PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-, sužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 117 (12.749)
Trst, torek, 19. maja 19t
Pilot iraškega miragea streljal na fregato Stark misleč, da gre
7T
I
3
P
£
lij
z
I
i-
H
Z
j-:
5
?o
;9
.)
>
3>
m'	m w i
Napetost v Zalivu nevarno raste Iraški lovec napadel ameriško ladjo
V eksploziji je umrlo 28 mornarjev - Irak je priznal, da je šlo za neverjetno napako pilota
Udeleženci včerajšnjega incidenta: ameriška fregata Stark, letalo mirage F-l in raketa exocet	(Telefoto AP)
WASHINGTON — Zaliv postaja vroč tudi za ladje obeh supersil. Nedeljski raketni napad na ameriško fregato Stark in eksplozija mine, ki je težko poškodovala sovjetski tanker, potrjujeta oceno opazovalcev, da je »tankerska vojna« stopila v svojo doslej najbolj nevarno fazo.
Prvič, odkar se je pred skoraj sedmimi leti začel iraško-iranski spopad, je bila žrtev vojne tudi ladja ene izmed supersil. Doslej je veljal tih dogovor, po katerem sta se bojujoči strani izogibali napadom proti sovjetskim ali ameriškim ladjam, od tega tedna dalje pa ta »dogovor« ne drži več. Odkar je marca 1984 iraška raketa zadela grško tovorno ladjo Filikon in se je pričela tako imenovana tankerska vojna, v kateri je umrlo preko 100 mornarjev, je bilo okrog 300 ladij tarča napadov. Nobena izmed teh ladij ni plula pod zastavo ene od supersil. Prvo »opozorilo« o tem, da je Zaliv lahko nevaren tudi za supersili, so dobili Sovjeti, saj je morska mina v soboto hudo poškodovala enega od njihovih tankerjev.
V	nedeljo pa so prišli na vrsto še Američani. Okrog 22.45 po krajevnem času sta iraška lovca mirage F-l med preletavanjem Zaliva izstrelila proti 35 kilometrov oddaljeni ameriški fregati Stark raketi exocet; ena izmed teh je v sprednjem levem boku fregate povzročila tri metre široko špranjo. Ladja se je takrat nahajala 70 kilometrov severovzhodno od Katara in je z drugimi šestimi ameriškimi ladjami nadzorovala Zaliv in obenem ščitila 11 kuvajtskih tankerjev, ki plujejo pod ameriško zastavo. Po eksploziji se je na ladji vnel hud požar, ladja pa se je nagnila na levi bok za 10 stopinj. Bili so to trenutki popolne panike, Američani namrdč niso pričakovali napada, saj bi se lahko, ko bi bili v popolni pripravljenosti, lahko raketi celo ognili. Na ladji je bilo v trenutku napada 175 mornarjev, od teh jih je umrlo 28, 20 ranjenih mornarjev pa so s helikopterji prepeljali v bolnišnico v Bahrein.
V	Beli hiši so se »oddahnili«, ko so jim potrdili vest, da je bil napad na fregato neverjetna pomota iraškega
pilota, ki je streljal na ladjo misleč, da ima na muhi tanker. Politične posledice napada bi namreč bile veliko hujše, če bi ladjo napadli iranski lovci in predvsem pa, če bi bil napad načrtovan. State Department je včeraj poklical na razgovore iraškega veleposlanika v VVashingtonu, kateremu je ameriško ministrstvo izročilo ostro protestno noto, kaže pa, da ne bodo Američani sprejeli drugih ukrepov.
Do napada na ameriško fregato je prišlo 48 ur po odhodu namestnika državnega tajnika Richarda Murphyja, ki je obiskal več držav Zaliva in je večkrat izrazil trden namen svoje vlade, da za vsako ceno tudi z uporabo sile — brani pravico - do svobodne plovbe na tem za Zahod strateško izredno pomembnem morju.
Predsednik iranske vlade Husein Musav je v zvezi z incidentom izjavil naslednje: »Napad na ameriško fregato Stark priča o tem, da ni Zaliv varen niti za velesili in je zato v njihovem interesu, da se ne podajo pregloboko v ta živi pesek.«
Petnajstminutna vsedržavna stavka v spomin mrtvih v obratu Carmagnani
Genova se je molče poslovila od žrtev »najavljene tragedije«
GENOVA Tragedije zbližujejo ljudi, krepijo medraz-redno solidarnost, predstavljajo enkratno družbeno stičišče. V Genovi, kjer je v petek eksplodiralo skladišče podjetja Carmagnani, se je zbrala petdesettisočglava množica, ki se je molče strnila ob sorodnikih štirih delavcev, ki so izgubili življenje v tako imenovani »najavljeni tragediji« genovske mestne četrti Multedo.
Medtem ko se je Genova zbrala za zadnji pozdrav »svojim« mrtvim, so italijanski delavci prekinili delo za petnajst minut in se tako pridružili dnevu žalovanja Genovežanov in celodnevni stavki, ki so jo v ligurskem glavnem mestu proglasili sindikati CGIL, CISL in UIL. Včerajšnja množica je najbrž predstavljala zametek tistega »družbenega premika«, ki si ga tako želi generalni tajnik CGIL Antonio Pizzi-nato. Iz govorniške tribune pred genovsko množico je namreč še enkrat izrazil nujo po tem, da se Italija mobilizira -kot se je že znala enkrat proti terorizmu - in tako podpre sindikalne boje proti delu v nezavarovanih, nevarnih in
in pol brezposelnih, štiri milijone in pol delavcev na črno ter 1.500 delavcev, ki vsako leto izgubijo življenje ali zaradi posledic profesionalnih bolezni ali v nesrečah na delu,« je izjavil Pizzinato, »smo bili priča razvojnim načrtom, kjer je bila varnost obratov zadnja skrb.« Pizzinato se je v Genovi spomnil tudi mrtvih na delu v Neaplju (v obratu AGIP je umrlo 5 delavcev), Ravenni (15 mrtvih) in Pordenonu (2 mrtva), kjer zaenkrat še niso našli krivcev.
nesprejemljivih pogojih.
»V državi, ki šteje dva milijona
Nihče ni še plačal za tiste smrti in v Genovi se zdaj odpira vprašanje, kdo bo nosil breme odgovornosti nesreče v obratu Carmagnani. Gasilci še vedno sesajo blatno zmes pene, vode in metanola, v kateri se nahajajo posmrtni ostanki četrte žrtve, delavca Maria Nicorellija, preiskovalci pa morajo še najti osebo, ki je pravno odgovorna za obrat. Preiskava bo morala odkriti tudi morebitne odgovornosti glede »začasnega« dovoljenja o protipožarni varnosti, ki so ga izdali gasilci. Obrat Carmagnani je imel dovoljenje za delovanje rezervoarjev do 30. junija 1990, do 22. junija letos pa bi bili morali zadostiti potrebninj popravilom in obnovam varnostnih sistemov, ki jih zahteva zakon o protipožarni varnosti.
Predvolilno potovanje
RIM kako se stranke pripravljajo na volitve, kakšna je njihova volilna strategija in kdo so njihovi najpomembnejši kandidati? To so osrednja vprašanja, ki bodo razživila tudi to volilno kampanjo, ki se v vseh smislih obeta živa in v marsičem zanimiva, saj sledi zelo polemični in do zadnjega negotovi vladni krizi. Naš rimski dopisnik je pripravil serijo reportaž, nekakšno »časnikarsko potovanje« v svet političnih sil, njihovih programov in njihovih volilnih ambicij. Danes objavljamo članek o radikalcih in o Proletarski demokraciji.
NA 2. STRANI
Lufthansa ponuja progo Munchen-Ronke Alitalia pa se boji konkurence
MARKO WALTRITSCH
RONKE — Nemci kažejo precej zanimanja za gospodarske naprave v Furlaniji-Julijski krajini, za pristanišče in tudi letališče, ter ne pozabljajo na lani odprto avtocesto, ki je Trst povezala z Avstrijo in z Južno Nemčijo. Pred nekaj tedni je nemška letalska družba Lufthansa, ki že vzdržuje dnevno letalsko progo med Benetkami, Miinchnom in Diissel-dorfom, vprašala italijansko ministrstvo za prevoze, da lahko odpre letalsko progo med Miinchnom in Ronkami, ki bi jo vzdrževala šestkrat tedensko. Progo bi vzdrževala družba DLT, ki za Lufthanso leti na manjših progah. Nemci pravijo, da bi v prvi fazi uporabljali mala letala
za prevoz 18 potnikov, da pa bi na njih mesto prišla letala z večjimi kapacitetami, če bi potrebe to zahtevale.
Zanimivo je dejstvo, da se za to progo zanima nemška letalska družba, ki je stvar brez dvoma pazljivo preučila. Ta vsakodnevna proga bi zanimala predvsem poslovne ljudi in le v manjši meri, vsaj v prvi fazi, tudi turiste. Nemci ne bi od Italijanov zahtevali denarnega regresa za to progo. V Rimu pa se obotavljajo. Italijanska družba Alitalia, ki jo je ministrstvo vprašalo za mnenje, je odgovorila negativno, ker se očitno boji nemške konkurence. Alitalia bi želela dati to progo neki zasebni italijanski družbi, ki pa nima še niti letal in bi, če bi dobila dovoljenje,
letela na tej progi najbrž le nekajkrat tedensko.
Predsednik letališkega konzorcija v Ronkah Gino Cocianni je včeraj novinarje obvestil o tej pobudi in o težavah, do katerih prihaja. Upravni svet letališkega konzorcija je o stvari razpravljal pred dnevi in o .stvari obvestil pristojne forume. Pobudo so podprli predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, skupnost deželnih trgovinskih zbornic in tudi Deželna agencija za turistično reklamo, ki je samo v tem letu porabila eno milijardo lir za reklamiziranje turističnih lepot dežele v nemško govorečih deželah in si od tega obeta kar precej odziva. Seveda bi tudi vsakodnevna letalska proga pomagala k razvoju turistične dejavnosti.
Inflacija spet pričela rasti
RIM — Potem ko je leto dni popuščala, je začela inflacija spet naraščati. Podatki statističnega zavoda ISTAT o gibanju cen na debelo v marcu kažejo, da so se te povzpele za 0,1 odstotka nasproti februarskim, a za 0,6 odstotka v primerjavi s cenami v lanskem marcu. Februarja so bile še za 0,2 odstotka nižje kot v ustreznem času lani. Iz analize glavnih blagovnih skupin izhaja, da so cene vseh naftnih izdelkov, razen bencina, in železnih kovin padle za 1,8 oziroma 1 odstotek, medtem ko šo surovemu petroleju poskočile za 2,3 in kemikalijam za industrijo in kmetijstvo za 1,3 odstotka.
Prerez censkih sprememb glede na namembo proizvodov pa kaže, da so se končne potrošne ter investicijske dobrine podražile v primeri z lanskim marcem za 2,8 oziroma 5 odstotkov, vse druge pa pocenile za 2,1 odstotka.
Košarka: I. in 2. junija v Trstu
Kakovosten turnir z Jadranom, Partizanom in tržaškim Stefanelom
□ □ □
Kolesarstvo: Pokal Lonjerja
Mladi Edi Gerebizza absolutni zmagovalec
□ □ □
Nogomet: italijanska A liga
Brescia in Atalanta izpadli Milan in Samp v soboto za uvrstitev v pokal UEFA
S predlogom o reformi volilnega sistema
De Mita sprožil nov val polemik
RIM Predlog demokristjanskega tajnika Ciriaca De Mite o spremembi volilnega sistema še naprej povzroča ostre in negativne reakcije, in to vsepovsod: pri opoziciji, med starimi zavezniki KD pa tudi celo v sami stranki relativne večine. Svoj meglen predlog, ki ostaja še zmerom nejasen, je De Mita iznesel v petek ob robu strankinega programskega zasedanja.
Med razgovorom s časnikarji v baru je prišel tajnik Krščanske demokracije na. dan z zamislijo o spremembi volilnega zakona oziroma o uvedbi dvojnih volitev na enih naj bi se ljudje opredelili za stranko, na drugih pa za vladno koalicijo; pri tem se je ogrel za to, da bi zmagujoči koaliciji priznali nekakšno nagrado in ji namenili še dodatno število sedežev. Po De Mito-vem zatrjevanju naj bi bile na ta način stranke med volilno kampanjo prisiljene povedati, s katerim zaveznikom se nameravajo povezati in kakšno vlado bi rade postavile na noge.
S tem je De Mita seveda odprl novo polemično fronto, morebiti pa je to tudi bil njegov cilj. »Mislim — je rekel včeraj načelnik komunistične skupine v poslanski zbornici Renato Zan-gheri — da ima vsa ta emfaza okrog volilnega sistema za smoter bolj pritisk na socialiste in na laične stranke, češ naj se med volilno kampanjo jasno opredelijo, kot pa reformo volilnega sistema; ta bi bila itak nemogoča, saj ji večji del političnih sil nasprotuje.« Komunistični predstavnik je tajniku KD tudi osporaval pravico do nagrade večini: če se je petstrankarska koalicija razkrojila, se ni iz številčnih razlogov (v parlamentu je razpolagala z dokajšnjo večino sedežev), ampak zaradi notranjih sporov in nesoglasij, do katerih pa bi prišlo tudi v primeru, ko bi imela na voljo še več parlamentarnih mest.
Posebno ostra je bila reakcija socialističnega tajnika Bettina Craxija. Med odprtjem volilne kampanje v Milanu je vodja PSI včeraj obtožil De Mito, da odpira vprašanje volilnega sistema samo zato, ker hoče ljudi čim-prej spet zbrati na voliščih: »To je brezglav tek popolni zmešnjavi in kronični nestabilnosti naproti. Vse, kar je bilo storjeno v teh letih, da se političnemu življenju povrne stabilnost, se zdaj brutalno postavlja pod vprašaj.« Po Craxijevem mnenju se zmerom bolj utrjuje teorija »dveh polov demokracije« — KD in KPI: De Mita po eni strani razvija konflikte s socialisti in tradicionalno zavezniškimi laičnimi strankami, po drugi strani pa daje zagona komunistični partiji, ki bi se drugače, »po štirih letih razdiralne opozicije«, predstavila volivcem praznih rok.
De Mitova zamisel o reformi volilnega sistema pa je naletela na različne poglede tudi v sami KD. Strankinemu tajniku najzvestejši možje s podtajnikom Scottijem in Ruffinijem na čelu trdijo, da je predlog v skladu s tovrstno politiko, ki jo je Krščanska demokracija dosledno vodila tudi v
komisiji za institucionalne reforme. Toda predsednik državnega sveta stranke Forlani je drugačnega mnenja. V intervjuju za privatno televizijsko postajo Canale 5, ki ga bodo oddajali jutri, je bivši podpredsednik vlade izjavil, da je potrebno De Mitov predlog predložiti vodstvu in državnemu svetu KD. »Jaz sam še nisem razjasnil svojega stališča o tej zadevi znotraj stranke — je dejal Forlani — in če nam bo uspelo izoblikovati neko točno določeno hipotezo, jo bomo predložili drugim strankam. Volilne reforme ne more vsiliti neka stranka in tudi ne neka večina. Pravila igre je treba soglasno sestaviti, in to na parlamentarni ravni, s kar največjim možnim številom skupin in sil. Nikdar ne bomo izpeljali takšne volilne reforme, kakršne ne bi sprejele tudi tiste stranke, ki so bile do sedaj zaveznice KD.« Skratka, Forlani odločno nasprotuje De Mito-vemu predlogu.
Podobno je stališče Giulia Andreottija. Tudi zunanji minister je dal več izjav za razne zasebne televizijske hiše in med drugim rekel: »Hudo moramo paziti, če hočemo spremeniti zakon o volilnem sistemu. Od prvih povojnih let pa do danes je bil ta zakon izkoriščen v številne namene, tako tudi za to, da so postali odnosi med strankami manj divji.« Še en udarec za De Mito, torej.
G. R.
Predvolilno potovanje po političnih strankah
Manjši protagonisti: DP in PR
RIM — Naše kratko »predvolilno potovanje« v labirint strank, njihovih voditeljev in njihovih stališč pričenjamo danes z »obiskom« pri radikalni stranki in pri Proletarski demokraciji, to se pravi pri dveh manjših strankah, ki pa sta med nedavno vladno krizo hočeš nočeš igrali vlogo protagonistov. Njuna nesporna voditelja, Marco Pannella in Mario Capanna, sta bila namreč v središču časopisnih in radiotelevizijskih kronik v boju za izpeljavo ljudskih referendumov in za rešitev zakonodajne dobe. Borila sta se za iste cilje, stranki pa sta ideološko in politično gledano zelo različni ter sta si že dolgo let takorekoč »v laseh«, kot potrjujejo skoraj vsakodnevne polemike med Pannello in Capanno, ki imata edino skupno lastnost, da sta oba izkušena in zelo spretna politika.
Radikalcev ni treba posebej predstavljati, saj so že dolgo let v središču pozornosti italijanskega javnega življenja, prej kot vplivno družbeno gibanje, nato kot organizirana politična stranka. Njihov nesporni voditelj je skoraj od začetka Marco Pannella, zelo sposobna in viharna osebnost, ki še danes odločilno pogojuje skoraj vse pomembnejše strankine izbire. Radikalci so bili med glavnimi pobudniki ljudskega referenduma o raz-poroki in nato vedno v prvi vrsti v boju za civilne in državljanske pravice, pri čemer so kot glavno »orožje« uporabljali referendume, tako da so jim nekateri očitali zlorabo te ustavne pravice. Pred nekaj leti pa so se iz kolikor toliko spontanega gibanja, ki je uživalo precejšnje simpatije v širokih plasteh javnega mnenja, razvili v organizirano stranko ter s tem odprli novo poglavje v svoji zgodovini in v svojem delovanju.
Na zadnjih volitvah so izvolili v poslansko zbornico ideologa tako imenovane »delavske avtonomije«, univerzitetnega profesorja Antonia Negrija, ki jo je nato pred sodno obravnavo popihal v Pariz ter s tem spravil v veliko zadrego Pannello in tovariše, kasneje so se močno angažirali v borbi za »pravičnejšo pravico« ter
izbrali kot zastavonošo te akcije televizijskega napovedovalca Enza Tortoro, ki so ga sodniki obtožili sodelovanja z organiziranim kriminalom, obtožbe proti njemu pa so se izkazale kot neosnovane. Tudi Tortora pa še je počasi oddaljil od stranke in danes ni med kandidati na volitvah.
Radikalci so gledali z veliko simpatijo na Craxijevo vlado, v zadnjem času pa so se na splošno zelo približali PSI, kot potrjuje volilno zavezništvo v nekaterih senatnih okrožjih. Pannella se je med nedavnim kongresom PSI v Riminiju včlanil v Craxijevo stranko in je med vladno krizo vseskozi močno pogojeval izbire in strategijo rdečega nageljna. Radikalci vsekakor računajo na spodbudne volilne uspehe (leta 1983 so izvolili 11 poslancev ter enega senatorja) in upajo, da bosta med izvoljenimi tudi »kraljica« pornopredstav Cicciolina in popevkar Domenico Modugno.
Zelo različna pa je zgodovina Proletarske demokracije, ki je kot stranka nastala sredi sedemdesetih let z močno politično podporo v severni Italiji in posebno v Milanu. Na zadnjih volitvah je izvolila sedem poslancev, njen nesporni voditelj pa je bivši voditelj milanskega študentovskega gibanja iz leta 1968 Mario Capanna. DP se sklicuje na komunistične ideje in je zelo kritična do politike KPI, kateri očita hladnost in popustljivost pri zagovarjanju pravic delavskega gibanja in na splošno manj premožnih slojev. Stranka računa na potrditev vseh dosedanjih parlamentarnih mandatov in morda na še kaj več, čeprav se najbrž, podobno kot radikalna stranka, nekoliko boji volilne konkurence zelenih list. Capanna in somišljeniki so se zelo zavzemali za izpeljavo referendumov, posebno tistih o jedrski energiji, volilno kampanjo pa bodo osredotočili proti KD, a tudi v polemiki s komunisti in s socialisti. Glavni politični cilj DP ostaja seveda levičarska alternativa.
SANDOR TENCE
V obeh primerih so se okrepili tako svobodnjaki kot zeleni
Pomembna uspeha nemške socialdemokracije na volitvah v Hamburgu in Rheinland-Pfalzu
Sljeme še stavka
ZAGREB — Na včerajšnjem zboru delavcev v mesni industriji Sljeme so sklenili, da bodo štrajk, ki ga je organiziral sindikat te delovne organizacije - ob podpori partijske organizacije - nadaljevali. Včeraj so tako v tej delovni organizaciji stavkali že sedmi dan.
Posebnost te prekinitve dela je v tem, da delavci, tudi če bi hoteli, ne morejo začeti delati na svojih delovnih mestih, saj ni surovin za predelavo. Zaradi tega je ta prekinitev svojevrstna oblika protesta delavcev, ker odgovornim ne uspe poiskati rešitve za normalen potek proizvodnje.
Predsednik izvršnega odbora sindikata Iko Gostovič poudarja, da bo sindikat tokrat šel do konca. Če ne bo šlo drugače, bodo zahtevali zamenjavo celotnega vodstva, ki je pripeljalo Sljeme v ta nezavidljivi položaj. (dd)
BONN Po začasnih uradnih podatkih je na včerajšnjih volitvah v hamburško mestno skupščino socialnodemokratska stranka dobila 45 odstotkov glasov (novembra lani 41,7) in s 55 mandati v tem mestnem parlamentu tudi relativno večino. Krščan-skodemokratska CDU je dobila 40,5 odstotka glasov (novembra 41,9) in z 49 mandati spet zdrknila na drugo mesto.
Med hamburškimi zmagovalci je tokrat spet liberalna FDP, ki je novembra zbrala komaj 4,8 odstotka glasov (po zahodnonemškem volilnem pravu stranka, ki zbere manj kot 5 odstotkov glasov, ne more biti zastopana v parlamentu), po včerajšnjih volitvah pa se s 6,5 odstotka glasov ne le vrača v mestno skupščino, marveč je bržkone edini partner, s katerim bo mestna socialna demokracija pripravljena skleniti koalicijo. Drugi računsko mogoči partner hamburške SPD so Zeleni, ki so od novembrskih 10,4 odstotka glasov zdrknili na 7 odstotkov. Vendar pa je »rdeče-zeleno« zavezništvo dovoljivo tako zaradi »protizelenega« razpoloženja v samih vrhovih hamburške SPD kot tudi zaradi nesoglasja v vrstah zelenih, kjer se še posebej fundamentalistično krilo — prevladalo je na zadnjem kongresu v Duisburgu — upira sklepanju koalicij z SPD.
Podoben je tudi političen rezultat deželnih volitev v Rheinland-Pfalzu. Tu so bili še posebej prizadeti krščanski demokrati, saj je CDU izgubila skoraj sedem odstotkov volivcev (1987: 45,1 odstotka, 1983: 51,9 odstotka) in s tem tudi absolutno večino v deželnem zboru. SPD je resda izgubila nekaj glasov 1987: 38,7 odstotka, 1983: 39,6 odstotka), vendar pa se je močno popravila v primerjavi z rezultatom, ki ga je dosegla na januarskih zveznih volitvah. Pač pa se je tudi v Rheinland-Pfalzu liberalni FDP tokrat posrečilo ne samo to, da se je po dolgem premoru spet vrnila v deželni zbor, marveč tudi to, da bo morala CDU naslednjo deželno vlado sestaviti v zavezništvu z njo. Prvič bodo v parlamentu te dežele nastopili tudi zeleni, ki so dobili 5,9 odstotka glasov. Zadovoljstvo spričo rezultatov včerajšnjih deželnih volitev so pokazali v glavnem štabu liberalne stranke, ki se je na vseh letošnjih volilnih preizkusih dobro odrezala, zadovoljni pa so bili sinoči tudi v glavnem štabu SPD, za katero upajo, da se je njeno obdobje »prostega pada« končalo. Pač pa vladajo mešani občutki med zelenimi, ki se jim je sicer posrečilo prestopiti prag deželnega zbora v Rheinland-Pfalzu, ki pa so dobili od volivcev ostro opozorilo v Hamburgu, kjer so novembra doživeli največje zmagoslavje.
MARJAN SEDMAK
Dražba umetniških del v korist koroških dvojezičnih vrtcev in glasbene šole
CELOVEC — Približno leto stara ideja Matjaža Kmecla (tedaj še predsednika republiškega komiteja za kulturo) in Boruta Miklavčiča (generalnega konzula SFRJ v Celovcu) je zdaj zaživela v svoji dokončni obliki: dražba umetniških del v korist slovenski glasbeni šoli na Koroškem in tukajšnjim dvojezičnim vrtcem.
Obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev (Krščanska kulturna in Slovenska prosvetna zveza) sta pobudo za to akcijo zaupala Feliksu Bistru, ki, kot je na današnji tiskovni konferenci poudaril Nuzej Tolmajer, tajnik KKZ »pozna dunajsko sceno od A do Ž«. Dražba umetnin slovenskih in avstrijskih ustvarjalcev bo namreč na Dunaju, vso zadevo pa je prevzela avstrijska liga za človekove pravice in jo imenovala »umetniki za manjšine«. Feliks Bister, »dunajski« Slovenec iz Koroške, ki je sam član te lige, je uspel v pripravljalni odbor pritegniti zelo ugledne kulturne in javne delavce z Dunaja, med njimi tudi direktorja dunaj-
skega Dorotheuma in rektorja visoke šole za glasbo na Dunaju.
Bister, ki je danes akcijo obrazložil, je povedal, da bo 4. junija tiskovna konferenca v dunajski Concordii, kjer bodo tudi avstrijskim novinarjem predstavili »čisto slovensko iniciativo«, za katero je prvič uspelo, »ne le prenesti je na Koroško ali na Dunaj, temveč predati jo v avstrijske roke«.
Med več kot 220 do zdaj podarjenimi umetniškimi deli iz Slovenije in Avstrije, jih bodo 22. junija nekaj prodali na vernisažni razstavi, med petdeset in šestdeset izbranih pa jih bodo 29. junija dali na dražbo. Akcija »Umetniki za manjšine« bo, če bo šlo vse po sreči, kot je dejal Feliks Bister, sovpadla s poimenovanjem neke dunajske ceste po Ivanu Cankarju. »Cankarstrasse« bo v 23. dunajskem okraju in bo vodila proti Voesendorfu.
BARBARA GORIČAR
Arabska terorista pred dunajskim sodiščem
DUNAJ — Včeraj so v avstrijskem glavnem mestu odprli proces proti dvema Arabcema, avtorjema terorističnega napada na dunajsko letališče Schwechat.
Decembra 1985 sta Abu Nidalova terorista Tawfik Ben Chaovali in Mongi Ben Saadaui - ki jima bodo zdaj sodili - skupaj z Abdelom Azizom Merzuhijem napadla okence izraelske letalske družbe El Al. V atentatu so izgubili življenje trije avstrijski potniki, med spopadom s policijo pa je umrl Merzuhi.
Achille Lauro: prizivni proces
GENOVA — »Nismo teroristi, niti pripadniki oborožene tolpe, pač pa vojaki, ki se borijo za palestinsko ljudstvo.« Megied al Molki, vodja skupine, ki je ugrabila ladjo Achille Lauro in krivec umora amerišega turista Leona Klinghofferja, se je tako predstavil predsedniku genovskega prizivnega sodišča, kjer se je včeraj začela druga stopnja procesa zaradi ugrabitve ladje Lauro.
Molkijevo obrambno linijo so sprejeli in potrdili tudi ostali trije glavni obtoženci, med katerimi je I tudi Abul Abasov sorodnik Isa Abas.
Tudi za De Benedettija izdali sodni poziv?
MILAN — Tudi Carlo De Benedet-ti, lastnik podjetja Olivetti, bo moral najbrž pred milanske sodnike v zvezi s preiskavo o stečaju bančnega zavoda Banco Ambrosiano, ker ga obtožujejo goljufije na račun Roberta Calvi-ja.
Vest, da sta preiskovalna sodnika Antonio Pizzi in Renato Brichetti izdala sodni poziv na De Benedettijevo ime, je sicer še nepotrjena, na milanski borzi pa so se že včeraj občutile prve reakcije, saj so delnice Olivetti zabeležile dokaj zaznaven padec vrednosti.
UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333
NOVOGRADNJE - POPRAVILA - VZDRŽEVANJA
POŽARNA VARNOST SL.
TEHNOLOŠKE INŠTALACIJE elektrone vodovodne PROJEKTIRANJE
Še en samomor v vojašnici F-JK
Pištola
za
lasten
obup
VIDEM — V vojašnici »Patussi« v kraju Reana del Rajale pri Tricesi-mu si je včeraj vzel življenje 20-let-ni narednik Salvatore Santarsiero iz Potenze. Vzroki samomora so neznani.
Do samomora je prišlo približno ob 6.30. Komandir stotnije je med vsakodnevnim raportom opazil, da manjka mladi narednik. Sel je do stavbe, kjer stanujejo podoficirji in potrkal na vrata Santarsierove sobe. Nihče mu ni odgovoril in kapetan se je zbal, da ni morda naredniku slabo. Podrl je vrata, v tistem trenutku pa je počil strel. Ko je kapetan prišel v sobo je našel San-tarsiera v komi. Narednika so odpeljali v bolnico, umrl je med potjo.
Santarsiero je prišel v vojašnico »Patussi« kot prostovoljec leta 1985. Pred tem je mladenič opravil tečaj za podoficirje v Viterbu. Njegovi nadrejeni pripovedujejo o njem kot o zglednem vojaku, ki je vedno zvesto opravljal svojo dolžnost.
Santarsiero se je včeraj tragično pridružil visokemu številu mladih, ki so si v vojašnicah v naši deželi in tudi drugod po Italiji vzeli življenje. Vzrok samomora preiskujeta redno sodstvo in vojaški preiskovalci. Javnost pa si bo ponovno zastavila vprašanje, čemu toliko samomorov v vojašnicah. Kje tiči resnični vzrok, ki je privedel mladega fanta do tega, da je pritisnil na petelin svoje pištole. In kje so vzroki, da je toliko drugih mladeničev uporabilo orožje proti samemu sebi.
Odločitev za samomor očitno pade v posamezniku, razlogi zanjo pa so pogostokrat zunanji. Vojaške strukture so prav gotovo mehanizem, ki lahko privede mlade do obupa. Kdor je služil vojaščino ve, da obstaja med vojaškim in civilnim življenjem globoka zareza. Razpoka, ki je ne odpravijo razne olajšave, kot so pogosti dopusti, dovoljenje, da lahko vojaki v prostem času nosijo civilne obleke itd. Steber vojske je disciplina in to morda ni niti najhujše zlo. Problem nastane, ko se disciplina spoji z nekim nesmiselnim, obsesivno ponavljajočim se delom v vojašnici. Ogromne stavbe, neskončna dvorišča, kjer mladi korakajo in korakajo, kjer čistijo orožje, ga demontirajo in ponovno montirajo in čistijo. Ko se učijo stvari, ki bi se jih lahko naučili v' enem tednu, dva meseca.
V okolju, kjer je delo pogosto brezciljno, kjer so podoficirji in oficirji nekakšni pazniki, ki se ubadajo z mučnim vprašanjem, kako zaposliti številne vojake, kjer je disciplina večkrat le zavesa, nemoči marsikomu »zavre«. Življenje v vojašnici se ti upre, »red« ti onemogoča, da bi reševal svoje osnovne bivanjske probleme, stiska je za vrati.
Želimo povedati samo to, da nismo zagovorniki poklicne vojske, nasprotujemo pa tudi takšni vojski, ki ne ve, kaj bi z mladimi vojaki. Ki teži k razosebljanju in ti v lažni retoriki ponuja kot smisel nekaj, kar je očitno nesmiselno.
ACE MERMOLJA
Le malo novih obrazov na kandidatnih listah
Parlamentarci F-JK doslej zelo marljivi
V rimskem parlamentu zastopa F-JK 7 senatorjev in 14 poslancev PSI skuša odvzeti KD enega senatorja Dobre možnosti Spetiča in Battella (KPI) za Palačo Madama Baracetti (KPI) zapustil poslansko zbornico Renzulli (PSI) nazadoval
Furlanijo-Julijsko krajino je v rimskem parlamentu v zakonodaji, ki se počasi izteka, zastopalo sedem senatorjev in štirinajst poslancev.
Večina teh parlamentarcev se spet predstavlja na volitvah in le pet od njih se je odpovedalo kandidaturi, čeprav so v nekaterih primerih deželna vodstva strank do zadnjega pritiskala za njihovo kandidaturo, predvsem sodeč po delu, ki so ga v teh štirih letih opravili v poslanski zbornici ali v senatu.
Statistike vsekakor kažejo, da so stranke na državni ravni na splošno kar se da skušale obnoviti (in pomladiti) svoje parlamentarne skupine, deželna stvarnost pa se je glede tega znašla na precepu med obnovo in konservatizmom, zato lahko rečemo, da bomo imeli po volitvah v Rimu iz Furlanije-Julijske krajine manj novih obrazov kot druge dežele.
Naša dežela ima pravico do sedmih senatorjev. Štirje so pripadali Krščanski demokraciji, dva sta bila komunista, eden pa socialist. Stranka relativne večine kandidira spet Beorchio in To-nuttija, med kandidati pa ni več Toro-sa in Giusta.
KD računa na potrditev dosedanjih štirih mandatov in namesto dveh zgoraj poslanca Micolinija in nekdanjega podtajnika za zunanje zadeve Fioreta. Komunisti so potrdili kandidaturo go-riškegaa odvetnika Battella, med kandidati pa ni več slovenske predstavnice Gerbčeve, ki jo bo v Rimu skoraj gotovo nadomestil slovenski časnikar Spetič. Craxijeva stranka je v tej zakonodajni dobi razpolagala z enim senatnim mandatom in sedaj na tihem upa v izvolitev dveh senatorjev (Vi-demčana Castiglioneja in Tržačana Agnellija), za dosego tega cilja pa bo
Arnaldo Baracetti
morala pridobiti zelo visoko število glasov, posebno v Trstu.
Zelo različen pa je volilni sistem za izvolitev poslancev, kjer igrajo veliko vlogo preferenčni glasovi. Furlanija-Julijska krajina je razdeljena na dve okrožji (Tržaška pokrajina ter pokrajine Gorica, Videm, Pordenon in Bellu-no), mnogi njeni poslanci pa so bili na volitvah leta 1983 izvoljeni na podlagi ostankov in v tako imenovanem vsedržavnem volilnem okrožju, kar se bo verjetno ponovilo tudi tokrat. V tržaškem okrožju imata dobre možnosti za ponovno izvolitev Cuffaro (KPI) in Co-loni (KD), več odprtih vprašanj pa se pojavlja v posoško-furlanskem okrožju, kjer je treba računati tudi na glasove pokrajine Belluno.
KD je izbrala za nosilca liste bivšega poveljnika vojnega štaba Polija, ki pa kandidira tudi za senat (v »gotovem« okrožju v Piemontu) in se bo sodeč po neuradnih vesteh v primeru izvolitve odločil za Palačo Madamav Zelo konkretne možnosti za izvolitev imajo na tej listi podtajnik za zunanje zadeve Santuz, Goričan Rebulla ter poslanca iz Belluna Orsini in Comis.
Furlanska KPI ne kandidira več univerzitetnega profesorja Pollesella in izvedenca za vojaška vprašanja Bara-cettija, ki se je izkazal kot zelo dober in sposoben poslanec ne samo v obrambni komisiji, ampak tudi v boju za odobritev zakona o zaščiti ogroženih jezikovnih skupnosti. Nosilec liste KPI je predsednik poslanske skupine Zan-gheri, ki se predstavlja tudi v drugih mestih in bo po izvolitvi skoraj gotovo prepustil mesto domačinu, med kandidati pa sta pordenonski poslanec Gas-parotto in bivši načelnik KPI na deželi Pascolat.
Socialisti so leta 1983 izvolili dva furlanska poslanca (enega v Vidmu in
Predsedstvo Unije Italijanov
Bogata dejavnost ob denarni stiski
REKA Na Reki se je drugič v tem mandatnem obdobju sestalo predsedstvo Unije Italijanov. Po decembrskih volitvah je šele te dni tajništvo v polni sestavi, saj je svoje delovne obveznosti prevzela nova sekretarka Irene Mestrovich.
Kadrovskim težavam navkljub je bilo preteklo obdobje za predsednika Silvana Saua in člane predsedstva Unije Italijanov Istre in Reke, izredno delavno. Med pomembnejšimi gre omeniti srečanja z italijanskimi komunisti, krščanskimi demokrati, s predsednikom SKGZ Borisom Racetom in s predstavniki socialistične stranke. Sodelovali so v razpravi o videzu in uporabi zastav narodnosti v Jugoslaviji, v obmejnem pisateljskem srečanju v Portorožu, v manifestaciji ob 50-letnici Gramscijeve smrti in vrsti drugih.
Na zadnjem zasedanju na Reki so odločili, da bodo minitiskarno, darilo Ljudske univerze iz Trsta, dali Skupnosti Italijanov v Piranu.
Unija Italijanov Istre in Reke je v hudi denarni stiski. Ob koncu preteklega leta so načrtovali za letošnje potrebe 39 milijonov dinarjev. Finanserja, obe republiki, v katerih živijo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti, sta potrdila 7 milijonov manj( z obljubo za vsaj dvakratna medletna rebalansa.
MIRJAM MUŽENIČ
drugega v Pordenonu), med najresnejšimi kandidati za Rim pa so član direkcije De Carli in poslanka Roberta Breda, ki je nadomestila pokojnega ministra Fortuno ter tudi bivši podpredsednik deželne vlade Renzulli, ki pa ga je strankino vsedržavno tajništvo presenetljivo črtalo kot nosilca liste ter njegovo kandidaturo uvrstilo po abecednem redu. Dobre možnosti za ponovno izvolitev v poslansko zbornico imajo še Di Re (PRI), Parigi (MSI) ter Scovacricchi (PSDI).
Kot dokazujejo podatki predsednikov obeh zbornic so bili poslanci in senatorji iz naše dežele zelo prisotni in tudi precej marljivi parlamentarci, saj so večkrat enotno nastopili za skupne interese deželne stvarnosti. Bili so med akterji odobritve dopolnilnih zakonov za obnovo potresnega področja v Furlaniji, normativa o ureditvi vojaških služnosti ter še drugih pomembnih zakonskih besedil. Enotno so podprli »paket« za Trst in Gorico ter razne dekrete o goriški prosti coni, do težav in nesoglasij pa je prišlo predvsem pri razpravi o osnutku za razvoj obmejnih področij Furlanije-Julijske krajine ter pri obravnavi predloga za razširitev nekaterih brezcarinskih kontingentov goriške cone tudi na Tržaško pokrajino.
SANDOR TENCE
Repentabrska
cerkev
na telefonskem imeniku
GORICA — Telefonska družba SIP je že izdala nov telefonski imenik z letnico 1987-88. Tudi tokrat bomo na Goriškem in Tržaškem dobili skupni telefonski imenik z naročniki do 26. marca letos. Tudi letos je v imeniku nekaj tisoč novih imen.
Kot je znano SIP daje na platnice svojih imenikov vsako leto en spomenik. V našem primeru izmenično enega na Tržaškem, enega na Goriškem. Medtem ko so bile na platnicah lanskega imenika podobe gradu v Gorici, je letos tako na prvi kot na zadnji strani nekaj slik cerkvice na Repentabru. Na prvi strani je panormanska podoba cerkve, na hrbtni pa so štiri detalji notranjosti.
Medtem ko je na platnicah označeno samo italijansko ime kraja »Monrupino« je na prvi notranji strani, kjer je opis spomenika, povedano, da je slovensko ime kraja »Repentabor« in da spominja na nekdanje »Tabore«.
Novi imenik bodo v Trstu in Gorici predstavili v teh dneh. Kmalu zatem ga bodo začeli dostavljati na dom naročnikom.
(mw)
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
NEVAH
Ul. Maiolica 15/B — Tel.: 767277 (zraven pokrite tržnice)
VELIKA IZBIRA UR CASIO, SEIKO in NAJBOLJŠIH ŠVICARSKIH ZNAMK
•	JAMSTVO IN TEHNIČNI SERVIS ZA VSE NAŠE URE
•	VELIKA IZBIRA DIGITALNIH UR PO NEPREKOSLJIVIH CENAH
VELIKA IZBIRA IN DOBAVA ORODJA ZA URARJE IN ZLATARJE
54.
Tragedija
neke
manjšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Prijela sta se pod roko in nadaljevala pot z napol zaprtimi očmi in usti, da sta se ubranila prahu. Ko sta šla mimo frančiškanske cerkve, jo je Stanko spet prijel okrog pasu, a bolj zato, da jo je popeljal preko ceste. Samo še nekaj korakov po nasprotnem pločniku, in že sta stala pred svojimi vhodnimi vrati.
Vzpela sta se po stopnicah. Stanko je hotel sam vtakniti ključ v ključavnico in ga obrniti. Dani ga je tudi pustila, da je on prvi vstopil in nato zaprl vrata. Odložil je kovček, ji napravil znamenje križa na čelo in jo hotel objeti. Zena, ki je bila na to pripravljena, je uperila vanj komolce in se ubranila stiska, ki je v trenutku popustil. Tako se mu je lahko izvila iz objema.
Naslednje jutro jima je Cita prinesla mleko, ki sta ga oba na veliko pila, zato da sta si ohranila mehko kožo. Prišla je zanalašč bolj poznano, zato da bi ju našla že pokonci, in ker ni imela več ključev,' je pri vhodu trikrat pozvonila. Dani je stala ob oknu v kuhinji, na sebi je imela flanelasto srajco tako kot poprešnje noči; obrnila se je toliko, da je pogledala, če je res ona. Sestrica je stopila v modro sobo, kamor je na Stankovo željo, ponovljeno tudi v
pismih, od tujcev smela vstopiti samo ona, njuna skupna prijateljica.
Ležal je na postelji, oblečen in s prekrižanimi rokami pod glavo. Cita ga je nagajivo vprašala, kako sta preživela noč. Stanko, še bolj bled kot običajno, ni nehal strmeti v strop, ko ji je odgovoril: »Voščila mi je lahko noč in se obrnila na drugo stran.« Cita je poskušala zagovarjati prijateljico, češ da je še vedno pod vtisom njegovega nenadnega prihoda po tako dogotrajni ločitvi, a ko ga je spet pogledala, je na njegovem obrazu videla sledove solz.
Vstal je in se dolgo zadržal v kopalnici. Ko je prišel spet ven, je bil počesen in obrit. Poiskal je v omari svojo najboljšo obleko in ob izhodu rekel, da gre v Miren.
Se je šel zjokat k mamici? Da, šel se je zjokat k materi, ki je zmeraj branila njegovo ženo. V Trst se je vračal čez Kras, in potem ko se je bil srečal v Lokvi z gospodom Ščekom, je prvikrat prišel v stik s partizani. Okoliščina, ki ni bila brez vpliva na žalostni dogodek mesec dni kasneje, če ni bila celo odločilna.
Tretji del
Naša poročenca sta dokazala, da verjameta v življenje, kljub temu da sta nanj gleda iz različnega zornega kota in kljub marsikateremu prikrajšanju in žolču, ki sta ga morala izpiti. Oživimo ju zdaj nekje drugje in napravimo velik skok naprej, potem pa se znova povrnemo v nujno stvarnost, malo pred točko, kjer smo ju nazadnje pustili.
Leta 1975, enajintrideset let po smrti zakoncev Vuk, je izšel v Trstu roman izpod peresa Borisa Pahorja, pisatelja, ki se je uveljavil v slovenskem prostoru. Pahor pripoveduje
v tretji osebi o žalostnih dogodkih, ki so se mu pripetili med vojno, pri čemer zajema obdobje med svojim zadnjim služenjem v vojski ob Gardskem jezeru, poleti 1943, in naslednjim februarjem, ko so ga iz zaporov Coroneo odpeljali v taborišče Dachau.
Knjiga je pričevanje o novem biču, ki je padal po glavah Slovencev znotraj tega področja, in o njihovem pogumno organiziranem odporu. Vzdolž te pripovedne niti se odvija tudi zgodba o polno zaživeti ljubezni med glavnim junakom in mlado ženo iz dobre meščanske slovenske družine v Trstu, po imenu Mija, katere mož je konfiniran v Sardinijo; protagonist se po dolgih letih spet sreča z njo ob Gardskem jezeru, kamor je prispela z nalogo, da razpeča propagandni material.
Knjiga je, če ne drugim, vsaj prijateljem, družini in znancem pri priči priklicala iz pozabe usmiljenja vredni in nepojasnjeni primer zakoncev Vuk, ki so ga hranili samo še v spominu in je ostal zakopan v predalu zgodovine, skupaj z ostalimi pomembnimi dogodki zadnjega svetovnega spopada. Mija iz romana ima precej skupnih potez z Dani, nekateri so ju nazadnje tudi poistovetili, s tem da so resnični osebi pritaknili neko obdobje v življenju, v katero ni posumila niti njena najboljša prijateljica Vihra, ki se je ob tem sprožila, je med drugim vrgla senco tudi na sveženj Vukovih pisem, ki jih je pisal iz zapora, in vplivala na sorazmerno previdno izbiro primerkov, namenjenih za javnost.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Dokument naj bi bil brez realne osnove
Komunisti ostro kritični do proračuna Pokrajine
V nedeljo v Nabrežini na pobudo SKD Vigred iz Šempolaja
Nad dvesto otrok od Domja do Devina zapelo o prijateljstvu in veselju
Komunisti zelo negativno ocenjujejo proračun Tržaške pokrajine za leto 1987. Programski dokument je po njihovem mnenju brez vsake osnove, ne upošteva tukajšnje stvarnosti in ne vsebuje nobenega konkretnega načrta za gospodarski, kulturni in družbeni razvoj pokrajine.
Načelnik svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu Martone in svetovalca Spadaro in Apostoli so svoje kri- ' tike k proračunu obrazložili na včerajšnji tiskovni konferenci. »Predsednik Locchi je ob predstavitvi proračuna podčrtal močno večino, s katero raz-polag|ajo stranke v odboru. Kljub tej ' moči'' pa v programu ni sledi o argumentih, ki so poglavitnega pomena v naših krajih,« je opozoril Martone.
Predstavnik KPI jih je nekaj omenil. Na prvo mesto je postavil vprašanje slovenske manjšine. »V dokumentu sploh ni govora o Slovencih, pa čeprav so stranke večine v sporazumih v letih 82, 84 in 86 vsaj bežno omenjale manjšinsko skupnost. Prav tako ni besede o Garibaldijevem osnutku globalne zaščite, kljub temu da je osnutek zadnje mesece dvignil v mestu mnogo prahu,« je ugotavljal Martone.
V programu nadalje ni omenjena italijanska manjšina v Jugoslaviji. V preteklosti je pokrajinska uprava imela nekaj stikov z Unijo Italijanov iz Istre in z Reke, v najnovejšem dokumentu pa sploh ni povedano ali se bodo taki stiki nadaljevali ali ne.
Martone je drugo za drugo razkosal ostale postavke proračuna. Nejasna je vloga pokrajine ob vprašanju deželne enotnosti (vse kompetence naj bi si prevzela tržaška Občina). Doslej ni znano, kako bo Pokrajina upravljala
prometne povezave (velike cestne povezave, tovorni promet, povezave s pristaniščem), ki bodo s 1. julijem prešle pod njeno okrilje. »Dokument posveča temu vprašanju štiri vrstice brez vsakega predloga,« je ironično pripomnil Martone.
Podobno je tudi z vprašanjem odstranjevanja odpadkov. Do konca junija bi morali odločiti, kje bo stal nov upepeljevalnik; poldrugi mesec pred iztekom roka je lokacija še neznana. V dokumentu ni nič jasno povedanega o borbi proti onesnaževanju. Pod vprašajem je delovanje službe o pomoči prizadetim, ki ga je finansirala EGS (31. oktobra se izteče 10-letno delovanje te službe). Večina se ne more sporazumeti o preosnovi področja bivše psihiatrične bolnišnice. Po drugi strani se zavzema za nov sedež Pokrajine, ki je povsem nepotreben.
Spadaro se je obregnil ob vprašanje kulture. Omenil je sicer dve pozitivni pobudi (revijo filmov in pobudo o knjižnicah), kritičen pa je bil do programov (ali bolje do pomanjkanja programov) o mladinski kulturi, o spoznavanju različnih kultur v mestu, o programih za šole, o izobraževanju. Svetovalec Apostoli je podobno ocenil tisti del proračuna, ki govori o gospodarstvu: omenjen je paket za Trst, omenjena hitra cesta, nato še stadion, prenova gledališč, jasnega programa za razvoj tukajšnjega gospodarstva pa ni.
Po mnenju komunistov je skratka proračun Pokrajine (ki predvideva izdatke za 123 milijard lir) dokument brez vsake realne osnove (za uresničitev katerega bo moral vsak prebivalec pokrajine prispevati 455 tisoč lir).
Prijeten živžav je v nedeljo popoldne preplavil nabrežinsko občinsko telovadnico. Nad dvesto otrok od Domja do Devina se je zbralo, zapelo in zaigralo na prireditvi z naslovom Vsi smo prijatelji, ki jo je organiziralo SKD Vigred. Povod za srečanje so dali otroci sami: šempolajsko društvo je uvidelo, kakp zelo radi pojejo, plešejo in se igrajo, kako radi jim starši pri teh dejavnostih sledijo. Zato se je odločilo, da pripravi prireditev, na kateri bi imeli prav otroci glavno besedo. Poleg najmlajših iz domače vasi je nanjo povabilo še otroke iz drugih krajev (od Domja, iz Doline, iz Trsta, z Opčin, z Repentabra, s Kontovela, iz
Saleža in iz Devina), tako da so se v telovadnici zbrali res mladi prijatelji.
Nedeljski program, ki ga je povezovala Silva Tretjak Paulina, je bil res. pester. Glavno besedo so imeli otroški pevski zbori, med enim in drugim pevskim nastopom pa so prišle do' izraza otroške igre, recitacije, telovadne vaje in harmonikarski nastop.
Po pozdravnem govoru predsednika SKD Vigred Zorana Lupinca je prireditev uvedel prav otroški zbor domačega društva (vodi ga Rosanda Kralj). Sledili so mu otroški zbori KD Vodnik iz Doline (zborovodja Suzana Žerjal), KD Rdeča, zvezda iz Saleža (Mara Milič), zbor Zvonček z Repentabra (Lore-
dana Guštin), zbor KD Venturini od Domja (Suzana Žerjal), zbor Vesela pomlad z Opčin (Franc Pohajač), in otroški zbor Glasbene matice iz Trsta (Stojan Kuret). Otroci so zapeli o medvedkih, o sončnicah, o marsovcih, o mamicah, torej o vsem, kar Sestavlja njihov otroški svet.
Med posameznimi nastopi je občinstvo (telovadnica je bila prepolna staršev, babic, domačinov in gostov) sledilo igricam in recitaciji učencev celodnevne osnovne šole Stanko Gruden iz Šempolaja in Slivnega. Igra s klobukom je hitro ožila krog nastopajočih, v vleki vrvi pa so »desničarji« (tisti, ki so vlekli v desno) premagali »levičarje« (a resnici na ljubo moramo povedati, da je v desno vleklo 14 parov mladih rok, v levo pa le 13!). Učenci devinske osnovne šole Josip Jurčič so se predstavili z recitacijami otroških pesmi.
Posebno atraktiven je bil nastop ritmične skupine ŠD Kontovel in gostov, telovadcev društva Partizan Vič iz Ljubljane. Kontovelske telovadke so predstavile vrsto efektnih akrobatskih likov, mladi gostje iz Ljubljane pa sklop telovadnih vaj. Oboje so prisotni nagradili s prisrčnim aplavzom.
Glasbeni del srečanja je obogatil harmonikarski ansambel KD Venturini, ki je pod vodstvom Suzane Žerjal izvedel polko, tango, mazurko in še nekaj drugih skladb. Srečanje se je s tem bližalo koncu. Na trostopničnem odru se je zatem zbrala otročad vseh sedmih pevskih zborov, ki so skupno zapeli pesem o ljubezni do slovenske pesmi. Aplavz, ki so ga bili otroci deležni, je bil aplavz tudi društvu Vigred za trud, ki ga je vložilo v nedeljsko res prisrčno in prijetno prireditev.
Priznanja za lonjerske in katinarske vinogradnike
Na povabilo K D Primorsko
Gostje iz Štajerske nastopili na kulturnem večeru v Mačkoljah
V SK predavanje o alternativni medicini
Obiskovalci Slovenskega kluba se bodo danes seznanili z zdravnikom Markom Sterletom iz Ljubljane, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z naravnim zdravilstvom. Pred desetletjem se je na svojem potovanju po Kitajski srečal z danes že precej uveljavljenim zdravljenjem z iglami po tradicionalni kitajski medicini. Predavatelj bo na dreviš-njem srečanju obrazložil postopek akupunkture ter uspehe in neuspehe takšnega načina zdravljenja. Spregovoril bo tudi o svoji zadnji knjigi »Kako preživeti«, priročniku alternativne medicine, v kateri razlaga način za odkrivanje tako imenovanih »varnih mest«, krajev, kjer je zemeljsko žarčenje blagodejno, ali pa vsaj nevtralno. Teh bistvenih naravnih principov so se zavedali že v antiki, saj niso začeli nobene gradnje, če niso prej z bajalico preverili, ali je izbrani prostor varen. Izkazalo pa se je, da je v nekaterih mestih umrljivost za rakom večja kot drugod. To je v veliki meri posledica zemeljskega sevanja.
Svoje predavanje bo Marko Sterle dopolnil z diapozitivi, ki jih je posnel na svojem potovanju po Kitajski.
■ Rajonski svet za Vzhodni Kras se
bo sestal jutri, 20. maja, ob 19. uri na sedežu na Opčinah. Med drugim bo razpravljal o varianti št. 49 k regulacijskemu načrtu o območju kampinga pri Obelisku.
Slabo vreme je v nedeljo pokvarilo praznik v Lonjerju, potem ko se je letošnja pokušnja domačih vin obetavno pričela v soboto popoldne. Kljub bogatemu programu lonjerski prireditelji niso imeli sreče, da bi pritegnili večje število obiskovalcev na razstavo 19 belih in 15 črnih vinskih vzorcev lo-njerskih in katinarskih vinogradnikov. Komisija, ki je v soboto popoldne ocenjevala razne eksponate, je imela precej dela pri določitvi najboljših, saj so bila vsa vina v glavnem na zadovoljivi ravni.
Med razstavljavci belih vin je tako zmagal Erminio Sudič, drugi je bil Mario Zoch, tretji pa Rino Pertot. Med črnimi vini pa je osvojil prvo mesto Miran Čok, drugi je bil Anton Kjuder, tretji pa Mario Zoch.
Vedno v soboto pa je bil na sporedu tudi slikarski ex tempore za dijake katinarske osnovne in srednje šole ter za najmlajše obiskovalce otroškega vrtca v Lonjerju. Natečaja se je udeležilo kar .34 otrok, v kategoriji otroškega vrtca pa so bili nagrajeni vsi udeleženci, in sicer Francesca Ciacchi, Karin Sancin, Iztok Cergol, Varna Peče-nik, Rosa Micol, Matjaž Pečar in Petra Dilli. V skupini L, 2. in 3. razred pa je zmagala Eliza Manin pred Marzio Co-bau ter Katrin Dilli. V starejši kategoriji pa je bil najboljši Maks Maver pred Bredo Čok in Kristino Komar.
Zvečer pa je bila na sporedu prosta zabava z Nevo, Maro in Germanom, v nedeljo pa je kljub slabemu vremenu nastopil ženski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, ki je odlično odpel oSem pesmi pod vodstvom Marte Volk Werk in požel dolg aplavz. Večer pa se je nato zaključil ob zvokih Veselih godcev.
R. PEČAR
Člani konzorcija Dolina na obisku v Bologni
Na povabilo odbornika za industrijo, obrtništvo in kooperacijo dežele Emilija-Romagna Castelluccija so člani Obrtnega konzorcija Dolina'v petek obiskali Bologno. Na deželnem odbor-ništv.u so imeli s tamkajšnjimi izvedenci in s predstavniki sorodnih organizacij razgovor o urbanističnih, proizvodnih, organizacijskih in drugih vprašanjih, nato pa so v spremstvu gostiteljev obiskali nekatere obrtne delavnice. Obisk so zaključili na županstvu in v kostnici v Marzabottu (pobratenim z Dolino), kjer so počastili 1830 žrtev nacifašizma.
Predsednika konzorcija Dolina Dušana Pangerca so na obisku spremljali dolinski župan Švab, tajnik SDGZ Kalan in ravnatelj Deželne službe za kooperacijo in obrtništvo De Simone.
KD Primorsko je v soboto zvečer priredilo prijeten kulturni večer, s katerim je mačkoljansko društvo želelo naši javnosti predstaviti moški pevski zbor Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic in pa Ansambel bratov iz Oplotnice.
Večer je začel mešani zbor Primorsko, ki je pod vodstvom Toneta Baloha občuteno zapel nekaj pesmi in tako izrekel najprimernejšo dobrodošlico prijateljem iz Štajerske. Na oder dvorane v mačkoljanski srenjski hiši je nato stopil moški pevski zbor Ivo Štruc. Pod vodstvom Olge Kangler je predstavil vrsto slovenskih ljubezenskih narodnih pesmi, še prej pa je v pozdrav zapel Vrabčevo priredbo Prešernove Zdravljice.
Med prvim in drugim delom pevskega večera je nastopil Ansambel bratov iz Oplotnice, ki ga sestavljajo štirje fantje iz te majhne vasi ob vznožju Pohorja. Ansambel je poznan tako po vokalnih kot po instrumentalnih izvedbah narodnih pesmi in narodnozabavni!} skladb.
Drugi del koncerta je moški pevski zbor Ivo Štruc začel s koroškimi narodnimi pesmimi, ki so značilne predvsem po prisrčnosti melodije, milini in svojevrstni otožnosti. Svoj nastop pa je sklenil s prešerno fantovsko pesmijo severnovzhodne Slovenije, Završki fantje, ki jo je po narodnem napevu priredil Emil Adamič in si jo
je ta moški zbor izbral za svojo himno.
Na vrsti je bila nato izmenjava daril, s katerimi so pevci obeh zborov želeli še simbolično potrditi prijateljsko vez, ki je nastala že ob prvem srečanju decembra lani. Tedaj je bil mešani zbor Primorsko prvič gost v' Slovenskih Konjicah, kjer je MPZ Ivo Štruc praznoval 20-letnico delovanja. S sobotnim srečanjem so naši pevci vrnili takratni obisk. Poleg kulturnega večera so pevcem iz Slovenskih Konjic nudili tudi krajši ogled mesta in okolice. Ob ogledu najvažnejših spominskih obeležij, kot so Rižarna in spomenik bazoviškim žrtvam, ter ob obisku Parovelove kmetije so gostom s' Štajerske predstavili življenje in delo Slovencev v zamejstvu.
»Razveseljivo je dejstvo,« je poudaril predsednik KD Primorsko David Stepančič, »da sta se zbora v manj kot letu dni že dvakrat srečala in izrazila željo po tesnejšem sodelovanju na pevsko-kulturnem področju.« V svojem uradnem pozdravu je predsednik mačkoljanskega društva dodal še misel, da ljudi, predvsem nas Slovence, pesem tesno združuje, saj ga ni človeka, ki bi ne znal s pesmijo izraziti svojih čustev in želja. In prav z družabnostjo ob pesmi in glasbi se je zaključil tudi sobotni večer v Mačkoljah. (dam)
Majski koncert v znamenju sodelovanja med pevci iz Boršta-Zabrežca in Skednja
Pod geslom »Majski koncert« je v nedeljo popoldne potekal v Srenjski hiši v Borštu prijeten večer zborovskega petja, ki sta ga priredila PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca in KD I. Grbec iz Skednja in tako potrdila uspešnost medsebojnega sodelovanja. Z nedeljskim koncertom sta ženski pevski zbor Ivan Grbec in mešani pevski zbor Slovenec slovesno zaključila letošnjo uspešno sezono.
Po uvodnih pozdravih predstavnikov obeh kulturnih društev so ške-denjske pevke pod vodstvom Bože Hrvatič najprej zapele dve pesmi Ignacija Ote in štiri ljudske motive v priredbi slovenskega skladatelja D. Bučarja. Sledile so pesmi »Smrt v Brdih« M. Pirnika, »Pozna jesen« tržaškega skladatelja R. Simonitija, »Ave Maria« madžarskega glasbenika Z. Kodalyja, »Lipa zelenela« in veselo »Pomlad« M. Tomca in nazadnje še »Pesem žena« K. Pahorja. Z uspešnim nastopom ške-denjskih pevk se je zaključil prvi del večera. Sledil je odmor, ki je bil vse prej kot dolgočasen. Prireditelji so si namreč zamislili zabavno vmesno točko, in sicer tekmovanje med tremi predstavniki Boršta in Zabrežca in tremi gosti iz Skednja. Prostovoljcem obeh taborov sta napovedovalca postavljala bolj ali manj zahtevna vprašanja o vaških običajih, o tradicionalnih praznovanjih v naših krajih, pa
tudi o največjih slovenskih pisateljih, skladateljih in ustvarjalcih. Po šaljivem, a obenem resnem tekmovanju v znanju se je večer nagnil k sklepni točki. Na odru se je zvrstil domači pevski zbor, ki ga prav tako vodi domačinka Boža Hrvatič. Pevski spored je vseboval skladbi Orlanda di Lassa in J. Gallusa, narodno pesem »Venci bieli« Alojza Srebotnjaka, venec treh medimurskih, »Mati« A. Vodopivca, »Oj Doberdob« Zorka Prelovca, »Pod jasnim soncem rdeča roža« R. Simonitija, »Oj, poglejte, ptičke« J. Klemčiča in Gregorčičevo pesem »Nazaj v planinski raj«. Prepričljiv in gotov nastop MPZ Slovenec je dokazal, da so pevci z resnim in požrtvovalnim delom dosegli v zborovskem petju dokajšnjo kakovostno raven.
Po izteku sporeda sta pred mikrofon stopila predsednica ŽPZ I. Grbec in predsednik PD Slovenec Boris Žerjal, ki sta izrazila željo, da bi se v bodoče zvrstilo še veliko sličnih kulturnih prireditev v znamenje skupnega sodelovanja in kulturnega ustvarjanja ob slo'-venski pesmi. Kulturni program so zaokrožili domači pevci, ki so ob spremljavi Aleksa Mahniča na harmoniko zapeli še »Pesem bratstva« F. Venturinija. Večer pa se je nadaljeval z družabnostjo ob bogati zakuski.
BARBARA BONETA
Jubilejni koncert Barkovljanskega zbora
Če je bil pred petimi leti v Barkovljah praznik, ko se je prvič predstavil mešani pevski zbor, ki je s tem obnovil staro barkovljansko pevsko tradicijo, saj segajo začetki v leto 1865, je bil nedeljski slavnostni koncert zbora v domači društveni dvorani praznik ne samo za Barkovljane, temveč za številna sorodna društva in zbore, ki so slavljencem s cvetjem in čestitkami izrazili svoje veselje in dobre želje za bodoče.
Če smo si pred petimi leti želeli, da se ne bi razblinilo začetno navdušenje, da bi pevci vztrajali, smo se tokrat znašli pred povsem obnovljenim, pomlajenim 33-članskim zborom, ki ga vodi mlada, sposobna, in dobro pripravljena pevovodkinja Aleksandra Pertot, in ki ga sestavljajo mladi pevci, mnogi sinovi in hčere tistih pevcev, ki so pred petimi leti začeli z obnovitvenim delom. Če je bilo spoznanje o kvaliteti obnovljenega zbora prijetno, za občinstvo navdušujoče, je bila še bolj pomembna ugotovitev, ki se je porodila vsem na nedeljskem nastopu. Razpolagamo namreč z mladim mešanim zborom, ki želi in hoče nadaljevati z delom, ki je živa priča, v tem času številnih dvomov in kritik tudi na račun mladih, da je mogoče z resnim in trdim delom nadaljevati s pevsko tradicijo, da si mladi želijo predvsem kvalitete in če jo dosežejo, so tudi pripravljeni v zborih sodelovati. To pa je končno tudi najboljše zagotovilo, da bo zbor nadaljeval in prav gotovo dosegel še mnoge druge pomembne obletnice in etape.
Žbor se je predstavil kar z 18 pesmimi, v prvem delu s takšnimi, ki jih je naštudiral v zadnjem letu, v drugem delu pa s skladbami, ki so pevcem še posebno pri srcu. Radi bi našteli vse, a se bomo omejili le na krstno izvedbo pesmi »Pesem zvestobe«, za katero je tekst napisal Aleksander Furlan uglasbil pa Ubald Vrabec, ki je bil na prireditvi navzoč in deležen še posebne pozornosti in priznanja.
Na slovesnosti ni manjkalo voščil in lepih želja raznih društev in posameznikov. Za Zvezo slovenskih kulturnih organizacij Slovenije je prinesel pozdrave Marko Studen,
ki je pevcem razdelil 13 bronastih, štiri srebrne in tri zlate Gallusove značke (prejemniki zlatih so Elmi Miklavec, Vera Poljšak in Aleksander Furlan). V imenu ZSKD je pevcem čestital Igancij Ota, sledili so pozdravi Ubalda Vrabca, pevskega zbora Sv. Jernej, zbora Obala iz Kopra, zbora Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, Tržaškega okteta, KD Tabor z Opčin, Tržaškega mešanega zbora, zbora KD Ivan Grbec iz Skednja itd.
Pevci in pevovodkinja so prejeli kup cvetja in daril in še torto s petimi svečkami, ki so jim jo predali barkovljan-ski otroci, oblečeni v narodno nošo. Prijetna družabnost je zaključila to lepo prireditev, ki sta jo z velikim občutkom napovedovala in povezovala Livij Valenčič in Elvi Slokar.
(N. L.)
Vprašanje Slovencev ob predstavitvi kandidatnih list
V volilnem programu tržaške KD zgolj »ureditev« obstoječih norm
Tržaška KD ocenjuje, da je sedanja volilna kampanja med najtežjimi v zadnjih letih, ker je bil njen izvor negativen in konfuzen (vladna kriza), čemur je v Trstu še dodati dvoumnosti, ki so posledica volilnega sporazuma Liste za Trst s PSI in podrejeno tudi s PLI, kar je po mnenju novega pokrajinskega tajnika Tripanija le plod nejasnosti, oziroma namernega napada na krajevne demokristjane. Ti pa bodo, po Tripanijevih izjavah na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je prestavil kandidate KD za senat (Gerin in Fonda) in za poslansko zbornico (Coloni, Mocavero in Nemez), ohranili čut uravnovešenosti in vedrosti ter se bodo še nadalje borili za konkretne koristi mesta tudi v tej volilni kampanji.
Katere so te konkretne pobude, oziroma osnovne obveze za prihodnjo zakonodajno dobo, ki jih krajevna KD predstavlja kot svojo volilno platformo, je povedal predsednik tržaškega pokrajinskega vodstva Richetti. Kot prvo je omenil nujnost utrditve posebne identitete Trsta- ob hkratnem poglabljanju odnosov sodelovanja s sosedi, nato ozdravitev tržaškega gospodarskega ustroja ob povezovanju novih (zlasti raziskovalnih in znanstvenih) dejavnosti s tradicionalnimi sektorji pristanišča in trgovine, kot zadnjo programsko osnovo pa je omenil utrditev vloge Trsta kot glavnega mesta dežele Furlanije-Julijske krajine ob pogumnejši decentralizaciji njenih pristojnosti in nalog na krajevne uprave.
Med predstavitvijo volilnega programa KD Richetti slovenskega vprašanja sploh ni omenil, čeprav je bilo v pisanem tekstu vključeno, in sicer v poglavju o solidarnosti med tržaškimi družbenimi komponentami. Ta solidarnost mora »vključevati tudi sožitje, ki sprejema etnično-jezikovne različnosti, in valorizira specifičnosti slovenske manjšine«, je napisano v dokumentu, »toda brez forsiranja ali izroditve prevladujočega značaja tržaške skupnosti«. Rešitve morajo zato biti »uravnovešene in pametne«, naglaša program KD, in ostro kritizira, kot »škodljive«, zakonske načrte KPI in PSI. Tržaška KD se torej zavzema za »preureditev« že veljavnih razpršenih norm, ki ščitijo Slovence, in nasprotuje »ekonomski podpori ali birokratskim privilegijem«, ki bi uvajali diskriminacijo med državljani, ki živijo in delajo na istem ozemlju.
Do tod strnjeno besedilo v volilnem programu, ki nam ga je bolj razčlenjeno pojasnil poslanec Coloni v odgovoru na naše vprašanje. Med prvenstvene naloge parlamenta v novi zakonodajni dobi je treba vključiti odobritev že skoraj pripravljenega zakona o razvoju obmejnih področij, ki bi moral dodeliti naši deželi od 1.500 do 2.000 milijard lir v prihodnjem desetletju,
jedejal nosilec liste KD za poslanskoz-bornico. V njegovem okviru je predvidenih tudi 50 milijard za kulturno sodelovanje, ki naj bi šle v glavnem v prid slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Jugoslaviji, pri čemer naj bi tudi rešili Slovensko stalno gledališče hudih finančnih težav.
Kar zadeva izrecno odobritev zaščitnega zakona za Slovence je Coloni izrazil mnenje, da je snov prezapletena in politično pogojena, da bi jo lahko prepuščali razsojanju parlamentarnih
komisij ali razpravi v skupščini. Po njegovem je torej pogoj za izglasovanje zaščite, da vlada pripravi svoj zakonski osnutek, hkrati pa Coloni meni, da morajo Slovenci opuščati maksimalističen pristop, kar naj bi pomenilo, da morajo pristati na drugačno raven zaščite med tržaško, goriško in videmsko pokrajino, kot je predvideval zakonski predlog KD, pa tudi italijanska večina ne sme pojmovati zaščite kot vzrok spora, ampak kot rešitev, ki je sprejemljiva, če je uravnovešena.
Danes predstavijo kandidate Slovenska skupnost in Zeleni
Sedanjo fazo volilne kampanje, ko manjkajo še štirje tedni do volitev 14. in 15. junija, je še vedno posvečena v veliki meri uradni predstavitvi kandidatnih list, ki bi se morale izteči še ta teden.
Po včerajšnjih predstavitvah kandidatov Krščanske demokracije in skupnih kandidatov Liste za Trst in liberalcev bodo danes na vrsti Slovenska skupnost in Zeleni. Predstavitev kandidatov SSk, ki se na teh volitvah predstavlja pod znakom Sardinske akcijske stranke, bo ob 10.30 na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli 22. Člani deželnega tajništva SSk bodo ob tej
Skupen jezik liberalcev in listarjev proti upravičenim zahtevam Slovencev
Lista za Trst in liberalna stranka sta včeraj v nekem mestnem hotelu predstavili svoje kandidate za bližnje volitve in "politično-volilni program1', ki naj bi obvezoval kandidate v - sicer dokaj vprašljivem - primeru izvolitve. Bolj kot za predstavitev kandidatov - Hermeta in Banata za LpT in Traunerja za PLI - pa je šlo za razmotrivanja o eni sami temi, ki naj bi bila poglavitna tema oziroma Teit motiv" sedanje volilne kampanje, se pravi o vprašanju zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki ga liberalni in listarski veljaki izkrivljajoče označujejo kot vprašanje "bi-lingvizma".
Kronistu se naravnost upira ponavljati vse iz trte izvite teze in argumente, s katerimi so si polnili usta protagonisti včerajšnje tiskovne konference. Nekaj pa jih moramo vendarle našteti: na primer Staffierijevo trditev, da je bolj kot zaščita manjšine potrebna zaščita večine; ali pa Trau-nerjevo, da Slovencev v videmski pokrajini sploh ni, ali pa niso manjšina, saj so vsi "lojalni italijanski državljani'. Da ne govorimo o Hermetu, ki se je skliceval na svojega pra-
pradeda, da bi se ponašal z družinskimi zaslugami v obrambo italijanstva Trsta.
O resničnih problemih Trsta je bilo slišati le malo besed, kot da bi glavni problem mesta bil zaščita neke italijanske identitete pred grožnjami manjšine. Zakaj? Morda zato, ker niti liberalci niti listarji niso sposobni resne analize družbeno-političnega položaja mesta, še manj pa nakazati stvarne rešitve za njegove velike probleme? Ali pa zato, da bi ljudje, ki so že desetletja prisotni pri vzvodih oblasti, prikrili svoje nemajhne odgovornosti pred volivci?
Vendar so to kolikor toliko obrobna vprašanje. Glavno vprašanje je, ali jim bo del volivcev nasedel. Kljub vsem negativnim izkušnjam iz preteklosti vztrajamo v upanju, da se bodo Tržačani na voliščih opredelili na osnovi racionalnosti, ne pa čustvenih reakcij, ki jih skušajo nekateri krogi - in listarji in liberalci so v tem početju v prvi vrsti -spodbujati in podpihovati.
T. M.
priliki orisali tudi pomen volilnega zavezništva s Sardinci ter volilni program stranke.
Zeleni pa bodo svoje kandidate predstavili kar na odprtem, na Trgu Unita, na javni manifestaciji, ki se bo začela ob 21. uri. Navzoč bo tudi Mic-hele Boato, deželni svetovalec Zelenih v Venetu in eden najvidnejših predstavnikov tega gibanja.
Tržaški socialisti pa bodo danes uradno odprli strankino volilno kampanjo z aktivom, ki bo v hotelu Excel-sior ob 18. uri. Navzoči bodo pokrajinski tajnik Seghene, kandidat za senatorja Agnelli in deželni odbornik Car-bone. Poleg volilnega programa bodo tudi orisali javnosti sporazum z Listo za Trst za predstavitev listarskih kandidatov na listi PSI.
Štivanska papirnica bo zaposlila 70 mladih delavcev
V štivanski papirnici bodo zaposlili 70 mladih delavcev. Tako je sklenilo vodstvo podjetja na podlagi zakona o spodbujanju mladinskega zaposlovanja ter lani podpisanega sporazuma med Confindustrio in sindikalnimi organizacijami, ki določa olajšave pn zaposlovanju mladih.
Kar zadeva štivansko papirnico, pa je omenjeni sklep o zaposlitvi večjega števila mladih sad specifičnega dogovora med vodstvom podjetja in sindikati glede uporabe tovarniških naprav v razdobju enega leta.
O Mušiču v CCA
V Krožku za kulturo in umetnost v Ul. San Carlo 2 bo danes ob 18.30 kulturno srečanje, na katerem bo umetnostni zgodovinar Luigi Dane-lutti spregovoril o slikarju Zoranu Mušiču. Danelutti je temo pogovora posvetil »nenehni in tihi pesmi o Sredozemlju v slikarskem delu Zorana Mušiča«. Predavanje, ki ga bo obogatilo predvajanje diapozitiv, je vezano na antološki razstavi, ki jih je Mušič pred kratkim pripravil v Parmi in Benetkah.
Rimska pogajanja v napetem tonu
Pretor bo verjetno danes odločal o sodni prijavi delavcev Aquile
Tržaški pretor Raffaello Morway bo po vsej verjetnosti danes dopoldne dokončno ocenil sodno prijavo vodstva rafinerije Aguile, ki je, kot znano, prijavilo sodišču skupino delavcev ža-veljskega obrata, češ da so s silo preprečili začetek del za bonifikacijo čistilnice. Pretor si je prejšnji četrtek z veliko mero občutljivosti pridržal dokončno odločitev o izidu te sodne obravnave, da ne bi kakorkoli vplival na potek včerajšnjega srečanja vseh prizadetih strani na ministrstvu za industrijo. Sodeč po poteku sestankov pa bo imel vsekakor danes tržaški sodnik zelo težko nalogo.
Rimska pogajanja, vsaj do pozne ure, niso razčistila osnovnih dilem v zvezi z bodočnostjo rafinerije, ki je že več mesecev v vrtincu hude krize, s hudimi posledicami za prizadete delavce ter nenazadnje tudi za tržaško gosjrodarsko in družbeno tkivo. Na ministrstvu so se ves dan vrstili ločeni sestanki med predstavniki francoske družbe Total, deželne vlade in deželne finančne družbe Friulia ter med zastopniki tovarniškega sveta in področnih sindikalnih organizacij. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, je v teku morda odločilno srečanje med sindikati, delegiranim upraviteljem Totala ter predstavništvom deželnega odborništva za industrijo, ki ga kot posredovalec vodi zastopnik ministra.
Tudi včeraj ni manjkalo napetih in polemičnih trenutkov, zlasti ko je zastopnik francoske multinacionalne družbe glasno podčrtal, da so dosedanji lastniki rafinerije na vsak način trdno odločeni izvesti načrtovano bonifikacijo čistilnih naprav, ki ji delavci in sindikati v teh pogojih odločno nasprotujejo. (st)
Prihodnjo nedeljo
Obalni oktet bo gostoval v Samatorci
Dinamični odborniki KD Rdeča zvezda iz Saleža nadaljujejo z bogato kulturno ponudbo svojim članom in prijateljem. Prihodnjo nedeljo, 24. t. m., bo prišel v goste Obalni oktet iz Izole, ki je pod veščo roko umetniškega vodje Matjaža Ščeka v štirih letih svojega obstoja dosegel zavidljivo kakovostno raven, ki je na raznih pevskih revijah žel prodorne uspehe. V mističnem ozračju cerkve sv. Urha v Samatorci bo Obalni oktet v svojem koncertnem nastopu zapel štirinajst skladb domačih avtorjev.
Ljubitelji zborovskega petja prav gotovo ne bodo zamudili te priložnosti in si bodo že sedaj rezervirali nedeljski popoldan. (B. S.)
Pri Devinu veselo jurjevanje zamejske skavtske organizacije
V nedeljo, 10. maja, je pri Devinu po-tekalo jurjevanje Slovenske zamejske skavtske organizacije. Dan se je začel s pozdravom načelnika Marjana Jevnikar-ja, nakar je Žarko Škrlj daroval mašo. Sledil je blagoslov novih rut, nato pa obljube osemintridesetih članov. Kasneje je bila na sporedu orientacijska igra po okolici Devina. Posamezne skupine so morale v najkrajšem času prehoditi že vnaprej določeno pot in se ustaviti na postojankah, da bi odgovorile na razna vprašanja, ki so zahtevala nekaj skavtskega znanja in poznavanje Devina ter okolice. Na prvo mesto se je uvrstil vod Galebov, na drugo vod Volkov, na tretje pa vod Lisic.
Kot zaključna točka je bil »taborni ogenj«, toda žal brez ognja zaradi strogih protipožarnih predpisov naše Dežele. S starši, ki se tokrat niso odzvali povabilu po pričakovanjih, in z brati Goričani smo se ob škečih nekaterih vodov kar pošteno nasmejali in se pozabavali s petjem in skupnimi plesi. Med tabornim ognjem so bili s spominskimi diplomami nagrajeni tudi vodi, ki so si priborili prva tri mesta v popoldanskem tekmovanju.
Tako se je iztekel najvažnejši dan letnega skavtskega delovanja. Vsak je ponesel na svoj dom lep spomin: nekdo je v noči iz sobote na nedeljo prvič prespal na prostem, spet drug je spoznal novega prijatelja ali sodeloval pri orientacijski igri. Vsi pa so lahko ob tem praznovanju občutili skavtskega duha ki tesno povezuje vsakega skavta s sobratom.
Sladkosnedna Panda
Opravili so obdukcijo na truplu Berte Braz
Od danes na delu
Predstavitev nove zgodovinske revije
V veliki dvorani Inštituta za srednjeveško in moderno zgodovino v Ul. Diaz 19 bodo danes ob 16.30 predstavili novi štirimesečnik o zgodovini in didaktični raziskavi z naslovom »I viaggi di Ero-doto«, ki je izšel pri založbi Bruno Mondadori. Novo revijo bodo predstavili član uredniškega odbora prof. Ma-urizio Gusso, član Vsedržavne didaktične komisije prof. Teodoro Sala in docent za zgodovinsko geografijo na Tržaški univerzi prof. Camillo Daneo. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi manjšo razstavo didaktičnih del, ki so izšla pri založbi Bruna Mondadorija.
t
Zapustila nas je naša draga
Ana Marks vd. Korošec
Pogreb bo danes, 19. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev in nato na vaško pokopališče.
Žalujoči sinovi Armando, Stanko in Rudi, hčeri Meri in Lojzka z družinami
Kroglje, 19. maja 1987
Zadnich je hčer zabodel 90-krat
Medtem ko policija vztrajno išče Umberta Zadnicha, večkratnega morilca, ki je v četrtek zvečer v trenutku blaznosti umoril svojo 35-letno hčer Berto, so včeraj sporočili izsledke obdukcije, ki jo je sodni zdravnik Cos-tantinides opravil v nedeljo na truplu umorjenke. Zdravnikove ugotovitve so naravnost grozljive: Zadnich je hčer desetkrat udaril s sekiro po glavi in vratu, devetdesetkrat pa jo je sunil z nožem v trebuh! Težko si je predstavljati, kaj je v Zadnichu sprožilo tako morilsko ihto, ki je zgrozila tudi sicer vsega vajenega zdravnika. Dolgo trajajoča obdukcija je nadalje pokazala, da Zadnich ni posilil hčere. Če sta imela spolne odnose, je torej Berta privolila vanje. Tega pa preiskovalci niso gotovi, ker morajo zdravniki opraviti še nekaj analiz, da bi ugotovili, če je sploh prišlo do spolnega občevanja. Kaže vsekakor, da so bili za Bertino življenje usodni vbodljaji z nožem. S sekiro jo je oče le oplazil, medtem ko ji je z nožem zadal številne smrtne rane.
Preiskovalci ne izključujejo nobene možnosti in Zadnicha iščejo po vsej državi. Za pomoč so zaprosili tudi jugoslovansko milico. Če se je Zadnich zatekel v Jugoslavijo, se vsekakor ni poslužil mejnih prehodov, saj so v stanovanju v Istrski ulici našli njegov po-
tni list, prepustnice pa ni imel. Ravno tako ni imel več avtomobila, zato je povsem možno, da je Zadnich zapustil Trst z vlakom ali avtobusom. Zadnich je znan tudi kot strastni hazardni igralec, ki je rad zahajal v igralnice ali na hipodrome. Doslej pa niso tovrstne preiskave rodile sadov. Policija je vzpostavila stike s sorodniki in znanci, o morilcu pa ni ne duha ne sluha.
Tržaški Piccolo je včeraj pisal o možnosti, da je Zadnich naredil samomor, češ da je njegova zločinska pot začela s posilstvom hčerke in se povsem logično zaključila z njenim umorom. Hipoteza je sicer zelo slikovita in mogoče tudi zapeljiva za ljubitelje »črne« literature, na kvesturi pa so potrdili neverjetnost te hipoteze ter jo trenutno izključili. Mnenja pa so, da je Zadnich zapustil Trst. Že pred trinajstimi leti se je po umoru Lidije Bržan uspešno skrival eno leto.
Verižno trčenje
Dež je včeraj zjutraj povzročil na obalni cesti verižno trčenje med linijskim avtobusom in kar štirimi zasebnimi avtomobili. Linijski avtobus Saita je malo po 9. uri vozil iz Sesljana proti Trstu; promet je bil zaradi mokrega
cestišča zelo upočasnjen in avtomobili so vozili v koloni. Ko je šofer avtobusa ustavil vozilo na postaji blizu restavracije Tenda rossa, je prišlo do nesreče, kajti voznik, ki je vozil za avtobusom, ni utegnil pravočasno pritisniti na zavore svojega avta in je udaril v zadnji del avtobusa. Pri tem pa je povzročil verižno trčenje, v katerem so bila poškodovana štiri vozila: fiat 128 iz Trsta, fiat 127 iz Vidma, ritmo iz Milana in fiat uno iz Gorice. V prvem avtomobilu sta se vozili dve redovnici iz Trsta, ki sta se lažje udarili v čelo in koleno.
tudi policistke
Ne čudite se, če boste odslej v policijskih izvidnicah zagledali kako dekle. Na »panterah« bodo namreč od danes dalje opravljala svoje delo tudi tri dekleta, ki so pravkar končala policijsko šolo. Prvič so na tržaški kvesturi dodelili letečemu oddelku policistke, ki bodo opravljale iste naloge kot ostali agenti. Korak naprej proti uresničevanju enakopravnosti med moškimi in ženskami ali gre samo za lepši videz? V resnici gre le za dopolnitev osebja in dekleta so ravno tako dobro pripravljena in izvežbana kot njihovi kolegi moški.
Člani mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor izražajo iskreno sožalje Mikeli, Danijeli in družini ob izgubi drage none.
Ob izgubi drage none izreka dekliški zbor Vesna iskreno sožalje Klavdiji in družini.
Otroci, starši, učiteljstvo in neuč-no osebje otroškega vrtca in OŠ I. Grbec v Skednju izrekajo Antoneli občuteno sožalje ob izgubi drage none.
Ob izgubi drage mame izreka de-vinsko-nabrežinska sekcija SSk Mirku Sedmaku iskreno sožalje.
ŠD Mladina izreka iskreno sožalje Gabrijelu in svojcem ob izgubi drage none Marije Sedmak.
Hude posledice prometne nesreče
Neugodno vreme in mokra cesta sta v nedeljo zvečer botrovala prometni nesreči, v kateri je bil hudo ranjen starejši moški. 72-letni Giacomo Spanghero iz Pierisa se je v nedeljo okrog 19.30 s peugeotom 304 peljal pp Ul. Flavia v smeri Doline. Z njim se je peljal tudi 72-letni Alfonso Avetta iz Škocjana ob Soči. V bližini kina Lumiere je Spanghero ustavil vozilo, prav v trenutku, ko je za njim privozil z giulietto 22-letni Alesandro Lucas iz Ul. Reiss Romoli 23. Lucas ni utegnil blokirati vozila, tako da je silovito trčil v zaustavljeni peugeot. Spanghero in Avetta sta se hudo udarila po telesu. V katinarski bolnišnici so ugotovili, da si je Spanghero zlomil gleženj in se udaril v prsni koš in koleno. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo zdravil 40 dni. Veliko huje pa se je ponesrečil njegov sopotnik Alfonso Avetta, ki je utrpel hude notranje poškodbe. Sprejeli so ga na oddelek za kirurško semiotiko, zdravniki pa so si pridržali prognozo. Včeraj se njegovo stanje ni izboljšalo.
V soboto zvečer v nabito polnem domačem Kulturnem domu
Z jubilejnim koncertom sklenili prireditve ob 100-letnici petja na Proseku-Kontovelu
Na Proseku in Kontovelu so v soboto z jubilejnim koncertom sklenili prireditve ob 100-letnici pevskega delovanja v obeh vaseh. Na sklepni slovesnosti sta zapela moški zbor Vasilij Mirk in ženski zbor KD Prosek-Kontovel, ki zagnano
nadaljujeta stoletno tradicijo. Ob tej priložnosti so organizatorji podelili priznanja organizacijam, društvom in posameznikom, pa tudi pevcem, ki že vrsto let delujejo pri zboru Vasilij Mirk. Na slikah
še dva utrinka s sobotne prireditve. Jubilante je pozdravil in jim čestital podpredsednik ZSKD Vojmir Tavčar (levo); moški in ženski zbor sta v mešani sestavi pod vodstvom Janka Bana zapela Kogojevo Stoji, stoji mi polje (desno).
Na Kolonkovcu uspešno gostoval Ženski pevski zbor Rdeča zvezda
Prejšnjo soboto je na sedežu KD Rovte-Kolonkovec nastopil ženski pevski zbor KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Marta Werk-Volk. Vedno smo bili mnenja, da so takšna gostovanja koristna. To je dokazal tudi tokratni nastop 22-članskega zbora mladih pevk, ki so se predstavile kar z 11 skladbami, med temi pretežno narodnimi, z eno umetno Radovana Gobca ter dvema borbenima pesmima.
Domače občinstvo je pevke sprejelo z veseljem in zadovoljstvom, kar je izrazilo tudi s toplim aplavzom, s katerim je nagradilo njihovo izvajanje.
Do tega gostovanja je prišlo na željo KD Rovte-Kolonkovec, ki nima svojega zbora, ki si pa želi sodelovanja in gostovanj sorodnih društev. Zamisel je bila dobra in rezultat tudi.
V	pogovoru s pevovodkinjo Marto Werk-Volkovo smo izvedeli, da je bil to že šesti nastop mladih pevk, da so že v nedeljo nastopile na prazniku vina v Lonjerju, da se pripravljajo na celovečerni koncert sredi junija v Padričah in da bodo zadnje dni junija nastopile še na prazniku komunističnega tiska na Repen-tabru.
»Vsak nastop kaže na napredek naših pevk, ki pojejo skupno komaj dobro leto, ki pa so za izvajanje pesmi zelo dojemljive ter so tudi redne na vajah. Vadimo dvakrat tedensko ter bomo v kratkem začele že s študijem novega programa. Vsak nastop je za nas doživetje ter nas spodbuja, da z delom nadaljujemo.« (N. L.).
Priznanja tudi za slovenske šolarje na slikarskem natečaju v Benetkah
V	nedeljo, 10. maja, so na Trgu sv. Marka v Benetkah podelili nagrade in priznanja šolarjem številnih šol, ki so se udeležili četrtega slikarskega ex tempere. Tekmovanje je priredilo šolsko skrbništvo v Benetkah v okviru praznovanja dneva matere, v vsedržavnem merilu pa tudi v okviru pobud Italijanskega združenja za boj proti raku.
Natečaja so se udeležili tudi učenci treh naših šol, in sicer osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj, osnovne šole Josip Ribičič od Sv. Jakoba in nižje srednje šole Fran Erjavec iz Rojana.
Dve prvi nagradi sta tokrat prejela Martin Turk in Kristina Bezenšek, oba učenca barkovljanske slovenske šole. Drugo nagrado je prejela učenka Laura Sgubin z osnovne šole Josip Ribičič, priznanje pa je prejel še Stefan Turk, dijak prvega razreda nižje srednje šole Fran Erjavec.
Nagrajenci so prejeli pokal ali plaketo, ostali pa knjige, barvice, šolske torbice ipd. Otroke so na slovesnost ob podeljevanju nagrad pospremili v Benetke starši, navzoči pa so bili tudi številni predstavniki mestnih deželnih in šolskih oblasti.
Učenci, ki so bili tokrat navzoči pri nagrajevanju, so sodelovali tudi pri letošnjem slikarskem natečaju ex tempore. Risali so lahko različne teme od 11. do 18. ure. Njihove risbe bo pregledala posebna komisija, ki bo razdelila nagrade v šolskem letu 1987-88.
Mladim nagrajencem in njihovim učiteljem naše čestitke.
V	Ricmanjih so se poslovili od Justa Žuljana - Grabčevga
Smrtna kosa v zadnjem času neusmiljeno žanje. V Ricmanjih se redčijo vrste domačinov. Izgubili smo že celo vrsto poštenih in zavednih vaščanov. Praznijo se domovi in v njih umira domača govorica. Priseljujejo se novi, tuji ljudje...
V ponedeljek, 11. t. m., smo pospremili na zadnjo pot Justa Žuljana po domače Grabčevga. Pokojnik je izhajal iz zavedne družine. Tako njegov oče, kot mati sta bila že pred letom 1900 pevca pri »Slavcu«. Just, ki se je rodil leta 1912, je postal vojna sirota, ko mu je bilo dve leti. Oče je padel kot avstrijski vojak v prvi svetovni vojni. Ko mu je bilo petnajst let, je stopil v vrste domačega pevskega zbora, kateremu je ostal zvest do konca šestdesetih let. Bil je dober pevec. Pred vojno je z zborom nastopal tudi po nasilni ukinitvi slovenskih društev, ko je zbor pel samo v cerkvi. Po razpadu Italije leta 1943 je za krajšo dobo obnovil pevski zbor, ki ga je tedaj vodil Drago Petaros.
Po osvoboditvi je bil tudi član društvene dramske družine, ki je naštudirala več iger. Eno od teh je tudi režiral. V letih 1946/47 je bil izvoljen za predsednika društva »Slavec«. Omeniti je treba, da je leta 1947 društvo Sla-
vec postalo, zlasti po njegovi zaslugi, častni član Dijaške matice.
Just Žuljan je bil v povojni dobi tudi politično angažiran. V dolinskem občinskem svetu je bil več obdobij odbornik in tudi podžupan.
Pokojnik je bil po poklicu mizar, delal je pri raznih podjetjih in tudi doma, kjer si je uredil majhno delavnico. V letih po upokojitvi je marsikatero urico prebil med svojim priljubljenim orodjem.
Od pokojnega Justa se je v ponedeljek poslovilo mnogo prijateljev in znancev. Stari pevci pevskega zbora Slavec, ki jih je vodil Vlado Švara, so se od dragega pevca poslovili z žalos-tinkami, katere je sam neštetokrat pel ob odprtih grobovih njegovih prijateljev in znancev.
Naj mu bo lahka domača gruda.
(K.D.)
________gledališča____________
VERDI
Spomladanska simfonična sezona. V
petek ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri (red S) simfonični koncert. Dirigent Farhad Mechkat; pianist Francois Joel THIOLLIER.
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 Reinette e Mira-belle, dram., Fr., 1987, 95'; r. Erič Roh-mer; i. Joelle Miguel, Jessica Forde.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bambi-no d’oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Movie fan-tasy, □□
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 II nido deH'aquila, dram., ZDA, 1986, 100'; r. P. Mora; i. Rutger Hauwer, Kathleen Turner.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 Nessuno torna vivo dal camping del terrore, krim.; r. Ruggero Deodato; i. Luisa Maneri, E. Lederer.
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1’investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Poker di donne e di cani, porn., □ □.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 Caprlccio, er., It. 1987; r. Tinto Brass; i. Francesca Dellera, Andy J. Forest, □ O
CAPITOL - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Corbucci; i. Serena Grandi, Paolo Villaggio.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.10 Peggy Sue si e sposata, dram., ZDA 1986, 104'; r. Francis Ford Coppola; i. Kathleen Turner, Nicholas Cage.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Via Montenapoleone, dram., It., 1986 -103'; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Re-nee Simonsen.
RADIO - 15.30, 21.30 I racconti sensuali di Cicciolina, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razstave
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 razstavlja svoja dela do 27. t. m. slikarka Nelda Stravisi.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Cartesius bo do 28. t. m. odprta razstava slikarke MAURE ISRA-EL.
V	TK Galeriji razstavlja svoje slike JANA VIZJAK.
V	galeriji Malcanton razstavlja slikar FRIEDRICH EIGNER.
| razne prireditve
SKD Barkovlje vabi domačine in prijatelje na praznik 50-letnikov, ki bo v nedeljo, 24. t. m. Za informacije tel. v večernih urah na št. 415797.
Vaška skupnost Trnovca vabi na kulturni večer v petek, 22. t. m., ob 20.30 v Škrkovi domačiji (Trnovca 15) na gostovanje Dramske skupine, MPZ SKD Slavec in harmonikarskega ansambla Mira-mar iz Ricmanj. Vabljeni!
KD Lipa vabi v petek, 22. t. m., ob 20.30 na CELOVEČERNI KONCERT MPZ Lipa - Bazovica. Vodi Evgen Prinčič.
Ob 100-letnici rojstva A. Sirka prireja KD Vesna v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk koncert ansambla MIRA-MAR. Vabljeni!
KD L Grbec - Skedenj priredi v soboto, 23. t. m., ob 19.30 članski večer. Ob 21. uri bo nastopil MPZ Primorsko iz Mač-kolj pod vodstvom A. Baloha. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
KD L Gruden iz Nabrežine priredi v soboto, 23. t. m„ ob 20.30 koncert zbora M. Pertot iz Barkovelj in dekliškega zbora L Gruden.
KD Rdeča zvezda vabi v soboto, 23. t. m„ ob 20.30 v cerkev sv. Urha v Samator-ci na koncert umetnih in narodnih pesmi primorskih avtorjev v izvedbi obalnega okteta iz Izole.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v danes, 19. t. m., ob 20.30 na predavanje
dr. Marka Sterleta TAOIZEM IN KITAJSKO TRADICIONALNO ZDRAVSTVO
Predavatelj bo popestril večer z diapozitivi s potovanja po Kitajski.
Vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja ciklus predavanj
EKSPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM
2. predavanje ŠPELCA ČOPIČ
KIPARSTVO
V DOBI EKSPRESIONIZMA IN NOVE STVARNOSTI
V četrtek, 21. t. m., ob 18. uri Trst, Trgovinska zbornica, Ul. S. Nicolo 5
UL sv. Frančiška 20
vabi v četrtek, 21. t. m., ob 17.30 na
OTVORITEV RAZSTAVE
VLADIMIR KLANJIŠČEK slike in risbe
včeraj - danes
Danes, TOREK, 19. maja
PETER
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 17.03 - Luna vzide ob 1.59 in zatone ob 11.19.
Jutri, SREDA, 20. maja
BERNARDIN
PLIMOVANJE DANES: ob 0.51 najvišja 19 cm, ob 8.45 najnižja -39 cm, ob 16.55 najvišja 27 cm, ob 23.26 najnižja 3 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1014,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, padlo je 0,4 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alejandro Carlo Mo-reschi, Martina Fattor, Lorenzo Duranti, Valentina Pezzotti, Emanuele Ritani, Marco Leghissa, Micaela Ferroli.
UMRLI SO: 81-letni Primo Piazza, 65-letni Sergio Zorzut, 50-letni Gianluigi Brusadin, 79-letni Enrico Cecco, 81-letna Anna Marks, 84-letna Laura Bianco, 83-letna Maria Brandolin, 73-letni Franco Pontini, 79-letna Marta Wallerstein-Mar-negg, 83-letna Alma Pettarlungher, 68-letna lolanda Marini, 75-letni Guglielmo Pincin, 76-letna Ottavia Cergol, 83-letni Giuseppe Bettini, 76-letni Giovanni Zadnik.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 18., do sobote,
23. maja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30.
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 412, Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrolo-gio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Včeraj je praznoval 80. rojstni dan VIKTOR BOGATEČ. Ob tako visokem življenjskem jubileju mu čestita ŠD Mladina.
Včeraj je praznoval VIKTOR BOGATEČ visoki jubilej. Dragemu svaku čestitajo, želijo vse najbolje ter mu kličejo še na mnoga zdrava leta Žerjalovi.
Vse najboljše kliče noni Mariji mali Matija.
izleti
PD Kolonkovec organizira v nedeljo, 7. junija, izlet v CASTELFRANCO. Ogledali si bomo stare beneške vile. Za informacije tel. na št. 812281 ali 813616.
Mladinski odsek Planinskega društva Sežana prireja v nedeljo, 24. t. m., tradicionalno 12. Srečanje mladih planincev Primorske na Vremščici. Pod vrhom Vremščice bo ob 11. uri priložnostna proslava.
razna obvestila
Danes, 19. t. m., bo na skavtskem sedežu v Ul. Risorta 3 predaval g. Milan KNEP iz Ljubljane na temo CERKEV.
SKD VIGRED
se zahvaljuje županu občine De-vin-Nabrežina, občinski upravi in uslužbencem za pomoč pri pripravi revije otroških zborov Vsi smo prijatelji.
_________mali oglasi________________
V SOVODNJAH (vas) je odprl osmico Franc Lukman.
PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica.
PRODAM čistokrvne mladiče kraškega ovčarja, odličnih staršev. Tel. na št. 211468 od 14. do 15. ure.
DAJEM v najem krasno opremljeno stanovanje v vili na Opčinah. Tel. 228390.
TRISOBNO stanovanje s kopalnico, z razgledom na morje, v starejši stavbi pri Sv. Jakobu, vseljiv«) v teku leta, ugodno prodam. Tel. 52277 ob urah obedov.
OSMICO je odprl Karlo Sancin - Dolina 360. Toči belo in črno vino.
DAJEMO V NAJEM hišo z obsežnim vrtom na Beki pri Kozini. Ugodno. Tel. 226445.
EMIL PURIČ - JAKINOV (Repen 15) nadaljuje z osmico.
GOSPA prodaja otroško posteljico in druge otroške stvari. Tel. 730495.
MINI MINOR MAVFAIR, oktober 1984, v odličnem stanju, 26.000 km proda privatnik po ugodni ceni. Tel. 213688.
PODJETJE na Zahodnem Krasu nudi zaposlitev osebi kot skladiščnik in šofer z vozniškim dovoljenjem C kategorije. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Zanesljiv«.
OSMICO je odprl Lucijan Košuta (Šim-čev) v Križu 202. Toči belo in črno vino.
PRODAM plug št. 12, frezo za traktor in hidravlične vile za nakladanje gnoja. Tel. 228849 v večernih urah.
BRAVO PIAGGIO ali moped tomos kupim v gotovini. Tel. na št. 52277 ob obednih urah.
PRODAM čistilnico oziroma likalnico v Križu št. 202. Vse potrebne informacije dobite na navedenem naslovu.
DYANE 6, letnik 1982, v zelo dobrem stanju, prodam po pošteni ceni. Tel. 631239 do 8.30 in ob uri kosila, drugače pa po naključju.
HRAŠTOVA DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. na št. 421508 po 20. uri.
OSMICO je v Štandrežu odprl Stanko Marušič. Toči belo in črno vino, nudi tudi domači prigrizek.
ZEMLJIŠČE ob cesti Opčine-Repentabor dajemo v najem podjetju. Primerno za skladiščenje raznega materiala, mehanizacije in podobno.
OSMICO je odprl Anton Podversič v Gorici, Ul. Scogli 53 - toči briško rdeče in belo vino.
PRODAM 4-sobno stanovanje v Nabrežini. Za informacije tel. v popoldanskih ali večernih urah na št. 200144.
RESTAVRACIJA na Krasu išče natakarja ali natakarico z izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Restavracija«.
menjalnica
18. 5. 1987
Ameriški dolar............. 1275.—
Nemška marka .............. 721.—
Francoski frank............ 213. -
Holandski florint.......... 638.—
Belgijski frank............... 33.80
Funt šterling.............. 2130.—
Irski šterling............. 1900.
Danska krona............... 188.—
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 930.
Japonski jen................... 8.50
Švicarski frank ........... 875.—
Avstrijski šiling............ 101.50
Norveška krona ............ 191.—
Švedska krona.............. 204.—
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 870.—
Debeli dinar................... 1.85
Drobni dinar................... 1.85
Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
^Konfekcije
FANY
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 .Telefon: 231118
nova modna oblačila za
poletje 987
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
slike, ki niso le spomin
lida turk
Pri Slavikovih na Kolonji
Slavikovi so bili doma s Proseka, čeprav so češkega porekla. Dr. Edvard Slavik, pravnik in politik, se je poročil z Antonijo Lavrenčič, učiteljico z Grete. Družina se je preselila v mesto, najprej v vilo na Ulici Rossetti, potem na Kolonjo, v Ulico Fabio Severa. Tu so se 1. maja 1924 slikali na vrtu ob rojstnem dnevu gospe Slavikove. Bil je še čas zakonitega političnega in društvenega življenja. Na slikj vidimo: Justa Pertota, Slavoja Slavika, Josipa Abrama, Ivana Marijo Čoka, gospo Slavikovo, gospo Abramovo, Edvarda Slavika, Josipa Vilfana, Mirka Vratoviča.
Potem so prišli hudi časi in nekateri gostje so se izselili, Slavikovi pa so ostali. V njihovo vilo na Kolonji so še vedno prihajali obiskovalci: posamezniki in skupine, včasih kar cel štempiharski zbor, ki je imel tu pevske vaje. Takrat že ni bilo več Nade, Vlaste in Slavice, Slavikovih deklet, ki jih vidimo kot male punčke na drugi sliki. Vse tri so mlade umrle. Sin Slavoj, ki sedi pred sestricami, se je med leti 1930 in 1935 slikal na izletu, kot vidimo na spodnji sliki.
Leta 1941 je bil Slavoj Slavik na drugem tržaškem procesu obsojen na 15 let ječe. Po padcu Italije se je vrnil v Trst. V tistih dneh je več bivših zapornikov šlo skozi Trst. Tako je napisal Ivan Jug, eden izmed trinajstih nedolžnih obsojencev zaradi umora finančnega stražnika v Koprivišču, v svojih neizdanih spominih: »Pozno popoldan smo prišli v Trst, kjer nas je čakala večerja, prvič na vsej poti. Nekaj se nas je dogovorilo, da se bomo drugi dan zbrali pri dr. Slaviku. Kdor je imel sorodnike, je šel k njim. Sam sem z drugimi šel na dom dr. Slavika. Dal mi je klobuk, srajco, suknjo in čevlje, dve številki prevelike sicer, a sem vendar zdaj hodil po Trstu spodobno oblečen. Slavikova žena nas je lepo pogostila. Slavoja Slavika se spominjam kot dobrega in preprostega človeka. Z njim smo se spoznali šele ob odhodu iz San Gimignana. Ko sem petnajst mesecev kasneje prišel s partizani v Trst, sem ga želel obiskati. Zvedel sem, da so ga Nemci odpeljali v taborišče, od koder se ni več vrnil«. Slavoj Slavik je umrl v Mauthausnu maja 1945.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Maj se je že prevesil v drugo polovico, še nekaj časa do konca pouka, za nekatere do dopusta, lestvica desetih najbolj vročih motivov pa po starem, naprej... Kar precej sprememb, dve novosti, in to je popolnoma zadosten razlog za ogled lestvice prejšnjega tedna.
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		- *
7	1	1.	Bon Jovi - Living On A Prayer
3	3	2.	U2 -With Or VVithout You
2	4	3.	Vasco Rossi - C’e chi dice no
6	2	4.	Simpiy Red - The Right Thing
7	5	5.	Europe - Carrie
2	9	6.	Edoardo Bennato - Era una testa
11	7	7.	Europe - Rock The Night
—	—	8.	Bon Jovi - Never Say Goodbye
—	—	9.	Riblja Čorba - Kada padne noč (upomoč)
15	8	10.	Bangles - Walk Like An Egyptian
Bon Jovi še	naprej, četrtič,	na	prvem mestu s pesmijo Living On
Prayer, U2 tik pod vrhom, kmalu jih bo mogoče videti v živo, Vasco Rossi je že tretjič, Simply Red so dve stopnički nižje, Europe pa so obdržali mesto iz prejšnjega tedna. Drugi del lestvice otvarja Edoardo Bennato, sledijo Europe, ki so tako kot Bon Jovi prisotni z dvema motivoma. Kot vidite, imajo Bon Jovi na lestvici novouvrščen hit, Never Say Goodbye, ki je zamenjal prejšnji teden še dovolj vročega l'd Die For You. Novost je tudi motiv Ribije Čorbe - Kada padne noč (upomoč), zaključujejo pa Ban-glice...
V nedeljo smo vam vrteli še Who's Been Talking Roberta Craya, Baby Trn Alone A. J. Foresta in Stand By Me Ferrya Aida. To bi bilo zaenkrat dovolj, seveda s povabilom za glasovanje...
Z nagradami sodelujejo:


Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
^ RAI 1___________________________
7.20	Rubrika: Uno mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokum. oddaja: Ouarkov svet
15.05	Aktualnosti: Ital. komike
15.30	Inf. odd.: Poklic scenarista
16.00	Risanka: Richie Rich
16.30	Dok.: Svet je tvoj - Japonska
18.00	Dnevnik
18.05	Risanka: Tao Tao
18.30	Dokumentarec: V dimenziji sanj
19.00	Risanka: Grisu il draghetto
19.20	Nagrajevanje v Cannesu '87
19.50	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: Tora del mistero
21.40	Variete: Serata da campioni
22.40	Dnevnik
22.50	Serata da campioni (2. del)
23.10	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Dokumentarec: Pogovori o preventivi pri rakastem obolenju
I C RAI 2
11.15	Izob. oddaja: Monografije
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Inf. odd.: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Fine di un desiderio
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Stringi i denti e vai (vestern, ZDA 1971, r. Richard Bro-oks, i. Gene Hackman, Candice Berger, Ben Jaohnson)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativna oddaja: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Edipo re (dram., It. 1967, r. P. Paolo Pasolini, i. Silvana Mangano, Alida Valli)
p,a__rai_3____________________~
12.00	Dokumentarec: Arno - pustolovščina neke reke
12.30	Aktualnosti: Pogled na Italijo z morja
13.00	Informativna oddaja: Kitajska
13.30	Tečaj ruskega jezika
14.00	Informativna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.15	Informativna oddaja: Stiffelius
16.15	Aktualna oddaja: Vse o nas
17.30	Film: Un garibaldino al conven-to (dram., It. 1942, r. Vittorio De Sica, i. Leonardo Cortese, Carla Del Poggio, Maria Mercader)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.10	Izobraževalna oddaja: Krajši iti-nerariji v Toskani - Montalcino
20.30	Film: Thriller (glas., r. John Lan-dis, i. Michael Jackson)
20.55	Nogomet: Anglija-Brazilija (prenos iz Wembleya)
21.45	Dnevnik
22.45	Rubrika: Delta
23.35	Dnevnik
23.55	Aktualno: Stiffelius
Ijf RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik - Šolska TV: Energija, Prometna vzgoja, Obrambna vzgoja
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.20	TV mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Čebelica leti z neba
17.45	Otroška oddajS: Tedenski zabavnik (7.del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	TV drama: Ženski servis (A. Sha-ughnessy, VB, r. John Davies, i. Carol Royle, Julia Hills)
21.05	Aktualnosti: Integrali (prispevki o mednarodnem pisateljskem
. srečanju PEN na Bledu, o med-deželnem tekmovanju mladih violinistov, o prizadevanjih tržaške gledališke skupine Kresna noč - prip. Igor Gruden)
21.45	Dnevnik
22.00	Balet: Žica (F. Uršič-J. Gregorc)
j	TV Koper___________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi sledeči prispevki:
TRST — Vprašanje prihodnosti rafinerije Aquila
RONKE (GO) — Tiskovna konferenca o dejavnosti letališča TRST — Razširjeni GO SKGZ O vprašanju mladih
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Il re del guartiere
20.20	Izžrebanje loterije 20.25 TV Novice
20.30	Film: Alibi per un assassino
22.20	TVD Vsedanes
22.30	Nan.: Tatort - Veleno nel mondo
Ig CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Gost, Magazine, 8.30 Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Orchidea nera (kom., ZDA 1958, r. M. Ritt, i. Sofia Loren, An-thony Quinn)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Orchi-dee e sangue
22.30	Aktualno: Elettorando
22.40	Variete: Nonsolomoda
23.40	Šport: golf
0.40 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.40 Missione impossibile
|	RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-very Sara, Candy Can-dy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlies Angels
20.30	Film: Capitolo secon-do (kom., ZDA 1979, r. Robert Moore, i. James Caan, Marsha Mason)
23.00 Film: Sei uomini dac-ciaio (dram., ZDA 19?8, r. Steve Carver, i. Lee Majors)
1.00 Nanizanki: Ironside, 1.50 Svvitch
ITALIA1 ~
8.30 Naniz.: Fantasilandia 9.15 Film: The elephant man (dram., VB 1980, r. Jack Hofsiss, i. Philip Anglim)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otr. odd.: Bim, Bum, Bam, vmes risanke II mago di Oz, Abbando-nato sul fiume, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Eccezzziunale... veramente (2. del)
21.30	Naniz.: Mike Hammer
22.30	Variete: Lupo solitario
23.40	Rock opolnoči: John
Martin - Live from London
0.45 Nanizanki: La banda . dei sette, 1.40 A-Team
BlliJ telepadova
13.00	Risanki: Casper - Top Cat
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi, Hurri-cane Polimar, Tran-sformers, Kyashan il superman, Ghostbus-* ters
19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Come una rosa al našo (kom., It. 1976, r. Franco Rossi, i. Vittorio Gassman, Ornella Muti)
22.30	Nad.: Capitani e re
23.30	Film: L'urlg dei giganti (vojni, Šp. 1968, r. Leon Klimovsky)
1.00 Nanizanka: California Fever
nfe TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: La bel; la Otero
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 0.30 Glasbena oddaja:
News dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba: simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Anton Nanut; 18.00 Mrtva, začasno (Antonio Skarmeta, režija Jože Babič);
18.45	Glasbene skice
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Materina ljubezen (Korgos Lani-otis); 21.57 Glasbeni intermezzo; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.30 Poročila;
14.40	Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Revija pihalnih orkestrov; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost;
11.00	Spoznavajmo Istro; 11.30 Na prvi strani; 11.35 O prehrani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Pleši z nami; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.45 Sedemdeseta leta;
17.00	Bubbling; 18.00 High power;
19.00	Dance parade (pon.); 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Reportaža o lestvici slovenskih diskotek;
17.00	Okno na Benečijo; 18.30 Oddaja tabornikov RMV; 19.30 Smeh in glasba (pon.); oddaje povezuje glasba.
Stranke predstavljajo volivcem svoje domače kandidate
Različna gledanja v Slovenski skupnosti
Na posvetu, ki je bil v Tržiču, so komunisti predstavili tajnikom in aktivistom svojih sekcij, svoje kandidate za sedanje parlamentarne volitve. V senat ponovno kandidira sen. Nereo Battello. Mesto mu je zagotovljeno, saj ' komunisti v naši deželi izvolijo dva senatorja, prvega v Trstu, drugega pa v Gorici. To zaradi števila glasov, ki jih dobijo v teh dveh pokrajinah. Nimajo namreč izgleda, da bi bili izvoljeni kandidati KPI v senat v Furlaniji. Sen. Battello pa bo poleg glasov, ki bodo šli namerno stranki, dobil še vrsto osebnih glasov, saj v Gorici uživa velik ugled.
V poslansko zbornico pa kandidirajo iz naše pokrajine trije komunisti. Ronski župan Gianmassimo De Pace, Aurelio Puntin, delavec v tržiški ladjedelnici in Aleksandra Devetak. Slednja, pokrajinska svetovalka in predsednica slovenske komisije v Večnamenskem kulturnem centru v Ronkah, zastopa na kandidatni listi slovenske komuniste.
Demokristjani upajo tokrat v boljši uspeh njihovega kandidata v Senat Tuzzija, ki je podpredsednik Krajevne
zdravstvene skupščine in načelnik skupine v goriškem občinskem svetu. Seveda imajo demokristjani v Furlaniji v odstotkih veliko več glasov kot na Goriškem, vrh vsega se zdi, da bodo tokrat izgubili enega senatorja. Goriški demokristjani pa bodo dali od sebe vse sile, da bi v poslansko zbornico ponovno izvolili Luciana Rebullo, ki uživa podporo podtajnika Santuza. KD bo tisku kandidate predstavile danes zvečer.
Precej različnih pojmovanj o zvezi s Sardinci pa je v Slovenski skupnosti na Goriškem. Pred dnevi smo objavili tiskovno poročilo pokrajinskega vodstva SSk, iz katerega je bilo jasno, da je večina goriškega odbora te stranke bila proti sporazumu, in pristala nanj samo zato ker so se za sporazum zavzemali v Trstu in da se ohrani deželna enotnost SSk.
Na seji na kateri so razpravljali o tem vprašanju so bili nekateri odsotni, drugi pa so se demonstratvino oddaljili. Negodovanje je tudi zaradi tega ker ni Sardinska stranka sprejela med svojimi kandidati v Milanu Marije
Ferletičeve. Prav tako ni ta volivna formacija povezana z Tridentinsko ljudsko stranko v kateri je tudi senator Fontanah, ki je svojčas v parlamentu predložil zakonski osnuteke o zaščiti Slovencev, ki mu ga je bila posredovala SSk. Na Južno Tirolsko je namreč segla bocenska Volkspartei, pod katere okriljem volivno nastopa tudi Fontanarijev PPTT. Nekateri v Gorici zaradi tega menijo, da bo precej glasovnic belih ali da bodo glasovi šli demokristjanskim kandidatom, ki velikokrat podpirajo zahteve SSk na Goriškem.
Negodovanje zaradi volivnega sporazuma s socialisti in redikalci je tudi med goriškimi socialdemokrati. Ne gre jim namreč v račun, da bodo morali glasovati za znak PSI poleg katerega sta še manjša znaka PSDI in PRI. Še bolj pa so proti temu, da je na podlagi tega sporazuma kandidat v goriškem voli vnem okrožju, ki zajema vso pokrajino, pristaš radikalne stranke Ugo Raza. Nekateri socialdemokrati že javno govore, da bodo volili tako kot se jim bo zljubilo in ne po direktivah svoje stranke.
V nedeljo v Katoliškem domu
Nadvse uspel koncert moškega zbora Mirko Filej
Veliko ljudi se je v nedeljo zbralo v Katoliškem domu, kjer je moški pevski zbor Mirko Filej imel koncert ob dvajsetletnici delovanja in tudi v počastitev 50-letnice mučeniške smrti Lojzeta Bratuža in petindvasetletnice smrti Mirka Fileja po katerem je zbor poimenovan.
Zbor, ki je v tem času imel kar veliko koncertov doma, v sosednih Sloveniji ter Avstriji in še v drugih deželah, je v nedeljo zapel, pod vodstvom Zdravka Klanjščka, dvajset pesmi, ki so bile prijetno sprejete od poslušalcev.
O delu zbora je govoril Viktor Prašnik. Zboru so na nedeljski prireditvi mnogi čestitali. Prav tako je zbor dobil vrsto pismenih čestitk.
Dijaki obiskali mejni prehod pri Rdeči hiši
Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši so imeli včeraj dopoldne nekoliko neobičajen obisk. Na ogled je namreč prišla skupina dijakov 3. e razreda ni-
žje srednje šole "Virgilio" iz Gorice, v spremstvu prof. Olivatijeve. Dijake je sprejel vicekvestor dr. Greste Davini ter jih seznanil z organizacijo dela na mejnem prehodu, z zakoni, ki urejajo pretok oseb ter opozoril na posebnost italijansko-jugoslovanske meje, na odlično sodelovanje z obmejnimi organi v sosednji republiki. Dijaki so se potem podali, brez kakršnekoli formalnosti še na krajši obisk na jugoslovansko stran mejnega prehoda ter se tako prepričali, da je pojem "najbolj odprte meje v Evropi" stvarnost.
MORENO in LORENA
sta v soboto rekla da.
Obilo sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja jima želi športno društvo Sovodnje.
_________prispevki_____________
Namesto cvetja na grob Valerije Tavčar roj. Batagelj, darujejo uslužbenci ZTT - import_-export Gorica 80 tisoč lir v Sklad Mitja Čuk.
Serija težkih prometnih nesreč Pri Gabrjah umrl 27-letni Videmčan
Med vzroki neugodne vremenske razmere
Obračun nezgodne kronike je bil ob koncu prejšnjega tedna dokaj težak. Na cestah na Goriškem je izgubila življenje ena oseba, devet je bilo ranjenih, od teh dve teže.
Prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila v nedeljo okrog 19.30 na državni cesti med Gabrjami in Dolom. Med prevozom v bolnišnico na Kati-nari je umrl 27-letni Stefano Rizello iz Vidma, Drevored Venezia 327, voznik fiata 127 videmske registracije. V nesreči so bili ranjeni 38-letni Bruno Beltramini iz Trsta, Pasteurjeva ulica 10, njegova 35-letna žena Annamaria Naida in 9-letna otroka Gianfranco in Gianluca.
Bruno Beltramini se bo zdravil 20 dni, laže pa so se ranili drugi potniki v audiju 80 tržaške registracije.
Po prvih ugotovitvah se je prometna nesreča zgodila zaradi mokrega in spolzkega cestišča in po vsej verjetnosti neprimerne hitrosti. Rizello je s fiatom 127 vozil iz Trsta proti Gorici, na precej ostrem ovinku, v neposredni bližini cestarske hiše v Gabrjah pa ga je zaneslo na levo stran cestišča, kjer je trčil v audi v katerem se je iz Gorice proti Trstu peljal Beltramini z družino. Iz docela uničenega fiata 127 so
Rizella spravili gasilci, ki so morali odžagati streho. Ze takoj je bilo jasno, da ima voznik zelo težke poškodbe in so se zdravniki odločili za prevoz v bolnišnico na Katinaro, a je že med potjo umrl.
Zaradi nesreče, je bil promet na državni cesti za poldrugo uro močno oviran.
V prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo okrog 23. ure v Standrežu, sta bila teže ranjena 21-letni David Tomšič iz Sovodenj, Slataperjeva ulica 5 in 20-letni Antonio De Mori iz kraja Lugano Sirmione pri Bresci.
Oba so sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Po ugotovitvah prometne policije je Tomšič z avtom alfa romeo vozil po pokrajinski cesti iz Sovodenj proti Gorici, v nasprotni smeri pa je z alfetto pripeljal De Mori. Do trčenja je prišlo v precej ostrem ovinku, na koncu Štandreža.
Tri osebe so bile ranjene v prometni nesreči, v soboto zvečer, v bližini že-
lezniškega podvoza v Podgori, kjer sta skoraj čelno trčila dva avtomobila. O vrsti manjših prometnih nesreč poročajo tudi iz drugih krajev.
(Na sliki: nesreča pri Gabrjah).
Na sejmišču je bilo 25.000 ljudi
Nadpovprečni uspeh Espomega v novem upravljanju
Upravitelji Goriške trgovinske zbornice in Posebne sejemske agencije so zadovoljni z uspehom letošnjega Espomega, goriškega sejma v novi priredbi. Gre za prvi sejem, za katerega je poskrbela Sejemska agencija, in ki se ga prireja odkar je predsedniško mesto na Trgovinski zbornici prevzel dr. Enzo Bevilacgua.
Čeprav niso še naredili dokončnih obračunov računajo, da je bilo na sejmu 25.000 ljudi. Samo v nedeljo so jih našteli nad .šest tisoč. K številčnemu uspehu so pripomogli tudi nekateri posveti. V nedeljo so se tam zbrale ženske, ki so zaposlene v pekarnah. Za njih dolgoletno delo so dobile priznanja, za katera je poskrbela Deželna zveza kmečko-obrtnih posojilnic.
Predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacgua pa nam je povedal, da je še zlasti zadovoljen za pogovore ob sejmu z raznimi domačimi in tujimi zastopstvi. V marsikaterem primeru so bili navezani novi stiki. Goriški sejem bo s Trgovinsko zbornico poskrbel, da bodo goriški obrtniki in trgovci ter in-dustrijci sodelovali na sejmih v tujini. Posluževali se bodo tudi pomoči ESA in drugih deželnih ustanov.
Drevi sestanek Slavističnega društva
Drevi ob 15.30 bo v zbornici Učiteljišča Ivan Cankar, Ulica Alviano, področno srečanje Slavističnega društva. Kot je znano, ima sicer omenjeno društvo sedež v Trstu, s svojim delovanjem pa želi vzpostaviti aktivne oblike
strokovnih izmenjav tudi v Gorici in Vidmu.
Srečanje v Gorici naj bi zbralo zainteresirane pedagoge osnovnih, nižjih in višjih šol kakor tudi vse tiste, ki jim je borba za oplemenitenje našega jezika še posebno pri srcu. Na srečanju bi pregledali tekočo problematiko kakor tudi po možnosti zastavili smernice za vse tiste oblike delovanja, ki bi ugodno vplivale na še pristnejši in razvejanejši odnos do materinščine.
Izjava KPI o pretepu v Mošu
V zvezi z dogodki prejšnjega petka v Mošu, kjer je prišlo do množičnega pretepa in aretacije 19 mladeničev, je pokrajinsko tajništvo KPI ugotovilo, da do pretepa ni prišlo na prireditvenem prostoru, kjer se je vršil praznik komunističnega lista Unita, marveč sredi vasi. Prav isti večer, so, v zvezi s podobnim dogodkom pred tednom dni, na prazniku Unita razpravljali o mladinskem nasilju. Do takih in podobnih sporov med mladimi prihaja v več krajih naše pokrajine, kamor mladi prihajajo v glavnem na vabilo neke zasebne radijske postaje, ki sicer skrbi tudi za glasbeno spremljavo na raznih praznikih. Dogodek sam na sebi, ugotavljajo komunisti, opozarja na številna nerešena vprašanja pri mladini.
Povejmo še, da so deset mladoletnih že v soboto peljali v zapor za mladoletne v Trst. Procesa po hitrem posto-ku bosta še ta teden. Za odrasle v Gorici, za mladoletne pa v Trstu.
vazne prireditve
SMREKK vabi jutri, v sredo, 20. t. m., ob 21. uri v Kulturni dom na srečanje s Tomažem Devetakom in Maurom Gua-dagninom, ki bosta predvajala in komentirala diapozitive o pustolovščinah na reki Yukon (3 tisoč km z indijanskim kanujem v 65 dneh) in v Patagoniji (400 km peš proti Ognjeni zemlji).
kino
Gorica
VERDI Danes zaprto.
CORSO 17.30-22.00 »Figli di un dio mi-nore«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Gioiose, calde e depravate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE 20.30 Koncert sopranistke Elly Ameling in pianista Daltona Baldwina.
EKCELSIOR 17.00-22.00 »Poliestre in ca-lore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Norčije na kole-sih«.
DESKLE 19.30 »Pekel Ria Abaja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Guglielmina Lovisi Pascoli iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 12. uri Salvatore De Filippis iz splošne bolnišnice v cerjev sv. Justa in na glavno pokopališče.
LA BANCARELLA
V Gorici v soboto koncert šestih vokalnih skupin iz Istre
Znario je, da gorjško pevsko društvo Seghizzi goji dobre odnose s številnimi zbori v raznih deželah. Še posebno pozornost kažejo do pevcev zborov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. S temi so doslej imeli več kulturnih izmenjav. Goriški pevci so šli v Istro tudi lani na jesen, po znanem dogodku v Tržaškem zalivu, kjer je bil ubit ribič iz Gradeža, ne meneč se za blokado sodelovanja, ki so jo nekateri takrat izvedli in zagovarjali.
To soboto, 23. maja, bo društvo Seghizzi (k sodelovanju je pristopila tudi Goriška občinska uprava) priredilo koncert kar šestih italijanskih zborov iz Istre. V Gorico pridejo ob tej priložnosti mešani zbor Italijanske skupnosti iz Buj, ki ga vodi Stefano Sacher, mešani zbor Italijanske skupnosti iz Tinjana, ki ga vodi Franca Moscar-da, moški zbor Fratellanza z Reke, ki ga vodi Krunoslav Kajdi, mešani zbor Italijanske skupnosti iz Izole, ki ga vodi Claudio Strudhof in moški ter ženski folk skupini Sac. Marco Garbin Italijanske skupnosti iz Rovinja, ki ju vodita Valdo Benussi in Riccardo Su-gar.
Koncert bo v avditoriju v soboto, 23. maja, ob 18. uri.
Do jutri rok za obnovo hiš
Goriška občina obvešča, da so podaljšali rok za predstavitev prošenj za prispevke pri obnovi starih hiš. Zainteresirani lastniki, tako posamezniki kot zadruge, gradbena podjetja in drugi lastniki, lahko vložijo prošnje se do jutri, v sredo, 20. maja. Rok so podaljšali ob ugotovitvi, da obstaja za te posege veliko zanimanje med občani. Interesenti, ki tega še niso storili, lahko dvignejo potrebne obrazce v občinskih uradih v UL Mazzini 17, kjer dobijo tudi vse podrobnejše iniormacije v zvezi z deželnimi prispevki.
Pri tem opozarjajo, da odobritev prošnje ne daje prosilcu avtomatično pravice do prispevka, vendar daje uvrstitev nekega načrta v občinski program posegov (o tem bodo sklepali konec meseca) prednost pri porazdelitvi deželnih prispevkov. Pri občinski upravi prevladuje usmeritev, da bi privilegirali posege, ki predvidevajo globalno obnovo poslopij oz. celovitih urbanističnih območij.
VELIKO SKLADIŠČE RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIJA
Ul. Garibaldi 6 - Ul. Cascino 5 GORICA
VELIKA PRODAJA VSEGA BLAGA ZA POMLAD ■ POLETJE 87
ženska, moška in otroška konfekcija ter kavbojke vseh znamk (Carrera, Casucci. Pop 84, Rifle, Clark, Yuma, Levi’s, Wild, Lee master).
Dobili boste tudi osebno perilo, blago za stanovanje, nogavice, majice, oblačila za prosti čas, trenirke raznih modelov in cen.
Obenem imamo še 10.000 artiklov iz različnih stečajev po neverjetno nizkih cenah.
OBIŠČITE NAS, ČE ŽELITE PRIHRANITI!
S sobotnega zasedanja razširjenega Glavnega odbora SKGZ v Dijaškem domu v Trstu
Stvarnost, problemi in perspektive mladih
Zakaj posvet o mladih?
»Živimo v dobi, v kateri javno udejstvovanje mladih upada. To je posebno razvidno na političnem področju. Mladi se vse manj opredeljujejo v ožjem strankarskem smislu. Dovzetni so bolf za individualne kot za kolektivne vrednote. Po eni strani jih je to oddaljilo od skupnega organiziranega delovanja, po drugi strani pa je takšno usmerjenost mogoče zapaziti tudi pri tistih, ki se javno (še) udejstvujejo: nastopajo kritično, in sicer ne toliko v imenu takšnih ali drugačnih svetovnonazorskih principov, kolikor izhajajoč predvsem iz lastnih osebnih izkušenj... Vse to zahteva, da tudi mi na novo in temeljito premislimo, kako je z delovanjem mladih pri nas.«
To je ena izmed misli, s katerimi je predsednica Mladinskega odbora SKGZ Nadja Pertot uvedla posvet o stvarnosti, problemih in perspektivah delovanja, mladih, ki je potekal v soboto popoldne v Dijaškem domu »Srečko Kosovel« v Trstu. Šlo je pravzaprav za sejo Glavnega odbora SKGZ, na katero pa so bili povabljeni tudi mladi, ki delujejo pod okriljem te organizacije, in nekateri vzgojitelji oziroma izvedenci za mladinska vprašanja. Zasedanju je predsedoval predsednik SKGZ Boris Race, udeležilo pa se ga je skoraj, sto ljudi. Prišli so s Tržaškega, Goriškega in dasi v manjšem številu tudi z Videmskega oziroma iz Beneške Slovenije. ■
Razprava je bila dokaj obširna tako po dolžini kot po številu načetih tem. Vanjo je posegla približno tretjina udeležencev in trajala je dobre štiri ure. Beseda je tekla o najrazličnejših vprašanjih, ki so tako ali drugače povezana z delovanjem mladih pri nas in še zlasti v okviru SKGZ. Nekateri so poskušali sociološko opredeliti mladinsko stvarnost, drugi so opozorili na nekatere vrzeli v naših pedagoških metodah in sistemih. Marsikdo se je vprašal, kako je z idejno usmerjenostjo mladih in mladinskih organizacij, mnogi razpravljavci pa so podali konkretne predloge o tem, kakšno naj bo nadaljnje organizirano delovanje mladih in še zlasti kakšno vlogo naj bi v bodoče odigral Mladinski odbor SKGZ.
Kot je ob sklepu povedal Boris Race, bi sobotno srečanje moralo biti le uvod v širšo razpravo, ki naj bi ločeno poglobila posamezne problemske sklope. Tudi zato naše poročilo skuša izluščiti osrednja tematska jedra, okrog katerih so se sukali posegi razpravljavcev.
Različni pogoji v treh pokrajinah
Slovenska mladina v Italiji nima povsod enakih možnosti delovanja. Razlike je mogoče zabeležiti že v prehodu iz tržaške v goriško pokrajino, kaj šele v prehodu iz teh dveh v videmsko. Na sobotnem zasedanju je na to opozoril mladi Pierpaolo Pez iz Barda, ki je govoril v italijanščini, saj mu ni bilo dano, da bi se šolal ali drugače izobraževal v materinem jeziku. »Težko, če. že ne povsem nemogoče, je govoriti o. kakem mladinskem, kulturnem in sploh javnem delovanju pri nas,« je dejal. »Borimo se za goli biološki obstoj. Naravnost obupno gospodarsko stanje nas sili v emigracijo, zlasti nas, ki živimo v Terski dolini.« Pez je ostro kritiziral politične sile, ki se celo v volilnem času komajda spomnijo dolin pod Matajurjem. »Tam smo mladi res prepuščeni sami sebi, točneje, zapuščeni smo,« je zaključil svoje naravnost dramatično pričevanje.
Položaj v tržaški in goriški pokrajini je neprimerno boljši, čeprav seveda ni ravno rožnat. Iz besed nekaterih dis-kutantov pa je bilo mogoče razbrati, da okolje, v katerem delujejo mladi Goričani, se v marsičem razlikuje od tistega, v katerem se udejstvujejo njihovi tržaški vrstniki. »Na Goriškem se vsi med seboj poznamo,« je povedal Igor Košuta. »Prostor, v katerem delujejo naše mladinske kot sicer tudi druge organizacije, je pač omejen.«' Takega občutka ni izrazil nihče od Tržačanov, kar je verjetno pomenljivo.
Košuta je opozoril tudi na razlike med mestnim in vaškim okoljem. Zdi se, da se mladi težje združujejo po vaseh (vsaj nekaterih) kot v mestu. Verjetno bi kaj podobnega mogli ugotoviti tudi za Tržaško.
Mladi, ustanove in organizacije
Kakšen je odnos državnih in drugih javnih ustanov do mladih v Italiji? O tem je izčrpneje spregovorila Nives Košuta. Povedala je, da v Italiji manjka neka resnična in kolikor toliko dosledna mladinska politika. Italijo na tem področju odločno prekašajo nekatere severnoevropske države, v katerih je cela vrsta javnih ustanov in služb, ki se izrecno ukvarjajo z mladinsko problematiko.
Mladi zahtevajo od javnih ustanov zelo konkretne reči. To je prišlo do izraza v posegih Mitja Rupla in Tomaža Bana, ki sta govorila o dijaškem gibanju in sploh o šolskih vprašanjih na Goriškem odnosno na Tržaškem. Mladi na splošno jemljejo resno svoje šolske obveznosti in naloge in moti jih predvsem vse tisto, kar jim onemogoča resno delo, pa naj bodo to neustrezni šolski programi in učne metode, nezadovoljivi šolski prostori ali nezadostna oprema. Rupel in Ban sta izrazila tudi potrebo po večji demokraciji v šolskem življenju. Tako sta se npr. kritično obregnila ob delovanje zavodskih svetov, v katerih dijaki nimajo nobene prave besede.
Nekaj podobnega je mogoče ugotoviti tudi v odnosu, ki ga mladi zavzemajo do organizacij, kot je SKGZ. Daniela Birsa je povedala, da pri tej krovni organizaciji pogreša pristno pozornost do mladih, in izrazila je upanje, da bi mladi v bodoče imeli večjo besedo v vseh njenih vodstvenih organih. Marko Čubrilo je opozoril na protisloven odnos, ki ga vodstva slo-
venskih organizacij in društev večkrat imajo do mladih. Po eni strani ne skrbijo za izoblikovanje novih kadrov in sploh za probleme mladih, je dejal, po drugi strani pa se neredko zgodi, da mlade kar »čez noč« vključijo v delovanje in jim naložijo bremena, katerim so tudi izkušeni organizatorji težko kos.
Najboljše se slovenski mladinci najbrž znajdejo v športnih organizacijah, kot je med drugimi ugotovil Jurij Ku-fersin.
Mladinske
organizacije
Mladinci se vključujejo v organizacije »odraslih«, a to še ne pomeni, da niso dovzetni za avtonomno udejstvovanje. To sta med drugimi podčrtala Dimitri Vecchiet, ki je očital Mladinskemu odboru, da je premalo avtonomen od Glavnega odbora SKGZ, in Walter Škerk, ki se je vprašal, kakšna je pravzaprav dejanska funkcija Mladinskega odbora. »Želel bi vedeti,« je. dejal, »ali Mladinski odbor res predstavlja mlade v SKGZ in ali ni .mogoče obratno res, da namreč predstavlja SKGZ med mladimi.«
Za avtonomno delovanje pa'so potrebna sredstva. Udeleženci z Goriškega so nekajkrat omenili načrt, ki ga zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo uresničiti, da bi namreč ustanovili samostojno radijsko postajo. Predstavniki nekaterih mladinskih krožkov, ki delujejo na Tržaškem, pa so se pritožili predvsem zaradi pomanjkanja primernih prostorov.
A kaj privablja mlade v mladinske in nemladinske organizacije?Rado Race je ugotovil, da mladi v zadnjih časih ne čutijo potrebe po širšem in generičnem združevanju. Zanimajo jih predvsem ožje, insteresno homogene skupine. To je opazno tako na športnem kot na kulturnem področju. Race je pri tem omenil uspešno delovanje Mladinskega gledališča Kresna noč, Mladinsko skupino pri Tržaškem partizanskem pevskem zboru, Društva mladih raziskovalcev in druge podobne skupine. Da je potreba po generičnem združevanju pri mladih malo ob-
čutena, sta potrdila tudi Tomaž Ban in Mitja Rupel, ki sta govorila o težavah dijaških gibanj v Trstu in Gorici. Podobno je izzvenel tudi poseg Davorina Devetaka, ki je povedal, da si v kulturnem delovanju, v časopisju in spoh v javnem življenju želi predvsem kvalitete.
Med interesno homogenimi združenji, ki v zadnjih časih nastajajo, pa bi bila potrebna neka koordinacija. Prav to vlogo bi po mnenju nekaterih razpravljavcev v bodoče lahko prevzel Mladinski odbor SKGZ. Za njegovo reorganizacijo se je zavzela predvsem Daniela Birsa, ki je skupno z vrstnicama v ta namen izdelala zaokrožen načrt.
Biti Slovenec tukaj in zdaj
Kaj nam pomeni biti Slovenci? Milan Pahor je opozoril, da narodnostna pripadnost ni za mladega zamejca kot sicer sploh za vso zamejsko skupnost nekaj preprostega. To pride do izraza npr. v stikih z vrstniki iz osrednje Slovenije, ko se izkaže, da obstajajo globoke razlike kljub skupni narodnostni pripadnosti. Dušan Udovič je pripomnil, da mnogi doživljajo svoje slovenstvo kot breme. In to ne le tedaj, ko so podvrženi očitnemu socialnemu in gospodarskemu pritisku.
Katja Palčič je izrazila prepričanje, da Slovencu, ki živi izven matične domovine, ne more zadostovati preprosta zavest, da. pripada določenemu narodu. Zavedati se mora tudi pravic, ki bi jih naša narodnostna skupnost morala uživati. Mladi pa so v tem smislu na splošno premalo osveščeni in znajdejo se v hudih težavah, ko se zlasti po odhodu iz slovenskih šol neposredno soočajo z italijanskim ambientom. »Šele ko človek zavestno išče stike z italijanskimi someščani, da bi z njimi sodeloval, se zave, kako težko je to uresničiti ter koliko je predsodkov in nerazumevanja celo pri tistih, ki se imajo za odprte, strpne in demokrate,« je ugotovila. Miloš Budin je sicer priznal, da obstajajo tovrstne težave, vendar je podčrtal, da narodnost ne more biti vrednota, na katero bi se morale
osredotočiti vse dejavnosti in zanimanja Slovencev v Italiji.
Glede odnosa do večinskega naroda naj omenimo še nekatere ugotovitve Darka Bratine. »Slovenci se znamo z lahkoto opredeljevati do italijanskih sodržavljanov samo tedaj,« je dejal, »ko le-ti zavzemajo ekstremna stališča, se pravi, ko nas ali brezpogojno podpirajo ali pa odločno odklanjajo. Važno pa bi bilo, da bi znali vzpostavljati pravilne odnose do tistih, ki niso na skrajnih stališčih, saj prav ti so veči-na.«
Dobra volja ni najbolja, potrebna je strokovnost
Bratina je v središče svojih izvajanj lostavil trditev, da učinkovito delova-ije tako na mladinskem kot na drugih lodročjih predpostavlja kolikor mogo-e temeljito poznavanje nas samih in ikolja, v katerem delujemo. Voluntari-em ne zadošča, potrebna je strokov-lost. Podobno so ugotovili tudi neka-eri drugi razpravljavci, zlasti tisti, ki ielujejo na vzgojnem področju.
Tako je Alenka Rebula-Tuta opozo-ila, da ni mogoče resno obravnavati vprašanja delovanja mladih, ne da bi ipoštevali, kako slovenski otroci in nladostniki odraščajo. Pri tem pa je mliko težav in problemov, ki jih za-ilutimo, ko npr. zvemo za razširjenost ične neuspešnosti med slovenskimi rčenci in dijaki, ko na mladinskih pri-editvah opazimo pojave nasilja, ko rvemo, da se tudi slovenska mladina /daja pijači in mamilom. A to so reči, ci se jih ni mogoče učinkovito lotiti ;golj z zdravo pametjo. Potrebni so strokovno podkovani kadri, s katerimi aa zdaj ne razpolagamo, vsaj v zados-:ni meri ne. Za njihovo izoblikovanje se je zavzela tudi Sonja Pečar.
Boris Siega je pripomnil, da se ne-saj vendarle dela tudi v tem smislu. Poročal je namreč o delovanju komisije za poklicno usmerjanje in izobraževanje pri SKGZ. Podčrtal je vlogo, ki io odinravaio Slovenski raziskovalni
inštitut in Slovenski deželni zavod za poklicno izbraževanje, pa tudi združenja, kot sta društvi Jus in Ekonomist.
Kakšna idejna usmerjenost?
Kot znano, živimo v času odmiranja ideologij, zlasti tistih, ki so usmerjale družbeni razvoj v zadnjih dveh stoletjih. Kompleksnost današnjih gospodarskih, socialnih, kulturnih in političnih procesov je prevelika, da bi bilo mogoče na konkretne probleme odgovarjati s preprostimi, »ideološkimi« recepti. To je prišlo do izraza tudi na sobotnem posvetu, še zlasti ob vprašanju, kakšna naj bo idejna usmerjenost MO SKGZ in mladinskih organizacij, ki naj bi jih odbor združeval.
Mnogi so. poudarili, da se današnje mlade generacije ne morejo brez nadaljnjega navduševati nad ideali, ki so vodili njih očete ali dede, pa naj bo v narodnoosvobodilnem gibanju ali kje drugje. Tako je Marko Vogrič povedal, da so taborniki preveč ozko politično usmerjeni. Tej trditvi je nekoliko oporekal Milan Pahor, čeprav je priznal obstoj problema. Bogo Samsa je bil radikalnejši. »Srž problema tako mladinskega kot katerega koli druge-ja javnega delovanja je vselej idejnopolitične narave,« je dejal. »Problem je, kakšne ideje bodo slovensko mladino v Italiji pripeljale v 21. stoletje. Prav gotovo ne bodo to dobesedno iste ideje, ki so navduševale pred pol stoletja.« Samsa je izrazil prepričanje, da bo težnja po svobodi in pravici vedno živa in da nacionalne posebnosti oziroma razlike ne bodo tako kmalu odmrle, kot je nekoč kdo prerokoval.
Darij Cupin se je izrekel za ostrejše idejno opredeljevanje mladih v okviru SKGZ, medtem ko je Klavdij Palčič poudaril potrebo po rasti tudi na idejnem področju, a v okviru neke temeljne kontinuitete, in izrazil vero v laično, napredno in samokritično kulturo.
Namesto sklepa
Iz sobotne razprave bi bilo težko izluščiti kak sklep, ki bi tako ali drugače obvezoval njene udeležence, razen tistega, da bo treba razpravo nadaljevati, in sicer ločeno po posameznih problemskih sklopih. Sploh je posvet dal malo odgovorov. Odprl je predvsem veliko vprašanj. Marsikomu pa je verjetno pomagal vsaj delno spoznati, kakšna je današnja mladinska stvarnost pri nas.
Mladi so vsekakor zelo zahtevni. Zanimajo jih konkretne stvari. Svoj pristanek dajajo predvsem tistemu, kar sami ocenjujejo za vredno in koristno. Ne zadovoljujejo jih ponudbe na kulturnem, političnem, gospodarskem in na drugih področjih, če niso zanje osebno prepričljive, kvalitetne, pa čeprav je ponudnik še tako »dobronameren«. Res pa je tudi, da današnji čas veliko zahteva od mladih, kot sicer tudi od tistih, ki mladi več niso. Včasih je življenje posameznika praviloma teklo po tirnicah, ki so v glavem bile že vnaprej začrtane. Odkloni in preskoki so bili redki. Danes ni več tako. Vsakdo (ali skoraj) ima veliko možnosti, celo preveč, in neprenehoma se mora za nekaj odločati: za študij, poklic, za družbo, idejno usmerjenost, za kraj bivališča, vrsto avtomobila, televizijske sporede skratka za skorajda vse. Nič čudnega ni, da mlad človek ni vselej vsemu temu kos. Od njega skupnost veliko zahteva in zato tudi on od skupnosti veliko terja.
v 1. jugoslovanski nogometni ligi
1% vrh zdaj več kandidatov
A liga se je končala, a ne za vsa moštva
Za pokal UEFA treba še igrati
Kaj ko bi začeli pri koncu? Začetek oziroma vrh prvenstvene lestvice smo opisali že prejšnjo nedeljo, ko je bilo jasno, da je Napoli italijanski nogometni državni prvak. Zato 'tam pod oblaki ni bilo nič novega, razen nekaterih detajlov, h katerim se bomo še povrnili.
V nedeljo so bile dramatične tiste tekme, ki so odločale o tem, kdo bo z Udinesejem zapustil ligo. Sedaj je na dlani, da sta to Atalanta in Brescia, torej dve lombardski enajsterici iz mest, ki slovita po delavnosti, visoki tehnologiji in produktivnosti. To se pravi, da napredek ni vedno koristen, saj je manj razviti Jug žel letos v nogometu veliko več. Vendar kaže, da se bo o nazadovanjih še veliko govorilo, saj so v Brescii obtožili Como, da je v nedeljo nalašč izgubil doma proti Empoliju ter s tem je omogočil Toskancem, da šo se obdržali v »nebesih«. Kaj se bo iz tega izcimilo zaenkrat seveda ne moremo napovedati.
In sedaj spet na začetek. Napoli je, kot znano prvi, na drugem mestu pa najdemo Juventus. To je pravi čudež, saj so bili Turinčani letos v slabi formi, tako da jih je »zapustil« tudi Agnelli. Predsednik Fiata se je vrnil na stadion šele v nedeljo in pozdravil zmago Juventusa (3:2 proti Brescii), a obenem tudi Platinija, ki je dokončno obesil nogometne čevlje na klasični klin. Nedeljska je bila zadnja tekma nogometnega virtuoza, ki je v petih letih dal za Juventus nad 100 golov in zmagal vse, kar se je dalo zmagati. Predvsem pa je pustil neizbrisno sled in italijanski histerični nogometni svet marsikaj naučil: vedno je vse zdramatiziral, nogomet je jemal kot resno igro, nikoli ni zašel v poze, ki so, denimo, značilne za Maradono.
Čeprav se je prvenstvo končalo, se še ni zaključilo. Treba bo odigrati dodatno tekmo za vstop v pokal UEFA med
Sampdorio in Milanom (v tem pokalu imajo že zagotovljen nastop Juventus, Inter in Verona). Tekma bo v soboto in Boškov bo poskusil vse, da si pribori prestižno zmago, a tudi Milanovi nogometaši si bodo prizadevali, drugače jim uide okrogla milijarda, ki jo je Berlusconi obljubil, če bo enajsterica nastopala v kakem evropskem pokalu. Za slavo in denar bo torej šlo...
. Pa še nekaj, za konec. Vsa skrb italijanskih navijačev bo sedaj usmerjena v kupoprodajno borzo. Tu se začenjajo vse sanje, nogometni arhitekti gradijo gradove v oblakih in skušajo nakupiti vse, kar daje tržišče najboljšega. Skratka, tudi v teh mrtvih dneh, ko se žoga ne bo kotalila v mreže, bodo imeli časopisi kaj pisati in bralci brati. Naša deželna stvarnost, če se izrazimo v diplomatskem žargonu, pa se bo zadovoljila z derbijem med Triestino in Udinesejem, kar bo še bolj zarezalo ločnice med dvema svetovoma. Upajmo, da stvar ne bo tako usodna in da bo nogomet vsaj nekaj časa pustil v miru spati njegove privržence, (mč)
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Ascoli - Napoli 1:1, Avellino -Roma 2:1, Como - Empoli 0:1, Fiorentina - Atalanta 1:0, Inter - Verona 0:0, Juventus - Brescia 3:2, Sampdoria - Torino 3:0, Udinese - Milan 0:0.
LESTVICA: (Japoli 42, Juventus 39, Inter 38, Verona 36, Sampdoria in Milan 35, Roma 33, Avellino 30, Como, Fiorentina in Torino 26, Ascoli 24, Empoli 23, Brescia 22, Atalanta 21, Udinese 15.
LESTVICA STRELCEV: Virdis (Milan) 17 golov, Vialli (Sampdoria) 12, Altobelli (Inter) 11, Diaz (Fiorentina), Sere-na (Juventus) in Maradona (Napoli) 10, Carnevale (Napoli), Kieft (Torino) in Elkjaer (Verona) 8, Magrin (Atalanta), Grit-ti (Brescia), Manfredoma (Juventus) in Graziani (Udinese) 7.
VN Belgije: po številu zmag v formuli ena
Prost dohitel Stewarta
Teniško prvenstvo Italije
Wilander kralj peščenih igrišč
RIM — Ko je McEnroe napovedal, da bo Šved Wilander (22 let) zlahka osvojil mednarodno teniško prvenstvo Italije, res ni hotel najti opravičila za svoj poraz v polfinalu. Wilander je namreč v finalu brez težav s 6:3, 6:4, 6:4 premagal presenetljivega Argentinca Jaiteja, ki mu ni bil skoraj nikdar kos. Naslednik slovitega Borga se tako znova približuje vrhu svetovne rang lestvice (zdaj je četrti), kandidira pa se za zmago tudi na Roland Garrosu, priznanemu »svetovnem prvenstvu« na peščenih igriščih, kjer je že zmagal, ko mu je bilo šele 17 let in pa leta 1985. Najprej v Montecarlu, zdaj pa še v Rimu, je namreč dosegel kar 11 zaporednih zmag, vsega pa je zgubil le en set.
Mnogo bolj zanimiv je bil finale v igri dvojic. Francoza Noah in Forget sta s 6:2, 6:7, 6:3 premagala češki par Šmid in Mecir.
v finalu veteranov nad 35. letom starosti je Orantes (38 let) s 6:1, 6:0 premagal Adriana Panatto (37 let).
SPA (Belgija) — S prvim mestom na VN Belgije je Francoz Alain Prost na mclarnu izenačil rekord 27 zmag v formuli ena slovitega Jackie Stewarta.
Nedeljski uspeh je bil za svetovnega prvaka eden najlažjih, kar jih je dosegel v svoji bogati karieri, saj so vsi favoriti izpadli že v začetku dirke. Po drugem ponovljenem startu (zaradi množične nesreče brez posledic) sta Senna na lotusu in Mansell na willi-amsu že v prvem krogu trčila in se izločila iz dirke, v boxu pa sta se še pretepla in drug na drugega zvračala krivdo za nesrečo. Vodstvo je medtem prevzel Piguet, za njim sta bila Albo-reto in Prost, drugemu ferrarijevcu Bergerju, pa je počil motor. Alboreto, ki je deset krogov vozil sijajno, je moral odstopiti zaradi okvare na osi, kmalu zatem pa so električne naprave izdale tudi Pigueta. Prost je imel tako že v 12. krogu prosto pot do zmage in priložnosti seveda ni zamudil, za njim pa se je uvrstil klubski tovariš Johans-son, ki je zdaj tudi drugi na skupnem
vrstnem redu. Čeprav mu je v zadnjem krogu, tik pred ciljem, zmanjkalo goriva, je Italijan De Cesaris na solidnem brabhamu osvojil nepričakovano tretj mesto.
Prihodnja dirka, 31. maja, bo v Montecarlu.
VRSTNI RED VN BELGIJE 1. Prost (Fr. - mclaren), ki je 298 km prevozil v 1.27'03"217 s povprečno hitrostjo 205 km na uro. 2. Johansson (Šve. - mclaren) po 24"; 3. De Cesaris (It. - brabham) po 1 krogu; 4. Cheever (ZDA - arrows) po 1 krogu; 5. Nakaji-ma (Jap. - lotus) po 1 krogu); 6. Arnoux (Fr. - ligier) po 2 krogih.
LESTVICA ZA SP
Prost 19, Johansson 13, Mansell 10, Piguet in Senna 6, Alboreto in De Cesaris 4, Berger, Cheever in Nakajima 3, Boutsen in Brundle 2, Arnoux 1.
LESTVICA HIŠ
Mclaren 31, VVilliams 16, Lotus 9, Ferrari 7, Brabham 4, Arrows 3, Benet-ton in Zakspeed 2, Ligier 1.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Štiri kola pred koncem jugoslovanskega nogometnega prvenstva je odprtih še veliko vprašanj, še najtežje pa je pravzaprav napovedati novega prvaka. V 30. kolu sta vodilni moštvi Vardarja in Hajduka izgubili, tako da Partizan in Velež zaostajata le še za dve točki. Vse skupaj pa bo malo bolj jasno po nedeljskem derbiju med Hajdukom in Partizanom v Splitu.
Vodilni Vardar je kar z 0:3 izgubil v Titogradu, dva gola je dal Janovič, enega pa Savičevič. Hajduk je v Vin-kovcih vzdržal do 88. minute, tedaj pa je vinkovški veteran Bogdan dosegel zmagoviti gol. Partizan je zlahka s 3:1 opravil z Radničkim, strelca zanj pa sta bila M. Djurovski 2 in Vokkri. Cr-vena zvezda je v Zenici zmagoviti gol dosegla v zadnjih minutah, strelec pa je bil Musemič. Spet je odlično igral Ljubljančan Elsner, ki se je v petek zvečer dokončno dogovoril, da bo kariero nadaljeval pri francoskem prvoligašu Nici, za prestop pa naj bi dobil 750 tisoč dolarjev. Največje težave pa je imel zagrebški Dinamo z Osijekom, gostje so namreč že v prvi minuti dosegli vodilni gol, v nadaljevanju pa so bili zelo oslabljeni Zagrebčani (manjkal je tudi dirigent Mlinarič) prav nemočni. Toda vse se je zanje srečno izteklo, Cvjetkovič je najprej izenačil, Matič pa je dobro minuto pred koncem dosegel zmagoviti gol. Rijeka se je s tradicionalno neugodno Prištino pošteno mučila, šele 20 minut pred koncem pa je Jankovič le dosegel gol odločitve. Gol-geter Jankovič zdaj z 18 goli le še za en zadetek zaostaja za vodilnim strelcem Mihajlo-vičem.
Položaj na vrhu se je zdaj močno zapletel, za Crveno zvezdo in Dinamo iz Zagreba skoraj ni več upanja, da bi se uvrstila v pokal UEFA, seveda če bo prvak Hajduk, ki je papirnati favorit. Pričakovati je, da bo v finišu močan pritisk na to, da Hajduk ne bi osvojil prvenstva. To bi namreč pomenilo, da bi se sprostilo 3. mesto za pokal UEFA, krajši konec pa bi v tem primeru, kot finalist pokala, potegnila Rijeka.
V	2. ligi je Maribor z 0:2 izgubil z Dinamom v Pančevu, vijoličasti so sicer imeli nekaj priložnosti, nasplošno pa so igrali slabo.
V	slovenski nogometni ligi je vodil- . na Olimpia v mestnem derbiju z Ljubljano igrala le 0:0, Koper pa je s 3:1 zmagal v Domžalah, razlika med njima pa je še vedno velika - 4 točke. Goriška Vozila so bila v gosteh pri
Marko Elsner je podpisal pogodbo za francoski klub Nice
Elkroju po igri boljša, toda Goričani so nesrečno izgubili in spet zdrsnili na predzadnje mesto. Vendar pa ima moštvo trenerja Lucia Pertiča kar solidne možnosti za obstanek, kajti tekmec Vozil, mariborski Železničar je doma osvojil le eno točko s trboveljskim Rudarjem.
Izidi 30. kola v 1. ZNL: Spartak -Železničar 1:0 (1:0); Dinamo Z - Osijek 2:1 (1:1); Rijeka - Priština 1:0 (0:0); Čelik - Crvena zvezda 1:2 (0:1); Sloboda -Sutjeska 7:0 (3:0); Budučnost - Vardar 3:0 (1:0); Partizan - Radnički 3:1 (2:0); Dinamo V - Hajduk 1:0 (0:0); Sarajevo -Velež 1:1 (0:0).
Vrstni red: Vardar 34; Hajduk 33; Partizan, Velež 32; Crvena zvezda, Dinamo Z 29; Budučnost, Rijeka, Osijek 28; Sutjeska, Radnički 25; Železničar, Dinamo V 24; Sarajevo, Priština 23; Čelik, Sloboda 22; Spartak 19.
Prihodnje kolo (24. t. m.): Sarajevo - Spartak; Velež - Dinamo V; Hajduk -Partizan; Radnički - Budučnost; Vardar - Sloboda; Sutjeska - Čelik; Crvena zvezda - Rijeka; Priština - Dinamo Z; Osijek - Železničar.
Izidi 28. kola 2. ZNL Zahod: Dinamo - Maribor 2:0 (2:0); Proleter - Iskra 2:1 (1:0); Mladost - Borac 1:0 (0:0); Gošk Jug. - Vrbas 2:0 (0:0); Sloga - Split 2:0 (0:0); Jedinstvo - Novi Sad 1:0 (1:0); Vojvodina - Rudar 0:0; Famos - Kikin-da 2:0 (1:0); Leotar - Šibenik 1:2 (0:2).
Vrstni red: Vojvodina 43; Novi Sad 36; Leotar, Kikinda 32; Proleter 31; Borac 30; Šibenik, Rudar 29; Gošk Jug., Iskra 29; Mladost 27; Famos, Jedinstvo 26; Vrbas, Dinamo, Maribor 24; Split 18; Sloga 17.
Prihodnje kolo (24. t. m.): Maribor -Vojvodina, Leotar - Proleter, Šibenik -Famos, Kikinda - Dinamo, Rudar - Jedinstvo, Novi Sad - Sloga, Split - Gošk Jug., Vrbas - Mladost, Borac - Iskra.
Prestižen uspeh jugoslovanskih vaterpolistov
»Plavim« pokal FINA
Obramba ima največ zaslug za osvojeno točko na gostovanju
Triestina zdržala pritisk Cesene
SOLUN — Jugoslavija je zmagovalec prestižnega vaterpolskega turnirja za pokal FINA, na katerem se je pomerilo sedem najboljših reprezentanc na svetu in gostitelj Grčija. V zadnjem kolu so »plavi« pregazili Kubo in so zaradi boljše razlike v golih na končni lestvici prehiteli Sovjetsko zvezo. Olimpijski in svetovni prvaki Jugoslavije so tako potrdili svojo premoč, ki traja že vrsto let.
_ IZIDI ZADNJEGA KOLA: ZRN -Španija 9:6, SZ - ZDA 7:5, Italija - Grčija 12:4, Jugoslvaija - Kuba 13:5. KONČNA LESTVICA: Jugoslavija in SZ 10, ZRN 10, ZDA in Italija 8, Španija 4, Kuba 2, Grčija 0.
Motociklistično SP
Gresini vodi
HOCKENHEIM Ko mačk ni, miši plešejo. Američan Spencer je zaradi poškodbe odstopil že pred nedeljsko VN ZRN, tretjo preizkušnjo za motociklistično SP, Avstralec Gardner, li-der v razredu do 500 ccm, pa je v devetem krogu, ko je bil krepko v vod-
stvu, zaradi okvare na motorju honda, popustil in se je moral zadovoljiti s končnim 10. mestom. Na oder sta tako stopila predstavnika yamahe Lawson in Mamola, slednji je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici za SP.
Italijani so tudi tokrat odnesli eno prvo mesto, in sicer z Gresinijem v razredu do 125 ccm. Cadalora je v razredu do 250 ccm dosegel šele peto mesto.
500 ccm: 1. Lawson (yamaha) 40'21"64; 2. Mamola (yamaha) po 13"; 3. Taira (yamaha) po 20". Za SP: Mamola (ZDA) 32, Gardenr (Av.) 28, Lawson 27 (ZDA).
250 ccm: 1. Mang (honda) 36'05"60; 2. Cornu (honda) po 8"; 3. Roth (honda) po 9". Za SP: Roth (ZRN) 23, Wimmer (ZRN) 21, Mang (ZRN) 18.
125 ccm: 1. Gresini (garelli); 2. Auin-ger (mba) po 3"; 3. Casanova (garelli) po 5". Za SP: Gresini (It.) 30, Brigaglia in Casanova (oba It.) 18.
80 ccm: 1. Waibel (kauser) 28'08"32; 2. Martinez (derbi) po 0"23; 3. Dorflin-ger (krauser) po 0"55. Za SP: Martinez (Sp.) 27, Waibel (ZRN) 23, Criville (Šp.) in McConnachie (VB) 12.
Cesena - Triestina
0:0
CESSNA: Rossi, Cuttone, Cavasin, Bordin, Pancheri, Bogoni (od 35' Angelini), Adselli (od 60' Barozzi), Leoni, Rizzitelli, Perotti, Simonini.
TRIESTINA: Cortiula, Costantini, Orlando, Salvade, Cerone, Menichini, De Falco, Di Giovanni (od 56' Dal Pra), Cinello (od 35' Bagnato), Causio, lachi-ni.
. Upanja, da bi Triestina končno prišla do prestižne zmage v gosteh, ki jo zasleduje že od začetka prvenstva, so se razblinila že v 21. minuti, ko je sodnik izključil Menichinija, češ da je udaril nasprotnika. Trener Ferrari je bil prisiljen spremeniti taktično razporeditev svojih mož in kmalu je napadalca Cinella zamenjal z branilcem Bagnatom, da bi okrepil obrambno vrsto. Ta se je res izkazala, še zlasti pa je zaradi odločnosti presenetil vratar Cortiula, ki je v nedeljo opravil svoj krstni nastop v B ligi. Če k temu dodamo šetloločeno nespretnost gostiteljev v napadu, je končni izid na dlani, bolj pa seveda ustreza Tržačanom, saj se Cesena še bori za napredovanje v višjo ligo.
Cesena je večji del tekme napadala, Triestina pa je bila včasih nevarna le v protinapadu. De Falcp je imel dobro priložnost po predložku Causia, a ni bil dovolj spreten.
V prihodnjem kolu bodo Tržačani gostili drugouvrščeno Riso. Zaradi diskvalifikacije bosta zanesljivo odsotna Menichini in Bagnato.
IZIDI 33. KOLA: Cagliari - Genoa 2:2, Cesena - Triestina 0:0, Cremonese
-	Bari 0:0, Vicenza - Lecce 1:0, Lazio -Arezzo 0:1, Messina - Catania 1:1, Parma - Sambenedettese 2:1, Pescara -Modena 1:2, Piša - Bologna 2:3, Taran-to - Campobasso 4:2.
LESTVICA: Cremonese 39, Piša 38, Messina, Pescara, Genoa, Cesena -in Parma 37, Bari 35, Lecce 34, Triestina in Modena 32, Arezzo 31, Bologna 30, Vicenza 29, Lazio in Taranto 28, Sambenedettese in Campobasso 27, Catania 26, Cagliari 21.
PRIHODNJE KOLO: Triestina -Piša; Arezzo - Catania;. Bari - Taranto; Bologna - Sambenedettese; Campobasso - Vicenza; Genoa - Parma; Lazio
-	Cagliari; Lecce - Cesena; Messina -Pescara; Modena - Cremonese.
Dirka za Pokal Lonjerja ena doslej najbolj uspelih
Nedeljska enaindvajseta izvedba cikloamaterske kolesarske dirke za Pokal Lonjerja v organizaciji KK Adria Rešim je presegla vsa pričakovanja, tako po številu kot po kakovosti nastopajočih. Po izredno borbeni vožnji po kraški planoti je bil cilj te manifestacije po dobrem desetletju spet v Lonjerju, absolutni zmagovalec pa je mladi Edi Gerebizza, ki je s hitrostjo skoraj 40 km na uro premagal izredno kotirane nasprotnike, med katerimi tudi lanskoletnega zmagovalca Favara. V starejši kategoriji pa je prvo mesto šlo Angelu Toldu, ki je v zadnjih metrih prekosil italijanskega državnega prvaka v gorski vožnji Bernardija. Tudi tu je bila konkurenca ostra, saj so se na prva mesta uvrstili kolesarji, ki nekaj pomenijo na vsedržavnem nivoju.
Startalo je rekordno število 106 kolesarjev iz naše dežele, Slovenije, Veneta in Tridentinskega, kar je preseglo pričakovanja prirediteljev, ki so računali na polovico manj udeležencev. To je veliko zadoščenje za lonjerske kolesarske delavce, prav gotovo pa
velja, da je bila nedeljska, ena najkakovostnejših dirk za Pokal Lonjerja v zadnjem desetletju, saj je bila tudi proga zelo naporna.
Prvi so (na krožni progi Božje polje, Križ, Brišče, Bajta, Gabrovec, Božje polje) startali mlajši kolesarji. Takoj je pobegnil član Adrie Rešim Stane Jeraj, ki je skupno s slabše pripravljenim tekmecem iz Veneta vodil tri kroge, nakar ju je glavnina ujela in v ospredju so bili nato stalno belomodri vozači, ki so diktirali oster tempo na poti proti Opčinam in v. spustu proti kamnolomu Faccanoni. Glavnina se je nato pri vzponu po Bazovski cesti zaradi visoke hitrosti vodečih zopet razredčila, tako da so tekmovalci prispeli v Lonjer v razmahu nekaj metrov drug od drugega. V finalu so Doljak, Zakotnik, Milkovič in ostali poskušali vse, da bi se prerinili-med vodeče, vendar pa jim namera, kljub izredno drzni vožnji, ni uspela.
V starejši kategoriji je treba omeniti odstop enega favoritov za končno zmago, Hafnerja, zaradi
okvare na kolesu, tako da je glavninavozila stalno složno do vzpona po Bazovski cesti proti Ključu, kjer je prišlo do odločilnega napada najboljših, katerim se je skušal upirati le Cerasari, ki je za Adrio osvojil osmo mesto.
Vrstni red mlajše kategorije: 1. Edi Gerebizza (Excelsior Cussignacco), ki je 67 km dolgo progo prevozil v 1. 4T s poprečno hitrostjo 39,802 km na uro; 2'. Renzo Favaro (San Giovanni Livenza); 3. Par-tata Elvio (SC Cima Elfir); 4. Franco Fontana (GS F.lli Fontana); 5. Annibale De Faveri (GS Miele dal Maso).
Vrstni red starejše kategorije: 1. Angelo Toldo (SC Compas), ki je 67 km dolgo progo prevozil v 1. 46' s poprečno hitrostjo 37,925 km na uro; 2. Giovanni Bernardi (GS Silvellese); 3. Vito Corbanese (GC Meschio Ganeva); 4. Sergio Tommasi (GS Cok Vaz-zola); 5. Diego Vendramin (GC Meschio Caneva); ...8. Toni Cerasari (Adria Rešim). (R. Pečar)
		
		'
i.	— 1. Euro Jet	1
	2. Esteva	2
2.	— 1. Escalon	X
	2. Etruccia Mo	2
3.	— 1. Fillira	1
	■2. Farfalla OM	1
4.	— 1. Elifema	X
	2. Caiurla	X
5.	— 1. Marapi	1
	2. Guareno	2
6.	— 1. Crimar	1
	2. Ouentin	X
	KVOTE	
12 (38 dobitnikov)		16.927.000 lir
11 (744 dobitnikov)		840.000 lir
10 (8.224 dobitnikov)		76.000 liri
Ascoli - Napoli	X
Avellino - Roma	1
Como - Empoli	2
Fiorentina - Atalanta	1
Inter - Verona	X
Juventus - Brescia	1-
Sampdoria - Torino	1
Udinese - Milan	X
Messina - Catania	X
Parma - Sambenedettese	1
Taranto - Campobasso	1
Pro Patria - Varese	1
Ternana - Perugia	X
KVOTE
13 (483 dobitnikov)	17.887.000 lir
12 (13.303 dobitnikov) 647.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (24. 5.)
Arezzo - Catania; Bari - Taranto; Bologna - Sambenedettese; Campobasso - Vicenza; Genoa - Parma;' Lazio - Cagliari; Lecce - Cesena; Messina - Pescara; Modena - Cremonese; Triestina - Piša; Mantova - Padova; Spezia - Reggiana; Bisceglie - Vis Pesaro
J
Košarka: prva finalna tekma za prestop v D ligo
Zaslužen poraz Bora Radenske
Košarka: 1. in 2. 6. v Trstu
Kakovostna konkurenca za Jadran in Stefanel
TRST — Letošnji jugoslovanski državni košarkarski prvak Partizan, ekipa ameriške univerze Notre Dame ter postavi tržaškega Stefanela (B-l) in Jadrana (B-2) bodo 1. in 2. junija nastopili na turnirju v Trstu. Tako so sporočili pri Stefanelu, kjer so povedali, da so turnir organizirali v okviru duha sodelovanja med obema največjima tržaškima košarkarskima društvoma.
Namizni tenis: na DP v Veroni
T. Ukmar med prvo štirinajsterico
Na državnem članskem namiznoteniškem prvenstvu, ki se je v nedeljo končalo v Veroni, je za Krasov tabor največji uspeh dosegla mladinka Tanja Ukmar, ki se je v 2. kategoriji prebila v četrtfinale in se tako uvrstila v skupino najboljših, ki so se dan kasneje pomerile za državni naslov (nastopilo je 6 tekmovalk iz 1. kategorije in 8 najbolje uvrščenih iz druge). Najmlajša Kra-sova zastopnica pa je žal že v uvodnem nastopu naletela na solidno Morettijevo, ki je kljub močnemu odporu Tanje zmagala s 3:0. (Z. S.)
Stella Azzurra - Bor Radenska 83:73 (43:39)
STELLA AZZURRA: Girardini 6 (1:2), Bellussi 6 (4:4), Žiberna 11 (5:7), Scolini 4 (4:7), Del Ben, Peretti 31 (7:11), Cigotti, Bianchi, Masala 9 (1:2).
BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 27 (2:2), Barini 4 (4:4), Š. Semen 4 (2:3), Pregare 18 (0:1), Pieri 8 (4:4), Kneipp (0:2), A. Semen 2, Klobas 10 (2:4), Smot-lak.
SODNIKA: Chermaz in Garinella iz Trsta. PM: S. Azzurra 26:41, Bor 14:20. ON: S. Azzurra 19, Bor 34. PON: Kneipp (45:58), Š. Semen (52:66), Barini (61:74), Pregare (65:76), Klobas (65:76). 3 TOČKE: Girardini 1, Pregare 4, Korošec 3. Gledalcev: 200.
»Stella Azzurra je povsem zasluženo zmagala. Njeni košarkarji so igrali taktično zelo dobro. Mi pa smo predvsem karakterno popustili.« To je bila izjava Borovega trenerja Valterja Vatovca po prvi finalni tekmi za prestop v D ligo.
»V zelo fer srečanju smo izkoristili predvsem izkušenost naših igralcev. Naša conska obramba 3-2 pa je zadala borovcem končni udarec,« je bil komentar trenerja Stelle Azzurre Castel-larina.
In menimo, da sta trenerja, čeprav le v nekaj strnjenih mislih, dokaj do-
bro analizirala nedeljsko srečanje, ki se je, žal, s porazom končalo za naše košarkarje. V začetku je kazalo, da so borovci na najboljši poti, da ponovijo odlično igro s polfinalne tekme proti Alabardi. V uvodnih minutah so namreč igrali izredno hitro, poletavno, Fabrizio Korošec pa je zadeval kot za stavo. Naši so tako povedli za 9 točk (20:11). Kaj kmalu pa je stopil v ospredje košarkar Stelle Azzurre in bivši borovec Peretti, ki je samo v prvem delu dosegel kar 17 točk. Sploh je Vsa domača ekipa ujela pravi ritem (naši pa so začeli popuščati) in Stella Azzurra je po prvem delu srečanja že vodila s 4 točkami prednosti.
V drugem polčasu so domačini igrali izvrstno, borovci pa so vse preveč grešili. Trener Vatovec je poskusil (kot na tekmi z Alabardo) skrito orožje conske obrambe 1-3-1. Kljub vsem naporom pa so borovci odščipnili domačinom le nekaj točk (zaostanek naših je znašal tudi -16 točk). Medtem pa se je Borova postava krepko razredčila. Zaradi petih osebnih napak je v teku srečanja moralo zapustiti igrišče kar pet košarkarjev (Kneipp, S. Semen, Barini, Pregare in Klobas). V preostalih minutah so sicer mladi borovci dali vse od sebe, proti izkušenejšim nasprotnikom pa ni bilo pomoči in zaslužen poraz je bil tu.
Borovci bodo imeli popravni izpit v soboto v Dolini.
Kaj menita trenerja glede druge tekme? Castellarin: »Mislim, da v drugem srečanju ni favorita. Borovci bodo seveda imeli prednost domačega igrišča.« Vatovec: »Pri stanju 0:1 imamo še dve možnosti, ki ju moramo absolutno izkoristiti. Trenutno lahko rečem le to, da slabše kot na tej tekmi ne moremo igrati.« (B. Lakovič)
Turnir Don Giacomo Sarti
Že drevi (19.00) Jadran - Leasest
Danes se začenja tradicionalni, že šesti zaporedni košarkarski turnir Don Giacomo Sarti, ki ga prireja športno društvo Don Bosco na svojem igrišču pri salezijancih v Istrski ulici. Ob 19. uri bosta igrali ekipi Jadrana in Servolane Leasest, ob 21. pa Stefanel in Morena iz Vidma. Jutri bodo odigrali tekmi Leasest - Don Bosco in Stefanel - Morena.
KRAS - PRIMORJE	0:1 (0:0)
STRELEC: Antoni v 67. min.
KRAS: Mezzavilla, Purič (v 70. min. Leghissa), Gnesda, Martini, Škabar, Fa-nigliuolo, Granata, Battaini, Mosetti, De-meglio, Filipaz
PRIMORJE: Negrini, Husu, Milani, Coslovich, Samese, Livan, Di Benedetto, Manzin, Starc (v 75. min. Zaccaria), Olivo, Antoni (v 91. min. Mesar)
SODNIK: Nacchia iz Osoppa; OPOMIN: Coslovich, Olivo, Battaini, Demeg-lio; IZKLJUČEN: Martini v 69. min.
»Nič me ne vprašaj o sodniku,« je po tekmi smeje se dejal trener Primorja Mi-kuš. Med srečanjem pa mu ni šlo na smeh. Sodnik Nacchia je namreč zelo slabo sodil ta veliko bolj za Prosečane kot za krasovce pomembni derbi. Kazal je sicer odločnost, vendar je bilo opaziti bojazen, da ne izgubi vajeti dogajanja na terenu. Drugače si tudi ne moremo razložiti njegovih čudnih potez. Večji del tekme je namreč sodil v škodo Primorja, potem pa je morda le nekoliko prenagljeno izključil Martinija, a tudi gol je morda padel iz off sida, kot so zatrjevali tisti, ki so bili bliže akciji. O njegovi zbeganosti pa zgovorno priča tudi vabilo Krasovi klopi, naj se do igralcev na terenu obrača v italijanščini, sicer ne razume, kaj govorijo, lahko ga tudi celo žalijo. Krasov trener pa res ni mogel govoriti v slovenščini, ker je ne pozna, v slovenščini
pa so govorili na sosednji nekaj metrov oddaljeni klopi Primorja...
Za Primorje se je srečanje vsekakor končalo, da bi se bolje ne moglo (seveda glede na rezultat). Poleg tega je prišla še razveseljiva novica, da so derbi med S. Sergiom in Zarjo prekinili pri vodstvu prvega s 3:0... Tako Primorje kot Kras pa sta dokazala, da so bila povsem iz trte izvita namigovanja, češ da sta se ekipi domenili glede, rezultata. Igra je bila namreč agonistično na višku, nihče ni umikal nog. Seveda je vse to na spolzkem igrišču šlo na škodo kvalitete. Ni manjkalo nervoze, le redke so bile akcije, vredne tega imena, a ritem je bil vseskozi visok. V prvem polčasu pa sta bila vratarja praktično nezaposlena (Primorje je nekaj tvegalo prav ob koncu, ko je Negrini zapustil vrata in slabo odbil).
V drugem polčasu so Prosečani začeli še odločneje, prvi strel v vrata pa je z Battainom izvedel Kras. S svojim prvim strelom v vrata pa je Primorje povedlo: po podaji Manzina je Olivo brez oklevanja premagal Mezzavillo. Kmalu zatem je Kras ostal z igralcem manj zaradi izključitve Martinija. Prosečani so to očitno hoteli izkoristiti in so še bolj pritiskali, a so se nekoliko odprli v obrambi. Zadnjih deset minut je Kras dal vse od sebe, in res se ni poznalo, da ima igralca manj, ter je dvakrat ogrozil Negrinija,
vendar do izenačenja ni prišel. Vsekakor je bila to tekma, h kateri se bomo še vrnili, tudi zaradi nekaterih zanimivih izjav ob koncu, (db)
VESNA - STOCK	2:2 (0:0)
STRELCI: Bruno v 52. min., Kostnapfel v 58. min., Naldi v 65. min., Nordio v 90. min.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Pichierri, Bestiacco, Coccoluto (v 54. min. Tonelli), F. Candotti, R. Candotti, Potasso, Kostnapfel, Petagna, Bruno.
Vesna se je v nedeljo izkazala kot precej naivna ekip, saj je vodila z 2:0, a je dopustila nasprotniku, da jo je na koncu dohitel.
Prvih 20 minut tekme je Vesna zelo dobro igrala, z lepo povezanimi akcijami se je večkrat nevarno predstavila pred nasprotnikova vrata, toda zaključki so bili netočni. Zgledalo je vsekakor, da so se Križani prebudili, kajti njihova igra je postajala vse bolj učinkovita. V tem velikem slogu pa niso nadaljevali do konca polčasa in pobudo so prevzeli gostje, ki pa jim ni enkrat samkrat uspelo streljati proti Savarinovim vratom. V glavnem so obvladali položaj predvsem na sredini. V prvem delu tekme je bilo spodbudno dejstvo, da so Križani večkrat lepo streljali proti vratom, zato si je bilo nadejati, da jim bo taka igra prinesla lepo zadoščenje.
V drugem polčasu so gostitelji še učinkoviteje pritisnili in v nekaj minutah dosegli prvi zadetek z Brunom. Pri igralcih je navdušenje naraslo, nadaljevali so učinkovito in napadalno, kar se je tudi obrestovalo, saj so samo 6 minut kasneje podvojili. Tržačani so sprevideli, da nimajo kaj izgubiti in so zaigrali zelo sproščeno, a nič manj učinkovito. Nekajkrat so nevarno streljali proti vratom in imeli tudi nekaj lepih priložnosti. Vesna pa, ki bi ji zadostovalo le nekaj pazljivosti, je začela kazati znake velike nervoze in negotovosti. Tako so Tržačani najprej zmanjšali zaostanek in minuto pred koncem po napaki v kriški obrambi še remizirali.
(A. Kostjj.apfel)
SAN SERGIO - ZARJA
Prekinjena v 40. min. prvega polčasa pri rezultatu 3:0 v korist San Sergia.
ZARJA: Racman, Kalc, Tognetti, Franco, Borejli, Gotti, Damjan Fonda, Andrej. Ražem, Žagar, Schillani, Egon Fonda.
Poškodbe in izključitve so jo tokrat zagodle Zarji, saj je moral trener Križman-čič zakrpati luknje, kot je pač mogel in znal in je poslal na igrišče zelo mlado in neizkušeno ekipo. Zarjanom pa je tokrat pri rezultatu 3:0 za domačo ekipo priskočil na pomoč dež, tako da je moral sodnik nekaj minut pred koncem prvega polčasa poslati ekipi v slačilnico. (Big)
Nogomet: v 3. amaterski ligi Primorec spet tik pod vrhom
PRIMOREC - CHIARBOLA 3:0 (1:0)
STRELCI: Fachin v 32. min., Husu v 62. min., Igor Milkovič v 70. min.
PRIMOREC: Leone, V. Milkovič, Coppola, Florean, lannarelli, Bacchia, E. Kralj, I. Milkovič (Serra), A. Kralj (Bellafontana), Husu, Fachin.
Čeprav je Primorec stopil na igrišče v zelo okrnjeni postavi, saj je zaradi izključitev in poškodb manjkalo kar pet standardnih igralcev, je vseeno osvojil obe točki, s katerima so spet prav pod vrhom lestvice. Trebenci so zaigrali odločno in požrtvovalno, pohvaliti pa je treba predvsem mladega A. Kralja za dober debi in Valterja Milkoviča. Zanimivo je, da je na koncu tekme Primorec igral s tremi vratarji: Leone v vratih, Serra in Bellafontana pa v polju.
UNION - BREG	1:4 (0:2)
STRELCI ZA BREG: Corbatti, Ster-nad, Tamaro, Albertini.
BREG: Hrvatin, Igor Tul, Sternad, Jež, Pavletič, Germani, Giuressi, Albertini, Miloš Tul, Corbatti, Tamaro.
Brežani so proti skromnemu Unionu poskrbeli za zelo borbeno in prepričljivo predstavo. Že od samega začetka je bilo jasno, da bodo »plavi« odigrali glavno vlogo v tem dvoboju. Priložnosti šo se vrstile kot na tekočem traku. Sredina je gospodarila na terenu,
Šolska olimpiada jutri na Goriškem
Skoraj 400 učencev slovenskih osnovnih šol na Goriškem bo jutrisodelovalo na mali olimpia-di, ki jo že nekaj let prirejata didaktični ravnateljstvi iz Gorice in Doberdoba.
Tudi na jutrišnji prireditvi bodo nastopajoči razdeljeni v dve starostni kategoriji. Učenci zadnjih treh razredov so bodo namreč (ob ugodnem vremenu) pomerili na atletskih stezah na Rojcah, mlajši pa bodo nastopili v telovadnici Kulturnega doma.
obramba jo dobro podpirala in napad je zadovoljivo, čeprav večkrat netočno, zaključeval. Za prvi gol so morali Brežani čakati do 15. minute, ko so po zelo lepo izvedeni akciji na desni strani omogočili tokrat odličnemu Corbat-tiju, da se je znašel v optimalnih pogojih za gol. Drugi gol, res izjemen, je prišel deset minut kasneje, ko je Ivo Sternad s silovitim strelom s'kakih 10 metrov izven kazenskega prostora premagal domačega vratarja. Prvi polčas se je tako končal v očitni premoči »plavih«. Domačini priložnosti za gol sploh niso imeli.
V drugem polčasu, ko je lilo kot iz škafa, je prišla na dan premoč »plavih« tudi v tretjem elementu igre, telesni pripravljenosti, saj so taktično in tehnično so že itak pregazili nasprotnike. Preden je Tamaro spet zatresel mrežo, so Brežani zamudili še vrsto zrelih priložnosti. Zadnji gol, povsem zaslužen, je po 11-metrovki, ki jo je Albertini hladnokrvno izvedel. Igra se je tako nadaljevala ob učinkovitih napadih Brežanov. Do gola so domačini prišli po morda edini resni akciji, ki so jo znali zgraditi v vsej tekmi: po strelu prav v zadnji minuti je Bregova obramba nekoliko spremenila smer žoge, tako da je vratar Hrvatin bil brez moči. (T. M.)
S. ANDREA - MLADOST 2:4 (2:2)
MLADOST: Bruni (Zanier), Lavrenčič, Devetak, Ulian (E. Kobal), F. Devetak, Gergolet, Sclauzero, Frandolič, Cianci, H. Kobal, Argentin. D. Gergolet.
STRELCI za Mladost: Frandolič, H. Kobal, Cianci in Argentin.
Zmaga Kraševcev je tokrat povsem zaslužena, saj so bili boljši od gostiteljev. Že od vsega začetka je bila razvidna premoč gostov, ki so dvakrat zatresli mrežo domačega vratarja. Delno podcenjevanje nasprotnika pa je prispevalo, da je S. Andrea najprej zmanjšal razliko in zatem še izenačil. Očitno je bilo, da Doberdobcem delitev točk ne odgovarja. To so potrdili v drugem polčasu, ko so zaigrali odločneje in z novima zadetkoma sklenili srečanje v svojo korist. (Zanier)
FOSSALON - JUVENTINA 0:1 (0:0)
STRELEC: Del Negro
JUVENTINA: Plesničar, Caiazzo (Cingerli), Travagin, Costa, Krpan, Medeot, Bastiani, Sermino, Marvin, Lauri, Del Negro.
Na gostovanju v Fossalonu je štan-dreška Juventina dosegla drugo zaporedno zmago in vse kaže, da se je otresla smole, ki se je je držala več časa. Glede nedeljskega srečanja povejmo, da so bili Standrežci za razred boljši od gostiteljev in da so si zmago povsem zaslužili. Prav gotovo je, da bi Juventina, če bi bila tako uspešna kot na zadnjih srečanjih, zasedala višje mesto na lestvici in bi se lahko potegovala tudi za napredovanje, ki sta si ga kolo pred koncem že zagotovila Pi-edimonte in Poggio.
O srečanju v Fossalonu povejmo, da so gostje zapravili več lepih priložnosti in da so nekajkrat zadeli vratnico. Ko je že kazalo, da jim bo tudi tokrat sreča obrnila hrbet, so po zaslugi Del Negra dosegli prednost.
MORARO - SOVODNJE 2:0 (0:0)
SOVODNJE: Gergolet, Košič, Vižintin, Bicciato, Hmeljak, Černigoj, Grilj
(Gulin), M. Fajt, Sambo, A. Fajt, But-kovič.
Na letošnjem zadnjem gostovanju so Sovodenjci položiliorožje v Moraru, s čimer se prav najbolje ne pripravljajo na sklenitev letošnjega prvenstvenega truda. Kljub tej ugotovitvi je treba povedati, da so si gostitelji zmago zagotovili tudi "po zaslugi" sodnika, ki je dokaj pristransko segal po piščalki, seveda na škodo Sovodenjcev. Ne glede na to, saj ta srečanja nimajo več nobenega pomena za lestvico, pa velja ugotovitev, da slovenska ekipa zaključuje prvenstvo z dokaj mlado postavo, kateri je treba posvetiti vso pozornost tudi v perspektivi prihodnjih sezon. Z vključitvijo dveh, treh igralcev lahko postane izredno dobra enajsterica, ki bo lahko dala več zadoščenja sovo-denjskim navijačem.
V Moraru sta si bili moštvi v glavnem enakovredni. Moraro je prvi zadetek dosegel v protinapadu. Medtem so se stopnjevali nerodni posegi sodnika in srečanja je bilo konec ob drugem zadetku gostiteljev, ki so izid zapečatili z 11-metrovko.
Nogometni turnir za osnovne in srednje šole
MLADINCI (2. IN 3. RAZRED NSŠ, igrišče na Padričah, 1. kolo)
Prosek - Opčine 8:1
STRELCI: Škabar 2, Dean Štolfa 1, Stocca 3, Zacchigna 2, Ferluga 1 PROSEK: Damjan Štolfa, Pahor, Mosetti, Škabar, Žagar, Dean Štolfa, Stocca, Zacchigna
OPČINE: Pavatič, Mesar, Tavčar, Limoncin, Kalc, Križman, Marc, Renčelj, Vrše, Froglia, Ferluga, Maver
Dolina - Sv. Jakob 1:4
STRELCI: Blason, R. Gombač 2, Visintin, Legiša
DOLINA: Rapotec, Lavrica, Mauri, Bandi, Blason, Bajc, Kralj, Coretti, Šav-ron, Švab
SV. JAKOB: M. in R. Gombač, Visintin, Macchiut, Krašovec, Legiša
NOVI PREOSTALI SPORED: 25. 5.: 18.00 Prosek - Sv. Ivan; 18.45 Opčine -Dolina; počitek: Sv. Jakob; 27. 5.: 18.00 Prosek - Dolina; 18.45 Sv. Jakob - Sv. Ivan; počitek Opčine; 29. 5.: 18.00 Prosek - Sv. Jakob; 18.45 Opčine - Sv. Ivan; počitek Dolina; 1. 6.: 18.00 Opčine - Sv. Jakob; 18.45 Dolina - Sv. Ivan; počitek Prosek.
Za končno lestvici bodo ob morebitnem istem številu točk odločali razlika v golih ali izidi medsebojnih srečanj.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 28. KOLA
Zaule - Olimpia	pr.
Kras - Primorje	0:1
Staranzano - Muggesana	1:0
San Sergio - Zarja	pr.
Vesna - Stock	2:2
L’Architrave - Supercaffe	0:0
Opicina - Čampi Elisi	0:1
Giarizzole - S. Luigi	3:2
LESTVICA
Primorje	28	13	11	4	32:17 37
San Sergio	27	12	11	4	35:17 35
Zaule	27	12	11	4	27:17 32
Kras	28	10	10	8	31:23 30
Staranzano	28	8	14	6	27:27 30
Opicina	28	9	10	9	27:23 28
Vesna	28	9	10	9	29:28 28
Čampi Elisi	28	7	14	7	31:33 28
Stock	28	7	13	8	25:30 27
Giarizzole	28	6	14	8	28:35 26
Supercaffe	28	8	9	11	34:36 25
Muggesana	28	4	16	8	34:35 24
Zarja	27	4	16	7	26:34 24
S. Luigi	28	7	10	11	26:35 24
Olimpia	27	6	11	10	22:32 23
L'Architrave	28	5	13	10	32:42 23
PRIHODJE KOLO (24. 5.) Primorje - Staranzano, Supercaffe -Vesna, Muggesana - Opicina, San Luigi - Zaule, Čampi Elisi - San Sergio, Zarja - Kras, Olimpia - L'Archit-rave, Stock - Giarizzole.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 25. KOLA
Fossalon - Juventina	0:1
Torriana - Brazzanese	1:1
Poggio - Sagrado	1:0
Piedimonte - San Lorenzo 2:0 Medea - Isonzo	2:2
Moraro - Sovodnje	2:0
Pro Farra - Azzurra	4:0
LESTVICA
LESTVICA
Piedimonte	25 13		10	2	34:17 36
Poggio	25 12		11	2	31:16 35
San Lorenzo	25	9	13	3	26:18 31
Moraro	25 13		5	7	33:15 31
Pro Farra	25 10		10	5	33:26 30
Fossalon	25	8	12	5	32:26 28
Sovodnje	25	7	9	9	16:18 23
Torriana	25	5	13	7	23:28 23
Isonzo	25	5	12	8	15:20 22
Sagrado	25	4	13	9	19:23 21
Juventina	25	6	8	11	22:32 20
Brazzanese	25	6	7	12	32:36 19
Medea	25	5	7	13	20:35 17
Azzurra	25	3	8	14	15:39 14
ZADNJE KOLO (25. 5.) Sagrado - Torriana, Isonzo - Piedimonte, Juventina - Medea, Sovodnje - Fossalon, Brazzanese - Pro Farra, San Lorenzo - Poggio, Azzurra - Moraro.
Skupina L
IZIDI 25. KOLA
Don Bosco - Domio	1:4
Roianese - CGS	1:2
S. Anna - CUS	0:0
Domus Arr. - San Vito	1:3
Rabuiese - GMT	1:2
Union - Breg	1:4
Počitek: Gaja
LESTVICA
LESTVICA
S. Anna	23	17	5	1	48:12 39
CGS	21	12	7	2	42:21 31
Rabuiese	21	13	4	4	41:22 30
Gaja	22	11	7	4	28:13 29
Domio	22	12	4	6	33:16 28
San Vito	22	9	5	8	34:28 23
Breg	22	8	6	8	29:20 22
Roianese	22	8	4	10	43:37 20
CUS	22	7	6	9	29:34 20
GMT	23	5	6	12	26:42 16
Domus Arr.	22	4	7	11	15:27 15
Union	22	2	3	17	14:54 7
Don Bosco	22	1	4	17	16:64 6
PRIHODJE KOLO (24. 5.)
Gaja - Union, Breg - Rabuiese, GMT
-	Domus Arr., S. Vito - S. Anna, CUS
-	Roianese, CGS - Don Bosco. Počiva: Domio.
Skupina M
IZIDI 25. KOLA
Hermada - Arrigosport	1:0
Campanelle - Fincantieri	pr.
Bora Viaggi - Aurisina	3:3
San Marco - S. Nazario	0:0
Primorec - Chiarbola	3:0
S. Andrea - Mladost	2:4
Počitek: Romana
LESTVICA
LESTVICA
S. Nazario	22	13	8	1	45:18 34
Primorec	22	14	5	3	43:17 33
San Marco	22	13	7	2	38:16 33
Fincantieri	21	9	5	7	44:37 26
Campanelle	21	9	5	7	44:37 23
Mladost	22	9	5	8	31:28 23
Chiarbola	22	8	6	8	34:38 22
Arrigosport	21	5	9	7	21:24 19
Romana	22	4	8	10	26:35 16
Hermada	22	4	8	10	20:30 16
S. Andrea	21	4	5	12	12:19 35
Bora Viaggi	22	3	7	12	35:56 13
Aurisina	22	3	5	14	16:56 11
PRIHODNJE KOLO (24. 5.) Romana - S. Andrea, Mladost - Primorec, Chiarbola - San Marco, S. Nazario - CGS, .Aurisina - Campanelle, Fincantieri - Hermada. Počiva: Arrigosport.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	član italijanska
in tiska Mr-'Trst	N ]|J iveze časopisnih
F ^	založnikov FIEG
19. maja 1987
Pogajanja o vzpostavitvi stikov med obema organizacijama
Pri urejevanju odnosov med EGS in SEV je status Zahodnega Berlina še sporen
MOSKVA — Pogajanja o sprejemu deklaracije o vzpostavitvi uradnih odnosov med Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) in Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS) so v bistvu razjasnila večino vprašanj, zataknilo pa se je okoli statusa Zahodnega Berlina. Sekretar SEV Vjačeslav Sičov je danes na tiskovni konferenci vseeno večkrat izrazil upanje, da bodo kmalu podpisali to izjavo, zastran Zahodnega Berlina pa je dal posredno vedeti, da bi se Vzhod strinjal s priznanjem dejstva, da je to mesto gospodarsko povezano z EGS, če to ne bi imelo za -posledico priznanja enake povezanosti v političnem in vojaškem smislu.
Odsotnost uradnih odnosov med obema vodilnima gospodarskima skupnostima je anahronizem, saj sta obe, se pravi tako države članice SEV kot EGS, že z davnih časov povezani s tradicionalnimi trgovinskimi stiki, je rekel Sičov ter pripisal zlasti novi sovjetski politiki poglavitno zaslugo za pripravljenost Zahoda, da v novem ozračju spoznava potrebo po urejanju odnosov med gospodarskima integraci-
jama. Toda v SEV poudarjajo, da smatrajo vsa pogajanja kot eno celoto: hkrati z večstranskimi odnosi obeh organizacij naj bi namreč uredile svoje odnose ž EGS nekatere države članice SEV (Moskva je že pred časom objavila, da je dosegla z Brusljem soglasje o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med EGS in ZSSR).
Za novi krog izvedenskega srečanja, ki naj bi prinesel še končno rešitev berlinskega vprašanja obe strani očitno nista uskladili roka.
Poleg olajšanja blagovne menjave si na sedežu SEV največ obetajo od urejenih odnosov na področju usklajevanja in sodelovanja v uresničevanju obeh programov znanstveno-tehnične revolucije, namreč med Zahodno Evropo in vzhodnim kompleksnim programom do leta 2000.
Strukturna podobnost obeh programov ni nikakršno naključje, je ob tem rekel Sičov, čes da bi bilo čudno, če bi bila oba programa precej različna. Prav zato pa lahko EGS oziroma Zahod spozna, da bi mu bilo vsaj toliko v prid, če bi dosegel razumno delitev dela kot Vzhodu.
Vodilni funkcionarji sekretariata SEV so navajali podatke, po katerih kaže, da se zahodne države (EGS) obilno poslužujejo sovjetske tehnologije, saj so odkupile več kot 600 licenc. Le umetne politične omejitve so preprečile plodnejši razmah sodelovanja, so predstavniki SEV pogosto napadali embarge na izvoz zahodne civilne tehnologije v dežele SEV.
Prav tako tu kritizirajo kot nenormalno in nevzdržno stanje v blagovni menjavi:‘SEV ima eno tretjino vse svetovne industrijske proizvodnje, na trgu EGS pa je navzoč skoraj izključno z energetskimi surovinami. Tudi to je eden velikih anahronizmov, so opozarjali funkcionarji SEV.
Kdo pa je sploh še proti vzpostavitvi odnosov in urejanju sodelovanja med SEV in EGS? Na to vprašanje je Sičov odgovoril, češ da so vsi poslovni krogi na Zahodu že zdavnaj za to, da. pa nekaterim, ki imajo poseben status pri obeh, ustreza status quo in so torej proti temu.
ANTON RUPNIK
Federico Fellini ni všeč Bothi
PRETORIA - - Južnoafriški rasistični režim je ublažil cenzuro na »politična dela« — knjige, časopise, gledališke igre, filme — h katerim prišteva tudi prospekte, posterje, koledarje, voščilnice in celo prstane, značke, kavne skodelice ter T-shirte! Sprostitev je sicer malenkostna, saj je »na indeksu« še 400.000 takšnih del, a če imaš kaj prepovedanega, te obsodijo na od 2 do 3 leta zapora. To tvega npr. bivši vodja Zvezne progresistične stranke v opoziciji Frederik Van Zyl Slabbert, ker ima kopijo spisov »No easy walk to freedom« Nelsona Mandele, voditelja Afriškega nacionalnega kongresa, ki je že 25 let v ječi.
Vladna cenzurna komisija pregleda letno okoli 1.500 »sumljivih« del. Med prepovedanimi avtorji oziroma stvaritvami so poleg Stalina in Maocetunga romanopisci John Steinbeck, D. H. Lawrence, Henry Miller, John Updike in Philip Roth ter filmi Mehanska pomaranča (Kubrick), Novecento (Berto-lucci) in Satyricon (Fellini).
Prvak v skoku v daljino
Po pisanju londonskih dnevnikov načrtuje IRA umor Thatcherjeve
LONDON — Pisanje angleških dnevnikov »Daily Mail« in »Daily Express« je te dni zelo vznemirilo britansko javnost, verjetno pa še najbolj ministrsko predsednico Margaret Thatcher. Dnevnika sta namreč objavila vest, po kateri je vodstvo Irske republikanske armade sklenilo dokončno obračunati z »železno damo«, to pa naj bi opravil eden izmed najbolj izkušenih severnoirskih teroristov, 28-letni Kevin Barry Art, ki ga policija že išče zaradi večkratnega umora. Za umor'Thatcherjeve so se severnoirski gverilci odločili, da bi maščevali smrt osmih svojih tovarišev, ki so 9. maja padli v zasedo posebnega protiterorističnega oddelka angleške vojske v Ulstru.
Po pisanju londonskih dnevnikov so severnoirski gverilci sklenili, da bodo umor organizirali ne da bi varčevali s finančnimi in človeškimi sredstvi.Kevin Barry Art naj bi namreč imel na razpolago 20 poklicnih morilcev, ki naj bi bili razdeljeni v dve skupini, praktično neomejeno količino
eksploziva in milijon funtov šterlingov, ki naj bi jim jih podarila Libija. Vir podatkov obeh člankov naj bi bila britanska obveščtevalna služba. Scotland Yard ni včeraj ne potrdil in niti zanikal pisanje časopisov.
Medtem je britanska vlada sprožila široko akcijo, da bi preprečila morebitni atentat, to nalogo pa je dobil elitni protiteroristični oddelek angleške vojske. Po pisanju Daily Express so prišli v Anglijo tudi preiskovalci enote E4, posebnega oddelka policije, ki je v Ulstru specializiran za boj proti gverilcem Irske republikanske armade.
Kevin Barry Art, domnevni vodja teroristične akcije, je bil zaradi umora namestnika direktorja zapora največje varnosti Maže v Ulstru v odsotnosti leta 1978 obsojen na dosmrtno ječo. Policija ga je aretirala pet let kasneje, iz zapora Maže pa je Kevin zbežal že po slabem mesecu. Od takrat ga angleški preiskovalci še iščejo.
Žabi—prvaku je ime Sugar Tovvn Dandy, preskočila je 6-metrsko razdaljo in si tako prislužila poljub presrečnega lastnika	(Telefoto AP)
Spopadi med policijo in študenti v Seulu
SEUL — V južnokorejskem mestu Kwangju je včeraj prišlo do ostrega spopada med dva tisoč demonstranti in policijo, ki je skušala zaustaviti protest študentov. Kwangjujski študentje so organizirali protest, da bi se spomnili sedme obletnice protivladne demonstracije, ki jo je policija zatrla v krvi.
Med včerajšnjim protestnim shodom se je vnel polurni boj med policijo in demonstranti, ki pa se je zaključil brez hujših posledic, če izvzamemo nekaj ranjenih in nekaj priprtih študentov. Demonstranti so vsekakor večkrat napadli agente, na katere so lučali kamenje in molotovke. Policija jim je bila kos le s sol-zilci.
Na sliki (telefoto AP): kolegi gasijo agenta, ki ga je zadela molotovka.
Rasističen odlok izraelske vlade
TEL AVIV — Izraelska vlada je sprejela odlok o zvišanju letne univerzitetne takse na 1.050 dolarjev za demobilizirane vojake — torej židovske študente - in na 1.550 dolarjev za vse druge — praktično Arabce, ki so kljub izraelskemu državljanstvu oproščeni vojaške službe. Ukrep je izzval hude proteste ne le med arabskimi študenti, ki so začeli včeraj bojkotirati študij, ampak tudi med dobršnim delom židovskih univerzitetnikov: predsednik združenja izraelskih študentov David Berman je vladno potezo označil kot sramotno dejanje rasističnega značaja, podobno pa se je izrazil tudi rektor telavivske univerze Ben Šaul.
Sprejetje odloka pomeni, da so prevladale v vladni koaliciji teze desničarskega Likuda, in to v času, ko se kuje bodočnost vlade same. Laburistični tajnik Baran je izjavil, da se je Izrael s tem korakom uvrstil med rasistične države, sicer pa Peresova stranka zahteva razpust parlamenta in nove, predčasne vojitve. V Izraelu živi poleg 3,5 milijona Židov okrog 800.000 Arabcev.
Iz Fidžija prihajajo nasprotujoče si vesti
SUVA — Položaj na otočju Fidži se še ni nikakor umiril, o čemer pričajo tudi nasprotujoče si agencijske vesti, ki prihajajo iz glavnega mesta.
Najprej je domača radijska postaja v nedeljo zaman napovedovala pomemben govor polkovnika Rabuke, ki naj bi, po doseženem soglasju z generalnim guvernerjem otoka, spregovoril v svojstvu novega ministrskega predsednika. Včeraj pa je generalni guverner otočja Penaia Ganilau, ki zastopa angleško kraljico in ima torej najvišjo ustavno funkcijo v državi, na tiskovni konferenci sporočil, da mu je polkovnik prepustil vso izvršno oblast, on pa naj bi razpustil nezakonito vlado in ponovno vzpostavil politični sistem parlamentarne demokracije. Ganilau je tudi izjavil, da je ukazal vojakom, naj se ponovno vrnejo v kasarne.
Na splošno presenečenje pa je včeraj Radio Fidži izjavil, da je med ceremonijo v vladni palači in ob prisotnosti generalnega guvernerja polkovnik Rabuka zaprisegel kot ministrski predsednik.
Na sliki (telefoto AP): domači trgovci indijskega porekla so včeraj stavkali in so se zbrali na protestnem zborovanju na glavnem trgu otočja