PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: VI - ISSN 1580-0547 Februar 2004 • Številka 1 SOTOČJE f' i m Za vas beležimo čas! GOREN#SIfI F Kraji in ljudje--------------- " Neoporečne pitne vode dovolj za vse Neoporečne pitne vode imamo v občini Medvode dovolj, le pripeljati jo moramo še v vodovodne sisteme. Razprava, ki so jo člani občinskega sveta vodili pri osnutku proračuna za letošnje in prihodnje leto, je jasno nakazala, da je potrebno še več pozornosti in s teni tudi sredstev nameniti oskrbi s pitno vodo. Ker gre za res kompleksen problem, so ga na razširjeni seji, sredi decembra, obravnavali odborniki za komunalne dejavnosti, predstavniki občinske uprave, strokovnjaki s tega področja in zainteresirana javnost. Prvenstveno so se seznanili s projektom vključevanja novih vodnih virov in s primarnimi ukrepi na obstoječem vodovodnem sistemu, ki ga je naročila občina Medvode, pripravilo pa javno podjetje Komunala Kranj skupaj s podizvajalci. Za njegovo izvedbo bi v prihodnjih letih potrebovali najmanj 400 milijonov tolarjev. Ena najpomembnejših ugotovitev je, da vrtine, ki so bile izdelane v zadnjih letih: Zavrh, Vikrče, Studenčice, Legastja in v letošnjem letu Preska, razpolagajo skupaj z 62 litri vode na sekundo, kar je dovolj za oskrbo celotne Občine Medvode z neoporečno pitno vodo. Z aktiviranjem vrtin v Vikrčah in Preski bi lahko, po ocenah strokovnjakov, nadomestili črpališči Svetje in Senica. Kot je dejal hidrolog Vladimir Ferjančič, je občina Medvode ena redkih, če ne celo edina, ki razpolaga s projektom, kako v popolnosti nadomestiti obstoječe, precej ranljive, vodne vire. Manj razveseljivo ugotovitev je podal vodja kranjskega vodovoda Roman Udir, saj bi ta projekt uresničevali najmanj 50 let, če bi bilo v proračunu občine Medvode zanj namenjeno le toliko sredstev, kot jih načrtujejo v osnutku za letošnje in prihodnje leto. Naložba v vključevanje novih vodnih virov in ukrepi na obstoječem vodovodnem sistemu je namreč ocenjena na najmanj 400 milijonov tolarjev. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da bomo na ta način res dobili novo neoporečno vodo, vendar bo le ta pritekla v nekaterih primerih v dotrajan vodovodni sistem, saj naj bi imeli še vedno krepko prek 30 kilometrov azbestno-cement-nih vodovodnih cevi. Na razpravi so ugotovili tudi, da bo za celovito oskrbo občine z neoporečno pitno vodo potrebno rešiti tudi status vaških vodovodov. Ti se morajo organizirati v skladu s sedaj veljavno zakonodajo, kar pomeni, da mora vsak vaški vodovod imeti odgovorno osebo, ki bo skrbela tako za delovanje sistema kot za neoporečno pitno vodo.Uporabniki vode iz vaških vodovodov bi morali plačevati vsaj državno določeno ekološko takso, tako kot uporabniki vode iz javnega vodovoda, saj je to eden izmed pomembnejših virov za izgradnjo kanalizacije. Po ocenah bi jo morala občina Medvode bm. tega naslova pridobiti letno za 13 milijonov totci/ larjev več. Neurejene razmere na tem področju bodo lahko v prihodnje tudi ena izmed ovir, da občina ne bi pridobila še tistih državnih sredstev, ki bi ji sicer pripadala. Silvana Knok Stroka, politika in javnost o oskrbi s pitno vodo. Ker je glede na obstoječo zakonodajo Občina Medvode, tako kot ostale občine po Sloveniji, dolžna skrbeti za neoporečno pitno vodo, se je problematika oskrbe z vodo tudi v lanskem letu reševala na različnih ravneh. Vaški vodovodni sistemi, iz katerih se oskrbuje 13 odstotkov vseh občanov, ki morajo v veliki meri vodo v prehrambne namene prekuhavati, naj bi se organizirali v skladu z zakonodajo. Za javni vodovod, s katerim upravlja Javno podjetja Komunala Kranj in s pitno vodo oskrbuje 87 odstotkov občanov, pa se je začela iskati možnost, kako vključevati nove vodne vire in postopno opustiti črpališči Svetje in Senica. Hkrat so iskali rešitve, kako zagotoviti vodo v nekaterih sistemih v Polhograjcih, kjer je trenutno ni dovolj. AVTO MEDVODE, i o • Prodaja novih in rabljenih avtomobilov • Odkup rabljenih avtomobilov • Prepisi vozil Gorenjska c. 12, Medvode tel./fax: 01/36 11 601 gsm: 041 330 578 www.avtomedvode.com Tabel pa še vedno ni... Obiskovalca občine ob prestopu meje ne pozdravimo, ko kaj išče, ga ne usmerimo. Pozdravnih in usmerjevalnih tabel v občini Medvode še vedno ni. Ob vstopu v občino pozdravljajo le nosilni stebri, na katerih smo pred dobrini letom ponekod še lahko prebrali Občina Medvode, kasneje pa si ogledovali le še plakate, ki so vabili na različne koncerte. Več kot pol leta je že minilo, odkar je občinska strokovna skupina v sestavi Stanislav Žagar, Franci Jeraj, Rok Tomšič in Lojz Tršan pripravila vse potrebne predloge, opravljen pa je bil tudi terenski pregled. S tem, pravijo na občini, so svoje delo opravili. "Mi smo že junija podpisali pogodbo z izvajalcem, tj. podjetjem Amicus, d. o. o. In najkasneje do konca septembra naj bi usmerjevalni sistem, vsaj nekomercialni, stal, ” je povedal vodja oddelka za proračun in finance občine Medvode Rok Tomšič. A seje vse skupaj tako zavleklo, da konec januarja 2004 nobena od obljubljenih tabel še vedno ne stoji. Naj spomnimo, zadnji podpisani rok je bil že 10. julija 2003. Občina naj ne bi imela nobenih stroškov zaradi zamujanja. Pooblaščeno podjetje Amicus, d.o.o., ki za občino Medvode izvaja tovrstna dela (pred nekaj leti je to podjetje postavilo tudi oglasne panoje), bo namreč nekomercialni del tabel postavil brezplačno. Gre namreč za dva sistema usmerjevalnih tabel; nekomercialne in komercialne. Šele ko bo Amicus postavil nekomercialne, in to brezplačno, bo lahko začel postavljati table, ki usmerjajo k podjetjem. Te pa so plačljive in kasneje, tako kot se je praksa uveljavila pri oglasnih tablah, drugačne ne bodo več dovoljene. Vsa zagotovila, ki jih občina Medvode prejema od Amicusa, pa je nemogoče preveriti. Direktor Primož Kapus je namreč vedno nedosegljiv, ostali zaposleni pa ne smejo ali pa nočejo dajati informacij. In vprašanje, kdaj se bo možno po občini premikati bolj orientirano, ostaja odprto. Olga Š. SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica Marija Volčjak, urednik priloge Andrej Žalar. Priprava za tisk Gorenjski glas, tisk: Tiskarna KARA, d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 1 je priloga 10. številke Gorenjskega glasa, 6. februarja 2004. V nakladi 5000 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Naslovnica: Lidija Sušnik, foto. Goiazd Kavčič, ličenje. Peti a Froehlich _______________________________________Kraji in ljudje I Cesta na Osolnik - nedokončana zgodba Cesto na Osolnik so krajani začeli urejati leta 1997. Ustanovili so gradbeni odbor, začeli zbirati finančna sredstva in pridobili soglasja za odstop zemljišča. Posebej so ponosni na to, da jim za odstopljena zemljišča ni bilo potrebno poravnati nobenih odškodnin, kar v večini krajev naše občine ni uveljavljena praksa. Leta 2001 je bilo razširjenih in asfaltiranih prvih 500 metrov ceste, tudi leta 2002 se je nadaljevala rekonstrukcija, s katero so pridobili novih 500 metrov asfalta. Lani so se lotili sečnje drevja, priprave gramoza za nasipava-nja ceste in zbrali milijon in pol sredstev, ki so jih še pred poletjem nakazali na občinski proračun. Z upanjem, da se bodo čimprej za- čela dela za asfaltiranje nadaljnjih 500 metrov ceste. Po nekaj mesecih je enak znesek pridala še občina, po sistemu tolar na tolar, in izbrala najcenejšega ponudnika za izvedbo del. V mesecu novembru so se dela končno začela, po mnenju krajanov mnogo prepozno, saj je sneženje onemogočilo nadaljevanje del. "Zmrzal je poskrbela, da je cesta sedaj prevozna. Ko bo prišla odjuga, bo to postal problem, saj cesta ni niti posuta, niti povaljana in ni skopana do potrebne globine, spodaj je samo blato,” je dejal predsednik gradbenega odbora za cesto na Osolnik, Vinko Peklaj. Krajane skrbi tudi zmanjševanje deleža sredstev CRPOV, oziroma izpad le Koliko časa še "cesta v gradnji”. teh leta 2003, ki so namenjena prav ohranjanju demografsko ogroženih območij, kamor Osolnik vsekakor spada. NP ELEKTRO KUŠAR _ Kajakaška c. 52,1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 511 62 14 fax: +386 (0)1 511 67 44 gsm: +386 (0)41 618 273 e-mail: elektro.kusar@siol.net ZAPOSLIMO ELEKTROINŠTALATERJA Z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI Plaz odnesel del ceste na Gonte "Tolar na tolar”, 2964 metrov makadamske javne poti Trnovec -Setnica, projekt že pred tremi leti ocenjen na 54 milijonov tolarjev, le 12 tistih, ki so pripravnem prispevati svoj delež za rekonstruk-cyo in asfaltiranje ... Vse to so podatki, ki že sicer niso spodbudni. Ko udari še narava, ki že sicer ni najbolj naklonjena tej cesti, tako kot se je to zgodilo konec novembra, potem se na kmetjjo odprtih vrat Gonte z osebnim avtomobilom ne morete pripeljati brez težav. Plaz je namreč odnesel del ceste. Cesta, čeprav je ni niti tri kilometre, ima svojo dolgo zgodovino. Kot vse ceste po Polhograjcih. Vsako večje deževje, ob dejstvu, da so ti kraji že sicer močno vodonosni, s ceste odnese ves nasuti material. Zgodba se ponavlja, stroški vzdrževanja ceste pa so veliki. Občina Medvode je v lanskem letu objavila razpis za pripravljalna dela na prvem 600-metrskem odseku ceste in še na nadaljnjem 600-metrskem odseku, ker v vmesnem ravninskem delu dva izmed lastnikov zemljišč nista dala svojega soglasja. Tri milijone sredstev je bilo pridobljenih iz projektov CRPOV, 4,5 milijona pa so skupaj prispevali KS Trnovec in krajani, ki gravitirajo na to cesto. Za dela je bilo na razpisu izbrano podjetje Avtoprevozništvo Andrej Trampuš, s. p. V preostalem delu ceste, ki ni bila vključena v občinski razpis, poteka pa naprej vse do kmetije odprtih vrat na Gontah, je pripravljalna dela opravljal drug izvajalec in to brezplačno v zameno za izkopani pesek. Domačini, ki so se za to potezo sicer odločili sami, so mnenja, da so na ta način prihranili najmanj deset milijonov tolarjev. Je pa res, da jih je obiskal inšpektor za ceste, ker je menda dobil prijavo, da gre za peskokop. V oddelku javnih gospodarskih služb Občine Medvode ne razpolagajo z uradnim zaznamkom, domačini pa vedo povedati, da je na licu mesta ocenil, da pripravljalna dela potekajo po projektu. Zato so z delom nadaljevali še naprej, dokler ni plaz odnesel vsaj petdesetmetrski odsek ceste. Občina Medvode, ki je v primeru naravnih nesreč dolžna poskrbeti za sanacijo, čaka na geološko poročilo, iz katerega bo razvidno, kako se je lotiti. S. Knok Dolgoročni plani - kako daleč? Od okoli 300 pripomb na osnutek dolgoročnega plana občine Medvode jih je bilo ugodno rešenih le približno četrtino. Vse druge pripombe so bile zavrnjene ali sprejete le deloma. Pritožbe sedaj ne bodo več možne, o rešitvi vaših pobud pa se lahko pozanimate na občinski upravi, na oddelku za prostorsko planiranje. Spremembe bo sedaj še enkrat pregledal Občinski svet občine Medvode in dolgoročni plan bo po sprejetju dan v presojo pristojnim ministrstvom. Ta bodo na osnutek dolžna odgovoriti v tridesetih dneh. Nato bo sledilo medresorsko usklajevanje, kar bo lahko tudi dolgotrajnejši postopek, zato dokončnega datuma, kdaj se bo dolgoročni plan občine Medvode lahko začel realizirati, ni možno določiti. NP I Komunala ■ Ekološki otoki v občini Medvode Konec decembra lani je Snaga, d.o.o., postavila prve ekološke otoke v občini. Skrb za čisto in urejeno okolje je ena od pomembnih nalog vsakega posameznika. Biti ekološko ozaveščen, pomeni skrbeti za svojo okolico in za lepši jutri naših otrok. Ločeno zbiranje odpadkov je stalnica mnogih evropskih mest, njihovi prebivalci pa lahko s ponosom pokažejo na svoj dosežek - urejeno okolico. Da bi ujeli korak z njimi, je ravnanje z odpadki uvrščeno med prednostne naloge okoljske politike Slovenije. Poskrbeti moramo, da bo tudi naša okolica čista in urejena, zato bomo vzpostavili celovit sistem ravnanja z odpadki. S trudom vsakega občana lahko dosežemo bistveno zmanjšanje količine odpadkov in s tem prijaznejše življenjsko okolje. V občini Medvode že potekajo aktivnosti za postavitev ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. V prvi fazi smo ekološke otoke postavili na območju KS Medvode in KS Preska. Projekt postavitve ločenega zbiranja odpadkov je zahteven in bo izpeljan postopoma. Predvidoma v prvi polovici leta naj bi bila z ekološkimi otoki pokrita celotna občina. Kaj pomeni ločeno zbiranje odpadkov? Ločeno zbiranje odpadkov pomeni, da bomo skrbno ločevali različne vrste odpadkov, kot so papir, steklo in odpadna embalaža, ter jih odlagali v zabojnike na posebnih zbirnih mestih -ekoloških otokih. Ostale odpadke bomo še naprej zbirali v obstoječih zabojnikih. Kaj je ekološki otok? Ekološki otok predstavljajo trije barvno razpoznavni zabojniki. V zabojnik z modrim pokrovom bomo odlagali papir in karton, v zabojnik z zelenim pokrovom steklo, v zabojnik z rumenim pokrovom pa odpadno embalažo iz plastike in pločevine. Na pročelju zabojnikov V Medvodah telovadnica Pred kratkim so na javni razpravi v Medvodah predstavili že nekaj časa načrtovani projekt izgradnje telovadnice in športne dvorane hkrati pri šoli v Medvodah. V razpravi o telovadnici, za katero imajo že zagotovljenega dobršen del prostora za izgradnjo pri šoli na Svetju, so se udeleženci predvsem zanimali za možnosti uporabe in kakšne športne in rekreacijske dejavnosti bi bile lahko v njej. Telovadnica bi bila po izgradnji glede na velikost in višino primerna tudi za športe in tekmovanja, kot je na primer badminton. Povrnila bi lahko tudi nekdanjo rokometno priljubljenost, po kateri so bile Medvode nekdaj prepoznavne v slovenskem prostoru. Izgradnja je na podlagi projekta ocenjena na dobrih 700 milijonov tolarjev. Če bo projekt dobil podporo občinskega sveta, bi telovadnica lahko sprejela učence v šolskem letu 2005/2006. Andrej Žalar so napisane vrste odpadkov, ki v zabojnik sodijo, in vrste odpadkov, ki v zabojnik ne sodijo. Ekološki otoki bodo postavljeni v bližini bivalnih objektov, trgovin, šol in vrtcev. Zakaj ločeno zbiranje odpadkov? Z ločevanjem odpadkov se bomo aktivno vključili v varovanje narave in okolja. Razbremenili bomo deponije, ohranjali naravna bogastva in zmanjšali porabo energije. Občani, ki bodo ločeno zbirali odpadke, bodo zaradi potrebne manjše prostornine zabojnikov za ostale odpadke imeli tudi nižje račune od ostalih. Kako se bomo lotili ločenega zbiranja? V gospodinjstvu se bomo morali organizirati tako, da bomo ločevali papir in karton, steklo, plastiko in drugo embalažo. Druge odpadke, ki ne sodijo med nevarne odpadke, pa bomo kot doslej odlagali v zabojnik za druge odpadke. Da ne bi prišlo do nepotrebnega zapletanja v gospodinjstvih, vam predlagamo, da ločeno zbrane odpadke zbirate v eni posodi ali vreči in jih nato razvrstite na ekološkem otoku v ustrezno označene zabojnike. Kaj sodi v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov? V zabojnik za ločeno zbiranje papirja SODIJO: - časopisi, revije, prospekti, katalogi - knjige, zvezki brez plastičnih ovojev - pisemske ovojnice, pisarniški papir - papirnate vrečke, ovojni papir - kartonska embalaža in lepenka V zabojnik za ločeno zbiranje papirja NE SODIJO: - z živili pomazana ali prepojena (jedilno olje, druge tekočine in ostanki živil) papirnata in kartonska embalaža (pladnji, kozarci in skodelice za enkratno uporabo, embalaža globoko zamrznjenih živil in jedi ipd.) - kopirni, povoščeni in plastificirani papir, folija - celofan, tetrapak - natron vreče od krme in gradbenih materialov - tapete - higienski papir (papirnate brisače, prtički, robčki ipd.) - kakorkoli umazan in navlažen papir V zabojnik za ločeno zbiranje stekla SODIJO: - steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike in zdravil brez zamaškov oziroma pokrovčkov ja - kozarci vloženih živil brez pokrovčkov 'ki - druga steklena embalaža V zabojnik za ločeno zbiranje stekla NE SODIJO: - okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo (šipe) - ogledala, ekransko in kristalno steklo - steklo svetil (neonske, halogenske in žarilne žarnice, stekleni senčniki svetil) - pleksi steklo, porcelan, keramika - laboratorijsko in drugo ognjeodporno steklo ipd. V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže SODIJO: - plastenke pijač in živil - plastenke čistil, pralnih sredstev ipd. - pločevinke živil in pijač - kartonska votla embalaža tekočin V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže NE SODIJO: - plastična folija - plastična votla embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin - pesticidi, barve, laki, redčila ipd.) - razpršilne doze Ljudje in dogodki Danes in nikoli več ali: Grožnja Bele knjige za naše otroke in mladostnike, ki naj ne bi imeli več pravice do pediatra in šolskega zdravnika po uveljavitvi predlagane zdravstvene reforme. Davnega leta 1906 je znani slovenski pediater dr. Bogdan Derč v Šentvidu pri Ljubljani odprl prvo ambulanto za otroke. To je storil le nekaj let za Švedsko in drugimi socialno in ekonomsko naprednimi evropskimi državami. Tako lahko trdimo, da je za nami skoraj stoletje cepljenj in sistematskih pregledov slovenskih otrok z namenom pregledovanja potreb in zdravstvenega stanja otrok. Izginile so številne bolezni med otroki, kar morda daje varljiv vtis lahkotnosti dela z otroki. Rezultati današnjega zdravstvenega stanja naših otrok so primerljivi s štirimi zdravstveno najbolj razvitimi zahodnoevropskimi državami. Bistvo pediatričnega dela pa je preventiva in zgodnje prepoznavanje minimalnih odstopov .od normalnega razvoja otroka. To znanje dobi -pediater po petih letih specializacije v svoji stroki in z dovolj velikim številom pregledovanih otrok. Pediatri so družinski zdravniki za razvojno obdobje otroka, saj vstopijo takoj po nastanku družine in so z njo skupaj v vese- lem in hudem. Otroke pogosto pripeljejo na pregled tudi babice in dedki, tako spoznamo tri rodove in dobimo vpogled v celo družino. S svojim ciljanim preventivnim delom za otroke preventivno vplivamo na zdravje vse družine. Preverjanje holesterola pri otroku vpliva na spremembo prehrane in rekreativnega življenja vseh članov in koristi vsej družini. Zdravstveno vzgojo izvaja vse osebje v dispanzerju. Sestra svetuje o dojenju, kopanju, sprehodih, oblačenju. Po ukinitvi pediatrov seveda tudi ne bo več medicinskih sester, ki so bile usmerjene v delo z otroki in bo poleg drugega svojega dela to morala prevzeti sestra v splošni ambulanti. Že v čakalnicah bo nastala zmešnjava, saj bodo skupaj sedeli otroci z nalezljivimi boleznimi, odrasli s kroničnimi boleznimi, zdravi novorojenčki, nosečnice in mladostniki s svojimi specifičnimi težavami, ki vsi drug drugega ogrožajo. V zdravnikovi sobi bo morda pregledovalna miza za otroke, pregledovalna miza za odrasle in ginekološki stol, kajti v pred- logu zdravstvene reforme tudi ni več prostora za ginekologe v zdravstvenih domovih. Tildi njihovo delo naj bi prevzel družinski zdravnik. Delu pediatrov in splošnih zdravnikov so skupne edino infektivne bolezni. V otroštvu moramo prepoznati razvojne motnje, v odrasli dobi ogro-žujoče faktorje za nastop degenerativnih in drugih kroničnih bolezni. Dela je za vse zdravnike preveč, če ga hočemo dobro opraviti. Zato pustimo še naprej dva družinska zdravnika, pediatra za razvojno obdobje in drugega družinska zdravnika za odrasle, med seboj pa sodelujmo v dobro vse družine. Za otroško obdobje neizšolan ali nepopolno izšolan zdravnik ne more prevzeti popolne odgovornosti za fizično in psihično zdravje otrok in mladostnikov. Gre za igranje z zdravjem otrok oziroma z zdravjem slovenskega naroda in snovalci reforme se morajo zavedati, da bodo prevzeli vso odgovornost za posledice. A kaj, ko njih ne bo bolelo ... Borite se za zdravje svojih otrok. Nada Saje Hribar, dr. med., spec. pediater Sporočilo za javnost o Pri iskanju dokumentacije za dokazovanje več vloženih sredstev v telefonsko omrežje v bivši občini Ljubljana Šiška, smo se spet spomnili, da ni bila najodmevnejša akcija za pridobitev telefona (pribl. 1300 številk) tudi edina. Ta, naj večja je z nekaj številkami segala tudi v občino Škofja Loka in takratno občino Ljubljana - Vič. Pravzaprav so se lokalne aktivnosti za pridobitev telefona začele že 1978 po Preski, Seničici, Golem Brdu, 1980 po Vašah, Goričanah, na Senici in Topolu ter Smledniku in okolici. To tudi pomeni, da bo med-voška komisija za vračanje imela delo z vsako dokumentacijo posebej. Zaradi različnih obdobij gradenj, različnega števila udeležencev in še drugih razlik jih ne bo mogoče primerjati med seboj. To vam sporočamo zato, da bi ne prišlo do nesporazuma in nesoglasij, če bodo izračuni pokazali razlike. Prav tako v postopek vračanja ne bodo zajeti telefonski naročniki, ki jih je takratna Pošta vključila po svoji tarifi, ali tisti, ki so se med akcijo premislili in niso na skupnih spiskih. V Uradnem listu so 9. L 2004 objavljeni podatki /tečaji DEM in uradne cene telefona za vsa leta/, ki jih bomo uporabili v naslednjih štirih mesecih pri pripravi dokumentacije za Javno pravobranilstvo. Navodil, kaj naj bi pripravil posamezni naročnik, ki je takrat sodeloval v katerikoli akciji, še nimamo. Zaenkrat nam zadoščajo shranjeni spiski, ki jih bomo še preverili pri Telekomu in se potem odločili za najprimernejši način medsebojne komunikacije. Ne zdi se nam potrebno, da bi vas vznemirjali z nečim, kar mogoče sploh ne bomo potrebovali. Edino, kar trenutno lahko priporočimo tistim, ki ste spremenili naslov ali ime naročnika, da to javite v pisni obliki na tisto krajevno skupnost, v kateri ste bili vključeni v akcijo in da vpišete leto pridobitve telefona in njegovo številko. V naslednji fazi bomo zaprosili krajevne skupnosti, in če ne bo drugače, tudi osebe, ki so takrat vodile blagajniški posel, da nam bodo pomagale pri urejanju in kontroli spiskov. O vseh takih aktivnostih, ki se bodo tikale direktno vas, boste pravočasno obveščeni. Višina vračanj ni odvisna od komisije, ki bo gradivo pripravila. O višini bo odločalo Javno pravobranilstvo na podlagi dosegljive dokumentacije. Neodvisno od višine pripadajočega zneska pa komisija tudi nima nobenega vpliva na čas vračil, saj so le-ta neposredno povezana s prodajo državnega deleža v Telekomu, o čemer pa bo odločala vlada. Zato komisija ocenjuje, da do izida naslednjega Sotočja ne potrebuje vaših aktivnosti in obljublja, da bo takrat spet pripravila sporočilo, ki bo odvisno od navodili, ki jih pripravlja Slovensko združenje za vračanje. Pripravila: Vida Bališ Komisija za vračaiye vlaganj v JTO pri občini Medvode KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE S krmila in krmne komponente za domače živali • sredstva za varstvo rastlin • poljedeljska in specialna gnojila • semena vrtnin in poljščin S sadike in okrasne rastline • zemlja in substrati • sadilni in okrasni lončki • orodje, škropilna tehnika • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • hrana za male živali in zunanje ptice (Z00 program) • gospodinjski in industrijski plin AKCIJA • semenska koruza • semenski krompir • sončnične tropine • koruza za krmo • pesni rezanci • krmila "EMONE" • NPK gnojila • dušična gnojila PRnnAIAI TV 17* MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300, VODICE, Kamniška 8, r IXVFKj. te| . 01/8324-011, VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124-666 DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika, klimatske naprave, BOSCH servis PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IIM AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@email.si Gospodarstvo Colorjevcev do konca leta za desetino manj Cilj poslovnega leta 2004: z desetino manj zaposlenih ustvariti pol milijona evrov dobička. Vodstvo Colorja, d.d., jc konec januarja s sindikatom ZSSS KNG Color podpisalo novi tarifni del kolektivne podjetniške pogodbe, s člani sveta delavcev pa jc razrešilo odprta vprašapja in se dogovorilo za pisno soglasje k merilom za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev in h kriterijem za napredovanje. Vse na novovcljavne akte družbe s področja delovne zakonodaje, novo sistematizacijo delovnih mest in poslovni načrt za letošpje leto so predstavili na zborih delavcev. Leto 2004 naj bi sicer zaključili z desetino zaposlenih manj in s pol milijona evri dobička. Največja razlika od dosedanje organiziranosti je bila vzpostavljena na področju trženja, kjer so centralizirali prodajo klasičnih in praškastih premazov. Vodstvo podjetja je prenovo sistemizacije, vrednotenja delovnih mest in sistema nagrajevanja utemeljilo za potrebno, ker so bili vsi akti družbe zastareli in neusklajeni z novo zakonodajo. Za cilj sije zastavilo fleksibilnejše in učinkovitejše organiziranje dela, kar naj bi zagotovilo boljšo izrabo znanj in sposobnosti zaposlenih, njim pa omogočalo možnost razvo- ja, napredovanja in stimulativnega nagrajevanja. Direktor družbe Tomaž Bučar, ki je to funkcijo prevzel pred dobrega pol leta, pravi, da so bila pogajanja s predstavniki zaposlenih dolgotrajnejša, kot je pričakoval. Glede na to, da so na zborih delavcev celovito predstavili sistematizacijo, plačni sistem in sistem nagrajevanja, pa nadalje vendarle meni, da skorajda ni bojazni, da se kateri izmed zaposlenih ne bi strinjal s premestitvijo na drugo delovno mesto. Izhodiščna usmeritev nove sistemizacije in vrednotenja delovnih mest je bila, da nihče od zaposlenih pri razporeditvi na enako ali podobno zahtevno delovno mesto ne prejme nižje osnovne plače, kot jo je imel v doslej veljavnem sistemu. Pred letom dni je bilo v Colorju 383 zaposlenih, danes jih je 352, po zagotovilih vodstva pa naj bi v prihodnje naredili vse potrebno, da večjega zmanjševanja števila zaposlenih ne bi bilo potrebno. Program za 35 zaposlenih, ki so po oceni vendarle presežni, je že v izdelavi. Večino njih naj bi prerazporedili znotraj Poslovne skupine Sava, za ostale pa uporabili še ostale ti. mehke načine reševanja te problematike. Načrtovanega obsega prodaje v lanskem letu sicer niso dosegli, vendar so bili uspešni pri izvajanju kratkoročnih ukrepov za izboljšano poslovanje predvsem na organizacijski in stroškovni ravni. Po Bučarjevih zagotovilih so postavili dobre temelje za uresničitev poslovnega načrta za leto 2004, ki ima za cilj povečan obseg prodaje za osem odstotkov oziroma v višini 46 milijonov evrov. Želijo si izboljšati strukturo prodajnih programov oziroma povečati prodajo predvsem klasičnih in praškastih premazov in poslovno leto 2004 zaključiti s pol milijona evrov dobička. S takimi načrti, ki so vezani tudi na prihodjiRj nost, vodstvo delno zanika govorice, da naj mfit' kranjska Sava svoj večinski delež prodala Heliosu in da je zato prihodnost Colorja le v izdelavi smol. Bučar je povezovanje podjetij sicer opredelil kot eno izmed možnosti krepitve konkurenčnosti podjetja in ohranjanja delovnih mest, vendar povezovanja ne razume le v kapitalskem smislu, ampak kot cel spekter ustvarjanja pozitivnih situacij za vse. Nadalje meni, da ima tudi Color vse možnosti in tudi ambicije postati prevzemna družba. S. Knok Enota Ljubljana - Kranj Maloprodaja, Zaloška 259 1260 Ljubljana - Polje OBJAVA PROSTIH DELOVIH MEST V Ljubljani bomo v marcu 2004 odprli nov najemni bencinski servis, na katerem bomo potrebovali nove sodelavce - prodajalce Od kandidatov pričakujemo: -vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske, aranžerske, ekonomske smeri ali prekvalifikacijo za prodajalca - poznavanje dela z osebnim računalnikom (VVindovvs okolje) - smisel za delo s strankami - sposobnost samostojnega in skupinskega dela - komunikativnost, samoiniciativnost Kandidatom ponujamo: - dinamično in razgibano delo - plačilo glede na rezultate poslovanja - strokovno pomoč in možnost izobraževanja Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Podrobnejše informacije so na voljo po telefonu (01) 58 63 407 na Območni enoti maloprodaje Ljubljana. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim opisom dosedanjega dela bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslovu: Petrol, d.d., Sektor ravnanje s človeškimi viri, Dunajska 50, 1527 Ljubljana. Nova priložnost za mlade: BAZAPOSLOVNA DELAVNICA V okviru Mladinskega kulturnega centra Medvode deluje BAZA, center obšolskih dejavnosti, ki mladim omogoča različne oblike neformalnega učenja, ustvarjalnega preživljanja prostega časa, druženja, sodelovanja v različnih projektih za mlade. Vsak petek in soboto je v popoldanskih urah odprt klub za mlade z imenom Bi-vak, enkrat tedensko lahko mladi sodelujejo v debatnem Klubu modrih, v Kreativni delavnici ali pa poiščejo pomoč v posvetovalnici z imenom Klepetalnica. V marcu bomo v okviru Bivaka omogočili mladim dostop do interneta, v načrtu imamo celoletno organizacijo matineje osnovnošolskih plesov. Še ena novost v letu 2004 bo začetek poslovne delavnice, ki je namenjena predvsem mladim, ki začenjajo svojo poklicno pot. Udeleženci poslovne delavnice bodo s pomočjo strokovnih mentorjev oblikovali konkretne poslovne načrte za premagovanje prvih ovir pri vpeljevanju manjših poslovnih dejavnosti ali izboljšanju že delujočega podjetja, oblikovali poslovni načrt za vodenje društva, vpeljevanje različnih turističnih dejavnosti, načrtovanje osebne kariere. Ob zaključku delavnice je predvidena javna predstavitev izdelanih poslovnih načrtov, ki naj bi kasneje v čim večji meri zaživeli tudi v praksi. Izvedbo delavnice sta poleg Odbora za mladino omogočila Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt ter Odbor za turizem in gostinstvo Občine Medvode, zato bo delavnica za udeležence brezplačna. Uvodni sestanek bo v četrtek, 19. februarja 2004, ob 20. uri v preddverju Kulturnega doma Medvode, kjer bo delavnica potekala vsak četrtek od 20.00 do 21.30. Svojo prijavo lahko pošljete na naslov BAZA - MLADINSKI KULTURNI CENTER MEDVODE - ZA POSLOVNO DELAVNICO, CESTA OB SORI 13, 1215 MEDVODE. Število udeležencev je omejeno. Vabljeni! Kraji in ljudje Ne le župnijski prostori... V Sori je zrasla nova stavba, tik pod cerkvijo in bo med drugim namenjena tudi drugim družabnim dogodkom v kraju, ne le verskim obredom. V mesecu oktobru, leta 1998 je bila predstavljena ideja o gradnji novega župnijskega doma v Sori in kar takoj so začeli z zbiranjem sredstev v ta namen. Z gradryo so začeli leta 2001 in do danes je dom pod streho in centralno ogrevan. Predračunska vrednost za gradnjo novega doma je znašala 78 milijonov tolarjev, vendar je ta številka že presežena in gradnja je, do faze, v kateri je sedaj, zahtevala že več kot 80 milijonov slovenskih tolarjev. Potrebno pa bo še tlakovanje, umestitev kopalniške opreme in opreme v učilnice, večjo dvorano in stanovanjske prostore. Župnijski dom je, ob pomoči sorškega župnika Jožka Čuka, načrtoval arhitekt iz Ljubljane jBojan Lesar. Višina stavbe je prilagojena zahtevanim standardom in ne presega višine nekdanjega gospodarskega poslopja na tem mestu. Dom je obdan z arkadami, ki so tako spretno umeščene, da na prvi pogled izgleda, da je vhod v garažo preozek za avtomobil. Župnik se je na naše začudenje le zasmejal in dejal, da so razmiki med arkadami celo širši, kot je vhod v njegovo sedanjo garažo. Notranje prostore je načrtovala upokojena škofjeloška arhitektka Zala Kemprle in pridala "ženski dotik”. Pomislila je namreč tudi na podrobnosti, na katere prej ni nihče pomislil. Dodala je na primer, shrambo za čistila in jo umestila v manjši prostor, ki prej ni imel namembnosti. Bivalni prostori bodo skromni, namenjeni ne le sorškemu župniku, ki v sedanjem župnišču biva le še zaradi dobrote lastnika, ki je župnišče odkupil pred več kot letom dni, temveč tudi kaplanu. Če ga bodo v sorški župniji kdaj imeli. Večja dvorana v prvem nadstropju bo namenjena tudi drugim dogodkom, ne le verskim, prav to pa je neke vrste "jabolko spora” med občino Medvode in župnijo Sora. Župnik je namreč mnenja, da bo imel njihov dom povsem enako funkcijo kot bodoči pastoralni center v Preski, ki bo delno financiran iz občinskega proračuna, torej bi po njegovem mnenju tudi v Sori morali dobiti del sredstev za njihov župnijski dom. Uradne izjave nam župan Stanislav Žagar sicer ni želel dati, vendar lahko vsaj iz gradiva o osnutku občinskega proračuna sklepamo, da gre v primeru preškega centra le za povrnitev denacionalizacijskih dolgov in ga občina v nasprotnem primeru najbrž ne bi sofinancirala. Nataša Predalič Delavnica o zatiranju lubadarjev Lani seje smrekov lubadar čezmerno namnožil. Vzroki so predvsem dolgotrajna suša, visoke temperature in semenenje smreke. Običajno namnožitev traja 2-3 leta. Ker se delavci Zavoda za gozdove RS zavedamo, da bomo učinkovito zaustavili širjenje lubadarjev le s sodelovanjem lastnikov gozdov, smo za vas pripravili delavnico na temo Podlubnik - zgodnje odkrivanje in učinkovito zatiranje, ki bo v sredo, 3. marca 2004, ob 9. uri v Lovskem domu v Preski. Vse dodatne informacije dobite pri svojih revirnih gozdarjih oz. ob torkih med 7. in 9. uro po tel: 361 13 86 in ob četrtkih med 7. in 9. uro po tel: 833 26 10. _ Luč miru tudi v Medvodah Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov s soorganizatorji Zvezo tabornikov Slovenije, Zvezo bratovščine odraslih katoliških skavtov in skavtinj in Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo že od leta 1986 sodeluje v projektu "Luč miru iz Betlehema”. V tej akciji skavti in taborniki delijo, namesto daril, plamen iz kraja Jezusovega rojstva in prodajajo sveče. Izkupiček je bil letos namenjen petim socialno ogroženim slovenskim družinam. V Medvode so luč miru, potem ko je pripotovala iz Betlehema, prek Dunaja v Ljubljano, prinesli taborniki Rodu dveh rek v nedeljo, 14. decembra lani. V Domu starejših občanov so tistim, ki so to želeli, delili plamen, ki jim je polepšal praznične dni. Tudi bolnim prebivalcem Doma so ustregli in jim plamen prinesli v njihove sobe. Letošnja poslanica se je glasila "Ustvari družino”. Taborniki so nam pojasnili, da družina ni le krvna skupnost, temveč skupnost, ki ji pripadamo, zatorej bi morali izboljšati odnose med ljudmi in se še bolj povezati med seboj. NP Blagoslov konj in konjskih moči 26. decembra goduje sv. Štefan, na Slovenskem eden bolj čislanih svetnikov, saj velja za zavetnika domačih živali. Zato sc mu na ta dan gospodarji na različne načine priporočajo za zdravje na domačiji. V Hrašah blagoslovijo sol in konje, v Sori pa opravijo ”ofer živince" oziroma lesenih figur živine. Že četrtič zapored so sv. Štefana za svojega zavetnika vzeli tudi lastniki in ljubiteiji klasičnih motorjev s prikolicami in ostalih sodobnikov. Te so ponovno pripekali na blagoslov v Smlednik. Že peto leto zapored so gospodarji na blagoslov k cerkvi sv. Jakoba v Hrašah, ki gaje tudi tokrat opravil župnik Rafko Kralj, pripeljali več kot 40 konjev. Organizacijo četrtega srečanja in blagoslova, na katerem seje sv. Štefanu priporočilo skoraj 100 motoristov, od tega več kot 30 lastnikov klasičnih motorjev s prikolicami in njihovi sopotniki ter lastniki ostalih starodobnikov in novejših modelov, je prevzel Klub lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov iz Šentvida pri Ljubljani (C.M.O.C), v sodelovanju tudi z medvoškim Moto Road Racing Ciuhom. Med tistimi, ki so se prišli pred farno cerkev v Smledniku priporočiti za lastno zdravje in dobro delovanje svojega motorja, je bilo tudi precej domačinov, članov kluba. Ti se bodo vsem sponzorjem, ki jim pomagajo pri organizaciji srečanja, oddolžili z razstavo starodobnikov, predvidoma na velikonočni ponedeljek. Novejša zgodovina KS Senica KS Senica vabi krajane, da s svojimi fotografijami ali pa s svojimi spomini pomagajo oblikovati zapiske o dogodkih, ki so zaznamovali razvoj lokalne skupnosti, predvsem v drugi polovici prejšnjega stoletja do danes. Zapiski bodo zbrani v zborniku, ki naj bi izšel prihodnje leto. Vabljeni vsi, ki razpolagate z dragocenimi viri, da se obrnete na Andreja Bernarda. Mož s "hudimi” ušesi Devetdesetletnik Miro Gregorin. Alpinist, operni solist in nasploh lastnik številnih darov. "Zelo čisto pojete,” je večkrat ponovil Miro Gregorin, potem ko so mu pevci Lovskega pevskega zbora Medvode na predvečer Silvestra najprej zapeli podoknico, potem pa skupaj z njim urezali še nekaj narodnih. "Pri petju sem bil vedno zelo natančen, kar je v operi zelo pomembno. Vedno slišim, če gre kdo po svoje. Ja, ušesa imam pa huda,” je še dodal basbaritonist s šestintridesetletnim stažem opernega solista - čil, vitalen in prožnega koraka, kot da ni dan pred tem dopolnil devetdeset let. "Povsem glasbi je bilo posvečeno vsaj petinpetdeset let mojega dosedanjega življenja. Res pa je, da brez petja nikoli ni šlo, že ko smo še rosno mladi hodili v hribe ...,” je poskušal strniti spomine. Pri šestnajstih je čisto sam preplezal severno triglavsko steno. "Hoditi v hribe” je zato blag izraz za tisto, po čemer je zapisan v zgodovino slovenskega alpinizma, skupaj s prijatelji in predvsem s tri leta starejšim, žal zaradi bolezni prezgodaj umrlim, bratom Janezom. Kar nekaj prvenstvenih smeri v Kamniških in Savinjskih Alpah je pustilo sledi tako v njegovih jeklenih rokah kot v značaju - vzdržljivost, vztrajnost in disciplina, bodisi nekdaj v steni, potem v ZCatarstvo 'Trtni/^ ‘Meivodt Seškova c. 9 1215 Medvode, DELOVNI ČAS: tel.: 01/361 1694 PON. - PET.: 9.-18. ure SOBOTA 9. - 12. ure Od 9. do 14. februarja IZKORISTITE 10% VALENTINOV POPUST! ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! Miro Gregorin in njegovi akvareli. mariborski operi ali danes pri obdelovanju gredic v vrtu ob stanovanjski hiši v Vašah, ki sta jo s sedaj že tri leta pokojno ženo Silvo zgradila leta 1968. Sedaj živi v njej sam. Skorajda pa ni dneva, da ga ne bi obiskala hči Vesna, ki je prevajalka iz angleškega in italijanskega jezika, ali pa sin David, vodja tržnega komuniciranja v eni izmed založniških hiš. "Zjutraj vstanem in pospravim po hiši. Potem pripravim zajtrk in počakam, da pride Vesna,” začne pripoved o vsakdanu devetdesetletnika, ki je do tega trenutka še običajna. Vendar le do tu. Potem namreč pove, da v teh dneh z veseljem kida sneg, spomladi pa prekoplje cel vrt. Še ne tako dolgo nazaj se je sicer zgodilo, da gaje po urah dela na vrtu obšla slabost, vendar so bili zdravniki prepričani, da bi njih same, kljub polovici njegovih let, obšla že bistveno prej. "Kri ima tako dobro, da bi bil lahko še vedno krvodajalec. Nobenega holesterola, nobenega sladkorja,” doda Vesna. Pred tremi leti je bil še v Aljaževem domu v Vratih, šest let nazaj na Okrešlju. V hribe hodi celo življenje, resnega alpinizma pa se ni več lotil po letu 1941, ko je postal zborist ljubljanske opere, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo. "Velika je odgovornost do celotnega ansambla in do občinstva, zato je bilo potrebno čuvati glas bolj kot poprej.” Rodil seje 29. decembra 1913 v Ljubljani. V zibko so mu bili položeni številni darovi. Poleg smisla za likovno izražanje, ki ga je očitno podedoval po očetu rezbarju in podobarju, še lep glas, naraven pevski nastavek, močan falzet in poleg markantne pojave še igralska nadarjenost. Kljub mladosti brez matere, bolezen jo je vzela pri njegovih štirih, gaje po umetniški poti vodila močna volja in Na Kamiškem sedlu leta 1950. Opera Deseti brat: skupaj z Ladkom Korošcem. ružina Gregorin, ko so bili še Ljubljančani v Mariboru. vedoželjnost. Po priporočilu direktorja Heri-berta Svetela, ki mu je obetal lepo prihodnost, se je šolal v ljubljanskem glasbenem zavodu Sloga in se nato izpopolnjeval še v operni šoli Mirka Poliča in pri profesorju Tonnyu iz Gradca. "Če imaš od narave ustvarjen glas, ne potrebuješ posebne šole,” nas je naš jubilant presenetil z izjavo, ki smo jo razumeli, kot da ne smeš popravljati tistega, kar ti je dala narava, če je to dobro. Zadnjo vojno sezono je že prepeval kot solist ljubljanske opere. Vendar ni prav nič okleval, ko ga je dirigent Anton Neffat takoj po vojni povabil v novoustanovljeno mariborsko opero. Že prvo leto se je Mariborčanom predstavil v štirih operah, prvič v Prodani nevesti z vlogo Krušine. "Kar z "lojtrnikom” smo se vozili iz kraja v kraj, predvsem po slovenski Štajerski, in prepevali ljudem, željnim slovenske besede in nesmi. Veliko delaje bilo takoj po vojni, pa se nisem nikoli pritoževal. Dogodilo seje, da sem dopoldne igral glavno moško vlogo v gledališki predstavi Miklova Zala, ker je tako želel režiser Fran Žižek, popoldne pa pel v operi Onjegina,” se rad spominja. Tri desetletja po drugi svetovni vojni je bil eden vodilnih solistov mariborske opere. Ustvaril je skorajda šestdeset različnih likov od demonskih, markantnih do komičnih, od baročnih do modernih, od visokih baritonskih Lovski pevski zbor Medvode mu podarja svojo zgoščenko. do nizkih basovskih. Zanje si je sam izdelal tudi masko. "Najljubša? To bi pa težko izbral. Najlažje se odločim sicer za vlogo Mefista v Faustu, saj je imel takrat moj glas zanj pravo lego. Spet drugič pa je to vloga Don Kihota, Amonasra v Aidi ali Povodnega moža v Rusalki, za katero sem dobil povabilo direktorja graške operne, ki je želel, da ostanem kar pri njih.” Tudi občinstvo je bilo nad Povodnim možem tako navdušeno, da ga je dobesedno izvleklo iz "jezera” na oder. Dvorana je bila na nogah. Dan kasneje se je vse skupaj ponovilo še s "hlipanjem" občinstva ob Desetem bratu. Njegova ljubezen do slovenske ljudske pesmi gaje vodila, da je nastopal v številnem nizu predstav, koncertov, radijskih nastopov. Ustanovil je kvintet opernih solistov, ki so prepevali slovenske narodne in umetne pesmi. Te je ob spremljavi harmonike prepeval kar v živo tudi ob nedeljskih jutrih na mariborskem radiu. Izbor opernih arij in priredbe ljudskih pesmi so ob njegovi devetdesetletnici izšle na zgoščenki. Mariborski Operi je ostal zvest kljub povabilom v "tuje” operne hiše in tudi v kriznih časih, ko seje šušljalo, dajo bodo zaradi finančnih težav razpustili. Tudi po upokojitvi, ko se je z družino preselil v Vaše, je nadaljnjih devet let občasno še stopil na njen oder, dokler ni samokritično precenil, da izvedba ni več taka, kot bi morala biti. "Rekel sem, da tako ne gre več in da z današnjim dnem zapuščam oder. Sem pač tak, da zaključim, preden je prepozno.” Danes še zapoje, čeprav rad uporabi izraz, da "škriplje”. Pa nam je bilo res v veliko veselje in čast slišati njegovo interpretacijo Mefista, ko la zapoje: ”Le denar je sveta vladar, le bogastvu vse se klanja ... le o njem človeštvo sanja.” Stene njegovega doma krasijo akvareli in gvaši z motivi ljubih mu planin in krajine. Slika ne več, saj pravi, da čuva oči. Posluša radio in gleda televizijo. Spremlja šport in se huduje nad glasbenimi uredniki, ker ne zavrtijo večkrat naših lepih slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Silvana Knok Božični koncert okteta Lipa Pevci Okteta Lipa (KUD Oton Župančič) in dekliškega pevskega zbora sorške župnije so tudi letos v cerkvi sv. Štefana v Sori pripravili koncert božičnih pesmi. Oktet je pel v dveh delih (na koru ob spremljavi orgel), na koncu pa so nekaj pesmi zapeli tudi skupaj. Oba zbora vodi Jana Debeljak. Dan samostojnosti na sv. Jakobu Tudi letošnje srečanje ob slovenskem dnevu samostojnosti na svetem Jakobu je pripravilo Turistično društvo Katarina. V kulturnem programu so sodelovali člani domačega pevskega zbora, Polona Kožlakar, ki je v naj večjem delu nase prevzela vse organizacijske dolžnosti, pa je skupaj z Žigom Kršinarjem recitirala Gregorčičevo pesem Domovini. Ta je zlasti ganila nekdanjega poslanca Iva Hvalico, ki je bil tokrat prvič na Jakobu. Primorske govorice je bilo veliko, pa tudi iz drugih slovenskih pokrajin seje nabrala množica domoljubov. Slavnostni govornik je bil Lojze Peterle, sveto mašo pa je vodil mariborski pomožni škof, doktor Anton Stres, ki je med drugim v svoji pridigi poudaril, naj se zavedamo svoje narodne identitete, s pomočjo katere smo se v zgodovini, kljub težkim časom, ohranili. NP Nočna Grmada Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca je 9. januarja organiziralo že 13. nočni pohod na Grmado, tromejo med občinami Dobrova - Polhov Gradec, Šk. Loka in Medvode (prišli so tudi vsi trije župani!). Pohodniki se namreč tradicionalno zbirajo v čast priznanju samostojnosti države Slovenije in sicer vsak prvi petek po prvi polni luni v novem letu. Letos se je zaradi deževnega vremena zbralo nekoliko manj ljudi, vseeno pa je bilo ob kresu pri kmetiji odprtih vrat na Gontah veselo vse do jutra. Občina Medvode oziroma medvoški planinci se je pohodu pridružila četrtič. O. Š. Jutri pademo v gramozni jami... ... kakor dobra, zvesta četa ... (Kajuh) Dan pred Silvestrom, v torek, 30. decembra, popoldne, so se, tako kot pretekla leta, zbrali medvoški borci in njihovi prijatelji v gramozni jami in se poklonili spominu na talce, ki so jih Nemci postrelili tu prav na ta dan pred šestdesetimi leti. K priloženim 25-im venčkom, ki jih vsako leto podari cvetličarna Reginca, so te položile tudi delegacije sosednjih borčevskih organizacij. V kulturnem programu, ki ga je vse doslej pripravljal predsednik KO ZB Medvode Franc Orel, so poleg pevcev Lovskega pevskega zbora Medvode in medvoške godbe sodelovali tudi recitatorji. Pridružil se jim je tudi dramski igralec Polde Bibič. S. K. Kultura KULTURNI PRAZNIK 2004 Portret Maje Plešec, mlade pesnice iz Sore Občinska kulturna zveza Medvode v sodelovanju z BAZO Mladinskega kulturnega centra Medvode pripravlja prireditev ob kulturnem prazniku z naslovom ”V TIŠINI JAZ POSTANEM JAZ” v petek, 6. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu Medvode. Projekt je zasnovan kot večplastno prepletanje ustvarjalnosti mladostnikov iz Medvod z okolico. Eno temeljnih poslanstev Baze je prav omogočanje priložnosti mladim, da izrazijo svoje talente, interese in afinitete. Izdajo pesniške zbirke dijakinje Maje Plešec iz Sore bo tako pospremila multimedijska uprizoritev njene poezije. Maja Plešec piše pesmi že od zgodnjega otroštva. Eno prvih pesmi, ki jo ima še vedno shranjeno, je napisala v prvem razredu osnovne šole. Pa ni bila posvečena mamici, kot bi takoj pomislili, govorila je o moki. O izdaji svoje pesniške zbirke sanjari že vse od osnovne šole in nad izidom zbirke z naslovom ”Per aspera ad astra - Skozi trnje do zvezd” je navdušena. Prevevajo jo občutki veselja in pričakovanja, občasno jo zaskrbi, kako bodo prijatelji in znanci sprejeli njeno poezijo, saj med mladimi poezija že dolgo ni najbolj priljubljena. Največ jih bere prozo, za branje poezije morajo imeti neko osebno motivacijo, vsaj tako seji zdi, ko opazuje svoje prijatelje. Od otroških pesniških začetkov postajajo njene pesmi vse bolj resne in razmišljajoče. Piše med poukom fizike ali slovenščine, včasih med matematiko, ker ji je dolgčas. Načeloma je njeno pisanje povezano z občutji otožnosti, malodušja, nakopičenih problemov. Če jo prevevajo preveč dobri in svetli občutki, pesmi ne pridejo na dan, pove. Na silo ne more napisati ničesar, navdih pride samo sam od sebe. Ko so se v gimnaziji učili o poeziji Franceta Prešerna, je večkrat dobila navdih, napisala dve vrstici, včasih celo kitico in jo nekaj časa pustila v tišini svojega bloka. Če je dovolj potrpežljivo prisluškovala svojim mislim, je začetni navdih dobil materiala še vsaj za tri kitice. Potem pesem stokrat prebere, jo stokrat popravi, da nazadnje postane taka, kot je želela. Najboljše pesmi napiše, kadar jo prevevajo najbolj čudni občutki: ”... ko mi ne gre nič tako, kot bi rada, ko sem čisto na tleh, ko je vse narobe. Tudi pozitivne pesmi so bile napisane v trenutkih, ko bi najraje nekam izginila." Zelo jasno čuti in ve, kdaj napiše res dobro pesem. Če jo prebere Maja Plešec desetkrat in se ji zdi še vedno dobra, potem je to to. V novi pesniški zbirki jih je od devetdesetih izbranih petintrideset res dobrih, pravzaprav najboljših. Nekaj časa je pesmi skrivala, ker so se ji zdele preveč osebne. Danes se ji zdi, da so pesmi namesto pogovorov, da na posreden način izpove svoje misli in občutja ljudem okoli sebe. Njeni navdihovalci so France Prešeren, Wil-liam Shakespeare, zadnje čase ji je všeč poezija Daneta Zajca, Janeza Menarta, Borisa A. Novaka. Pove, da ima srečo, ker zna njena profesorica slovenščine na gimnaziji Poljane zanimivo in doživeto poučevati književnost. Šele z njeno pomočjo je začela razmišljati o življenju pesnikov in o poeziji nasploh. Pogled v prihodnost ji še ni najbolj jasen, lahko bi bila učiteljica slovenščine ali telovadbe, lahko pa čisto kaj drugega. Vezanega na delo z ljudmi, saj je zelo družaben človek. V svojem prostem času aktivno sodeluje v dekliški vokalni skupini Polončiče, trenirala je badminton in še do nedavnega plesala v folklorni skupini. Ne ozira se na mnenje svojih vrstnikov, ki se jim folklora in ljudsko izročilo zdijo pogosto nekaj zastarelega in nemodernega. V zadnjih mesecih ni napisala še nobene nove pesmi, ker ji ne gre dovolj slabo, pravi. "Ni dovolj tistih negativnih občutkov,” doda. Hvala bogu, si mislim jaz. ”V tišini jaz postanem jaz” je adaptacija njenih pesmi v multimedijsko uprizoritev. Svojo poezijo bo lahko doživela na nov avtorski način. "Knjiga je čisto nekaj drugega kot gledališče. Ampak občutek imam, da bo uprizoritev dobra. Od časa do časa me sicer postane kar malo strah, obsede me misel, da na prireditev sploh ne bi prišla ...” Brez skrbi, magija gledtuflK lišča, maske, reflektorjev in videa bodo poezp®*1 ji nadeli novi obraz. Pri nastajanju knjige so sodelovali fotografinja Teja Plešec iz Preske, ki je knjigo obogatila s črnobelimi avtorskimi fotografijami portretov pesnice, grafični oblikovalec Uroš Žuraj in likovna opremljevalka knjige Ajda Erznožnik. Pri multimedijski predstavitvi poezije vodita mentorstvo delavnice, dramaturgijo in režijo Nataša Pust in Franc Cegnar, aktivno pa sodelujejo v projektu še igralka Lidija Sušnik, maskerka Petra Frohlich, kostumografinja Petra Alič v sodelovanju z Nikolom Kranjc Kusom ter tehnična asistenta Miha Popovič in Matija Frohlich. Nataša Pust Foto: Teja Plešec trgovina, posvetovalnica in dostava hrane ter oprema za male živali C. komandanta Staneta 22 Tel.: 01 36 11 318, 041 239 405 KUŽ-MUC Del. čas: pon. - pet. od 9.-19. ure sobota od 8. -12. ure TRGOVINA TRAFIKA (nasproti 5C Medvode) Elvira Praznik,, OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK JENKO MARIJA, s.p. SE PRIPOROČAM! Cesta ob Sori 13 Tel.: 041 973 753, 01 36 12 654 lp --------------------------------------------------Ljudje in dogodki Zgodovina malega človeka Dolgo zapostavljeni ustni viri postajajo pomembni za novo znanstveno disciplino - ustno zgodovino. Od novembra da^jc deluje na območju naše občine Slovenski center za ustno zgodovino. Njegovi člani ne skrivajo ambicije, da bi društvo morda preraslo v nacionalni inštitut, saj doslej nobena ustrezna ustanova ne premore oddelka, ki bi sc posebej ukvarjal z ustno zgodovino. Na ustanovnem občnem zboru so za predsednico društva izvolili Natašo Pust, za strokovno vodjo pa Andrejo Burja. Najbrž ni naključje, da ima center svoj sedež ravno v Zbiljah, saj sta vsaj dva projekta, povezana z ustnim izročilom, dobro zaznamovala leto v tem kraju. V imenu iniciativnega odbora je Andreja Burja, kot izvor potrebe po ustanovitvi centra, izpostavila knjižico Življenje ob reki Savi, projekt Zgodovinskega društva Medvode, kjer so n December je mesec obdarovai\j in res ga ni bilo bolj primernega obdobja kot tik pred božičnimi prazniki, da so v Osnovni šoli Pirniče širši javnosti pokazali, kako so iyihove učenke in tudi en učenec, pod mentorstvom Rozalije Strojan in Anči Pipan, še pripravljeni ogromne količine časa nameniti za nizanje niti čez niti in ga vdelati bodisi v vezenine ali v čipke. "Čipka je lepo darilo. Zagotovo namreč velja, da obdarovanec ne prejme le čipke, temveč tudi ves tisti čas, ki ga je klekljarica porabila, da je prtič naredila, uredila, poškrobila in dala iz rok. Čas pa je pravzaprav ena redkih vrednot, ki je ne moremo kupiti,” je ob tej priložnosti - povedala mentorica Anči Pipan, ki čipke občuduje že od malih nog, klekljanja pa se je naučila šele pred desetimi leti, saj v Smledniku, od koder prihaja, ni bilo tovrstne tradicije. Krožek klekljanja, v katerega je letos vključeno 21 učenk, vodi že štiri leta. Zadovoljna je, da toliko mladih posveča veliko prostega časa ročnemu delu, ki zahteva precej vztrajnosti. "Dolgo časa moraš premetavati kleklje, da nastane čipka in nepopisno je veselje, ko izdereš zadnjo buciko in izdelek zažari pred teboj in to brez opore. Veš, da je to izdelek tvojih rok.” Tudi Rozalija Strojan, ki krožek vezenja vodi šele dobra dva meseca, je zadovoljna z odzivom učencev. "Kar malo me je bilo namreč strah, kako navdušiti in motivirati učence, stare dvanajst ali trinajst let, za tovrstno ročno delo. Sedaj pa sem prijetno presenečena, kako so iz virov poiskali motive za gorenjske vezenine s križci, ki sodijo skupaj. Le nekaj namigov so potrebovali glede barv in kompozicije in pod njihovimi spretnimi prsti je kar steklo,” pravi zadovoljna, da ravno z metodologijo ustne zgodovine raziskali, kako je izgradnja hidroelektrarne vplivala na življenje krajanov Zbilj. Dokončno potrditev, da razmišljajo v pravi smeri, pa jim je dalo dogajanje okoli vaške lipe. Ravno zaradi bogatega ustnega izročila, ki je vezano nanjo, so se namreč zavzeli za njeno ohranitev. Predvsem KUD Zbilje svoje siceršnje delovanje in ustvarjanje močno opira na ustno izročilo. "Bogastvo ustne zgodovine je vsekakor socialna dimenzija, medčloveški prenos izkušenj, modrosti in pogledov na polpretekle dogodke v krajih, kjer prebivamo. Skozi naše delo na terenu se je dejansko izkazalo, da niso bili zadovoljni le starejši ljudje, ki so pričali o nekih dogodkih in tako osmislili svojo starost skozi življenjsko obdobje, ampak smo tudi mi dobili nekaj zase, Čipke in vezenine je vezenje, s katerimi se sama ukvarja že od mladih nog, približala vsaj ducatu mladih. Thdi sama sodi med tiste, ki vezenine rada podari prijateljem, za katere ve, da jih znajo ceniti. S. Knok za večje razumevanje našega lokalnega okolja in njegovega bogastva," pravi predsednica društva Nataša Pust. Ustanovni člani Centra za ustno zgodovino so izhajali iz dejstva, da so nekdaj zgodovino zanimale predvsem vojne, politika in velike osebnosti ter druge velike teme, v katerih je bil mali človek le postranskega pomena. Pogled pa so sedaj preusmerili, kajti zgodovina so "tudi umiranje, sovraštvo, ljubezen, strahovi, tesnobe, legende in miti, skratka vse, kar označuje vsakdanje in nič kaj izjemno človeško življenje”. V duhu teh sprememb se je kot nova znanstvena disciplina uveljavila ustna zgodovina, ki se je tega raziskovanja lotila prav s pomočjo virov, ki so bili v zgodovini dolga leta zapostavljeni - s pomočjo ustnih virov. "V zvezi z njo se še vedno pojavljajo predsodki ali je to sploh znanstvena metoda ali ne, kar potrjujejo izkušnje mnogih, ki se s tem ukvarjajo. Zato smo se odločili, da ustanovimo center, ki bo skrbel za razvoj in izmenjavo izkušenj s področja te vede, in jo tudi promoviral. Center tako vidimo kot nekakšno stičišče, središče, kjer bi se srečevale različne ravni: tako znanstvena kot ljubiteljska, tako lokalna kot nacionalna raven raziskovanja. Posebej pa se bo center ukvarjal tudi socialnim, družbenim vidikom ustne zgodovine. Predvsem to je nekaj, kar bo našemu centru dalo povsem svoj pečat,” pravi Andreja Burja, strokovna vodja društva. Silvana Knok Pogovorni večer so člani centra poimenovali projekt, ki ima ambicije, da prek ustvarjalnih delavnic spleta komunikacijo, prenaša znanje in veščine med generacijami. Ustvarjalne delavnice, ki naj bi potekale enkrat mesečno, bodo vodili mentorji oziroma krajani, ki obvladajo kakšno izmed veščin, za katero je značilno, da se je prenašala iz roda v rod, kot naprimer pletenje košar ali volnenih nogavic in peka kruha. Odzivali se bodo na letne čase, običaje in praznike. K sodelovanju vabijo tiste, ki kaj takega znajo, in druge, ki bi se radi kaj takega naučili. Informacije po tel.: 041 568 276. VIDEOCENTER MEDVODE izposoja in presnemavanje videokaset B R U C'E-' W I 1 L Uj Kruljuv:;ka riala. |tWah NEVARNOST rulČESAR —5“ Nit čez nit - čipka ali vezenina ■ ■■ Vsi hitri, okretni, natančni, močni Večer tistih, na katere smo bili v letu 2003 še posebej ponosni - vrhunski športniki in vsi tisti, ki jim še sledijo. Po podatkih Športne zveze Medvode je bilo pri Olimpijskem komiteju Slovenije v letu 2003 kategoriziranih 33 vrhunskih športnikov, občanov Občine Medvode. Večina iyih sc je odzvala povabilu na "Večer športa”, na katerega so bili sredi decembra, poleg predstavnikov lokalne skupnosti, povabljeni tudi predstavniki šol in drugih športnih društev v naši občini. Med tistimi, na katere smo bili tudi v minulem letu ponosni, vendar se zaradi drugih obveznosti niso uspeli odzvati povabilu, smo pogrešali Ireno Avbelj, nesporno kraljico klasičnega padalstva, kajakaša Miho Terdiča in tri-atlonko Matejo Šimic, ki je tik pred tem na SP na Novi Zelandiji dosegla odlično 9. mesto. V skladu z merili, ki so bila sprejeta na skupščini Športne zveze Medvode že leta 2001 in potrjena na občinskem svetu Občine Medvode v začetku leta 2002, je strokovna služba zveze pripravila izračun, kako razdeliti sredstva, namenjena vrhunskemu športu. Določeno je bilo tudi, da se nagrade podelijo v mesecu decembru na prireditvi, poimenovani "Večer športa” v obliki vrednostnega bona GOSTILNA IN PICERUf) Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči s • Kosila • Jedi po naročilu | 5 Dostava do 5 km 04 250 11 69. 041 581 327 v eni od športnih trgovin. Po podatkih Športne zveze Medvode je bilo leta 2003 kategoriziranih 33 vrhunskih športnikov, občanov Medvod, kar je osem več kot leto poprej. Mednje so bile razdeljene nagrade, za katere je bil oblikovan sklad v skupni vrednosti 1,5 milijona tolarjev. Rdeča nit letošnjega večera v gostilni Mihovec v Pirničah so bili pogovori s tistimi izmed kategoriziranih športnikov, ki jim sledijo prav tako uspešni bratje ali sestre. V minulem letu je bilo šest tovrstnih parov: tekačici na smučeh Renata in Jerneja Podviz, biatlonca Matija in Anže Bočko, deskarja na snegu Martin in Aleš Lah, biatlonca Gregor in Matej Brvar, judoist Jure Šimic in sestra triatlonka Mateja ter gorski tekačici oziroma tekačici na smučeh Ines in Tina Hižar. V letu 2003 so bili kategorizirani še naslednji športniki: skupina tekačev na smučeh Igor Jesenovec, Brigita Belšak, Matej Fišer, Nejc Plešec, Polona Mihevc in Jure Okršlar, deskarja na snegu Izidor Šušteršič in Rok Flan-der, biatlonca Blaž Erženičnik in Davorin Tratnjek, metalka kopja Eufemija Štorga, atleti Anja Puc, Petra Šink in Vid Tršan, kajaš na divjih vodah Miha Terdič, tenisač Andrej Kračman, nogometaš Ljubiša Štrbac, judoist Jure Oslakovič, padalka Irena Avbelj ter alpinista Janez Peterlin in Gregor Kresal. Na večeru športa se tudi medvoška športna društva zahvalijo najboljšim in najperspektivnejšim članom. Letošnji nagrajenci so: predstavnika Badminton kluba Medvode Ana Pia Kumelj in Blaž Babnik, predstavnici Tenis sekcije Partizan Medvode Tajda Bestijanič in Tina Zakotnik, člana košarkarskega kluba Ti-nex Medvode Kristjan Martič in Matic Pirc, član smučarske sekcije Partizan Medvode Žan Psenner, člana NK Jezero Medvode Blaž Strojan in Anže Rozman ter člana atletske sekcije Partizan Medvode Aleš Malej in Andrej Erman. V pozdravnem govoru je predsednica Šporl^ ne zveze Medvode Darinka Verovšek izrazila upanje, da se bo v bližnji prihodnosti več naredilo na izgradnji športnih objektov, župan Občine Medvode Stanislav Žagar kot gostitelj in slavnostni govornik pa ni želel dati prav nobene obljube. Skupno stališče športnikov in športnih pedagogov namreč je, da v Medvodah manjka ustreznih prostorov za vadbo, kako rešiti ta problem, pa ni enoznačnih odgovorov. Silvana Knok Alpinistični film Devet plus "Tudi to je Himalaja” je podnaslov 26 minut trajajočega alpinističnega filma z naslovom 9 plus, v katerem avtor in producent Gregor Kresal prek lastnih video zapisov in ob režiserskem pristopu Igorja Prodnika pripoveduje zgodbo o vsakdanu alpinistov pred odpravo in med njo. V konkretnem primeru o pripravah in težavah slovenskih himalajskih odprav Janak 2000 in predvsem Janak 2002, katere vodja je bil. Prvo je zaznamovala tragična smrt alpinista Andreja Markoviča, ki mu je tudi posvečen ta film, drugo pa splet neugodnih okoliščin, groženj mačističnih upornikov in predvsem slabih vremenskih razmer. Naskok na 6780 metrov visok eleganten vrh Wedge Peak v gorski skupini Janak s 1800 metrov visoko severno steno, ki naj bi jo kot prvi preplezali prosto, bi bil zgolj in samo načrtovan samomor. Dnevno je namreč z vrha v dolino zdrselo tudi po več kot dvajset plazov. Alpinistični film 9 plus odraža stanje duha "nekoga” v steni ali ledu, ki čaka na znamenje, da ga je stena pripravljena sprejeti. Je pripoved o tem, kako je uspeh v šestdesetih odstotkih odraz tistega, kar imaš v glavi in štirideset odstotkov rezultat telesne pripravljenosti. Film, ki je dostopen v različnih formatih, je bil premierno predvajan sredi decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. S. Knok Podstreha z M 11+, najtežja kombinirana smer pri nas. Rekreacija Janž Omerzu -osnovnošolski prvak Janž Omerzu, najboljši igralec badmintona med ('■Osnovnošolci. V organizaciji Zavoda za šport in Badmintonske zveze Slovenije in v izvedbi Badmintonskega kluba Medvode in OŠ Medvode se je v slednji, sredi decembra, odvijalo državno prvenstvo osnovnih šol v badmintonu za posameznike. Pomerilo se je 48 učencev in učenk iz devetih področnih centrov oziroma 21 osnovnih šol, ki so bili najbolje uvrščeni na področnih tekmovanjih. Medveški osnovnošolci so se ponovno odlično odrezali - eno zlato in en bron. Janž Omerzu z OŠ Medvode si je po zelo razburljivem dvoboju z Matevžem Bajukom in to šele po treh nizih, ob močnem spodbujanju soigralcev, družinskih članov in predvsem vodstva šole, priboril naslov državnega osnovnošolskega prvaka. S tem je dosegel cilj, ki si ga je zastavil ob začetku leta, čeprav s finalno igro ni bil najbolj zadovoljen. Oceno, da v finalni tekmi sicer ni dal vsega od sebe, da pa je dobro prenesel pritisk domačega občinstva, je podal tudi njegov trener Rok Trampuž, ki je bil kot selektor slovenske kadetske reprezentance vidno zadovoljen z nivojem badmintona na tokratnem državnem prvenstvu osnovnošolcev. Bolj odločno kot Janž, ki še vedno koleba med košarko, odbojko in badmintonom, se je za slednjega odločil Nejc Bitenc, ki je tretje mesto na tokratnem tekmovanju sicer pričakoval, najbolj zadovoljen pa z njim ni bil. Med učenkami, kjer je slavila Nika Koncut, seje od domačink najviše uvrstila Sara Gregorčič na 5. do 8. mesto. Po oceni Badmintonske zveze Slovenije so se Medvoščani ponovno izkazali za dobre organizatorje. S. Knok Vsak dan sprehod od Smlednika do Repenj Cerkev sv. Tilna nad Repnjami. nekdanja taborska cerkev, je postala prijetna zaključna točka sprehoda za mnoge iz Kluba stotih, ki se iz Smlednika po prijetni gozdni poti sprehodijo do nje. Ena izmed njih, Ana Globočnik, se je tik prek koncem leta vpisala v knjigo obiskov že 365-ič. Če se nekdo kljub dežju, snegu ali kakšni drugačni vremenski nevšečnosti ali pa navkljub lastnemu (ne)razpoloženju, vsak dan odpravi na pot, se kar samo zastavlja vprašanje, kaj ga žene. "Začela sem res zaradi zdravja, kasneje pa mi je dobesedno prišlo v kri. Če se ne odpravim na pot,” je priznala ob tej priložnosti, ”mi kar nekaj manjka. Če hitro stopim, Z (p . rabim 35 minut v eno smer, če tečem, pa deset minut manj.” Tokrat stajo na poti spremljali prijateljici Preventiva s karatejem in samoobrambo "Disciplina, redno prihajanje na treninge in seveda spoznavanje sovrstnikov tudi prek telesnega stika in ne le prek verbalne komunikacije,” je prvi kratek odgovor na vprašanje, kaj se je skupina učencev iz 7. in 8. razreda OŠ Preska naučila v dveh mesecih, odkar je vključena v program za preventivno delovanje, usmerjeno k otrokom in mladostnikom "lastovka”. Odgovor je dal Marko Mitrovič, njihov učitelj karateja in samoobrambe, ki dodaja, daje končni cilj programa čimveč mladih z ulic privabiti v telovadnice in jih oblikovati v pozitivne osebe. Prvič so se staršem predstavili sredi meseca novembra. Vsebina programa, ki vključuje vadbo tradicionalnega karateja in samoobrambe, je odgovor na vprašanje, kaj ponuditi mladim na pragu pubertete in kako jim pomagati pri osebnostnem razvoju. "Namen programa je tudi, da mladim omogočimo kvalitetno preživljanje prostega časa, medsebojno spoznavanje in jim nudimo podporo pri dvigu samozavesti, samopodobe in samozaupanja. Z razvojem fizične komponente ohranjamo njihovo dobro zdravstveno stanje, razvijamo njegove motorične sposobnosti, spretnost, vzdržljivost in moč. Nenazadnje pa se naučijo tudi samoobrambe, kar prav tako ni zanemarljivo v tem času,” je ob tej priložnosti dejala Lidija Lavrič, pedagoginja na OŠ Preska. Za učence je vadba brezplačna, saj ga poleg Društva za preventivno vzgojo Lastovka, ki izvaja vadbo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ljubljana - Šiška in šolo, financira tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Še pred koncem tega leta bodo udeleženci pristopili k prvemu osebnostnem izpitu, na katerem bodo pridobili beli pas. S. Knok Pepca Jaklič iz Hraš in Mimi Koželj z Verja, ki je za to priložnost zapisala nekaj rim, med drugim tudi: "Vsak dan sem do Tilna hitiš, za zdravje svoje in drugih skrbiš. Skoraj 3000 kilometrov zmogla lahkih si nog, vse mlade pognala v kozji si rog.” Kar nekaj članov Kluba stotih je, ki so v enem letu dosegli število 100 vpisov v knjigo, 365-krat pa je to uspelo le Ani Globočnik, ki v ponovitev tega števila ne dvomi niti v letu 2004. Upa le, da se ji bodo pridružili še mnogi, če že ne vsak dan, pa vsaj večkrat na teden. S. Knok občina Medvode Pust 0Qdl(gi|% TL urdkrnjsr 11MMM m na že tradicionalno občinsko pustno rajanje v nedeljo 22. februarja 2004, ob 14 uri, pred BC Mercator v Medvodah. PUSTNI KROFI IN ČAJ ZA OTROŠKE MASKE ! hrmm informacije: Boris 041 / 288 100 V slučaju močnejšega sneženja ali dežja prireditev odpade ! Razvedrilo Rezervirano za razvedrilo V samoplačniški ambulanti "Gospod doktor, ali je slepič res brez vsake vrednosti?” ”Za vas je brez vrednosti, za zdravnika pa ima svojo ceno.” Izgubljena stava Zdravnik: ”Ali si niste mogli pred prihodom na pregled umiti svoje noge? Stavim, da tako umazane noge nima nihče!” Pacient: "Gospod doktor, stavo boste izgubili, ko vam bom pokazal drugo nogo.” Ali - ali Oče (fantu njegove hčerke): ”Fant, zdaj pa že dovo(j dolgo hodiš k moji hčerki. Izberi si: ali hočeš roko moje hčerke ali nogo njenega očeta.” Kuharski recepti: Hišna pečenka Vzemi kilogram telečjega stegna brez kosti, nasoli in ga pretakni s slanino, položi v posodo za pečenje, pri deni žlico masti ali olja in nekaj žlic vode. Vse skupaj postavi v pečico in med pečenjem večkrat polij. Pečenko peci na običajni temperaturi, ki jo uporabljaš za pečenje. Ko je pečenka pečena, ji prideni spodaj opisano omako. Priprava omake: V kozico daj pol žlice masti; ko se segreje, ji dodaj pol žlice moke in počasi mešaj, da malo zarumeni. Zatem prilij prežganju 1/4 litra juhe in dobro zmešaj in pusti, da se nekaj minut kuha. Prideni dve (po lastnem okusu) žlici dušenih gob (sveže ali posušene), približno dve žlici na drobno zrezanega kuhanega suhega mesa ter dve žlici kisle smetane in pusti, da vse to dobro prevre Pečenko, narezano na kose, oblij s pripravljeno omako ter po želji dodaj kuhane široke rezance ali kaj podobnega po svojem okusu. Jabolčni štrude\j Doma napravljeno ali kupljeno testo razvaljaj, razvleci čimbolj tanko in ga pomaži z oljem. Potresi polovico testa z nekaj žlicami krušnih drobtin, ki si jih preje nekoliko zarumenila na vroči masti ali olju, zatem potresi z naribanimi ali nakrhljanimi jabolki, malo naribane limonine lupine, cimeta in tri ali štiri pesti (po okusu) sladkorja. Drugo stran testa pa namaži s smetano; zavij testo s strani, ki je potreseno z jabolki. Zaviti štrudelj pomaži s smetano ali s stepenim jajcem in ga daj v srednje vročo pečico ter peci približno pol ure (odvisno od debeline zavitka). K zgoraj opisanemu dodajte še dobro govejo juho, primerno solato, kozarček svoje priljubljene pijače in kosilo bo pripravljeno. Želimo Vam dober tek! Zrelost za zakon Soseda Mimi: ”Ali ste dali svoje tri hčere kaj pametnega izučiti gospa Fani?” Gospa Fani: ”No, ja! Naj starejša je poslanka, druga je pravnica in dela pri nekem notarju; samo tretja ni za nobeno rabo, njo bom pa omožila!” Žrtev "Odkar je moj mož občinski svetnik, vse noči ne more spati.” "Kako to? Ali ga vsebine razprav na seji tako razburjajo, ali ga javni problemi tako skrbijo?” ”0 to pa ne, že na sejah se toliko naspi, da potem doma ne more več zaspati.” Huda kazen V eni izmed naših vasi je bil tat, ki je vedno kurja jajca kradel. Kmalu so tega kurjega tatu zalotili pri kraji in ga poslali k sodniku. Sodnik razmišlja, kakšno kazen bi mu prisodil, in slednjič se odloči in razglasi sodbo: mesec dni zapora ob samih jajčnih jedeh brez kruha in vode. Kazen je bila učinkovita. Po prihodu iz zapora mu je postalo slabo, že ko je kokoš na dvorišču videl, kaj šele, da bi ji ukradel jajce. Razlika Profesor prava razlaga študentom in med drugim postavi trditev: ”Med teorijo in prakso je zelo velika razlika!” Prejeli smo 1273 rešitev. Tri nagrade Gostišča JEZERO prejmejo: Štefka Tršan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik (kmečka pojedina za dve osebi); Ana Mrežar, Smlednik 42, 1216 Smlednik (obložena krača za dve osebi) in Marija Kožlakar, Topol 3, 1215 Medvode (bikova jajca za dve osebi). Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo Franci Igličar, Višnar-jeva 1, 1215 Medvode; Majda Sirena, Hrastarjeva 3, 1215 Medvode in Kristina Peteh, Cesta na Svetje 52, 1215 Medvode. Čestitamo! "Gotovo," pripomni študent, "za teorijo zdaj jaz vam plačujem, za prakso bodo pa potem drugi meni plačevali.” Prijatelj otrok ”Brez otrok ne bi mogel živeti!” zatrjuje že prileten gospod. "Imate veliko družino?” ga vpraša gospa. ”Ne, ne, ampak otroški zdravnik sem.” Ženitna ponudba Gospodična: "Gospod profesor, če me poročite, bova imela odličen naraščaj! Otroci bodo podedovali mojo lepoto in Vašo učenost.” Profesor: "Bi, pa se bojim, da bi podedovali mojo grdost in vašo neumnost.” Sanje Prijatelja med seboj: , "Janezek, kaj misliš, kaj delajo kulturniki (j politiki?” "Noč in dan sanjajo o denarju,” odgovori Ivanček. "Ohoho, potem sem pa jaz zelo velik umetnik!” Trditev Kako so mogli naši predniki živeti brez TV, navadnega in mobilnega telefona ter računalnika?” "Saj niso mogli, zato so pa vsi pomrli.” Tiskarska napaka: Strpnost do naselja v šoli Nagrade Gorenjskega glasa bomo poslali po pošti, nagrade Gostišča Jezero pa srečni izžrebanci lahko uveljavijo v Gostišču Jezero, morajo pa predložiti osebni dokument. Iz decembrske številke Sotočje na vprašanja in uganke na strani Razvedrilo nismo dobili nobenega odgovora. Vabimo vas, da nam odgovore z današnje razvedrilne strani pošljete na naslov Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 in pripišete: Za SO-TOČJE-RAZVEDRILO. Zanimivost: Največ kuhane hrane pripravijo ženske, vendar preteklost ne ve prav veliko o ženskih kuhaijih. Zgodovina omenja veliko slavnih kuharjev, o kuharicah pa se govori le mimogrede. Že res, da so pri nas napisale nekatere zelo pomembne kuharske knjige ženske, vendar pa je prvo kuharico le napisal Valentin Vodnik. Verjetno pa je največ odličnih recep-tov prav tistih, ki so se (in se še) izoblikujejo v preprostih domačih kuhinjah. J.J. 1 V - Rešitve ugank v decembrski številki Sotočja: V imenu in priimku ni nobene od črk: č, r, in k Mišljena sta pojma: romar in ropar Oseba na posetnici je: Nadžupan občine Pravilna rešitev v Premikalnici je: JAKOB - VRATA - ALJAŽ Računska: prvi pastir ima 8 ovac in drugi jih ima 12. Rešitev nagradne križanke Gostišče JEZERO Križanka Izjemno izboljšanje kože obraza v 45 dneh Ortokozmetika (orto - grško pravilen, pravi) je nova filozofija negovanja, ki v svojih izdelkih uporablja naravne sestavine iz morja, rastlin in eteričnih olj. Rezultati nege so osupljivi in preizkušeni tako pri žarečih, pordelih, občutljivih in srbečih kožah. Vrhunski kozmetični preparati Maria Scintil-la, ki jih pri negi strank uporablja ortokozme-tičarka Milena Marn iz Škofje Loke, so obogateni z minerali in oligomenti iz morske vode, ki zagotavljajo vlažnost, nemoteno delovanje in dobro presnovo kožnih celic, rastlinske sestavine pa vsebujejo le tiste snovi, ki jih koža lahko sprejme in koristno uporabi za prehrano in zaščito. Univerzalna kolekcija ne vsebuje motečih in škodljivih sintetičnih kemičnih primesi, kot so konzervansi, dišave, barvila in vsega, kar bi na kožo delovalo dražeče in agresivno. Kaj pa rezultat negovanja? Program ortokozmetike Vam tako pri žareči koži zagotavlja izjemno izboljšanje kože v ^simo 45 dneh in zajema 6 obiskov pri strokovnjaku in redno uporabo izdelkov doma. Postopek je neverjetno preprost, hiter, prijeten, ekonomičen, predvsem pa ob zdravem načinu življenja s pravilno prehrano, rekreacijo, uživanjem ob najmanjših radostih življenja, zagotavlja trajni uspeh. Milena, ki izvaja tudi nege za normalno, ak-nasto kožo, pedikuro, depilacijo, ličenje, svetovanje, namreč pravi, da le celostni pristop k ne- govanju vodi k trajnemu zadovoljstvu in lepoti človeka. Anica iz Škofje Loke: "Problem aknaste kože se je začel že v osnovni šoli. Zaradi stiskanja in nepravilne uporabe preparatov je koža postala še rdeča, razdražena. Ortokozme-tičarko Mileno sem obiskala na priporočilo prijateljev, kar je bila ena boljših odločitev. Po nekaj obiskih se je stanje kože tako izboljšalo, da me znanci sprašujejo, kaj sem storila.” Petra iz Ljubljane: "Moja žareča, luskasta in izsušena koža je bila zelo problematična. Že po treh obiskih pri ge. Mileni sem občutila neverjetno izboljšanje, koža je močnejša, zdrava, seveda pa redno uporabljam izdelke Maria Scintilla tudi doma.” Otok Ortokozmetičarka Milena Marn bo srečnim izžrebancem podarila tri lepe nagrade: 1. nagrada: pedikura 2. nagrada: depilacija nog 3. nagrada: dnevni make up Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do 24. februarja 2004 na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v Turističnem društvu Škofja Loka oz. v maloo-glasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Ortokozmetika Milena Marn Frankovo naselje 113 4220 Škofja Loka Tel.: 04/513-81-90, 041/955-177 Odprto: od pon. do pet. od 15. do 19. ure oziroma po naročilu. > v > I mit/ r SESTAVIL: F. KALAN RUSKI PISATELJ (IVAN ANDREJ EVIČ) ŠPORTNO PODROČJE BIBLIJSKI PRAOČAK MOZOLJA- VOST NAJDALJŠA REKA V FRANCIJI ADEN, ČARE, KAPER, KRILOV, SELAN PODROČJE, KI MU VLADA IMAM ČEBELJA PAŠA VULKAN NA SICILIJI RAFKO IRGOLIČ NEKUŽNO KOŽNO VNETJE ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL) JAREK, PREKOP VEČJI KOS POHIŠTVA PRIPADNIK IBERCEV ŠPORTNIK, KI LETA Z ZMAJEM 8 1 Ji ► n M a ” ► 1 CHARLES IVES OSEBA NA DIETI SOTOČJE S TKANJEM NAREJEN TEKSTILNI IZDELEK ANGLEŠKO PIVO PREB. ALŽIRIJE SKLADATELJ HAČA-TURJAN LUKA V JEMNU NAŠ KARTOGRAF (IVAN) KARTE ZA PREROKOVANJE KOTNA MERA GRŠKI JUNAK, AJANT 9 NAZIV DEL TENIŠKE IGRE 4 VELIKO (ONCERTNO GLASBILO 10 DOMAČA PTICA Z VELIKIM PISANIM REPOM GL. MESTO GRČIJE RIMSKA LJUBLJANA ESEJIST FINCI ROČAJ ANTON ŽABKAR 7 NEKDANJI PEVEC PRI SL. OKTETU (PETER) MORSKI RAZBOJNIK 3 MERA ZA TEKOČINE GNETLJIVA SNOV MANJ KOT ENA ? IN EVA MAŽA, KREMA 5 PROSTOR MED DVEMA STENAMA NEBEŠKO BITJE DRŽAVA OB IRANU NAŠ IGRALEC (1. B.) DAVID OJSTRAH NEUMET- NIŠKO DELO NERODEN ČLOVEK 2 ŠTRLEČ DEL OBRAZA 1 2 3 4 5 6 TOPILO ZA LAKE 6 NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ 7 8 9 10 11 + + POUČEVANJE IVI TUJIH JEZIKOV (AN - NE - IT - ŠP - FR - RU) INTENZIVNI TEČAJI ZA: • OTROKE (začetni, nadaljevalni) • UČENCE (začetni, nadaljevalni, utrjevanje učne snovi, inštrukcije) • DIJAKE (začetni, nadaljevalni, utrjevanje učne snovi, priprava na maturo) • ODRASLE (od I. do 7. stopnje, obnovitveni, poslovni, individualni, za gospodarske družbe) • UPOKOJENCE (začetni, nadaljevalni) prof. Meta KONSTANTIN KUMER, s.p. Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka tel.: 51-50-590, faks: 51-50-592 e-mail: meta.konstantin@siol.net Ljudska Univerza Škofja Loka V sodelovanju s Fakulteto za upravo iz Ljubljane organiziramo v Škofji Loki 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Podlubnik la 422(1 Škofja lx>ka tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.lu-skofjaloka.si JAVNA UPRAVA (izredni študij) Informativni dan bo v ponedeljek, L marca, ob 17. uri. Rok za oddajo Prve prijave za vpis je 8. marec 2004. Informacije: 04 506 13 80 ali osebno na LU Škofja Loka, Podlubnik I h, kjer dobite tudi brezplačni obrazec Prve prijave za vpis. Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 «9 ODPRTO ^ pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00-12.00 cAlaj liarn sd. Vafenlln pofcfotii i/eCifeo (jubegni, mi pa vam s tem ogdanom v ^eb/maiiju fjoda/ijamo 15% popust! FOTO ATELJE D&D MARKDESIGN. d.0.0. Seškova 12 1215 Medvode Tel.: 01 361 42 19 Faks: 01 361 34 74 www.foto-dd.com ATELJE S TRADICIJO - PRODAJA DIGITALNIH FOTOAPARATOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIGITALNIH MEDIJEV 75 SIT, IZ FILMOV 65 SIT - POOBLAŠČENI PRODAJALEC: sklepanje naročniških RAZMERIJ DIGITAL OSKRBUJEMO S POZITIVNO ENERGIJO Izkoristite ugodnosti in do 15. marca 2004 pridobite soglasje k priključitvi na plinovodno omrežje ter s podpisom pogodbe do 31. maja 2004 postanite odjemalec plina pri Energetiki Ljubljana. Prijave sprejemamo od 15. decembra 2003 do 29. februarja 2004. Vaš priklop na zemeljski plin bomo nagradili: * s popustom za 250 m3 porabljenega plina, * z Izdelavo soglasja k priključitvi na plinovodno omrežje. Akcija je namenjena fizičnim In pravnim osebam v objektih, ki že Imajo zgrajen priključni plinovod na obstoječem omrežju Energetike Ljubljana In bodo po priklopu uvričenl v tarifno skupino "gospodinjska tarifa" v skupini "Uroka potrošnja", skupna moč plinskih trošil pa mora biti manjša od 50 kW. Akcija ne velja za objekte na Ustih območjih, kjer je možno oziroma predvideno ogrevanje na vročevodni sistem. Mrxi*A Vwn»* Ponujamo vam še: * brezplačno svetovanje, * izdelavo projektov za notranjo plinsko napeljavo po 3 akcijskih cenah, * brezplačno pridobivanje dovoljenj in soglasij, * ugodne cene dobave materiala In Izvedbe notranje plinske napeljave pri naših, pooblaščenih izvajalcih, § * ugodne kredite. g ^energetika ljubljana Oskrbujemo s pozitivno energijo.