Obisk pri predstavnikih srbsko-pravoslavne skupnosti v Trstu, ki se zanimajo za zaščitni zakon /6 Obsoška kolesarska steza, ki to še ni, že privablja obiskovalce Nekdanjo šolo na Plešivem bo upravljal center Emil Komel Primorski Beneški seznam dobrih namenov Dušan Udovič Lahko predvidevamo, da bo tudi današnji Dan emigranta v Čedadu občuteno praznovanje, kakršnega vsako leto pričakujemo. Že vrsto let to srečanje Slovencev videmske pokrajine prinaša spodbudne signale, je kot nekakšen seznam dobrih namenov, kar se navsezadnje za začetek leta tudi spodobi. Dolgo, če sploh kdaj, nismo na tem prazniku slišali razglašenih not s strani upraviteljev in političnih predstavnikov, le čemu naj bi jih letos. Beneški kulturni delavci pa na ta dan že tradicionalno posredujejo sporočila vitalnosti in optimizma. Obojega smo krvavo potrebni, še zlasti v času, ko se Slovenci videmske pokrajine soočajo s poostrenimi razmerami, čeprav, resnici na ljubo, tudi uspehov ne manjka. Oboje je treba videti in vzeti v vednost. Poglejmo nekatere. Največji pretres je v lanskem letu doživela najpo-membnjša beneška institucija, dvojezična šola, ki je morala zapustiti neustrezne prostore, pri iskanju zasilnih rešitev pa je tvegala razpršitev, ki bi lahko bila zanjo usodna. Zadnje vesti, po katerih bodo popravila dotrajane stavbe trajala najmanj tri leta (!), so vse prej kot spodbudne. Obenem doživlja šola zaradi dobrega slovesa in solidne pedagoške osnove tudi prošnje za razvoj in širitev v zahodno Benečijo, konkretno v tipansko občino. Tako ostaja razvoj dvojezične šole tema, ki bo tudi v letošnejm letu terjala maksimalno pozornost, saj je njen uspeh podlaga vsakršnemu nadaljnjemu kulturnemu in jezikovnemu razvoju Slovencev vi-demske pokrajine. Dokaj primitiven in z zdravo pametjo skregan, a zato nič manj nevaren napad je v zadnjem letu doživela Rezija, kjer se je zdelo, da hočejo nekateri dokončno obračunati z vsem, kar količkaj diši po slovenskem. Da se zle namere ne bi posrečile, je bilo in bo v prihodnosti potrebno še veliko energije, a te med Slovenci vi-demske pokrajine na srečo ne manjka. Velik premik, katerega daljnosežne posledice bomo šele občutili, je slovenski televizijski signal, ki je po dolgih letih, ne po zaslugi odgovornih, temveč sodobne tehnike vendarle prodrl tudi v videmsko pokrajino. Obenem je pomembno deželno priznanje doživel Inštitut za slovensko kulturo, s tem pa se je okrepil razvojni potencial za slovenski jezik v vi-demski pokrajini. So problemi, a tudi pomembni rezultati, ki dajejo dobre izglede za prihodnost. dnevnik ČETRTEK, 6. JANUARJA 2011 št. 4(20.019) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Ultimat vodje Severne lige Bossi: Davčni federalizem od 17. do 23. januarja Predsednik vlade Berlusconi potrjuje: Komunisti obstajajo! čedad - Danes kulturno-politični praznik Slovencev na Videmskem Tradicionalni Dan Emigranta z gledališčem in glasbo ČEDAD - V cerkvi sv. Frančiška v Čedadu bo danes popoldne tradicionalni Dan emigranta, ki ga prirejata Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij Videmske pokrajine s pokroviteljstvom Občine Čedad. Slavnostna govornika bosta vzgojiteljica dvojezične šole in predsednica združenja Prosnid živi Miriam Simiz, ki bo spregovorila v imenu slovenskih organizacij, in deželni odbornik za kulturo Elio De Anna. Izredno bogat bo kulturni program, kjer bo imelo osrednjo vlogo Beneško gledališče, zanimiv pa bo prvi del programa z naslovom V živo iz Benečije, ki bo oblikovan kot radijski in televizijski program. Na 3. strani RIM - Umberto Bossi je dal ultimat za odobritev izvajalnih odlokov davčnega federalizma v parlamentarni komisiji: od 17. do 23. januarja. Vodja Severne lige je bil po večerji z zaklad-nim ministrom Giuliom Tremontijem prepričan, da bo davčni federalizem izglasovan, ker se bodo vrste desnosre-dinske koalicije v prihodnjih dneh okrepile, kot je napovedal Berlusconi. Predsednik vlade pa je včeraj v televizijskem intervjuju na »svoji« televizijski mreži Canale 5 potrdil, da »komunisti obstajajo.« Zaprisegel pa je, da se v svojem življenju »še ni spečal s komunistko.« Na 15. strani Razprodaje spremlja tradicionalna polemika Na 4. strani Trst: »opozorila« glede regulacijskega načrta Na 5. strani Veleblagovnice Ikea v Vilešu ne bodo podrli Na 12. strani Koalicijski partnerji proti »lovu na stolčke« Na 12. strani Družba Fincantieri ne bo plačala članarine zvezi Confindustria Na 13. strani zda, egipt, francija in piemont Letos štirje izleti Primorskega dnevnika Letos bodo v organizaciji Agencije Aurora Viaggi in krožka KRUT v sodelovanju z Adriaticom na vrsti štirje izleti Primorskega dnevnika. Izletniki se bodo z agencijo Aurora podali v Egipt (na prelomu februarja in marca), ZDA in Provanso (oba maja), krožek Krut pa je pripravil zanimiv avtobusni izlet v Piemont, ki bo na sporedu od 15. do 19. septembra. Danes objavljamo opise in pogoje za izlete v Egipt, ZDA in Provanso (od 9. do 11. strani), jutri pa bomo objavili še vse podrobnosti za izlet v Piemont. Vpisovanje na vse izlete bo potekalo v ponedeljek, 10. januarja, od 9. do 13. ure v Trstu in Gorici. V Trstu bo vpisovanje v uredništvu Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi 6/2. nadstropje, v Gorici pa v Kulturnem domu v Ulici Brass. Prepričani smo, da bodo izleti, tako kot vsa leta doslej, vzbudili zanimanje med že tradicionalnimi izletniki Primorskega dnevnika, glede na predvidene destinacije pa najbrž pritegnili še marsikoga novega. 2 Četrtek, 6. januarja 2011 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Marsikatera želja se ne bo uresničila Jo2e Pirjevec Nekoč smo svete tri kralje na veliko praznovali, sedaj pa so šli - vsaj pri nas doma - v pozabo. Verjetno so kriva tudi leta, ko darov ne pričakuješ več, pa tudi nimaš okrog mladih, ki bi jih lahko obdaroval. Kljub vsemu pa se ne morem izogniti misli na darove, ki jih pričakujem od novega leta. Želim si očitno zdravja pa tudi kakšno lepo potovanje, na primer v Rusijo, v Indijo ali v Perzijo, kamor me vleče srce. In seveda si želim, da bo knjiga o Titu in tovariših, ki sem ji posvetil toliko dela v prejšnjem letu, doživela uspeh, kljub njenim hibam. Predolga je, saj mi je narastla na 900 strani, pa tudi notranje ni povsem homogena. Verjetno sem si zastavil prezahteven cilj, ko sem sklenil, da bom prikazal skupinsko sliko jugoslovanskega političnega vrha za časa Titove vladavine. Sedaj opažam, da se mi je pripoved izmuznila iz rok in se preveč razbohotila. Skušam črtati kolikor je mogoče, a brez velikega uspeha. Kako lepo bi bilo, ko bi imel možnost, da bi posnemal Leva Ni-kolajeviča Tolstoja: on je Vojno in mir sedemkrat na novo napisal in si za ta podvig privoščil celih deset let. Jaz imam založnika za petami, katerega potrpljenje sem že preveč izrabljal. O nekaterih željah, ki jih imam, vem, da se ne bodo uresničile. Naj jih kljub temu naštejem, ker niso vezane samo na mojo osebno življenjsko izkušnjo, ampak zadevajo nas vse. Ne bom govoril o velikih temah, kot so problemi lačnih ljudi na svetu, spopad civilizacij, kateremu smo priče, vojna v Afganistanu, metamorfoza Rusije v mafijsko državo, propad ameriškega imperija, gospodarska kriza Zahoda, stiska mladih, ki nimajo bodočnosti, in o še toliko drugih kriznih vprašanjih, o katerih pogosto razmišljam. O njih vem, da bodo čez leto dni še vedno tu. Dotaknil se bom dveh točk, ki sta bolj intimno povezani z mojim in našim vsakda- Prva se tiče Slovenije, katere politični utrip me vedno bolj vznemirja, saj imam občutek, da nekaj v naši domovini ni v redu. Mislim, da so se stranke, ki so na vladi, in tiste v opoziciji, preveč zagledale v oblast in izgubile izpred oči glavni cilj političnega delovanja: skupno dobro. Strinjam se z Borisom Pahorjem, ki je v svojem nedavnem intervjuju dejal, da čuti pri nas pomanjkanje resnične levičarske stranke, ki bi združevala socialno in socialistično usmerjene laike in katoličane. Pahor je govoril o Osvobodilni fronti in s tem imenom v moji zavesti vzbudil vrsto spominov in nostalgij, vezanih na tisti veličastni trenutek v naši zgodovini, ko je znal dobršen del našega naroda vzeti svojo usodo v lastne roke in se postaviti po robu tujemu okupatorju in domačemu kvizlinškemu mračnjaku. Kako si želim ponovnega vzpona Osvobodilne fronte, ki bi se znala soočati s problemi našega časa, ki bi znala urediti našo državo v skladu s pravico in napredkom! A vem, da se mi ta želja ne bo izpolnila, ker nikjer ne vidim tistih intelektualnih sil, ki bi zmogle znova zarisati v naša srca zmagoviti črki: OF. Druga želja, ki bo tudi ostala jalova, se tiče Trsta. Tu so sicer opazni premiki znotraj javnega mnenja, ki so obetavni. Gre za majhne, a značilne stvari, kot je bil na primer reklamni napis, ki sem ga videl pred kratkim na rojanskem avtobusu. Hvalil je kruh neke pekarne in posebej poudarjal, da je slovenski. Pač kot jamstvo kvalitete. Novost, ki je sedemdeset let, kar živim v Trstu, še nisem zaznal. Pomislite, pridevnik »slovenski« je v italijanščini vezan na neko dobroto! To dejstvo pa tudi pove, kako dolga je še pot, ki jo bo treba prehoditi, da pridemo v našem mestu do kolikor toliko spodobnega etničnega sožitja. Leto 2011 nam ga gotovo ne bo prineslo. OB KONCU TEDNA Jugozahodnik prinaša vlažen zrak s padavinami Darko Bradassi Vremenska slika se ponovno spreminja, velika stanovitnost zadnjih dni, ki nam jo je prinesel soliden anticiklon, prepušča vajeti jugozahodnim tokovom. Nad zahodno Evropo se poglablja obsežno ciklonsko območje, medtem ko se anticiklon seli nekoliko bolj na vzhod. Naši kraji se bodo zato za več dni znašli na zahodnem robu anticiklona, preko katerega bodo proti nam iznad toplejšega Sredozemlja pritekali bolj vlažni in toplejši atlantski tokovi. Otoplitev bo sprva zajela predvsem višje sloje ozračja in jo bomo zato občutili šele v prihodnjih dneh. V prizemlju se namreč zaradi temperaturnega obrata zadržuje mrzel zrak. Zato bo danes sprva ponekod lahko ob začetku padavin rahlo snežilo, kar še zlasti velja za nižinske predele v Sloveniji, vendar ne gre izključiti prehodnih občasnih snežink tudi v višjih predelih vzhodnega Krasa. Nato se bo čez dan meja sneženja dvigovala. Predvsem ponekod v Sloveniji, kjer se bo še v prizemlju še zadrževal zelo mrzel zrak, bo lahko nastala poledica ali se bo pojavil žled. Padavine bodo vsekakor v vsakem primeru šibke in bodo količine komajda opazne. Po današnji prehodni fazi se bo od jutrišnjega dne pa vsaj do konca tedna nekako ustalilo jugozahodno vreme s precejšnjo vlago in občasnimi, povečini rahlimi, padavinami. Vremenska slika bo do vključno nedelje lahko občasno meglena, pojavljalo se bo tudi občasno rosenje, od časa do časa pa rahel do zmeren dež. Z jugozahodnikom bodo pod največjim udarom vlage predvsem naši kraji. Kot smo že včasih zapisali, se namreč vlažen zrak v takih primerih kopiči pod višjim zaledjem na severovzhodu. Ugodnejše pa bodo vremenske razmere ponekod v osrednji, zlasti pa v vzhodni Sloveniji, do koder jugozahodnik ne bo segel. Tam bo več spremenljivosti, manj vlage in bo morda občasno posijal tudi kakšen sončni žarek. Pri nas pa se bodo kaplje dežja zvrstile z občasnimi vlažnimi in sivimi premori. V prihodnjih dneh bo jugozahodnik prinesel tudi občutnejšo otoplitev. Predvsem se bodo segreli višji sloji ozračja, v primeru vsaj občasnega sončnega vremena bi lahko v soboto in nedeljo ponekod zabeležili tudi 15 stopinj Celzija, vendar bo zaradi vlage, to bolj malo verjetno. Temperature v višjih slojih pa bodo občasno že skoraj pomladne. Ničta izoterma se bo zvišala do okrog 1500 metrov, v gorah bo v glavnem rahlo snežilo, temperature pa bodo okrog ničle ali malo nad ničlo. Do nove vremenske spremembe pa naj bi prišlo že od ponedeljka. Kot kaže, anticiklon ne bo imel ravno dolgega življenja. Obsežno in globoko ciklonsko območje nad Atlantikom in nad zahodno Evropo se bo namreč širilo proti vzhodu. Zlasti od ponedeljka bo na vreme pri nas začel vplivati hladnejši severnoatlantski zrak in se bodo nato od torka zvrstili cikloni in vremenske fronte. Prišlo bo do novega poslabšanja in padca temperature, četudi za zdaj ne kaže, da bi lahko snežilo do nižin. Na sliki: anticiklon počasi popušča in se umika filmska klasika Bitka na Neretvi spet v ZDA, Italijo in na Japonsko Bitka na Neretvi (1969) režiserja Veljka Bulajica bodo po štirih desetletjih ponovno prikazali v ZDA, Italiji in na Japonskem. Film, ki ga je po svetu videlo že 550 milijonov ljudi, je bil izbran med deset najpomembnejših vojnih filmov na 32. mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi, je v sredo sporočil Bulajic. "Po tolikih letih je velika stvar, da bodo ljudje po svetu lahko videli film, ki je pomenil preobrat za hrvaško kinematografijo ter odprl številne možnosti za koprodukcije in sodelovanja s tujimi partnerji," je dejal Bu-lajic. Spomnil je še, da je imela Bitka na Neretvi več gledalcev kot vsi filmi iz nekdanje Jugoslavije skupaj. Bitka na Neretvi je med najbolj gledanimi filmi evropske kinematografije v svetovnem merilu, prejel pa je tudi 20 prestižnih nagrad na mednarodnih in domačih filmskih festivalih. Leta 1970 je bil nominiran tudi za oskarja. Na filmskem festivalu v Moskvi je bil izmed 120 filmov o tematiki II. svetovne vojne izbran med deseterico najbolj pomembnih. Izbrani so bili še Most na reki Kwai (1957) režiserja Davida Leana, Cesarstvo sonca (1987) Stevena Spielberga ter Najdaljši dan (1962) režiserjev Kena Annakina, Andrewa Martona, Bernhar-da Wickija in Darryla F. Zanucka. Epski spektakel Bitka na Neretvi podrobno predstavi znamenito bitko za ranjence, v kateri je med II. svetovno vojno Tito s spretnim manevriranjem pod-kuril okupatorju in domačim izdajalcem. Film odlikuje tehnična dovršenost, neusmiljena krutost pri prikazovanju vojnih grozot in izjemna igralska zasedba: Orson Welles, Yul Brynner, Hardy Krueger, Silva Koscina, Franco Nero, Sergej Bon-darčuk, Milena Dravic, Pavle Vuisic, Lju-biša Samardžič, Miha Baloh in drugi. Film so snemali 18 mesecev in porabili za takratne razmere velikansko vsoto 12 milijonov dolarjev, ki so jih zbrale Jugoslavija, ZDA, ZR Nemčija in Italija. PISMA UREDNIŠTVU Čutenje identitete Ravnokar sem v rubriki »Pisma uredništvu« prebrala pismo Radhe Nad-lišek o čutenju identitete in rada bi ji čestitala. Prepričana sem, da vse dosedanje izjave, ki so bile izrečene v tem obdobju in ki jih je Nadliškova vzela v pretres, mejijo na dejstvo, da smo enostavno slepi za družbene spremembe. Obenem se ne zavedamo, kako zelo lahko nepremišljene besede izrečene medijem upravičeno šokirajo. Živimo v času in prostoru, kjer žal še vedno ne pojmujemo možnosti »emo-tivne izbire identitete«. Bossmann se je pred več desetletji priselil v Slovenijo, poročil je Slovenko in od takrat, kot je sam jasno izjavil, »izbral slovensko identiteto«. »V vseh teh letih sem se vedno počutil Slovenca«. Ogromno socioloških študij jasno govori o »čutenju identitete«, torej? S kakšno pravico ga lahko še vedno smatramo za (predvsem temnopoltega...) tujca? Izključno na podlagi rojstnega lista? V kolikšni meri lahko lastna identiteta v življenju ubere drugo pot od tiste, ki je bila začrtana na tem listu, ki je uvertura življenjske poti? V kolikšni meri lahko še vedno denimo trideset in več let bivajoče priseljence v Italiji, in predvsem njihove tu rojene otroke, smatramo za ne-Italijane? Pred par dnevi sem na slovenskem nacionalnem TV programu sledila pogovoru v studiu z dvojico, katere en član je imel azijske poteze, govoril pa je v pristni ljubljanščini. Morda je bil posvojen, morda so se starši, morda on sam v določenem življenjskem momentu semkaj priselili, kdo ve. Pomembno pa je, da mu nikakor ne moreš osporavati njegovega čutenja lastne slovenskosti. Na podlagi izreza oči? Sprašujem se, kam vodijo vse naše besede o bogastvu različnosti, če ne znamo tega resnično začutiti. Ne le racionalno. Emotivno. S spoštovanjem Vida Valenčič Koprolalija (Koprolalija: čezmejno kopičenje grobih in vulgarnih besed) Tokrat se moramo zahvaliti SSG-ju, da nas je na silvestrski večer osvestil in obogatil z neštetimi »pisanimi« medmeti, samostalniki, pridevniki itd. in zapolnil vrzel, ki je morebiti komu manjkal v besednem zakladu, če se ne bi udeležil KAŽINA, v pravem pomenu besede. Za to se moramo zahvaliti predvsem prevajalcu in nenazadnje režiserju. Sicer nam je iz gledaliških krogov prišla vest, da za mlajše predstava ni priporočljiva. Ampak, da bo tako divja toča zgrmela na naša ušesa, pa si res ni nihče pričakoval. Vsa čast igralcem, katerim je bil poverjen tekst, obogaten z doslednim - minuta več, minuta manj - prostaškim izrazoslovjem, ki bi se ga neizurjen igralec težko zapomnil in, če mi dovolite, bilo je tudi nespoštovanje do njih samih. Pa še druga pohvala SSG-ju: dopolnil je, nam neukim gledalcem, veliko paleto novih vulgarnih izrazov in to kar v treh jezikih: italijanskem, slovenskem in hrvaškem. Temu se dobesedno pravi: tri muhe na en mah! Nad to zamislijo SSG-ja smo bili vsi zadovoljni in si pričakovali res edinstven večer (prvič v našem gledališču) ob predstavi in po predstavi prijetno pričakovanje polnoči. Toda zmotili smo se, namesto prijetne predstave smo kaj kmalu ugotovili, da je bila govorica le podcenjevanje in omalovaževanje publike in igralcev, saj smo nekateri že bili na tem, da zapustimo svoje prostore in se umaknemo v foa-je, saj smo sicer že tako zreli, da prenesemo marsikatero izrazoslovje. Toda iz spoštovanja do gledališča, smo s potrpežljivostjo pričakali konec igre. S tem je bilo naše muke konec in večer skvarjen. Vsi iskreno upamo, da je gledališče doseglo svoj namen in da mu ne bo treba ponavljati podobnih tekstov v naslednjih predstavah. Marjuča Offizia Licemersko zgražanje Boris Pahor je bil žrtev fašističnega in nacističnega rasizma vse življenje: od oropanega otroštva in pokvarjene mladosti do koncentracijskega taborišča. Niti po vojni se v odnosu do njega (in seveda do nas vseh) italijanski rasizem ni zares polegel, pod takšno ali drugačno krinko se je prilagajal novim časom. Dokaz za to so naše manjšinske pravice: nepriznane ali vsaj neizvajane. Na stanje smo se sicer navadili, tupatam ga kdo, hvaležen za vsako drobtino, celo bla-gruje. To pa ne pomeni, da ne obstaja in da ni krivično. Pahor je tudi (zlasti v svojih knjigah) pričevalec o rasizmu, ki ga je sam in z njim narod pretrpel. Krute življenjske izkušnje so pri njem izostrile čut za nevarnosti, ki nam pretijo. Teh je kar nekaj. Naj jih naštejem tako, kot jih čutim sam. Mlačna narodna zavest nekaterih rojakov. Dalje: medkulturnosti ni še nihče zares razložil, kaj da je - vsak jo pojmuje po svoje - zato je vsaj potencialna nevarnost. Še vedno tleče sosedove skomine po naši zemlji: jim toliko opevana odprava meje daje novih možnosti, novega poleta? Univerzalizmi vseh vrst: od katolištva do komunizma. Se dajo uskladiti s trdoživima kategorijama, ki se jima še vedno pravi narod, domovina? In končno Evropa. Ali nima ona raje velikih in bogatih, od manjšin pa jo, kot se zdi, brigajo samo Romi? Izvolitev (najbrž) edinega črnca v piranski občini za župana je nevsakdanji dogodek, ki kar kliče po sociološki razlagi. Pahor je v dogodku videl šibko narodno zavest volivcev. Zato je bil proglašen za rasista. Non se-quitur! Vzemimo za primerjavo Trst. Ali je bil kdaj pod Italijo za župana iz- m voljen kak Neitalijan? Ali vidi kdo v bližnji prihodnosti šanso za neitali-janskega tržaškega župana? Je torej ali ni razlike med tržaškimi Italijani in piranskimi Slovenci? Resnici na ljubo je bil v Trstu pod fašizmom, vsekakor pa pred letom 1938, izvoljen za župana Jud, a še vedno Italijan, Salemme. Tudi ta dogodek terja razlago. Moja je dvodelna. Prvič, ponavljam: pred letom 1938 je bil fašizem neprimerno krutejši do nas kot do Judov in drugič, vsaj nekateri Judje so skušali voziti s fašizmom. Sedaj pa mi, prosim, lahko naprtite etiketo antisemita! Kajti prav za to gre: za etiketi-ranje. Nekaterim primanjkuje pozitivna vizija ali je ta že tako zaprašena, da so vse njihove možnosti izključno v iskanju pravih ali dozdevnih spodrsljajev osebnega ali političnega nasprotnika. Na priložnost naravnost prežijo, če je celo sami ne sprožijo. Pa še kako udobna je ta strategija. Če nisi »naš«, te doleti svojevrstna cenzura: ne smeš govoriti o vrsti problemov, sicer bodo z eno samo, licemersko izrečeno besedo vsi zaprepadeni pokazali nate z uničujočim prstom, rekoč: rasist. Znašel se boš v družbi Hitlerja in Mussolinija, pa čeprav si šel skozi lager. Smem po vsem, kar sem zapisal, biti še sam nekoliko (bolj) hudoben? V ustrahovanju, ki ga ti ljudje izvajajo, si ne morem kaj, da ne bi ugledal dva poglavitna nagiba: ali je tem ljudem do slovenstva veliko manj mar kot do takšnih ali drugačnih zvez, navez, združb, bratovščin, španovij itd. ali zavidajo Pahorjevemu zasluženemu uspehu, ali oboje skupaj. Drago Bajc / ALPE-JADRAN Četrtek, 6. januarja 2011 3 čedad - Danes ob 15.uri v cerkvi sv. Frančiška Tradicionalni Dan emigranta Slovencev videmske pokrajine Slavnostna govornika Miriam Simiz in Elio De Anna - Pester gledališki in glasbeni program ČEDAD - V cerkvi sv. Frančiška v Čedadu (gledališče Ristori je zaprto, ker ga obnavljajo) bo danes popoldne tradicionalni Dan emigranta, ki ga prirejata Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij Videmske pokrajine. Kulturno-politična prireditev Slovencev videmske pokrajine se bo začela ob 15. uri z uvodnim pozdravom Stefana Ballocha, novega župana Občine Čedad, ki je že vrsto let pokroviteljica pobude. Slavnostna govornika bosta tokrat vzgojiteljica dvojezične šole in predsednica združenja Prosnid živi Miriam Simiz, ki bo spregovorila v imenu slovenskih organizacij, in deželni odbornik za kulturo Elio De Anna. Izredno bogat bo kulturni program. Osrednjo vlogo bo seveda imelo Beneško gledališče, ki se bo predstavilo z novo igro Lena iz Tapoluovega. Po pripovedi Žalostni dogodek v Topolovem Gio-vannija Marie Del Bassa jo je priredil Giorgio Banchig. Novo delo Beneškega gledališča o domnevnem detomoru v To-polovem je zrežiral Marjan Bevk, igrali pa bodo Matteo Balus, Cecilia Blasutig, Germano Cendou, Luigi Chiabai, Bruna Chiuch, Pietro Cromaz, Anna Iussa, Matilde Muzzolini, Marco Predan, Franco Qualizza, Michele Qualizza, Graziella Tomasetig, Andrea Trusgnach in Teresa Trusgnach. V predstavo je vključen tudi filmski odlomek, v katerem igrajo Ren-zo Gariup, Emanuela Cicigoi, Roberto Bergnach, Ilaria Ciccone, Emma Golles in Sara Simoncig, posnel pa ga je Gia-cinto Iussa. Šlo bo za koralno predstavo, saj se bodo poleg njih na odru pojavili še številni drugi ustvarjalci. Prvi del programa z naslovom V živo iz Benečije pa bo oblikovan kot radijski in televizijski program. Iz "studia" se bodo oglasili Davide Clodig, Ezio Gosgnach, Marina Cernetig, Eva Gol-les in Riccardo Ruttar. S pesmijo s Sejma beneške piesmi bosta nastopili skupini Čižguj band in Sons of a gun, z dvema skladbama (v terskem in rezijan-skem dialektu) z novega CD-ja Jablen pa BK Evolution. Prireditelji želijo na ta način pozdraviti prihod digitalne televizije, ki je končno - po petnajstih letih - omogočila vidljivost slovenskih TV programov Rai tudi v videmski pokrajini, obenem pa bi radi izpostavili prizadevanja številnih kulturnih delavcev iz videmske pokrajine, ki po radijskih valovih v slovenščini, tako narečni kot knjižni, poročajo o dogajanju v vsem našem obmejnem prostoru. (NM) Beneško gledališče se bo danes premierno predstavilo z novo igro (posnetek je z ene od zadnjih vaj) Lena iz Tapoluovega nm evropska unija - Stališče madžarskega predsedstva »Povezovanje težav Romunije s Hrvaško je napačno in tvegano« BUDIMPEŠTA - Madžarsko predsedstvo Evropske unije je včeraj v Budimpešti posvarilo pred povezovanjem težav Romunije pri vstopanju v schengenski prostor s pristopnimi pogajanji Hrvaške. "Menimo, da bi se bilo treba izogniti takemu povezovanju, saj je to na splošno zelo tvegano. Če povežeš dve različni vprašanji, obstaja tveganje, da bo spodletelo pri obeh," je opozoril madžarski zunanji minister Janos Martonyi. Tako se je odzval na navedbe romunskega kolega Teodorja Basonschi-ja, ki je v okviru spora z Nemčijo in Francijo zaradi njunega nasprotovanja vstopu Romunije in Bolgarije v schengenski prostor zagrozil Hrvaški. Romunski minister je namreč zahteval, naj Evropska unija tudi za Hrvaško vzpostavi mehanizem preverjanja na področju pravosodja, ki ga je uvedla za omenjeni državi, ali pa Bukarešta ne bo podprla vstopa Hrvaške v unijo. Notranji ministri unije naj bi po prvotnih načrtih o vstopu Romunije in Bolgarije v schengenski prostor odločali februarja, a Nemčija in Francija sta konec decembra v pismu Evropski komisiji napovedali, da vstopa teh dveh držav v schengen ne bosta podprli, dokler ne bo zadostnega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Vstop držav v schengen je bil sprva načrtovan konec marca letos z menjavo letalskih voznih redov, vendar to, kot kaže, ni več izvedljivo. Na Madžarskem so še vedno optimisti glede schengenske širitve na omenjeni državi. Eksperti, ki so preverjali stanje na terenu, bodo konec januarja predstavili svoje ugotovitve in mnenje, kaj državi še morata storiti za vstop v schengen. Madžarski zunanji minister Janos Martonyi Cilj madžarskega predsedstva v povezavi s Hrvaško pa po Martonyijevih besedah ostaja končanje pristopnih pogajanj do konca junija. O morebitnih drugih ovirah na poti do tega cilja je madžarski minister dejal, da "seveda izzivi vselej obstajajo, a da ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih". (STA) Kriza časopisnega založništva na Hrvaškem ZAGREB - Iz evidence hrvaške gospodarske zbornice je bilo lani izbrisanih 69 tiskanih medijev, v zadnjih šestih letih pa so hrvaški založniki prekinili izdajo že kar 262 časnikov, je včeraj objavil hrvaški Poslovni dnevnik. Kot ugotavlja, je kriza v založništvu prizadela predvsem mesečnike, pa tudi nekatere dnevnike. Na Hrvaškem je trenutno registriranih 879 tiskanih medijev. V krizi sta med drugim dnevnika Vjesnik, ki je v večinski lasti države, ter Glas Istre. Kot spominja Poslovni dnevnik, je največji hrvaški založnik Europapress Holding (EPH), ki ima v lasti dnevnika Jutarnji list in Slobodna Dalmacija ter tednik Globus, konec leta 2009 prenehal izdajati nekoč izjemno priljubljen tednik Arena. V času nekdanje SFRJ so jo tiskali v približno pol milijona izvodih, zadnjo številko pa so decembra 2009 natisnili v vsega 16.000 izvodih. EPH se je lani odpovedal tudi hrvaški izdaji mesečnika Playboy, ki naj bi ga sicer po napovedih Poslovnega dnevnika začel ponovno izdajati založnik Robert Čoban iz Srbije. Medijska skupina Nacional je prenehala izdajati športni reviji 90 minut in Super košarka, Massmedia pa sedem specializiranih mesečnikov s področja trgovine, gradbeništva in avtomobilizma ter tudi hrvaško izdajo Le Monde diplomatique. Lani so poleg tega prenehali izdajati tudi hrvaško izdajo Komsomolske pravde. Mariborski župan Kangler osumljen zlorabe položaja MARIBOR - Mariborski župan Franc Kangler je po neuradnih podatkih v skupini petih oseb, ki naj bi jih mariborska policija ovadila zaradi suma zlorabe uradnega položaja. V županovem kabinetu so povedali, da župan ovadbe še ni prejel in da zato tega ne-morejo komentirati. Po pisanju spletnega Dela naj bi bil župan Kangler eden od petih osumljencev, vpletenih v sporno menjavo zemljišč. Šlo naj bi za primer izpred dveh let, ko naj bi z zamenjavo zemljišč za bodočo toplarno občino oškodovali za okoli šest milijonov evrov. Na Slovaškem zaradi preprodajanja heroina prijeli dva Slovenca BRATISLAVA - Na Slovaškem so po poročanju slovaške televizije Markiza zaradi preprodaje heroina priprli dva slovenska državljana, stara 36 in 26 let. Eden od prijetih naj bi bil celo obveščevalni agent. Prijetje slovenskih državljanov je v torek potrdilo tudi zunanje ministrstvo, več podrobnosti pa za zdaj ni znanih. hrvaška - Po pisanju časnika Večernji list Nove težave za Sanaderja Lastnik podjetij Dioki in Novi list naj bi bivšemu premierju podaril blindiran avtomobil BMW ZAGREB - Lastnik podjetij Dioki in Novi list Robert Ježic je bivšemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju kupil blindiran avtomobil BMW, vreden 575.000 evrov, piše včerajšnji Večernji list. Kot poudarja, gre za tipično obliko korupcije, ki povezuje Sanaderja in Ježica z obtožbami o malverzacijah pri poslovanju Hrvaškega elektrogospodarstva (Hep). Kot piše zagrebški časnik, so preiskovalci ugotovili, da je Ježic od bivšega predsednika uprave Hepa in svojega strankarskega kolega Ivana Mravaka zahteval, naj njegovemu kemičnemu podjetju Dio-ki prodaja električno energijo pod pooblaščeno ceno, kar pa je Mravak zavrnil. Novembra 2008 naj bi Ježic nato za pomoč prosil Sanaderja, ki je Mravaka domnevno prisilil v prodajo cenejše elektrike, zaradi česar je bil Hep v minusu za 852.000 evrov. Hrvaški policisti so prijeli Ježica 9. decembra - na dan ko je Sanader zapustil Hrvaško oziroma dan pred njegovo aretacijo v Avstriji. "Zanimivo je, da je v istem času, torej konec leta 2008, Saneder dobil nov BMW 760L," nadaljuje časnik in poudarja, da gre za superluksuzno vozilo, ki ima najvišje varnostne standarde in "lahko prenese tudi napad z granatami". V dokumentu, ki odpira preiskavo proti Ježicu in Sanaderju, omenjajo tudi marec 2009 in srečanje s poslovneži v beograjskem hotelu Hyatt. Tam naj bi Sanader zahteval od Mravaka, naj Hep Diokiju posodi tudi 2,1 milijona evrov z obrestno mero 10,5 odstotkov in rokom vrnitve 60 dni. Mravak je ena od kronskih prič proti Sanaderju v primeru Hep. Sanaderja na Hrvaškem sumijo tudi vpletenosti v afero Fimi-Media. Zagrebški časnik dodaja, da zgodba poleg korupcije razkriva tudi odnose znotraj HDZ. "Sanader je namreč pred večino članov vodstva HDZ skrival dejstvo, da je blindirani BMW iz leta 2004 zamenjal za novega," navaja Večernji list. Kot izpostavlja, so zgolj prestavili registrske tablice s podobnega starega BMW na novega, prevaro pa so razkrili šele po tem, ko so imeli z novim avtomobilom nesrečo v Sloveniji. Zaradi sporne zamenjave registracij je pod drobnogledom tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Miljenko Radnic, ki je nadrejen vsem varnostnikom, še piše časnik. Ko so mediji razkrili, da je Sanader dobil nov avtomobil, ga je del vrha vladajoče stranke odločno branil ter med drugim trdil da so novi BMW kupili z denarjem HDZ in na ta način privarčevali denar iz državnega proračuna. Avtomobil so na koncu vrnili proizvajalcu, ob čemer je HDZ dodal še 84.000 evrov, saj je BMW medtem izgubil na vrednosti in je bil udeležen v prometni nesreči, sklene Večernji list. (STA) karnija - Nesreča na gori Bivera Turnega smučarja našli mrtvega v snegu VIDEM - Na območju gore Bivera so gorski reševalci od torka popoldne iskali pogrešanega turnega smučarja, včeraj zjutraj pa so ga s helikopterja zagledali mrtvega. 29-letni Elmar Thaler je bil doma iz Južne Tirolske, izlet v karnijske Alpe pa je bil zanj usoden. Ob 10. uri so truplo odpeljali v dolino. Thaler se je v torek s prijateljico odpravil na izlet v gore blizu kraja Forni di Sopra. Popoldne se je med povratkom, okrog 14.30, odločil za turno smuko po severni steni vrha Bivera, medtem ko je ženska sestopila po običajni stezi. Ko je prispela do koče in je videla, da prijatelja ni na spregled, je poklicala na pomoč reševalce. V iskalno akcijo se je vključilo trideset gorskih in jamarskih reševalcev iz krajev Forni di Sopra in Forni Avoltri ter gorskih reševalcev finančne straže iz Tolmeča. Proti vrhu Bivera so se povzpeli z dveh strani, a jim pogrešanega in njegovih sledov do večera ni uspelo najti. V torek iskanje ni obrodilo sadov, včeraj zgodaj zjutraj se je akcija spet začela. Upanja, da bi Thalerja našli živega, v bistvu ni bilo, saj dosega temperatura v nočnih urah na tamkajšnjih gorah tudi dvajset stopinj pod ničlo. Navsezgodaj so s helikopterja deželne civilne zaščite zagledali Thalerjevo truplo. Ležalo je v snegu blizu vrha. Po vsej verjetnosti je turni smučar zdrsnil na ledu, ki je bil prekrit s tanko plastjo snega. Po stometrskem padcu se je znašel na skalah v enem izmed tamkajšnjih žlebov. Nekaj minut pred 10. uro so se reševalci prebili do trupla in ga odpeljali v dolino, nato pa v občinsko mrtvašnico v Sauris. Pokojni 29-letnik je bil rojen v bocenski pokrajini, stanoval je v Meranu. 4 Četrtek, 6. januarja 2011 GOSPODARSTVO trgovina - Nasprotujoča si predvidevanja trgovcev in združenj potrošnikov Začetek razprodaj tudi letos spremljajo polemike Varuh konkurence zahteva spremembo zakona - Potrošniki napovedujejo upad prodaje TRST - Confcommercio, najmočnejše italijansko združenje trgovcev, in združenja potrošnikov so si tudi ob tokratnih razprodajah skočili v lase. Potem ko so se prve razprodaje začele preteklo nedeljo oziroma v ponedeljek, se bodo danes še v preostalih predelih države, z Rimom in Milanom v prvi vrsti. Trgovci upajo, da si bodo z vabo znižanih cen opomogli po slabih poslih pred božičnimi prazniki. Po njihovih ocenah ima kar 60 odstotkov odjemalcev namen, da v času razprodaj opravi pomembnejše nakupe, medtem ko so združenja potrošnikov skeptična in napovedujejo tudi do 20-od-stotno zmanjšanje prodaje. Ob tem tudi opozarjajo, da se vse več odjemalcev odloča za cenejše spletne nakupe. Kot izhaja iz raziskave drugega združenja trgovce,v Confesercenti, je bil lanski november na področju prodaje zelo šibak, decembra pa je prodaja nekoliko oživela komaj tik pred božičem. Obračun decembrske prodaje kaže na 10-od-stoten padec glede na december 2009, nakupi pa so bili usmerjeni na koristne predmete in na cene, ki so pod povprečjem preteklih pradprazničnih nakupov. Na razprodaje je tako po predvidevanjih Confesercenti počakalo skoraj 40 odstotkov odjemalcev, medtem ko je za Conf-commercio takih kupcev kar 72 odstotkov. Predvidevanja združenj potrošnikov pa so, kot omenjeno, veliko manj optimistična. Codacons ocenjuje, da se bo prodaja na razprodajah zmanjšala za 20 odstotkov, medtem ko združenje Adoc manj katastrofalno napoveduje 7-odsto-tni padec prodaje in zmanjšanje povprečne vrednosti nakupa na odjemalca na 120 evrov. Najbolj naj bi upadlo povpraševanje po oblačilih nizke kakovosti (25%) in po obutvi (-19%). Prodaja oblačil visoke kakovosti naj bi se povečala za 2 odstotka, medtem ko naj bi pravo eksplozijo doživelo nakupovanje v spletnih trgovinah, ki ponujajo tudi do 50-odstotne popuste pri cenah. V polemiko okrog razprodaj se je tokrat vključil tudi antitrust, nadzorni organ za zaščito konkurence, ki je vladi in parlamentu poslal zahtevo v zvezi z nekorektnimi »predrazprodajami«, ki jih posamezne trgovine namenjajo izbranim skupinam svojih odjemalcev. Antitrust opozarja, da je treba spremeniti predpise, ki urejajo sezonske razprodaje, tako da te ne bodo kršile svobodno konkurenco in ne bodo v škodo potrošnikov. Zakon iz leta 2006, ki je sprožil proces liberalizacije in administrativne poenostavitve v trgovskem sektorju, je po oceni antitrusta Pri nas že v ponedeljek, po drugih velikih italijanskih mestih pa se bodo razprodaje začele danes ansa mogoče izboljšati v delu, kjer predvideva prepoved promocijskih prodaj tik pred začetkom obdobja razprodaj. Ta prepoved namreč po oceni varuha konkurence pretirano omejuje svobodo gospodarske pobude trgovcev in lahko povzroči pojave, ki so v škodo kupcev. Medtem ko so se razprodaje v Fur-laniji-Julijski krajini začele že 2. ali 3. januarja, bodo danes na vrsti velika mesta, kot so Rim, Milan, Firence, Benetke in Bologna. Confcommercio napoveduje, da se bo prodaja po znižanih cenah povečala za 2,5 odstotka glede na januar 2010 in za 4,9 odstotka glede na enak mesec 2009. Večina odjemalcev (56,6%) bo sicer porabila manj kot 200 evrov, 35,3 odstotka jih je pripravljenih porabiti med 200 in 400 evrov, več kot 400 evrov pa bo na razprodajah pustilo le 8,1 odstotka kupcev. Iz raziskave največje organizacije trgovcev tudi izhaja, da se delež državljanov, ki za nakupe počakajo na razprodaje, iz leta v leto veča: leta 2008 jih je bilo 51 odstot-koov, letos pa naj bi se njihov delež povzpel na 71,4 odstotka. Vzporedno pa se manjša delež tistih, ki čakajo na razprodaje izključno za nakup izdelkov modnih kreatorjev, saj naj bi od 49 odstotkov leta 2008 letos upadel na 28,6 odstotka. Conf-commercio je standardiziral tudi tip odjemalca, ki se bo poslužil razprodaj: za spoznanje več žensk kot moških, zelo mladi in stari od 25 do 54 let, prebivalci velikih mest in s srednje-visoko izobrazbo. (vb) Zavod Istat objavil podatke o gospodarski rasti po pokrajinah v letu 2008 RIM - Pokrajine Isernia (+4,8%), Lecce (+4,7%) in Pesaro-Urbino so imele v letu 2008 največjo gospodarsko rast, medtem ko se na dnu lestvice nahajajo Crotone (-2,7%) in Vibo Valentia (-2,6%). Podatki so iz analize statističnega zavoda Istat o gibanju dodane vrednosti po italijanskih pokrajinah. Gre za kazalnik, ki dejansko meri gospodarsko in produktivno rast nekega ozemlja, in sicer z merjenjem vrednosti proizvodnje in vmesnih stroškov, na katere vpliva tudi inflacija. Za razliko od bruto domačega proizvoda pa ta kazalnik ne upošteva vpliva davkov. V državnem povprečju je dodana vrednost po pokrajinah znašala 1,9 odstotka. Kot še izhaja iz analize, se je rast industrijske proizvodnje v Italiji začela ustavljati že v letu 2008. V državnem povprečju se je v obravnavanem letu dodana vrednost znižala za 0,3 odstotka, in sicer najbolj v severozahodnem delu države (-1,4%). Med deželami sta največji padec dodane vrednosti zabeležila Piemont in Kampanija (-3,4%), med pokrajinami pa Avellino (-6%) in Biella (-5,7%). Veliko zanimanje za prve obveznice EU za pomoč Irski PARIZ - Povpraševanje po prvi izdaji obveznic, ki jih je družba za zagotavljanje finančne stabilnosti v Evropi izdala v okviru zagotavljanja finančne pomoči Irski, je močno preseglo ponudbo. Za petletne obveznice v skupni vrednosti pet milijard evrov in z 2,5-odstotno obrestno mero je prispelo za 19 milijard evrov ponudb. Gre za prvo izdajo obveznic družbe za zagotavljanje finančne stabilnosti v Evropi, izdaja pa je del 67,5 milijarde evrov vredne pomoči Irski. Družbo za zagotavljanje finančne stabilnosti v Evropi so finančni ministri območja evra ustanovili lani spomladi in bo lahko z jamstvom članic območja evra izdala za do 440 milijard evrov obveznic, sredstva pa bodo namenjena članicam v težavah. turizem - Po podatkih Slovenske turistične organizacije Lani rahlo okrevanje turizma Dobra zasedenost hotelov med decembrskimi prazniki - Število tujih turistov se je lani vrnilo na raven iz leta 2008 LJUBLJANA - Hoteli po Sloveniji so v času božično-novoletnih praznikov dosegli lep rezultat, glede na zbrane podatke ocenjuje direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Doslej znani podatki za celotno lansko leto pa kažejo na okrevanje turizma tudi v Sloveniji, saj se število tujih gostov približuje rekordni ravni iz leta 2008. Podatki slovenskih turističnih de-stinacij kažejo na dobro zasedenost v času božično-novoletnih praznikov, je za STA navedla konec decembra imenovana direktorica STO. Hoteli na Obali, v Portorožu in Piranu, so imeli za 16 odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju leto prej, pri tem pa so 88 odstotkov vseh nočitev ustvarili tuji gostje, predvsem Italijani. Hoteli so bili zasedeni blizu 90-odstotno. Dobro zasedenost turističnih zmogljivosti so zabeležili tudi na Bledu, kjer so decembra lani ustvarili približno tri odstotke več nočitev kot decembra leta 2009. Na Bledu se je najbolj povečalo število tujih gostov iz Srbije, Rusije, Madžarske in ZDA. Dobro so bili zasedeni tudi hoteli v Kranjski Gori. Kot je tradicionalno, so bile v času božično-novoletnih praznikov zelo dobro oziroma skoraj v celoti zasedene zmogljivosti v slovenskih termah. Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je bila zasedenost od 95- do 100-odstotna, v kar nekaj zdraviliščih so med minulimi prazniki našteli več gostov kot leto prej, je povedala Pakova. Veliko tujih gostov je svoje počitnice podaljšalo še v prvi teden januarja, predvsem zaradi prostih dni in počitnic v nekaterih državah. Po podatkih ljubljanskega turisti-čno-informacijskega centra je bila povprečna zasedenost hotelov v prestolnici v novoletni noči 91-odstotna, med novoletnimi prazniki pa 58-odstotna. »Če pogledamo leto 2010, lahko ugotovimo, da je turizem počasi začel okrevati tudi v Sloveniji,« je ocenila Pa- kova. Število tujih turistov se je povečalo in se počasi približuje rekordnim številkam iz leta 2008. Nasprotno pa je število domačih gostov lani po pričakovanjih nekoliko upadlo. Domači turizem je namreč v letu 2009, v času krize, beležil rekordne številke. Pakova napoveduje, da bo Slovenija leto 2010 po skupnih številkah sklenila na enaki ravni kot leto 2009. Število tujih gostov bo večje za nekje od tri do štiri odstotke, kar je na podobni ravni, kot znaša povprečna rast števila tujih turistov v Evropi. Po besedah Pakove je razveseljiv tudi podatek, da se je poraba tujih turistov do oktobra lani povečala za šest odstotkov glede na enako obdobje v letu 2009. V letu 2011 v svetu pričakujejo med štiri- in petodstotno rast mednarodnega turizma, v Evropi od tri- do šti-riodstotno. V teh okvirjih so tudi cilji slovenskega turizma za letošnje leto, je dejala Pakova in napovedala, da pričaku- jejo približno štiriodstotno rast števila tujih turistov in od štiri do šest odstotkov večjo porabo. Slovenija je v prvih enajstih mesecih lani po začasnih podatkih državnega statističnega urada zabeležila za tri odstotke več tujih in za prav tolik delež manj domačih gostov. Delež tujih obiskovalcev se je tako v lanskem letu povečal na 57 odstotkov, na STO pa pričakujejo, da bo ta delež v letošnjem letu še nekoliko zrasel. Pakova je še navedla, da je bilo lani 33 odstotkov vseh nočitev ustvarjenih v zdraviliških občinah, 24 v gorskih, 23 v morskih in osem odstotkov v Ljubljani. Glede na strukturo gostov pa so v prvih enajstih lanskih mesecih največ, to je 19 odstotkov nočitev ustvarili Italijani, po 12 odstotkov Avstrijci in Nemci in po pet odstotkov Hrvatje in Angleži. Države z največjimi stopnjami rasti števila turističnih nočitev pa so bile Črna gora, Srbija, Makedonija, Rusija in Ukrajina. (STA) EVRO 1,3213 $ -1,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. januarja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 5.1. 4.1. ameriški dolar 1,3213 1,3421 japonski jen 108,72 8 7457 110,20 8,8697 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,4227 59 9800 40,9015 60,4481 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4527 0 84830 7,4533 0,85875 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 8,9295 7 7895 8,9545 7,8090 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,875 1 2617 24,888 1,2669 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 277,05 15,6466 275,85 1 1 la UL.G 1 J M II 1L poljski zlot 3,8973 13218 3,9403 1,3330 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki Ia\/ 1,3215 1,9558 1,3298 1 9558 UUIUal Jl\l ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2700 3,4528 4,2676 3,4528 IILUVjM IILaj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7063 2,2000 0,7098 2 2192 islandska krona ti lira 290,00 2,0490 290,00 2,0744 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,3980 7,3895 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 5. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26063 0,30281 0,45594 0,14250 0,17000 0,23833 0,774 1,001 1,224 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.695,89 € -73,34 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 5. januarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,25 -0,38 KRKA 62,30 +2,05 MERCATOR 158,10 269,95 -0,57 +0,71 TELEKOM SLOVENIJE 85,90 -0,12 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,50 AERODROM LJUBLJANA 18,20 DELO PRODAJA 26,00 -1,36 ISKRA AVTOELEKTRIKA 19,90 6,50 -0,50 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,05 5,50 -0,30 KOMPAS MTS NIKA 7,65 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 15,10 8,10 24,30 400,00 400,00 +1,96 -2,41 -2,44 SAVA 90,00 -0,02 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 97,90 18,00 -0,10 -2,96 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. januarja 2011 +°,°2 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,03 89,27 +0,10 -1,55 -0,06 BANCO POPOLARE 3,36 0,858 -0,81 -0,46 BCA POP MILANO 2,67 0,88 -0,93 ENEL ENI 3,77 -0,98 FIAT 7,63 8,535 +2,07 GENERALI 14,42 -0,76 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,057 9,47 -1,79 LUXOTT1CA 22,76 +0,98 -0,78 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,78 2,047 -0,44 -0,37 PIRELLI e C 6,01 -1,48 +0,86 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,19 3,747 -0,19 +0,40 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,26 +2,42 +3,41 TENARIS TERNA 18,4 +0,93 +0,08 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,079 6,78 -0,25 UNICREDIT 1,579 -0,69 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 90,36 $ +0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. januarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 844,37 +0,55 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.150,70 -0,03 BIRS - -FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 264,06 1.509,10 +0,49 -0,77 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.286,50 +0,06 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.722,89 2.270,40 +0,27 +0,84 S&P 500, New York 1.276,56 +0,50 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.289,26 6.918,41 6.029,23 +0,10 -0,82 +0,26 CAC 40, Pariz 3.892,33 -0,61 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.890,57 1.242,6 -1,61 -0,92 Nikkei, Tokio 10.380,77 -0,17 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.254,25 2.838,59 +0,12 -0,49 Sensex, Mubaj 20.301,10 -0,96 5 Petek, 7. januarja 2011 MNENJA, RUBRIKE / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Zahteva občanov o jasnosti Regulacijski načrt: »opozorila« zaradi prekinjenega postopka Na pobudo svetnikov opozicije bo jutri o zadevi razpravljala občinska komisija za prozornost Tržaški občinski regulacijski načrt spet buri duhove. Tokrat občinskih svetnikov levosredinske opozicije. Ti so pred božičem »izsilili« sklic seje občinske komisije za prozornost, na kateri bodo vzeli v pretres tako imenovana »opozorila«, ki so jih združenja, podjetja in posamezniki naslovili županu Robertu Dipiazzi in predsedniku mestne skupščine Sergiu Pacorju, da bi spodbudili čim prejšnjo odobritev ali zavrnitev regulacijskega načrta. Njihov namen je jasen. Osnutek regulacijskega načrta jim je - s spremembo namembnosti nekaterih zemljišč - povzročil škodo. Občinski svet naj se opredeli, kaj storiti, kajti v drugačnem primeru bi lahko »opozorilom« sledile prijave sodišču z nepredvidljivimi posledicami. Na občino je prispelo doslej deset takih »opozoril«. Prikapljala so od septembra dalje, poslali so jih geologi (pet), gradbeno podjetje Arch.Edil in (preko odvetnika) dva lastnika zemljišč v tržaški občini. V njih pozivajo mestno upravo, naj se pač enkrat za vselej loti in reši vprašanja regulacijskega načrta, ker jim sedanji status quo povzroča veliko škodo. V večini primerov gre za nedorečenosti oziroma za spremembo namembnosti zemljišč. V bistvu: zemljišče, ki je bilo po starem, a še vedno obstoječem regulacijskem načrtu, zazidljivo, je postalo z novim, še neodobrenim, nezazidljivo. Lastniku je bila s tem itak povzročena škoda, poleg tega pa ostaja v negotovosti, ker nov regulacijski načrt ni še bil odobren. Dejansko ne ve, ali bo lahko gradil, ali ne. V primeru da bi se zavlačevanje občine z odobritvijo novega regulacijskega načrta nadaljevalo, bi lahko »opozorilo« služilo za njihovo morebitno pritožbo na sodišče. Svetniki levosredinske opozicije so izvedeli za obstoj teh »opozoril« šele 21. decembra lani. To je nekaj mesecev potem, ko so priromala v občinske urade. Na vrat na nos so zahtevali sklic seje načelnikov skupin. Le-ti so se - kljub prazničnemu premoru - sestali 23. decembra: po dveurni seji so predstavniki levosredinskih strank vendarle uspeli izsiliti sklic občinske seje za prozornost še pred iztekom prazničnega premora (izteče se 10. januarja), tako se bo komisija, ki ji predseduje svetnik Rovisove liste Emiliano Edera, sestala že jutri. Edera in ostali člani levosredin-ske opozicije v komisiji za prozornost Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove), Marco Toncelli (Demokratska stranka), Roberto Decarli (Občani) in Alfredo Racovelli (Zeleni) so na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnili zakaj je bil sklic seje komisije potreben. Postopek za odobritev regulacijskega načrta je bil »obupen«, je poudaril Fur-lanič. Napake so si sledile druga za drugo, najhujše pa so jih storili odgovorni občinski uradi, ki skušajo sedaj zvrniti krivdo za dosedanji neuspeh na občinske svetnike. Vsak si mora prevzeti lastno odgovornost, je opomnil svetnik SKP. Decarli je menil, da bi moral občinski svet čim prej razpravljati o načrtu, načelniki svetniških skupin pa čakajo na pristojne urade, da pripravijo potrebno dokumentacijo. Nadaljuje se torej zvračanje odgovornosti, pri čemer pa nastradajo ljudje. V tej zvezi je Racovelli spomnil na nedavno razsodbo državnega sveta, ki je razveljavil gradbeno dovoljenje za pozidavo območja ob potoku Martesin. Uprava bi se morala od tega naučiti, kako postopati in prisluhniti potrebam ljudi in ozemlja, na katerem živijo, je poudaril. M.K. Z leve Racovelli, Furlanič, Edera, Decarli in Toncelli kroma pokrajinski svet - Ljudstvo svobode Governa kot Rosolenova Zapustil je svetniško skupino Nacionalnega zavezništva - Ljudstva svobode - Pristopil k mešani skupini Novo leto je postreglo z novim razkolom v vrstah tržaške desne sredine. Potem ko je pred dnevi deželna svetnica Alessia Rosolen zapustila Ljudstvo svobode, je včeraj njenemu zgledu sledil pokrajinski svetnik Arturo Governa: zapustil je svojo dosedanjo svetniško skupino v pokrajinski skupščini, Nacionalno zavezni-štvo-Ljudstvo svobode, in se - kot Rosolenova - pridružil mešani skupini. Odločitev Governe je bila pričakovana in je sad dolgotrajnega premisleka. Nekdanji rajonski svetnik v zahodnokraškem rajonskem svetu, ki je bil pred petimi leti na listi Nacionalnega zavezništva izvoljen v pokrajinski svet, je - kot Rosolenova -med ustanovnimi člani Bandellijeve-ga združenja Un'altra Trieste - Drugi Trst. V pokrajinski skupščini je zelo dobro sodeloval z drugimi svetni- ki Nacionalnega zavezništva, med včerajšnjo tiskovno konferenco je poudaril, da ostajajo njegovi odnosi z vodjo skupine Marcom Vascottom in ostalima svetnikoma, Massimom Ro-mito in Pierom Degrassijem dobri, zapušča pa Ljudstvo svobode. Kljub temu bo ostal v vrstah desnosredin-ske opozicije. Governi niso bila po godu stališča tržaškega vodstva Ljudstva svobode. Vse se je začelo z »izobčenjem« Franca Bandellija iz tržaške občinske uprave. Nadaljevalo se je z zaprtjem sedeža desničarske mladinske organizacije Movimento giovanile, pri kateri je Governa deloval že dolgo let in bil tudi med njenimi vodilnimi člani. Tržaško Ljudstvo svobode se je pobrisalo na spoštovanje pravil in na notranjo demokracijo. Pokrajinski svetnik je povedla, da bi lahko že prej za- pustil Nacionalno zavezništvo, a da tega ni storil zaradi čuta odgovornosti. V svoji skupini je ostal vse dokler niso bili v pokrajinski skupščini obravnavani vsi temeljni upravni sklepi, to je do odobritve proračuna za prihodnje leto. V prihodnjih mesecih, pred pomladanskimi volitvami, bo upravno delo nujno zastalo, zato odločitev, da sedaj presedla v mešano skupino. Kajti: za ustanovitev nove svetniške skupine sta po pravilniku pokrajinske skupščine potrebna vsaj dva svetnika, Governa pa je edini pripadnik Unaltra Trieste v pokrajinskem svetu. V mešani skupini se bo pridružil Andrei Mariucciju, nekdanjemu svetniku Občanov, ki je pred dobrim letom zapustil stranko in levosredin-sko večino ter presedlal v opozicijo. M.K. APrimorski ~ dnevnik Prispevki potrebnim družinam Potrebne družine z enim ali več otroki bodo tudi letos lahko deležne prispevkov, ki jih predvideva tako imenovani družinski list. Ob deželnem prispevku za plačilo električne energije bodo lahko koristili prispevek za ogrevanje, ki da je tudi za letošnje leto odobrila tržaška občina. Vse informacije posreduje tako imenovano družinsko okence na sedežu oddelka za socialo v pritličju Ul. Mazzini 25 od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14.30 do 16. ure. AcegasAps opozarja na poskuse goljufije Skupina AcegasAps je v teh dneh prejela več obvestil v zvezi z osebami, ki obiskujejo gospodinjstva in od strank zahtevajo, naj jim pokažejo dokumentacijo s podatki o porabi energije. To delajo, ker naj bi stranke prehajale pod okrilje drugih ponudnikov električne energije. Skupina Ace-gasAps opozarja, da so te navedbe neresnične. Glede na dejstvo, da se za podobnimi dejanji pogosto skrivajo poskusi goljufije, skupina poudarja, da morajo njeni uslužbenci ob vstopu vsakič pokazati izkaznico podjetja, v nobenem primeru pa nimajo pravice, da zahtevajo ali izročajo denar. Sestanki, povezani z novimi pogodbami ali s komercialnimi ponudbami, pa so vedno predhodno napovedani. Okence za potne liste z novim urnikom Tržaška kvestura je 18. novembra uvedla spletne rezervacije za postopke v zvezi s potnimi listi, zaradi tega pa so se naposled odločili, da spremenijo urnik okenca. Od 10. januarja dalje bo okence za potne liste odprto od ponedeljka do četrtka med 8.30 in 12. uro ter med 15. in 17. uro, v petek pa samo od 8.30 do 12. ure. V soboto bo okence zaprto, za najbolj nujne primere pa bo vsekakor na razpolago osebje urada za potne liste (med 9. in 11. uro). Spletne storitve so na voljo na strani www.passaportonline.po-liziadistato.it. pokrajina trst - Včeraj dopoldne obisk otrok pokrajinskih uslužbencev Spoznali so, kje delajo starši Pozdrav predsednice Basse Poropat - Ogled sedeža in seznanitev s pristojnostmi uprave - Risanje in predavanje o vprašanju usklajevanja Skoraj petdeset otrok uslužbencev Pokrajine Trst je včeraj dopoldne prestopilo prag palače Galatti, kjer ima pokrajinska uprava svoj sedež in se tako udeležilo pobude Dan na Pokrajini ter spoznalo kraj, kjer delajo njihovi starši. Mlade obiskovalce je sprejela predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, pod vodstvom klovnov-zdravnikov iz združenja Gau pa so si ogledali sedež uprave in spoznali tudi pristojnosti in naloge Pokrajine. Ob tej priložnosti je pokrajinski odbor za enake možnosti mladim, ki obiskujejo nižje oz. višje srednje šole podelil informativno brošuro o ozemlju, zgodovini, umetnosti in turizmu ter o administrativnem aparatu Pokrajine Trst. Ob koncu obiska so se najmlajši narisali risbe, ki so jih obesili na hodnik pred sejno dvorano pokrajinskega sveta, bolj starejši pa so se srečali s člani odbora za enake možnosti ter prisluhnili krajšemu predavanju o vprašanju usklajevanja, za katero je poskrbela Mreža žensk, politike in institucij (Rete DPI - Nodo di Trieste). Na koncu je v sejni dvorani pokrajinskega sveta stekla še zaključna družabnost. Skoraj petdeset otrok si je sedež Pokrajine Trst ogledalo pod vodstvom klovnov-zdravnikov kroma —/ Befana se bo danes spustila po vrvici v Briškovsko jamo Prvič so dobro starko Befano v Bri- 6 Četrtek, 6. januarja 2011 TRST tržaški srbi - Obisk na sedežu njihove skupnosti v Ulici Genova Srbi so gradili Trst, zdaj pa hočejo svojo šolo O srečanju z ministrom Frattinijem in še marsičem - Na ravni društev je sodelovanje s Slovenci dobro Predsednik srbsko-pravoslavne skupnosti Bogoljub Stojičevič si je ob tej priložnosti nadel kravato modre, rdeče in bele barve; ob Tristo let stara srbsko-pravoslavna skupnost v Trstu je v zadnjih dvajsetih letih s prihodom novih priseljencev na novo zadihala, zdaj pa njeno vodstvo sanja o tem, da bi bila skupnost deležna zakonske zaščite, podobno kot Slovenci. Snuje se predlog, da bi se z vključitvijo v državni zaščitni zakon dokopali do državne šole v srbskem jeziku. O tem, pa tudi o zgodovini in o odnosih s Slovenci, smo se pogovarjali s predsednikom skupnosti Bogoljubom Stojičevicem, z njegovim namestnikom Rankom Klepicem ter s članoma bratovščine srbske skupnosti Zlatimirjem Selakovicem in Sergejem Ninkovicem. Prvi uradni dokument, ki priča o srbski prisotnosti v tem mestu, je iz leta 1736, Srbi pa so v Trst prispeli v začetku 18. stoletja. Bogati srbski in grški trgovci so odločno pripomogli h gospodarskemu vzponu tedanjega pristanišča Avstrijskega cesarstva. V mestnem središču so srbski mogotci zgradili 62 poslopij, med temi so najbolj znane palače Gop-čevic (ob kanalu), Škuljevic (na Trgu Ve-nezia oz. takratnem Jožefinskem trgu), Kurtovic (na Trgu sv. Antona, nasproti cerkve sv. Spiridona) in Vučetic (na Nabrežju N. Sauro št. 8). S srbsko skupnostjo je tesno povezana kavarna Stella Polare, ki so jo odprli leta 1867, dve leti pred koncem gradnje cerkve. Malokdo ve, da sta bila ustanovitelja glavne tržaške bolnice Srba Jovan Nikolic in Demetrio Frušic (Frussich).Srbi so gradili kozmopolitski Trst in njegovo blagostanje. Številke povedo, v kolikšni meri so priseljenci, ki so se v Trst odpravili s trebuhom za kruhom, okrepili to skupnost. Podatkov ni, po njihovih ocenah je tržaških Srbov zdaj več kot 10.000, približno polovica naj bi bila iz Požarevca (največ Srbov pa je danes v pokrajini Vicenza, in sicer 25.000). V 60. in 70. letih jih je bilo desetkrat manj. Mnogi so se med drugo svetovno vojno odselili, več družin se je asimiliralo, razni priimki so še vedno poitali-jančeni (priimek Raičevic-Raggi ipd.). Še huje je bilo z grško pravoslavno skupnostjo, ki je danes številčno šibka. Ključni dogodki so verski obredi (pravoslavna verska skupnost bo danes obhajala badnjak), tu pa so še koncerti, razstave, folklorne, športne in druge dejavnosti. V okviru skupnosti delujejo tri društva: Vuk Karadžic (skupaj s športnim društvom Serbia Sport), Pontes - Mostovi in Nikola Tesla. V poslopju v Ulici Genova so trenutno naprodaj dela balkanskih slikarjev z neke delavnice v Piranu, izkupiček pa bodo namenili obnovi srbskih zvonikov v Metohiji. Kosovo je njem je portret Rista Škuljeviča, bogatega trgovca, dobrotnika in dolgoletnega predsednika skupnosti, ki je cerkvi sv. Spiridona zapustil več kot polovico svojega premoženja kroma seveda tudi za tržaške Srbe žgoča tema, odprta rana. Številni Srbi, ki so se priselili v zadnjih letih, so se vključili v dejavnosti srbsko-pravoslavne skupnosti. »Nekateri so se lotili glasbe, drugi športa, pomemben dejavnik je gotovo vera,« je razložil Ranko Klepic. Novejši prišleki so se po njegovih besedah dobro integrirali, to pa tudi s pomočjo organizirane skupnosti. »Tu smo, da bi jim pomagali. Upravljamo tudi denarni sklad, ki je namenjen družinam v stiski.« Predstavniki tržaških Srbov skušajo svojo skupnost utrditi. 10. decembra 2010 so italijanskemu zunanjemu ministru Francu Frattiniju na letališču v Ronkah izročili uradno pismo. »Obnovili smo mu zgodovino skupnosti in predstavili našo zamisel. To je vse,« je dejal predsednik Stojičevic in pojasnil, da »za zdaj še ni konkretnega predloga. Delamo na tem, da bi ga izdelali.« Zamisel, da bi zaprosili za vključitev srbske skupnosti v državni zakon za zaščito jezikovnih manjšin, se je rodila pred tremi leti. »Poizvedujemo, ali je načrt uresničljiv. Radi bi bili obravnavani kot zgodovinska, avtohtona skupnost. Tu živimo že tri stoletja. V tem smislu imamo pravico, da nas v Trstu upoštevajo kot manjšino in zaslužimo svojo šolo,« meni Stojičevic. Temeljni kamen bi bila ustanovitev državne osnovne šole s srbskim učnim jezikom. Srbi so že imeli svojo zasebno šo- lo, ki se je v omejeni obliki obdržala do danes. Leta 1782 jo je ustanovil sarajevski podjetnik Jovan Miletič, po katerem je imenovana. To je bila prva srbska šola v tujini, Stojičevič trdi celo, da je šlo za prvo uradno srbsko šolo nasploh. V 70. letih je bilo tržaških Srbov manj, zakonski predpisi so se spremenili in preživela je le še večerna šola. Glavni predmeti so srbski jezik, kultura in zgodovina. »Število vpisanih narašča, večerni pouk obiskuje okrog sto učencev. Naših otrok je v tržaških šolah vse več,« je povedal Klepič. Vprašali smo, kakšne načrte bi lahko še uresničili z zaščitnim zakonom. Stojičevič je pragmatično potrdil, da je šola najbolj pomembna: »Vse se hitro spreminja in v kriznem obdobju ne moremo zahtevati preveč.« Zastopnike srbske skupnosti so v Ronkah spremljali župan Roberto Di-piazza in predstavnika Ljudstva svobode Isidoro Gottardo in Sergio Dressi (predsednik letališča). V stavbi ob cerkvi sv. Spi-ridona pa naj bi v kratkem odprlo svoj sedež Ljudstvo svobode, ki bo srbski skupnosti plačevalo najemnino. »O strankah ne bi govoril. V odličnih odnosih smo z javnimi upravami, z Občino in Pokrajino. Ljudstvo svobode ali Demokratska stranka, to nas ne zanima,« pravi Stojičevič. Odnosi s tržaško občinsko upravo so se v zadnjih letih zelo izboljšali, »ta postopek pa se je začel med Illyjevim županovanjem. Pred leti se mesto ni povsem zavedalo, da smo tudi mi del Trsta, prvi se je za nas zanimal prav Illy«. Vrhunec dobrega sode- lovanja z Občino Trst je leta 2009 predstavljala velika razstava o Srbih na gradu Sv. Justa. »Razstava je bila zelo draga, stala je okrog pol milijona evrov. Sami je ne bi mogli prirediti, zelo so nam pomagale javne uprave in zasebni sponzorji,« je povedal Stojičevic. Sodelovanje s tržaškimi Slovenci je dobro in poteka na ravni društev. »Pred tedni so bili naši na koncertu v Dolini, sodelovanje je dobro.« Druži jih zborovsko petje, obnavljajo se vsakoletni stiki med Slovenskim prosvetnim društvom Mač-kolje in folklorno skupino društva Pontes-Mostovi, poleti so zelo popularni pra-provski koncerti Guča na Krasu v organizaciji društev Vuk Karadžic in Drugamu-zika. Na višji ravni pa stikov s slovenskimi organizacijami ni. »Naše zahteve v zvezi z zaščito najbrž ne bi imele nobenih posledic za slovensko manjšino, ki je zelo drugačna od naše in ima druge pravice. Morda bi njihove organizacije lahko vprašali za strokovno pomoč, to že. Nasveti so vedno dobrodošli,« meni Klepic. Med izzivi v letu 2011 je vzdrževanje palač v Terezijanski in Jožefinski četrti. »Izvajamo večje obnovitvene posege in pri tem moramo določiti, kaj je najbolj nujno,« sta povedala »bratstvenika« Sergej Ninkovic in Zlatimir Selakovic. Srbija nudi skupnosti predvsem moralno podporo, saj sredstev v Beogradu ta čas ni za nikogar. Komunikacija pa je dobra, predvsem po zaslugi generalnega konzulata. Aljoša Fonda škovski jami zagledali 6. januarja leta 1984. Takrat se je po stometrski vrvici spustila v jamo in radovedne otroke, ki so jo v njej pričakali, obdarila z bomboni in raznoraznimi sladkarijami. Po takratnem izrednem uspehu je postal starkin spust prava tradicija in število dobrotnic se je celo pomnožilo, saj jih v jami iz leta v leto pričaka vse več otrok. V zadnjih nekaj letih so se ženičkam (ki so v resnici vešče jamarke) pridružili še sveti trije kralji in Božiček, v jami pa za dodatno čarobno razpoloženje poskrbijo božične melodije godbe salezijanskega oratorija Don Bosco. Ob kamnitih mizicah na dnu Briške jame pa se lahko tudi odrasli okrepčajo s skrivnostnim vročim napitkom »gran pamplom«, ki kot zagotavljajo jamarji-vikingi, ogreje tudi najhladnejše duše. Na očarljivem naravnem odru Bri-škovske jame bodo tako tudi danes ob 15. uri nastopile stare ženičke. Letos so vstopnice že na voljo, in sicer v sprejemnem centru od 10. do 16. ure. Poklon Leliu Luttazziju Kulturno združenje Altamarea prireja danes ob 17.30 v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) poklon glasbeniku, pevcu in voditelju radijskih ter televizijskih oddaj Leliu Luttazziju oziroma koncert njegovih nepozabnih, zimzelenih pesmi. Za prijeten glasbeni popoldan bosta poskrbela Fiorella Cor-raini Jurcev (glas) in Bruno Jurcev ob klavirju, medtem ko bo z recitacijami srečanje dodatno obogatil Bruno Sor-rentino. Vstop je prost. Koncert ob svetih treh kraljih V dvorani Don Sturzo (Ul. Don Stur-zo 4 pri Trgu Rosmini) bo danes ob 15. uri na sporedu koncert ob prazniku svetih treh kraljev, ki ga prireja združenje žensk operiranih na prsih Ado-sitalia. Nastopila bo godba na pihala Arcobaleno pod taktirko maestra Erika Zerjala. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi plaketo najbolj požrtvovalni osebi, ki si v tišini prizadeva za solidarnostna dejanja. Praznik kulture in športa 2010 v Nabrežini Jutri bo ob 20.30 v občinski telovadnici v Nabrežini zaživel Praznik kulture in športa 2010 oziroma nagrajevanje športnikov, ki so dosegli ugledne rezultate in uspehe v sezoni 2009/2010. Dogajanje spada v okvir petdnevnega praznovanja svetih treh kraljev. Ob tem bodo nagrajena tudi občinska športna in kulturna društva, ki so se izkazala v letu 2010 in ki so tudi letos poskrbela za božične pobude. religija - Danes in jutri praznična dneva za srbsko in grško-pravoslavno skupnost v Trstu Pravoslavni božič in epifanija Srbsko-pravoslavna skupnost: danes badnja, jutri slovesno praznovanje božiča - Grško-pravoslavna skupnost obhaja danes praznik Kristusovega razglašenja z blagoslovom voda Za srbsko-pravoslavne vernike je danes božična vigilija (na sliki posnetek z lanskega praznovanja) kroma Danes in jutri bosta za obe najstarejši pravoslavni skupnosti v Trstu, srbsko in grško, praznična dneva. Srbsko-pravoslavna skupnost bo namreč danes obhajala božično vigilijo, jutri pa božič, medtem ko se bodo verniki grško-pravoslavne skupnosti spomnili praznika Kristusovega razglašenja. Začnimo s srbsko-pravoslavno skupnostjo. Srbska pravoslavna Cerkev bo jutri obhajala praznik božiča, se pravi Kristusovega rojstva, saj, podobno kot delajo nekatere druge pravoslavne Cerkve - začenši z rusko in bolgarsko - ter meniška skupnost na gori Atos, ne priznava t.i. gregorijanskega koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII., ampak sledi staremu julijanskemu koledarju (po Juliju Cezarju), zaradi česar je med katoliškim (in protestantskim) in pravoslavnim obhajanjem božiča 13-dnevni presledek. Tako je današnji dan za srbsko-pravoslavne vernike božična vigilija oz. badnji dan (dan bedenja), ko se bodo ob 18. uri zbrali v cerkvi sv. Spiridona pri slovesnih večernicah, kjer bodo blagoslovili t.i. badnjak oz. šop hrastovih vejic, ki ga bodo verniki potem odnesli na svoje domove. Šop vejic ponazarja hrastovo poleno, ki na božični večer tradicionalno gori v peči, še globlje pa je to simbol drvi, ki naj bi jih pastirji prinesli Jožefu in Mariji, da bi ogreli betlehemski hlev, v katerem se je po krščanskem izročilu rodil Jezus Kri- stus. Na betlehemski hlev bo tudi spominjala slama, s katero ob tej priložnosti pokrijejo tla cerkve. Jutri, na praznični božični dan, pa bo v cerkvi sv. Spiridona ob 10. uri slovesna liturgija s petjem cerkvenega zbora. Za razliko od srbske pa je grška pravoslavna Cerkev sprejela gregorijanski koledar in je tako božič obhajala že 25. decembra 2010, danes pa bo, podobno kot katoliška Cerkev, obhajala praznik Kristusovega raz-glašenja oz., kot ga imenujejo v grškem svetu, epifa-nije ali teofanije. Vendar se podobnost konča tu: medtem ko katoličani danes obhajajo prihod t.i. Svetih treh kraljev oz. modrih, ki so z vzhoda prišli počastit Jezusa Kristusa v betlehemskem hlevu, je za pravoslavne Grke praznik epifanije povezan s Kristusovim krstom v reki Jordan (katoliška Cerkev bo Kristusov krst obhajala šele v nedeljo). Ob tej priložnosti poteka tudi su-gestivni obred blagoslova voda. Omenjeni obred bo potekal tudi v Trstu po slovesni liturgiji, ki jo bo danes ob 10. uri v grško-pravo-slavni cerkvi sv. Nikolaja na tržaškem nabrežju skupaj z domačim arhimandritom Grigoriosom Miliarisom vodil metropolit za Italijo in Malto nadškof Gennadios Zervos. Po končani liturgiji (približno ob 11.45) bodo verniki v procesiji odšli do pomola Audace, kjer bo duhovnik vrgel križ v morje, vernik, ki bo skočil v vodo in ga prinesel nazaj, pa bo prejel poseben blagoslov. / TRST Četrtek, 6. januarja 2011 7 praznične prireditve - Poti kave H V V •• ! ■ • V • Trzacanom prija kava ali caj ob prijetni glasbeni spremljavi Dobrodelni A Corus Line v gledališču Pellico V gledališču Silvio Pellico (Ul. Ananian 5) bo jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 17. uri na oder stopil gledališki ansambel Tutto fa Broduei, ki bo občinstvu postregel z glasbeno komedijo v narečju A Corus Line; režijo je podpisal Andrea Fornasiero. Vstopnina znaša 7 evrov (karte so na voljo pri blagajni gledališča pol ure pred začetkom predstave), zbrane prispevke pa bodo namenili mladim s posebnimi potrebami združenja Il cenacolo. Fotografska razstava o raznolikem Trstu V občinski umetnostni galeriji na Velikem trgu 4 bodo v soboto ob 17.30 odprli fotografsko razstavo Giannija Plossija La fede nell'anima - Viaggio a Trieste tra ebrei, ortodossi, protestanti, musulmani e buddisti. Kakih trideset črno-belih »obrazov« Trsta je zdravnik in amaterski fotograf Plossi posnel med leti 2005 in 2010. Razstavo si bo mogoče ogledati do 26. januarja. Vstop je prost (vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure). Pevski zbor Slovan/Skala v padriškem domu Ieralla Združeni mešani padriško-gropajski pevski zbor Slovan/Skala, ki ga vodi Herman Antonič, bo danes ob 10.30 nastopil v domu za ostarele Livia Ieralla na Padričah. Nastop v domu Ieralla na dan svetih treh kraljev je za pevski zbor s Padrič in iz Gropade postal že prava tradicija. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 6. januarja 2011 TRIJE KRALJI, GAŠPER Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 8.51 - Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 19.03. Jutri, PETEK, 7. januarja 2011 ZDRAVKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,4 stopinje C, zračni tlak 1019 mb raste, veter 6 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 3., do srede, 5., ter 7. in 8. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 11 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). Četrtek, 6. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 11 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne oprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Čestitke U Kino Drevored San Marco, 31/b 34074 Tržič-G0 Tel. 0481 44660 Fax 0481 792012 email: carismasnc@gmail.com sezonski super popusti LOGAN NERO GIARDINI TIMBERLAND MEPHISTO CLARK'S LORBAC MILLY EL NATURALISTA. AMBASCIATORI - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Tron: Legacy 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tamara Drewe - Tradimenti all'inglese«. CINECITY - 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 21.30, 22.15 »Che bella giornata«; 10.50, 14.45, 17.10, 19.40, 22.05 »Hereafter«; 14.40, 17.15, 19.45, 22.10 »Tron Legacy 3D«; 18.20, 20.20, 22.15 »Natale in Sudafrica«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.15, 20.10, 22.05 »La banda dei Babbi Natale«; 18.10, »lf SKD Valentin Vodnik t ffri in Srenja Dolina vabita jutri, 7. januaga ob 20.30 v društvene prostore na informativno srečanje UPRAVLJANJE GOZDNIH POVRŠIN SRENJE DOLINA IN KORIŠČENJE PRIVATNIH GOZDOV Predaval bo dr. Ruggero Bolognani Zveza cerkvenih pevskih zborov * vabi na * Oblikovala ga bosta MePZ SV. NIKOLAJ IZ LITIJE pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič in NIKOLAJEV OTROŠKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Klavdije Zupančič v župnijski cerkvi sv. Jakoba v TRSTU v soboto, 8. januarja, ob 20. uri Zveza slovenskih kulturnih društev in USCI vabita na niz koncertov v sklopu deželne revije V kavarni Continentale je bilo prvo srečanje, posvečeno skladbam Romana Borsattija kroma Tržačani radi zahajajo v kavarne, še posebej, če jim s kavo, čajem ali kakšno drugo pijačo ponudijo tudi kulturni program. Zato je posrečena pobuda Poti kave, ki jo letos organizirata konzorcij Promotrieste in Glasbena šola 55, tudi v tokratnem prazničnem obdobju naletela na dober odziv. Če so se na koncertu, ki so ga priredili v nedeljo, 2. januarja v kavarni Continentale, na osnovi skladb Romana Borsattija spraševali, kaj jim lepše zveni: »Fox ali tango? Morda pa opereta ali jazz?«, bo končni del tokratnih glasbenih srečanj posvečen skladbam, ki so jih v zlatem obdobju, se pravi v letih '50, vrteli po tržaškem radiu. Koncert, osnovan na skladbah tržaškega avtorja Romana Borsat-tija, bodo ponovili v soboto, 8. januarja, ob 18.30 v kavarni San Marco. Nekdanji tržaški radijski hiti se bodo spet oglasili dvakrat, in sicer danes popoldne ob 17.30 v kavarni Tommaseo in jutri ob 18.30 v kavarni San Marco. Z orkestrom Natissa iz Ogleja jih bo danes in jutri pel Concezio Leonzi. NflTlVi™ 8.1.2011 ob 20.30 v stolnici v Miljah S pesmijo vam želimo... DVS Bodeča Neža Vrh Sv. Mihaela (dir. Mateja Cernic) Girotondo d'arpe Trst (dir. Tatiana Doniš) V sodelovanju z DSMO Kiljan Ferluga 9.1.2011 ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah Tradicionalni koncert božičnih pesmi MePz Slovenec-Slavec Boršt-Zabrežec-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) MePz Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin) V sodelovanju s SKRD Jadro in ŽPZ iz Ronk. 15.1.2011 ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Kalinari Božični odmev na Katinari PZ Tončka Čok Lonjer (dir. Manuel Purgerj Katizbor Katinara (dir. Carlo Tommasi) Leto za letom nas NONO zabava, biti z njim dogodivščina je prava. Obuja spomine in nas vedno uči, naj Slovenci zberejo skupaj moči, da se naš narod ne izgubi. Hvala ti nono 90 krat, ne bomo pozabile, ne se bat. Urška, Metka in Tina. Naš mož, oče in nono PEPKO STARC slavi danes visok jubilej, 90 let. Še veliko let v prijetni družinski družbi mu želijo žena Lidija ter Beti in Marko z družinama. Manueli, Alešu in Sari se je rodila hčerkica KATRIN. Obilo sreče in veselih dni jim voščijo teta Sonja, stric Stojan in bisnona Ana. Na Koroščih se velika fešta pripravlja, MARTIN 25 let proslavlja. Živjo Martin kličemo vsi, kolkor kapljic tolko let ti družina in vsa žlah-ta želi. 20.10, 22.10 »The Tourist«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.20 »Megamind 3D«; 10.45, 14.50, 17.05, 19.20 »Le cronac-he di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 10.50, 12.45, 14.45, 16.30 »Le av-venture di Sammy 3D«; 10.45, 12.40 »Rapunzel - L'intreccio della torre«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Le avventure di Sammy«; 18.45, 20.30, 22.15 »Incon-trerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »In un mondo migliore«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Tamara Drewe«; 17.00, 19.00, 21.00 »Njuna družina«; 20.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 18.10 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje potepuške Zarje 3D«; 16.10 »Megaum 3D«; 16.50, 21.20 »Socialno omrežje«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50, 19.05, 21.15 »Gremo mi po svoje«; 20.20 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 21.10 »Tron: zapuščina 3D«; 16.05, 18.35, 21.05 »Življenje, kot ga poznaš«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 15.05, 16.20, 17.05, 18.20, 19.00 »Sa-mova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Che bella giorna-ta«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.20, 18.15, 20.15 »Narnia - Il viaggio del ve-liero 3D«; Dvorana 3: 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »The Tourist«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bellezza del so-maro«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 15.50 »Megamind«; 22.15 »Un altro mondo«. SUPER - 15.30 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Natale in Sudafrica«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 15.00 »Le cro-nache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 17.10, 19.50, 22.15 »Tron: Legacy 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 15.20 »Le avventure di Sam-my«; 17.00, 19.50, 22.10 »Hereafter«; Dvorana 5: 15.30, 17.30 »Natale in Su-dafrica«; 20.00, 22.00 »The Tourist«. Odborništvo M* V, za kulturo r-.: Občine Dolina ob podpori Pokrajine Trst in ZKB in v sodelovanju z Mladinskim krožkom Dolina vabi na nouoletni Koncert Operne akademije iz Križa v nedeljo, 9. januarja 2011, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini Vljudno vabljeni! Z.V.I. in 25,00 evrov za krožek Krut. V spomin na Franckota Kralja darujeta Giorgio in Danica Kralj 20,00 evrov za Pogrebno društvo Trebče. V spomin na Franckota Kralja daruje Anica Malalan 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. V spomin na Liči Kapun darujeta Lidia in Egidio Castellani 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na drago Marijo Pečar vd. Grgič darujejo sosedje: Jurjevi, Šmol-čevi, Bobetovi, Pzdaševi, Škabčevi, Trusktevi; ter družine: Metlika D., Metlika S., Čač R., Kollberg, Grgič I., Grgič S., Granzotto M. in Livia, Sto-par M., Kralj S., Počkaj E., Fabris R., Požar W. in I., Gustini O., Mavec K., Deluk M. in De Carli 130,00 evrov za MePZ Lipa, 130,00 evrov za MoVS Lipa in 130,00 evrov za bazovsko cerkev. Prispevki Popravek: V spomin na strica Mirota in Stanota daruje Olimpija 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Landija Čoka in Fabia Pečarja darujeta Giorgio in Dorica Mo-čilnik 50,00 evrov za KK Adria. V spomin na moža Mariota darujeta Albina in Rosana Verša 25,00 evrov za ZAHVALA Ob smrti Lučanota Štoke se zahvaljujemo župniku g. Špehu za pogrebni obred, g. Brunu Ruplu za poslovilni govor, pevskemu zboru Vesna, gospe Magdi in vsem domačinom, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti. Bratranci Prosek, 6. januarja 20ii 8 Četrtek, 6. januarja 2011 TRST / SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti 7. in 8. januarja. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. Slomška obvešča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti 7. in 8. januarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki: v ponedeljek, 10. januarja, COŠ »F. Ventu-rini« - Boljunec ob 16.15; COŠ »A. Bub-nič« - Milje ob 16.30; OŠ »P. Voranc« -Dolina ob 17.00; COŠ »M. Samsa« -Domjo ob 17.30 ter 24. januarja ob 17. uri; OV Miškolin (Boršt) - 11. januarja ob 16.30; OV Kekec (Boljunec) - 12. januarja ob 16.00; OV Pika Nogavička (Dolina) - 13. januarja ob 16.30; OV Mavrica (Milje) - 17. januarja ob 16.30 in OV Palčica (Ricmanje) - 19. januarja ob 16.15. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda potekali v sredo, 12. januarja, ob 17. uri na sedežu pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4 in v petek, 14. januarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari - Reška cesta 511. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL na Opčinah in na Prose-ku sporoča, da bo informativno srečanje za starše učencev 5. razredov osnovnih šol v četrtek, 13. januarja, ob 17.00 na sedežu šole Kosovel, Bazoviška ul. 7. Šola bo predstavila svoje dejavnosti in seznanila starše z delovanjem tako matične šole na Opčinah kot podružnice na Proseku. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 14. do 15. ure in v četrtek, 13. in 20. januarja, od 11. do 12. ure; otroški vrtec Barkovlje (Ul. Vallicula 11) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 11. do 12. ure in v sredo, 19. in 26. januarja, od 11. do 12. ure. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. M Izleti AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina). □ Obvestila JUS BANI obvešča, da bo tudi letos opravljal čiščenje gozda. Vabimo vse zainteresirane naj se čimprej javijo predsedniku ali kličejo na št. tel. 040 211790. SPDT sporoča, da bodo odborniki na razpolago za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine v sledečih datumih: v torek, 11. januarja in v četrtek, 13. januarja, od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, v Ul. sv. Frančiška 20; v sredo, 12. januarja od 19.00 do 21.00 ure v Prosvetnem domu na Opčinah in v ponedeljek, 17. januarja, od 19.00 do 20.30 ure v društveni postojanki v Bo-ljuncu, hišna številka 44. SDGZ IN SERVIS D.O.O. obveščata, da bodo uradi zaprti v petek, 7. januarja. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet...po skritih poteh gospe burje«, ki bo v soboto, 15. januarja v Trstu. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel.št. 040-368094 od 9. do 12. ure SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago koledarji: pri društvenih odbornikih, v Tržaški knjigarni na Opčinah, v Gostilni Gruden v Šempolaju, v Knjigarni Terčon in v Kavarni Igo Gruden v Na-brežini. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi v petek, 7. januarja, zaprti. KRUT obvešča, da v petek, 7. januarja, bodo društveni uradi zaprti. OBČINA DOLINA obvešča, da v sklopu ločenega zbiranja odpadkov v petek, 7. januarja, odpade predvideno pobiranje plastike v industrijski coni zaradi tehničnih razlogov. SKD V. VODNIK IN SRENJA DOLINA vabita v petek, 7. januarja, ob 20.30 v društvene prostore na informativno srečanje: »Upravljanje gozdnih površin Srenje Dolina in koriščenje privatnih gozdov«. Predaval bo dr. Ruggero Bolognani. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti do 7. januarja. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z USCI FJK vabi na tri koncerte v sklopu božične deželne revije Nativitas: v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v Miljah, kjer nastopata DVS Bodeča Neža (dir. Mateja Čer-nic) in Girotondo d'arpe (dir. Tatiana Do-nis), v sodelovanju z DSMO Kiljan Fer-luga; v nedeljo, 9. januarja, ob 15.30 v Ronkah, kjer nastopata MePZ Slovenec-Slavec (dir. Danijel Grbec) in MePZ Fran Venturini (dir. Cinzia Sancin), v sodelovanju s SKRD Jadro in ŽPZ iz Ronk; sobota, 15. januarja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Trojice na Katinari, nastopata PZ Tončka Čok Lonjer (dir. Manuel Purger) in Katizbor Katinara (dir. Carlo Tommasi). TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča pevce in or-kestraše, da je odhod avtobusa za snemanje na RTV Slovenija v soboto, 8. januarja, ob 11. uri samo iz Padrič. Pevci naj pridejo oblečeni v uniformi. Prijave na tel. št.: 349-2577630. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo zaprta do 9. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do nedelje, 9. januarja. Svoje duri bo ponovno odprla v ponedeljek, 10. januarja, po običajnem urniku. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do 9. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Obenem si lahko ogledate tudi jaslice v vaški cerkvi. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16.00 do 19.00. VZPI-ANPI DOLINA, MAČKOLJE, PRE-BENEG vabi člane in somišljenike na ogled partizanskega filma v nedeljo, 9. januarja, ob 17. uri v prostore SKD Valentin Vodnik v Dolini. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ vabi na »Novoletno koledovanje« v nedeljo, 9. januarja, zbirališče ob 11.30 pred cerkvico sv. Roka. Otroci in starši vrtca ter osnovne šole s sorodniki in prijatelji v spremstvu dveh harmonikašev bi radi tako obudili starodavno tradicijo in skupaj voščili sovaščanom. Srečno novo leto 2011. Pridružite se nam! BABY VADBA - ŠC MELANIE KLEIN prireja tečaj igrive vadbe za dojenčke od 3. do 12. meseca. Na tečaju si bodo starši pridobili znanje, kako se dotikati, dvigati, ljubkovati svojega dojenčka. S tako obliko vadbe-igre spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti. Naslednji tečaj se bo začel v ponedeljek, 10. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. januarja, na srečanje s predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. KRUT vabi v ponedeljek, 10. januarja, ob 16. uri na srečanje Bralnega krožka, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo nadalje odvijal ob ponedeljkih, pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Prijave in dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tretje-šolce: Ad formandum vabi tretješolce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +393342825853, promo@adformandum.eu. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela 11. januarja. Vabljeni tudi novinci. Možen je ogled ali preizkus vadbe. Urnik: torek ob 18. uri in ob 19. uri, petek ob 19.30. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). DAN ODPRTIH VRAT na Ad formandu-mu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040566360, +39334-2825853, promo@ad-formandum.eu. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 12., 19. in 26. januarja: Zimski vrtiči, Naravne skulpture; 14., 21. in 28. januarja: Lepljenje papirja...presenečenje bo zagotovljeno. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD VIGRED sporoča, da bo v društvenih prostorih v Šempolaju potekala 3x tedensko telovadba za dobro počutje, ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30, ob torkih (bolj hitra vadba) od 20.30 do 21.30. Prijave in vpisovanje pred pričet-kom telovadbe. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na prvo letošnje srečanje, ki bo v sredo, 12. januarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. SPLOŠNO KMETIJSTVO: Ad forman-dum vabi k vpisu na tečaj, ki omogoči pridobitev ustreznega strokovnega znanja za vodenje kmetijskega podjetja. Namenjen je polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Trajanje: 150 ur (januar - maj 2011). Datum začetka: 13. januar. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek od 18. do 21. ure na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja: tel. 040-566360, info@ad-formandum.eu. AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chuana z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 349-3136949 (Mira). SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja »Delavnice za mlade« od 18 do 29 let, in sicer vsak petek, od 15.00 do 19.00 ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. V petek, 14. januarja, »Styling«, 21. in 28. januarja, »Stripi«, 4. februarja »Miksiranje glasbe«, 11. februarja »Gledališka delavnica«, 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 0402017389. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za tečaje v bazenu, ki se bodo začeli 14. oz. 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo potekali ob petkih in sobotah zjutraj, za otroke od 12. do 36. meseca pa ob sobotah zjutraj ali ob ponedeljkih popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave na: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, 328 - 4559414. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z zavodom Ad Formandum tečaj splošnega kmetijstva in tečaj upravljanja kmečkega turizma, ki se bosta začela januarja. Informacije v uradu ali po telefonu na 040-362941. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 333-5663612 (Jasmin). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: Ad formandum vabi k vpisu na tečaj, ki je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju (18 ur), prehrambena tehnologija, priprava tipičnih jedi (24 ur praktičnih vaj); marketing in psihologija prodaje. Trajanje: 100 ur (januar - maj). Datum začetka: 16. januar. Urnik: torek in četrtek od 18. do 21, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja na tel. 040566360, info@adformandum.eu. DELAVNICA ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnico za starše v torek, 18. januarja, na temo »Ločene družine - na novo sestavljene družine«, na sedežu Sklada - Proseška ulica 131 - Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile naslednje psihologinje: dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen, informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na naslov delavnice-starsi@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: ena v slovenščini in druga v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za pokuše-valce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta tel. št.334-7786980 in 340-6294863. Vpišete se lahko ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu združenja v Lonjerju. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 7. januarja. Dosegljivi smo po telefonu ali mailu na 328- 4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. 0 Prireditve ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA vabi na novoletni koncert Operne Akademije iz Križa, v nedeljo, 9. januarja, ob 20.30, v cerkvi sv. Urha v Dolini. Vljudno vabljeni! FESTIVAL EPIFANIJE DO 9. JANUARJA V OBČINSKI TELOVADNICI V NA-BREŽINI danes, 6. januarja, od 15. ure dalje, animacija in predstave za vse otroke, čarovnije in prihod Befane; 7. januarja, ob 20.30 »Praznik kulture in športa«, nagrajevanje društev in najuspešnejših športnikov iz sezone 2010; 8. januarja, ob 20.30 Festival Ave Ninchi, gledališka predstava »Tutto Cecchelin in 90 minuti«; 9. januarja, ob 18. uri Festival Ave Ninchi, gledališka predstava »Angelino Spacabisi«. Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 040-2017327. Prireja Občina Devin Nabrežina pod umetniškim vodstvom ProLoco Mi-treo, v sodelovanju z Lions klubom Devin Nabrežina, društvi Armonia, Asso-ciazione Internationale dell'Operetta in AŠD Sokol. V BOLJUNSKI ŽUPNI CERKVI bo v soboto, 8. januarja, ob 20. uri Božični koncert. Sodelujejo: MeCPZ Vrabče Tabor, MlPZ Tončka Čok iz Lonjerja, Ženska pevska skupina Dekleta s Škofij. Božično misel nam bo podala načelnica SZSO Jasna Košuta. Toplo vabljeni! V OKVIRU KONCERTOV, ki jih prireja U.S.C.I. Furlanije - Julijske krajine pod Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. imenom »Nativitas« (tradicionalne božične pesmi Alpe Jadran) bo v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi Beata Vergi-ne del (Trg Hortis) ansambel »Gruppo incontro«, pod vodstvom Rite Susovsky, imel koncert v spomin na Giuseppeja Radole z naslovom »Magnificat anima mea« v sodelovanju z instrumentalno skupino. Vstop prost. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL prireja v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Pro-seku, Božični koncert zbora Jacobus Gallus in mešanega mladinskega pevskega zbora Trst s solisti in glasbeniki. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA SV. ROKA vabi v nedeljo, 9. januarja, ob 16. uri v cerkev Sv. Roka v Na-brežini na božični koncert Božična zgodba. Nastopajo: MePZ Lipa ter OPZ in MlPZ A. M. Slomšek iz Bazovice. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 9. januarja, na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Dirigent prof. Ivo Bašič. Začetek ob 17. uri. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 9. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Novoletni koncert«. Nastopila bo Mladinska filharmonija »Nova«, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgoniku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 16. januarja, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 17.00. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na Koncert božičnih pesmi, ki ga bosta oblikovala MePZ Sv. Nikolaj iz Litije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič in Nikolajev otroški pevski zbor pod vodstvom Klavdije Zupančič, v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Trstu v soboto, 8. januarja, ob 20. uri. 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb za polovico dneva. Tel. št.: 0038651852892. IZKUŠENA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur na 24. Za informacije pokličite na tel. št. 040-4528403 ob večernih urah. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim ptičke zvrsti zebrice (diamante mandarino). Tel. št.: 040-226788. PRODAM mladiče 70 dni stare nemškega ovčarja z valhunskim rodovnikom Sieger in Auslese iz Nemčije in Italije. Tel. št.: 339-1024723 (Valter). V NAJEM dajem štirisobno stanovanje v Divači, 92 kv.m., z dvema balkonoma in podstrešjem, v samostojni stanovanjski hiši z vrtom za krajše obdobje od 1. februarja dalje. Tel. 320-0716648. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmi-co. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481 - 419956. / IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Četrtek, 6. januarja 2011 9 izleti v organizaciji agencije aurora - Od 10. do 16. maja z avtobusom v Francijo Sanjska Provansa s svojo zgodovino in čar nacionalnega parka Camargue Provansa je ena najbolj sanjskih francoskih pokrajin, ki privablja številne umetnike in jih navdihuje s svojo mediteransko svetlobo. Okcitansko ozemlje Camargue še dodatno bogati to jugovzhodno pokrajino s svojo edinstveno floro in favno. V ta predel Francije še nismo popeljali izletnikov Primorskega dnevnika. Predaleč je za kratek izlet in preblizu za onega srednjega. Iz letošnje ankete smo razbrali, da si želite ogled tega dela naše sosednje države. Tako smo pripravili za »kratek izlet« nekoliko daljše potovanje od običajnega z namenom, da vožnja ne bi bila preveč naporna. Vsekakor pa moramo prevoziti cel severni alpski lok, da se s skrajnega vzhoda pripeljemo na skrajni zahod in vstopimo na francoska tla. Ogled zgodovinskih mest, kjer stojijo še dobro ohranjeni ostanki Rimskega imperija, velikih gotskih palač ali nekdanje papeževe prestolnice in pravljičnih vasi obkroženih z lepimi vinogradi, sprehod po nacionalnem parku Camargue, kjer se pasejo divji konji in biki, ali občudovanje pokrajine, ki je navdihovala Paula Ce-zannea, bodo gotovo poplačali trud vložen v dolgo vožnjo. Program potovanja 10. - 16. 5. 2011 1. dan: Trst/Gorica - Savona Zgodaj zjutraj zbor udeležencev in odhod avtobusa proti Liguriji. Pot nas bo vodila po dobri avtocestni povezavi. Na poti bodo postanki, tudi za kosilo, ki bo zaradi praktičnosti, prosto. Prespali bomo v okolici Savone. Večerja in prenočevanje. 2. dan: Aix en Provence - La Grande Motte Po zajtrku se bomo podali v osrčje Provanse. Ogledali si bomo njeno nekdanjo prestolnico, Aix-en-Provence, znano kot »mesto fontan«, ki ga marsikdo uvršča med najprivlačnejša mesta v Evropi. Po kosilu bomo pot nadaljevali do področja Camargue in se nastanili v kraju La Grande Motte. Večerja in prenočevanje. 3. dan: Avignon - Les Baux de Provence - Saint Remy de Provence Polpenzion v hotelu, kosilo v restavraciji in celodnevna ekskurzija. Obiskali bomo nekdanjo papeško prestolnico Avignon, kjer stoji največja gotska palača na svetu, ki sta jo dala zgraditi Benedikt XII. in Klemen VI. Od leta 1309 do 1377. je bil tu sedež papežev v izgnanstvu. Mesto na levem bregu reke Rone je zanimiva mešanica srednjeveške in nove, moderne arhitekture. V Les-Baux-de-Provence, vasica, ki je dala ime boksitu, se bomo sprehodili po slikovitih kamnitih ulicah, saj kraj slovi kot eno najlepših provansalskih vasi. Mestece Saint-Re-my-de-Provence, rojstni kraj Nostrada-musa, ponazarja tipično provansalsko mesto z lepimi drevoredi, urejenimi trgi in starim mestnim jedrom. 4. dan: Camargue Polpenzion v hotelu, kosilo v restavraciji in celodnevna ekskurzija. Dan bomo preživeli na področju Camargue, največje rečne delte v zahodni Evropi. Približno tretjino površine Ca-marguea sestavljajo jezera ali močvirja. Naravni regijski park Camargue, ki je bil ustanovljen leta 1970 na površini 820 km, je prepoznan kot biosferni rezervat in svetovna dediščina ter predstavlja eno najbolj divjih in zaščitenih ozemelj v celotni Evropi. Občudovali bomo flaminge in divje bele konje ter se popeljali z Bateau Camargue na mini križarjenje po ustju reke Rone. Obiskali bomo tudi nekdanje pristanišče zgrajeno po nalogu Ludvika IX. za ladje, ki so odplule na križarske pohode oziroma utrjeno mesto sredi močvirja Agues Mortes in nato znano romsko središče Saintes- Maries-de-la- Mer. 5. dan: Nimes Polpenzion v hotelu, kosilo v restavraciji in poldnevna ekskurzija. Dopoldne bomo obiskali keltski Nemausus današnje mesto Nimes, kjer stoji odlično ohranjen amfiteater iz gal-sko-rimskega obdobja in drugi krasni spomeniki iz rimske dobe 6. dan: Marseille - Nica Po zajtrku se bomo podali v drugo največje francosko mesto Marseille. Bolj kot po svojih spomenikih je mesto poznano zaradi lege svojega starega centra, ki obkroža slikovit zaliv in je istočasno neskončen živahen mozaik mornarjev in pri-bežnikov raznih narodnosti. Po kosilu bomo pot nadaljevali do Nice. Nastanitev v hotelu ter večerja in prenočevanje. 7. dan: Nica - Gorica/Trst Zajtrk v hotelu in nato začetek vožnje proti domu. Po raznih postankih je prihod v Gorico in Trst predviden v večernih urah. Konec naših uslug. V Avignonu si bodo izletniki ogledali tudi nekdanji sedež papežev v izgnanstvu (desno), obiskali bodo tudi Aix-en-Provence (na posnetku spodaj je Place de la Rotonde), v Camargueu pa bodo lahko tudi občudovali tudi divje bele konje Cena potovanja Cena potovanja je 785,00 evrov in vsebuje sledeče storitve: 1. prevoz z modernim avtobusom 2. vse predvidene takse in parkirnine 3. namestitev v dvoposteljnih sobah v ho- telih s 3 zvezdicami 4. polni penzion od večerje prvega do zaj- trka zadnjega dne 5. ogledi in vstopnine, ki jih predvideva nrnffram program 6. lokalni vodnik in naše spremstvo 7. zdravstveno zavarovanje V ceni ni vključeno: kosilo prvi in zadnji dan, pijače, napitnine ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačilo za enoposteljno sobo je 205,00 izleti v egipt, francijo in zda Vpisovanja in pogoji za potovanja v organizaciji agencije Aurora Ob vpisu je treba poleg akontacije izročiti točne osebne podatke (ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov in telef.številko) oz. osebno izkaznico v originalu ali fotokopijo. Programi in cene: programi so okvirni in pri njih lahko pride do sprememb zaradi menjav urnikov voznih redov ali drugih okoliščin, ki se lahko pojavijo do datuma posameznih odhodov. Datumi potovanj so tudi okvirni in bodo potrjeni ko bo vpisovanje zaključeno in bo znano točno število prijavljenih. Pri ceni potovanj bi lahko prišlo do sprememb v primeru spremembe cene naftnih derivatov, letalskega prevoza ali letaliških in drugih taks. Cena letaliških taks se stalno spreminja, fiksira se le ob tiskanju letalske vozovnice. Ko je letalska vozovnica izdana postane cena dokončna in niso več možne nikakršne spremembe v zvezi z letom, vsaka sprememba je podvržena strogim restrikcijam in penalom. Zakon določa, da v kolikor morebitni povišek presega 10% cene potovanja, ga potnik ni obvezan sprejeti in se potovanju lahko odpove brez odpovednih stroškov. Morebitno spremembo cene in/ali odpoved potovanja zaradi nezadostnega števila prijavljencev je organizator potovanja dolžen sporočiti udeležencem najkasneje 20 dni pred začetkom potovanja. O vseh morebitnih spremembah boste obveščeni preko našega dnevnika. Dokumenti, vizumi, zavarovanja Za potovanje v ZDA je treba imeti veljaven potni list in dovoljenje ESTA (Electronic System for Travel Authorization). Ker so predpisi glede potnih listov precej zapleteni oz.odvisni od datuma izdaje dokumenta, bomo veljavnost vsakega posameznega dokumenta preverjali v agenciji. Dovoljenje ESTA je nadomestilo turistični vizum, dovoljenje se pridobi elektronsko in stane ca.15,00 evrov. Za potovanje v ZDA svetujemo, da si vsak potnik vplača dodatno zdravstveno zavarovanje. V Ameriki je namreč vsak zdravniški poseg izredno drag. Na podlagi svojega zdravstvenega stanja in eventualni že obstoječi zavarovalni pogodbi, naj se vsak odloči po svoji presoji. Za EGIPT mora biti potni list veljaven še 6 mesecev po povratku in imeti 2 strani prosti. Lahko se potuje tudi z osebno izkaznico veljavno za tujino, papirnato ali elektronsko, veljavno še 6 mesecev po povratku, izkaznice ne smejo biti podaljšane z dodatnim pečatom ali potrdilom o podaljšanju. Potnik, ki potuje z osebno izkaznico mora imeti s seboj tudi 2 enaki sliki. Vizum stane ca.22,00 evrov. Za potovanje v FRANCIJO je potrebna veljavna osebna izkaznica. Za vsa tri potovanja cepljenje ni potrebno, svetujemo pa posvet pri svojemu zdravniku. Odpoved: roki za morebitno odpoved potovanja so naslednji - za potovanji v EGIPT in v ZDA v primeru odpovedi do 30 delovnih dni pred začetkom potovanja znaša penala 15%, od 29 do 20 dni je 25%, od 19 do 10 dni je 60%, v zadnjih 9 delovnih dneh pa je penala 100%. Strošek za zavarovalnino je vsekakor v breme potnika. - za potovanje v FRANCIJO se lahko rezervacija odpove brez stroškov do 40 dni pred odhodom. Po tem roku je za odpoved do 30 delovnih dni pred začetkom potovanja penala 20%, od 29 do 15 dni 50%, od 14 do 8 dni 80% na celotni znesek potovanja. Sedem ali manj delovnih dni pred odhodom potovanja ni več odpovednega roka in prijavljenec izgubi celotni znesek potovanja. Za vsa potovanja obstaja možnost, da že prijavljenega potnika nadomesti druga oseba, ki ima veljaven dokument, in s privoljenjem osebe, ki deli sobo z osebo, ki je odpovedala potovanje. Pri potovanjih z letalom je sprememba imena podvržena potrditvi letalske družbe in NI vedno mogoča. Za vsa tri potovanja se lahko zavarujete proti odpovedi. Premija znaša 83,00 evrov za ZDA, za EGIPT 48,00 evrov in za FRANCIJO 21,00 evrov. Akontacije, ki jih je treba vplačati ob vpisu, so naslednje: Francija 200,00 Evrov Egipt 450,00 Evrov ZDA 800,00 Evrov. Preostali znesek bo moral biti poravnan v dveh obrokih, razen za Egipt, ko mora biti saldo vplačan do 14. februarja 2011. Posamezna potovanja bodo izpeljana z najmanjšim številom vpisanih, in sicer: ZDA 30 potnikov, Egipt 90 potnikov, Francija 45 potnikov. Tehnični organizator potovanj je agencija AURORA VIAGGI s.r.l., Trst; Licenca Dežele Furlanije-Julijske krajine št.0120/TUR/99; vpis REA Trst št.113456/11401/98; obvezno zavarovanje pri UNIPOL št.25837358 z dne 03.01.99. 10 Četrtek, 6. januarja 2011 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / izleti v organizaciji agencije aurora - Od 26. februarja do 8. marca potovanje v Egipt V zibelki antične civilizacije V • I • • I • -I srečanja z zgodovino in sedanjostjo Faraoni, biblijski prizori, davna zgodovina, polpretekla zgodovina, sedanjost, kadarkoli ... Egipt je vedno prisoten na sceni svetovnega dogajanja. Mogočni Nil - reka življenja. Čeprav teče tako daleč od nas, je globoko vplival na življenja ljudi nam zelo blizu. Prvič smo to skrivnostno deželo obiskali daljnega leta 1978, po dvajsetih letih, leta 1999, smo šli pogledat, kaj se je tam spremenilo. Letos je bilo iz vaših anket razbrati, da je Egipt še vedno najbolj privlačna destinacija. Klasično turo smo za naše zveste potnike priredili tako, da omogočimo ogled najvažnejših spomenikov v tej zibelki antične civilizacije. Vir življenja je bila od davnih časov reka Nil, ki še dandanes pogojuje ta predel afriškega kontinenta. Egipt, Misr v arabščini, pokriva nad milijon kvadratnih kilometrov veliko območje in šteje skoraj osemdeset milijonov prebivalcev. Velika večina jih živi prav ob bregovih Nila, kjer je od nekdaj edini kraj primeren za poljedelstvo. Ostali predeli države so v glavnem prekriti s puščavo in so le redko naseljeni. Glavno in največje mesto je Kairo, sledi mu Aleksandrija, ki leži na Sredozemski obali. Čeprav je Egipt ena izmed največjih sil v Severni Afriki, je v svetu poznan predvsem zaradi svetovno najbolj znanih spomenikov, kot so mogočne piramide v Gi-zi. Keopsova piramida je eno od sedmih starih čudes sveta, izredno zanimivi so velika sfinga, Karnakov tempelj in Dolina kraljev v Luksorju ali mogočni jez v Asuanu. Zelo dolg je še seznam spomenikov, krajev, templjev, muzejev, tržnic, običajev in navad, ljudi in verstev, ter prevoznih sredstev, ki jih bomo vsak dan odkrivali na tem enkratnem potovanju skozi večtisočletno zgodovino. JJ Prestolnica Egipta Kairo (desno) se bo izletnikom predstavila v vsej svoji pisanosti; seveda bo posebno zanimanje namenjeno tudi Aleksandriji (v sredini desno), ostankom iz obdobja faraonov (levo) in tudi vožnji po mogočnem Nilu (spodaj) Program potovanja 26. 2. - 8. 3. 2011 1. dan: Trst/Gorica - Ljubljana - Alek-sandrija Prihod v bivšo prestolnico Egipta, v mesto Aleksandra Velikega. Zbor potnikov v Trstu in Gorici, odhod avtobusa na letališče J. Pučnika v Ljubljani in polet s posebnim letalom v Alek-sandrijo. Po pristanku in ureditvi carinskih ter mejnih formalnosti prevoz v hotel. Nastanitev, večerja in prenočevanje v hotelu. 2. dan: Aleksandrija Drugo največje egiptovsko mesto Po zajtrku ogled drugega največjega egiptovskega mesta. Obisk katakomb, Abu el-Abbasove mošeje, Pompejevega stebra ¿$&mm -V- : >■ r -i Mestu Aleksandriji bomo namenili več pozornosti, kot jo sicer druga turistična potovanja, zaradi velikega interesa, ki ga je vzbudilo pripovedovanje o aleksan-drinkah. Ko so sredi 19. stoletja gradili Sueški prekop, so se predvsem ženske in dekleta z Goriške začele zaposlovati pri evropskih družinah v Egiptu. Sprva so prihajale kot dojilje, saj je bilo to delo najbolje plačano, a tudi kot varuške, kuharice in šivilje. Ženske, ki so v Egipt prihajale kot kmetice, so hudo trpele in se žrtvovale zato, da so se vračale v svoje kraje kot meščanke z znanjem več evropskih jezikov a predvsem, da so z zaslužkom reševale svoje družine in kmetije pred propadom, so poimenovali aleksandrinke, ker se je njihova izseljeni-ška pot začela prav v Aleksandriji. Za to posebno potovanje smo izbrali obdobje, ko še ni prevroče, zato, da si brez prevelike muke ogledamo vse zanimivosti. Potek potovanja je tudi načrtovan tako, da bi vse šlo v najboljšem redu. Ne smemo pa pozabiti, da gremo na ogled krajev kjer so ritmi, navade in merila zelo različna od naših. Pojem časa, organiziranosti, obveznosti in zahtev ima v teh krajih drugačno vrednost kot pri nas. Mogoče pa je poleg neizmerne privlačnosti zgodovinskih spomenikov prav ta drugačen način pojmovanja življenja dodatna zanimivost, ki nas privablja v Egipt. in vrtov palače Montazah, enkratne knjižnice, rimskega amfiteatra in utrdbe Qayt-bayeve trdnjave ob luki, ki je zgrajen iz ostankov legendarnega pharoškega svetilnika. Kosilo. Prosti čas oziroma po želji obisk notranjosti enkratne knjižnice. Večerja in prenočevanje v hotelu. 3. dan: Aleksandrija - Kairo Po sledeh aleksandrink Zajtrk. Dopoldan se bomo popeljali po sledeh aleksandrink. Sledi avtobusni prevoz v Kairo, vmes kosilo. Po prihodu si bomo z avtobusom orientacijsko ogledali mesto, ki je središče Egipta in arabskega sveta. Zdi se, da sega Kairo v neskončnost; videti je kot morje, ki ga deli »modri« Nil. Ime mesta izvira iz arabske besede el-Qahira, ki pomeni zmagoviti. I ■ Ii 1* Nastanitev, večerja in prenočevanje v hotelu. 4. dan: Kairo - Giza - Kairo Skrivnostne piramide in sfinga Po zajtrku ogled Gize z veličastnimi in najbolj znanimi piramidami: največja Keop-sova, Kefrenova in Mikerinova. Piramide v Gizi so že v starem veku veljale za eno izmed sedmih čudes sveta. Danes so edino "čudo", ki se je kljub zobu časa ohranilo skoraj nedotaknjeno, čeprav mesto sega že čisto do njih. Za doplačilo si boste morda želeli ogledati eno izmed piramid tudi od znotraj. Ozek, nizek in teman dostop v notranjost ni primeren za vsakogar. Ogled bližnjega templja in Sfinge, nenavadne figure z levjim telesom in človeškim obrazom ter kraljevsko brado, ki je še vedno uganka v pesku, bosta gotovo nepozabno doživetje. Kosilo in nato ogled islamskega dela Kaira: Ci-tadela in minareti Muhammad Alijeve mo-šeje, ki segajo visoko nad kairsko obzorje ter zanimivega muzeja Gaya Andersona. Večerja in prenočevanje v hotelu. 5. dan: Kairo Tutankamonovo bogastvo in največja tržnica Afrike Zajtrk. Obisk Narodnega muzeja, ki je najbogatejši egiptološki muzej na svetu. V njem poleg 250.000 predmetov, med katerimi so tudi mumije, hranijo tudi več kot 3.000 let staro Tutankamonovo bogastvo sestavljeno iz mnogih dragocenih predmetov, ki jih je shranil za življenje v onostranstvu. Po kosilu bo sledil obisk največjega afriškega bazarja Khan el Khalili. Tisoči trgovcev prodajajo orientalske spominke, živila, usnje, pohištvo, čaje (tudi znani karkade). Večerja in prenočevanje v hotelu. 6. dan: Kairo - Memfis In Sakara - Asuan Najstarejša kamnita zgradba na svetu Po zajtrku odhod v Memfis, starodavno prestolnico Egipta. Ogledali si bomo sfingo iz alabastra in kip Ramzesa II. V Sakari bomo občudovali stopničasto piramido faraona Zoserja iz leta 2.650 p.n.š., piramido faraona Tetija. Vmes kosilo. Dan bomo zaključili z nočno vožnjo na vlaku spalniku (z največ 2 ležiščema) na poti proti Asuanu. Večerja in nočitev na vlaku. Pot dolga približno 800 km poteka v glavnem ob reki in nudi potniku enkratno priložnost, da opazuje, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, kako poteka življenje daleč od mestnega vrveža. 7. dan: Asuan Ogled fascinantnega Visokega jeza in »jadranje« s feluko Prihod v Asuan v jutranjih urah (zaj- ¡ L \rfj-' trk na vlaku). Ogledali si bomo znameniti Visoki jez, enega največjih tehničnih dosežkov dvajsetega stoletja. Zgrajen je bil z namenom, da prepreči poplavljanje Nila. Vodo, ki je shranjena v velikem, skoraj 500 km dolgem Naserjevem jezeru, pa s pridom uporabljajo za namakanje in pridobivanje nove rodovitne zemlje. Pot bomo nadaljevali do kraja, kjer so v faraonskih časih izdelovali obeliske in jih nato po Ni- 10. dan: Luksor Veličasten dan v Dolini kraljev in Karnaku Po zajtrku bomo začeli ogled z obiskom zahodnega brega, kjer sonce zahaja in je tako imenovano mesto mrtvih - Dolina kraljev. Tukaj so mogočne grobnice faraonov 18., 19. in 20. dinastije, vklesane v puščavsko skalo, bogato okrašene z deli najboljših rokodelcev za posmrtno življenje vladarjev. Med drugimi je tu tudi znana grobnica mladega faraona Tutankamona, ki jo je leta 1922 odkril Carter. Seveda se bomo tudi mi spustili v osrčje nekaterih grobnic in občudovali poslikave, ki krasijo njihove stene. Po kosilu sledi pot do Deir el Bahri-ja, kjer stoji terasast tempelj kraljice-fa-raonke Hatšepsut. Tempelj stoji pod "živo" skalo in zdi se, kot da bi narava sama ustvarila ta izjemen spomenik. Na poti nazaj se bomo na kratko ustavili pri Memnovih ko-losih, ki sta edini ostanek nekdaj veličastnega templja faraona Amenofisa III. Sledi ogled vzhodnega brega, kjer stoji Karnaški tempelj, ki je sestavljen iz "gozda" izjemnih velikanskih stebrov, ki pokrivajo večjo površino kot katedrala Notre Dame v Parizu. Prevoz v hotel, večerja in prenočevanje. 11. dan: Luksor - Ljubljana Povratek domov Zajtrk in uživanje v nekdanjih Tebah do časa za prevoz na letališče in polet po- lu prevažali na stotine kilometrov do templjev v sedanjem Luksorju. Ogledali si bomo še "nedokončan obelisk", ki že nekaj tisočletij opuščen sameva v nekdanjem kamnolomu granita. Kosilo. Popoldan "jadranje" po Nilu s feluko, ki je najbolj podobna nekdanji plovbi po Nilu. Vmes vkrcanje na ladjo. Večerja in prenočevanje na ladji . 8. dan: Asuan - (Abu Simbel) - Kom Om-bo - Edfu Enkratni Abu Simbel s templji Plovba z ladjo proti Kom Ombu, kjer si bomo ogledali tempelj, ki je posvečen bogu Sobeku in bogu s sokoljo glavo Horu-su. Zgodaj zjutraj možnost ogleda enkratnega Abu Simbla, kjer sta dva znamenita templja faraona Ramzesa II. Ko je leta 1960 tedanji predsednik Naser sprejel odločitev, da bodo gradili veliki asuan-ski jez, se je porajalo vprašanje, kaj z lepim templjem, ki ga bo novo nastalo jezero poplavilo. Pod vodstvom UNESCA se je 113 držav angažiralo in strokovno ter finančno omogočilo, da je bil tempelj razstavljen, vsak kamen oštevilčen in nato spet postavljen na bregu nastalega jezera. Fakultativna ekskurzija v 200 km oddaljen Abu Simbel je lahko z avtobusom ali z letalom. Kosilo, večerja in prenočevanje na ladji. Plovba proti Edfuju. 9. dan: Edfu - Esna - Luksor Horusov tempelj in plovba do Luksorja Po zajtrku obisk veličastnega in enega najbolje ohranjenih templjev, ki so ga gradili celih 200 let. Posvečen je bogu Ho-rusu. Zidovi "pripovedujejo" zgodbo o Ho-rusovi bitki z bogom zla Sethom. Po plovbi skozi rečno zapornico v Esni bomo nadaljevali pot proti Luksorju. Kosilo, večerja in prenočevanje na ladji. sebnega letala v Ljubljano. Transfer v Gorico in Trst ter konec potovanja. Vrstni red ogledov (tudi po dnevih) in dan ter kraj vkrcanja na ladjo se lahko spremeni, kar ne vpliva na vsebino programa. Cena potovanja Cena potovanja je 1.759,00 evrov in vsebuje naslednje storitve: - letalski prevoz s posebnim letom Adrie Airways, turistični razred na relaciji Ljubljana - Aleksandrija in Luksor -Ljubljana. - vse predvidene transferje in prevoz z vla- kom spalnikom - namestitev v dvoposteljnih sobah oz. ka- binah v hotelih in na ladji s 4 in 5 zvezdicami. - poln penzion od večerje prvega do zajtr- ka zadnjega dne - ogledi in vstopnine med vodenimi ogle- di kot po programu - vodniška služba z lokalnim vodnikom v italijanščini - spremljanje - zdravstveno zavarovanje - letališke takse, ki trenutno znašajo 130,00 evrov in se lahko spremenijo dokler niso tiskane vozovnice. V ceni niso vključeni nenavedeni obroki, pijače, vizum (ca.22,00 evrov), napitnine (ca.60,00 evrov) ter vse, kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačila: - enoposteljna soba in kabina 265,00 evrov (v vlaku ni možna namestitev v enoposteljnem kupeju, število enoposteljnih kabin je zelo omejeno) - izlet v Abu Simbel, ob prijavi najmanj 30 oseb: z avtobusom 110,00 evrov, z letalom 190,00 evrov. / IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Četrtek, 6. januarja 2011 1 1 izleti v organizaciji agencije aurora - Od 13. do 23. maja potovanje v ZDA Skozi mesta ob »evropski« vzhodni obali, kjer se je oblikoval novi svet Živahen in vedno privlačen New York, prestolnica Washington - za bolj zahtevne potnike, zgodovinski Boston, glasbena Philadelphia, pa še marsikaj bomo spoznali med potepanjem po zveznih državah Massachusetts, Maryland, New York, Pensilva-nija in Virginia. ZDA merijo preko 9 milijonov km2 in so po velikosti 4. država na svetu za Rusijo, Kanado in Kitajsko. Zvezna republika je sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih. Zaradi vsestranske raznolikosti jo je nemogoče obravnavati kot celoto. Vsaka od sestavnih držav ima svoje karakteristike, zgodovino, jezik, vero, naravo, podnebje in navade. Ameriko si zato običajno predstavljamo kot velik lonec, kjer se tradicije priseljencev z vseh koncev sveta med seboj in z domorodci prepletajo ter vsi skupaj tvorijo celoto, ki naj bi stremela po izenačenju vseh državljanov. Pojem »Amerika« je bil oblikovan v 16. stoletju, in sicer po raziskovalcu Ame-rigu Vespucciju, ki je po odkritju Krištofa Kolumba še raziskoval in potrdil obstoj nove celine. Celotno ime Združene države Amerike je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti, razglašeni v Filadelfiji leta 1776. Zahod te neskončne države smo obiskali pred tremi leti in občudovali čudovite parke, prostrane ravnine, široke ceste, moderna mesta, kjer sta hazard in zabava doma. Tokrat smo vam pripravili potovanje na vzhodno obalo, tisto bolj »evropsko«, kamor so se stekale množice imigrantov in oblikovale novo kulturo, novi svet, v eni besedi Ameriko. Program potovanja 13. - 23. 5. 2011 1. dan: Trst/Gorica - Benetke - Boston Zbor udeležencev in avtobusni transfer do letališča v Benetkah. Polet na linijskem letu proti Frankfurtu (ali drugemu evropskemu letališču) in nato dalje do Bostona. Po ureditvi vstopnih formalnosti transfer do hotela, namestitev in prenočitev. 2. dan: Boston Po zajtrku se bomo podali na ogled Bostona, glavnega mesta Mas-sachussetsa. Mesto, ki leži ob reki Charles, je eno najstarejših in najbo- Izlet v ZDA bo ob živahnem in vedno privlačnem New Yorku (desno) poleg drugega ponudil tudi prestolnico Washington (v sredini desno kongres) in zgodovinski Boston (spodaj) gatejših mest v ZDA. Tu so se odvijale bitke za neodvisnost, ustanovljena je bila prva javna šola, odprta prva podzemna železnica in ustanovljen prvi ameriški kolidž. Tudi danes je eno najpomembnejših ameriških visokošolskih središč, velik pomen pa ima tudi kot medicinsko središče. Raziskave, elektronika, tehnika, finance in tehnologija mu zagotavljano gospodarski razvoj. V mestu lepo sobivata viktorijanski, angleški stil in moderni nebotičniki zato bo ogled prava paša za oči. Večerja nato prenočitev v hotelu. 3. dan: Boston - Lancaster Odpeljali se bomo iz Bostona proti Pensilvaniji. Država ima videz pravokotnika, saj so bile njene meje določene v Evropi kar s črtalom. Nastanili se bomo v mirnem mestu Lancaster, ki leži v osrčju države. Že v 18. stoletju so se tu naselili "enaki ljudje", kot sami sebe imenujejo amiši, ki imajo svoje korenine v Švici. Amiši so pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, znani zlasti po preprostem načinu življenja, oblačenju in zavračanju moderne tehnologije tre razvad potrošniške družbe v vsakdanjem življenju. Tudi danes pripadniki te verske sekte živijo po tradicionalnem sistemu: prevažajo se samo s konji, jedo svežo in enostavno hrano, izdelujejo ročna dela in se na tak način preživljajo, pred- vsem odkar prihaja k njim na obisk vedno večje število turistov. Večerja nato prenočitev v hotelu. 4. dan: Lancaster - Gettysburg - Baltimore - Alexandria Pot bomo nadaljevali proti jugovzhodu in obiskali mesto Gettysburg. To je eden od krajev kjer je potekala zelo krvava in gospodarsko uničujoča ameriška državljanska vojna imenovana tudi secesijska vojna. Začela se je aprila 1861. leta med južnimi in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. Vojna se je močno vtisnila v družbeno podzavest prebivalstva, kar se je čutilo še desetletja. Na to temo so nastajale slike, romani, filmi. Vsi smo strastno prebirali roman Koča strica Toma in točili solze ob gledanju filma V vrtincu. Tukajšnje bojno polje je velika zgodovinsko-turisti-čna atrakcija. V državi Maryland bomo nato obiskali pristaniško mesto Baltimore. Važno pristanišče in velike ladjedelnice so dvignile mesto v sam vrh ameriških mest, a ga nato v letih 1950 - 1970 tudi pahnile v pogubo. Močna volja takratnih oblasti je mestu vrnila ugled in današnji lep, urejen videz. Vožnjo bomo nadaljevali do Was-hingtona oziroma do mesta Alexandria. Mesto leži ob reki Potomac, 12 km od ameriške prestolnice. Večerja nato prenočitev v hotelu. 5. dan: Washington D.C. Dan bomo posvetili prestolnici Združenih držav Amerike, zveznemu mestu Washington D.C. ( District of Columbia). Mesto je bilo zgrajeno leta 1793 zato, da bo po Filadelfiji in New Yorku nova prestolnica. Izbrana je bila lokaci- tu. Most Benjamina Franklina, zgrajen 1926.leta, pa je takrat veljal za največji viseči most na svetu. V tem lepem in kulturno živahnem mestu ima sedež svetovno znana Philadelphia Accade-my of Music. Nadaljevanje poti do New Yorka. Večerja nato prenočitev v hotelu. 8. in 9. dan: New York Polpenzion. Dneva sta namenjena spoznavanju "velikega jabolka", saj bomo obiskali njegove četrti Manhattan, Bronx, Queens in Brooklyn. Mesto New York se nahaja v istoimenski zvezni državi, ki je podrejena veliki metropoli. Mesto sestavlja pet četrti, ki so praktično mesta že sama po sebi. Zaradi svojega globalnega vpliva na področju medijev, politike, mode in zabave se lahko šteje za prestolnico sveta. Mesto je poznano po najvišjih stavbah na svetu, tu imajo sedež najbolj prestižne tvrdke, je globalno finančno središče in še dolgo bi lahko naštevali vse "naj" v New Yorku. Poleg "obveznih" ogledov bo tudi pol dneva prostega, da si boste sami ogledali, kar vas še posebno zanima v tem fantastičnem mestu. 10. dan: New York - Benetke Prosti čas do transferja na letališče. Polet z linijskim letom proti Benetkam s ja na osi poštnega prometa, ob plovni reki Potomac. Zvezni državi Maryland in Virginija sta odstopili zemljišče, kjer je nastal Distrikt Kolumbija. Mesto je dobilo ime po svojem osnovalcu, "očetu domovine" Georgeu Washingtonu. V zgledni urbanistični shemi mesta izstopata monumentalna stavba Kongresa in Bela hiša ter vrsta spomenikov velikim voditeljem države. Mogočne neoklasi-cistične stavbe predstavljajo simbole države, tu je tudi izobraževalna ustanova Smithsonian Institute, ki upravlja kar 19 muzejev. Med njimi je posebej zanimiv muzej letalstva in vesolja (National Air and Space Museum), ki si ga bomo ogledali tudi v notranjosti. Večerja nato prenočitev v hotelu v Alexandrii. 6. dan: Alexandria Zajtrk in večerja. Prost dan namenjen osebnim ogledom ali ekskurzijam. 7. dan: Alexandria - Filadelfija - New York Po zajtrku se bomo odpeljali v Fi-ladelfijo, največje mesto v Pensilvani-ji in šesto največje v ZDA. Ime mesta izhaja iz grščine in pomeni "bratska ljubezen". Tu so se porodile ideje, ki so privedle do ameriške revolucije in razglasitve neodvisnosti. V spomin na to dobo se tu nahaja Liberty Bell Pa-villion, kjer je Liberty Bell (zvon svobode), ki je eden od velikih simbolov ameriške neodvisnosti, svobode in pravičnosti. City Hall, občinska palača, je 167 m visoka stavba in velja za najvišjo marmornato zgradbo na sve- postankom v Munchnu (ali drugem evropskem letališču). Prenočitev v letalu. 11. dan: Benetke - Gorica/Trst Po postanku letala in prevzemu prtljage prevoz z avtobusom do Gorice in Trsta. Konec naših uslug. Cena potovanja Cena potovanja je 3.095,00 evrov na osebo in vsebuje naslednje storitve: 1. letalski prevoz na redni liniji Be- netke-Boston in New York - Benetke, turistični razred 2. vse predvidene transferje 3. namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih s 3 in 4 zvezdicami 4. polpenzion od zajtrka 2. do zajtrka 10. dne in obroke med poletom 5. ogledi in vstopnine med vodenimi ogledi kot po programu 6. tura z avtobusom ter vodniška slu- žba lokalnih vodnikov v italijanščini 7. spremljanje 8. osnovno zdravstveno zavarovanje 9. letališke takse, ki trenutno znašajo 326,00 evrov V ceni ni vključeno: dovolilnica za vstop v ZDA (ca.15,00 evrov), nenavedeni obroki, pijače, napitnine (ca. 50,00 evrov) ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje«. www.primorski.eu1 1 2 Četrtek, 6. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu plešivo - Odločitev občine po selitvi osnovne šole Ludvik Zorzut Nekdanjo šolsko stavbo bo upravljal center Komel V popoldanskih urah se tečajev in zborovskih vaj že danes udeležuje 20 gojencev - Odprta bo tudi za krajane Ob selitvi slovenske osnovne šole Ludvik Zorzut v Bračan, do katere je prišlo z letošnjim šolskim letom, je občinska uprava v Krminu obljubila, da bo dolgoletni sedež slovenske šole na Plešivem ostal na razpolago slovenski narodni skupnosti s Krminskega. Ta želja občinske uprave, ki je bila obenem tudi zahteva krajanov in slovenskih krovnih organizacij, je že danes uresničena, kmalu pa bo tudi črno na belem napisana v sporazumu med krminsko upravo in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, ki mu bo zaupano upravljanje nepremičnine. »Slovenska glasbena ustanova že več let uporablja šolske prostore, v prejšnjih mesecih pa smo sestavili še konvencijo, s katero bomo določili pravila za upravljanje stavbe. Dokument je že odobril krminski občinski svet, do podpisa pa ni še prišlo,« je povedal podžupan Alessandro Pesaola, župan Luciano Patat pa je dodal: »Šola Komel bo skrbela za redno vzdrževanje, občina, ki je lastnik, pa za izredno vzdrževanje. Poudariti želim, da prostori ne bodo na razpolago le šoli Komel. Odprti bodo tudi društvom in občanom, predvsem pa slovenski narodni skupnosti, ki živi v naši občini.« Patat meni, da je ohranitev dejavnosti v nekdanji šolski stavbi pomembna. »Pogosto se namreč dogaja, da poslopja v javni lasti propadejo, ker so neizkoriščena,« je povedal župan. Po navedbah predsednice centra Ko-mel, Mare Černic, obiskuje šolo na Plešivem okrog dvajset gojencev, ki pojejo v zboru ali sledijo tečajem kitare in klavirja. »Gre za otroke iz slovenskih in italijanskih družin, nekateri prihajajo tudi s slovenske strani meje,« je pojasnila Černičeva, ki je prepričana, da ima šola na Krminskem dobre možnosti za razvoj: »V to bomo vložili veliko energij. Župan nam je predlagal, naj nastopajo naši gojenci tudi v Krminu, kar se nam zdi lepa zamisel, saj bomo tako lahko še dodatno prispevali k vidljivosti Slovencev v tem delu pokrajine.« Župan je tudi komentiral selitev slovenske šole in vrtca v Bračan, kar ocenjuje kot eno izmed najbolj posrečenih občinskih potez: »Izbira je bila odlična, slovenski vrtec in šola bosta tam številčno rasla, poleg tega je to vzoren kraj sožitja zaradi neposredne bližine in sodelovanja z italijanskim vrtcem.« (Ale) Luciano Patat, Mara Černic in Alessandro Pesaola (zgoraj), šola na Plešivem (desno) bumbaca gorica - Selitev Stella Matutina bo gostila glasbenike V pričakovanju na obnovo svojega zgodovinskega sedeža v palači De Grazia v Ulici Oberdan bo goriška glasbena šola »Citta di Gorizia« dobila nov, začasen sedež. Ko se bo Videmska univerza dokončno izselila iz kulturnega centra Stella Matutina, bodo vanjo lahko vstopili gojenci goriške glasbenega zavoda. Le-ta je v zadnjih letih deloval v prostorih bivše nižje srednje šole Locchi v Ulici Leoni, ki pa ni več primerna. Stavba, ki jo je med drugim odkupilo poveljstvo goriških gasilcev, je namreč dotrajana in bi bila potrebna korenite obnove. Zato se je vodstvo glasbene šole zavzelo za začasno selitev v prostore centra Stella Matutina v Ulici Nizza v Gorici; do tega naj bi prišlo marca letos. Videmska univerza, ki so ji od decembra dalje na voljo obnovljeni prostori bivšega samostanskega kompleksa v Ulici Santa Chiara, bo s selitvijo zaključila konec januarja. Občina bo nato v centru Stella Matutina, ki je še v lasti jezuitov, a ga namerava odkupiti nadškofija, izvedla nekaj manjših vzdrževalnih del, nakar ga bodo predali glasbenikom. gorica - Stranke levosredinske koalicije o dogajanju v Demokratski stranki Dovolj je »lova na stolčke« Italija vrednot, SSk, SKP in LES za večje soočanje znotraj koalicije in začetek dogovarjanja o programu, s katerim se bodo predstavili na volitvah »spoštovanja« in »enakopravnosti«. »Zmaga leve sredine na letošnjih pokrajinskih volitvah nam je pri srcu. Kljub temu, da so med nami razlike, smo prepričani, da se moramo na volilni preizkušnji predstaviti enotno,« je povedala predstavnica Italije vrednot Donatella Gironcoli in nadaljevala: »Dogajanje v Demokratski stranki nas je nekoliko zmedlo, saj škodi verodostojnosti stranke. Vse skupaj je podobno "lovu na stolček". Ob tem smo šele iz tiska izvedeli, da primarnih volitev ne bo. Zdi se nam, da to ni pravi način vodenja koalicije.« Na isti valovni dolžini je bil tudi Ennio Pironi, predstavnik Levice ekologije in svobode, po katerem je bi morala Demokratska stranka bolj upoštevati koalicijske partnerje. »Decembra smo imeli sestanek, potem pa nič več. V koaliciji morajo vsi imeti isto dostojanstvo,« je povedal Pi-roni, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čav-dek pa je poudaril, da mora koalicija skupaj reševati probleme. »Cilj je zmaga na pokrajinskih volitvah, ki jo lahko dosežemo le z enotnostjo in programom, ki je po meri volivcev,« pravi Čavdek. Predstavnica pokrajinskega tajništva Stranke komunistične prenove Cristiana Morsolin je izrazila potrebo po premostitvi »personalizmov« in razpravljanju o »vsebinah«. »Delo, sociala, okolje,...To so teme, ki so občanom pri srcu,« pravi Morsolinova, Loredana Panariti (Levica ekologija in svoboda) pa vabi k »pozornemu sodelovanju« med strankami leve sredine. Upravljanje Enrica Gherghette, ki zaključuje svoj prvi mandat, so vsi ocenili kot »pozitivno«, čeprav »bi se dalo še marsikaj izboljšati«. »Podpora Gherghetti ni pod vprašajem. O svetlih in temnih plateh dosedanjega dela pa bo seveda treba razpravljati in sestaviti program, s katerim se bomo predstavili volivcem,« so povedali predstavniki levosredinskih strank. (Ale) Z leve Pironi, Gironcolijeva, Čavdek in Morsolinova bumbaca Dovolj je ukvarjanja s samimi seboj, preiti je treba k vsebinam. K temu pozivajo goriško Demokratsko stranko njeni koalicijski partnerji na pokrajini, ki so nekoliko razočarani nad dogajanjem znotraj vodilne le-vosredinske politične sile. Predstavnike pokrajinskih tajništev Levice ekologije in svobode, Slovenske skupnosti, Italije vrednot in Stranke komunistične prenove predvsem moti, da so razpravi o izbiri predsedni- škega kandidata na spomladanskih pokrajinskih volitvah morali slediti preko časopisov, pričakovali pa bi neposredne informacije s strani svojih političnih partnerjev. Po zadnjih vesteh naj bi sicer do primarnih volitev v Demokratski stranki ne prišlo, saj morebitni tekmeci »naravnega kandidata« Enrica Gherg-hette niso vložili kandidature, kljub temu pa levosre-dinski koalicijski partnerji odslej pričakujejo več tržič - 150-letnica zedinjenja Hišni svet noče italijanske zastave Združenji karabinjerjev in letalskih veteranov razočarani V letošnjem letu bodo tudi na Goriškem s številnimi ceremonijami praznovali 150-letnico zedinjenja Italije. Italijanske trobojnice bodo visele vsepovsod, ne pa na sedežu združenja letalskih veteranov in združenja karabinjerjev iz Tržiča, ki jima je hišni svet prepovedal razobešenje zastave na pročelju stanovanjskega bloka v Ulici Mazzini št. 1. Predsednik tržiškega združenja letalskih veteranov Rino Romano je nad odločitvijo hišnega sveta izrazil razočaranje, saj je spomnil, da je tudi združenje Pro Loco, ki ima sedež v Ulici Maz-zini št. 3, izobesilo italijansko zastavo. »Članom našega združenja in združenja karabinjerjev sporočamo, da ob državnih praznikih ne bomo mogli razobešati italijanske razstave in s tem izražati našega občutka pripadnosti,« je povedal Romano, ki zelo obžaluje odločitev hišnega sveta. vileš - Deželni odbornik Luca Ciriani »Ikea ni pod vprašajem, preplah ni utemeljen« »Ikea v Vilešu sploh ni pod vprašajem.« Tako je podpredsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine in hkrati odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani komentiral vest o morebitnem rušenju veleblagovnice švedske družbe zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije, ki jo je z velikim poudarkom objavil krajevni dnevnik. »Kričeči naslov nikakor ne odgovarja resnici. Dokumentacija, na katero se sklicuje članek, je že zastarela,« je povedal Ciriani. Nepotreben alarm je sprožilo pismo, ki ga je sredi novembra dežela FJK naslovila na podjetje Arco iz Brescie. Le-to je lastnik zemljišča v občini Vileš, na katerem so leta 2009 zgradili trgovino s pohištvom Ikea, ki vsak dan prikliče v povprečju 3.632 kupcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Direkcija za okolje v pismu ugotavlja, da podjetje ob ostalih dokumentih ni vložilo dovoljenja o učinkih na okolje VIA (»Valutazione impatto ambientale«), ki bi bilo nujno potrebno pred začetkom gradnje veletrgovine in parkirišča ob njej. 21. člen deželnega zakona št. 43 pa predvideva, da lahko predsednik dežele odredi porušenje gradenj, ki imajo velike učinke na okolje in so bile zgrajene brez dovoljenja VIA. »Realizacija velikega komercialnega centra, kot je Ikea v Vilešu, zahteva tudi od upraviteljev zelo veliko truda. Birokratski postopek za izgradnjo veletrgovine je bil uspešno izpeljan po zaslugi sodelovanja med podjetjem, deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino in občino Vileš,« je zaključil Luca Ciriani. (Ale) Ikea pri Vilešu bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. januarja 2011 13 od solkana do plav - Vzdolž železniške proge Ni še kolesarska pot, a že privablja Trasa vodovoda bo za kolesarje urejena čez kakšna tri leta Bodočo kolesarsko pot od Solkana do Plav kolesarji in pešci že radi uporabljajo, čeprav še ni urejena. Še zlasti ob lepem vremenu slikovita trasa privablja tako domačine kot tudi obiskovalce z druge strani meje. Gre pa pravzaprav šele za traso vodovoda Mrzlek-Prelesje, ki je bila pred kratkim zaključena. Po isti trasi bo v bodoče potekala tudi prava kolesarska pot, ki bo urejena čez kakšna tri leta. Na tem mestu tako znova ne bo odveč opozorilo, da se ljudje na traso, ki je sedaj pravzaprav še gradbišče, podajajo na lastno odgovornost. Kot smo že pisali poleti, bo bodoča kolesarska pot od Solkana do Plav dolga 9,3 kilometra. Ta odsek, ki bo obenem služil tudi kot vzdrževalna pot za železniško progo, saj poteka vzdolž nje, je država umestila v projekt glavne državne kolesarske povezave Nova Gorica-Predel. Odsek je v smislu izgradnje razdeljen na dva dela: dela na krajšem, slaba dva kilometra dolgem delu bo izvajala država, na daljšem pa novogoriška mestna občina. Vendar pa se glede urejanja kolesarske poti doslej ni zgodilo še nič. »Na prvem delu trase so še vedno nerešene težave z lastnikom zemljišča. Na delu trase v občini Kanal pa so še težave s parcelizacijo zemljišča, ki je še v teku, tako da nobeden od obeh delov še nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja,« pojasnjuje Oton Mozetič, svetovalec za investicije pri novogoriški Mestni občini. Sprehajalci in kolesarji so v zadnjem času na enem od bolj izpostavljenih delov trase, na kamnitem zidu železnice opazili ograjo, kar bi lahko pomenilo, da gre za dela, povezana z ureditvijo kolesarske poti, vendar temu ni tako. »Gre za ograjo, ki jo zahtevajo Slovenske železnice še v okviru del na trasi vodovoda. Ista trasa je namreč tudi servisna oziroma vzdrževalna pot za železniško progo in za vodovod. Tako da namestitev tiste ograje nima nobene zveze s kolesarsko potjo, ampak gre za zaključna dela trase vodovoda,« pojasnjuje Mozetič. Enako potrjujejo tudi v družbi Primorje, ki je izvajala dela na trasi vodovoda. Mozetič še dodaja, da je leto 2014 še vedno realen termin za odprtje urejene kolesarske poti, kljub temu, da dinamika urejanja ni ravno takšna kot bi si želeli. Takšen rok so si zastavili bolj zaradi finančnega zalogaja in ne zaradi obsega del, dodaja sogovornik. Sedanjo makadamsko pot bodo v okviru urejanja kolesarske poti preplastili z asfaltom, širina vozišča 2,25 metra, na vsaki strani bo še polmetrska utrjena bankina, ob robu pa bodo postavili še 110 centimetrov visoko varovalno ograjo. Po sedanjih ocenah bo ureditev odseka od Solkana do Plav veljala 2,5 milijona evrov. Slovenska država je, kot rečeno, investicijo prevzela nase, s projektom pa namerava kandidirati za evropska sredstva. (km) gorica - Polemična poteza Fincantieri ne bo plačala članarine zvezi Confindustria STANDREZ-VRTOJBA »Kje so tiste stezice ...« Tradicionalni nočni pohod, ki ga ob novem letu prireja rajonski svet iz Štan-dreža in pri katerem sodelujejo Vrtoj-benci, bo v nedeljo, 9. januarja; odhod s štandreškega trga bo ob 18. uri. Po 4-kilometrski hoji z lučkami in baklami bo sledilo srečanje s sosedi na nekdanjem mejnem pohodu, kjer bodo udeležence pogostili s sladicami, kuhanim vinom in klobasami. Povabili so tudi župana Gorice in Šempetra-Vrtojbe; predlagali jima bodo ponovno ureditev stare poti, ki je nekoč povezovala Štandrež in Vrtojbo. Ravno zato bo letošnja dobrodelna baklada, ki je namenjena pohod-nikom in kolesarjem, potekala pod geslom »Kje so tiste stezice ...«. DOBERDOB Ravnateljstvo sporoča Ravnateljstvo večstopenjske šole Doberdob sporoča, da bo skupni informativni sestanek za vpisovanje otrok v vrtec Romjan (oddelek v Romjanu in oddelek v Ronkah) v četrtek, 13. januarja, ob 16. uri v vrtcu v Romjanu, v Ulici Capitello 6. Istega dne bodo staršem prikazani prostori vrtca v Romjanu, v ponedeljek, 17. januarja, pa bo vrata odprl še oddelek v Ronkah, v Ulici Bratov Cervi. Vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 bodo potekala na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) od 17. januarja do 12 . februarja, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah pa od 8. do 10. ure. Družba Fincantieri ne bo plačala letošnje članarine goriški in genovski zvezi in-dustrialcev Confindustria. Vest, ki je udarila kot strela z jasnega, je včeraj potrdil glasnik ladjedelniške družbe, ki je pojasnil, da želi s tem vodstvo Fincantieri izraziti nezadovoljstvo nad ravnanjem zveze industrial-cev v Gorici in Genovi. »Družba Fincantieri se prepoznava v politiki državnega vodstva zveze Confindustria, lokalni organizaciji, v kateri je včlanjena, pa ji nista stali ob strani,« je zatrdil glasnik družbe. Fincantieri, ki ima v pokrajini Genova 2.227 uslužbencev, v tržiški ladjedelnici pa 1.650, je zvezi Confindustria letno plačevala 347.000 evrov članarine. Vest o odločitvi družbe je še toliko bolj pomembna, če upoštevamo trenutek krize, ki ga doživlja italijansko gospodarstvo. »Novica me je popolnoma presenetila. Zjutraj sem se pogovarjal z vodstvom zveze Confindustria, vendar mi niso v zvezi s tem omenili ničesar,« pravi goriški predsednik zveze industrialcev Gianfranco Di Bert in dodaja: »Gre za zelo hudo odločitev. O vzrokih, ki so do tega privedle, je treba razmisliti. Ne vem, kaj se skriva za tem, saj smo z vodstvom Fincantierija vedno imeli dobre odnose.« Di Bert je še povedal, da je v direktivu zveze industrialcev tudi predstavnik ladjedelniške družbe, s katerim pa ni nikoli prišlo do nesoglasij. »Stvar moram bolje preučiti, vendar menim, da so do odločitve privedli vzroki splošnega interesa.« Neuradni viri sicer opozarjajo, da je ob koncu decembra družba Fincantieri naslovila pismo v zvezi z zamrznitvijo plačevanja članarine na goriško zvezo Confin-dustria, le-ta pa je tudi odgovorila. »Z vzroki, ki so privedli do te odločitve, nismo seznanjeni. Upamo pa, da ne gre za oponašanje družbe Fiat,« je povedal pokrajinski tajnik FIOM Thomas Casotto, isto bojazen pa sta izrazila tudi evroposlanka Debora Serracchiani in načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Federico Portelli. gorica - nova gorica - Danes ob dvestoti obletnici frančiškanov na Kostanjevici Dan spomina s procesijo Sprevod se bo začel na Trgu sv. Antona in se nadaljeval po Raštelu do Travnika in nato po Gosposki ulici do samostana - Odkritje spomenika p. Škrabcu Ob 200-letnici frančiškanov na Kostanjevici bo do nedelje potekalo več prazničnih prireditev. Danes ob 15. uri bo procesija po poti iz leta 1811. Dne 6. januarja tega leta, na dan Svetih treh kraljev, so se namreč frančiškani preselili iz samostana na Trgu sv. Antona v Gorici. Tudi takrat so imeli slovesno procesijo, ko so Sveto rešnje telo prenesli iz cerkvice pri sv. Antonu na Kostanjevico; na čelu sprevoda je bil tedanji goriški nadškof. Današnja procesija se bo začela na Trgu sv. Antona in se nadaljevala po Raštelu do Travnika in nato po Gosposki ulici mimo nekdanjih Treh kron do Kostanjevice, kjer bo ob 16. uri goriški nadškof Dino De Antoni daroval mašo. Jutri bo po večerni maši na Kostanje- vici dekliški pevski zbor prepeval ob jaslicah, ki spominjajo na dogodek izpred 200 let. Sobota bo posvečena patru Stanislavu Škrabcu, enemu najvidnejših frančiškanov, ki so v minulih dvesto letih živeli na Kostanjevici. Globoko je zaznamoval slovensko kulturo oziroma jezikoslovje. Ob 15. uri mu bodo na Erjavčevi ulici v Novi Gorici odkrili spomenik, ki ga bo samostan postavil skupaj z družino Škrabec iz Hrovače, patrovega rojstnega kraja, in krajevno skupnostjo Nova Gorica. Ob 16. uri bo na Kostanjevici spominska maša. V nedeljo se bodo frančiškani za 200-letno služenje na Kostanjevici zahvalili z mašo ob 10. uri; daroval jo bo koprski škof Metod Pi-rih. Pred mašo ob 9.30 bo koncert, po maši pa pogostitev in druženje pred cerkvijo. (km) Kostanjeviški samostan foto pdk gorica - Knjižica o »zrakoplovstvu in aviatiki« je v slovenščini izšla leta 1911 Tudi Zupančič je bil letalski pionir Profesor na cesarski in kraljevi realki - Zbral je gradivo, poskrbel za prevode iz tujih jezikov in koval slovensko strokovno izrazoslovje Z goriškima bratoma Rusjan smo se Slovenci razmeroma zgodaj vključili med narode, ki so pisali zgodovino letalstva. Bila sta prva slovenska in hkrati avstroogrska letalca. Edvard in Jože Rusjan sta s svojimi pionirskimi poskusi letenja in izdelovanja letal prispevala svoj delež k razvoju tehnologije, ki je omogočila nagel vzpon letalstva. Od tedaj je minilo nekaj več kot sto let. Letos pa poteka natančno sto let od dne, ko je v slovenskem jeziku izšla prva knjižica, ki je posvečena »zrakoplovstvu in aviatiki« in je ravno tako kot brata Rusjan vezana na Gorico. Naša pionirja sta svoje preizkuse poletov opravljala na Malih in Velikih Zupančičeva publikacija Rojah v Gorici, kjer je nastala tudi omenjena knjižica, za katero je zaslužen Jakob Zupančič. Zupančič je bil profesor na cesarski in kraljevi realki v Gorici, za knjižico je zbral dosegljivo gradivo, poskrbel pa je tudi za ustrezne prevode iz tujih jezikov in za kovanje slovenskega strokovnega izrazoslovja o letalstvu. Naslov nekaj čez 70 strani obsežne publikacije je »Poljudno znanstvena knjižica«, medtem ko se podnaslov glasi »Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki«. Knjižico je izdala Slovenska šolska matica, natisnila pa Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Vsebina priročnika je foto vip Pestra- Poleg uvodnih strani, ki predsta- vljajo knjižico in njen namen, so naslednja poglavja namenjena Mongolfierovim balonom in aerostatom, njihovemu nastanku in razvoju vse do vodljivih zrakoplovov z natančnim opisom delovanja in glavnih sestavnih delov. Drugi del knjižice je namenjen letalom, ki so tedaj šele začenjala osvajati nebo. Opisani so poskusi in prvi poleti bratov Wright ter drugih letalcev iz pionirskih časov, med katerimi sta bila Edvard in Jože Rusjan. Poleg opisov letalskih poskusov prinaša knjižica tudi številne nove izraze, ki jih slovenski jezik do tedaj še ni poznal. Med temi je izraz letalo, ki v Zupančičevem času ni še bil uveljavljen. Namesto njega so uporabljali izraza letalni stroj ali aeroplan. V knjižici so dalje predstavljeni različni tipi letal: bralec je tako spoznal enokril-ce, dvokrilce in trokrilce, njihove značilnosti, prednosti in šibkosti. Na koncu so navedeni še viri, iz katerih je Zupančič črpal podatke. Skratka, po zaslugi goriškega profesorja je tudi slovenska javnost stopila v korak s časom, ki mu je ravno letalstvo odpiralo nove poti razvoja na področju tehnoloških iznajdb in prometa. Ker so se ohranili le redki izvirni izvodi dragocene Zupančičeve knjižice, jo je slovenska letalska družba Adria Airways pred leti ponatisnila v tisoč izvodih. (vip) 1 4 Četrtek, 6. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / romjan - »Seime« na kraški vzpetini Kres je razsvetlil noč in upanje, da bo novo leto resnično boljše Letošnje leto bo odločno boljše od lanskega. Tako napovedujejo kresovi, ki so sinoči zagoreli v Laškem, kjer jim domačini pravijo »seime«. Prižgali so jih v različnih krajih, najvišje pa je gorel kres na kraški vzpetini nad Romjanom, kjer so glede na smer, ki jo je ubral dim, ugotavljali, da bo letošnja letina dobra, vsekakor boljša od lanske in minulih let. Dim se je namreč usmeril proti vzhodu, kar napoveduje obilen pridelek, znajo povedati starejši krajani, ki prihodnost napovedujejo na podlagi reka »fumo vers levante, racolto bondante, se sufia burin poc pan e poc vin« (če bo pihalo proti vzhodu, bo letina obilna, če pa bo burja usmerila dim proti zahodu, bo letina skromna). Romjanski kres je včeraj nekaj minut po 18. uri zagorel pred več kot sto ljudmi, ki so na prizorišče prišli ob koncu pohoda. Kot že vsaj dvajset let, sta kresovanje pripravila civilna zaščita in služba za preprečevanje gozdnih požarov, medtem ko je baklo, ki je zanetila kres z lutko »starke«, prižgal ronški župan Roberto Fontanot. Ogenj je takoj vzplamtel, bil je viden daleč naokoli, razsvetlil je noč in tudi upanje ljudi, da bo novo leto resnično boljše. NOVOGORISKO DRUŠTVO Krepijo prijateljstvo z Azerbajdžanom Na gradu Kromberk je sredi decembra potekal prvi občni zbor Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana, na katerem je bil izvoljen dvanajstčlanski izvršni odbor društva. Za predsednika je bil potrjen Ivan Bašin, Andrej Mal-nič in Peter Tevž pa sta podpredsednika. Zbor društva, ki ima sedež v Novi Gorici, je sprejel program dela, ki zajema dejavnosti po celi Sloveniji. Na zboru sta bila prisotna novogoriški podžupan Mitja Trtnik in predstavnik veleposlaništva Azerbajdžana Emil Hasanov. O občnem zboru je poročal tudi bakujski dnevnik Trend, ki je med drugim navedel, da je »društvo nastalo s ciljem krepitve prijateljstva in sodelovanja med obema državama ter razvoja obojestranskih odnosov ... Društvo ima danes 80 članov, ki so dejavni v različnih gospodarskih in družbenih organizacijah, poslovnem in znanstvenem svetu, novinarji in veterani druge svetovne vojne, ki so bili soborci heroja SZ Mehti Gusejnzade - Mihajla.« CI3 Lekarne Romjanski kres je včeraj nekaj minut po 18. uri zagorel pred več kot sto ljudmi, baklo, ki je zanetila ogenj, pa je prižgal ronški župan Roberto Fontanot altran Pignarul z referendumi Drevi ob 19.30 bo na travniku med ulicama Bauzer in Kocjančič v goriških Stražcah zagorel tradicionalni »pignarul«. Na istem prizorišču bodo med 18. in 20. uro predstavniki združenj Verdi del giorno in »Trasparenza e partecipazione« zbirali podpise za štiri občinske referendume. Do 23. januarja jih bodo zbirali tudi v pritličju goriškega županstva, kjer so prisotni vsak dan med 8.45 in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 16. in 17. uro. Sodnik se še ni odločil Pred goriškim sodnikom za predhodne preiskave Massimilianom Ranie-rijem je včeraj dopoldne potekala obravnava za potrditev pripora 29-letnega moškega iz Škocjana, ki je v nedeljo z bodalom ranil partnerko in ostaja v goriškem zaporu. Sodnik je preložil odločitev. Fotograf Sergio Monai V galeriji La Bottega v Ulici Nizza v Gorici bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo fotografij Sergia Monaia z naslovom »Luci Riflessi Forme«. Na ogled bo do 19. januarja. Befana tudi v Gorici Radodarna Befana bo danes ob 10. uri prišla za otroke goriških policistov v travniški Kinemax, kjer bodo na pobudo policijskega sindikata Sap obnovili že sedemletno tradicijo. Za vse goriške otroke pa bo prišla ob 16. uri v knjigarno Ubik, kjer bo pripovedovala pravljice. gorica - Gledališče v Kulturnem domu Furlanski komični predstavi uvod v festival Komigo 2011 V okviru enajstega festivala »Teatri Comic Furlan« bosta v dvorani Kulturnega doma uprizorjeni dve gledališki veseloigri v furlanskem jeziku; festival prireja združenje Gorizia spettacoli. Prva furlanska predstava bo na sporedu v soboto, 8. januarja, ko se bo ob 21. uri predstavila ena izmed najbolj uigranih furlanskih skupin, in sicer Campagnie Tea-trat di Ruvigne - Ragogna, ki bo nastopila s kabaretom »Primitif tu e to nono« (Primitiven boš ti in tvoj ded). V soboto, 22. januarja, ob 21. uri bo sledila sku- ~M Gledališče DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Kapuralica«; informacije in predprodaja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob 20.45 »Aladin«, muzikal z Manuelom Fratti-nijem; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.go-rizia.it/teatro. pina Il Cantagallo iz Pagnacca pri Vidmu s komedijo »Usgnot ... No!« (Drevi ... Ne!). Pri organizaciji festivala furlanskega gledališča sodelujeta tudi združenje Terzo teatro in goriški Kulturni dom s svojim trijezičnim gledališkim festivalom Komigo. Furlanski predstavi bosta zato neke vrste uvod v novo sezono festivala Komigo, ki se bo začel 1. februarja s predstavo »Poslednji Termina(l)tor«. Gre za zadnjo avanturo zamejskega tržaškega rojaka Stanka Škerjanca-Scherianija (Boris Kobal), večnega idealista in upornika, Dvorana 2: 15.00 »Le cronache di Narnia - II viaggio del veliero« (digital 3D); 17.10 - 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 -22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 15.20 »Le avventure di Sammy«; 17.00 - 19.50 - 22.10 »Hereafter«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Natale in Sud Africa«; 20.00 - 22.00 »The Tourist«. fî Razstave U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 - 20.00- 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero«; 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy (digital 3D)«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Che bella giornata«. GORIŠKI FOTOGRAF MARKO VO-GRIČ, član Skupine 75, bo od 8. januarja razstavljal v kavarni Carduc-ci v Ulici Duca DAosta 83 v Tržiču. Odprtje razstave z naslovom »Miška po Krasu« bo ob 18.30. RAZSTAVA SLIK ARHITEKTA DIEGA KUZMINA bo do 8. januarja 2011 na ogled v lokalu Wine café na goriškem Travniku. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic; od 10. do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure. ~M Koncerti TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje bo v občinski telovadnici v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopa Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. in recitatorka Jasmin Kovic. Izkupiček dobrodelnega večera bo namenjen društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma. S Izleti SPDG bo v okviru pobud ob 100-letnici ustanovitve društva priredilo večdnevni izlet v Bolgarijo z zanimivim planinskim in turističnim programom. Izlet bo od 25. junija do 3. julija, prevoz z avtobusom. Nastanitev v hotelih. V planinskem delu je predviden vzpon na najvišji vrh Balkana -Musalo, na najvišji vrh Pirina in na turistično središče Vitoša nad Sofijo, v turističnem delu pa ogled nekaterih kulturnih in naravnih zanimivosti Beograda, Sofije, Melnika na meji z Grčijo ter znamenitega samostana Rila. Prednost ob vpisu imajo člani društva. V ponedeljek, 10. januarja, ob 19. uri bo na sedežu, Verdijev Korzo 51/int, predstavitev programa. Ob tej priložnosti bo mogoče poravnati tudi letno društveno članarino in zavarovalnino PZS. PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni tradicionalni izlet v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Kobenhavn; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). □ Obvestila sicer pa lastnika tržaškega lokalnega Radia Juriš. Na sedežu njegove radijske postaje se znajde papež Celestin VI. (Goj-mir Lešnjak - Gojc), rojen v Ameriki kot John Wayne, sin matere Dalmatinke, prvi ameriški papež v zgodovini. V Trst prihaja blagoslavljat novi žaveljski terminal. Abonenti Komigoja imajo na razpolago brezplačne vstopnice za omenjeni furlanski predstavi; dvignejo jih lahko v uradu Kulturnega doma, kjer je v teku potrditev oz. vpis abonmajev za Komi-go 2011, ki bo letos ponudil šest predstav. SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo skupni informativni sestanek za vpisovanje otrok v vrtec Romjan (oddelek v Romjanu in oddelek v Ronkah) potekal v četrtek, 13. januarja, ob 16. uri v vrtcu v Romjanu, Ul. Capitello 6 (tel. 0481-777008). Istega dne bodo staršem prikazani prostori vrtca v Romjanu, v ponedeljek 17. januarja, pa bo vrata odprl oddelek v Ronkah, Ul. Bratov Cer-vi (tel. 366-6200152). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bodo vpisovanja otrok za šolsko leto 20112012 potekala na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) od 17. januarja do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. 13 Prireditve POKOJNEMU MIRKU ŠPACAPANU bo posvečen kulturni večer, ki ga v petek, 14. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Podgori prirejajo Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, prosvetno društvo Podgora, športno združenje Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost. Govoril bo Bernard Spazzapan, nastopili bodo otroški cerkveni pevski zbor iz Štan-dreža, harfistka Tadeja Kralj, organist Jurij Klanjšček, bariton Nikolaj Pintar, dekliška vokalna skupina Bodeča neža KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po skritih poteh gospe burje«, ki bo v soboto, 15. januarja, v Trstu; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 0481-533495 od 14. do 17. ure. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici bo v prazničnem času zaprta do 7. januarja. SKGZ obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 7. januarja 2011. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di So-pra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Kor-zo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti do vključno 7. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do 10. januarja 2011. GORIŠKI URAD SSO bo zaprt v petek, 7. januarja 2011. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. februarja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja. Pogrebi JUTRI V LOČNIKU: 10.30, Maria Sellan por. Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na goriškem glavnem pokopališču. JUTRI V ŠLOVRENCU: 14.00, Elvina Cumin vd. Orzan (iz Gradeža) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V BRAČANU: Roberto Bianchi (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču v Mošu. JUTRI V MORARU: 10.30, Pietro Antonio Cassani (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V FARI: 13.45, Maria Venturini vd. Vezil (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Giovanni Pinarello (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Tržiču. / DNEVNE NOVICE Četrtek, 6. januarja 2011 15 italija - Predsednik italijanske vlade tudi 21 let po padcu Berlinskega zidu vztraja pri svojem Berlusconi potrjuje: »Komunisti obstajajo!« Bossi po ligaški večerji s Tremontijem: Davčni federalizem med 17. in 23. januarjem RIM - Davčni federalizem mora biti odobren med 17. in 23. januarjem. Tako je zabičal vodja Severne lige Umberto Bossi dan po ligaški večerji z zaklad-nim ministrom Giuliom Tremontijem in svojim strankarskim in ministrskim kolegom Robertom Calderolijem. V tistem obdobju moda biti odobren zadnji izvršilni odlok v parlamentarni komisiji, je zažugal Bossi. Prvi mož Severne lige tako diktira tempo italijanski politiki. Včeraj je izrazil prepričanje, da bo vse šlo kot po olju, ker »Berlusconijeve številke naraščajo.« Mislil je, seveda, na poslance, ki naj bi - po Finijevem odhodu - okrepile vrste des-nosredinske vladne koalicije. Svoje pa je povedal tudi Silvio Berlusconi. Sicer nič novega, saj je ponovil stari šlager svoje politične sezone: »Komunisti obstajajo!« V telefonskem intervjuju za televizijsko oddajo Alfonsa Signorinija Kalispera na svoji televizijski mreži Canale 5 je pokomentiral fotografijo Massima DAleme in njegove žene s počitnic v zasneženem švicarskem St. Moritzu. »Obleči se v kašmir ni dovolj za spremembo možganov. Italijanski komunisti so upali, da jim bo s spremembo imena stranke uspelo zabrisati preteklost. Večkrat so spremenili ime, a trik jim ni uspel. Ostali so taki, kot so bili nekdaj, z enakimi predsodki in enakim načinom političnega nastopanja.« Ko ga je Signorini izzval, ali je imel kdaj »opravka« s kako levičarsko deklico, je Berlusconi odrezavo odgovoril: »Nikoli, prisežem!« Ko pa ga je voditelj oddaje spomnil, da je postala njegova nekdanja žena Veronica Lario nekakšna ikona italijanske levice, se je premier izmazal: »Vzdržim se!« Član tajništva Demokratske stranke Antonio Misiani je ironično poko-mentiral, da je bil Berlusconi, kot vedno, tudi v primeru obujanja komunizma in italijanskih komunistov pomanjkljiv. »Pozabil je povedati, da komunisti žre-jo otroke!« Massimo D'Alema z ženo med počitnicami v St. Moritzu ansa afera - Okužena krma za rejo perutnine in prašičev Zastrupljena jajca v Nemčiji Zastrupljenih do 150 tisoč ton krme - Preplah po državi, prizadetih več kot tisoč kmetij - V Sloveniji vse pod kontrolo Z dioksinom okužena kokošja jajca ansa BERLIN - Po podatkih nemške vlade so z dioksinom zastrupljeno živalsko maščobo v različnih odstotkih, od dveh do desetih, zmešali v krmo za kokoši nes-nice, rejo perutnine in svinje, tako da bi lahko bilo posledično zastrupljenih od 30.000 do 150.000 ton krme. Izven Nemčije z dioksinom zastrupljene krme niso izvozili. Zaradi afere z dioksinom je v Nemčiji prizadetih več kot tisoč kmetij. Kot še poroča nemška tiskovna agencija dpa, so okoli 3000 ton zastrupljene živalske maščobe prodali med 12. novembrom in 23. decembrom lani v sedmih pošiljkah 25 proizvajalcem živalske krme v najmanj štirih nemških zveznih deželah. Strupeno maščobo naj bi prodajalo neko podjetje iz SchleswigHolsteina, sporne sestavine pa naj bi uvozilo iz Nizozemske. Iz slovenske veterinarske uprave so ob tem v torek sporočili, da po doslej zbranih podatkih kontaminirana krma oziroma živila niso bila distribuirana v Slovenijo. Veterinarska uprava redno spremlja informacije o neskladnosti krme in živil živalskega izvora v evropskem sistemu hitrega obveščanja in izvaja uradni nadzor nad dioksini in dioksinom podobnimi poliklorirani bifenili v krmi in živilih živalskega izvora v okviru monitoringa reziduov. V okviru monitoringa pregledujejo krmo in naslednja živila živalskega izvora: živalsko maščobo (govedi, prašičev, perutnine, drobnice, kopitarjev, kuncev in divjadi), ribe, jajca, mleko in med, so ob tem še sporočili iz veterinarske uprave. Dodali so še, da v okviru izvajanja monitoringa reziduov v krmi in živilih živalskega izvora doslej v Sloveniji niso ugotovili vsebnosti dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov, ki bi presegale maksimalne dovoljene vsebnosti, določene v EU zakonodaji. Dioksin povzroča vrsto bolezni, med drugim raka in spontane splave, nastaja pa kot stranski produkt pri sežiganju odpadkov in v industriji. (STA) Wikileaks: Izrael porinil palestinsko gospodarstvo v Gazi na rob prepada OSLO - Izrael je gospodarstvo na območju Gaze, ki ga nadzoruje palestinsko gibanje Hamas, namerno porinil na rob propada, izhaja iz ene diplomatskih depeš, ki jih je prejel WikiLeaks, objavil pa jo je norveški časnik Aftenposten. V diplomatski depeši veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva, ki nosi datum 3. november 2008, ameriški diplomati navajajo, da je cilj Izraela zadušiti, čeprav ne popolnoma uničiti obubožano ozemlje, kjer živi okoli 1,5 milijona Palestincev. »Izraelski predstavniki so v okviru celovitega embarga proti Gazi ob več priložnostih izkazali namen, da gospodarstvo na tem območju ohranijo na robu prepada, a ga ne povsem uničijo,« izhaja iz depeše. »Izraelski predstavniki nameravajo gospodarstvo v Gazi ohranjati na najnižji možni ravni, pri tem pa se izogniti humanitarni krizi,« še piše v depeši. Izrael uveljavlja strogo blokado Gaze, ki ne velja le za najnujnejše proizvode, odkar je junija 2007 nad območjem nadzor prevzel Hamas. Gospodarstvo v Gazi je medtem v razsulu. Stopnja brezposelnosti je lani znašala 35 odstotkov, kar je ena izmed najvišjih na svetu. Podrobnosti poroke princa Williama LONDON - Britanska kraljeva hiša je razkrila z veliko nestrpnostjo pričakovane nove podrobnosti o poroki leta. Princ William, drugi v vrsti za britansko krono, in njegova izvoljenka Kate Middleton si bosta usodni da dahnila 29. aprila. Kate bodo zjutraj z avtomobilom pripeljali v slovito Westminstrsko opatijo v samem srcu Londona. Poroka se bo začela ob 11. uri po britanskem oziroma opoldne po srednjeevropskem času. Usodni da bosta princ in njegova izvoljenka dahnila pred canterburyjskim nadškofom in poglavarjem anglikanske cerkve Rowanom Williamsom. Sledila bo vožnja s kočijo po vladni četrti Whitehall in nato po »rdeči preprogi«, aveniji The Mall do Buckinghamske palače. Tam bo Wil-liamova babica, britanska kraljica Elizabeta II., pripravila sprejem za izbrane goste, tako vidne predstavnike javnega življenja na Otoku kot tudi zasebne prijatelje in sorodnike mladoporočencev. Zvečer bo ženinov oče gostil še zasebno večerjo s plesom za najožje prijatelje in družinske člane. španija - Obisk podpredsednika kitajske vlade Li Keqianga Kitajska kupuje španski državni dolg Kitajski gost se je srečal s španskim predsednikom Zapaterom - Obljuba o odkupu večjega dela španskih državnih obveznic MADRID - Podpredsednik kitajske vlade Li Keqiang je v okviru tridnevnega obiska v Španiji obljubil, da bo Kitajska odkupila še več španskega državnega dolga oziroma obveznic. S tem je podal pomemben znak zaupanja v to opešano evropsko gospodarstvo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Do obiska visokega kitajskega gosta prihaja v času, ko se finančni trgi sprašujejo, ali bosta tudi Španija in Portugalska potrebovali podobno mednarodno finančno pomoč, kot sta jo Grčija in Irska. Li se v Španiji mudi v okviru svoje evropske turneje, v sklopu katere bo obiskal tudi Veliko Britanijo in Nemčijo. Zaupanje Kitajske v špansko gospodarstvo je Li izpostavil na včerajšnjem srečanju s španskim premierom Josejem Lui-som Rodriguezom Zapaterom. Kitajska vloga pri umiritvi dolžniške krize bi lahko bila zelo pomembna, deloma zaradi dejstva, da ima največje devizne rezerve na svetu, pojasnjujejo nekateri analitiki. Konec septembra so njihove devizne rezerve znašale 2648 milijard dolarjev. Nekateri analitiki sicer opozarjajo, da kitajske obljube o odkupovanju španskih obveznic odslikavajo njene strateške in gospodarske interese ter da njihova sredstva v Evropi ne morejo biti dolgoročno zdravilo za rešitev vseh težav. Se pa strinjajo, da bodo kitajske obljube nekoliko okrepile zaupanje v špansko gospodarstvo. Kolikšna je skupna vrednost obveznic držav članic območja evra, ki jih ima Kitajska, je težko oceniti, pravijo analitiki, a dodajajo, da večino najverjetneje predstavljajo obveznice največjih držav, kot sta Nemčija in Francija. Li pravi, da je Kitajska dolgoročen in odgovoren igralec na področju španskih državnih obveznic, ki ni zmanjšal svoje prisotnosti, pač pa celo okrepil svoje nakupe sredi evropske dolžniške krize. «Kupili bomo še več, odvisno od tržnih razmer,» je dejal. Njegova španska sogovornica je dejala, da kitajski vlagatelji igrajo pomembno vlogo pri umirjanju finančnih trgov, ter predlagala, da bi državi skupaj nastopili na razvijajočih se trgih v Latinski Ameriki. Predstavniki obeh držav so nato danes uradno podpisali 7,1 milijarde dolarjev (5,2 Na sliki v drugem planu kitajski podpredsednik vlade Li Keqiang in španski premier Luis Zapatero ansa milijarde evrov) vreden dogovor med španskim energetskim velikanom Repsol in kitajsko naftno skupino Sinopec, so sporočili s španskega ministrstva za industrijo. V skladu z dogovorom bo Repsol prodal Sinope-cu 40 odstotkov svoje brazilske podružnice. Poleg tega so podpisali še vrsto zasebnih komercialnih pogodb in državnih do- govorov, tako da naj bi skupna vrednost vseh podpisanih dogovorov znašala 7,5 milijarde dolarjev (5,7 milijarde evrov). Dogovori se nanašajo med drugim na bančništvo, transport, telekomunikacije, pa tudi vino, mesne izdelke in olive, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Morebitna pomoč Španiji, katere bi bi- la za Evropo daleč največja doslej - špansko gospodarstvo je namreč peto največje evropsko gospodarstvo, dvakrat večje od grškega, irskega in portugalskega skupaj. Če bi prišlo do tega, bi bilo po mnenju nekaterih analitikov potrebno ponovno razmisliti o zasnovi evra. Španski javni dolg se je od konca leta 2009 do konca septembra lani zvišal s 53,2 odstotka na 57,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Španska vlada se je težav lotila z vrsto ukrepi. Zmanjšala je proračunske izdatke in obljubila zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja s predlanskih 11,1 na 9,3 odstotka v letu 2010 in šest odstotkov BDP v letu 2011. Do leta 2013 naj bi ga znižala pod ciljne tri odstotke. Špansko gospodarstvo je v recesijo zdrsnilo v drugi polovici leta 2008, ko je izbruhnila svetovna finančna kriza in povzročila zlom nekdaj cvetočega španskega nepremičninskega trga. V prvem četrtletju 2010 je nato zabeležilo 0,1-odstotno rast, v drugem 0,2-odstotno rast, v tretjem pa je sta-gniralo. (STA) 1 6 Četrtek, 6. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - V A-ligi prvi krog po novem letu Vrh lestvice bo morda še bolj zgoščen Milanu na Sardiniji (brez Ibrahimovica a s Cassanom) ne bo lahko - Debut Leonarda Pred današnjimi tekmami 18. kroga bodo na vseh igriščih z minuto molka počastili spomin na nepozabnega selektorja italijanske reprezentance, svetovnega prvaka iz leta 1982 Enza Bear-zota, ki je preminil med prazniki. ZA UVOD JUVENTUS - Po porazu v zadnjem krogu leta 2010 Milanu zasledovalci dihajo za ovratnik. Kot prvi (že ob 12.30) se bo želel črnordečim približati Juventus, ki bo pred domačim občinstvom igral proti Parmi. Črnobeli bodo v obrambi brez Bonuccija, a tudi Marinovi varovanci ne razpolagajo z di-skvalificiranim Lucarellijem. Med gosti je kar nekaj bivših črnobelih (Giovinco, Palladino, Bojinov, Mirante, Candreva), ki se hočejo »maščevati«. MILAN NA SARDINIJI, LAZIO V LIGURIJI - Osem tekem bo v običajnem urniku (ob 15. uri). Popoldanski program predvideva dve pomembni tekmi. Vodilni Milan leti v Cagliari, kjer si želi z zmago celo zagotoviti naslov zimskega prvaka. Na letalu, ki je Allegrijeve varovance popeljal na Sardinijo, ni bilo kaz-novnega Ibrahimovica in niti Ronaldin-ha, ki bo odslej služil kruh v domovini, mesto pa je dobil najbolj odmeven na- protest Navijači: Fantinel, domov! Navijači Triestine s tribune Furlan in navijaških klubov Bar Junior, Bassanese, Mule Alabar-date, Nucleo Rindondo in San Giacomo bodo v soboto na tekmi B-lige protestirali proti predsedniku Fantinelu, ki ga obtožujejo, da tepta 90-letno zgodovino društva in ga privedel do stečaja. Geslo bo: Fantinel, domov! Zbor navijačev bo ob 14. uri. »Razočarani smo in oglašamo se preden bo prepozno,« so zapisali jezni navijači, ki Fantinelu že dolgo časa očitajo, da premalo investira v moštvo. kup teh prvih dni kupoprodajne borze, Antonio Cassano. Slednji je seveda daleč od prave forme, tako da bo večji del tekme spremljal s klopi za rezerve, vendar ni izključeno, da bo v drugem delu odigral pomembno vlogo. Domači trener Donadoni še čaka na »pravega« Ac-quafresco (med največjimi razočaranji prvega dela sezone), tako da bo v napadu zaupal Neneju in Matriju. Lazio bo pred še težjo nalogo, saj odhaja v Genovo, kjer bo igral proti Ge-noi. Kakovost igre plavordečih se tudi z Ballardinijem ni bistveno spremenila na boljše, z mestom na sredini lestvice pa se predsednik Preziosi noče zadovoljiti, tako da so Genovčani aktivni tudi na nogometni borzi (prišla sta Antonelli in Pa-loschi). Pri Laziu niso doslej ničesar spremenili, kar je tudi razumljivo, saj so presegli vsa najbolj rožnata pričakovanja in so le dve točki od vrha. NA FRIULIJU CHIEVO - Udine-se ima danes odlično priložnost, da se približa zgornjemu delu lestvice, saj bo proti Chievu imel prednost domačega igrišča. Prišlo bo torej do novega slovensko obarvanga derbija, saj naj bi pri gostih od prve minute igrala tako Cesar kot Jokic. Pri Furlanih se veliko govori o možnih prestopih Sancheza (k Interju) in Floro Floresa (k Palermu): prvi bo danes v postavi, drugi na klopi. SVETOVNI PRVAKI ZVEČER -Po skoraj mesecu dni bo v prvenstvu znova igral tud Inter. Novopečeni svetovni prvaki se v drugi del sezone podajajo z novostjo na klopi, kjer je mesto zapustil Benitez in ga predal nekdanjemu Milanovemu trenerju Leonardu. Brazilski strateg se mora sprijazniti s petimi poškodovanimi (zadnji po vrsti vratar Julio Cesar, ki bo moral mirovati približno mesec dni) in diskvalificiranim Eto'ojem, krstni nastop pa bo morda opravil nov nakup, dosedanji branilec Genoe Ra-nocchia. Drevi ob 20.45 bo Inter poskušal premagati drugouvrščeni Napoli s Pandevom in Militom v napadu (pomagal jima bo Stankovic). Gostje želijo seveda presenetiti in tako skoraj izključiti iz boja za naslov samega branilca naslova. Mazzarri se je še kako veselil počitnic, saj so v dveh tednih vsi okrevali; danes bo lahko igral z najboljšo možno postavo (Lavezzi in Hamšik za Cavanijem). Cassano še ni v formi, a bo v Cagliairju že začel tekmo na Milanovi klopi za rezerve ansa FANTANOGOMET - Res je, da obramba Barija ni ravno trdna, a med počitnicami je mnogo poškodovanih okrevalo, Gillet pa vedno dobro brani. Postaviti njega v vrata morda le ni preveč tvegana poteza. Obrambno linijo bi lahko sestavljali Legrottaglie (Juventus), Dias (Lazio), Riise (Roma) in Thiago Silva (Milan). V vezni vrsti bi lahko Diamanti (Brescia), Stanko-vic (Inter) in Menez (Roma) prispevala kak golček in dodatne točke, drugače pa naj bi to storili napadalci Eder (Brescia), Gilardino (Fiorentina) in Totti (Roma). Seveda s tako postavo je klop za rezerve nujno nekoliko bolj »skromna«. NAŠA NAPOVED - Danes ob 12.30 Juventus - Parma 2:1 (50%, 35%, 15%), ob 15.00 Bologna - Fiorentina 1:1 (1 - 30%, X - 35%, 2 - 35%), Brescia -Cesena 2:1 (35%, 30%, 35%), Cagliari -Milan 1:2 (25%, 35%, 40%), Genoa - Lazio 1:1 (30%, 35%, 35%), Lecce - Bari 0:1 (35%, 30%, 35%), Palermo - Samp-doria 3:2 (40%, 35%, 25%), Roma - Catania 4:2 (45%, 30%, 25%), Udinese -Chievo 2:1 (40%, 35%, 25%), ob 20.45 Inter - Napoli 2:1 (40%, 35%, 25%). (I.F.) nogomet Ali Fifa spet uvaja zlati gol? ZÜRICH - Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Sepp Blatter pravi, da razmišljajo o tem, da bi na svetovnem prvenstvu leta 2014 znova uvedli pravilo zlatega gola. To pomeni, da zmaga ekipa, ki prva doseže gol v podaljšku. Z zlatimi goli so se sicer odločale tekme že na SP 1998 in 2002.Blat-ter je omenil tudi nekaj drugih možnosti za spremembe na SP 2014, vključno z odpravo podaljškov in drugačnim točkovnim sistemom za zmage in neodločene izide v skupinskem delu tekmovanja. S takšnimi in podobnimi predlogi naj bi pridobila kakovost in privlačnost nogometa. Mnogi namreč z videnim na letošnjem SP v Južnoafriški republiki niso bili zadovoljni. Zato je izvršni odbor Fife ustanovil ekspertno skupino «Task Force Football 2014», ki naj bi s predlogi in ustreznimi rešitvami pomagala k dvigu kakovosti in privlačnosti nogometa na SP 2014. ACH VOLLEY IZGUBIL IN NAPREDOVAL -Odbojkarji ACH Volleya so na gostovanju v Budvi izgubili z domačo Budvansko Rivijero po petih nizih, a si kljub temu krog pred koncem zagotovili napredovanje v drugi del evropske lige prvakov. Črnogorci so slavili s 3:2 (25:22, 21:25, 25:17, 15:25, 15: 12). formula ena - Kadrovske zamenjave Ferrari našel krivca Inženir Chris Dyer plačal davek za napačno izbiro na odločilni dirki v Abu Dabiju MARANELLO - Moštvo formule 1 Ferrari je sporočilo, da je pred novo sezono opravilo nekaj kadrovskih zamenjav v tehničnem delu ekipe. Najbolj zanimivo je slovo dosedanjega glavnega inženirja Chrisa Dyerja, njegovo vlogo bo prevzel Pat Fry.Čeprav Dyer ni ostal brez službe, Ferrari je sporočil, da bo v ekipi dobil drugo vlogo, pa je menjava najverjetneje posledica slabe taktike na zadnji dirki prejšnje sezone, ko je Fernando Alonso kljub prednosti v skupnem seštevku v Abu Dabiju izgubil boj za naslov prvaka proti Se-bastianu Vettlu. Odgovorni za taktiko na dirki je bil prav Dyer. Novinec v rdeči ekipi je Neil Martin, ki bo prevzel razvojni oddelek. DAKAR - Španec Marc Coma (KTM) je zmagovalec tudi četrte etape vzdržljivostnega relija Dakar. Po 761 kilometrov dolgi etapi, na kateri so dirkači iz argentinskega Jujuya prišli v čilsko Calamo, je Coma tudi v skupnem seštevku prevzel vodstvo. Edini Slovenec na dirki Miran Stanovnik (KTM) je bil 36. (+ 25:20), skupno je 32. (+ 1:44:45). KOŠARKA V Rivi del Garda priložnost za AcegasAps V zadnjem krogu prvega dela ima AcegasAps res lepo priložnost, da utrdi svoj položaj med vodilno osmerico, saj odhaja danes na gostovanje k zadnjeuvrš-čeneni Rivi del Garda. Ekipa trenerja Bindija je doslej zmagala le dvakrat, in sicer v 4. in 5.krogu, najprej na tujem proti Osimu, nato pa še doma proti Sieni. Sledila je serija devetih porazov, sicer ne z veliko razliko, kar odraža, da je ekipa v zaključnih trenutkih precej neznačajna. Trener sicer običajno pošlje na igrišče vseh deset razpoložljivih igralcev. Vidnejšo vlogo običajno odigrajo organizator Filat-tiera (182 cm , več kot 13 točk in sloraj tri asistence na tekmo; on ima glavno vlogo pri vodenju ekipe na igrišču, saj ga le za kako minuto običajno zamenjata mlada Savoldelli in Chiusolo), beka Scanzi (190 cm, skoraj enajst točk na tekmo) in Hassan (197 cm, 5.5 točk na tekmo), krila Torboli (193 cm, več kot 11 točk na tekmo), Garofalo (200 cm, več kot 10 točk na tekmo) in Bastoni (196 cm, več kot 7 točk na tekmo) in center Pastori (205 cm, 7 točk in več kot 6 skokov na tekmo, že več let igra v Rivi del Garda), ki ima glavno breme pod košem, saj je edina menjava tu krilni center Morghen (202 cm), ki pa igra le nekaj minut na tekmo. Dalmassonova ekipa je vsekakor favorit, saj ima kvalitetnejši igralski kader. Edini pogoj je, da ekipa odigra celo tekmo dovolj kostantno v napadu. Nihanja v igri so bila namreč usodna pri vseh porazih, pa čeprav je ekipa dokazala, da se lahko uspešno upira vsakemu nasprotniku. Predvidevanja za zmago: AcegasAps 80%, Cartiere Riva del Garda 20% Marko Oblak smučarski teki - Tour de Ski 22. zmaga Petra Majdič v sprintu tesno ugnala Italijanko Arianno Follis Petra Majdič med finalom pred obema Italijankama ansa TOBLACH - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je zmagala na peti tekmi novoletne turneje Tour de Ski v Do-biaccu in osvojila že 22. zmago v karieri. V velikem finalu so nastopile Majdičeva, Arianna Follis, Magda Genuin, Kikkan Randall, Laure Barthelemy in Britta Johansson Norgren. Majdičeva je bila spet najhitrejša na startu in vseskozi vodila. Ko sta v ozadju padli Johanssonova in Ran-dallova, je bilo jasno, da bo Majdičeva znova na stopničkah. Za seboj je imela obe Italijanki, ki nista popuščali, a je Maj-dičeva vse napade in pritiske zdržala ter v cilju slavila novo zmago pred Follisovo. Slednjo je za drugo zmago na tej turneji po klasičnem sprintu v Oberstdorfu ugnala za vsega nekaj centimetrov. V seštevku turneje vodi Poljakinja Justyna Ko-walczyk, Majdičeva je druga. »Za mano je fantastičen dan! Po kvalifikacijah sem začutila malce utrujenosti, a nato se je vse razpletlo po mojih željah. V finalu, v tistih zadnjih metrih, sem že začutila, da Arianna malce popušča. A kljub temu sem vedela, da je ona najmočnejša tekmica in ko je glavni napovedovalec ob progi po zvočniku povedal, da me pred zadnjim ovinkom napada prav ona, sem si rekla 'joj, tega ne zmorem, Arianna me bo prehitela'. A nato sem zbrala dovolj moči in nova zmaga je bila tu. To je to, kar me res vleče naprej! Zahvalila bi se rada trenerju Ivanu Hudaču, ki je verjel vame celo leto, čeprav je že marsikdo obupal, ter tudi ekipi, ki je res fenomenalna. Vsem res iskrena hvala! Res pa je, da bom jutri plačala davek današ- nje zmage, saj je bistveno težje, če odte-češ štiri teke na polno, za razliko od nekaterih tekmic danes, ki so kar kmalu iz-padle,» je po tekmi dejala Majdičeva, ki za vodilno Kowalczykowo v seštevku turneje pred današnjo zasledovalno vožnjo zaostaja 39 sekund. V moški konkurenci je zmagal Kanadčan Devon Kershaw pred Švicarjem Dariom Cologno, ki je zadržal vodstvo v seštevku turneje, tretji je bil Norvežan Pet-ter Northug. Vsi Slovenci v finalu BISCHOFSHOFEN - Na zadnji tekmi tradicionalne novoletne turneje štirih skakalnic, ki jo bo v danes ob 16. uri gostil Bischofshofen, bodo nastopili vsi štirje slovenski predstavniki - Robert Kranjec, Peter Prevc, Jurij Tepeš in Primož Pikl. Na današnjih kvalifikacijah je bil najdaljši Nemec Michael Uhrmann, ki je pristal pri 139,5 metra.Najdaljši od Slovencev je bil s 129,5 metra Tepeš. Uspeh kariere MADRAS - Najvišjeuvrščeni slovenski teniški igralec na lestvici ATP, 23-letni Ljubljančan Blaž Kavčič, je izjemno uspešno začel sezono 2011. Na turnirju ATP v Indiji z nagradnim skladom 450.000 dolarjev se je uvrstil v četrtfina-le. Potem ko je izločil petega nosilca Francoza Jeremyja Chardyja, ki je na lestvici ATP uvrščen več kot 60 mest pred njim, je Blaž Kavčič s 6:2 in 6:2 ugnal še 31-let-nega Američana Roberta Kendricka, 114. igralca na svetu. / ŠPORT Četrtek, 6. januarja 2011 17 nogomet - V prvem krogu povratnega dela prvenstva D-lige v Repnu proti Esteju Slaba igra repenskega Krasa in zaslužen poraz V Krasovem taboru zelo razočarani - Trener Kragelj izključen - Dve vratnici gostov Kras Repen - Este 1:3 (0:1) Strelci: Agostini v 11.; Carraro v 78., Tomizza v 81. in Carani v 90. min. Kras: Dovier, Bucovaz, Tomizza, Giacomi, Carli, DAgnolo (od 52. Latin), Venturini (od 67. Božič), Fantina, Kne-ževič, Cipracca, Sain (od 78. Dragosa-vljevic). Trener: Kragelj. Este: Rosellini, South, Gusella, Trovo, Meneghello, Salvato, Carraro, Rubbo, Agostini (od 55. Carani), Rondon, Mo-resco (od 85. Moroni). Trener: Zattarin. Izključen: trener Kragelj v 78. minuti. Kras Repen je v prvem krogu povratnega dela prvenstva zasluženo izgubil proti Esteju. Rdeče-beli so načrtovali zmago in pomik proti sredini lestvice. Doživeli pa so pekoč poraz. Gostje so bili bolj čvrsti, reaktivni in natančni. Trener Marino Kragelj, ki je predčasno zapustil igrišče zaradi izključitve, je bil po tekmi zelo razočaran: »Igrali smo zelo slabo. To je bila bržkone najslabša tekma, odkar sem prevzel Krasovo klop. Ne vem, zakaj je prišlo do odklopa. Poraz moramo temeljito analizirati in razčistiti.« Z nastopom rdeče-belih ni bil prav nič zadovoljen niti predsednik in športni vodja Goran Kocman. »Tako ne gre,« je kratko in jedrnato komentiral po tekmi in dodal: »S takim pristopom ne bomo šli daleč«. Razočarani so bili tudi igralci sami. »Res ne vem, zakaj smo igrali tako slabo. Med prazniki smo zelo dobro trenirali. Tokrat pa smo skoraj vsi odpovedali. Mogoče so bila pričakovanja prevelika. Vsi smo si želeli zmage. Zdaj bo treba pozabiti na bržkone najgršo predstavo v letošnji sezoni. Že v nedeljo nas čaka težka naloga v Pordenonu. Pričakujem reakcijo,« je dejal napadalec Nicola Venturini. Krasovi nogometaši so na poledenelem repenskem igrišču zaostajali že po enajstih minutah. Krasova obramba je po visoki podaji s kota slabo pokrila Agostinija, oziroma je nanj pozabila, in slednji je z glavo preusmeril žogo v mrežo. Zadetek je šokiral gostitelje, ki niso reagirali. Nasprotno je moral domači vratar Dovier še dvakrat (v 20. in 30. minuti) odločilno posredovati in rešiti svoja vrata. Drugi polčas je bil za gledalce bolj zanimiv in živahen. Tudi živčen, saj je sodnik po drugem golu Esteja izključil Krasovega trenerja Kraglja, ki se je nanj zgražal, češ zakaj ni dosodil pre- Strelec častnega Krasovega gola Daniel Tomizza (zanj že 5 letošnji zadetek), v ozadju Andrea D' Agnolo kroma krška nad Tomizzo. Gostje so drugi gol zadeli v zadnjem delu tekme. Pred tem pa je krasovce dvakrat rešila vratnica. V 58. minuti po strelu z glavo Mares-ce in v 74. minuti po prostem strelu Rondona. Rdeče-beli so reagirali šele po drugem golu Esteja. Tri minute kasneje je Tomizza že zmanjšal zaostanek po lepem strelu izven kazenskega prostora. Resnici na ljubo je bila ta tudi prva resnejša Krasova priložnost. Gostitelji so se opogumili in v 83. minuti bi lahko Božič, ki je zamenjal neučinkovitega Venturinija, izenačil. Njegov strel pa je švignil mimo vratnice. Carli in soigralci so nato še jalovo napadali. V zadnji minuti pa je po neučinkovitem posegu domače obrambe Este še tretjič premagal Doviera. Gostujoči napadalec Carani je lepo z glavo žogo preusmeril naravnost v sed-mico. Gol je razblinil še zadnja upanja, da bi lahko Kras izenačil. IZJAVI PO TEKMI: Valter Ridolfi, Krasov pomožni trener: »Poraz je bil povsem zaslužen. Igrali smo zelo slabo. Este je bil boljši nasprotnik. Gostje so ustvarili tudi več priložnosti za gol. Pogrešal sem več teka in borbenosti. Res škoda, saj se tudi Este bori za obstanek. Zamudili smo enkratno priložnost, da bi jih prehiteli na D-liga Kras - Este 1:3, Opitergina - Belluno 0:1, San Paolo - Rovigo 2:1, SandonaJesolo - Pordenone 1:2, Tamai - Montecchio 3: 1, Torviscosa - Montebelluna 0:0, Treviso - Sanvitese 2:0, Union Quinto - Chioggia prekinjena, Venezia - Concordia 3:0 Treviso 18 10 7 1 31:12 37 Venezia 18 12 1 S 37:24 37 Tamai 18 9 6 3 3S:24 33 Rovigo 18 8 7 3 21:13 31 Sandonajesolo 18 8 S S 28:20 29 San Paolo (-1) 18 8 S S 2S:2S 29 Sanvitese (-1) 18 7 7 4 28:24 27 Chioggia 17 7 S S 21:21 26 Pordenone 18 7 4 7 30:26 2S Union Quinto 17 S 8 4 2S:21 23 Este 18 6 S 7 27:2S 23 Kras Repen 18 4 6 8 26:35 18 Montebelluna 18 S 3 10 16:2S 18 Opitergina 18 4 6 8 30:41 18 Montecchio M. 18 3 6 9 23:32 1S C. Concordia 18 4 3 11 22:3S 1S Belluno 18 4 3 11 20:32 1S Torviscosa 18 3 S 10 23:34 14 PRIHODNJI KROG (9.1) Pordenone - Kras, Sanvitese - Opitergina, Belluno - San Paolo, Montebelluna - SandonaJesolo, Chioggia - Tamai, Rovigo - Torviscosa Montecchio - Treviso, Concordia - Union Quinto, Este - Venezia lestvici. Po porazu pa se je položaj na lestvici znova zakompliciral.« Gianluca Zattarin, trener Esteja: »Veseli me, da smo novo leto začeli na najboljši način, s pomembno zmago v gosteh. Dobro vem, da imam dobro ekipo, tako da je naš položaj na lestvici nerealen. Smo moštvo za zgornji del lestvice. Doslej pa nam je sreča obrnila hrbet. Upam, da bo v drugem delu prvenstva bolje. Današnja (včerajšnja op. ur.) zmaga proti Krasu je povsem zaslužena. Igrali smo boljše in ustvarili smo številne priložnosti. Dvakrat smo zadeli vratnico. Kljub naši premoči je Kras imel lepo priložnost, da izenači. Še dobro, da ni. Za nas bi bila to prava hladna prha.« Jan Grgič NA ROCCU 15.1. - Tekmo proti Venezii bo Kras na tržaškem Roccu igral že v soboto, 15. januarja ob 14.30. 2. AL - Zaostala tekma: Sistiana -Moraro 2:1. TURNIR JADRANU - Nogometni klub Jadran iz Dekanov je zmagal na turnirju v Miljah, ki ga je organiziral domači klub Muglia. Polfinala: Muggia - Muglia 6:5 (1:1) po 11-m, Jadran - Tabor Sežana 3:1; finale: Jadran - Muggia 2:0. Srednji branilec mora izbrati prave čevlje! V Krasovem taboru si le malokdo zasluži pozitivno oceno. Mogoče vratar Andrea Dovier, ki je ubranil dva nevarna strela. Kljub temu pa je moral trikrat pobrati žogo iz svoje mreže, kar je za vsakega vratarja precej ponižujoče. Na prepihu, čeprav včeraj ni pihala burja, je bila predvsem Kra-sova obramba. Bucovaz zasluži »politično« šestico le zato, ker je kljub rani (po zdrsu se je ranil ob mreži) stisnil zobe in igral do konca. Tekme pa ni začel na najboljši način, saj smo v uvodnih minutah celo mislili, da igra z drsalkami. Vsaj dvakrat je padel na tla. Srednji branilec si tega ne sme privoščiti in mora pred tekmo skrbno pregledati igrišče ter izbrati prave čevlje. Tudi obrambni steber Alen Carli tokrat ni bil učinkovit kot ponavadi, četudi je bil z glavo nepremagljiv. Vzvezni liniji je bil Gabriele Giacomi, ne po svoji krivdi, kot prikazen. Pogrešali smo njegove režiserske spretnosti. Prejel je premalo uporabnih žog. Mladi DAgnolo je premalo izkušen, da bi prevzel pobudo v svoje roke. Kaj pa napad? Na Kneževiča so gostujoči branilci dobro pazili, Venturini in Sain sta bila zmedena, Fantina pa je bil preobremenjen. Vsi so ga preveč iskali. Drugih variant pa niso poskušali. (jng) košarka Jadran danes ne bo igral, ekipo je zajela gripa! Današnje tekme državne C-li-ge med Padovo in Jadranom Qubi-kom ne bo! Združeno ekipo je namreč zajela pravcata epidemija gripe, tako da se je trener Walter Va-tovec na ponedeljkovem treningu, prvem po novem letu, znašel na parketu le z mladinci in veteranskim sparring-partnerjem Sandijem Rau-berjem. »Fantje so skupaj preživeli novo leto na snegu in se očitno drug od drugega nalezli gripe,« je povedal Marko Ban. Uprava Jadranovega kluba se je takoj aktivirala, da bi preložila tekmo, odborniki padovskega kluba pa so jim zelo prišli na roko in takoj privolili v spremembo datuma tekme, ki bo na sporedu šele 16. februarja. »Če nam Padova ne bi priskočila na pomoč, bi se na igrišču predstavili s šestimi igralci, Cohenom in petimi mladinci,« je še povedal Ban, predsednik Jadrana Adriano Sosič pa se je želel tudi preko našega dnevnika javno zahvalili klubu iz Veneta za športno držo. Ker je večina bolnikov še včeraj imela nad 38 stopinj telesne vročine, je Jadranu uspelo preložiti tudi sobotno gostovanje v Latisani. Tekma proti tamkajšnji ekipi bo tako prihodnjo sredo, 12. januarja. Pravilnik košarkarske zveze dogovarjanja med društvi ne ovira (razen v zadnjih treh krogih rednega dela) in nikoli ne dela težav s preložitvijo tekem, če se s tem strinjajo vsi akterji. Trener združene ekipe Walter Vatovec je bil pred razvojem dogodkov nemočen, najbolj pa ga seveda skrbi dejstvo, da mnogi igralci bodisi zaradi praznikov bodisi zaradi bolezni že dalj časa ne trenirajo, polna pa je še vedno tudi Jadra-nova ambulanta. Tomasini se »spopada« s kroničnimi težavami, Slavcu se je obnovila poškodba mišice, Peter Franco, ki se je poškodoval na zadnji tekmi starega leta, pa ima počen maleol in ga čaka precej dolgo okrevanje, morda celo vse do konca januarja, kar je za ekipo, ki jo pesti pomanjkanje centimetrov, še posebno hudo. »Smo ekipa s številčno najbolj omejenim izborom igralcev v ligi, z najmanj centimetri in najskromnej-šim budžetom, zato je naš cilj lahko samo obstanek. Upam, da bomo v povratnem delu zbrali vsaj toliko točk, kot smo jih v prvem,« ves čas svari pred prevelikim optimizmom Jadranov trener Vatovec. PLANINSKI SVET Novoletni pohod na Medvedjak Toplo, iskreno novoletno voščilo planincem najlepše zazveni na osvojenem vrhu, čeprav se slednji ne more ponašati s posebno visoko nadmorsko višino. Vrh je pač vrh, predstavlja doseženi cij. Da bi svojim članom in prijateljem omogočili tako iskreno voščilo, prirejajo odborniki Slovenskega planinskega društva Trst že tradicionalni novoletni pohod na Medvedjak. Letos je bil že dvaindvajseti. V zgodnjih popoldanskih urah so se pohodniki začeli zbirati na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru. Lepo zimsko vreme je privabilo lepo število izletnikov, od starejših planincev, ki jim je ta izlet še posebno drag, do živahne skupine mladostnikov in otrok. Skupno so se podali po prijetni gozdni poti in kmalu dosegli vrh. Slednji je bil skoraj pretesen za vse, saj se je na njem zbralo skoraj osemdesetpo-hodnikov, pa še nekaj psičkov jih je spremljalo. V prijetnem vzdušju so si nazdravili, si voščili, prijetno po-kramljali in zapeli. Ko se je začelo sonce nagibati k zatonu in in je pritisnil hujši mraz, pa so naglo sestopili. Ob slovesu so si še zaželeli, da bi se čim prej srečali na naslednjem izletu. Članarina in zavarovalnina SPDT Slovensko planinsko društvo Trst obvešča svoje člane, da bodo za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine odborniki na razpolago v prvih janurskih dneh in sicer s sledečim urnikom: torek, 11. januarja in sreda 13. januarja od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, Ul. s. Frančiška 20; sreda, 12. januarja od 19.00 do 21.00 ure v Prosvetnem domu na Opčinah in v ponedeljek, 17. januarja od 19.00 do20.30 ure v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44. Dražgoše SPDT obvešča udeležence spominskega pohoda v Dražgoše, da za odhod se dobimo v nedeljo, 9. januarja, ob 4.20 pri spomeniku v Križu. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio.) odbojka - Danes finale Jadranskega pokala v Pordenonu »Predjed« za Slogo Tabor Proti videmskemu moštvu VBU tudi »pregled« razmerja moči pred odločilno fazo deželne C-lige Odbojkarji Sloge Tabor imajo v letošnji sezoni pred sabo kar nekaj prestižnih ciljev. Dosedanji potek prvenstva je pokazal, da lahko v deželni C-ligi merijo na napredovanje, z odličnimi rezultati v prvi fazi so si že zagotovili udeležbo na zaključnem četveroboju za deželni pokal, ki bo 6. februarja, danes pa jih v Pordeno-nu čaka finalni nastop v 1. čezmejnem Jadranskem pokalu. Njihov nasprotnik (od 16. ure dalje) bo videmski VBU, ki je prvi v skupini A C-lige. Ker Sloga Tabor vodi v skupini B, bo to pravi dvoboj doslej najboljših deželnih tretjeligašev in prava »predjed« druge faze, v kateri se bo šest najboljših ekip potegovalo za edino mesto, ki vodi v B2-ligo. »Zelo si želimo osvojiti Jadranski pokal,« pravi krilni tolkač Sloge Tabor Ambrož Peterlin, ki ima tudi recept za zmago proti videmskemu moštvu. »Potrebno bo dobro servirati, da VBU oddaljimo od mreže. Oni imajo dobrega podajalca in dobra centra. Vsem trem moramo otežiti delo. Tako in tako največ napadov pri njih odigra krilo Tomba,« je pojasnil Peterlin. Treba je vedeti, da je VBU obdržal štiri šestine ekipe, ki je lani igrala v B2-ligi, zato je tudi letos vsega spoštovanja vreden na- Podajalec Veljak, v ozadju Vasilij Kante kroma sprotnik, čeprav Peterlin pravi, da se novi korektor videmskega moštva ne zdi najboljši. Sloga Tabor je posebno v zadnjem mesecu igrala zelo dobro, upati je, da fantom odmor ni škodil, čeprav so med prazniki vadili še kar redno. »Naša moč je v veliki uravnoteženosti ekipe, v kateri nihče posebno ne izstopa, čeprav moram reči, da je bil Vasilj Kante na nekaterih letošnjih tekmah res neustavljiv,« je pojasnil Peterlin. V polfinalu je VBU premagal Prva-čino, Sloga Tabor pa tržiški Fincantieri. Po moškem finalu bo danes v Pordenonu na sporedu že ženski med Pordenonom in goriškim Milleniumom. 1 8 Četrtek, 6. januarja 2011 KULTURA / geldališče rossetti - Predstava II viaggio di Caterina od jutri v dvorani Bartoli Lara Komar protagonistka zgodbe o bedi in osamljenosti Tekst sta podpisala Sabrina Morena in Franco Pero, ki je tudi režiser - Po romanu Diane De Rosa Kakšno je življenje malega človeka v Trstu ob koncu 19. stoletja? Te odgovore bo iskala predstava z naslovom Il viaggio di Caterina (Katerinino potovanje), ki jo bodo na Rossettijevem odru, v dvorani Bartoli, premierno uprizorili jutri, 7. januarja, ob 21. uri. Gre za igro, ki je nastala v produkciji Stalnega gledališča FJK in v sodelovanju s tržaško pokrajino (odborništvo za mir in legalnost), pod dramo pa sta se podpisala Sabrina Morena in Franco Pero. Slednji je prevzel tudi režijo, na včerajšnji uradni predstavitvi krstne uprizoritve te gledališke predstave pa je dejal, da se počuti kot »tat«, saj je v dotičnem primeru besedilo »ukradel« najprej Diani De Rosa, ki je napisala roman Il baule di Giovanna, po katerem je ta gledališka zgodba povzeta, nenazadnje pa je besedilo vzel tudi Sabri-ni Morena, s katera sta se, kot je dejal režiser, popolnoma poglobila v študij zgodovinskih virov iz tistega časa. Igra Il viaggio di Caterina ponuja pogled na tržaško stvarnost ob koncu 19. stoletja, ko so se s trebuhom za kruhom v Trst zgrinjali ljudje s Krasa, iz Istre in Furlani- je. V predstavi gre za pogled, ki nikakor ni isti kot pogled na Trst iz drugih krajev, ki so v njem videli le razvito trgovsko in pristaniško mesto. Zgodba se vrti okrog mlade Caterine, ki je kot dvanajstletno dekle začela delati v svojem domačem kraju Cor-mons, kasneje pa jo je mati poslala na delo v Trst. Tu se je moralo mlado dekle soočati z bedo, nasiljem in osamljenostjo, vrhunec pa je njeno »bedno« življenje doseglo, ko je neporočena zanosila in rodila punčko. Kljub temu, da je bila Caterina obkrožena z ljudmi, ki so ji pomagali, se je počutila osamljeno in nebogljeno, kar jo je vodilo v vedno večjo stisko in depresijo, in prav pri tej težavi, so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, bi lahko potegnili vzporednico s sodobnimi časi, ko se marsikatera mati počuti osamljeno; ta osamljenost pa včasih privede tudi do ekstrem-nih situacij kot je denimo detomor. Prav s tem pojavom se ukvarja tudi ta igra, ki ji bo poseben pečat dala tudi glavna igralka Lara Komar, sicer članica ansambla Slovenskega stalnega gledališča. Komarjeva nam je povedala, da bo na Rossettijevem Levo avtorja dramske priredbe, Denis Visioli in Aantonio Calenda med včerajšnjo predstavitvijo, desno pa zgoraj avtorica romana Diana De Rosa, spodaj pa Lara Komar kroma odru nastopila prvič, zaupala pa nam je tudi, da ji je zgodba predstavljala velik izziv, saj je bilo zanimivo brati in študirati originalne zgodovinske dokumente, na podlagi katerih je hotela razumeti, kaj vse je občutila mlada Caterina in kako se njena zgodba lahko poistoveti s podobnimi krajevnimi zgodbami. Protagonistka predstave nam je še povedala, da kljub temu, da so ji zgodbe malega človeka blizu, jo je ta še posebej ganila, saj se v njej zrcalijo tudi nekatere današnje tragične zgodbe, vloga pa je zanjo predstavljala velik izziv tudi zato, ker gledalec lahko junakinjo spremlja v vseh prelomnih trenutkih, na katerih se njeno življenje obrne v povsem drugo smer. O igralski zasedbi je spregovoril tudi režiser Pero, ki je poudaril, da je bila izbira zasedbe zelo pomembna, saj takšne zgodbe ni lahko spraviti na oder, ker se lahko kaj hitro zgodi, da ta ne zaživi, je ocenil režiser, ki je pohvali tudi druge igralce. Še posebej je izpostavil Fulvia Falzarana v vlogi sodnika, Mario Arriis v vlogi matere Lucrezie Bainat, Adriana Braidottija v vlogi zaročenca Luigija Pagnuttija in druge. Scenografija in kostumografija predstave pa sta delo Andree Staniscija. Naj ob koncu povemo, da bo drama, katere osnovna nit je življenjska zgodba dekleta, ki išče pristne odnose, vedno nekaj izgubi in se nenazadnje povsem izgubi v brutalnem življenju, na ogled do nedelje, 16. januarja. Predstava se bo začenjala ob 21. uri, razen ob nedeljah, ko bo na sporedu ob 17. uri. (sč) V Rimu razstava umetnin Lorenza Lotta Italijanska prestolnica bo spomladi gostila razstavo mojstrovin umetnika iz 16. stoletja Lorenza Lotta (1480-1556). V razstavnih prostorih v konjušnicah Kvirinala bo na ogled sedemdeset umetnikovih slik, razstava pa nastaja v sodelovanju z vlado dežele Marche, v kateri je v Benetkah rojeni umetnik ustvaril nekatera svoja največja dela, z njo pa se bo zaključil razstavni trojček, namenjen predstavitvi treh pomembnejših beneških slikarjev. Ze pred tem sta bili na ogled leta 2006 razstava o Antonellu da Messina, leta 2008 pa o Giovanniju Belliniju. Postavitev bo dvodelna: v prvem delu bo predstavljenih 13 ali 14 oltarjev, v drugem pa portreti in upodobitve svetnikov. Dela za razstavo bodo pripeljali še iz Veneta in Lombardije ter iz muzejev na Dunaju, v Parizu, Madridu, Moskvi in New Yorku. (STA) Na Dunaju razstava ženskih predstavnic pop arta V dunajski razstavni dvorani Kunsthalle je še do 6. marca na ogled razstava Power up, ki predstavlja ženske predstavnice pop arta. Zastopanih je devet mednarodnih umetnic, med njimi Evelyne Axell, Christa Dichgans, Rosalyn Drexler, Jann Haworth, Dorothy Iannone in Kiki Kogelnik. Cilj razstave je reinterpretirati umetniško gibanje, ki so ga do danes večinoma povezovali z moškimi ustvarjalci. Na razstavi je predstavljenih dvesto del. Umetnice se niso le na kritičen in pogosto igriv način posvetile velikim temam časa: norčavo in s humorjem so pod drobnogled vzele tudi odnos moški-ženska. (STA) Evrovizijsko tekmovanje: letos udeležba 43 držav Letošnjega Evrovizijskega tekmovanja se bo v nemškem Dusseldorfu udeležilo skoraj rekordno število 43 držav, med njimi Albanija in San Marino, prvič po letu 1997 pa tudi Italija. Toliko držav se je za evropsko popevko leta potegovalo samo še leta 2008. Lani je v Oslu, kjer je zmagala predstavnica Nemčije Lena, sodelovalo 39 držav. Finale letošnje Evrovizije bo 14. maja, polfinalna večera pa 10. in 12. maja. (STA) novo odlikovanje Boris Pahor bo komander reda umetnosti in leposlovja Francije Pisatelj Boris Pahor bo prejel novo francosko odlikovanje, postal bo namreč komander reda umetnosti in leposlovja Francoske republike. Novica sicer ni nova, saj je novo odlikovanje za Pahorja že napovedala francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli na zaključnem večeru francosko-slovenskih srečanj v Ljubljani 15. novembra lani. Novo je to, da naj bi Pahor prejel odlikovanje 25. januarja letos v francoski rezidenci v Ljubljani. Novico je medijem sporočil predstavnik tržaškega Odbora enakih in svobodnih državljanov Claudio Cossu, ki se sklicuje na vabilo, ki ga je prejel, medtem ko so nam na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani včeraj sicer potrdili, da bo Pahor prejel odlikovanje, glede datuma pa nam niso mogli dati dokončne potrditve. V sporočilu Odbora enakih in svobodnih državljanov piše, da se je Francija odločila ponovno odlikovati Pahorja zaradi dostojanstva, ki ga je dokazal v okviru trpljenja, ki ga je prestal najprej med fašistično strahovlado, nato pa v nacističnih koncentracijskih taboriščih, kar je opisal v svojih leposlovnih delih. Zdaj mu mora uradno priznanje dati še Italija: Odbor enakih in svobodnih državljanov mu je že podelil svojo nagrado Trst civilna kultura 2010 v nasprotju z Občino Trst, ki ga vodi nostalgični in filofašistični odbor, ki ni nikoli hotel priznati Pahorjevega protifašističnega delovanja, piše v sporočilu Odbora. revije - Izšla je v prazničnem obdobju Z dvojno številko pestre vsebine se je Mladika poslovila od leta 2010 Zadnja, dvojna številka tržaške revije Mladika z letnico 2010 je izšla konec decembra. Revija prinaša na prvi strani uvodnik škofovega vikarja za slovenske vernike na Tržaškem Antona Bedenčiča z naslovom »Božič, izziv ali utopija?« in s podnaslovom »Nas čaka usoda indijanskega človeka?«. V reviji so objavljene pesmi Marije Švajncer, ki je prejela drugo nagrado za poezijo na 38. literarnem natečaju revije Mladika. Novela »Izdajalec« Ivane Hauser pa je bila priporočena na istem natečaju. Vladimir Kos iz Japonske je avtor pesmi »Drevesu z zelenimi listi« in »Zemlje simfonija«. O zlatem jubileju Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Ba-juka v Buenos Airesu piše Mirjam Oblak. Peter Merku v spominih na življenje v Nemčije piše o službenem obisku v Moskvi. V rubriki Manjšina onkraj šengenskih zapornic Primož Sturman se je pogovoril z italijanskim intelektualcem, časnikarjem in književnikov na Reki Giacomom Scottijem. Nataša Stanič pripoveduje o svojem vzponu na Kilimandžaro na božični večer. Aleksander Furlan pa se spominja božičnih praznikov in mame v času svojega otroštva. V rubriki Iz hrvaške poezije je Martin Silvester izbral in prevedel pesmi Josipa Jakova Planinica, Rajka Gliba, Mire Šubalic, Živka Prodanovica in Slavice Sarkotic. Alojz Rebula se spominja Tržačana, inženirja Borisa Jericija, ki se je zaradi zgodovinskih razmer v sedemdesetih letih preselil na Švedsko in tam tudi prevajal dela slovenskih avtorjev v svedščino. O Slovencih na Dunaju pa piše vodička na Du- naju Mojca Gatz. »Sveta noč za steno v ječi« je naslov prispevka, ki je povzet po radijskem pogovoru, ki ga je pred leti imel radijski urednik Saša Martelanc s primorskim duhovnikom msgr. Jožkom Kragljem, ki je 27. novembra 2010 umrl v Vipavi. Evelina Umek v članku z naslovom »Neznana Danica« piše o svojem dojemanju Danice To-mažič iz pisem, ki so bila pred nedavnim objavljena v publikaciji Pisma bratu v zapor in drugi dopisi. V članku avtorica poudari predvsem to, da pisma osvetljujejo drugačno Danico od tiste, ki jo je pisatelj Fulvio Tomizza prikazal v romanu Mladoporočenca iz ulice Ros-setti. Takole zaključuje Umkova: »Bila je mlado dekle, s svojimi ideali, čustvi, ki je živela v vrtincu najbolj krutega obdobja za nas vse. Zaradi njene lepote in veselja do življenja pa so mnogi videli v njej površno, razvajeno žensko, ne da bi se zavedali lastne površnosti.« Na zadnjih straneh revije je še z novicami bogata Antena, ocena knjige Zgodovina slovenskega planinstva in Novice knjižnice Dušana Černeta. V mladinski prilogi Rast beremo ubodnik Valentine Oblak z naslovom »Čutite: brez ovir, brez pravil, brez zapovedi!«, poročilo Aleksandra Brussa o študijskem mIadika 9-1 fl a: ni i f, F v. b \ i U|QI11 PfcLi ffl . V \ fil z L-;:\f letu v Maleziji, oceno Helene Pertot filma »Socialno omrežje«, anketo, kako preživljajo mladi božič v zamejstvu in pogovor z nekaterimi mladimi, ki so angažirani na različnih področjih zamejske stvarnosti, recepte za božične praznike, lekcijo bonto-na izpod peresa Eme Kravos, ter pesem Lenarta legiše z naslovom »Zvok trobente plava skozi gozd«. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. januarja 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Športnik leta 2010, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.45 Glasb.: Koncert za Sv. Trije Kralje 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sv. maša, sledi Angelus 12.00 Variete: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Variete: I migliori anni - Finale Lotteria (v. C. Conti) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.10 Risanka: Le nuove avventure di Braccio di Ferro 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 10.10 Aktualno: Nonsolosoldi 10.15 Dnevnik, sledi Si, viaggiare 10.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 10.45 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 13.45 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Šport: Sta-dio sprint 17.55 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.00 Dnevnik 18.05 Šport: 90° minuto 19.10 Film: Dumbo (risanka, ZDA '41) 20.25 Žrebanje lota, sledi Dnevnik 21.05 Film: Jumper - Senza confini (akc., ZDA '08, r. D. Liman, i. H. Christensen) 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.10 Almanah ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Film: Hercules (risanka, ZDA '97) 10.35 Film: Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentie-ri 16.50 Film: Superfantagenio (kom., It., '86, r. B. Corbucci, i. B. Spencer) 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Film: Hook - Capitan Uncino (fant., ZDA '91, i. R. Williams 23.30 Šport: Contro-campo 1.25 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Tom & Thomas; Un solo destino (kom., V.B. '02, i. A. Johnson) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 14.15 Nan.: Cougar Town 15.15 Film: I ponti di Madison County (dram., ZDA '95, r.-i. C. Eastwood) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Il codice Da Vinci (tri-ler, ZDA '05, r. T. Hanks) 0.35 Film: Letters from a killer (triler, ZDA, '98, r. D. Carson, i. P. Swayze) 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 Il gobbo di Notre Dame (risanka, ZDA '96) 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 12.55 17.40 Dok.: Geo & geo 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Risanka: Il piccolo principe 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: C'era una volta il West (western, It., '68, r. S. Leone, i. C. Cardinale) 0.10 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 La l sione natura 21.10 Film: La pantera rosa (kom., ZDA '63, i. P. Sellers) 0.15 Nan.: N.Y.P.D. (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.05-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Talebajski 10.35 Pod klobukom 11.15 Sprehodi v naravo 11.40 Omizje 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 13.50 Dok. film: Hotel Palace (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki igr. film: Pesem iz oblakov 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 Dok. serija: Resnične zgodbe 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.45 Šport 20.00 Mini serija: Sisi 21.40 Zgodba o Daphne Blagayani 23.00 Podoba podobe 23.30 Anton Lesko-vec: Dva bregova 1.40 Dnevnik (pon.) |r Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.15 Nad.: Strasti, 58. del 8.00 Otr. nan.: Telebajsk 10.00 Dobro jutro (pon.) 11.25 Cortina: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek, 35 km (M) 13.40 Magazin v alpskem smučanju 13.55 Cortina: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek, 16 km (Ž) 15.55 SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 17.50 6.30 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Risanke 8.50 Film: Anastasia (risanka, ZDA, '97) 9.50 11.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.30 Film: Il principe ranocchio (fant., ZDA, '02, r. A. Ar-kush, i. M. Richardson) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.00 Film: La principessa e la magia del drago (akc., ZDA '06, r. D. Wu, i. J. Reardon) 16.45 Film: Lissy - Principessa alla riscossa (risanka, Nem., '07) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Kotal-kanje: Ice Gala 2010 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Chiedimi se sono felice (kom., It., '00, i. Aldo, Giovanni, Giacomo) Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... At-tualita (pon.) 8.05 Aktualno: Videomotori 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nad.: Betty La Fea 11.15 Dok. odd.: Borgo Italia 12.50 Aktualno: Voci dal ghetto 13.50 Aktualno: Capodanno in piazza Unita 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Fede, perche no? 19.05 Risanke 19.30 Film: Un magico weekend (pust., '96, i. T. O'Brien) 20.00 Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Variete: Borghi nel FVG 21.10 Film: Sherlock Holmes 22.00 Dok.: Italia magica 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.10 Film: Eden (dram., r. H. Goldberg, i. J. Going) LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Aktualno: Speciale Omnibus 9.55 Dok.: La7Doc - Secrets of Archeology 10.30 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.30 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: La storia infinita (fant., Nem., '84, i. N. Hathaway) 16.05 Dok.: Missione natura 18.00 Nan.: Mac Giver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Mis- SP v alpskem smučanju, slalom (M) 19.15 Zaščita pred snežnimi plazovi 20.00 Koncert 21.40 Nad.: Ljubice 22.30 Nad.: Afrika, ljubezen moja (pon.) Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.00 Novice 10.15 Kronika 11.20 Na Tretjem... 13.30 Poročila TVS1 14.10 Dok. odd.: Hoolly-woodski časi Slovenije, 2. del 15.30 Poročila TVS1 16.20 Satirično oko 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik TVS1 19.50 Kronika 20.00 Aktualno 20.30 Na Tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Življenje v gorah - Uročeno zavetje Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Dok. odd.: K2 15.50 Dok. od.: City folk 16.20 Dok. odd.: Srečanje z... 16.50 Slovenski magazin 17.20 Globus 18.00 Kraji in običaji 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.25 AS: S. pokal Zagreb: Slalom (m), povzetek 21.35 Zgodovina ZDA 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Avtomobilizem 22.30 Primorska kronika 22.45 Izostritev 23.15 Primorski mozaik 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmej-na Tv - deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 Hrana in vino 11.0012.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino 18.00 Kulturabend.de 19.00 Mozaik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura 20.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 22.00 Mozaik 23.15 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura 23.45 Videostrani prodaja, Reklame 9.30 16.10 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.20 11.40 TV prodaja, Reklame 10.5018.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.10 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Naj reklame 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Pravi zločin (krim. serija) 21.55 Na kraju zločina: CSI Crime Scene Investigation (akc. serija) 22.45 24UR, zvečer, Novice 23.05 Chuck (akc. serija) 23.55 30 Rock (hum. serija) 0.20 Tudorji (zgod. serija) A Kanal A 7.40 Yu-Gi-Oh! GX (animirana serija) 8.05 Svet, pon., Novice 9.05 Potepanje po Arktiki (dok. serija) 9.55 14.50 Družina za umret (hum. serija) 10.20 15.50 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.55 23.20 Pa me ustreli! (hum. serija) 11.25 Sestra in jaz (drama) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 16.20 Obalna straža ponoči (akc. serija) 14.25 skrita kamera 15.20 Domače kraljestvo (hum. serija) 17.10 Na kraju zločina: Miami CSI (kriminalistična serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Elektra (akc. film) 21.35 Film: Šola za barabe (romantična kom.) 23.45 Mit (akc. film) 1.50 Love TV (erotika) 4.25 Nočna ptica (erotika) pop Pop TV 7.35 14.30 Najlepša leta (hum. serija) 8.25 15.20 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.15 TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.20 Dobro jutro; 9.00 Sv. maša; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat -7. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 200-letni-ca samostana na Kostanjevici; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik;17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.3314.45, 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Četrtek, 6. januarja 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska 1000 _ Hi 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bodo vlažni tokovi od jugozahoda prekrivali hladen zrak, ki je prisoten v nižjih plasteh naše dežele. Od jutri pa bomo zmeraj pod vplivom jugozadnega vetra, temperature se bodo višale. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.36Dolžina dneva 8.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 19.03. A Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Z jugovzhodnim vetrom k nam priteka toplejši in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.57 najvišje 31 cm, ob 8.17 najnižje -6 cm, ob 12.20 najvišje 5 cm, ob 18.44 najnižje -27 cm. Jutri: ob 2.45 najvišje 29 cm, ob 9.51 najnižje -9 cm, ob 13.37 najvišje -3 cm, ob 19.29 najnižje -18 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .230 Vogel.................105 Kranjska Gora.........50 Krvavec................60 Cerkno ................ 50 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .40 Civetta...............160 Piancavallo..........100 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............120 Podklošter............60 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg par? topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ^NAPOVED ZA DANESS Od obale do Predalp bo spremenljivo oblačno. V teku popoldneva bo na obali rahlo deževalo, v nižinah in na kraških planotah pa se bo lahko pojavil sneg. Proti večeru bo deževalo, v Predalpah pa snežilo. Možne bodo poledice. Na severovzhodu države bo delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. Čez dan se bodo pojavljale rahle padavine. Najprej kot rahel sneg, nato povečini kot rahel dež. Možna bo poledica. Pihal bo jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju 0, v alpskih dolinah do -11, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 5 stopinj C. ¿9 TOLMEČ O 0/4 O PORDENON 1/6 O GRADEC -2/6 y-, TRBIŽ O -1/3 O -4/3 KRANJSKA G. CELOVEC O -3/3 O TRŽIČ 0/5 O 0/5 S. GRADEC CELJE 2/9 O MARIBOR O 1/9 PTUJ O M. SOBOTA O 3/10 ČEDAD O 1/6 K O HJ^ L LJUBLJANA 3/7 POSTOJNA O 1/5 KOČEVJE V N. MESTO 2/8 O ZAGREB 4/11 O (NAPOVED ZAJUTRI Nad vsem območjem dežele bo prevladovala oblačnost z dežjem. V jutranjih urah bo v hribih snežilo. V teku dneva bo snežilo nad 1.500 m, močneje v Predalpah. Možne bodo poledice v gorskem pasu. Jutri in v soboto bo na severovzhodu države še delno jasno, drugod bo oblačno. Občasno bo deževalo. Več padavin bo v zahodni Sloveniji. Pihal bi okrepljeni jugozahodnik. Začelo se je najlepše obdobje ugodnih nakupov. Popust 28% BILLY knjižni regal _ 80x28 cm ^ višina 202 cm breza barve 49* namesto J59f Popusti do 40% a > Pravi čas je, da nas obiščete. Vračajo IKEA popusti, tudi do 40% nižje cene na izbrane izdelke za dom. Če si član kluba IKEA FAMILY, si upravičen do dodatnega 10-odstotnega popusta na veliko izdelkov že v akciji. Vse podrobnosti o datumih in popustih najdete na naši spletni strani ikea.it Kakovost po najugodnejših cenah. IKEA VILLESSE - VILEŠ (Gorica), Ulica Cividale. Ponedeljek - nedelja: 10 - 20