t 126. V Trstu, v petek 7. meja 1915, XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne. f- -o: t" a Sv. FrcKifka As»*kega št. 20. L nadstr. — Vsi „ • - r t ■ etMBmi Ml Nefcaafc mi pisma se rse prrj«Tr.ajo rokopi« se nc \račajo. ■2 •-.''t' šr fdgovomi urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lifcta" .1 d.oc-n:' — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge Z rr- M\on v Trstu, u!ica Sv. Frančiška Asi račun št 841.652. i mmlu lUiilUvi 6 IlIBvfti Boji pri Mitovi, Mm in vzhodno ođ Rosica se noHailujeio. - Močni rusKI MPffffi pri Kalvcffl oiiti, fttotote napad on HNL nrm nrtiiieriiski boj! slicro m ose] francoski fronti. - fioui mm uspsfil p FMiiihi in e §ozdH Z iitf&uftg-rusMi Boiišćfl. DU\ \j >. (Kot.) Uradno se objavlja: 6. ojjoidne. Na vsej bc jni fronti v zapadni Galiciji prr-iir-jio zavezniki dalie z uspehom. Se t; kine čeie poskušajo v ugodnih obrambnih postojankah kriti nagio umikanje. Močne ru^ke sile v Beskidib so vsled f-rUncaa napada zmagovitih armad močno ogrožene. Ozemlje pri Jaslu in Dukli je že Izvojevano. Boji. ki so se razvili tamkaj, bodo spopofniii uničenje tretje ruske armade. Število ujetnikov je narastto na preko 50.000 mož. Drugje je po! /aj neizpremenien. V dolini Orawe je bil močen ruski napad proti višini Ostry odbit. 700 Rusov je bilo ujetih. DUNAJ, 6. (Kot.) Uradno se objavlja: 6. maja, ob 4 p«*»oldne. Tudi zadnje ru>ke postojanke na višinah vzhodno od Dunajca in Biale so izvo-jevale naše čete. Od 10 dopoldne je Tarnow zopet v naši posesti. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fm!. Kako se je pripravljala sedanja zmaga v Galiciji? DUNAJ, 6. Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: S pristojnega mesta c. in kr. vrhovnega armadnega poveljstva je vojni časnikarski stan dobil sledečo o-ri jen racije: Dočim je med onimi, ki sodelujejo na vodstvu armade čisto izključeno, da bi po-samezi e z , oziroma posamezne na- zore posebej tiaglašali. se pri časopisju ne dog: ja redko, da se gotovo uspehi pripisujejo posameznim osebam. In tako se je to dogajalo tudi glede najnovejših do-fcvdkov v Galiciji. Pri odločitvi in pri načrtu v vrini sodeluje zmerom več ljudi. Vrhovni poveljnik krije prve potem s svojo odgovornostjo. Kar se tiče sedanjih operacij v zapadni Galiciji, so bile iste na c;iak i:ačin zasnovane že marca meseca in so bUe zanje določene takrat sploh razpoložljive čete in nastavljene za sunek v smeri proti Gori cam, ki se jo je smatrala zmt rtmi za odločilno, in v kotlinah proti Zmigrodu. Te sile pa so se izkazale za numerično prešibke, da bi vkljub začetim uspehom pri Senkovi in Gorlicah prodrle trdovratno branjeno sovražno fronto. Šele ko je bil general pl. Falkenhayn p edlagal in je nemško armadno vodstvo I mudilo, da se pritegnejo za sunek močnejše nemške sile. je bila ustvarjena podlaga za uspeh. S tem. da se je sedaj v primeri z operacijami v marcu zastavila neprimerno večja sila, se je dosegel sijajni uspeh prvih majskih dni od strani armad Mackensena. nadvojvode Josipa Ferdinanda in Borojeviča. Armadno pc\elje nadvojvode Friderika. DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: Njeg. c. in kr. Visokost, vrhovni armad-ri poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je izdal sledeče armadno povelje: Njeg. c. in kr. apostolsko Veilčanstvo ceMir in kralj Franc Josip mi je najmilost-neiše blagovolil poslati sledeče ročno pismo: V napadu, ki se mu ni moč ustavljati so "pod Vašim vrhovnim vodstvom združene avstro-ogrske in nemške čete vrgle hrabrega sovražnika v zapadni Galiciji, zajele mnogobiojno ujetnikov ter za- PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montćpin plenile mnogo vojnega materijala. Nova slava diči njihove zastave. Z najtoplejšo hvaležnostjo se spominjam vseh Vaših hrabrili, bratsko združenih čet. Z občudovanjem gleda domovina na svoje sinove. Vam, vrhovnemu armadnemu poveljniku, generaloberstu pl. Mackersenu, sploh vsem poveljnikom od najvišjega do najnižjega in vsem vrlim bojevnikom se zahvaljujem iz polnega srca ter Vam naročam. da razglasite Moje besede v področju armade. Fran Josip 1. r. Visoko osrečen po tem najmilostljivej-šem priznanju, izražam trdno zaupanje, da dovede energično, smotreno nadaljevanje napada in zasledovanje po naših zmagovitih združenih četah do polnega odločilnega uspeha ter izpopolni poraz sovražnika. To povelje dobe vse armade in vsi poveljniki armadnih čet z naročilom, da ga takoj razg4ase v podrejenih področjih. Čestitke feldmaršalu nadvojvodi Frideriku. DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča, da je dobil povodom zmage naših in zveznih čet v zapadni Galiciji armadni višji poveljnik, nadvojvoda Friderik, brzojavne čestitke »ogrskega ministrskega predsednika, župana dr. \Veisskirchnerja, knezoškofa dr. Bauer-ja iz Olomuca, predsednika kraljevega mesta Krakova, tajnega svetnika dr. Lea, in od mnogoštevilnih drugih oseb, ki jim je nadvojvoda vsem odgovoril. Glasovi o zmagi v zapadni Galiciji. SOFIJA, 5. (Kor.) K zadnjim zmagam avstrijskih in nemških čet v zapadni Galiciji pravi »Kambana«: Končno naj uvidijo tudi rusofili, da avstrijsko-nemški meč ne uničuje samo velikega kalilca miru, ki je hotel škodovati Bolgarom, ampak da tudi Bolgarijo približuje njenim idealom. Radi tega se veselimo poraza, ki ga je doživela Rusija in zmag, ki jih izvojujeta Avstrija in Nemčija. Veselimo so, da so naši sovražniki, ki so hoteli Bolgarsko leta 191.3 uničiti, sedaj tepeni. Z neniiHo-rflsKesa bojišča. BERLIN, 6. (Kor,) Veliki glavni stan, 6. maja: Vzhodno boiišče. Jugozapadno od Mitawe, južno od Sa-dowa in vzhodno od Rosienja se boji nadaljujejo. Severovzhodno in jugozapadno od Kalvarije je sovražnik tekom včerajšnjega dne ponovno napadel z močnejšimi silam;. Vsi napadi so se izjalovili ob zelo težkih izgubali. Ravnotako niso imeli uspeha napadi proti našemu predmestju ob Pilici. Trdnjavo Grodno smo cbmetovall danes ponoči z bombami. Jugovzhodno bojišče. V zapadni Galiciji so poskušali zadnji oddelki bežečega sovražnika včeraj obupen odpor proti pod poveljstvom gene-ralobersta Atackeiisena se nahajajočim zveznim četam, ki pa je bil na višinah levega brega Wisloke, pod izlivom in nad izlivom Rope zlomljen s silnimi udarci. Še zvečer je bil ne samo na več mestih izsiljen prehod čez Wyslcko, ampak tudi dosežena cesta na Dukelski prelaz z zase-detijcm enakoimenskega kraja. V ozemlju vzhodno od Tarnowa In se-' verno do Visle so se vršili na desnem bregu Dunajca boji do noči. Število dosedaj ujetih je narastlo na preko 40.000, pri čemer je upoštevati, da gre za čiste frontalne napade. — Poglejte na levo stran, — jej je rekla. — Kam? — V proscenijsko ložo prve vrste. — Dobro. — V loži vidite mladega gospoda? — Samega? — Da. -- Ima zelen frak s pozlačenimi gumbi, brke in nakodrane lase. — Da. on je. — Lep mlad mož, zares! — Da, zares, — je odgovorila Pivoine vneto. — Ali mu imate kaj naročiti? — je vprašala Pivoine z nekim posebnim mežikanjem, kar je pomenjalo, da jej diskret- na naloga galantnih naročil vsekakor ni bila nova. — Pojdite zopet z menoj, — je rekla Pivoine, — zgoraj vam pojasnim vse, kar vam bo treba storiti. Po skrivnostnem kratkem pogovoru z mlado igralko je oblačilka neslišno odprla vrata lože, v kateri se je nahajal Fra Diavolo. Naše lepe čitateljice so slišale že v začetku te pripovedke, kako je žena imenitno opravila svojo nalogo. — No? — je vprašala Pivoine, ko se je vrnila starka. — Ima ga. — Pa se vam je zdel zelo začuden radi tega? — O, da, bil je nekoliko v zadregi. Toda to ne de nič. Vkljub temu je lep mlad mož . . . samo ravno preveč bogat pa se mi ne zdi. — Tako? Ali mislite, da ste opazila to? — Da, ne morem tajiti, in odkrito povedano, kaj boljšega bi si pa že lahko privo- V Beskidih, na L jpkowski cesti napreduje napad sil generala konjenice von der Marvvitza sporedno z napadom avstrijske armade, s katero se nahajajo v zvezi, u-spešno. Vrhovno armadno vodstvo. Ruski ministrski svet. PETROGRAD, 6. (Kor.) Ministrski svet je odobril predlogo finančnega ministra o izključitvi podanikov sovražnih držav iz družb za vzajemno kreditno pomoč in za hipotekarne kredite, nadalje je odobril predlogo ministra vnanjih zadev o prilagoditvi ruskega reglementa o kontrebandi k najnovejšim angleškim in francoskim določbam. S tem se število kot absolutna vojna kontrebanda veljavnega blaga pomnoži, število kot relativna kontrebanda veljavnega pa zmanjša. Z zoputinesa bojiftn. BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stao, 6. maja 1915. Zapadao bojišče. Skoro na vsej fronti so se vršili srditi atrlljerijskl boji. Pri Ypernu smo zopet napredovali z zavzetjem farme Van Heule in ob železnici Mezines—Ypern. Ujetih je bilo par sto vojakov in uplenjenih 15 strojnih pušk. V gozdovju zapadno od Combresa so padli pri naskoku 4 francoski oficirji in 135 mož. Uplenili srno 4 strojne puške in eno minovko. Naš včerajšnji napad v gozdu Ailly je dovedel do zaželjenega uspeha. Sovražnik je bil vržen iz njegove postojanke. Ujeli smo več kakor 2000 Francozov, med njimi 21 oficirjev in uplenili 2 topa, kakor tudi več strojnik pušk in eno minovko. Tudi krvave francoske izgube so bile zelo velike. Severno od Flirey in pri Criox des Carmes je sovražnik izvršil napad. Severno od provimeuovanega kraja je udri na enem mestu v naš jarek. Za majhen kos se boj še nadaljuje. Na nekem drugem mestu so bili Francozi že vrženi nazaj. V Vogezih je bil napad proti našim postojankam severno od Steinabriicka odbit. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 6. (Kor.) »Times« pišejo v uvodnem članku: Nemci so se še bolj približali Ypernu. Dejanska pridobitev Nemcev na ozemlju ni velika, vendar pa je faktum, da so se za zasedene kraje vršili hudi boji več mesecev in da se je sovražnik z okupacijo teh krajev še bolj približal Ypernu. Vsak Iajik ve, da je bilo pobočje pri Ypernu posebno nevarna točka v liniji zaveznikov. Veseli nas, da se je linija ugodno izenačila, kajti težkoče so postale v zadnjem tednu vedno bolj oči-vidne. Čisti rezultat 14 dnevnih obupnih bojev in seznamov izgub pa vendar kaže, kako strahoviti so bili boji in da se nahajamo sedaj bolj nego kdaj preje oddaljeni od pohoda v Belgijo, po katerem tako hrepene naši vojaki. LONDON, 6. (Kor.) Feldmaršal French poroča: Splošno stanje je neizpremenje-no. V teku je boj za višino 60, kjer se je sovražnik vgnezdil s pomočjo zadušujočih plinov. Slabejši napad vzhodno od Yper-na, pri čemer so bili uporabljani zadušujo-či plini, so bili odbiti z lahkoto. Naša artiljerija je prizadejala sovražniku težke izgube. Nemci so razstrelili pri Givenchy neko mino. 4 možje so se vsied plinov zastrupili. ščila. Z vašo lepoto se dajo osvojiti vse drugi ljudje, in če bi mi dovolila, bi vam preskrbela znance, same bogatine, velike trgovce, menjalske agente, tovarnarje . . . Pivoine je prekinila te vsaj nenavadne oblačilkine predloge, rekoč jej ponosno: — Pustive to sedaj .... če bom potrebovala vaše službe, se že obrnem na vas. Čas je, da začnem misliti na svojo obleko . . . pokličite frizerja! Brivec, ki je imel nalogo, da je česal gospode in dame gledališča Bobino ter jim preskrbljeval lasulje, je prihitel in je hotel zgraditi na Pivoinini dražestni glavici komplicirano zgradbo iz kodrov, trakov in drugega lepotičja. Vsled svojega dobrega okusa pa se je srečno izognila tej klečeti in kmalu so se valovili njeni kraspi črni lasje v dražestni preprostosti, kakor baržunast venec o-koli njenega tilnika in čela. Ko je bila spletena, je bilo le še malo treba, da je bila popolnoma končana njena toaleta. Ko je nate Arzen potrkal na BloKada angleškega ooM. LONDON, 6. (Kor.) Po brzojavkah iz Hartlepoola je bil ribiški parnik »Strat-ton« včeraj v Severnem morju potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. KOPENHAGEN, 6. (Kor.) — Tukajšnja Ostasiatic Company je dobila poročilo, da se je parnik »CatheyTA. (Dodatno k govoroma sbncev Barabasa in Mezossvja.) IV-i.t .„o Bar?i; stranka neodvisnosti, javlja, da je O. rska popolnoma izpolnila ojo dolžnost. Temm nasprotno pa je viti. da ?e bil prvi nr.l»or v Avstriji zelo marno izveden ter ua se cele kategori-av-irijski'! vo ;krn obvezanccv natiaja-daieč od bojišča. Poslanec Mezo?sy. ustavna strn ka. izjavlja. dj nik k« r ni v interesu agrarcev, da je vlad t tako kusno odpravila carino na žito. Spravijo v razgovor množino koruze, prepuščeno Avstriji, ter pravi, da je iako ob/a'ovati, da ie vlada v času, ko so iz Rt»munske dobavljali koruzo po 40 do 60 lei-ev, prepustila tako vel'ko množino ^p ceni 27 do 30. Govornik je razpravljal o prihodnji letini ter ie želel, naj država rekvirira zaloge. V svojem odg^vo-ru na interpelacijo je izjavil horived^ki minister liazai, da so bili pri dopustih za poljedelske vojake le r'liedeKki oziri merodajni, vendar je u-poštevaii, da v tako orjaški vojni treba vsak trenotek pošiljati čere na bojišče in da se vc/i'jtn*e ne sire prekiniti. Ce torej ni na vsa! og t, ki želi dopust, prišla vrsta, pote:, ni tega pripisovati samoviastnosti. amj . k Ie navedenim okolnostim. Z dovoljenjem poljedelskega ministra je bila cela :;možica vojakov poslanih na dopust k d'Jo « na polju, vendar mu niso prišle ni-kjke prit- . e. Ako pa so se morda dogajale krivice, naj bo poslanec Szabo uver-jen. da bo minister na pravičen način presojal stvar ter da se morebitna krivica popravi. Pri rej priliki je izjavil minister, da bo v večjem številu pošiljal vojake na dopust ne le za setvena dela. ampak tudi za bližnjo bodočnost med vojno, toliko za dela mletve, kakor za dela mlatve in žetve. (Splošna pohvala.* Minister je prijavil nadalje, da je — ker gre za jako pomembno vprašanje — stopil z vojnim ministrom v stik. da bodo tudi strojniki v primernem številu na razpolago za mlati-tev. Vojni minister je privolil, da se stori vse. kar je le možno na tem poliu. Odgovor ministrov so enoglasno vzeli na znanje. BUDIMPEŠTA, 6. Kor.) Poljedelski minister Oillanyi je razpravljal podrobno o vprašanju rekvizicije žita. Kar se tiče vprašanja prihodnje žetve, je staiisče ogr ke vlade tako. da naj se s koiikor mogoče hitrimi odredbami preskrbi, da si vladi za vojevanje in za javno preskrbo preskrbi neobhodno potrebno količino, da se prepreči vsaka neutemeljena spekulacija ali dobičkaželinost. Po govorih raznih govornikov je reflektira! minister za notranje zadeve pl. S z a n d o r najprej na izvajanja nekaterih poslancev. Kar se tiče vprašanja opazovalni1! postaj, so imele te začetkom vojne namen, da so tvorile nekak obroč med bojiščem in zaledjem proti raznim epidemijam. \ sled ukrenjenih odredb je kolera na bojii-a: izginila in se ni razširila med prebivalstvo. Nevarnost ra nastane lahko zopet z nastopom poletja. K temu se je pridružil še trebušni in pegasti legar, pri čemer so opazovalne postaje še bolj potrebne. Nato je bila predloga v splošnem sprejeta kot podlaga za specijalno debato. Finačni minister T e 1 e c k y je napram poslancu Szterenyju pripomnil, da se vladi ne more očitati, da ne vlada pri nas že več mesecev nobena brezdelnost v onih panogah industrije, ki so udeležene na večjih državnih investicijah. Mi moramo gledati, da organiziramo naše gospodarstvo, da bomo kolikor mogoče manj odvisni od inozemskih posojil. Poslanec Bathy-anyi predlaga v svrho rešitve predstojećih finačnih izdatkov večje zalite ve od carin, pod čemer razumeva ustanovitev samostojnega carinskega ozemlja. Minister tega ne smatra za pravo sredstvo in vidi sanacijo gospodarskega in finačnega položaja Ogrske v dveh stvareh: Treba je pomnožiti dohodke ogrskega dela, mi pa moramo znižati svoje potrebščine. V prvi vrsti je potrebna pomnožitev ogrske kmetijske produkcije, za kar obstoje vsi predpogoji. Kmetijstvo je baza, na katero moramo graditi vse gospodarsko življenje. Minister hoče reflektirati še na pripombo, da bi se s 125 milijonov kronami, s katerimi hoče ustanoviti centralo finačnih zavodov, zamoglo ustanoviti samostojno banko. Tu pa gre za čisto druge stvari kakor pri kaki samostojni banki. Inicijativa Szterenyia glede ustanovitve posebnega invalidnega davka, zaslužuje pozornost. Minister je končno razpravljal o paragrafu 6, ki ga je predlagal sam in je rekel, da bi v slučaju, če sprejme zbornica ta paragraf, izdal danes odredbo, glasom katere bi od cene 170 kron surovega spirata (ex kontingent) kakor tudi pri ostalih vrstah, pri višjih cenah pristojalo tovarnarju le 130 kron. Ostalo bi se moralo izročiti državi. To odredbo je treba skleniti nepričakovano. Kajti če odredba ne izide jutri v uradnem listu in ne stopi takoj v veljavo, bo izvožen ves špirit. (Odobravanje.) Minister je priporočal, naj se sprejme ta paragraf. Nato so bili paragrafi 1 do 6 sprejeti. Pri paragrafu 7 je predlagal poslanec S a-g h i izpremembo, glasom katere naj se invalidom z majhnimi dohodki, ki so nezmožni za delo, dovoli letna državna podpora najmanj 000 kron. (Odobravanje na 1 levici.) Povratek Tisze v Budimpešto. BUDIMPEŠTA, 6. (Kor.) Ministrski , predsednik grof Tisza je prispel danes | zjutraj semkai._____ Pegasti leser. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: Od 25. aprila do 1. maja je bilo v Galiciji in Bukovini konstatirapih 165 slučajev pegastega legarja. in sicer: po 3 slučaji v Clirzanouu in v Podvvysoki (okraj Sniatvn), 8 slučajev v Czortovviecah in 1 slučaj v Oberrvnu v okraju Horodenka, 4 slučaji v Nazurni, 1 slučaj v Piadykih, 2 sli.-čaja v Vverbiazu Nižjem in po 3 slučaji v Podhajczykih, Zahajpolu in Zalu-czah nad Brutom v okraju Kolomea, 42 slučajev v Chomczynu, 10 slučajev v Dol-liopoli'j, 3 slučaji v Riczki, po 12 slučajev v Zasieno\vu Oornjem in Rybnu. 20 slučajev v Ja\voro\vu, 9 slučajev v Kobakih. 7 slučajev v Polankih in 1 slučaj v Uscie-rykih v okraja Koso\v. Po en slučaj v Mik: ?!czynu in Majdanu Gornjem in 3 slučaji v VVelesnicah v okraju Nad\vorna. 10 slučajev v Kosmaczu (okraj Peczenia-zyn) v Galiciji, nadalje 3 slučaji v Crno-vieah v Bukovini. Slučaji v C r novicah zadevajo vojaške osebe. V ostaliii upravnih ozemljih se je med domačim prebivalstvom pripetilo 5 Siuča-jev pegastega legarja, in sicer: po 1 slučaj v jaromeru in v Smiricah v okraju Kraljičin dvorec ob Labi na Češkem, nadalje pri železniških uslužbencih na Dunaju in v Ogrskem Hradišču in v Altstadtu v okraju Ogrski Uradiš na Moravskem. Pri štirih izmed teli slučajev je dokazana neposredna zveza z zaprtimi transporti tujcev iz Galicije. 145 slučajev pegastega legarja je bilo o-paženiii v bolnicah in koncentracijskih taborih pri vojaških osebah, vojnih ujetnikih in tujcih iz Galiciic in Bukovine in sicer: i! slučajev na Dunaju, 1 slučaj v Badnu in 13 slučajev v Bluinau-Giinsel-dorfu v okraju Baden in po en slučaj v Mittemdorfu (okraj Modling) in v Wie-selburgu (okraj Scheibbs) na Nižje-Avstrijskem. 1 slučaj v Kleinmunchenu (o-kraj Line) in 17 slučajev v Marchtrerffcu (okraj Wels) na Gornje-Avstrijskem. 2 slučaja v Grodigu v okraju Solnograd, po 2 slučaja v Gradcu, Feldbachu in St. Mi-helu (okraj Ljubno), po en slučaj v Mariboru in v Steinu (okraj Grobming), 34 slučajev v \Vagni (okraj Lipnica). 5 slučajev v Kindhergu, 1 slučaj v Murzzuschla-gu in 4 slučaji v Mitterdorfu v okraju Miirzzuschlag in 4 slučaji ^v St. Rupertu ob Rabi (okraj \Veiz) na Štajerskem. Po en slučaj v Dobrovicah (okraj Mlada Bole-slava), v Kobvlisu (okr. Karolinental) in v Vršovicah (okraj Kraljevske Vinogradi). 2 slučaja v Hohenbrucku, 17 slučajev v Jaromeru. 7 slučajev v Josefstadtu. 8 slučajev v Smiricah in 3 slučaji v Vlko-vu v okraju Kraljičin dvor ob Labi na Češkem in po en slučaj v Bisencu in v Kuno-vicah v okraju Ogrski Uradiš na Moravskem. Demsče ocstl. Proti stepi veri, ki jo javnost rada daje napram raznim fantastičnim vestem — pa naj prihajajo iz še tako motnih virov — so ostro nastopili »Ostravske Listy« na Moravskem: Pišejo namreč: Fantazija je sploh nevarna, a v sedanjih časih še posebno. Sedaj vidimo, koliko ljudi je ravno radi nje prišlo v navskrižje s paragrafi. Velik del krivde na tem je tudi na tistem časopisju, ki drvi za — dobičkom! To se kaže kot največji škodovalec svojega naroda, kajti z ene strani uničuje moralično sposobnost ljudstva za presojanje, z druge strani pa s svojimi nedoločnimi, po senzaciji hlepečimi vestmi daje pobude človeški fantaziji. Nemalo krivde pa je tudi na strani površnih čitateljev. Češki žurnalist^ pošten politični delavec, sporoča ljudstvu, kar se mu zdi potrebno in koristno, a če ne more ali ne sme, raje molči! Treznost časopisja zmanjšuje uveljav-Ijenje človeške fantazije in vzgaja ljudi, kakršnih potrebuje naša bodočnost. Fantazija gre na roko hinavstvu, ovaduitvu in zlobi! Imponujoči mirnosti naj se pridruži imponujoča treznost in sposobnost presojanja! (Mi bi tu še posebno svarili pred izvestnimi »privatnimi brzojavkami«, naj že prihajajo iz umazane špekulacije, aH pa pregorečega navdušenja.) Na občnem zboru Tržaškega podpornega In bralnega društva so bili izvoljeni v vodstvo gg. Hrabroslav Cok, predsednik, dr. Josip Wilfan I. podpredsednik, Joahim Ražem I. tajnik, Ivan Mefjavec II. tajnik, Fran Rus blagajnik, Ivan Škedelj in Anton Kuštrin knjigovodja, Josip Tavčar ekonom. Pregledoval™ odbor: Janko Malenšek, dr. Lecpald Boštjančič in Stanko Deteta. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. — Iz mestne bolnišnice sta bila odpuščena črnovojnik Anton Zdravec, ki je bil poslan nazaj k svoji četi na Opčine in Albert Maldini, ki je bil tudi poslan nazaj k svoji četi v Klosterneuburg. Kdo je kriv? Včeraj popoldne ob poli-dveh je prišla na zdravniško postajo 29-letna Roza Vallinova, ki je vratarica hiše št. 20 v ulici Stadion. Povedala je, da jo je neki voznik podrl z vozom in jo povozil vsled česar da čuti hude bolečine v križu. Trdila je sicer, da je njene nesreče kriv voznik, ker je nespretno vodil konje, a mogoče je tudi, da je kriva sama s svojo nepazljivostjo. Zdravnik ji ni mogel pomagati drugače, nego da ji je svetoval, naj ostane v postelji. Igraje na poti iz šole domov. Včeraj dopoldne, ko je ob enajstih prišel iz šole, se je 9-letni Livij Fabbro, ki stanuje z roditelji v ulici G. Boccaccio štev. 19, lovil po cesti z drugimi svojimi sošolci. Naenkrat je pa tako nesrečno padel, da si*je preklal zgornjo ustnico. Seveda se potem ni več lovil, temveč je hitel jokaje domov. A ko je prišel domov, se je njegova mati nemalo prestrašila, videča, da je ves krvav'. Oprala mu je rano za silo in ga potem nemudoma peljala s seboj na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik najprej rano desimiciral in mu jo potem zašil z enim šivom. Ta je pa že bolj zmeren! Predvčerajšnjim smo pod naslovom »Bog nas varuj takih otrok!« poročali o onem komaj dve-inpollletnemu dečku, ki je bil požrl deset-stotinski nikeljček in pa eno stotinko. — Včeraj dopoldne ob polidvanajstih je pa Fliza Casalijeva, ki stanuje v hiši štev. 20 v ulici deli' Olmo, prinesla na zdravniško postajo svojega komaj triletnega sinka Valerija in je povedala zdravniku, da je dečko požrl novec za dve stotinki. Kakor se vidi, je Valerij Casali že bolj zmeren nego je bil oni, ki je požrl kar enajst sto-tink. Tudi glede Valerija je zdravnik svetoval materi, naj mu da jesti krompirja v oblicah ali pa makaronov. Tatvina z vlomom. V "oči med med 29. in 30. minolega meseca je neki človek prišel prijavit na redarstveno stražnico pri Sv. Jakobu, da je ravnokar videl tri mlade ljudi, ki so odprli vrata skladišča „Delavske konsumne zadruge", ki se nahaja v hiši št. 578 pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji. Službujoči redarstveni nadzornik je vzel takoj s seboj več redarjev ter jih razstavil na stražo po raznih ulicah, po katerih bi bili mogli priti tatovi, vračajoči se nazaj po izvršeni tatvini. In glej: v ulici del Veltro*sta res nadzornik in en redar naletela na tri mlade ljudi. Eden teh je pa, ko je zagledal nadzornika z redarjem, spustil na tla neko vrečo, ki jo je nosil na rami in pobegnil, opozorivši tudi svoja tovariša na nevarnost, vsled česar sta tudi ona dva pobegnila. Funkcijonarja nista mogla leteti za njimi In ker je bilo predaleč, nista mogla niti nobenega videti v obraz. Pobrala sta vrečo, v kateri je bilo kakih 50 Kg. sladkorja. Pozneje je vodja rečenega skladišča, ki so je bili drugi redali med tem našli odprto, izjavil, da tatovi niso ukradli le oni sladkor, temveč tudi mnogo druzega blaga, v skupni vr dnosti 327 kron. Policija je nato uvedla poizvedovanje, da bi izsledila tatove in na pcdlagi rezultatov teh poizvedovanj sta bila predsnočnjim aretirana 18Ietni brezposelni zidar Kare! Škerjanc, ki stanuje v ulici del Pozzo št. 2, in pa 171etni kotlar Rupert Tras, ki stanuje v ulici F. Cappelo Št. 12. Na policijskem komisartjatu pri Sv. Jakobu, kamor sta bila odvedena, sta sicer oba naj-odiučneje tajila, da bi se bila vdeležila te tatvine, vendar so ju pa vzlic temu pridržali in oddali v zapore v ulici del Coroneo, ker je preveč okolnosti, ki dokazujejo njiju krivdo. Za štiri kilograme sladkorja. Včeraj dopoldne ob polidesetih je bil na izhodu št 4 iz stare proste luke aretiran 281etni brezposelni težak Fran Dremelj, ki je doma iz Zagorja ob Savi in živi tu v Trstu, ne da bi imel kako stalno stanovanje. Aretiral ga jc finančni stražnik Fran Keržan, in sicer zato, ker je hottl iztihopatiti iz proste luke 4 kg in pol sladk#ja. Ker pa ni znal potem opravičiti posesti tega sladkorja, je bil izročen policiji. Tu je trdil, da sladkorja ni ukradel, pač da ga je nabral na obrežju pred skladiščem Št. 3: tam namreč krcajo sladkor na nek grški parnik in pri tem je en zaboj padel na tla in se razbil, a sladkor se je raz-jresel po tleh. Dremelj je pa ob tej priliki zagrešil še drug prestopek, ker je že prej pred finančno oblastjo in potem tudi na policiji rekel, da je Mihael Milič, rodom Trža-čan in da stanuje v ulici di Riborgo št. 5. Vsled tega bo moral odgovarjati pred okrajnim sodnikom radi prestopka tatvine in radi prestopka napačne prijave. Porezala se je. Včeraj popoldne ob poli-treh je Antonija Pušerjeva, ki stanuje v Skorkiji št. 409, privedla s seboj na zdravniško postajo svojo 11-letno hčerko Josi-pino, ki je imela urecej veliko rano na dlani leve roke. Mati je povedala, da je deklica obrezovala neki kos lesa in da se je pri tem tako porezala. Zdravnik ji je moral zašiti rano z dvema Šivoma. Nezgoda na delu. 45 letnemu kovaču Josipu Jaršiču, ki stanuje v zgornji Car-boli št. 52, je včeraj dopoldne padel na desno roko precejšen kos železa in mu napravil obširno rano, iz katere je Jarši-ču tako močno tekla kli, da je nikakor ni mogel ustaviti. Moral je na zdravniško postajo, kjer le zdravnik konstatira!, da je bila Jaršiču prerezana glavna žila. Da mu ustavi krvotok, je zdravnik najprej tesno zavezal roko 3a pestjo ln mu potem zavozlal skftpaj kOnca prerezane žile. Pes ga ie vgrkan. 46 letni trgovski a-gent Urlj Saksida, ki stanuje v ulici del-la Guardia štev. 27, ie prišel vleraj dopoldne ob polienajstih na Zdravniško postajo in pokazal zaravniku precejšnjo ia- no na levi nogi pod kolenom. Povedal je, da ga je v ulici D. Rossetti napadel in vgriznil pes. Zdravnik mu je rano izžgal in mu povil nogo. Umrli so: Prijavljeni dne 6. t. m. na mestnem iizikatu: Munih Jakob, 64 let, Ribiško obrežje (Riva dei Pescatori) štev. 2-; KoIščinsky Henrik, leto dni. Sv. Marija Magdalena zgornja št. 98; Ćuk Eveli-na, 4 mesece, Llovdova ulica št. 3 ; San-cin Jurij, 93 let. Skedenj št. 155; Beretz-ka Marija, 21 let, trg D. Guerazzi št. 9. — V mestni bolnišnici dne 3. t. m.: Trome Helena, 33 let; Mervic Higinij, 44 let; Zuc-ca Silvija, 15 let. Nekaj sočivja je nabrala na vrlu svojega soseda Marija N. iz Štandreža. Stvar je prišel pred sodišče in M. N. je obsojena na 48 ur zapora. Obrekovana žena. Na bojnem polju se nahaja Josip Zigon iz Mirna pri Gorici. Doma je pustil zeno, katere ne more trpeti neka Marija G. Pisala je njenemu možu o ženi reči, katerih 011 ni mogel verjeti. Zato je poslal svoji ženi ono pismo, ta pa je šla tožit Marijo G. in sodišče v Gorici je obsodilo Marijo G. radi obrekovanja na teden dni zapora. Gospodarstvo. Vesti iz Gorišlie. Iz Medjevasi pri Devinu naznanjajo, da je umrl tamkajšnji gosp. učitelj Josip S t o n t a po kratki, a mučni bolezni. Zapušča vdovo in troje sirot. Pogreb bo dne 6. maja ob 9 zjutraj. Lahka mu bodi zemljica! Na dvorazrednici v Doberdobu se stalno izpopolni mesto učiteljice s prejemki, ki so določeni v zakonu z dne 20. julija j 1914. — Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim službenim potem na c. kr. okrajni šolski svet v Tržiču najkasneje do 15. t. m. Prof. Ferdinand SeidI, ki jc, kakor smo že sporočili, pred kratkim časom stopil v pokoj ter odšel v Novo Mesto, je daroval pred svojim odhodom c. kr. moškem a u-čiteljišču v Gorici, kojemu je bil za svoje ga tukajšnjega bivania ne Ie najbližji sosed, ampak tudi prijateljski naklonjen, množino učil in knjig (med drugim dragoceno zbirko sadrenih kristalov, dva geološka zemljevida, 1 bigrometer itd.) Za to veledušiio darilo mu bodi na tem mestu izrečena skromna, a iskrena zahvala. Odpovedi kolonskih pogodeb. Goriški deželni odbor razglaša: Poleg došlih* informacij imajo baje nekateri izmed veleposestnikov naše dežele namen, odpustiti svoje kolone, ker se boje, da bi se sedaj veljavne pogodbe z močjo zakona podaljšale avtomatično za nadaljnih šest let, ako se ne izvrši formalna odpoved v predpisanem roka po 25. čl. zakona z dne 24. maja 1914., to je do 11. maja. In ravno v tem slučaju bi se vrglo na cesto veliko število kolonskih družin poleg vseh drugih neprilik vojnega časa.Treba torej preprečiti napačno razlaganje tega zakona. Kolonski zakon nima namena, odpraviti sedanje pravno razmerje, obstoječe med gospodarjem in kolonom, marveč urediti je v tem pogledu, da se onemogočijo e-ventualne zlorabe. Ako torej v pogodbah ni dispozicij, ki bi \zročale dostop zlorabam, potem ni povoda, preminjati razmerja med gospodarjem in kolonom. Vsled tega je irelevantno, ali se obstoječa pogodba podaljša formalno ali molče, glede na dispozicijo § 15. kolonskega zakona, ki previdevajo pravico odpovedi, kadar se v osebnih razmerah kolona, njegove družine ali v gospodarstvu pokažejo premem-be in sicer take, ki izključujejo možnost, j da bi se izvrševale pogodbene obvezno-1 sti; tako na primer, kadar je število delavnih moči postalo prešibko. Glede na to se sme pričakovati, da veleposestniki tudi iz patrijotičnih čustev ne odpovedo pogodeb svojim kolonom in si ne nakop-Ijejo težke odgovornosti, da še poostrijo že tako hude posledice vojne. — Upamo, da bo imela ta beseda deželnega odbora poln vspeii. Se ena procesija na Sveiogoro, z istim ozirom na vojno, kakor ena že izvršena in ena napovedana, se bo vršila dne 16. maja. Priredijo jo tretjeredniki in tretje- j rednice iz Gorice. To bo italijanska procesija. Pridigal bo don Volani. Procesija odide iz mesta z Ribjega trga ob 4.30 zju traj. Smrtna kosa. Umrl je v bolnišnici usmi-! ljenih bratov v Gorici gosp. Ferdinand ! S i m č i č, nadučitelj v Biljani v zapadnih i Brdih. Pred časom smo naznanili njegovo j poroko, ki se je vršila v bolnišnici. Pogreb ; je bil včeraj dopoldne ob obilni udeležbi s strani znancev in prijateljev, zastopni- j kov šolske oblasti in drugega občinstva. V rezervni bolnišnici Rdečega križa v Gorici je umrl Maksimilijan M a k o v e c iz Šmarij na Vipavskem, 38 let star. Ma-kovec se je bojeval v Srbiji, kjer je bil težko ranjen že v septembru. Mislilo se je pač, da se ga reši smrti, ali slednjič je po dolgem trpljenju podlegel ranam. Truplo *so prepeljali v Šmarje. Makovec zapušča ženo in tri otroke. V Gorici je umrl zdravnik dr. Viktor Luzzatto, svak deželnega odbornika dra. Pinavčiga in odvetnika dr. R. Luzzatta. Stranišča po mestu naj da pregledati naš magistrat; na primer ono na Ribjem trgu, ki dela prav malo časti mestni u-pravi; ne manjka pa slično prijetno dišečih stranišč na raznih krajih mesta. Naj mislijo vendar magistratni činitelji vsaj malo na higijeno in pred očmi naj imajo, sedanji vojni čas, ko je toliko nevarnosti za razširjevanje kužnih bolezni. Proč s temi nesnažnimi stranišči, s tem smradom, s to nevarnostjo v zdravstvenem pogledu, proč s to sramoto goriškega meta! Kje je zdravstvena oblast? Zahtevamo, da se nemudoma zgane in stori svojo dolžnost! Ponesrečil je, ali ne nevarno, znani naš trgovec g. A. Z. Zgodilo se mu je to na vozu, ko se je konj splašil. Ker se je pa g. Z. peljal potem na tramvaju in mu je tam prišlo slabo, odkoder so ga peljali domov. Je bila nastala hitro govorica, da je g. Z. skočil s tramvaja ter se nevarno poškodoval; nekateri so vedeli povedati že, da je umrl. Ali g. Z. ima le malo poškodbo na eni nogi, drugače pa je popolnoma zdrav. Jadranska banka v Trstu ter njene podružnice na Dunaju I. Tegetthoffstrasse 7, v Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru prejemajo kot člani konzorcija za razpeča\anj"e novega 57s%rtnega vojnega posoji a leta 1915 prijave na subskripcijo po originalnih pogojih glasom prospekta. 8R fe B ■ U (TTf, LI OOLASI SSS □ □ □ □ □□ su račHiisjo po 4 stot. be odo. MasiDO tiskane be^cd« b>j računajo »nt rat voč. — Kaj manjša : pristojbina znata 40 statink. : □□ □ □ □n MKuli iQ eliti 1 Razprodajam vse blago po nizki S ceni. — Trgovina izgotovljenih ;ata vogal ul. Sapone. 2^2 oblek ulica Ar* Pertof, urar, ulica Sta.lioa št. 2611 228 Delavci limorezd ssžt^z^Jž Dekani pri Kopru, ierdinand llas^i. 241 i**i|| vdova, zmožna gospodinjstva in trgovine ijkU bi sprejela kakorinosiVodi službo tukaj ali pu v Istri ali Dalmaciji. Ponudbe ped „Vdova" na Ins. odd Edinosti. 406 Bđnl?7it0 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Kiiailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN*. Spisal l Sjergje-vič Turgjeniev*. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena l K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoliiu Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevei F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Toraič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioloušek, Poslovenil M. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de IVlais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevei Ferdo Perliavec. — Cena K 2.50.