki. Ta seh. Tudi vladni oigani biti kamori na poškodovana. OilopnjaČe so vlekli (remorkirali) I aaaen je hil razdražiti Cehe. Narod češki moč. Zadnja »Naša Sloga« piše, da je c kr.
afere le japonske torpedovke, d^čim so se j češkem taboru, kakor je bilo predno je dal oklopcjace in križarji umaknili, čim se je j razglasiti svoj obisk v Galicijo.
pojavilo rusko brodovje. Rasi niso izgubili ni j »Narodni listi« menijo, da je namen ja-
v pristanišče zat^, ker je uh -d c*ek in mi-
privošča Poljakom ta obisk, če jim prinese postno ravnateljstvo na temelju nekega zdrav-
nic n in ker je to sploh ob čajno, ko sa bro ^aj koristi. Čudno pa je, da on, dr. Koerber,	niškega spričevala c. kr. okr. zdravnika
hrodovje vrača v pristan šče. Rusko bro jci ima tri portf-lje združene v svoji roki, šs	na toplo priporočilo poštnega upravit
e ima povsem svoboden i z- j ie v petem letu svojega vladanja občuti po-	Franka dovolilo postnemu ofisijalu Trigariju,
in more poljubno z a p u - j trebo, da obišče jelno v državnem zboru za-	dvemesečni dopust. Ta poštni uradnik si je iz-
odovj d o v j hod
ščati pristanišče. No, sedaj ste čuli.
Takov je
stopauih pokrajin. Čudno je tudi, da ne pri-	bral Proraontur, da se pri svojim prijatelju
bil tisti | haja po informacije t;a, kjer ima državna in	župniku Maticu, od svoje bolezni ozdravi, a
grozni rmki poraz. Ali nad vso družbo »bla -j parlamentarna kriza svoj sedež — v kralje-	v resnici da agitira med tamkajšnjimi kmeti miran li Evropejcev« strfii za zvonik visoko sWo Češko. Dolžnost njegova je bila, da je bodoče občinske volitve. — blamirana Evropejka »Neua Freia Presse«. — ne po 4 ali 5 letih — ampak koj začet- Gradfoa bohinjske Železnice. C. k.
_____________	o	Gorici razglaša, da
terskegf
Ta je v dolgem članku dokazovala, da je bil	^oma prigel osebno prepričat Be o razmerah	okrajno glavarstvo v tiorici razgiaša,
dogodek pred Port Arlurjem us^dneji za Ru-	y čtšk;. Horizont ministerskega predsednika	bodo (v namen političnega obhoda in ekspro
eijo, nego celo zgodovinskoslavna bitka na	ne geza prek0 Dunaja. Sicer pozna državo le	prijacijske razprave glede podrobnega načrta
morju pri Traf*lgarju dne 21. oktobra 1805,	-z aktov. Zatrja se sicer — zaključujejo »Na-	radi izvršitve varijante v km 85.5 do km
ki je stuina nepremična točka v v*ej med- : je aDgIežko brodovje pod poveljstvom Nei - rocjnj ljBti« — da to potovanje nima politič
senovim tako silno porazilo združeno francozko- nega znagaja. Da temu ni tako, tega ne treba
narodni politiki, de stvo, da ima Rusija prvo bes d t c a razreševanju najaktu veinejin vprašanj mednarodne politike. In na tem stanju stvari n«s spreminjajo prav nič dogodki na skrajcem Vzt.ku.
Gcspid Vepeziac pa je šel tja v Tri-deut, Ha zu^ti fulminanten govor, s katerim je ee b.-lj ratp hoval tako že vzplsmteio ita-
ilo
špan?ko brodovje, da jo to pDsleinje izgub od 33 ladij 19! A ruski poraz pr. Port Ar-turju dne 23. junija da je bil še u so dne j i nego poraz Francozov in Špancev pri falgarju... »B amirana Evropejka«...,
te ne pomiioval.
A'i slučaj je ša posabno kričeč,
še le dokazovati.
Tra kdo bi
ker to
8^.5 črte Podbrdo Gorica) na občinskih uradih v Podgori in v Sjlkanu razloženi od 26. junija do vštstega 9. julija nastopni pripomočki : 1 ) načrt za zemljiški odkup, 2.) izkaz zahtevanih zemljišč in pravic, 3.) iz*az imen in bivališč onih, katerih zemljišča ali pravic se imajo razlastiti. V te pripomočke
lijaneko slavcfobstvo, tist;« mižojo do Slova- t n^go }agqli le zasebni japonofi ski viri, nev katera mržnja §e ravno sedaj, ob dogcd- i ampat je lfgAlo tudi oficijelno poročilo ad-
kih na skrajnem V'ztoku pojavlja odurnim m|raia Togo, ki je meral petem polagoma nač nom ne le proti Rusom in Rusiji, em" j 0p0rekati samemu sebi! Ta b;učaj dokazuje, lovacom v obče in proti nam i tu^ cfiei:;elnim japonskim poroč.lom ni da-
poaebej. Italijani -ftti y€re
pak proti Slovan« Hrvatom in Slovencem
sam so torej, ki nas identifikujejo z ruskim	Kakovo ]e tiato »absolutno gospodstvo«
nar< d; m, oni si domnevajo (m se ne mot jo jAp0Dcev nam priča dejstvo, da se vladivo-v tem), da rane rusk h vojakov bole tudi stošKo brodovje neprestano pojavlja ob japon-nat. Pa dobro. Če torej Italijani obračajo svojo mržojo proti slovanski skupnosti in s tem priznava o to skupnost, tem bolj nmo opra viče-ii mi, ako interese svojega nacijonalnega obstanka vidimo v zavisnosti cd moči in siave Rusije. A Čim obstoji ta stik v skupnoslo-vauskih inleresih, potem pa je več nego naravno, ako poskrbe S ovani sedaj, da bodo imeli v Rusiji jako točno evidenco o vseh onih, ne izvzemši Ita lijanov, ki so se v tej kritični dobi brez razlogi kazali sovražni ne Rusije.
M jrda meni g. Vcnezžan, da bo to na korist Bpecijelco avstrijskim Italijane m, da je šei v Trident prepovedovat sovražtvo pr.jti nam ? !
Vprašanje reciprocitete zagrebškega vseučilišča.
Na sv„ Pdtra ia Pavla dan je češćro di-	more vpogledati vsakdo ob navadnih uradnih
šaštvo v Pragi priredilo protesten shed proti	ursb. Uitmene ali pismene prigovc^re je pred-
manifestaciji dunajskega nemškega d'jaštva	ložiti okrajnemu glavarstvu v Gorici tekom
radi zagrebško univerze. Jeden čeških go-	gori navedene razpoložae dobe. vornikov je menil povsem opravičeno, da je Vojaške vesti. 1. batalijon s ponovnim dunajsko vseučilišča prenehalo biti državno štabom tuk. rtomohr. pešpolka št. 5. odšel e
vseučilišče in se je ponižalo na ni\6 niže-	28. junija v Tržil (MonžMcone), kjer se je
avstrijskega vseučilišča. Na shodu so govorili	združd z 2. in 3. batalijonom istega polka
tudi po en Hrvat, en Slovenec in eu Srb, ki	(Gorica-Pula) v p ikovne vaje. Dne 12. ju-
so vsi nujno priporočali, naj se av3trijski Slo-	lija povrne ee vojaštvo zopet v Bvoje garni
vani tr.lno oklenejo eden druzega, da se	zije. Ridi pomanjkanja prostorov je zavkazalo
uprejo hoji Nemcev na Vztok in da se nem-	tuk. nsmestništvo zapreti tamošnjo šolo, radi
sto Gensan v Koreji, kjer majo Japonci ve- g^i je^ik odpravi iz uradov v slovanskih da-	časar se je ponehalo s poukom ža 28. mino
želan. Zahtevali so : ustanovitev češae uni-	lega me3eca.
verza v Brau, slovanske v L ubijani in reci-	Dne 19. avgu3ta otlide isti polk na k c-
prociteto zagrebške univerze.	roško-italijansko mejo, kjer bodo
To eo najbližje kulturr.e zahteve Slo-	pričetkom septembra velike vaje mej 6. iefon-
cesijo resn ei, da priznava, da vse one praske, vnlj0v> S gldano je bila vsprejeta resolucija,	terijtk > t^r 22. domobransko pehotno div z jo,
ki eo se Blavile kakor zmagovita ofjnsiva Ja- protestuje proii provokatorifinemu in ža-	pod nadzor3lvom ktraegu poveljnika Sueco poncev, >iimajo po<ebnega pomena, ker »sploh ljjvema nastopanju dunajskega diještva
nekaterih tiunajskih pri fjsorjev.
ekih obali h in da je te dni bombardiralo me
like zgube.
S kopnega ni danes nobene važaeje vesti
nego ta, da je že nastopilo deževje. Pač pa danes »Neue Freie PresEe« to koa-
napravla
ne more biti v zistemu Btrateg je Kuropat-kinove, da bi remo in trajno braail one prelaze«. Nu — teraj ? !
O tistih trdi »fjrt h* niso poslali danes
lažaiki nobene nove vesti. V nekoliko dneb se tudi ta japonska zmaga primerno skrči. Posredovanje i
in vai vja.
Istočasno bodo velike vaje ljubljanske
Drolnie politične vesti.
Iz Hrvatske. Velikim županom Belovaru je imenovan umirovljeni Ti^ša Gaorg jevid.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 1. julija 1V*04.
Dovolite, da zapojemo tlačen visoko pe-eem o »IJsmiranih Evropejcih!«
Evropa že dolgo ni videla toliko — »blamirani i Evropejcev«, kolikor jih gleda danes na vstli svojih straneh. Ko bi bilo m«: ž no zbrati vse te »blam rans Evrope'ca«, bil bi to diven pogled na same dolge obraze. L) žal tam je, da moramo v vojsko blamiranih Evropejcev prištevati tudi marsikateri lahkoverni t-lovenski ol raz.
Crlo literaturo so bili nagn madili o groznem porazu ruskega brodovja pred Port Arturjem dne 23. junija, v najčri:ej;h barvah so slikali položaj nesrečne Rus je vsled tega groznega poraza in od Port Arturja do obali Japonske so pleli velik slavolok zmage nad ju nask m, uad nepremugljivim, nad jedinim jap nagim brodovjem in njega admiralom-Ču-dotvorcem Togo. To je biio veselja, to je bilo vsklikanjn : ves japonefi ski svet je bil pijan zmagoslavja.
Toda jtle so prihajati tudi :z Japonske neke oudce, dvom'jive, kontraditorne vesti.
O-iirom ra razne gasove
o eventuvel- = »Obzor« piše, da je veliki župan
M infanterij^ke divizije na g o v i š k o - i t a 1 -janski meji.
Letos je prvikrat, da s e v r -v šijo velike vaje na avstrijsko-podžupan italijanski meji, kar utfgne biti nekf.
odgovor na lanjske :velike vaje kraljeve" it; •
nem posredovanju, p šsjo »Moskovske Vje-	g'ebški ^uda Budisavljev:<S prosil za umi-
doiiiojti« : V svoji odkritosrčni miroljubivosti	rovljenje in je tozadevna prošnja že sprejeta,
je Rusija pred štirimi meseci stavila Japonski	Na njegovo mesto pride baje veliki župan jako ogodue pogoje. Japonska je zavrnila te
pogoje na jako žaljiv nsčm. Oficijelno jih ni hotela niti vsprejeti, da si je bita po svojem zisujpniku netficijelno obveščena o njih vsebini. Se laj pa ni možno več dovoliti teh pogojev, ne da bi bil žiljen ugled Rusije. V januvarju jih je penujala Rasija v svojem va-likodušju in v svoji miroijub vost . Sadaj bi se tolmačili isti kakor znak slabotnosti in malodušnosti. Sedaj ne smemo ničesar več dati Japonski in smo siljeni noleus volena vzeti jej ono, kar zmagovalec sme vzeti po pravici.
Japonska sama je prisilila Riaijo v to potrebo, od katere ne moremo nikdar odnehati. Ć.m bolj se bo Japonska bahala, čim bolj bo zavlačavala vojno, tim več bo morala Rusija zahtevati od nje, ne iz požalji-vosti, ne iz maščevalnosti, ampak redi neizogibne potrebe, da sijajno in neomajno varuje svoj ugled na Vzt >ku in v vsem svetu. To :e naš odgovor kakor zastopnikov ruskega
oajeski Cntucak.
Bodoči torek, dne 5. julija vrši se v^Za-grebu prva glavna skupščina hrvatskih srednješolskih profesorjev. — Dela se na to, da prva skupščina se bo ta vršila čim slove-sneje.
Iz Bolgarske. Iz Sofije javljajo, da je vojni minister mnenja, da zamore nje govo odredbo, s katero je preklical sklep
za* lijanske armade ob neš meji.
Praznik sv. Cirila in Metoda.
»Slovencu« čitamo: Doe 3. julija" bodo s'< vesno praznovali Hrvatje in Slovenci v M -tliki v novi, lani blagoslovljen', lepi gršk -katoliški c e rjff vi sv. C rila :n Metod;. Ša je v spominu dan 5. julija minolega leti, ko so se zbrale pod okriljem sv. elovanakih apostolov velike množice Slovencev in H -vatov. Zato bede gotivo tudi v nelei > zbrana vsa okolic«. Grško-katoliški župnik g. Ilranilovič je povabil pevce akad. dmšt i »Svačidc iz Zagreba, katerih pride 3u v M
ministersktga sveta glede dopusta vojakov,' tliko. Tu bodo peli ob 10. uri pri svetim ,
razveljaviti le knez. Spor v ministerstvu je precej ester, toda nadejajo se, da ga knez poravna.
Dnevne novice.
Simon Gregorčič, naš slavni pesnik bo oliajai dne 15. oktobra t. 1. svojo šestde-setletnico. S mon Gregorčič je bil iojen dne 15. oktobra 1844. na YTrsnem, v gorski vasi pod Krm m na Goriškem. Lsto-s obhaja pa tudi svojo 40 letnic i svojega književnega de-
katero bode daroval ravnatelj grškokato! -škega j-emen š5a v Zagrebu, veleČastiti goa Njargdi. Popoludne ob 5 uri prirede gg. »k i-dem k pevsko-tamburaški koncert na v r i g. D. Makara. Čisti dohodek je nameoj o blagajni kluba »SvaČ č« za f od joro siromašnim visoKololcem. Zato je upati, da se zbe■<* dne 3. julija v Metliki moego Slovence-.' 11 Hrvatov, da veličastno proslave ta dan lio 1 na čast, a sebi na diku i s,>a?.
Ferijalno društvo »Gorotan« slov<»i-sklm rodoljubom! »Ča mladi rod ne !)J
ognjevit — razpaljen ves v borbi oČevinski i mešani zbor. Gg. pevke in pevci go napro-_ kdo li biti more?«	jšeni da se polnostevilno udeleže te pevske
Te besede Jurčičeve Rtoje kakor »motto« | vaje. nad pozivom, ki ga prioLčuje novo f.rijalno .	Odbor,
društvo >Gorotai:< ! »Morituri vos salutant!« . Družba sv. Cirila in Metodija. Is — Ta v -kiik je čer o čuti iz ust zastopnikov j pcroČila o zadnji seji glavnega vodstva po-sloven-k Kjrotana. In goto o VBtrepcče snemsmo : Vsa razpoložnina znaša sedaj srce VrTtk mur, ro misli, da bi se ta krasni 1957 K 33 Btot. S tem zueskom ni mcžao del Eiovenš-ke ze.od.e v kateri na go-posvet poravnati niti najaujnejih mesečnih plačil v tkem po ju p ei - jo starodavne pravice slo-j znesku 24'J6 KI. Z regulaeijo plač učiteljem, ven?kt . -t k< rošKega or&tarja, odtujil in po- j ki step' v vel avo s prvim januvarjem 1905, stal i t nemškega carode. In res — tako pe uvedeta dva plačilna razreda. V I. plač. nadj j e peziv —, kolika nevarnost je J razredu bi dobival učitelj plače 1800 K, pret ;a n še pre:i Slovenstvu na Koroškem! stansrine 500 K in pravico do 6 petletne »Nimamo se borit z vnanj m sovraštvom, n?, pj 200 K; učitelj:ca pa plača 1500 K, sfca-bor ti se imamo z nevarnejim sovragom, ki narine 400 K in pravico do 6 pet etnic po se je k-i ker razjedajoč črv skril v srce na- 150 K. — V drugem plačilnem razredu bo ^ega n-irjda, ne le z narodno brezbrižnostjo dobival učitelj plače 1400 K, stanarine 500 in popustljivostjo, ampak z narodnim izdaj- K in pravico do 6 petletnic po 200 K; stv m, h plodovi nemške nadvlade in več- učiteljica pa plače 1200 K, stanarine 400 K letne f!.venske malomarnost5«.	n pravico do G petletnic po 150 K. Po
Z ozirom na to žalostno dejstvo so slo- 16 letnem zadovoljivem službovanju v II. venek! vig jkoi tlci u-tanovili ferijalno društvo pltč. razredu se premakne vsak učitelj in »Gor lan« z namenom š r.ti med ljudstvom učiteljica v I. p!ač. razred. Proračun za leto izobr z1 o in narodro zavest s poučnimi pre- 1904 izkazuje letno potrebščino 45.968 K davaeji, vtsellesnr, izleti itd. Ali društvu ee 89 stot.
je bori-i z gm t^imi Uža vami. Zato prosi Toplice v Šmarjeti na Doleujskem požrtvovalne rodoljube, da mu prihite na eo bile doBedaj vsako leto precej obiskovane, pon-oč, da ho moglo že začetkom teh počit- ker bo tudi tam dobre tople kopel', ali nic začeti s svojina dalovanjem. Darove je uprava premalo žrtvuje za povzdigo toplic, posijali llsgajniku društva: Janko Vidic,	Vendar enkrat! Na dolenjskih želez-
stud. i ur., Podicrnos, pošta Žrelec, Ko- nicah so vendar začeli izdajati dvojezične roško.	vežne listke m;Bto eamonemškib. Ni ravno
Otroški vrtec družbe sv. Cirila Ih prijetno čutstve, ki nas navdaja, ako mo-Metuda v Bojanu vabi ca otroško veselico ramo kaj taeega beležiti skoro kakor kako katero priredi zasebni otroški vrtec sv. Cirila pridobitev.
in Metoda v Rjjanu v ponedeljek dne 4.	Letoviški liht zdravišča Bleda. Prva
junija na vita »Kcnsumnega društva« v številka prinaša izkaz došlih gostov od 1. Hojam. Začetek ob 6 in pol uri zvečer, maja do 15. junija. Došle so 203 osebi, med Med posamičnimi točzsm' vsporeda sviral bo njimi imajo večino bratje Ctlii. blagohotno tamburaški zbor in pevski zbor	Štrajk zidarjev je končal. Na shodu,
pevskega druš.va »Zarja« iz Koiana. Ustop- ki bo ga imeli poslednji štrajkovci predvče-nino 30 stot. za esebe.	rajšnjim popoludne cb 5. uri v delavskem
VTspored : 1. Petje. 2. Živa slika Pre- domu v u'ici B>scfceto, so sklenili, da se po-šerna (z deklamaciju). 3. »Na sprehodu« pri- vrnejo v3. na delo, zaupajoči obljubi deloda-zor. 4. »Kuhar.-ki vajenec«. 5. »Pastirska« s jglcev, da se bo vršilo nadaljno pogajanje z samo pevi. 6. »Popotnik« (Ivogovor). 7. »S;- odborom enih delavcev, ki so odnehali od rota« (dvogovor1. 8. »Zadovoljni brat«. 9. širajka in sicer na podlagi spomen ca iz dne Petje. 10. »Bratje v kolo«. 11. *Rdcč; s .ra- 17. rraja 1. 1901, izklj učivši pa iz pogajanj fanc (Ivospev s spremIjevanjem). 12. Petje, t čke 2., 8., 9., 12., 14. in 16 iste spome-13. »Msli z.spančćkc.	niče.
Razstavo ročnih del si lahko vsakdo	Vsled lega Bklepa bo se povrnili včeraj
ogleda v nedeljo, ponedeljek 'n v torek v v jutro na delo v^i z darji in vsi po-čaf-u šjlskega umika v prostorih šolske dajači.
slišala, da je na trgu pred cerkvijo počil strel iz revolverja. Šla ata na trg in tam
sta našla sedečo na stopnjicah pod stebrom
avstrijska ednotna renta K 99.15 — 99.40, ogrska kronska renta K 97.— 97.25, italijanska renta K 10*2.— 102.50 kreditne akcije K ti40.r>0 — 642.50 državne železnice K 632.50 — 634.50, Lombardi K ,. , , , . . .. o . , . 79.— SO.—, Lloydove akcije K 6S0 — 638.— — sredi trga 16 letno Antonijo kantini, doma iz grečke: Tisa K 320.---325—, vredit *y 462.—
av. R ka pri Miliah, katera se ie bila sku-;do 473.-, Bodenkredit 1380 K 296— 30o.—, Bo-„ , - . V . , .. . , • Idenkredit 1889 Iv 290.— 29S.—, Turške K 127.— sala umoriti izstrelivsi bi krogljo iz revolverja do 139.— Srbske __ do __.
v trebuh. Imela je pa na aabi uanjat pas, ob j Dunajska oorza ob 2. uri popoi,:
katerega je zadela kroglja, vsled česar je ;
zdrknila v stran ter Antonijo le površno
opraskala.
Redarja sta vzela Antonijo v svoje vf>r stvo t-r jo spremila v bolnišnico. Izjavila je, da je hotela umreti vsled družinskih neprilik,
prišla v Tr3t.
— 32-letna Išhkoživka Ivanka
Fabiani
	včeraj	danea
Državni dolg v papirju	99-85	99.90
„ n v srebru	99.85	99.90
Avstrijska renta v zlatu	117 85	117 25
n „ v kronah 4%	99-30	99.30
Avst. investicijska renta 3*/»*/•	90.95	90 90
Ogrska renta v zlatu 4°/0	113.05	1 i8.35
n „v kronah 4	97.15	97.15
^ renta 37a	89.—	89.—
Akcije nacijonalne banke	1606 —	1620.—
Kreditne akcije	63i».J5	641.50
London, 10 Lstr.	239 40	239.42 V-
100 državnih mark	117.32'/:	s 117.37 v;
20 murk	23.45	23.45
20 frankov	18.99 V	19.01
10 ital. lir	95.05	95.10
Cesarski cekini	11.30	11.30
Parlžlca In londonska borza.
k ustom stekleničico polno karbolne kisline, i
katero je hotela izpiti. K erćči je bil pa ne- j	^ .	x	, .	, QQ
J	v	J	1	*	Pariz. (Sklep.) — francozka renta 9 S 30
fcdo, ki 83 je nahajal blizu nj?, pravočasno ; 50^ itaiijftnaka renta 104.80, španski exterieur 83.17
zapazil ta blazn; poskm ter ]e. preprečil iz- j akcije otomanske banke 590.—.
vršitev istega s tem, da jo je vdaril po roki. j	P a r i z (Sklep.) Avstrijska državne železnis*
0	.....	... i—.— Lombardi —.— unificirana turška renta <»
Pri tem se jej je pa karboina kislina raslila ; menjice na London 251.90, avstrijska zlata renta
po bradi, po grlu in do pr i'a ter jo oodot ! 100.80 ogrska 4% zlata renta 101-95 L&nderfcank '	"	—.— turške srečke 123 7o, parižka banka ll.ob,
hudo ož»ala. Spremili so jo v lekarno Serra- italijanske m-ridijonalne akcije ——, akciie liio
vallo, odkoder so telefjničoim potom pozvali jTint0	Vdržana..
, .	, ...	. . 1 . .... j	London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90lljlf}
zdravnika b« zdravniške postaje, kateri jej je Lombflrdi	rtrebro 263/fl, Spaaaka renta 86;/a ita-
dal najnujnejo pomoč in jej potem svetoval lijanska renta 101",4, tržni diskont ll3/16, menjice ni
najnujnejo pomoč iti v bolnišnico.
Porotno sodišče.
Dunaju —.— dohoaki banke 23.(00 izplačila banka -.—. Trdna.
Tržna poročila 1. julija.
Prvo sv. obhajilo ua slovenski šoli sv. Cirila ic Metodija, pri sv. Jakobu.
Prejeii emo od sv. Jakoba :
M.noli teden je sloveneka šola prazno-
dvorune.
K obilni vdekžbi uljudno vabi
Odbrr.
Za semenj v Nižjem Novgorodu na
veselici prihodnjo nedeljo eo darovali : go-	vala prvo sv. obhajilo. Milo se nam je de-
spici Malica in Ivanka P.ts iz D jvina v paka	lalo pri srcu, ko smo gledali Ee,regledno
zav. j mnogovrstnih iepih igr? č g Č. Marica	krdelo naših otrok, ki so k Gospodovi aaizi
Greg -r č š^tulo za bisere, ribo za zobotrebce,	prvič povabljene spremljali v cerkev in na-
eklcd.co za peptl gdč. Ida <x mbsč zavoj	zadnje lepo število cbbajencev, dečkov in de-
pit-em^kega papii a; dve stojali shke; gdč.	klic. Bilo jih je 97.
Tončki Čarga 2 sklad e za kavo, 2 poditav^a	Du ! To število nam zopet priča, kako
za jajca, 2 vtz . vazo za sladkor in skledico	potrebna je v Trstu šola ; kajtif ako bi se
za papir. Šolske seatre: skrinjico zi dragulje	eami ne žrtvovali za krvavo vzdrževanje
(ročno delo); ga. Marija Vovk, ročno torbico	edine slovenske šole v Trstu, bi vsi otroci
g. And. Š rok steklenico refošsa: g. Ivsn	in ee veliko druzih bili za nas zgubljeni
Pap^ž steklenico lin^ga vina, dve statui, skle-	versko in narodno.
<licu za pepe'; gdč. Reichman, vazo za kenc-	§v. obhajilo je delil pr*č. g. kanonik
por, vazo za tladkor, gdč. Jcs pina Dalkin	jrran Koaec ob azistenci obeh tamošnjih ka-
portRjone, 1 cent meter {'iclkeli) ekledico za	tehetov, gg. Sonca in Škabarja. Lepimi,
pepel: gdč. Marica Kovač, 2 šparovci, etui	prisrčnimi in ganijivimi besedami je prač. g.
za e garete, paket p eemskega papirja, tr.	kanonik nagovoril nedolžne otroke, jim žtvo
Ari ar 3 stekl-nlce maraskina, ga. Slav ca P.	predstavljal pred oči važaoat in pomen naj-
krasno stojalo napolnjeno h fiaini! tmotkami,	menitnfjšega dne v njihovem življenju, ter
3k!ed eo za pepel, gs. Viktorja P^jn č, šatulo	j j h rotil, naj Be [tudi v bodočnosti nikdar ne
z dv Loa svinčnikoma n posodo za črnilo, ga.	izneverijo Bogu, ako hočejo chraniti značaj-
dr. fcsliv kova 2 k< earici za kruh, 2 poso-	noat v trcu.
l.ci za zobotrebce, kcširico za p.aade, :koša-	Med sv. n:ašo eo peli šolski otrcci, ki
rico za milo 4 vrče za vodo, kozaree za	8C> bili od svoje učiteljice oprav za to pri-
pivo, 6 krožnikov, 2 ek'edici za p?ptl, pu-	n^o dobro izvežbani.
-Ico, n 2 zavoja zobotrtbcev, g. Horak,	pa za telesno okrepčanje je učitelj-
'l.šo. hlaz n za igle, mucko za igle, stekle-	etvo ietGg dovolj poskrbelo; česar v prej-
-c<f parfuma; ga. Z^rlea I^pi zavoj mne-	eajjb let h ni bilo. < »trcci bo bili pegaščeni z
:ovrs:n h igrač, g-". Marija Dakle.a zavoj	malimvcem, kavo, sladčlcami, lepimi spo-
nnogcvretnih grač, ga. Ivana Kar;ž iz Op-	mini prvega sv. obhajila, in zraven tega je
d, sa:amf sir, škatlo biško.ov, česen in	še 05 dtekov bilo cbdarovanib krasnimi mo-
e ;ul>, ga. Bela Reb»y, etojalo za uro, j	Utveniki! Starlši in otroci morajo biti res
t« j a. o za elikf, stojalo za j:ere&a.	hvaležni učiteljstvu za tak trud in dobro-
OW*nl zbor * Draniatienesra društva«	botnost. Pa tudi one goepe N. V. ne smejo
> danes zvečer ob 7. ur. n pul v prosto-	pozabiti, ki je darova'a sladkor in kavo za
h »I >elavskega podpornega društva«, v	50 dečkov. Bog ji stoteio povrni!
'•i Molm piccjio š:. 3. s sledečim dnevnim	Vi otroci pa ohranite tudi v bodočnosti
e{jom .	v srcu nauke in darila svoj.h dobrotnikov, Nagovor predsednika, tajnikovo in bla-|in najlepio hvaležnost, največje zadoščenje
raja kovo poročil-», volitev tovega odbora in	jim boste izkazovali s tem, da cs anete za
lučhjnoet'. Vabljeni so vsi čiani in tudi ;	vselej stanovitni in zvesti B^gu, svoji domo-
irugi gost e in prijatelji društva. ,	vini in svojemu narodu.
Pevsko društvo Kolo< v Trstu na !	I>va postusa samomora. Predsinoč-
Budiinpešta. Pšenica za okeober 8.»iS do 8.69. Rž za oktober S 51 do 6.52. Ove« za oktober Rizprava, ki je pričela predvčerajšnjim k 5.9« do 5.99 Koruzu za julij —. — do —.—za
in o kateri smo javili že včeraj, je bila pre- avšU3t 5 21 do 5"22'
.	j v ..	, ,	u o •	Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje
j r:imena prelv^eranjim popoludne ob 2. ur- slabo mmo _ Prodaja 15.000 meterskih stot.,
j do 5. ure zvečer. Predsinočnjlm je pa bila za nekoliko stotink znižanja. — Druga žita mrtvo.
j prekiniena ob 8. uri iu pol in sicer do vče • l	. . _ Q .	1 . «
J1	1	Havre. (Sklep.) Kava Santoa good ave-
| raj predpoludne. B:lo je zaslišanih več prič, ; rage za tek, mesec po 50 kg 41— frk, za sept. [ in sicer : predvčerajšnjim predpoludne Ma 41.<5.
I .. ,-r .. v-* a 1 • •• rj .	• r o '	Hamburg. (.Sklep nop.) Kava Santos gool
j r'Ja Kocijančič, Alojzij Zubanič in Ivan ba- average za aeptember 34—, za dec, 343/4, za ma-
j boidnik, ta p s'sdnji nf. čelnik postaj p e v. K«n. rec 35^» za maj 26— mirno. — Kava R10 navadna i ..	. »~r	y loco 33—36, navadna reoina 37—39, navadna dobra
•	cijan pri Kopru; v pieavčer^jaaj?m večer 40_^
i nem nadaljevanju razprave pa : t jženčeva ' Hamburg. (Sklep.) Sladkor za julij 18 75,
•	sostra Adtls de B seggio, Atilij Chelleri in avgust 1S.95, za sept. 19.--. za oktober 19.15, za
I . 1 \7- . • t> 1	"j	dec. —.—, za marec. 19.50. Mlačno. Vreme: lepo.
•	Anetii Vibcontini. B le so precitaae razne	'	„ .	r
\	... .	. ,	London. Sladkor iz repe surov 9V« Sb
listine, a potem sta b-la zaslš na zdravnišsa	java	Stalno.
izvedenca dr. Paviovič in dr. Perco.	Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno
•	j 1 • •	1 -r	K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—
V	včerajšnjem nadaljevanju bo bih na	marec_avg. 6(J.5o do 68.-. Concassž in MeliapUđ
dalje zaslišani kakor priče : Benvenuta de promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do
! Stradi, U:šula Fonta not, Paskva Marin, Emil —~ ^arec-avg. 6S.30 do 69.30.
Lebfcn, Evgea Tripeič, Jakob P^ross?, Josip ' v New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bod če ' ®	1	>	r dobave, vzdrzano, 10 stotink znižauja.
Morgan in Ivan Apoilon'o. B le so na to	_	,	_
&	1	_	!	Pariz. Rž za tekoči mesec 14—, rž za
preči tane še rjzne druge listine a za tem je	avgust 13.90, za sept.-okf. 13.75, za september dobila razprava z-pet prekinjena do 4. ure ia	cember 14 - tekoo). — Pšenica za tekoči me-1 1 J	gec 20.15, za avgust 20.25, za sept.-okt. 20.1 o, za pol popoludne.	geptember-december 20.25 (stalno). — Moka za te-
V	včerajšnjem veČ9rnem nadaljevanju koči mesec 27 90 za avgust 2y_ za ckt.-^pt J J	j j 2<.75 za sept.-december 27.b0 (komaj stalno). Kepič-
ževal toženca, trdivši, da je na pokojnega (mirno,. Sladkor surov 88° uao nov 24l/4
'	'	,	. (mirno), be. za tekoči mesec 273/8, za avgust 2<J/SI
Pavietiča streljal z namenom, aa gi umori, za 0kt.-jan. 287a, za januvar-april 29% (mirno), ra-
o Čemer da priča dejstvo, da je Baseggio se finiran BO1 a--G1 Vreme: lepo. svojo sestro pobegnil takoj po izvršenem zlo-
činu in se ni u:tivil niti, ko so mu drugi	ToVama poMŠtVA
povedali, da je PavletlČ umrl. Oai pa. ki koga nehotoma poškoduje, ne bež:, t?mve5 skuša na vee načine pomsgati poškodovancu.
Zastopniku državnega pravdništva je sledil odv. dr. Slavik, kakor zastopnik škodo* trpeče vdove pokojnega Pavietiča. Dr. Siavik
je izjavil, da ni prisostvoval razpravi zato, da j CeRCj da se ni bati nikake ioakareae®. bi klical na maščevanje, marveč zato, rla	-
brani čtst pokojnega Pavietiča in da zastopa Sprejemajo Se vsakovrstna daU £1 i
8VI iHSR2f
= ulica Tesa št. 52. A.--
(v lastni hiži.)
ZALOGA:
Piazza Rovario (šolsko poslopja).

interese njegove vdove, kateri je bjl pokojni ugrabljen po enem samem letu zakonskega življenja in to 10 dni po rojstvu prvega njiju otroka. Iz avil je, da nečs s tem ote-ževati toženca, pač pa samo braniti čast, pokojnega, kateremu je bila ta razprava naj • lep še spričevalo potrpežljivosti in polno po-' ' hvale.
Na to je govoril branitelj dr. Bsnuati, j kateri je pobijal trditve zastopnika drž ivnega pravdništva.
Porotniki so zanikali enoglasno 1. vprašanju, tiocČemu se zločina ubojstva, a potr dili ravno tako enoglasno ostalim trem vprašanjem.
Na podlagi tfga pravoreka je sodiš5e ob sodilo Jurija Baseggio na 10 mes?c3v strogega zapora.
Na to je predsednik zahvalil porotnike, da eo ee potrudili v tem zasedanju, ki je za ključeno s to razpravo.
po posebnih načrtih.
Ilu^trovaa o*»nUe brezplačno lss
1 - *	-	irvr^tffl	tfssrrct« a
U • ■ ; 'V
) } uSfuiUfeC LIihC hd<iLf
m&rrn^
r ^ n. uS:T v ' CiT^.	Vicrefc	,
-citnj i »t; cniOi^^ J K i..'i h fsve.
ViACI PRIJATELJ"
..--v>	bkUAi t—^	Mr.
:cC;rr. 3 ff.'.ir AaC* Vre;-? J "J!
7-aanja vsem '-a se bodo
svojim gg. pevkam in pevcem njim ckolu 2. ure in pol, sta dva redarja, ki vršile danes pevske vaje za sia se nahajala v bližini cersve sv. Jaata,
Borzna poročila dne 1. julija.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.-- 19.04, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termi« K 239 35 239.75
Francija K 95.--95 15, Italija K 95 05 — 95.25
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.50, nemški bankovci K —— —.—
Hermangild Trocca
jBarriera vecchiu št. S
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana 111 biserov vezanih z medeno * žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike na porcelanastiii ploščah za spomenite.
Najnižje konkurenčne cene.
Svoji k svojim !
Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega varčnega rcdoljubo, ila rd u a hrvatsna »avarovaina zadrugi
99
jroalia,'"
prodajalnlca izgotovljenih oblek
„Al Gitta fli Trieste" =
stoječa pod pokrovitelj »tvom slob. in kralj, giuvne^a mena Zagreb
z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron
sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarae) ter prem či,in (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slani«-, seno, blago v skhd ^č h ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli p » na nižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — I^-t-i posreduje za s^oje zavari.vao^e posojila na n-premićo ne pri i»rvili dJ
narn h zavodih. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovali se pri domačem
zavodu — že da ne gre denar v tujino.
GLAVNO POVERJENIŠTVO za TRST, ISTRO in GORIŠKO je v Trstu ulica *iramar 11. Okrajna pov. r en.šiva inca zadruga po celem Primorskem.
tvrdke
XX EDVARD KALASOH

Glasovir na prodaj.
Pevsko društvo ..Kolo" prodaja stari svoj glasovir, ki pa je popolnoma v dobrem stanju — po jaku nizki ceni. Glasovir bi bil primeren za kako pevsko društvo, ali za začetnike.
Podrobnosti se izve vsaki delavnik v „Delavskem podpornem društvu" ulica Malega mlina št. i. od 6. do 8. ure zvečer.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
zalajratelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. grlavnesra carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. IJovd. orož, e. kr. liuaiu-ue straže v Trstu. Kopru in Pa iju.
TBET. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše Trpriin voščilo (biks) = T1
Cene nizke. Postrežba točna.
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNI
rčgistrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Ulica S. Frsneeseo štev, I. - T	T - lliea S. Franeeseo štev. 2, I.
Telefon 952	=
Hranilne uloge Rprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in jit. obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5720/o>
na menjice po 6°/o, na zastave po o1,^0/,,. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnični račun 816.004.

Ustanovljeno leta 1832.

o
>s ©
♦O
ci fl
a
"S
o u (k
Si
priznano najboljše
Oljnate barve
zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po iinosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
JCauptmann v Ljubljani
prva tovarna oljnatih barv, firneža. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.

-i
o &
3
3> **
O
C
a
o
Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno.
- —
Trinin i lmhltiriii tlim
Bari h ra vecclita 11. - AN \ ON SANZIN - Barriera veeelita 11.
Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala. cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih i.a izbero.
Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za delajce.
Vse po jako ugodnih evnuh. 'VS	Vse po jako ugodnih cenah.
Via To r rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI"
s krojačnico, kjer ee izvršujejo obie«e po meri in najugodnejših cenah. V prodaj a! niči ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno niikih cenah Izbor boljših in navadnih snovij. VELIKI IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovaua krojaenica.
XX
M X
X X
X
nrodajalnici ima tudi zalogo pe-
y 1 1 »» Ta iltilavalri at.«n nri !7UPnrfl'lnn
X
X
«
X
X X
§xxxxxxxxxxxxxxx
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICI
vpisana zadruga z neomejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr
v lastni hiii.
Hranilne vloge sprejemajo ee od vujcega če tudi m č an društva in se obre-tu-jejo po 41/,°/0, ne da bi ae odbijal rtntai davek.
Posojila dajejo Be samo članom in s:of»r na menj ce po H °/0 in na vknjižbe po 0%%
Ur a d 11 je vsaki d*n od 1». do 12. ura dopoJ. in od "2. do 3. ure popol. razven nede'j in prfznkov.
Stanje Iraiiiliiil M leta 1902. Kron 1,479.000 Poštno-hran. račnii str. 831.; 15.
Prve in jedine želodčne kapljice
sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna rooc teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in životna lćnost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji jć.
Cena stekienici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za narooitve in pošiljatve pa jedino le v
Lekarna Cristofoietti v Gorici.
OODOOOOOCOOOOOOO
iia j
l lica Kossetti št. 6.
VELIK KONCERT
TKŽAŠKEGA ORKESTRA
pod vodstvom gospoda F. Majcena Svoboden vstop
Začetek ob 730 uri zvečer, v nedeljah in praznikih
ob 5*30 uri popoludne.
Vsako nedeljo in praznik Matinee
od 1030 do 1 ure popoluine.
Gostilniški prostori so popolnoma prenovljenih
STEINFELDSKO PIVO po 32 nvč.
izvrstna
== VINA -—-
Štajersko belo po 4S — Istrsko črno po 4.4 — O pol o 44.
Izvrstna kuhinja vedno pripravljena.
Mrzle jedi po 12 ia 16 nvč., pečenka s prikubo 36-nvč., kosila po 24 nvč., teletina in pištce pečene aii cvrte po 3t> nvč. porcija, volovska pečenka po 24 nvč , gulaš 14 nvč., vampi 12 nvč. Točna postrežba.	Zmerne cene.
Za obilen obisk se priporoča udana .Marija Butković, lastnica.
FILIJALK A
c. kr. pri vat.
Afuil KREDITNEGA ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema:
IZPLAČILA V KRONAH .ia blagajniške nakaze	na naslovljena izplačilna
prinoscu
proti 4 dne7ni odpovedi 2\'3 % » 30 > > 37o
pisma
proti 4 dnevni odpovedi 2vj7« > 8 > » 274% » 30 » > 37o
(Varstvena znamka).
im
\ 'j i >r ^ "h feA-ju
zaloga vina, ena li'ša s krrmo v Vipavi, ena hiša s kremo pri Buzetu v Istri in en dvorec (vila) v Kozini. Ustmeno ali pismeno se je obrniti na g. A n t o n u S o r 1 i, trgovinska kavarna v Trsta.
Fotografični atelijer
pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42
vabi cenj. botrice in botre za blagohoten obisk, zn-gotavljaje dobro delo in nizke cene. Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Povečanja od gl. 2.50. Op mba: Atelje nima ni kakega po.ovalnega poobla-čenca za sprejemanje naročb.
v z atih napoljonih na Izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2% „ 3 mes.	„ % U9!o
6 n	«2 /t /o
Na blagajniške nakazs in izplačilna pisma stopi nova obrestna meni v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi.
Bancogiro v kronali
z 21/2°/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoPonl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, t-»ji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu limpešto, Brno, Karlove vari, Reko, Lvov, Prago, Reicnenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, prosta stroškov. fc>e bavi s kupovanjem in predajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprej ema i zt i rj e van j e taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj.
Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih.
Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat _ in ; srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda.
Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d'Italiaa v italijanskih lirah ali v kronah
•cccccccccccc do dnevnem kurzu. ccc
1 mmuumiiu mu, Cres - (Kvarnerski otok) - Cres
Prodaja po K IOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno
maslmsko olje.
Na zahtevo se pošilja vz rce.
Z Sala?
Dragotin Vekjei
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso št. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur.
Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne.
2>Xovi velik dohod
snovi] za melks oblek
iz tu- in inozemuik tovaron za spomladni in poletni čas.
Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma-
nifakturnih predmetov. Velika množina možkili srajc vseh vrst belih, barvanili ali od satena.
Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI
naslednik Fr. IIitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.
ceni me bio a na Boba v ulici Uummerciale 9 (Khbr<).
„LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v
Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
*M vrste rent, zastamih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic.
Promeie Udaja k Tiakemn srebanjo.
Zamenjava in etkomptnje
izžrebane vrednoBtne papirje in vnovCuje zapaie --------kupone. —	---
Daje predujme na vred. papirja.
Zavaruje srečka prot! kurznl -	izgubi	•
LJUBLJANI
Podružnica 7 Spljetu
i
Vfnkuluje in dlvinkuluje vojaške žon^tnfnske kavcfje. J^slcompt in inMasso snmnio*	Bor~ria naročila,
HBUHaHHHMHHHB
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnimi/ obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — -	..... dne vzdiga.	-	^'
Promet • čeki in nakaznicami.