bTUJ, 19. avgusta 1966 štev. 33. Cena: 0,4 ND, 40 SD »Tednik« izhaja pod tem tmenom od 24. novembre) 1961 dalje po sklepu obč^skih odDorov SZDL Ptuj In Ormož. — Izdaja zavod »Ptujski tednik«, Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo tn uprava- Ptuj, He- roja Lacka 2. ~ Tel. 156. Stev. tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska. Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND. Lemik X!X SINDIKATI PREDLAGAJO SKLICANJE KONFEREKGE DELAVSKIH SVETOV SUlepc IH. in IV. plenumu LW ZKJ je potrebno konkretno ures- (ičili v praksi. Občinski sindikalni svel Pluj predlaga sklicanje jfvc konference samoupravljanja ptujske komune. Leta 1967 bo [Vf/na konferenca samoupravljavcev Jugoslavije. V teh dneh prič- jc javna ra/prava v delovnih organizacijah ptujske komune o pred- ogii tem, ki jh predlaga CK ZS.I za zvezno konferenco delavskih ivelov .Jugoslavije. Sklicana seja predsedstva OSS Ptuj. Kijub trenuLnemu zaLišju, ki' fladd v posameznih delovnih ot4 lani/dcijcih in sindikalnih podruž^ jicah zaradi lelnlh dopustov, se ( občinskem sindikalnem svetuj )[uj skrbno pripravljajo na od«^ I0\orne naloge, ki jih bo potreb- no uresničili v obdobju do občrs iiih /borov sindikalnih podruž-i [lic. Osnovna naloga, ki so si jai| zdiuivili v svoj akcijski program^ sindikati ptujske komune, je od-^ ločilen boj za dosledno uveljavi; ijsnje sklepov III. in IV. plenuma^ CK ZKJ, ki jih delavci piujskaj iomune soglasno odobravajo in^ jO tudi pripravljeni sto.riti vse,^ Qd bi jih v praksi dosledno uresn- tiičili. V občinskem sindikalnem^ svetu Ptuj poudarjajo, da je na^^ počil čas, ko j G potrebno preiti^ od besed k dejanjem in od sploš-; nosli ii konkretnosti. S tem v' zvezi Občinski siindikalni svetj Ptuj predlaga sklicanje konferen-4 ce samoupravljanja ptujske ko-; jmunc, ki bi naj bila v januarju: 1967. Konferenco bi naj pripravi-^ k in sklicala skupaj plenum Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj; in zbor delovnih skupnosti Skup-j l&čine občine Ptuj. V pripravah^ gradiva za konferenco pa bi so-: delovali tudi Občinski komitd ZKS Ptuj, Občinski odbor SZDL' Kuj in Občinski komite ZMS O Lem vprašanju bo raz-' ;alo predsedstvo OSS Ptuj,^ ; bo sestalo na svoji seji' _ a ~1. avgusta 1966. Na seji bo-' « imenovali poseben odbor za' pripravo konference in imenova- ii ustrezne študijske skupine. Zj delom se bo pričelo takoj. ! Priprave na konferenco samo-, uprdvljanja ptujske komune soj tesno povezane s pripra.vami na zvezno konferenco samioupravlja- nja, ki "bo v prvi polovici leita 1967. Občinski sindikalni svet Ptuj je s tem v zvezi že poslal sindikalnim podružnicam prepis pisma Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in obraz- ložitev predlogov tem, o katerih bodo razpravljali na zvezni kon- ferenci samoupravljanja Jugosla- vije. Gratlivo so prejeli tudi v.si člani plenuma Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj in člani vseh občinskih odborov sindikatov. Glede na to, da vlada za gradivo \eliko zanimanje, bo dostavljeno iudi vsem članom Občinskega ko- miteja ZKS Ptuj, Občin.skega od- bora SZDL Ptuj, Občinskega ko- miteja ZMS Ptuj, odbornikom Občinske skupščine Ptuj in dru- gim samoupravnim organom. Gra- divo, ki so ga prejele sindikalne podružnice, j-e poslano z name- nom, da bi o njem javno razprav- ljali v v-seh kolektivih ptujske komune, da bodo lahko vsi de- lavci povedali svoje mnenje in predloge glede vprašanj, o kate- rih bi naj razpravljala zvezna konferenca samoupravljanja Ju- goslavije. S tem v zvezi predlaga Občinski sindikalni svet Ptuj sklicanje skupnih sej izvršnih odborov sindikalnih podružnic in delavskih svbtov, na 'katerih pa bi naj sodelovali tudi ostali pro- izvajalci, ki se zanimajo za vse- bino tem, ki jih predlaga Cen- tralni svet Zveze sindikatov Ju- goslavije za zvezno konferenco samoupravljanja. Vse pripombe in predloge bo Občinski sindi- kalni svet Ptuj poslal Centralne- mu svetu ZSJ do 1. oktobra 1966. Sklicanje zvesine konference .samoupravljanja Jugoslavije, ki bo imela delovni značaj, je zel velikega pomena za reševanj' številnih notranjih problemov za nadaljnji pospešeni razvoj samo- upravljanja in demokratičnih so- cialističnih družbenih odnosov. Konferenca bo imela tudi \elik pomen za zunainji svet, ki s sim- patijami spremlja samoupravlja- nje jugoslovanskih delavcev. Po prvem kongresu delavskih sve- tov, ki je bil leta 1957, je prišlo do velikih sprememb. Danes, ko v praksi uresničujemo cilje go- spodarske reforme, je še tembolj nujno, da temeljito preučujemo nove probleme, ki se pojavljajo v sistemu samoupravljanja in v družbeno ekonomskem razvoju. V Občinskem sindikalnem sve- tu Ptuj poudarjajo, da bo sklica- nje konference samoupravljanja ptujske komune, najboljša pred- priprava na- zvezno konferenco samoupravljanja Jugoslavije na eni strani, na drugi strani pa bo to najučinkovitejša politična ak- cija v boju za odločno in dosled- no uresničevanje sklepov III. in IV, plenuma CK ZKJ. S priprava- mi na občinsko in zvezno konfe- renco samoupravljanja se prav- zaprav pričenja obdobje temelji- tega preučevanja razvoja samo- upravljanja in demokratičndh od- nosov v posamezni delovni orga- nizaciji in v komuni kot celoti. Toikrat ne gre samo za registra- cijo problemov in negativnih po- javov, temveč gre za odkrit raz- govor z delavci, ki bodo javno povedali vzroke, ki zavirajo pro- ces samoupravljanja in demokra- tičnih odnosov. O načinu preuče- vanja razvoja samoupravljanja, notranjih odnosov in mesta ter politične vloge sindikalnih po- družnic v delovnih organiozacijah bo podrobneje razpravljalo pred- sedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki bo na svoji pone- deljkovi seji sprejelo vrsto važ- nih sklepov za priprave na občin- sko konferenco samoupravljanja. F. B. Vsakega toplega poletnega dne se zbere ob Pesnici pod mostom v Forminu množica kopalcev Foto Stanko Kosi TE DNI PO SVETU Pomiritev med Indonezijo in Malezijo Eno vojno žarišče manj Pred dnevi (prejšnji četrtek), sta indonezijski in malezijski zu- nanji minister podpisala spora- zum, s katerim sta v bistvu kon- čala tri leta in pol trajajočo ne- objavljeno vojno na Severnem Borneu. Severozahodni del ome- njenega otoka obsega federalne enote Malajske federacije Sara- vak, Brunej in Severni Borneo, večji del pa pripada Indoneziji. Svetovni tisk je posebno lani uradno poročal o spopadih na mejah teh federalnih enot, ki jih varujejo — kot je to domenjeno — redne britanske čete. Sama Malajska federacija je namreč nastala ob veliki podpori in po- bud; britanske vlade. Le-ta si je skušala iz nekdanjega kolonial- nega oeemlja zagotoviti gospo- darski, politični in — strateški \pliv. Indonezija je videla v tej or- ganizaciji trajno kolonialistično nevarnost, zato je predsednik Su- kamo — vsaj v besedah — na- povedal tej državni formaciji »boj do konca«. Ko se je indone- zijska politika močno naslonila na Kitajsko in prevzela od nje celo bojevite metode, propagand- ni besednjak in prizvok nekakš- ne večvrednosti, so se odnosi z Malezijo še poslabšali. Praske na mejah so se razširile, grožnje okrepile ... Todd po spremembah v Indo- r.eziji se je tudi položaj spreme- nil. Indonezija slednjič ni spo- sobna dajati tolikšen denar za operacije na mejah, ki niso po- kazale doslej nobenega uspeha. Omeniti je tudi treba, da britan- ska javnost ne gleda s posebno naklonjenostjo na britanske eno- te na Borneu po razglasitvi ma- lezijske neodvisnosti. Dokler so v Džakarti prevlado- vali bojeviti glasovi, seveda ni nihče pomisiil na pogajanja. To- da ko je v Indoneziji prišel na krmilo drug režim, je zunanjo politiko postavil na druge teme- lje. To velja posebno za sedanjo vlado generala Suharta in še po- sebej za zunanjega ministra Ma- lika. Treba je doseči nvir z naj- bližjimi sos%di, je poslalo geshi m tako so se pričeli uradni sli z Malezijo. V Džakarti tudi pru vijo, da je vroiitev Indonezije v OZN samo še vprašanje časa ne načela To obenem pomeni, da ^ nova vlada želi ravnati po Usi.j nov ni listini QZN, ta pa zahteva med drugim pogajanja ia miro- ljubne metode pri reševanju spo- rov. Malezijska vlada se že pogaja z britansko o tem, naj bi se bri- tanske enote umaknile z Bornea, saj so s podpisom odstranili ne- sporazum, zaradi katerega je Ma- lezija tudi zaprosila za britansko pomoč. Ce se bodo britaoiske čete umaknile, se bo na novo sklenje- no prijateljstvo zares utrdilo in okrepilo. Sklepi sporazuma napo- vedujejo š.e več. Obe deželi sto pripravljeni s skupnimi moču: '>zavrniti morebitne grožnje . Očitno je, da mislita pri tem bo- jevite izjave v Pekingu ... In še nekaj je pomembno: ma- lezijska in indonezijska vlada sta se sporazumeli, da bosta pre- pustili prebivalcem Severnega Bornea svobodno izbiro o tem, v kateri državni skupnosti žeIyo živet;. Tega ne bodo naredili z referendumom, ki bi utegnil spet razvneli strasti, temveč v obliki volitev. Odločitev prebivalstva bostči potem upoštevali obe vla- di. Eno nevarno tlečih vojnih ža- rišč je s tem ugasmilo. V tem pa je tudi največji pomen omenje- nega sporazuma. Drugi dogodki Ni še dolgo tega, ko je jugo- slovanska vlada opozorila Bonn, da je njegova politika po drugi svetovni vojni v nasprotju z mi- roljubnimi težnjami evropskih narodov. Zato bi bil že čas, je rečeno v jugoslovanski noti, da bi bonnska vlada spremenila svo- je stališče. V mestu Karlsruhe je neki zlo- činec — policija noče izdati- nje- govega imena — streljal na ne- kega jugoslovanskega državljana in ga zgolj po naključju ni za- del. Kot vse kaže, gre spet za ustaše, ki lahko svobodno oprav- ljajo svojo zločinsko dejavnost kljub resnim opozorilom jugoslo- vanskih oblasti. Mile sodbe, ki so jih nemška sodišča izrekla aten- tatorjem na jugoslovansko pred- stavništvo v Mehlemu, kjer je iz- gubil življenje hišnik Popovič, in atentatorjem na konzula Klariča, pričajo o tem, kje imajo ustaške ;n druge emigrantske organizaci- je podporo. TERORIZEM NA JUŽNEM TI- ROLSKEM V Južni Tirolski (Alto Adige) p:, so teroristi, ki .so tesno pove- zani z nacističnimi in pangerman- skimi organizacijami v nemškem mestu Miinchen, močno razširili svoje delovanje. S svojimi napa- di na obmejne stražarje oziroma finančno službo so že terjali ne- kaj smrtnih žrtev, ponekod so italijajiski varnostni organi tudi že odkrili podstavljeno razstre- livo. Italijansika vlada je poslala na ogroženo območje policijske in žandarmerijske enote, vendar le-te doslej niso imele večjega uspeha. Očitno je, da skušajo teroristi onemogočati dobre odnose med Avstrijo in Italijo. Uradno si namreč tako italijanska kakor avstrijska vlada želita mir na meji in tesnejše sodelovanje. To pomeni, da je Italija slednjič pri- pravljena priznati avtonomijo nemško govorečemu prebivalstvu v Južni Tirolski. Zanimivo je, da se avstrijske stranke na Tirol- skem, ki.je bila svoj čas središče terorističnih skupin, omejujejo pred atentatorji in obsojajo nji- hove metode dela, vendar doslej niso storile dovolj, da bi teroriste tudi razkrinkali, oziroma jim onemogočili zadrževanje na av- strijskih tleh. Uradna poročila na italijanski strani namreč pravijo, da so atentatorji potem, ko so jim prišli na sled, pobegnili čez m e j o ... MAJHEN »LATINSKOAMERIŠKl VRH« Lalinskoameriške države in še bolj njihovo domačo javnost je ugodno presenetila deklaracija, ki' so jo sprejeli najvišji pred- stavniki Čila, Venezuele, Peruja, Kolumbije in Ekvadorja v Bogoti na tako imenovanem »vrhu pete-> rice«. Še pred nedeljskim sestan- kom je bilo očitno, da se te de- žele žele pomeniti o nevarnosti vojaških režimov, posebno v Ar- gentini in Braziliji, ki so v bistvu diktatorski režimi in naklonjeni ZDA, o ameriški nadvladi, ki du- ši neodvisnost latinskoomeriških dežel, in o reformi organizacije ame iških držav, v katerih je prevladoval vpliv ZDA s pomoč- jo njihovih satelitov. Udeleženci »malega vrha« so poudarili načelo nevmešavanja, temeljite spremembe v OAD, iz- ključitev celotne L%tinske Ame- rike iz oboroževalne dirke in skupen nastop za zavarovanj-e cen na svetovnem tržišču. Latin- ska Amerika potrebuje mir, po- glavitni smoter te celine pa j' zboljšanje gospodarskega in so- cialnega položaja. Vsi ti sklepi so sfeveda v na- sprotju s prakso Organizaciji ameriških držav, posebno pa š( z zahtevami ZDA, naj bi postavi- li prav na tej celini novo vojaško organizacijo na noge, ki bi bila podobna atlantskemu paktu in pod ameriškim vplivom. Zato gledajo v Washingtonu zelo ne- jevoljno na »mali vrh«, prav ta- ko pa tudi Brazilija in Argenti- na, kjer prevladuje vojaška dik- .tMlUA...-^^.,. ........... . ________ POTREBE VEČJE OD MOŽNOSTI Pred iicda\niin so bili v to- j Varni glinice in aiuminijci sindi- j kalni sestanki, na katerih jc bi- la osrednja točka dnevnega re- da polletni obračun. Udeležba jc bila zaixs zelo dobra, kar dokazuje, da se naš proizvaja- lec \se bolj ži\o zanima za go- spodarjenje v s\ ojem dcIo\'nem ^olckti\u. Iz poročila so \ele oolj ali manj milijonske o/.iro- ■pa rnilijardne šte\ilke — odraz 'inanenega uspeha. Vsekakor Pa je bilo veliko bolj zanimi\o ^^prašanje glede izvršitve plana Pi"oi/.\odnjc v pnih šestih me- *>ceih letošnjega leta, saj je na Piimer gliniea^kar za 11 9o pod Pliiiiuni, aluiiiinij pa za 2 '.'o. Ob ^'-'ni so bili prikazani uspehi in [udi problemi v obdobju prvih '»e.stih mesecev letošnjega leta. ' ''^j so nastale nekatere teža- glede na podražftev repro- dukcijskega materiala, prav ta- ^0 pa tudi glede neugodniii puiinali\ov v "l>osameznih pro- '.'^\otlnih obratih. Prav tako pa J^' piišlo tudi do porasta dol- 8stavljeno vpraša- g.'!^ glede uvoza električne cner- ^'.'c V' mesecih, ?a katere ie ?''*icl\idcna redukcija. Na srečo sicer do redukcije ni prišlo, Predvsem zaradi obilnesa de- ževja v mesecu juniju in juliju ter še delno v avgustu, zato tu- di za zdaj še ni nič znanega gle- de uvoza električne energije. Nadalje so proizvajalci mnogo razpravljali o raznih proble- mih, ki še \edno ovirajo boljši j način proizvodnje in tudi pred- lagali razne'variante za rešitev nekaterih pvoblemov, kot so na primer skladišča za boksit za glinico in sodo, vendar pa so pri vsem lem izgledi bolj sla- bi, ker je to vse vezano na ogro- mna linančna sredstva, kate- rim pa kolektiv vsem naenkrat ni kos, kajti potrebe, so mnogo večje od možnosti podjetja. Ta-' ko se bo pač to reševalo po pri- oritetni listi in sicer najprej skladišče boksita, potem pa na- piej. Vsekakor pa jc bil še neij- bolj zanimiv tisti del razprave, v kalerem so posamezni člani kolektiva ostro grajali odnos vodilnega kadra delovne enote glinice do sindikalnih sestan- kov. Tako je bilo med drugim poudarjeno, da iz vodstva DE in od administracije ni nikoli nobenega na sestanek, če je v njihovem prostem času. Proiz- vajalci so menili, da je dolž- nost vseh teh, da prav tako kot vsi ostali redno prihajajo na sindikalne .sestanke, posebno pa še to velja za vodstveni ka- der, ki mora biti \edno navzoč, da lahko odgovarja na morebit- na vprašanja proizvajalcev gle- de pioizvodnje in ostale pro- problemalike v delovni enoti. Prav gotovo je to bilo povsem pravilno in dobro postavljeno, vendar se je zopet pokazala ti- sta stara bolezen večine, ki te- ga ne upa povedati takrat, ko je kateri od prizadetih navzoč. Iz vsega tega pa izhaja, da Še vednt) mnogi člani delovnega kolektiva poznajo junaštvo raz- prave in konstruktivne kritike le za vogali, da pa še vedno te- ga ne upajo povedati odločno prav tam, kjer je mesto za to. Ni znano, kako dolgo bo še vla- dala taka boječnost med pro- iz\ajalci. Precej živahna je bila tudi razprava o ostalih vpra- šanjih, kot so letni dopusti, re- kreacija in HTV služba. Glede dopustov so nekateri bili mne- nja, da niso pravilno urejeni in da bo treba v prihodnjem letu odpraviti vse tc pomanjkljivo- sti, ki so se letos pokazale. Do rekreacije tudi v tem letu član- stvo ni pokazalo pravega inte- resa, čeprav je s strani tovarni- škega odbora sindikata bilo storjeno vse, da se rekreacija lahko nemoteno izvaja. Dogodi' lo se jc celo, da se je za prevoz z avtobusom v rekreacijski cen- ter prijavilo le 6 članov kolek- tiva in potem ni čudno, če tudi ti niso mogli iti. Precejšen del razprave je bil posvečen tudi HTV službi. Ugotovljeno je bi- lo, da se še vedno dogaja vse preveč nesreč pri delu, čeprav razpolago. Novi pravilnik o je dovolj zaščitnih sredstev na varstAu pri delu sicer konkret- no določa odgovornost vodilne- ga osebja, priiv tako pa seveda tudi določa pravice in dolžno- sti slehernega člana delovne skupnosti. Ne bi sicer mogli tr- diti, da so smdikalni sestanki v celoti dosegli svoj namen, ven- dar pa je kljub temu že čutili več sproščenosti. mf.- ka. Tudi finančni načrt reali- zacije je presežen za 10 odstot- kov, v primerjavi z lanskoletno realizacijo v prvem polletju pa je letošnja višja za 20 odstot- kov. Celotni dohodek je višji od planiranega za 9,62 odstot- ka in večji ^od lanskoletnega za 19,47 odstotka. Stroški so v jorimerjavi s celotnim dohod- kom v upadanju, razen pri stro- ških za kredite, ki so bili večji zaradi sezoriskih zalog in stro- škov za osebne izdatke, ki obre- menjujejo poslovne sti-oške. Dohodek je višji od planirane- ga za 26,9 96 in od doseženega v lanskem polletju .za 34,14%. V skladu z uspešnim poslo- vanjem so v »Delti« dvignili tu- di osebne dohodke, k i "so bili v letošnjem polletju za 24,5 od- stotka večji, kot v enakem ob- dobju lani. Podjetje bi lahko doseglo še boljše uspehe,poslovanja, če se ne bi srečavali s pomanjka- njem obratnih sredstev zaradi vezave sezonskih artiklov in ter- jatev do kupcev. Vendar si v tej zvezi obetajo v tem polletju znatno izboljšanje. Podjetje si bo še nadalje prizadevalo zni- žati stroške na enoto izdelka in bo posvečalo vso skrb izbiri proizvodnega programa za po- trebe in želje potrošnika. Ome- nimo naj še to, da beležijo le- pe uspehe tudi pri maloprodaji, saj so do sedaj prodali svoje iz- delke za več milijonov vredno- sti. Podjetje tako skrbi, da po- trošniki dobijo izdelke kar naj- (Koncc na 2. strani) Uspešno poslovanje »DELTE« Ptuj v tbvarni perila in konlekci- je »Delta« v Ptuju poslujejo v tem letu najuspešneje, odkar podjetje obstaja. Polletni načrt fizičnega obsega proizvodnje so dosegli s 102,85 9o ali predela- nih je bilo 781.682 kvadratnih metrov tkanin. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega le- ta so predelali v letošnjem pol- letju za 94.367 kvadratnih me- trov ali za 13,88 odstotkov več tkanin in to z manjšim števi- lom zaposlenih. Trenutno zapo- slujejo 360 delavcev, pri kate- rih so zabeležili, da se je pove- čala storilnost za 24,5 odstot« ODHAJANJE NA DELO V TUJINO ŠE VEDNO V PORASTU Po podatkih ptujske podružni- ce zavoda za zaposlovanje delav- cev odhajanje naših delavcev v tujino zaradi zaposlitve še vedno narašča. Ko so v letu 1964 zavo- di za zaooslovanje delavcev za- čeli posredovali zaposlitve v ino- zemstvu, je odšlo z območja ptuj- skega zavoda na delo v tujino 279 ljudi, večinoma moških. Lani je to število naraslo na 742, le- tos pa je do vključno 13. avgusta odšlo na delo v tujino 919 ljudi, od lega približno dve tretjini mo- ških. Ndši delavci se v Tečiiii zapo- slijo y Avsiašji, aa drugem mestu pa je Nemčija, medlem ko odha- jajo posamezniki tudi v Švico, Francijo in na Švedsko. Moški odhajajo na delo v tu- jino v glavnem spomladi, ko se začno gradbena dela, medtem ko odhajajo žens'ke enakomerno skozi vse leto. Večji del se žen- ske zaposlujejo v tekstilni indu- striji, kjer teče delo bolj enako- merno skozi leto kakor v grad- beništvu. -kateri delavci pa si iščejo ^^;aosIitev v inozemstvu tudi mi- mo zavoda za zaposlovanje in ne ičLipolaga s temi podatki nikdo. MNOŽSČNi MITING V PEKINGU Hsinhua poroča, da, je bil vče- raj v Pekingu množičnj miting, na katerem so pro.slavljali veliko prolet.ai'sko kulturno revolucijo, ki je zajela državo. Na mitingu ]■ bil tudi predsednik Mao Ce Tims. Kot poroča ista agencija, .je pri- šel na kraj prireditve že ob oe- tih zjutraj, dve uri pred pnčet- kom mitinga, Sfran 2 TEDNIK - petek, 19. avgusta 1966 Trgovsko podjetje „LES" Ptuj pred rekonstrukcijo žage Sampu'prav)ni organi trgovslce- ga podjetja »LES« v Ptuju že dalj čaisa razipravljajjo o rekon- strukciji obrata »ZAGA« na Ro- gozniški cesti, kjer trenutno za- poslujejo 64 delavcev. Sedanje delovne naprave ne ustrezajo so- dofbni proizvodnji, zato je bila odločitev za rekonstrukcijo nuj- na. Predvidevajo, da bo stala ce- lotna rekonstrukcija žage 67 mi- lijonov starih dinarjev, storilnost pa bi bila s tem povečana za 50 do 70 odstotkov. .Namen rekon- strukcije je tudi v .tem, da bi zmanjšali stroške poslovanja, lažje plasiranje izdelkov na za- pad in boljša vključitev v med- narodno delitev dela. Ob našem obisiku v tem pod- jetju nam je predsednik delav- skega sveta Štefan .Slapmičar ta- kole odgovarjal na naša vpraša- nja. Kaj menijo o rekonstrukciji žage člani delavskega sveta? Zraven drugih vprašanj podjet- ja se ukvarjajo člani centralne- Štefan Slapničar ga delavskega sveta z vpraša- njem, kako bi najbolje opravili rekonstrukcijo žage na Rogozni- ški cesti. To delo bomo opravili v presledkih in to predvsem za- radi pomanjkanja finančnih sred- stev. Za prvo fazo rekonstrukcije ! imamo že delno zagotovljena de- narna sredstva, ki smo jih zbrali v za to narrtenških skladih.' Vemo, .da smo v uresničevanju ciljev gospodarske - reforme, zato še tembolj vztrajamo na uresničitvi vseh postavljenih načrtov dela. ' Načrte za izvedbo rekonstrukcije žage so že napravili strokovnja- , ki z Ljubljane.^,________^___......j Kdaj boste začeli z deli na obratu žaga? Z deli pri prvi fa,zi rekonstruk- cije bomo pričeli že v tem letu. Tako se bo uresničila dolgoletna želja našega kolektiva. Trenutno razpravljamo tudi o nabavi por- tailnega žerjava z vgraditvijo. Kdo Je dal zamisel za rekon- strukcijo? O tem so razpravljali vsi člani kolektiva, vendar je v tej smeri pripisati veliko prizadevnost glavnemu direktorju podjetja, ki je praktično nosilec zamisli re- konstrukcije žagarskega obrata in s tem v zvezi drugih investi- cij. Ali izvažate vaše izdelke tudi v druge države? Da, naše podjetje izvaža svoje izdelke v enajst držav, in sicer največ v Sovjetsko zvezo. Polj- sko, Češko, Vzhodno Nemčijo, Madžarsko, Francijo, Italijo, v Egipt in drugam. Kako pa uresničujete letošnji načrt izvoza? Za letošnje leto nameravamo ravoziti naše izdelke v vrednosti 350.000 dolarjev. Doslej smo že iizvozili v vrednosti 295.000 do- larjev. Predvidevamo, da bomo postavljeni načrt močno presegli že v tem mesecu. Kakšno skrb posvečate kvali- teti vaših izdelkov? Naše podjetje se ne trudi s-afno ZA veiilko prodajo, ainpaic tudi, da prodajamo našim potrošnikom kvalitetne izdelke. O kvaliteti iz- delkov razpravljamo na sestan- kih strokovnega kolegija podjet- ja, ali na sestankih drugih samo- upravnih orgajiov. Tako sproti o-in Habjanič, Zabovci 87, Mar- kovci, fei je poškodoval roko in nogo; Rudolf Veselko, Središčr 100, je padel in si poškodoval obe roki; Nada Klinger, Borovci 5/a, Markovci, je padla s kolesa m si poškodovala desno nogo; Milajiu Kmetcu, Gruškovje 167, Leskovec, je sestrica odrezala prst na levi roki; Stanko Višin- ski, Gerečja vas 1/c, si je poško- doval levo roko; Jožetu Cvetku, Kicar 29. je brusilni stroj poško- doval levo roko; Avgust Lesjak, Zg. Hajdina 66, je padel in si po- škodoval desno roko; Danilo Foštnarič se je opekel po levi ro- ki. Hitra pošta Nedavno je neka pošta v ZD.^ odkrila pismo, na katerem je bil datum 1. avgust 1862, Torej je bilo cismo Doslano že takrat in naslov- lieno na boln šnco Sv. Elizabete v W3?hingtonu Uprava oošte ne ve, kako da ie moglo pismo tako dolgo ležati na pošti, oziroma, kje je bi- lo celih sto let. Pojasnilo — Zakaj si zamudil šolo? — Hotel sem iti ribarit, pa mi oče ni dovolil. — Oče je imel prav. Gotovo ti je pojasnil, zakaj moraš v šo- lo in ne na ribolov. — Da, rekel je, da imam pre- malo črvov in da to za dva ne zadostuje. NajdUijš^ vojn« Sodilo, da je bila na-jdaljša voj- na na svetu »stoletna vojna*, ki sta jo bo.ievali Anglija in Francija od 1338, do 14.S3. leta, kralj vžigalic Za največriega ronai ia XX sto- letia velja nedvomno švedski mi- lijonar Kre ger. ki so ea imenovali »krati vžigalic«. Ujeli so ga. ko je conaredil italiianske državne pa- pirje za 80 milijonov dolarjev. 1932 leta je naredil samomor. f^ajstarejle mesto Arheologi menijo, da ie najsta- rejše mesto na svetu Jerihon — v Jordaniji Pravijo, da je mesto ob- stajalo že sedem t soč let pred na- šim ftetjem m da ie bilo že ta- krat obdano z grajskim zidom in imelo okrog tri tisoč oreb valcev. »Velika« armada Najmanjšo armado na svetu ima kneževina San Manno — vsega 11 vojakov Island m kraljevina Li- chteostein oa soloh nim.ata arma- de. Največje sodišče Največja sodščna stavba na svetu le vsekakor v Južnoafriški uniji v Johannesburgu V tej stav- bi je 42 sejnih dvoran, v katerih .ee obravnava vsak teden 2500 ka- znivih dejanj. Nedavno na je vlada sklenila, da bo zgradila še sedem ?ejn:h dvoran, da bodo kaoacitete zadovoljive. — Ni čudno da je te- mu tako. saj politika v državi skr?... bi za to, da se dežela spreminja v ječo — in kmalu ne bo zadostova- la za sodišče niti največja stavba na svetu. Ncsjstureiši kovanci Za najstarejše kovance štejejo tiste. k. so bili kovani iz zlitine zlata m srebra v Lidiji (Mala Azi- ja). 700 let pred našim štetjem Na Kita.jjkem so se kovanci pojavili s;cer že prej. toda točnih podat- kom ijoaj nimajo Na-itežjj kovanec je bil izdelan na Švedskem lfi.s9 leta in tehta 17..s fcilogram Največ alkoholnih pijač popije- jo v Južni Afrik-, Povprečen dr- žavljan popije letno 8 litrov alko- hola Združene države Amerike imajo na svetu največ zdravnikov — psi- hiatrov Letne je najmanj rojstev v Za- hodnem Beri nu 1963 leta je pri- šlo na 1000 ljudi 'e 12 novorojen- čkov, medtem ko je na tisoč pre- bivlcev umrlo 17 ljudi. V ameriškem mestu Minesota je izšel zakon, ki zahteva strogo ka- zen za osebe, ki se poljubljajo v sprednjem delu avtomobila v času vožnje. Izjema so le ljudje, ki -so stari nad 56 let. Bolnišnicu za rastline v Lodzu na P:;]jskem imajo »kliniko za rastline« Na zdravlje- nje sprejemajo sobne rastline in prav jo, da skrbijo rtrokovnjaki za tisoč takih »pacienrov« Mnenja mladih o mladini in mladinski organizaciji v ML/\D11\I JE BODOČNOST V naši družbi si vsakodnevno postavljamo vprašanje »Kakšna Je današnja mladina?« O njej slišimo različna mnenja, ocene, kri- tike. O tem vprašanju smo se pogovarjali s člani sekretariata Zveze mladine v četrti izmeni taborjenja PVV v Moškanjcih. Na vpraša- nje »Kako ocfiniujete aktivnost današnje mladine v družbi?«, so nam posamezni člani odgovorili: J02E URBANClC, vajenec električne stroke za šibkn tok: »Mladina v današnji družbi je zelo delavna in se tudi prav dob- ro zaveda, da je njena naloga biti zvesta in ponosna na svojo domovino. To lahko potrdimo z ugotovitvijo, koliko je naša mla- dina zgradila železnic, cest in to- varn po letu 1945, Seveda pa ne smemo pozabljati tudi tiste mla- dine, ki je darovala svoja življe- nja za našo novo, svobodno, mo- derno domovino in smo ji za to zelo hvaležni. Tudi današnja mla- dima je dobra in delavna. No, imamo pa tudi nekaj mladine, ki se tega ne zaveda Vendar je ve- lika večina mladine dobra.« J02E ZAJSEK, trgovski po- inočTuk: ».A.kbvnost današnje mladine v družbi ocenjujemo raz- lično. Po mojem mnenju le da- našnja mladina premalo zainte- resirana. Premalo ceni družbo Marsikateri mladinec se ne za- veda, koliko je vredna naša lepa domovina. Vrednost domovine ipozna človek v težavnih čas:h. O tem bi lahko nrvprašali starej- še ljudi, ki so bili mladi takrat, ko je sovražnik teptal našo zem- ljo. Mladinca spoznaš po njego- ve-n obnašanju. To se lahko vidi ^udi na mladinskih sestankih ab sploh tam, kjer se mladina naha- ja. Zelo me zamma, zakaj je po- samezni mladinci ne vključujejo ■v mladinsko organizacijo oziro- ma zakaj se nekateri, ki se vključijo, obnašajo vse drugače, kako bi bilo potrebno. Vsak mla- d-inec bi se moral zavedati, da ie stalno, zavestno m aktiv- no delati v družbenem življenju in si prizadevati, da bi bilo čim- več ustvarjenega,« SLAVKO KOMELJ, absolvent Poljedelske šole Turnišče: »Ak- ti\Tiost današnje mladine v dru- žbi skušam ocenjevati čimbolj realno." Mislim, da je današnja mladina premalo zainteresirana za delo. Mladina se premalo za- veda, da ne more brez zanimanja za delo doseči uspehov. Premalo se zaveda, da bi s svojim delom m požrtvovalnostjo lahko bolj pomagala družbi. Po svetu sre- čujemo različno mladino. Mnogo je takšne, ki jo nič ne zanima. Mladina bi morala delovati kot skupnost, kajti samo tako bd lah- ko dosegli še večje uspehe.« ZMAGOSLAV GASP.A.RIC, di- jak Gimnazije Ptuj: »Mnogok.rat 66 je že postavilo vprašanie: »Kakšna je današnja mladina?« Starejši ljudje trdijo, da je bila mladina nekoč boljša, bolj prid- na, bolj ubogljiva m da današnja mladina nima vseh teh vrlin, da se z njo ne da ravnati in delati. Moje mnenje in pa mnenje mno- gih druaih je, da današnja mladi- na ni nič slabša od nekdanie. Mladini danes ne manjka marlji- vosti. Mladina je pripravljena in sposobna storit; ter izvršiti vsako nalogo, ki je postavljena pred njo. V tem času je vedno več mladine, ki študira na srednjih in '.asokih šolah. Razvoj tehnike za- hteva izobražene in sposobne ljudi. Vse to kliče mladi rod, in zakaj mu ne bi zaupal: nalog? Seveda pa so tudi mladinci, "ki se za nič ne zanimajo. Sreča, da i jih ni veliko. Večina se zaveda svoje odgovornosti. MIHAEL KRALJ, delavec: "Današnja mladina je aktivna. Mnogo je takšne, ki si želi čim bolje opravljati svoje delo. Pre- cej mladine ni vključene v mla- dinstko orgamzacijo. Mladina v ZMJ redno razpravlja in razmiš- lja o nadaljnjem delu. Takšne je vedno več.« Foto Stanko Kosi Clanl sekretariata Zvezp mladine fetHe izmene tabora PVV, ki so sodelovali v razgovoru »V mladini je bodočnost« MARJAN KOSTANJEVEC. ključavničarski vajenec: »Aktiv- nost mladine ocenjujem kot pe- reč problem. Mladina slabo pri- haja na sestanke, nekatera ni za- interesirana, posamezniki pa pri- hajajo zato, da bi delali nered. Vendar se nekatera mladina res- no poglablja v delo in dosega vidne uspehe. Mladina se ne za- mm.a za ^.pet^nVp, ker je proTnai'^ koristnih preda vajij, premalo športa, glasbe, razvedrila. Zato naj bi občinski komite bolj po- magal mladinskim aktivom in tesno sodeloval z njimi, da bi imeli čimveč koristnih in pouč- nih predavanj,« ZVONKO CAMPA, elektrome- hanik: »Aktivnost mladine v da- našnji družbi je zelo različna. Ve- lika večina mladine vestno opravlja svoje naloge. Mnogo mladincev pa se ne vključi v orga- nizacijo, ali pa so le na videz v aktivu ZMS. Vzroki so v nezain- teresiranosti. Nekaj pa je kriva tudi mladinska organizacija. Mo- •rala b: si mladino pridobiti.« DRAGO KOREN, remontni ključavničar: »Aktivnost današ- nje mladine v družbi je prav lah- ko spoznati. Sem član vaškega aktiva m vem, da se nekatera mladina sploh ne zajiima ^ta^deio mladinskega aktiva. Ce prihaja na sestanke, jo je mogoče zlahka ločiti od zavedne mladine, ker je neposlušna, dela nemir in poče- nja stvari, ki ne spadajo na mla- d'nski sestanek. Naloga aktiva ZMS je, prevzgojiti takšno mla- di no.c Tako in podobno je tekel raz- govor, enaka in podobna pa so bila tudi mnenja mladincev, ki so svoja mnenja zapisali v aji- ket]. Današnja mladina je pri- bližno takšna, kot je bila mladi- na pred dvajsetimi leti, ko je množično odhajala v mladinskih delovnih brigadah na delovne akcije. Tud- priložnosti, kot je taborjenje PVV, pokažejo, da so mladinci pripravljeni ob vsakem času izvršiti vsako nalogo, kate- re izvršitve so koristile družbi. Posamezni slabi primeri krnijo ugled socialistične mladine, toda to so posamezniki. Postavlja se vprašanje, kaj so storili njihovi starši, kaj šola in kaj mladinska organizacija za prevzgojo tiste mladine, ki postaja družbeni pro- blem. V naši družbi bi se morali čutiti vsi odgovorne za vzgojo mladine in za reševanje vseh ti- stih problemov, ki se pojavljajo \ mladi generaciji. F. B. O prijateljstvu Priiateljstvo Je ljubezen brez kriL (Francija) Kdor nima nobenega prijate- lja, hodi ko tujec po zemlji. (Kdtajskal Rana, ki ti jo zadane prijatelj, se nikoli ne zaceli. (Kenija) Mnogo prijateljev gre v eno samo majhno hišo. (Flandrija) Redek obisk prijateljstvo po- veča. (Arabija) Tisoč prijateljev je malo: en sam sovražnik je veliko. (Turčija) Vitamin E potrebuje tudi človeški organizem Do pred kratkim je prevlado- valo mišljenje, da potrebujejo vi- tamin E le živali, ki jim pomaga k večji plodnosti in igra važno vlogo v mišični izmenjavi. Sodobna raziskovanja pa so dognala, da ga potrebuje tudi organizem človeka. Najvažnejša niP"-' - lastnost je normalizirati in stimulirati dejavnost mišične- ga sistema. Vitamin E vpliva tu- di na funkcijo srčne mišice. Za- radi tega morajo ljudie, ki se iz- postavljajo velikim naporom, ob- časno uživati hrano, ki vsebuje velike količine tega vitamina. V zadnjem času so začeli pre- učevati tudi antisklerotične last- nosti tega vitamina. V oraanizmu človeka se vita- min E koncentrira v glavnem v maščnbnem tkivu. Povprečni or- ganizem moškega ga vsebuje pri- bližno 3,4 g, ženskega pa 8,12 g. Razliko pripisujejo večji količini maščobnega tkiva pri ženah. Vi- tamin E preprečuje nastajanje prevelikih količin strupenih pro- duktov izmenjave v organizmu. Posebno dragocene pa so njego- ve lipotropne lastnosti (lastnost preprečevati zamaičenost jeter). Dnevna potreba organizma po t-em vitamuiu še ni ugotovi]ena. Vendar mislijo, da potrebuje po- vprečen organizem v 24 urah 25 miligramov tega vitamina. Posamezna živila vsebujejo (v miligramih): goveje meso 2,0, mleko 0,1 do 0,2. maslo 2,5, sir 1,5, jajca 1,0 do 3,0, sardine 4,5, pšenična moka 2,5, riž 0,65, ze- lje 6,0, rdeča pesa 0,25, čebula 2.4, grah 3,0 do 6,0, fižol do 2,7 vitamina E. Ta vitamin pa se nahaja v več- ji količini tudi v rastlinskih ma- ščobah, Ce je v vsakodnevno pre- hrano vključena zelena čebula, peteršilj, solata ter grah in fižol :n rastlinske maščobe, je organi- zem preskrbljen s tem vitami- nom. Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da je rafindrano olje revnejše glede tega vitamina, medtem ko ga olivno olje nima skoraj nič. M. P. Ona: »Ali sta Peter in Tatjana zaljubljena? On: »Vse kaže, da je res tako: ona posluša njega, ko ji opisuje nogometno tekmo, on pa njo. ko mu pripoveduje o svojih oblekah:« Stran i TEDNIK — petek, 19. argnsia 1966 Sfran I Varstvo otrok v šoli v Leskovcu naf bo zgled drugim šolam že več let govorimo o tem, kalto zelo potrebno bi bilo pri osnovnih šolah ustanoviti pri- pravljalne razrede. Nova refor- mirana šola zahteva od otroka več predšolskega znanja. Varstvene ustanove imamo le v mestih in delavskih naseljih. V tem varstvu so predvsem otroci zaposlenih staršev. Poleg varstva pridobijo otroci tudi vzgojne vrednote, ki se jim obrestujejo v osnovni šoli. Ze- lo važno je sodelovanje med varstvenimi ustanovami in šo- lami, ki ga je treba še utrjevati. Na vasi pa varstvenih usta- nov nimamo, ker primanjkuje prostorov in sredstev za orga- nizacijo varstva predšolskih otrok. Starši se v predšolski do- bi z otroki vse premalo ukvar- jajo. Ob vstopu v osnovno šolo pa pedagogi ugotavljajo, da so otroci boječi, premalo samo- stojni, primanjkuje jim jezi- kovnega znanja, zato se počasi vključujejo v šolsko delo in ta- ko tudi počasi napredujejo. O teh zapažanjih razpravljajo vsako leto prosvetni delavci v osnovnih šolah v Halozah in Slovenskih goricah ter nakazu- jejo potrebo po ustanavljanju pripravljalnih razredov. Ce bi v predšolski dobi več delali z otroki, bi zmanjšali šte- vilo učencev za posebne šole, otrokom pa omogočili norma- len razvoj in delo v osnovni šoli. Za realizacijo teh predlogov bi i rabili prostore in vzgojitelje. Vemo pa, da imamo v ptujski občini še na mnogih podežel- skih šolah triizmenski pouk, s skromnimi sredstvi pa krijemo le najosnovnejše potrebe osnov- nih šol. V LESKOVCU pri Ptuju so letos kljub težavam ustanovili pripravljalni razred, ki je delo- val le med počitnicami. V kolektivu osnovne šole so učiteljice razpravljale, kako bi se lotile predšolske vzgoje otrok in pripravile učence na vstop v šolo. Šola bo med po- čitnicami prazna. Učiteljice so vedele, da dodatnih sredstev za to delo ne bo, vse delo bo treba opraviti prostovoljno v času ] počitnic. Upraviteijica Anica Tepeževa je menila: »Na naši šoli je 5 razredov, imamo pa 10 oddel- kov. Letos bomo prvič imeli na šoli dovolj učnega kadra. Vsa leta do sedaj smo učile dopol- dne in popoldne. Vsako leto se srečujemo v I. razredu z učen- ci, ki nimajo jezikovnega zna- nja in težko sledijo pouku. Ob zaključku šolskega leta smo sklicali roditeljski sestanek staršev, ki imajo otroke za 1. razred osnovne šole. Z njimi smo razpravljali o varstvu otrok med počitnicami. Starši so bili za to zelo navdušeni. Ob- ljubili so del sredstev za mali- ce, občinska zveza DPM pa je prispevala materialno pomoč ' šolski kuhinji. V varstvu ima- ^ mo 34 otrok, nekateri hodijo ; eno uro daleč od doma. Ker ne obstaja za pripravljal- ne razrede poseben delovni na- črt, smo ga sestavile učiteljice same. Vsebuje naslednje: telo- vadbo z igro, higienske navade, individualne zaposlitve, govoril- ne in ročne vaje, orientacijske igre, sprehode in igre v naravi. Poseben poudarek je namenjen govorilnemu izražanju, ker prav to našim učencem najbolj pri- manjkuje. Poleg tega smo se naučili več pesmic, recitacij, imeli smo lutkovne in filmske predstave. V to vzgojno varstvo nismo mogli vključiti vseh otrok, ker so nekateri oddaljeni po več ur. Sami otroci ne morejo priha- jati, starši pa nimajo časa. Le- tos bomo imeli dva oddelka I. razreda. V enem razredu bodo predvsem otroci, ki so bili v tem varstvu, v drugem pa oni, ki varstva niso bili deležni. To nam bo omogočilo pedagoško študijsko analizo. Varstvo otrok bomo skušali organizira- ti vsake počitnice, sicer bi žele- li imeti varstvo čez vse leto. Prostor imamo, manjka nam le vzgojna moč. Učiteljice smo za- dovoljne, da smo pomagale učencem, v I. razredu olajšale začetniške težave, med starši in šolo pa vzpostavile še tesnejše sodelovanje.« Upraviteijica je pohvalila uči- teljice, ki so ji pomagale pri tem delu, sama pa je bila na- vzoča ves čas varstva in pridno beležila pedagoško-psihološka zapažanja pri otrocih. Lahko trdimo, da so učiteljice v Le- skovcu opravile veliko delo in obogatile šolo z novo pedago- ško vzgojno obliko. Naj bi nova varstvena oblika šolskega varstva spodbudila v prihodnjem letu še ostale šol- ske kolektive, ki imajo težave kot v Leskovcu. Ravnateljici in učiteljicam iz Leskovca pa gre velika zahvala za poglobljeno vzgojno pedagoško delo. Angelca Žiberna MALA TABORNA KRONIKA Tale kronika bi morala biti na- pisana na nekih računih. Ker pa sta te preveč skrbno hranila naš ekonom Buc in blagajničarka Anica, smo se morali zadovoljiti z listi, ki smo jih iztrgali iz Ber- tovih go,spodarskih bukvic. Naj nam ne zameri — mladost je no- rost. To je torej kronika našega ta- bora v Bohinju, ki bi ga lahko imenovali Gobarski tabor ali pa kar tabor Interregnum. Oboje od- lično ustreza. Sicer pa je to itak vseeno. Tam smo zapravili celih 17 dni in bilo je lepo. Takole je bilo: dan, katerikoli že, saj sploh ni važno. Tabor je vstal in sonce ga je po dolgem kisanju zopet zavilo v svojo tančico. Trikrat daljše je vstajanje tabornikov. Najprej bi morali imeti jutranjo telovadbo (pa kdo bi zameril lenobi Andre- ju, saj je vendar na počitnicah) pa se raje odločimo za telovadbo v jedilnici. Nekateri se gredo ce- lo umivat na Savo, ki je od na- šega tabora oddaljena . celih 13 mimut, in seveda vzbujajo obču- dovanje vseh taborečih, pa še tistih iz mariborskega in ljub- ljanskega tabora. Na zboru se smejemo, ko se je najbolj pridnemu taborniku Jan- ku ustavila zastava na pol droga, kot da bi vedela, da čaka na po- šti v Stari Fužini naše vodstvo brzojavka iz Ptuja, da je treba vrniti izposojene šotore. To br- zojavko sta Marjan in Leks pri- nesla šele potem, ko je taboro- vodja Jože že davno prisilil za- stavo, da je zlezla na vrh droga. Potem treniramo nogomett in se držimo tiste stare ugotovitve, da je šotor odlično nadomestilo za gol, posebno če treniraš strelja- nje enajstmetrovke v Bojamin šo- tor in potem letijo po zraku vse m'ogoče arcnije in žavbe. Sicer pa smo trenirali tudi druge špor- te. Posebno tek čez zapreke. Ta nam je namreč največkrat kori- stil. Kdor pa ga ni bil vešč, se mu je zgodilo kot Franciju, ki je takrat, ko zastava Rdečih nua- vov ni hotela priti sama v naš tabor, na poti domov podrl nji- hovi kuharici šotor in potem za kazen drugi dan celo uro sekal drva in si prislužil sedem velikih žuljev. Odkrili pa smo tudi cel kup drugih zanimivih stvari, seveda v gozdni šoli. Na primer signali- zacijo. Nekateri smo bili tako navdušeni nad tem odkriitjem, da smo vse pozabili že uro potem, ko smo se je naučili, drugi kot Damir, Kruno, Miro in Debeli pa so zanjo izkoristili še tisti čas, ko so drugi zaradi dežja prirejali v šotorih rokoborbo. Saj tisto staro pravilo, da če se dotikaš šotora, ko dežuje, vanj teče, že dolgo ne drži več. Da je to res samo lari-fari, sta se posebno dobro lahko prepričala stanoval- ca Pasje hute Sašo in Stanč. Popoldne si je nekdo od zgoraj vtepel v glavo, da bi zvečer ku- rili taborni ogenj. Nabirali smo drva in gobe, predvsem gobe, nabrali pa tudi precej svežih vej in listja. Potem se je Kostja, kot star tabornik izprsil in postavil kar prima pagodo. Da to ni rav- no kak nobl šport se je njegov asistent Dane kaj kmalu prepri- čal, ko je namesto po deblu za- mahnil s sekiro po svoji roki in napravil delo edinemu, še nepo- beglemu zdravniku v Bohinjski Bistrici. Pravi vic pa se je začel takrat, ko nobeden izmed prisotnih ni hotel prižgati ognja. Da bi ne bi- lo treba po pomoč v sosednji ta- bor, smo ga prižgali z uradnimi papirji in polili s petrolejem ter nato čakali še pol ure — in glej čudo, ogenj je zagorel. Proglasili smo ga za perfektnega in kon- struktorjema obljubili, da bosta dvigala zastavo. Ce ju je ta čast doletela, ne jamčim. Potem so Ratko, Terbuc in Strumfi zavrteli nekaj starih vicev (da so naši vi- oi res kisli, so nam na tabornem ognju povedali tudi Mariborča- ni). In ko je teh zmanjkalo smo se počasi odpravili spat. Četrt ure nato, je že ves tabor spal in smrčal. Tako so v taboru pražili priljubljene omlete Dohodki od oglasov V ameriškem listu THIS WEEK MAGAZINE stane oglas na dveh straneh 106.200 dolarjev. Oglas na zadnji strani ameriške revije LIFE pa stane 69.000 dolarjev. Sodobne slike Sodobni umetniki izdelujejo pogosto slike, da na hitro ni mo- goče ugotoviti, kaj je zgoraj in kaj spodaj. Slika francoskega sli- karja impresionista Matissa je vi- sela v newyorškem muzeju so- dobnih umetnosti 47 dni narobe, ne da bi kdo to opazil. V tem ča- su si je onledalo razstavo 116.000 ljudi. Jed za gurmane Beduini pripravljajo za slav- nostno kosilo gostije naslednjo jed: Kuhana jajca dušijo v ribi, riba se duši v kuhani kokoši, ko- koši se dušijo v praženem ko- štrunu, koštrun se peče v trebuš- ni votlini velbloda. Prava jed za prave gurmane. Najobsežnejši časopis Najobsežnejša številka časopi- sa doslej na svetu je izšla 7. apri- la 1963. NEW YORK TIMES je tega dne imel 702 strani in je teh- tal skoraj 3 kilograme. Jezik z le enim nepraviJ^^im glagolom Turški jezik ima le en nepra- vilen glagol — imek (biti). An- gleški jezik ima 194 nepravilnih glagolov. NAŠE LETOVANJE V POREČU I Občinska zveza prijateljev ' mladine Maribor-Tabor prireja že vrsto let taborjenje pionirjev ob morju. To letovanje je bilo v za- četku v »šumici Mlikotina« v Ka- štel Kambelovcu pri Splitu, se- daj pa letujemo že drugo leto v lepem Poreču. Število prijavljencev za to le- tovanje raste iz leta v leto. Le- tos letuje v Poreču v petih izme- nah po 12 dni 1025 pionirjev in mladincev iz občin Maribor-Ta- bor, Ormož, Slovenska Bistrica in Tezno. Poreč je pomembno zoodovinsko mesto, saj sega nje- gova zgodovina v pradavnino. Izkopanine, shranjene v muzeju, pričaj o o nekdanjem rimskem im- periju. Junaška je bila tudii bor- ba Porečanov v času NOB, o če- mer nam priča spomenik padle- mu heroju Joakiimu Rakovcu. Vse to privablja iz leta v leto večje število turistov iz evropskih in izvenevropskih držav. Največ ob- čudovalcev pa je deležna edin- stvena Eufrazijeva bazilika iz 6. stoletja. Letos je Poreč, ki ima ca. 3000 prebivalcev, obis'kalo že nad 14,000 turistov. Nepopisno lepa je tudi okolica Poreča, kakor Plava in Zelena la- guna z avtokam/pi, otok Sv. Ni- icole, kamp Pical, predmestje Spadiči, Luna, itd. Srečni in zadovoljni preži-vr??« mo pionirji lepe dni letovanja v Poreču. Imamo prijeten dom v obeh osemletkah, odlično hrano, lepo plažo in tudi vreme nam je naklonjeno. Dnevni red našega življenja je zelo pester. Imamo jutranji in večerni zbor, dežurno službo pionirjev, vozimo se z mo, tornimi čolni, hodimo na oglede in sprehode, največ pa se sonči- mo in kopamo in tako nabiramo svežih moči za delo, ki nas čaka. Vsi mladi letoviščarjd ^ Or- možainci se iskreno zahvaljuje- mo organizatorju letovanja — Občinski ZPM Maribor Tabor in vsem, ki so z denarnimi prispev- ki omogočiM letovanje predvsem naših socialno ogroženih tovari- šev. To so: Kmetijski kombinat Jeruzalem ■— Ormož, Tovarna Jože Kerenčič ter občinska skup- ščina Ormož. Prav tako se lepo zahvaljuje- mo požrtvovalnim vodičem, pe- dagoškemu vodji in upravi za njihovo nadvse požrtvovalno de- lo. Hitro so minili dnevi letova- nja. Odhajamo na svoje domove z lepimi spomini in s tiho željo, da bi se prihodnje leto zopet vr- nili. Mira Raj h in Ksenija Skerget, Ormož Koristni nasveti za dom MESNI OSTANKI V OMAKI Ostanke telečje pečenke zre- žemo na tanjše koščke in jih vlo- žimo v omako, ki smo ji dali raz- lične okuse. Najprej sok pečenke zagostimo z veliko žlico moke, po poitrebi dodamo malo maščobe, ga raz- redčimo z govejo juho in nato pridenemo ali žlioo sesekljanih kaper ali gorčice, morda dve stla- čeni sardeli, dobro aaromo dajo tudi sveže ali suhe namočene go- be, pa tudi sesekljana gnjat se dobro obnese. Tako dobimo novo jed v omaki, ki jo ponudimo s prilogo, če pa je omake bolj ma- lo, z njo polijemo testenine, riž ali cmoke in jih ponudimo z me- šano solato. Ostanke mesa lahko tudi zme- Ijemo na mesoreznici, pripravimo iz njega zrezke ali pa okusne nadeve za žlikrofe štruklje, krompirjevo testo ali pa narast- ke. NARASTEK IZ PALAČINK Z MESNIMI OSTANKI Spečemo po 2 omleti za osebo, jih narežemo na rezance in zme- šamo z zmletimi mesnimi ostanki, ki smo jih prepražili na drobno sesekljani čebuli in zelenem pe- teršilju. Jed odišavimo s poprom, muškatovim oreščkom in majo- ranovimi plevami ter izboljšamo z jušnim prahom. Zmes nadeva- mo v pomaščeno ognja varno skledo, polijemo s kislo smetago, mlelkora in raztepenim jajcem ter pečemo v pečici pol ure. Nara- stek serviramo kot samostojno jed z zeleno solato. KROMPIRJEVI POLPETI Z MESNIMI OSTANKI Zmletim, na čebuli in zelenem peteršilju prepraženim ostankom dodamo kuhan pretlačen krom- pir, jih osolimo in popopramo, zali jemo po potrebi z mlekom in primešamo 2 jajci. Oblikujemo okrogle hlebčke, naredimo v vsa- kega vdolbino, kamor položimo košček surovega masla in v peči- ci spečemo. KIPNIK IZ MESNIH OSTANKOV Kuhano govedino zmeljemo na mesoreznici, prav tako zmeljemo tudi vso zelenjavo iz juhe in pri- denemo: žlico nastrgane slanine, žličko sladke rdeče paprike, juš- ni prah, 2 jajci, omako pečenke, košček nastrganih surovih mla- j dih jeter in v i*Ucj£iaj.i»^rn,nre.nf/ ožeto zemljo. Vse dodatke dobravi premešamo, če je zmes pretrda dolijemo še malo juhe in gostlja- to napolmimo v dobro pomaščen ikiipnikov model ali navaden lonec. Pokrijemo s pokrovko in kuhamo v sopari približno eno uro. Kipr nik lahko ponudimo topel s pri- logami, okusen pa je tudi mrzel. Narežemo ga na rezine, obložimo s pikantnimi solatami, manj dela pa bomo imeli, če ga serviramo z vloženo srbsko solato ali okus- nim malo pekočim ajvarjem. Odlomki iz življenja heroja XXI. Tomaž je bil na sedežu štaba, ko je prispelo obvestilo, da se pomika kolona italijanske voj- ske tudi iz Radohove vasi. Mo- tril je položaj! Kolono, ki pri- haja od Radohove vasi, bo na- padla Varetova četa, ki preži v zasedi, kamor se bliža so- vražnikova vojaška enota. Do- bro so izbrali kraj za Varetove borce! Kmalu je zaslišal pokanje iz zasede. Varetovi so udarili po sovražniku z vso silo. Italijani so se morali umakniti s hudimi izgubami. Fatur ni uspel s svojo podlo izdajo! Italijani niso mogli bri- gadi do živega, prizadjali pa so partizanom izgube. Izdajalca morajo najti in ga kaznovati, je odredil Tomaž. O njegovi usodi bo odločilo partizansko sodišče. Po svojem neuspehu so Ita--1 lijani požgali več gospodarskih j poslopij okoli Stične in prijeli. precej domačinov ter jih odpe- ljali v internacijo. Le spretne- mu poveljevanju z razporeditvi- jo zased, izurjenosti ter hrabro- sti borcev gre zasluga, da so- vražnik brigadi ni povzročil večjih izgub. Po boju je priredila brigada miting v Stefkovi hiši v Znoji- lah. kjer je govoril politični komisar Dušan Kveder-Tomaž. Na mitingu so se zbrali mnogi domačini. Po Tomaževem govo- I ru so se pogovarjali in oglasila | se je harmonika. Pesem in i smeh sta pregnala vsakdanje skrbi. Z mitinga je odnesel do- mačin Ciril Jurčič pismo glav- nemu poveljstvu v Ljubljano; pismo sta napisala komandant Stane in komisar Tomaž. Do- mačin se je čez nekaj dni vrnil s šestnajsto številko Slovenske- ga poročevalca, v kateri so brali opis boja na Blatnem klancu pri Trebnjem, kjer so fašisti napadli tretjo četo drugega ba- taljona. V tem boju je obležalo šestnajst Italijanov in deset partizanov. V objavljenem do- pisu sta bila podpisana koman- dant Stane Mlinar in politko- misar Tomaž Poljanec. Stane in Tomaž sta 22. aprila 1942 znova sestavila poročilo glavnemu poveljstvu o delu in uspehih svoje enote od ustano- vitve dalje. V tem poročilu či- tamo, da so partizani likvidirali šestnajst ovaduhov, da so več- krat minirali železniško progo, hudo poškodovali dve lokomo- tivi in dva vojaška avtomobila. Izgubili pa so dvanajst tovari- šev, padlih v spopadih. Za vzgo- jo partizanov so imeli 137 po- litičnih ur, 67-krat so imeli pevske in recitacijske vaje. Za uporabo pušk so imeli 34 ur, za uporabo puškomitraljeza pa 99 ur vaj. 22 ur so vadili rokovanje s strojnico, 44 ur so imeli za tak- tiko in vojaško službo, štiri ure so porabili za minerje, 18 za bolničarje, deset ur pa za ko- mandirje in komisarje. Ko je Tomaž oddal poročilo, je bil zadovoljen s svojim de- lom, z delom štaba in z veli- kimi uspehi, s katerimi je bilo kronano njegovo prizadevanje in prizadevanje tovarišev v šta- bu in brigadi. Z njihovo pomoč- jo so osvobodili mnogo krajev, partizani pa so zaplenili tudi veliko orožja! Komisar Tomaž se je večkrat mudil na Panski reki pod Po- lico, kjer je bilo šolsko tabo- rišče, kamor so prihajali no- vinci. Tam je pregledoval uspe- he prvega vojaškega pouka. Dolgi sprehodi do šolskega ta- borišča v pomladnih dnevih in spoznavanje novih partizanov so prinašali prijetno spremem- bo v partizanskem življenju. V noči na 26. april 1942 so partizani napadli v Radohovi vasi italijanski vojaški vlak. Pri tem sta padla dva vojaka, veliko pa jih je bilo ranjenih. Italijani so besneli. Dne 28. aprila so zato ustrelili šest tal- cev. Obsodbo sta objavila viso- ki komisar za ljubljansko po- krajino Emilio Grazioli in ko- mandant XI. armadnega korpu- sa Mario Robotti. Tomaž je po sprejetju vesti o ustreljenih talcih odredil, da posvete pad- lim spomin. Ogorčeno so obso- jali ves ta sramotni način stra- hovanja. Nekaj dni pred prvim majem je dospelo v štab brigade tudi pismo glavnega poveljstva iz Ljubljane z ukazom, da se iz štajerskih enot oblikuje druga erupa odredov, ukaz, napisan že 4. aprila. Blokirana Ljublja- na in boji brigade so zakrivili, da je ukaz potoval kar dobre tri tedne. Tomaž je čital v pi- smu glavnega poveljstva med drugim: »Ker pa je vaša grupa ena izmed najboljših, najbolj i discipliniranih in najbolj aktiv- nih, ki zato uživa ugled, po- sebno njen komandant in njen politkomisar — smo upravičeno smatrali neizvrševanje naših naredb kot trmo in samovolj- nost, ker smo bili prepričani, da ste pismo in naredbe spre- jeli.« V pismu so v oklepaju navedli še: »Nekaj vaših akcij je bilo objavljenih s podpisi v Poročevalcu. Vse govori o Mli- narju in Poljancu in njunem delu.« Mišljena je bila naredba o ustanovitvi II. grupe odredov, ki je partizani niso sprejeli o pravem času. PRED VELIKIMI NALOGAMI Prvi maj! Gozd na Orlaki nad Stično je bil živ. Vsi so pričakovali svečani trenutek prisege na dan delavskega praz- nika. Vsi borci brigade so se ob deveti uri zbrali v gozdu v obliki podkve. Pred petsto borcev je stopil komandant Stane, ogrnjen v ožgano pele- rino, z lovskim klobukom na glavi. Z njim sta prišla še ko- misar Tomaž in komandantov namestnik Skala. Spregovoril je Tomaž. Koliko- krat so ga že slišali in ga vse- lej željno poslušali! Njegova vera v idejo in njeno zmago, za katero ie živel, je z vso silo pre- vzemala ob njegovih besedah tudi nje. Vedno je govoril ob posebnih priložnostih, zdaj po zmagah njihove enote nad so- vražnikom, zdaj o zmagah dru- gih partizanskih enot, o novih nalogah, pred napadi na sovraž- nika, po fašističnih nasiljih, po izdajah, o napakah, ki so jih zagrešili. Vedno je iz njegovih besed kipela velika ideja pra- vičnosti, humanosti, ki ji služi partizanski boj. Čeprav so tudi drugi voditelji upora proti oku- patorju nosili v sebi globoko neomajno prepričanje o veličini partizanskega poslanstva, niso znali tako ognjevito in s tako izbranimi besedami prepričeva- ! ti, spodbujati, užigati bojno za- vest, kakor je znal njihov ko- misar Tomaž. Ko je govoril, je vse utihnilo. Poslušali bi ga ure in ure. Tokrat je govoril Tomaž o svečanem dnevu, o novih nalo- gah, predvsem pa o preimeno- vanju brigade v II. grupo od- redov. Povedal je tudi o zastavi, ki so jo poslali iz Ljubljane, o zastavi II. grupe odredov. Med njegovim govorom je prišel Te- sar z zastavo, zvito na puški z nasajenim bajonetom. Za polit- komisarjem Tomažem je stal namestnik komandanta — Ska- la, ki je za Tomažem prebral povelje glavnega poveljstva, s katerim so dobili komandant in komisarji ter vsi borci II. gru- pe odredov priznanje in pohva- lo za uspešne podvige. Skala je prebral tudi povelje I o novo imenovanih četnih ' ko- mandah. V III. bataljonu je bil imenovan za politkomisarja par- tizan Hajko, mlad in pogumen, vendar mu je bilo nerodno, da je tako napredoval. Stopil je k Tomažu in mu dejal: »Dragi I Tomaž, če ste me že imenovali, i prosim te, pomagajte mi! Saj veš, da sem mlad in nujno po- trebujem vaše pomoči.« Tomaž mu je obljubil pomoč. Vendar se zanj ni bal, da bi ga raz- očaral, saj je bil njegov na- darjeni in pribljubljeni učenec v politični šoli. Okoli 11. ure dopoldne so se 1 sestali člani Komunistične par- tijo. Tomaž je vodil sestanek, s katerega so poslali central- nemu komiteju KPS čestitke za 1. maj in mu želeli uspehov. Ves dan so veselo preživeli. Domačini so prišli v taborišče in se tudi vdali veselemu raz- položenju. Nekateri fantje iz okolice so se odločili, da se bo- do pridružili partizanom. Do- mov so odšli lo po nahrbtnike. Okoli ene popoldne, ko je de- žurni oznanil vsem bataljonom, da je skuhano kosilo, so se bor- ci zbrali v zbor. Dobili so ko- silo. Zadnji «:o prišli na vrsto j komandant Stane, njegov na- i mestnik Skala in politični ko- misaV Tomaž. Tako so hrano vedno delili. Tomaž še ni doživel tako le- pega 1. maja! Razigran je legel k počitku in še pozno v noč po- slušal partizansko pesem. (Daljf -"-'^odnjič) V. R. Stran 9 TEDNIK — petek, 19. av^nsfa 1966 OBVESTILO ZANIMIVOSTI KAKO SE JE ZAČELO ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Vinogo biokemikov, ki mislijo, je življenje na drugih planetih pg samo mogoče, temveč celo pujflo, če so uravnoteženi ustrez- p; toplotni, kemični in drugi po- boji. Opravljenah je bilo m.nogo poskusov, ki podpirajo tezo o pujnosti življenja na drugih, Ze- jplji podobnih planetih. Leta 1951 je dr. Melvin Calvin 5 kalifornijske univerze v Barke- I5yu bombardiral vodne raztopi- le neorganskih snovi z iondzi- j.ajorim žairčenjem visoke ener- gije s pomočjo 150 centimetrske- jta ciklotrona te univerze. Cilj poskusov je bil ugotoviti, kako jiastaja organska snov, iz katere po splošnem mišljenju nastaja Življenje iz neorganske. Rezulta- ti so pokazali, da nastaja pod vplivom žarčenja visoke energije organska snov iz neorganske, vsaj v laboratoriju. Vesoljsko žarčenje, ki mu je bila izpostav- ljena Zemljina atmosfera z malo jcisika, bi moglo biti okvir za na- stanek prvega življenja na zem- lji- Leta 1953 je dr. Stanley Miller s čikaške univerze delal poskuse Z električnimi udarci v zmes pli- jtov; metana, amonijaka, vodne pare in vodika, torej plinov, ki io tvorili prvobitno Zemljino at- mosfero. Pri teh poskusih so na- stajale v laboratoriju amino-klsli- ne, torej gradbeni material za prf5t6ine, ki so osnovni seistavni del žive mate^rije. Pozneje so mnogo preiskovali nukleinske kisline, viruse, foto- sintezo in proteinsko strukturo, da bi premostili jez med neživo in živo snovjo. Večina znanstve- nikov misli, da so električni udar- ci (strele), žarčenje ali celo samo toplota obogatile kemijske sub- stance v prvobitnih zemeljskih morjih ali na površini kopna in da so se te substance z lastno si- lo postopoma spreminjale v kom- pleksne spojine. Spajale so se v vse večje molekule, kar je pri- v^lo do vehkenskih molekul, ki so bile sposobne se razmnoževa- ti. Ni ugotovljeno, v kateri fazi razvoja so zaslužile te molekule definicijo »življenje«, mogoče je to vprašanje velikosti ali pa tudi Dr. Sidney Fox z univerze v Miamiju je dokazal, da že sama toplota zadošča za prvotno sinte- Ko je ustvaril v laboratoriju ja)terma6ne pogoje pradavne itoiljfe, je proizvedel štirinajst od oseMihajstih aitiinokislin, ko- likor jih tvori proteine in vse je zgucelj, Stelc, Geometrija I, O 1966 — v tisku. Tatjana Pretnar, Kemija za pr- vi razred gimnazij, DZS 1965 — v tisku. Leon Detela, Botanika, DZS 1964 — v tisku. I II. razred , Pirjevec, Mihelič, Kos, Sloven- j 8ka književnost I, MK 1962, ' str. 464 — v tisku. Kos, Pirjevec, Mihelič. Svetovna književnost I, MK 1962. str. 400 — v tisku. Jože Toporišič, Slovenski knjiž- ni jezik II. O 1966 — v tisku. Silva Trdina, Besedna umetnost n. MK 1965, str. 244 — 11,50. (Nadaljevanje 6 strani) B«*ty Kdelgard: Takšna je moja ljubezen Neke nedelji se je moral Marc Bčuisel vrniti v London na posel. Njegov poslovni prijatelj Patrick Cope ga je odpeljal na postajo. Tirh ju je prehitel taksi, iz kate- r6ga je stopilo rrtlado dekle. »Kaže, da boš v lepi družbi,« J« rekel Patrick in poklical Mag. Obrnila se je, nasmehnila in se približala. Ko sta se pozdravila s Patrickom, so se njene mirne in globoke oči ustavile na Marcu. »Kako vam gre? Mar tudi vi odpotujete z vlakom ob 8,50?« »Da,« je potrdil Marc. Pripeljal je vlak in poslovila sta se od Patricka. »Ali ste Patrickov stari ali po- tlftvnd prijatelj?« je vprašala Mag, »Eno in drugo,« ji je odgovoril. Potem ji je pripovedoval o pos- lu, ki ga je svoj čas vodil njegov c>če, potem pa on in njegov brat Julijan, zdaj pa da je vse v nje- govih rokah. Mag je povedala, da je sode- lavka nekega modnega kreatorja pri znani firmi. Prišla je iz VValf"- sa. ... Ker sta kmalu prispela na <^nj, je Marc pomislil, da je zdaj konec epizode. »Potovanje je bilo zelo Prijet- no,« je rekla Mag. ^»Ali bi hoteli v četrtek zvečer * menoj na večerjo? Poklical vas l^om okrog sedmih.« »V četrtek .. .« Za hip je pomi- *lila, potem pa se pritrdilno na- »m^^hnila. «Zelo ljubo mi bo. Zdaj pa mo- iti. Na svidenje.« Da tudi mene ne zadene, kot i* Julijana, je pomislil Marc in Sledal, kako se je oddaljevala. Na Mag Cany je pomislil šele ^ končanem dnevu, ko se je '»^vobodil vseh skrbi. Ko je bil 'l^dnjič v svojem stanovanju, si mog«l kaj, da ne bi mislil ^^n]o. .Moral bom paziiti. Ne že- •^m, da b' se zadeva ponovila.' •^uiiiaij je bil pet let mlajši in Marc ga je oboževal. Ko jima je umrl oče — mati jima je umrla že, ko sta bila otroka — sta fan- ta najela stanovanje v mestu. Marcu je bilo dvaindvajset let, končal je fakulteto in se uvajal v posel z Julijanom. Naenkrat pa je Jenny Walters postala njun nera'Združljivi del. JuHjan je imel mnogo deklet. Bil je čeden in eleganten. Nekega večera je pripeljal Je'nny na ve- čerjo in ni minilo pol ure, ko se je Marc zavedel, da mu je všeč. Od takrat je bil Marc večkrat z njima. Na dolgih sprehodih je J©nny držala oba brata pod ro^ ko. Včasih sta se Jenny in Juli- jan ustavila, pogledala drug dru- gega in pozabila na Marca. In ko ju je gledal tako srečna, je po- mislil: ,To je ljubezen, kakršne SI želim tudi jaz nekega dne ... In z Jenny ... Cez nekaj tednov sta se Jenny in Julijan poročila. Deset mese- cev ka.sneje sta se ločila. Njuna razveza je bila še samo vprašanje časa. Julijan 'e bil besen. »Naš rožnati oblak je odplaval daleč v vsemirje. To ni bila ljubezen, to je bila utvara...« je govoril. Marca je tedaj prevzela misel, da bo izdal brata; vedel je, da še vedno ljubi Jenny. »Marc« je rekel Julijan, »pusti žene, ker so strup. Kadar koli se boš pričel zaljubljati, se spomni name...« Nekega dne je Julijan zapustil London. »Všeč mi je življenje na vasi, razen tega si želim spre- membe. Ti boš zmogel tukaj sam, brez mene, Marc .. .« Tako se je Marc, čeprav mlad in neizkušen, spopadel z mnogimi problemi. Delo ga je precej za- poslilo, vendar je še vedno imel dovolj časa tudi za zabavo. Ni bi: ustvarjen za pušravnika, zato si je i7biral za družbo dekleta, ki pa jim seveda ni ničesar obljub- ljal. Toda zdaj, ko je premišljeval o Mag, ga je prevzel čuden strah. Kljub temu jo je povabil v re- stavracijo in bilo mu je ljubo, ker ji je nudil zadovoljstvo. Po večerji sta se odpeljala na spre- hod. »Večer je bil čudovit zame, Marc« mu je rekla ob slovesu. »Tudi zame. Ali se prihodnji torek lahko spet vidiva?« »Da, lahko noč. Marc,« je od- govorila Mag brez oklevanja. Mag ga je napolnila z nekakš- no toplino, ga raznežila in potem odšla po svojih poteh. Ni bilo nobenih komplikacij. Užitek je bil popoln od začetka do konca. Tudi v torek zvečer je bilo ta- ko. Bila sta na večerji, potem v gledališču in kasneje ga je Mag povabila k sebi domov na kavo. Ko se je odpravljal domov, je Marc rekel: »Kaj pa v soboto? Poznam zelo lepo restavracijo poleg Temze. Ce imaš rada jasto- ga . ..« »Da,« jc odgovorila. Zima je že prehajala v pomlad. Bila sta večkrat skupaj. Weeken- de sta preživela na morju. Uživa- la sta v dolgih sprehodih, večer* nih plesih. Neke sobote zgodaj zjutraj sta odšla nekam, da ne hi točno ve- dela kam, s košaro, polno hrane. Okrog poldneva sta našla pro- stor— osamljeno majhno jezerce. »Marc, tukaj je prekrasno.« »Da, prekrasno je. Ne vem, če je tudi za plavanje?« »Pojdiva, poglejva!« Znašla sta se v vodi in se zgra- bila za roke. .Nikoli ni bilo ta- ko,' je premišljeval. V tem tre- nutku sta ona in njegova sreča postala eno in isto. Odplaval je dalje, ker ni želel zvedeti, kaj je bilo to. Hotel je vso stvar za- držati zase kot talisman. Se dolgo sta ležala na soncu in klepetala. Dar se je že nagibal h kraju. »Kako bi bilo, če bi odšla?« Ko sta odhajala, sta umolkni- la. Njune oči so se srečale. Ovila mu je roko okrog vratu in pričel jo je divje poljubljati. »Čutila sem, da bo prišlo do tega. S kom drugim bi bilo to samo veselo čustvo, ki kmalu mi- ne. Toda s teboj je vse nekam drugače. Danes vem, da je to lju- bezen ...« .Ljubezen.' Pritajeni strah se je zopet razrastel v njem. Ali ni za žene Inibezen samo drugi izraz za zakon? Stanje, ki se lah- ko konča samo z neprijetnimi rečmi in razočaranjem, ki raz- dvaja dvoje ljudi? Kakor je bilo z Jenny in Julijanom. Vozil je poča,si in razmišljal o tisti drugi sreči, ki je izginila, o nasmešku plavolase deklice, ki je izginil, t o toploti, ki je šinila skozi nje- govo telo, ko je zagledal Jenny. Čutil se je nezvestega do Jenny, Julijana in zdaj do Mag. Samo nekaj je vedel, da ne more ISgati Mag in da ji mora vse povedati. Čakal je trenutek, da prideta v njeno kuhinjo na kavo. »Mag,« je rekel, »čudovito je biti toliko svoboden, da lahko uživaš kot midva danes, ali ne? Midva sva popolnoma svobodna. Nobeden od naju ni vezan —,« Mag je bila mirna. Toda taka ;e bila zmeraj. Neizmerno mirna navzven, medtem ko jo je raz- jedala rana navznoter. »Morda imaš prav,« je rekla. Marc je mimogrede ujel njen pogled. »V sredo zvečer je neki kon- cert, ali bi ga želela poslušati?« Trenutek je oklevala. Videla je Tič njem, da pričakuje negativen odgovor. »Želela bi, Marc« Ko se je vozil domov, se je strah, ki ga je občutil za oba, spremenil v grozo. Morda bo v njunih bodočih sestankih nekaj, kar bo porušilo njuno prijatelj- stvo. Mag pa je zadevo razčistila. Po k'^'^'-ertu, še v avtomobilu, je rekla: »Mnogo sem razmišljala o na- ju, Marc Nisi mi lagal. Mislim, da Si bil precej pošten, ko si mi rekel, da se ne želiš poročiti z menoj. Toda nisi pojasnil tudi svojih čustev. Ti veš, kaj čutim do tebe, ali nimam torej pravice do pojasnila?« Marc je pomolčal. potem pa pogasi spregovoril: »Gre za nekoga, ki mi je zelo blizu. Nesreča je v tem, da se tisto ni pričelo kot pomota, am- pak kot čudovita ljubezenska zgodba.« »Za tvojega brata Julijana, ki živi na posestvu?« »Da.« Odprla so se vrata pre- teklosti. »On je tako popoln . ..« Slišal je samega sebe, kako pri- znava vse, od tistega prvega ve- čera, ko bi morala Jenny priti na večerjo. Mag ga je pazljivo poslušala, in ko je končal, je rekla: »Nisi kriv, če se bojiš. To se kdaj pa kdaj vsakomur lahko zgodi. Tudi ni nihče kriv, če te ljubim. To se je moralo zgoddti In morala bom končati s tam. Ne- kega dne bom morala poiskati tudi tvojega naslednika.« Potem se je obrnila in ga pogledala. »Dokler pa ne pride ta čas, Marc, želim biti s teboj.« To ga je ohrabrilo in objel jo •e. »Tudi jaz si želim biti s teboj.« Prišlo je poletje in neke sobo- te zjutraj je Mag rekla: »Bilo bi lepo zunaj na vasil, Marc, Kaj je z najinim jezerom?« »Bilo bi lepo,« ji je odgovoril. In bilo je popolnoma tako kot poprej. Stopila sta iz avtomobila m se dolgo .sprehajala. »Tam na drugi stranri je najin prostor, ali se spominjaš, Marc? Nalašč sem hotela priti sem.« Nasmehnil se je. ,Ali je sploh še kdo na svetu kot ona?' je pomislil sam pri sft- kot ona? je pomislil sam pri se- bi. »Na tem prostoru sva ugoto- vila, da se ljubiva.« Ni se premaknil. Molčal je in bil je ponosen, ker je vedel, da je to resnica. »Seveda, ti takrat v to nisi ver- jel. Mislil Si celo, da je to utva- ra.« »Kakšna utvara?« »Jenny, žena tvojega brata.« »Mag, kaj govoris?v< Privila se je k njemu. »Res je. Vedela sem to že po- prej. Čutila sem to v tvojem gla- su, ko si izgovarjal njeno ime in ko 51 jo opisoval. Upala sem, da boš nekega dne čutil drugače, če bova dalj časa skupaj.« »Toda težko se je bonti z utva- ro. Nič se ni spremenilo. Odločil sem se storiti nekaj. Nekaj nor- malnega.« »Ah, Marc, ti se ne bojiš lju- bezni. Bojiš se nečesa nestvarne- ga, kar je proizvod tvoje domiš- ljije. Ali te je ona sploh kdaj po- ljubila, razen kot sestra? AH se ti je sploh kdaj predala?« 'Te besede so ga globoko priza- dele. »Ne, a ti?« — je rekel kratko. »Jaz se ti predajam.« Dolgo je stal molče. »Mag, je rekel. »Kakšen bedak sem bil.« Njegove zavesti ni razdejala ljubezen do Jenny. V bistvu je bila to le misel, da se izneverja bratu. Ni ljubil Jenny. Zdaj se je tega zavedal. Ljubil je idejo, sim- bol. Tako je Mag z enim zamahom kot s kirurškim nožem presekala vse njegove okove in ga osvobo- dila za ljubezen. Takšno, kakrš- na mora biti. Roke so mu malce drhtele. »Ali se hočeš poročiti z me- noj?« je vprašal. »Ali si prepričan, da si to tudi želiš?« »Nikoli v življenju nisem bil 6 ničemer bolj prepriča^.« Sirarn § T L D M K - petek. I«;. a\gusl« IToh OBVESTILO (Naddijevanje s 5. strani) Helena Stupan, Nenuko lite- rarno berilo, DZS 19t>5 — 11,40. Olga Grahor. Angleško literarno berilo, DZS 1965 — 15.60. ZgMT, Kos, Skalickv, Angle&ka Tsdniea II, DZS 1955 — 16,00. Marija Kovač, Textes iran^-ais, MK 1965, str. 224 — 12,00, Marija Kovač, Gramaire fran- Ciais, MK 1966 — v tisku. Anton Grad, Francoska Tadnica za drugi razred, DZS 1963 — 6,60. Sivec, Latinska Tadnica za 1. in 2. razred. DZS 1963 — 3,60. Svoto7.af Ilešič, Gospodarska in politična geografija sveta I, DZS 1966 — v tisku. Koropec, Grobelnik, Krasowski, Terseglav, Zgodovina za dru- gi razred, Mlv 1961, str. 252 — 5,35. Franc Kvaternik, Fizika I, DZS 1964 — 8,00. Franc Križanič, Aritmetika, al- gebra in analiza II, DZS 1964 — 4,40. Tatjana Pretnar, Kemija za dru- gi razred gimnazij, D2S 1966 — v tisku. Krečic, Ramovž, Stomatologija, MK 1966 —- v tisku. UI. razred Pirjevec, Mihelič, Kos, Sloven- ska književnost I, MK 1961 — v tisku. Kos, Pirjevec, Mihelič, Svetovna književnost TI, MK 1963 — 93. Bajec, Kolarič, Rupel, Slovenska slovnica, DZS 1964 — 7,00. Anton Grad, Francoska vadnica ni, DZS 1964 — 8,60. Anton Grad, Francoska čitanka za II. in III. razred, DZS 1958 — 5,20. Marija Kovač, Tcxtes trangals, MK 1965 — 12,00. Helena Stupan, Nemško literar- no berilo, DZS 1965 — 11,40. Žgur, Skalicky, Angleška vad- nica UI — 20,00. Olga Grahor, Angleško literar- no berilo, DZS 1965 —- 15,60. Aleksander Ska^a, Ruska knji- ževnost, DZS 1966 ~ 16,00. Janko Jui-ančič, Srbsko, hrvat- sko in makedonsko berilo I, DZS 1964 — 8,80. Svetozar Ilešič, Gospodarska in politična geografija sveta, DZS 1958 — 5,00. Mirjana Gross, Zgodovina za tretji razred, DZS 1965 — 7,00. Franc Kvaternil^, Fizika II, DZS 1957 — 7,00. Us, Geologija, DZS 196o — 8,00. Detela, Polenec, Biologija, DZS 1965 — 4,00. Prane Križanič, Aritmetika, al- gebra in analiza m, DZS 1966 — 7,00. IV. razred Bohanoc, Jamar, Kos, Slovenska književnost 11, 1\1K 1966 — v tisku. Kos, F*irjevec, Mihelič, Svetovna književnost BT, MK 1963 — 9,20. Bajec, Kolaiič, Rupel, Slovenska slovnica, DZS 1964 — 7,00. Janko Jurančič, Srbsko, hrvat- sko in makedonsko berilo II, DZS 1964 — 8,80. Anton Grad, Francoska vadnica IV, DZS 1965 — 8,80. Marija Kovač, Textcs fran^ais, MK 1965 ~ 12,00. Olga Grahor, Angleško literar- no berilo, DZS 1965 — 15.60. Helena Stupan, Nemško lite- rarno berilo, DZS 1965 — 11,40. Alelvsander Skaza, Ruska knji- ževnost, DZS 1966 — 16,00. Prane KvatornLl-:, Fizika III, DZS 1958 — 6,00. Alojaij Vadnal, Matematika za četrti razred, DZS 1964 6,00. STROKOVNE ŠOLE Ekonomska Andolšek. To.5, Gospodarsko ra- čunstvo, DZS 1964, 224 str. — 6,40, Ažman, Klavora, Trgovinsko ra- čunstvo za vajence, DZS 1965 — 10.80. Vladimir Cernc, Gospodarska matematika I, DZS 1961, 280 ^:tr. — 9.00. Vladimir Cernc, Gospodarska matematika II, DZS 1961, 108 str. — 7,00. Edvin Dobeic. Knjigovodstvo I, DZS 1965, 248 str. — 9,00. Leopold Kernc, Temeljni nauki aranžiranja, DZS 1964, 136 str. — 7,60. Ivan Modic, Organizacija in ekonomika podjetij, DZS 1963. 208 str. —• 5,60. Rudojf Rakuša, Slovenska ste- nografija 1, DZS 1964 — 4,00. Rudolf Rakuša, Slovenska ste- nografija II, 1965 — 9.60. Rudolf RakuJ-^a, Slovenska ste- nografija III, DZS 1964 — 3,00. Rudolf Kakuiu, Stenografsko berilo, DZS 19G4 — 4.00. Rudolf Raku.^a, Slovarček stc- nografskih okrajšav, DZS 1965 — 1,60. Rudolf Rakuna, Slrojepis I, MK 1962 — 3,70. Albm Ralca, Knjigovodstvo za trgovske vajenec, DZS 1960 — 4.90. Ferdo Seiek, Blagoznanstvo I, DZS 1965 — 13,00. Ferdo Sesek, Blagoznanstvo II. DZS 1966 — v tisku. Ferdo Sesek. Blagoznanstvo III, DZS 1962 — 4.60. Elektrotehnična Raj ko Poniž, Elektrotehnika za vajenske in industrijske šole II, DZS — 1.80. Rajko Poniž, Uporabne naloge za učence elektrotehnike, DZS 1963 — 9,50. Kovinska Danilo Krajger, Strojeslovjc, DZS 1962 — 6,50. Jakob Mlakar, Strokovno ra- čunstvo za kovinarje, DZS 1961 — 3,30. Zdenko Sknhala, Tehniško ri- sanje, DZS 1963 — 7,60. Vcrij Svajgcr, 2elezniška vozi- la. DZS 1958 -- 16,50. Norbert Voj, Tehnologija mate- riala. DZS 1964 — 9,00. Lesna Martin Cokl, Gozdarski priroč- nik, DZS 1961 — 15,00. Martin Cokl, Tabele za kubici- ranje lesa, DZS 1960 — 6,00. Adolf Dolak, Mizarska tehnolo- gija. DZS 1961 — 6,00. Mirko Šušteršič, Gozdarstvo za gozdne delavce. DZS 1960 — 4,80. Zdravstvena Milko Bedjanič, Nalezljive bo- lezni, DZS 1963 — 8,00 Franc Derganc, Osnovni pojmi iz fiziotcrapijc, "DZS 1953 — 1,62. Franc Derganc, Osnovni pojmi iz ortopedijc, DZS 1952 — 2,30. 3,80. za nižje medicinske šole, DZS 1962 — 5,00. Leo Matajc, Fediatrija, MK 1962 — 9,80. Zoran MuŠič, Morfološki atlas človeškega zobovja, DZS 1957 3,80. Albin Nefima, Higiena prehra- ne in živil, MK 1959 — 3,80. Eman Pertl, Kožne in spolne bolezni, MK 1962 -~ 7,80. Pocajt, Sirca, Anatomija in fi- ziologija za medicinske šole, DZS 1963 — v tisku. Pavel Sušnik, Latinska vadnica za medicinske šole, DZS 1965 — 15,00. Bojan Vari. Notranje bolezni, za medicinske sestre, DZS 1964 — 15,80. Ilazno Judež, Vinarstvo, O 1965 — 28,00. Avguštin Lah, Gospodarski zem- ljepis za I. razred poklicnih šol, MK 1966. Oton Muck, Prehrana domačih živali, DZS 1959 — 6,00. Jože Pečar, Tehnologija slikanja in pleskanja, DZS 1961 — 4,50. Milan Radin, Opisna geometrija I, 1966 — v tisku. Milan Radin, Opisna geometrija II, MK 1966 — v tisku. Srečko Sabec, Osnove sirarskc tehnologije, DZS 1964 — 13,00. Srečko Sabec, Tehnologija su- rovega masla. DZS 1965 — 18.00. Konstantin I'etrovič, Začetne vaje v konstruiranju, DZS 1964 — 20,00. POMOŽNI UČBENIKI IN PRI- ROČNIKI Breskvar, Uršič, »Vega« (loga- ritmi), MK — 3,50. .'\lfonz Cvitanovič, Geografska čitanka za 6. razred, DZS — 6,00. Gimnazija. Gradivo za učni na- črt, DZS 6,(X). Kapus, Petkovšek, Botanika za nižjo stopnjo, DZS — 2,20. Kolektiv avtorjev, Logaritmi, O — 6,40. Cene Kopčavar, Jezikovna vad- nica, DZS — 8,00. Zivko Kostič, Med igro in ma- tematiko, DZS — 8,60. Vladimir Kralj. Dramaturški vademckum, MK — 7,40. Franc Kvaternik, Fizikalni pri- ročnik, DZS — 12.00. Lino Lcgiša, Zgodovina sloven- skega slovstva, M K — 4,00. Tone Ljubic, Okoli Krima, DZS — 0,45. Tone Ljubic, Šmarna gora in svet okoli njp, DZS — 0,25. Mali šolski atlas za osnovne šo- le. DZS. Stanko Prek, Teorija glasbe, DZS — 5,00. Stanko Prek, Začetnica za ki- taro, DZS — v tisliu. Maks Prezelj, Mladi kemik II, MK. Računski listki za 7. razred osnovne šole, DZS — 7.00. Lucijan Skerjanc, Glasbeni slo- varček, MK — 5,40. Tablice kvadratov in kubov za osnovno šolo, DZS — 0,70. Veliki šolski atlas, DZS — 15,00. Verlič, Raeunica za kmetijsko stroko, O — 7.50. Zabkor, Vaje in naloge iz ma- tematike za peti razred, DZS — 2,60. 2abkar, Vaje in naloge iz ma- tematike za šesti razred, DZS — 3,40. Zun, Sociologija, MK — 5.00. Zurman, Gorup, Sličice za stvar- ni pouk v II. r. osn. šole, O — 1,60. Žurman. Gorup, Sličice za IV. razred osnovne šole, O — 5.20. Zurman, Gorup, Slovenski knji- ževniki v sličicah, O — v ti- sku. Pilgram, Zabkar. Aritmetika in algebra V, DZS — v tisku. Gabrovšek, Zabkar. Aritmetika in algebra VI, DZS — 9.(M). GabrovŠek. Vadnal. Aritmetika in algebra VII, DZS — 9,00.