AKTUALNO« VPRAŠANJE Dne 22. decembra praznujemo Dan Jugoslovanske ljudske armade. Enote JLA so sestavni del svojega ljudstva, živijo s svojimi ljudmi in tako postajajo prizadevanja in težnje ljudstva hkrati tudi njihove težnje. Prav gotovo je to edina in najboljša pot k zbližanju in uresničevanju skupnih interesov. Da to niso samo prazne besede, nam dokazuje pred dnevi zgrajena cesta, ki povezuje Primorsko z Gorenjsko. To je nov objekt v nadaljnjem gospodarskem, še posebej pa turističnem razvoju Slovenije. Prav h gradnji te ceste pa so enote Jugoslovanske ljudske armade prispevale levji delež naporov in zagotovile, da Je bila cesta dograjena v tako rekordnem času. Svoje potrebne vaje so tu pripadniki Jugoslovanske ljudske ormade združili s koristnim in rezultat je bil — dvojni oziroma celo trojni uspeh. To Je prva cesta v Sloveniji, ki so jo pomagale graditi enote JLA. Morda Je prav ob tem dogodku najbolj ustrezen čas, da jim k njihovemu prazniku še enkrat iskreno čestitamo. Hkrati pa želimo in smo prepričani, da bodo v bodoče enote Jugoslovanske ljudske armade še sodelovale pri komunalni izgradnji Gorenjske. Lj. KTUAINO, VPRAŠANJE OB DNEVU JLA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X., ST. 98 — CENA DIN 10.— Kranj, 20. decembra 1957 V KRANJU... Prireditve v počastitev Dneva Jugoslovanske ljudske armade se v Kranju vrstijo že od 10. decembra dalje. Po večini so to športna tekmovanja med pripadniki JLA, rezervnimi oficirji, vojnimi invalidi, člani šahovskega društva Kranj itd. V soboto, dne 21. decembra bo v Prešernovem gledališču slavnostna akademija, ki ji bo sledila zabava v zgornji dvorani Doma JLA. V nedeljo se bosta pomerili nogometni reprezentanci kranjskega garnizona in Združenja rezervnih oficirjev občine Kranj. Ob 20. uri bo v Domu JLA družabni večer. ... NA JESENICAH Na Jesenicah pripravljajo v petek, 20. decembra telovadno akademijo v dvorani Fizkultur-nega doma. V 12 točkah bogatega in pestrega sporeda bodo nastopili cicibani, pionirji, pionirke, mladinci in mladinke ter" orodni telovadci TVD Partizan Jesenice. Ta akademija bo osrednja prireditev ob Dnevu JLA na območju jeseniške občine. ... NA BLEDU Na letošnji proslavi Dneva JLA bo poleg domačih recita-torjev sodeloval tudi Invalidski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Radovana Gobca. Ta obisk bo nedvomno prijetno do- Seja Sveta za kmetijstvo pri OLO Kranj urediti kmetijska Bodoče naloge; arondacija • ureditveni načrt investicijski elaborat posestva V ponedeljek je bila v Kranju prva seja novo izvoljenega okrajnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Razprava na tej seji je.bila izredno živahna in zanimiva. Kaže, da se člani sveta zavedajo odgovornih in težkih nalog, ki jih letos čakajo. Razpravljali so o problematiki kmetijskih posestev na Gorenjskem — o zemljiščih, osnovnih sredstvih, investicijah, dolgoletnih nasadih, živini, pridelku, delovni sili, tarifni politiki, prehrani in stanovanjih kmečkih delavcev, računovodski službi in evidenci, ureditvi posestev in delavskem upravljanju na kmetijskih posestvih. Celotno kmetijsko problematiko na Gorenjskem bo treba letos mnogo bolj smotrno urejati, če bomo hoteli doseči zadovoljive uspehe. Ena prvih in osnovnih nalog je nedvomno ureditev kmetijskih posestev. Šele urejena kmetijska posestva bodo lahko nudila krepko in neomajno osnovo za nadaljnje delo na vasi. Na Gorenjskem je 11 kmetijskih posestev, ki imajo 1286,78 ha zemlje splošno ljudskega premoženja, v najemu pa je imajo 45,23 ha. Od skupne površine, ki jo posestva izkoriščajo, je 39,5% njiv, 0,7 vrtov, 2,2 sadovnjakov, 20,9 travnikov — to je skupaj 63,3% obdelovalnih površin. Razen tega imajo posestva 92,91 hektarov pašnikov, 353,18 ha gozdov, od skupne površine pa je 0,8 ha nerodovitne zemlje. Nobeno posestvo pa pravzaprav še do danes nima urejenih zemljiško-knji/nih zadev, zato obstojajo razlike med dodeljenimi zemljišči in tistimi, ki jih dejansko obdelujejo. Neurejeni zemljićko-pravni odnosi otežkočajo .smotrno izkoriščanje zemlje in onemogočajo popolno evidenco. Zato bo pri bodočem delu treba začeti kar tu — odgovorni upravni organi in uprave posestev bodo morale najprej poskrbeti, da se ti odnosi uredijo. To bo hkrati tudi osnova nadaljnji arondaciji, ki še vedno ni dokončana. Nesmotrnost pri dosedanjem delu se kaže tudi pri dajanju zemlje v zakup oziroma jemanju v zakup. Ponekod, na primer v Cerkljah in Škofji Loki, so dali tretjino zemlje v zakup. Vzrok je v neurejenem gospodarjenju. Parcele so še vodno razdeljene in oddaljene med seboj po več kilometrov. Ce bi bila zemlja arondirana, bi oddaja zemlje v zakup prav gotovo ne prišla v poštev. Sedanji pojavi oddaje za kmetijska posestva ne pomenijo gospodarskega napredka. Kmetijska posestva morajo postati jedro celotne kmetijske proizvodnje, zato bi bilo edino prav, da posestva stremijo k temu, da dobijo čimveč zemlje v zakup, ne pa da jo celo samn oddajajo. Osnovna sredstva, ki jih imajo kmetijska posestva, so zelo iztrošena, gospodarska poslopja pa neustrezna. Ze struktura osnovnih sredstev kaže, da pii takih razmerah ne moremo pričakovati od posestev zavidljivih uspehov. Samo to, da je 63,1 % vseh osnovnih sredstev gradbenih objektov, pri čemer pa niso všteta stanovanjska poslopja, nam pokaže kaj čudno razmerje. Upoštevati pa moramo, da so ti gradbeni objekti zastareli, negospodarsko razporejeni in grajeni. Taka struktura osnovnih sredstev je dediščina preteklosti in posledica nesmotrnega vlaganja investicij. Osnova ža delitev investicij mora biti vsekakor proizvodni načrt, vendar tega do sedaj posestva niso sestavljala. Zato so marsikaj gradili, za kar se je kasneje pokazalo, da je ekonomsko popolnoma neutemeljeno tako glede na količino pridelkov kot lokacijo posestva. Vsekakor bomo morali v bodoče investirati vedno z računico v roki, samo na osnovi ureditvenega načrta in investicijskega elaborata. Osnova ureditvenega načrta pa naj bo tista poljedelska panoga, ki je za posamezna posestva najbolj rentabilna. Le tako bodo kmetijska posestva'lahko postala močne gospodarske organizacije, Veliko breme za posestva je tudi star innvenlar, ki ga ne morejo več uporabljati, zaradi visoke ocenitve pa ga tudi prodati ne morejo. Vsekakor se bodo morala vsega tega posestva iznebiti, če bodo hoteli zadihati. V bodoče bodo morala misliti posestva tudi na specializacijo. Ponekod se kažejo že prva stremljenja k temu. Do sedaj se je specializiralo samo Kmetijsko posestvo Preddvor, ki ima na večini obdelovalnih površin urejene sadne plantaže. Živinorejo bo posestvo gojilo, ko bodo nasadi obrodili, samo še kot pomožno panogo. Nekoliko drugačno strukturo proizvodnje ima tudi Vrtnarstvo — ekonomija Kranj, ki ima razen živinorejsko-poljcdelskcga še dva vrtnarska obrata. Od teh je eden specializiran za cvetličarstvo, medtem ko je drugi urejen pretežno za pridelovanje zelenjave in sadik. Vsa ostala kmetijska posestva na območju okraja pa so sploš- na posestva, kjer sta glavni in tudi edini panogi živinoreja in poljedelstvo. Povprečno se je proizvodnja na kmetijskih posestvih povečala letos v primeri z letom 1955 za 50%. Ponekod in v nekaterih vrstah kultur se je pridelek povečal celo za še enkrat. Seveda vsa posestva niso uspela izboljšati in povečati pridelka, ponekod so posestva stagnirala in nazadovala. Kaže, da bodo edino s specializirano proizvodnjo lahko dosegala večje in boljše uspehe. Ponekod se že jasno vidi, v katero smer bodo šla, zato lahko na podlagi dosedanjih izkušenj in prirodnih pogojev nekako sklepamo, da se bo verjetno Kmetijsko posestvo Hrastje v bodoče razvijalo v močno živinorejsko poljedelsko posestvo. Kmetijsko posestvo Jezersko bo moralo izpopolniti živinorejo, Kmetijsko posestvo Cerklje bo razen splošnega intenzivnega kmetijstva gojilo jagodičevje itd. Prav ob letošnjem pridelku pa se je pokazalo, da so se posestva premalo zanimala, da bi si pridobila trg. Tudi to bo v bodoče naloga kmetijskih posestev, ki naj bi skrbela, da bodo trgi industrijskih centrov vedno dobro založeni. Verjetno se bo Kmetijsko posestvo v Zab-nici usmerilo na to, da bo oskrbovalo industrijska središča s kmetijskimi pridelki. Vendar naj bi kmetijska posestva nastopala neposredno pred potrošnikom, brez vsakršnih posrednikov, ki samo po-dražujejo kmetijske pridelke. Skratka, težnja posestev po večji proizvodnji naj bi bila združena s težnjo po bolj organizirani prodaji. Lj. živetje za blejsko občinstvo, saj bo imelo priliko zbor prvikrat pozdraviti na domačem odru. — Na slovesnosti pred praznikom bo krajevni odbor ZB Bled razvil tudi svoj prapor. — Po proslavi bo občinski odbor rezervnih oficirjev priredil za aktivne in rezervne oficirje družabni večer. Na praznik JLA, v nedeljo pa bo zbor rezervnih oficirjev, pod-oficirjev iin mlad''mcev predvo-jatške vzgoje pred Park hotelom. V patruljnem teku, ki bo takoj za tem, bodo sodelovale ekipe športnih organizacij, rezervnih in aktivnih oficirjev, pripadnikov ljudske milice itd. Garnizija z Bohinjske Bele bo ob tej priliki pripravila na terasi Park hotela razstavo vojaške alpinistične opreme in orožja. Naj.bojšiim športnikom in šport, disciplinam, ki so se v decembrskih tekmovanjih, prirejenih na časi Dnevu JLA najbolje odrezala, 'bodo po nedeljski svečanosti razdeljene nagrade, diplome in prehodna zastavica. _ -jb Razprava o gorenjskem turizmu Svet za turizem in gostinstvo OLO je v torek razpravljal o poročilu in resoluciji o razvijanju turizma v kranjskem okraju. To poročilo in resolucijo bo svet predložil Okrajnemu ljudskemu odboru, ki bo temu pomembnemu gorenjskemu gospodarskemu 'področju posvetil eno svojih prihodnjih sej. V razpravi so člani sveta sodili, da je poročilo temeljito, da pa bi kazalo v njem še bolj obravnavati nekatera vprašanja, kakor na primer kadre v turizmu in gostinstvu, bodočo dejavnost turističnih društev, perspektivo »Gorenjskega sejma«, vlogo lova in ribolova v turizmu in podobno. OB PRAZNIKU V SKOFJI LOKI Priznanja za delo Skofja Loka, 18. decembra — V okviru prireditev za občinski praznik Škofje Loke je bila danes popoldne v Skofji Loki slavnostna seja ObLO. Potem, ko so počastili padle borce ki talce, je predsednik Občiiskega odbora SZDL Skofja Loka, Milan Zakelj, prebral predlog političnega in gospodarskega programa, ki naj bo napotilo za delo novega ljudskega odbora v naslednjiih štirih - letih. Na današnji seji so sprejeli tudi odlok o priznanju dolgoletnega družbeno pomembnega dela. S tem priiznanjem so nagradili zveznega ljudskega poslanca Borisa Ziherla, dr. Pavla Blaznika ter društva in organizacije — Zvezo borcev, TVD Partizan, gasilsko društvo Skofja Loka in KUD Godcšič. V prihodnje bodo ob občinskem prazniku podeljevali taka priznanja za dužnim posameznikom, organizacijam in društvom za zasluge pri delu na gospodarskem, političnem, zdravstvenem, kulturno-prosvet-nem in telesno-vzgojnem področju. V SLIKI IN BESEDI nairamgovor Park Svobode pred Sindikalnim domom v Kranju so že začeli preurejati v pravljično vas — otroški novoletni sejem (levo). To bo veselo na ledeni plošči, s katero bo, seveda če vreme ne bo preveč muhasto, ljubitelje drsanja v Kranju kaj kmalu razveselilo Komunalno podjetje Kranj. Drsališče bo v bližini pokojninskega zavoda. V razvedrilo mi je namizni tenis Dopodan je v šoli, po kosilu pri šolskih knjigah. Takrat je nisem hotel motiti. Po učenju sem jo videl, kako na igrišču pred II. gimnazijo »nabira« kondicijo. Ko je pretekla nekaj rund, je hitro vzela loparček v roke in že poskakovala za na-rnizno-teniško mizo — tudi zdaj je nisem mogel nadlegovati. Sklenil sem, da jo bom obiskal zvečer na domu. Ko sem vstopil, je sedela spet pri šolskih knjigah. Oprostil sem se, ker sem jb moral zmotiti pri delu, ona pa mi je rekla: »In če bi hotela narediti vse vaje iz matematike, bi mi za nič drugega ne ostalo časa.« Skoraj vsak dan tako mine osmošolki Marijani Plutovi ia Kranja, ki je že dalj časa tudi članica državne reprezentance v namiznem tenisu in tudi republiška prvakinja. »Koliko časa pa že igrate ping-pong?«, sem jo vprašal. »Štiri leta je minilo, kar sem prvič udarila z loparčkom belo žogico.« »Kdo pa vas je navdušil za to igro?« »Vedno sem imela največje veselje do tenisa, toda takrat se nisem mogla posvetiti temu športu, ker zato v Kranju ni bilo pogojev. Brat pa je že igral ping-pong. Skupno s prijateljicami pa smo se potem tudi me odločile za namizni tenis.« »Kdaj ste dosegli največji uspeh s to majceno žogico?« »Za sedaj si štejem v največji uspeh leto 1955, ko sem bila na republiškem prvenstvu kar štirikrat finalistkah« »Vam je namizni tenis učenju kaj v oviro?« »Prav nič in upam, da bom tudi osmi raizred končala s prav dobrim uspehom.« »Kam pa po maturi?« »Najraje bi študirala tehnično kemijo. Če mi bo pa za namvz-ni tenis zmanjkovalo časa, bom z igranjem prekinila. Sicer mi je ping-pong že danes le v razvedrilo.« »Kako je potem mogoče, da ves prosti čas izkoristite le za vesten trening?« »Ker mi je le-ta v posebno veselje. Saj som do danes prav zaradi tega videla že skoraj vsa večja mesta Jugoslavije. Bila sem tudi že v Avstriji, zdaj pa pričakujem, da bom konec tega meseca šla v Bolgarijo in kasneje morda tudi na evropsko prvenstvo, ki bo v Madžarski.« FaBo S A V torek so se v Parizu sestali zunanji ministri 15 dežel, članic Atlantske zveze. Proučili so več vprašanj od razorožitve do sodelovanja na znanstvenem torišču. Njihova naloga je bila, da pripravijo gradivo za drugo sejo predsednikov vlad. Ti so se sestali popoldne. Obe seji sta bili za zaprtimi vrati. — Drugi dan atlantske konference je pokazal, da je vojaška in politična kriza zahodnega bloka napotila večino državnikov k zaključka, da je treba z vzhodnim blokom obnoviti pogajanja za zagotovitev miru. Predsednika danske in norveške vlade sta bila zelo odločna in sta napovedala, da ne bosta privolila, da bi zgradili na ozemlju njunih dežel raketna oporišča, šefi vlad so se sporazumeli, da mora Zahod pod vzeti nove napore o razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Resolucijo o tem vprašanju bodo izdelali zunanji ministri Britanije, Francije, Belgije in Kanade. A Predsednik libanonske republike je nedavno zahteval od predsednika ZDA. naj ne obravnavajo nobenih važnih vprašanj glede Bližnjega Vzhoda na parišiki konferenci Atlantske zveze, dokler ne bodo končana osebna posvetovanja in dosežen sporazum z vsemi zainteresiranimi deželami. Predsednik Eisenhovver je na to poslanico odgovoril, da ZDA ne bodo sprejele nikakršnega sklepa, ki bi kakorkoli škodoval življenjskim koristim kake druge dežele, ne da bi se poprej temeljito posvetovale s tisto deželo. — Sirski državni minister za informacije Saleh Akil pa je še posebej izjavil, da bi razmestitev ameriških raketnih oporišč v nekaterih arabskih deželah pomenila veliko nevarnost za te in ostale arabske dežele. Arabske dežele nimajo nobenega interesa, da bi posegle v morebitni spopad med Vzhodom in Zahodom. A Razmere na Cipru — tako bi dejal nepoučen opazovalec — so se zadnje dni precej spremenile. Izmenjan je bil namreč britanski guverner. Generala Hardinga je zamenjal Hugh Foot. Britanski tisk je spremljal to izmenjavo guvernerjev z zagotovili, da pomeni to dokaz dobre volje Londona in začetek nove dobe, ker da uživa Foot ugled moža liberalnih nazorov. Guverner je z govorom po radiu pozval prebivalce k miru. Vzlic temu pa je gibanje za samoodločbo na Cipru prav zadnje dni oživelo. Po vseh večjih mestih so bile protibritan-ske demonstracije. Grški župani ciprskih občin so sprejeli resolucijo, v kateri terjajo priznanje pravic do samoodločbe in Makariosovo vrnitev. Eoka je izdala več razglasov, v katerih poudarja, da se bodo Ciprčani za pravico samoodločbe še nadalje borili — najprej na diplomatskem torišču OZN, če pa to ne bo zaleglo, bodo znova zgrabili za orožje. — V Nikoziji so znova odredili policijsko uro, na ulicah se je spet pojavila bodeča žica. — Zdaj ima besedo London. Tamkaj menijo, da lahko novi guverner Hugh Foot začne pogajati (z etnarhom Ma-kariosom) z več upanja kakor njegov predhodnik general Harding, ki je bil orodje nasilne politike. A Djakarta, 18. decembra. — Predsednik vlade Djuanda je na sestanku z novinarji izjavil, da bo Indonezija še nadalje uveljavljala dosedanjo politiko napram Nizozemski, če ne bo dosežen noben sporazum o Zahodnem Irianu. O nizozemskem premoženju v Indoneziji bodo odločali pozneje, pri čemer bodo spoštovali mednarodno pravo. Djuanda je očital nekaterim nizozemskim krogom v Indoneziji, da v sedanji krizi niso hoteli privoliti v sodelovanje z vlado in ljudstvom. Zato bo njihovo premoženje prevzela v upravo država. Le-ta pa bo pozneje sklepala o tem. katera podjetja bodo vrnili lastnikom in katera nacionalizirali. Djuanda je tudi dejal, da ni nobena skrivnost, da je vlada že nekaj časa nameravala podržaviti nekatera nizozemska podjetja, tako plinarne in elektrarne. — Vsi dosedanji ukrepi v okviru kampanje za osvoboditev Zahodnega Iriana niso prizadeli državnega proračuna. Zlate rezerve indonezijske banke, deponirane na Nizozemskem, znašajo 31 milijonov rupij. LJUDJE IN DOGODKI „VRHUNSKI SESTANEK" IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475. 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONB-DELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Znamenita pariška palača Chaillot bo danes zaprla vrata za zadnjimi gosti, ki so ta teden zborovali v njenih dvoranah. Oči vsega sveta so bile uprte v dogajanja za. temi vrati; nič manj kakor dvatisoč novinarjev, na stotine televizijskih, filmskih in navadnih fotografskih aparatov je poskušalo ujeti vsako besedo, vsak korak in vsako kretnjo udeležencev tega važnega sestanka. Pa je bil res tako važen? Lahko bomo presodili, če pogledamo zakaj, kako in s čim so se ukvarjali najvišji predstavniki petnajstih dežel — članic Atlantskega pakta. Zakaj so se sešli zahodni državniki v Parizu? Ugledni ham-burški list »Die rVelt« je na dan, ko se je sestanek začel, v svojem uvodniku zapisal: »Atlantska vrhunska konferenca jo reakcija na oba sputnika, reakcija na tisti šok, ki ga je preživel zahodni svet zaradi sovjetske premoči vsaj na tem področju ... »kratka posledica strahu.« Res ni mogoče prezreti, da jo bil sovjetski znanstveni uspeh z vsemirskimi raketami vznemirljivo znamenje, ki je spodbudilo zahodne kroge, da bi pregledali svoje sile in jih okrepili in opremili z najnovejšimi uničevalnimi orožji in tako — po malce nerazumljvih besedah ameriškega predsednika Eisen-howra dosegli »da bi bilo ravnotežje vedno na strani zahoda.« To so bili nameni ustanoviteljev Atlantskega pakta, ko so sklicali vse članice na posvetovanje v Pariz, in ti nameni so rodili tudi dnevni red sestanka: utrditev močno razmajane enotnosti in okrepitev ta-koimenovanega »atlantskega obrambnega ščita«. Pozornost vsega sveta je te dni veljala pariškemu sestanku, toda ne zato, da bi slišali obrabljene blokovske fraze in doneče besede o zahodni obrambni enotnosti. Teh je bilo dovolj že od leta 1949, odkar so pakt ustanovili, in svetovna javnost si je na jasnem, da z njimi niso prišli daleč. Nasprotno, problemi, različna mnenja in celo spori med posameznimi članicami so se zadnje čase tako namnožili, da so opazovalci govorili o njih kot o grobarjih te zahodne vojaške zveze. Na konferenco je prišel sam Eisenho\ver, da bi z razsodnostjo in splošno priljubljenostjo pomagal premostiti nasprotja, skoraj naravnost iz bolniške postelje, toda položaj v Atlantskem paktu je bil tak, da je bilo malo verjetno, če bo imelo njegovo, v glavnem samo reprezentativno sodelovanje kaj haska. Na konferenci je namreč za hrbtom ameriškega predsednika stal trdi in nepopularni minister za zu-naje zadeve Dulles in njegova podoba je metala hladno senco na sporazum med članicami in na upanje, da bi neprijetni mednarodni položaj le naletel na trezno presojanje in primerno ravnanje. In to je bilo tisto, kar je svetovna javnost pričakovala od zbora atlantskih državnikov v Parizu. Povsem očitno je bilo namreč, da je bila obrambna mrzlica zahodnega sveta neutemeljena in nespametna. Ob današnjem napredku znanosti in tehnike pa je bilo tudi za članice Atlantske zveze dokaj dvomljivo, če bi imelo oboroževanje in razglabljanje o atomski obrambi in gradnji raketnih oporišč še kakšen smisel. Norveška in Danska, obe članici pakta, sta se pred kratkim že uprli gradnji strateških postojank na svojih tleh, zdaj pa sta v Parizu predsednik norveške vlade ter danski zunanji m'ni-ster ponovno potrdila tako stališče. Tudi Adenauer je prišel na pariško zasedanje odločen, da nikakor ne bo sprejel za svojo državo kakih raketnih obveznosti. Organizatorji sestanka so najbrž pričakovali, da bodo »uporniške« države med sestankom spremenile mnenje, posebno še, ker je Eisenhovver ob prihodu v Pariz ljubeznivo prepričeval udeležence o nujnosti atlantskega obrambnega ščita. Toda ušteli so se in vsa Eisen-hovvrova zgovornost in očetovski opomini niso naredili pričakovanega vtisa. Jz točk dnevnega reda na pariškem sestanku je bilo razvid- no, da je na zasedanju prevladovala le razprava o raketnem oboroževanju, skoraj nič pa ni bilo rečeno o spornih problemih, ki od vsega začetka na znotraj spodkopujejo temelje te vojaške organizacije. Preveč jih je, da bi jih naštevali, toda povsem nasprotna stališča med članicami glede vprašanj, kakor sta na primer Alžirija in Bližnji vzhod, so v sedanjem vzdušju mnogo bolj nevarna kakor katerakoli vsemirska raketa. Odlagati jih in dajati prednost raketni oboroževalni mrzlici je pomenilo skrivati glavo v pesek in z vso silo nasprotovati prizadevanjem za pomiritev in za pameten izhod iz današnjega napetega mednarodnega položaja. Ne sestanku ni bilo mogoče prezreti važnega, a nevidnega in nepovabljenega udeleženca, sovjetskega ministrskega predsed-sednika Bulganina. 2e prej so trezni krogi za Zahodu sodili, da so imela pisma, ki jih je bil poslal sovjetski državnik atlantskim državnim voditeljem, vse prej kakor propagandni značaj. Ob predlogu za nevtralni pas v Evropi z Vzhodno in Zahodno Nemčijo, s Češkoslovaško in Poljsko — torej ob stvarnem in sprejemljivem koraku za pomiritev — se je zdela atlantska oboroževalna histerija nebogljena in morda celo malce smešna. Podoba je, da so v zadnjem hipu uvideli to tudi udeleženci pariške konference. Odpor proti hladni vojni in novim oboroževalnim načrtom je bil med članicami pakta na zasedanju tako nepremagljiv, da so ga hočeš nočeš morali upoštevati tudi Američani in Angleži, čeprav so prišli v Pariz z namenom, da bi za raketno oborožitev pridobili vse članice pakta. Prav tako je bila zahteva po neposrednih razgovorih med Vzhodom in Zaho-hodom tako močna, da je niso mogli izpustiti niti iz razprave niti iz zaključne deklaracije. Skratka, vkljub nasprotnim prizadevanjem so na tem najvažnejšem letošnjem sestanku zahodnega sveta želje za miroljubnim reševanjem sporov dobile bolj kakor kdaj prej svoj obraz in izraz. Jelo Turk. kratko, vendar zanimivo KITAJSKA TRGOVINSKA DELEGACIJA OBISKALA »ISKRO« V ponedeljek, 16. decembra je obiskala tovarno »Iskra« v Kranju kitajska trgovinska delegacija, ki jo je spremljal republiški sekretar za delo tov. Marjan Dular. Gosite je sprejel direktor tovarne Silvo Hrast in jim raizkazal posamezne obrate. Zanimali so se zlasti za organizacijo dela in proizvodni plan tovarne. Kitajski gostje so se zadržali v podjetju približno 3 ure. M. D. NA PIONIRSKEM SEJMU V KRANJU BODO ZNIŽALI CENE Park Svobode pred Sindikalnim domom v Kranju bodo tudi letos preuredili v pravljično vas, kjer bo 27. decembra ob 6. uri zvečer odprt otroški novoletni sejem. Zvedeli smo, da bosta trgovini »Potrošn'k« in »Kolo-niale« prodajali pionirjem in cicibanom kekse, bonbone ter podobne stvari po znatno znižanih cenah. Bržkone bodo zgledu teh dveh trgovin sledile tudi ostale. JESENIČANI ZA NOVOLETNO JELKO Kaže, da na Jesenicah letos ne bo tako pestrih prireditev za Novoletno jelko, kot so bile v minulih letih. Terenske organizacije bodo pripravile otroške čajanke, Mestno gledališče pa pripravlja otroško igrico ZMANJŠEVANJU ZALOG V TRGOVINAH Tajnik Trgovinske zbornice za okraj Kranj Ivo Sefic: »Po moji sodbi zalog v trgovinah zdaj ne zmanjšujejo, vsaj bistveno ne. Kolikor pa se to dogaja zaradi bližajoče se novoletne inventure, je to slabo in negospodarsko, saj trgovine ne morejo doseči tolikšnega prometa, kot bi ga sicer lahko. Ob koncu leta je promet običajno največji in lo-gčna posledica tega je, da se zaloge manjšajo in da so inventure ob Novem letu v precej praznih trgovinah.« Gospodinja Sonja Stepanova: »Ni prvič, da prav v decembru ne dobim v trgovinah tistega, kar želim kupiti. Tako na primer nikjer v Kranju nisem uspela kupiti toplih otroških dokolenk. Povscd so mii ponujali tanke, poletne. Celo po elast'ko bi skoro morala v Ljubljano. Se marsikaj bi lahko naštela in zdi se mi, da so to tako vsakdanji predmeti, da jih res ne bi smelo zmanjkati. Za zadnje dni v decembru, ko bodo ljudje dobili denar, sem prepričana, da bo iabira še manjša. Lz previdnosti sem dala na stran za dedka Mraza nekaj denarja že 1. decembra. Dosedanje izkušnje »o me pač tako izučile.« Gospodinja Saša Luinova: »V špecerijskih trgovinah do sedaj še nisem ničesar pogrešila, pač pa ima premajn.no izbiro galanterijska streka. Ze nekajkrat sem zastonj povpraševala po sukancu. Lahko bi ga sicer dobila 1000 metrov skupaj, ne pa manjših navojev. Tudi ustrezne prejtce za nogavice in raznih drugih malenkosti prepogosto zmanjka. Za okrasitev novoletne jelke sem že zdaj nakupila vse obeske, pa tudi knjige in kekse, ker se bojim, da bo teh stvari zadnje dni v mesecu zmanjkalo. Lani se mi je celo pripetilo, da nikjer v Kranju nisem mosla dob'ti za Novo leto ne razglednic in ne običajnih vizitk.« Poslovodkinja špecerijske in delikatesne trgovine »Potrošnik« Kranj. Angelca Jarčeva: »Naše zaloge so decembra enake kot v kateremkoli drugem mesecu. Novoletna inventura nas ne moti in v želji, da bi zadovoljili vse kupce, tudi ob koncu leta nabavljamo vse, kar od grosističnih podjetij lahko dobimo. Mislim, da ni stranke, ki ji v tem času ne bi mogli ustreči. Trdi za večino ostalih špecerijskih trgovin lahko rečem, da zalog letos ne manjšajo, kar je edino pravilno.« Mladena Sirole »Skok, cmok in bistrook«. Ni pa program še dokončno sprejet, kajti v teh dneh razpravljajo o pr'ioravah še terenski odbori SZDL in ostalih organizacij. Vsekakor pa otroci že težko pričakujejo dedka Mra- BOHINJCI BODO GOSTOVALI NA KOROŠKEM Folklorna skupina Turističnega društva v Bohinju, ki je zabeležila letos okrog 30 nastopov, se pripravlja na gostovanje po Koroškem v začetku januarja prihodnjega leta. S tem gostovanjem bo skupina vrnila obink koroški folklorni skupini, ki je sodelovala to jesen na kravjem balu v Bohinju. Plesalci bodo nastopali v nekaterih slovenskih vaseh ob Vrbskem jezeru in v ZMjski dolini ter prikazovali vrsto starih slovenskih plesov. Meseca oktobra letos' je napravila bohinjska folklorna skupina tudi propagandni izlet v Benetke in Trst. Oblečeni v narodne noše so se plesalci v Benetkah vkrcali v gondole, cktet pa je zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Tamkajšnje prebivalstvo je takoj napolnilo Markov trg in jih navdušeno pozdravljalo. Plesalci so v Italiji nastopili v raznih krajih. VLOM V TRGOVINO V LESCAn V trgovini Kmetijske zadruge v Lescah so bili prejšnjo soboto presenečeni, ko so prišli v službo. Takoj so vedeli, da gre za vlom. Po pregledu so ugotovili, da je neznanec odtrgal mrežo na cfcnu, odstranil visečo ključavnico skladišča in tako prišel v prodajalno. Iz, b'agajne tekstilnega blaga je odnesel 310 000 dinarjev. To pa mu še ni bilo dovolj, ka:j'ti ugotovili so, da je hkrati nabasal tiu>ii štiri kovčke tekstilnega blaga in tako oškodoval trgovino za približno 410 C00 dinarjev. Preiskava je v toku. K. M. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE V BPT V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržču si že dlje časa prizadevajo, da bi ustanovili center, kjer bi hitro in dobro usposabljali delavce za delovna mesta. Kaže, da bodo prve dni januarja slavili rojstvo centra za izobraževanje. Center bo organ:ziran decent.ralistično, to je, priučevanje in izobraževanje ne bo potekalo samo v enem osrednjem centru, temveč bedo podobni manjši centri v posameznih obredh. K takemu načinu organ:zirainja centra sili podjetje način proizvodnje in pogoji dela. Lj. POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV ZDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN Na Bledu bo v petek, 20 decembra posvetovanje predstavnikov 15 podjetij, članov Združenja jugoslovanskih železarn o preizkušanju železa in jekla. Posvetovanje bo trajalo dva dni in na dnevnem redu je 10 predavanj. Vsakemu predavanju bo sledila strokovna raaprava. Namen ^posvetovanja je izmenjati izkušnje na področju preizkušanja železa in jekla ter doseči medsebojno povezavo strokovnjakov posameznih železarn in potrošnikov proizvodov črr.p metalurgije. U. DOSTOJNA ODDOLŽITEV PADLIM BORCEM IN TALCEM NA DOVJEM Dne 16. decembra 1941 so se prebivalci Dovjega, Mojstrane in Belce dvignili v upor proti okupatorju kateremu pa je kmalu uspelo izslediti veLko tist.h, ki so tisto noč požigali mostove, sodelovali pri napadu na orož-niško postajo in graničarsko ka-ravlo ter ostalih sabotažnih akcijah. Končali so v Dragi, Mautt-hausenu in drugih taboriščih. Kakor že vsa leta, je tudi letos organizacija ZB pripravila ob sodelovanju z ostalimi organizacijami zelo lepo komemoracijo, ki je bila v nedeljo, 15. decembra, pred spomenikom padlim borcem in talcem na Dovjem. Tej je sledila slavnostna akademija, ki se je je udeležilo več kot 300 ljudi, med gosti pa tajnik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Potočnik. Program je bil zelo bogat, izpolnjen, s petjem, recitacijami in slikami — poleg izčrpnega pregleda dogodkov pred šestnajstimi leti. J. S. CEPLJENJE PROTI OHROMELOSTI V OBC'NAH BLED IN BOHINJ Prejšnji teden so že drug'krat cepili vse predšolske otroke, ki živijo na območju občin Bled in Bohinj. Obakrat je ta zdravstvena akcija zelo dobro uspela, saj se je priglasilo k cepljen ju nad 95 % prizadetih otrok. Pri P"vem cepljenju je bilo v občini Bled cepljenih 95.94 % otrok, v Bohinju pa 96,95%, pri drugem pa je bilo- v blejski občini od 1001 otrek cepljenih 950, le 23 jih je :iz neopravičenih vzrokov izostalo, 23 pa je bilo cepljenih že prej ali pa so bili bolni. V občini Bohinj pa je bilo od 563 otrok cepljen;h 554. Pričujoči rezultati kažejo, kako je zdravstvena vzgoja v zadnjih letih napredovala, in s kakšno resnostjo se je ljudstvo zavze'o za to človekoljubno akcijo. Nedvomno pa so k uspešnemu poteku cepljenja največ prispevali prav zdravstveni delavci obeh občin. Zlasti dobra je bila organizacija cepljenja po obširnem območju obeh občin, saj so bila urejena cepišča tako, da nikjer ni bilo treba staršem z otroki hoditi predaleč. — Veliko razumevanje pa so pokazala tudi nekatara podjetja, saj so prispevala za cepivo 1 milijon 792.000 din samo na Bledu, v Bohinju pa 290.000 dinarjev. -jb PREDDVORSKI MLADI ZADRUŽNIKI OBISKUJEJO SOLO Od srede novembra že traja v Preddvoru pouk na Kmetij-sko-gespodarski šoli. Obiskujejo kar lepo število deklet in fantov. Poučujejo j h profesorji tukajšnje osemletke in strokovnjaki Okrajne zadružne zveze Kranj. Za izobraževanje kaižejo mladi zadružnki mnogo volje in prizadevanja. V teh dneh so imeli v Preddvoru tudi občni zbor KUD, v katerem je vključenih precej mladincev. V. A. 13 4848 ^64352 ^073340772750^435^30 Kakorkoli se je branil in odtegoval: spo-zune, ki se ga ;e ok!en:lo danes, mru ni dovolilo, da bi zopet zdrsnil v toge kalupe svojih starih prepričanj. Ni bilo tako, kot toli-lookrat doslej. Ni mogel, da bi porajajočo se misel zatrl s kaegcričnim »v resnici je vse drugače t« Ni mogal več, da bi vsako spoznanje, ki bi moto povz-očiti spremembo, enostavno zanikal. Ko se je cb koncu do'gega kasarniškega hodnika ustavil, topo zroč v konice svojih škornjev, je v^del, da je končno presekal vozel, ki ga je ovijal vse doslej. V mesecu dni bivanja v Arraiji se je sicer nabralo marsikaj, kar je rušilo njegova »utrjena« pre-ričanja, toda še vedno ne toliko, da bi jih zrušilo. Od doma je cdšel s kopico najbolj mučnih prcds-dkov o življenju v vojašnici. Največ so to povzročili njegovi znanci. Sicer je čutil, da je v njihovem pripovedovanju dosti zlobe — a verjel je vendarle. In še sama misel, da se bo moral za le'o dni odpovedati vsem svojim osebnim načrtom, vsem svojim stremljenjem in pričakovanjem — ga je dražla. Kako tudi ne. Komaj, da se je po končanem dvanajstletnem šolanju dodobra usidral v svetu, si utrl pot za nad-iljnji razvoj, si uredil svoje osebno življenje <— že se je moral zopet vsemu odpovedati. Zakaj? Ni bil slab človek. V dnu srca je bil zavzet socialst (morda predvsem zaradi vzgoje očeta - delavca) in malomeščanski prah, ki se je na-b-al na njem med študijem, je hitro zginil. Toda imel je slabost, ki je v Armiji še bolj udarjala na dan: bil je vel'k individualist, trmast, z zelo trhlim odnesom do kolektiva, samozavesten in včanh bolestna občutljiv. Vse to je bi'o več kot dovolj, da si je ustvaril zidove, ki so mu trdovratno preprečevali pravo vo:a"ko občutje, pravo vživetje v službo narodu in domovini. Najprej: prepričanje, da se vsa pisma cenzuri ajo (dokler ni spoznal, da to ni res, so bila n;egova pirma tako smešno toga), potem mišljenje, da je starešinski kader zelo malo sposoben in inteligenten (dokler sam ni doživel popoln polom pri računanju elementov za topovski ogenj na prednji nagib), dalje predsodek, da kolektiv — zlasti v voji ki — le za~užnjuje razvoj osebnosti (potem, ko so mu fantje zbrali denar, da je plačal pojmljeno »busolo«, ga je bilo sram kot prvošo'čka). Ali recimo tisto o vodnikih: ničesar človeškega ni hotel videti na njih. Prišel je z občutjem, da so postavljeni le zato, da ponižujejo, priganjajo, kaznujejo. In še več je bilo takšnega. Sicer so se njegovi predsodki ob vsakdanjem stiku s pravim življenjem v Armiji vedno bolj rušili. Toda tega ni hotel videti, ni hotel priznati. V sebi je še vedno glodal: »vse je tako, kot sem si predstavljal!« Glodal vse do tega dne. Ze pri zajtrku se je po vodu razširila vest, da prid3 d^nes njihov komandir (doslej so imeli le dva vodnika, komandir pa je bil nekje na službenem potovanju). To bo prvo srečanje. v tovariših je lebdelo prvo zategnjeno pričakovanje. Tudi on sam je bil — kljub otepanju — vznemirjen. Ni ho el, da bi karkoli razmišljal o prihodu komandirja in pričakoval kaj posebnega. Njegovo »prepričanje« mu je bilo sveto: prišel bo nurk, teg človek zategnjenih ramen; pričel bo odsekano zapovedovati o disciplini, o točnosti, o rediu, o kaznih; njegov pogled — siv in dolgočasen — bo uprt v praznino nad nji- Ka-etan 1. klase Radovan Delič, aktivni oficir garnizije na Bohinjoki Beli, je eden redkih preži . elih borcev I. proletarske brigade, ustanovljene 22. decembra 1941. leta v mestu Rudo v Bosni. Poprosil sem ga za kratek r£aiovor o rjegovih spominih na ta pomembni dogodek iz NOV. Sam je namreč prisostvoval slovesnosti ob usta o.itvi te brigade. »Tovariš kapetan! V svojem govoru blejski mlad ni pred praznikom JLA ste med drag:m povedali tudi nekaj lastnih spominov na 21. m 22. december 1941. ALi lahko .poveste nekaj o tem tudi našim bralcem?« »Po močni nemški ofenzivi na osvobojeno ozem'je ob koncu novembra le*a 1941 se je glavnina partizanske voji ke umaknira v Bosno. Naši odredi so se tedaj junaško beti e val L Njihov glavni cilj je bil, osvoboditi nova ozemlja v hovimi glavami. Ničesar človeškega ne bo v njegovem obnašanju . .. Potem pa je prišlo tisto, kar je njegova »prepričanja« dokončno zlomilo. Bila je RESNICA. Pogoltnila je še zadnje ostanke prinesenih predsodkov: Komandir je vstopil z naglimi koraki. Bil je še m a d in gibek. »Dragi tovariši! Za teh nekaj mesecev skupnega življenja bom jaz vaš komandir. — Upam, da si borno prijatelji!« Prijatelji? Ne, tega ni doumel, tega ni hotel doumeti. Zakaj ne govori o kaznih? Potem je komandir pristopil k tovarišem, se z vsakim rokoval in spregovoril nekaj besed o njihovem dosedanjem delu in življenju. Menili so se o športu — o nogometu. Mnogi tovariši so kar žareli od pričakovanja. Govorili so o zimi v teh krajih, o zunanjepolitičnih do;odkih, o matematiki, Kje je tisti sivi pegled nad glavami? Kje so pretnje o discipl'ni? Kje zaničljivost? Ko je prišel komandir do njega, je njegov pogled begal nekje mimo poročnikovih ramen. Neredno je prožil roko in medlo stisnil. Odgovoril mu je krepak, odkrit in tovariški stisk kemandirjeve roke. S pogledi sta se srečala. Tisti, to so bili poleg, so vedeli, da bosta ta dva človeka postala tovariša. Pri vhodu v vojašnico se je glasno izmenjavala straža. Od stopnišča so se 6uli koraki tovariša, ki bo tudi njega zamenjaj. Za to noč je končal s čuvanjem pušk v hodniku. Čudno pomirjen je odšel proti spalnici. Vedel je, da je vse, kar ga je še tlačilo, pokopano in da bo kmalu p-zabljeno. Pozdrav, stisk reke TOVARIŠA, je povzročil, da je dokončno uspel. Prvič — odkar je v vojski — je ta večer z dopadanjem zrl na dolgo vrsto sijočih škornjev pred spalnico in z užitkom gledal na skoraj neverjetno ravno razvrščene obleke, kape, opa-sače, kovčke . . . Kmalu se je tudi njegovo dihanje zlilo s spokojnim br open jem spečih tovarišev. A. C. Bosni in okrepiiti partizanske enote z novim orežjem. Po hudi bitki pri Plevlju so kljub mr č ii propagandi Mihajlovičevih oficirjev dozoreli porjoji za ustanovitev nove, večje vojaške enote, ki bi bila sposobnejša tudi za večje premike in manevriranja. Tako je bila ustanovljena 22. decembra Prva proletarska brigada. Sestavljen so jo prostovoljci, delavci, 'kmetje ui inelgenca, skratka, ljudje, ki se n;so bali pogledati smrti v obraz. Še dobro se spominjam besed komandanta te brigade tovariša Koče Po-poviča, ki je med drugim dejal: »O ožje v rokah borcev mora biti neprestano vreče ter črno od smodnka in ne 'bleščeče in hladno! To komandantovo naročilo so borci I. proletarske brigade tudi vestno uresničevali.« -jb 22. december - V NEDELJO, 22. DECEMBRA BO MINILO 16 LET, ODKAR JE BILA V OGNJU BOJA Z OKUPATORJEM USTANOVLJENA I. PROLE-TARSKA BRIGADA. NAŠA ARMADA SE JE RODILA IZ LJUDSTVA IN PRAV ZARADI TEGA JE POSTALA NEPREMAGLJIVA ZA VSE, KI SO STREMELI PO NASILNEM UNI- JLA je bila in je vedno pripravljena čuvati svobodo miroljubnih ljudi. Z odhodom odreda JLA v Egipt pa je dobila naša vojska v svetu visoko priznanje z neizpodbitno argumentacijo. Na sliki vidite naše vojake med politično uro v Egiptu CENJU JUGOSLOVANSKIH NARODOV. NJENA POT JE BILA TEŽKA, SLAVNA IN ZMAGOVITA. PO ZMAGI NAD SOVRAŽNIKOM SE JE JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA V DVANAJSTIH POVOJNIH LETIH RAZVILA V TEHNIČNO MODERNO OPREMLJENO OBOROŽENO SILO, KI NAM OMOGOČA VAR- TANKOVSKO DESANTNA GRUPA V AKCIJI NOST IN NEOVIRAN RAZVOJ NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE. JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA JE VSESKOZI KREPKA ZASLOMBA V PRIZADEVANJU ZA OHRANITEV SVETOVNEGA MIRU KAKOR TUDI ZA OBRAMBO NAŠE NEODVISNOSTI. V NJENEM NADALJNJEM RAZVOJU JI ŽELIMO ŠE MNOGO USPEHOV. Pred 16 leti v rojstnem kraju JLA NEUMESTEN PREDLOG ZA UK^VTEV LETALSKE PROGE DUNAJ—LESCE—DUBROVNIK Unrrr-a za civ'lni promet v Beogradu je predlagala, naj bi ukinili avionsko k'nVo Dunaj— Lesce—Dubrovnik, ki je začela obratovati 8el« letos spomladi. To ie hkrati ed'na mednarodna linija, ki vključuje v evropski letalski potniški promet tudi Slovenijo. Ukinitev te linije utemeljuje Uprava za civilni promet s tem, češ da ta proga ni donosna. V gorenjskih turističnih krogih, ki se tej uk'nitvi upirajo, pa trdijo, da cbstere vsi pogoji za rentabilno poslovanje te linije. Res pa je, da je letalo večkrat odletelo z D-maia ne da bi bilo easedeno s potniki. Temu pa je bila kr'vn kcmerc'alna neprož-nost odgovornih ljudi, ki niso imeli zadovoljive evidence o tem, koliko potniških mest je v posameznih letalih že zasedenih in koliko je še prostih. Zato se je večkrat dogodilo to, da je bilo interesentom rečeno, da so vsa mesta v letalu že zasedena in so morali čakatt po več dni, medtem pa je letalo z Dunaja ve&krat odletelo napol prazno. Gorenjska turistična podzve-ra je zato predlaga'a, naj bi ta letalska linija ostala, razen nje pa naj bi uvedli v letalski promet v turi?t'čni sezoni tudi na progi Miinchen—Bled—Dubrovnik. Tudi nekateri turistični delavci, ki so se v zadnjem času mudili v Nemčiji, trdijo, da se tam zelo zanimajo za uvedbo letalskega prometa na tej progi. M. Z. po Želji potrošnikov Prodajni oddelek tovarne »Peko« v Tržiču je pred dnevi sklical posvetovanje prodajalcev. Na konferenci, ki je bila v Laškem, so bili prodajalci iz 81 prodajaln, ki jih ima to podjetje po vseh večjih mestih Jugoslavije. Pogovorili so se o željah, potrebah in okusih potrošnikov. Zlasti so se pogovorili o pomladanski obutvi. Na konferenci so dobili proizvajalci številne nove predloge, ki jim bodo služili za usmeritev prozvodnje po želji potrošnikov. Hkrati so na konferenci pregledali in ocenili številne nove vzorce obutve, ki bodo, kot so menili prodajilci, zadovoljili potrošnike. Hkrati imajo v »Peko« tudi mnoga naročila za izvoz. Lani so izvozili kakih 70000 parov obutve, letos pa so zaradi potreb na domačem trgu morali zmanjšati izvoz na 50.000 parov. Tudi za prihodnje leto imajo več naročil. Med drugim 30.000 parov obutve za SZ, večje količine lahkih čevljev in sandal za Poljsko in za druge dežele. Po rekonstrukciji podjetja bodo znatno povečali proizvodnjo in še z večjimi količinami in izbirami zalagali domače prodajalne in hkrati .povečali izvoz. K. M. V KROPI BODO GRADILI V Kropi je bilo pretekli teden posvetovanje predstavnikov in članov samoupravnih organov posameznih podjetij ter zastopnikov ObLO Radovljica. Razpravljali so o komunalni in stanovanjski gradnji, o kulturno-prosvetnih in turističnih vprašanjih itd. V Kropi potrebujejo razen stanovanj tudi nove prostore za pekarijo, restavracijo in trgovino. Na posvetu so predlagali, da bi v te namene lahko izkoristili nekatere prazne prostore v sindikalnem domu, ker za vse potrebe ne bo dovolj denarja. Predlagali so tudi, naj bi tovarna »Plamen« skupno s trgovskim podjetjem »Orlovina« zgradila večjo stanovanj, stavbo z lokali v pritličju. V Kamni gorici je najbolj žgoč problem vodovod. Vedo so letos speljali le do Lipnice, v letu 1958 pa upajo, da bodo s prostovoljnim delom in pomočjo podjetij napeljali vodo tudi v Kamno gorico, na Dobravo, Lancovo in Zgornjo Lipnico. Na posvetovanju so se menili tudi o vzpostavitvi avtobusne zveze na progi Radovljica—Kamna gorica—Podnart—Kranj. C. R. «64 MILIJONOV DIN ZA DRUŽBENI STANDARD V ŠKOFJELOŠKI OBČINI Za ureditev cest, mostov, javne razsvetljave, gradnjo stanovanj in ureditev drugih objek- tov so v Škof j i Loki v zadnjih štirih letih porabili okrog 664 milijonov dinarjev. Največ sredstev so dali za zidavo stanovanj. Tudi v gospodarstvu so Ločani dosegli lepe uspehe. Vrednost proizvodnje so v zadnjih štirih letih povečali za 36 •/• Narodni dohodek se je povečal na prebivalca od 73.000 na 122.000 din, kar je že nad republiškim povprečjem. Skupno se je narodni dohodek povečal za 68 % in sicer od 803 milijonov na 1,352 milijonov dinarjev. -k- PODJETJE »TORBICA« SE BO PRESELILO V ZBILJE Sedanji prostori podjetja »Torbica« iz Ljubljane že dlje časa ne ustrezajo več svojemu namenu. Vodstvo podjetja si že nekaj časa prieadeva, da bi dobili nove prostore. Odločili so se, da se bodo preselili v Zbilje v gospodarsko poslopje Kmetijske zadruge Medvode. Ta kmetijski obrat bo namreč dobil gospodarske prostore v Pirnieah. Občinski L;ud;ki odbor Medvode je na zadnji seji razpravljal o tem predlogu in sklenil, da se podjetju »Torbica« dodelijo ti prostori. Tako bo tudi vas Zbilje dobila industrijski obrat. -an NOVA CESTA DO VASI STUDENCICE Do vasi Studenčice pod Katarino pelje le ozka kolovozna pot. KRANJ DOBI ZIMSKO KOPALIŠČE? Kranjska podjetja Inteks, Standard, Zvezda in bržkone tudi K.avmca morajo obnoviti oz. izpopolniti »voje kotlarne. Ob tem pa je vznik-nil umesten predlog, ali ne bi kazalo zgraditi za ta podjetja skupne kotlarne. Umirjevalni bazen, ki ga potrebuje taka kotlarna, pa bi bilo moč z razmeroma majhnimi dodatnimi sredstvi urediti hkrati kot zimsko kopališče. Le-to bi bilo v bližini podjetja »Avtcpromet«. V sklopu tega n>~fveg i komunalnega obrata pa bi — po nekaterih predlogih — osnovali še pralnico, čisti ni co in barvarno. Na Trati pri Skofji Loki gradijo 32-sta-novanjnko poslopje Vaščani se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in gozdarstvom. Po večkratnih razpravah pa so letos na občinskem ljudsketm odboru v Medvodah sklenili, da bodo zgradili do te vasi avtomobilsko cesto. Cesta bo speljana od vasi Vaše, dolga bo ckoli 1,5 km in široka okoli 4 metre. Ker bodo vaščani sami mnogo prispevali k dograditvi ceste s prostovoljnim delom, bo gradnja predvdoma stala okoli enega milijona dinarjev. -an VRATA IN OKNA PO TEKOČEM TRAKU Lesno - industrijsko podjetje Bled, ki skuša prilagoditi svojo dejavnost današnjim potrebam gradbene industrije, je že letos v svojem obratu v Gorjah uvedlo serijsko proizvodnjo vrat. Sedanja zmogljivost je 70 kosov dnevno. Z izboljšanjem načina izdelave vrat pa bodo že spomladi povečali zmogljivost na 200 kosov dnevno. Seveda bodo morali uvesti tudi dve izmeni. V obratu »Tomaž Godec«, v Bohinjski Bistrici pa hkrati pripravljajo serijsko proizvodnjo oken, s katero bodo začeli v prihodnjem letu. Doslej so tam izdelovali v glavnem zaboje. Proizvodnja cken in vrat bo omogočila, da bo podjetje zalagalo s stavbenim pohištvom gradbena podjetja, katerim bo to znaten prispevek za hitrejšo in cenejšo gradnjo. Mimo tega pa skuSajo obdržati že pridobljena tuja tržišča. V obratu Bohinjske Bistrice, kjer so že visoko prekoračili letošnji proizvodni plan, pripravljajo izdelavo gasilskih lestev, ki jih bodo izvažali na Nizozemsko. Iz Anglije imajo naročene večje količine likalnih desk, izdelovali pa bodo tudi posemezne dele za čolne in druge iskane finalne esne izdelke. K. M. V PUNGKRTU BODO ZGRADILI VODOVOD V vasi Pungert pri škof ji Loki vaščani še vedno hodijo po vodo na studenec, ki teče pod vasjo. Letos so se odločili, da .bodo zgradili vodovod. Vaščani so sklenili, da bodo prispevali k tej gradnji tudi svoj delež v denarju in prostovoljnim delom, ostalo pa bo prispeval Občinski ljudski odbor Skofja Loka. -an IZŠLA JE BROŠURA »POSLEDICE TUBERKULOZE V GOSPODARSTVU SLOVENIJE« Brošura »Posledice tuberkuloze v gospodarstvu Slovenije« obravnava tuberkulozo kot gospodarski in družbeni problem in je namenjena gospod arst v eni«; cm ter znanstvenim delavcem, da bi le-ti iskali še učinkovitejše metode za preprečevanje te bolezni. Gospodarska škoda pljučne tuberkuloze je precejšnja. Od vseh 'bolnikov v delovnem razmerju je 38 % moških in 62 % žensk starih manj kot 30 let. Pri njih se pojavljajo po večini sveža obolenja, ki trajajo več let, povzročajo začasno ali trajno invalidnost in se kasneje pogosto ponavljajo. Število obolenj lahko zmanjšamo v tem občutljivem obdobju le s povečano skrbjo za človeka. NAMESTO PARKA SMETIŠČE Ob bregovih Bistrice v Kamniku odlagajo vozniki smeti iti razne odpadke in spreminjajo v smetišče lepo okolico, ki bi morala biti preurejena v park. Občina je sicer izdala odlok o prepovedi odlaganja smeti ob strugi reke, vendar bo najbrž treba poseči po strožjih ukrepih. I. T. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218. naročila ia prevoz bolnikov telefon 04. ki Privatnikom* malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 d:n, izgubljeno 10 dn, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta. Telefonska številk?, naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190. »TOVARNA PERILA. PLETENIN IN ROKAVIC« KRANJ TAKOJ SPREJME V SLUŽBO 2 tekstilna tehnika 2 mehanika in 1 material, knjigovodjo Pismene ali nstmene ponudbe sprejema uprava podjetja. Mlad graver — odličen risar išče službo kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Graver-risar«. Italijansko moško športno kolo, novo, prodam. — Prečna 3, Kranj. Prodam dečje kolo, dobro ohranjeno za 4 do 6 let starega otroka in 2 železni pečici. — Partizanska 7, Kranj. Prodam 2 nosilki — traverzi, dolžine 5 m in bukove deske. Naslov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam 3 nova okna 110 X 95 z dvojno zaporo. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam vpre?.ne sani z dvema zavorama. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam smrekove in borove plohe. — Ažman Jože, Suha 5 pri Kranju. 2 peči »Lutz«, malo rabljeni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam skoraj novo predvojno žensko kolo »Miele«. Informacije iz prijaznosti pri Zevnik, Gaštej. Šivalni stroj »Gricner« skoraj nov, radijski sprejemnik »Telc-funken«, 2 gumi 21 col in 2 gumi 20 col proda Sifrer, Cerklje. Prodam transmisijo, ključavničarske stroje in orodje. — Stara Fužina 108, Bohinj. Pol leta starega, iepega volč-jaka proda Dijaški dom in vrtec Tržič. Mizarskega pomočnika za furnirana dela sprejmem takoj. — Polak Jurij, mizar, Drulovka 42, Kranj. Zamenjam stanovanje: kuhinjo, sobo in shrambo v bližini mesta za drugo. Naslov v oglasnem oddelku. poverjenikom in članom prešernove družbe! Sporočamo, da so letošnje knjižne zbirke dotiskane. Razpošiljanje knjig bo predvidoma trajalo do vkjučno 25. decembra. Tako bo vsem poverjenikom omogočeno, da še pred Novim letom vročijo knjige članom oziroma naročnikom. Zato ne urgirajte knjig ali pomanjkljivih pošiljk pred zaključkom ekspedita. vabimo vse Člane, da takoj ob prejemu zbirke obnove članarino in vplačajo vsaj del članarine. Poverjenike, ki so prejeli nekaj izvodov 1. knjižne zbirke žepnih romanov L'udske kniige »Dan nič« pa prosimo, da se potrudijo, da čim prej pridobe vsaj tisto število stalnih naročnikov za to zbirko, kolikor so prejeli knjig. Glavni odbor Prešernove družbe šoferja B ali C kategorije za tovorni avto sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku. V številki 94 »Glasu Gorenjske« je bil objavljen preklic o družini Anice Kovač brez navedbe kdo prekliouje. To pre-klicuje Langus Ivan, Ljubno. Podpisana Marija Cuderman, Zg. Duplje 5 in Janez Balantič, Zg. Duplje 39 preklicujeva neresnične besede zoper Martina Škrjanc, Sp. Duplje 54 in se zahvaljujeva, da je odstopil od tožbe. Skladiščnik orodja, sposoben popravila orodja in pisarniških strojev želi zaposlitve v Kranju ali izven. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vesten«. V oglasnem oddelku »Glasa Gorenjske« je nekdo pustil aluminijast ključ za vrata. Dobi ga istotam. Podpisani Jožef Perko, Križe 52, preklicujem in obžalujem, ker sem podal na Javno tožilstvo v Kranju prijavo, v kateri sem napisal, da sta Miha Rozman iiz Gozda in Jože Sitar iz Križ 50 prestavljala mejnike, da sta poklicala geometra, mu dala napačne podatke in ga podkupila zaradi česar je izpadla meritev v mojo škodo. K temu pripomnjam, da je sporno zemljišče predmet posebne pravde, ki je v teku. — Jože Perko Ekonomija Okroglo pri Kranju sprejme takoj stalno žensko delovno moč za poljska in domača dela. Ponudbe poslati na upravo okrevališča Okroglo pri Kranju. OBJAVE podaljšanje vozniških dovoljenj Avto-moto društvo Šenčur obvešča svoje člane, katerim preteče veljavnost vozniških do- voljenj z 31. 12. 1957, da sprejema iste v podaljšanje od_ 15. do 25. decembra 1957 pri tajniku društva v KZ Šenčur. Naprošamo vse prizadete, da jih sigurno prineso, ker jim po tem roku zapadejo. »storžic«, kranj, 20. in 21. dec. ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cinemascepe film »de-siree«. 22. dec. ob 10. uri amer. vistavision film »ure obupa«, ob 14. uri ameriški barv. film »mec in roza«, ob 16., 18. in 20. uri ameriški barv. cinemaseope film »de-siree«. »svoboda« stražtšce, 21. in 22. dec. amer. film »onstran gozda«. v soboto ob 20. uri. v nedeljo ob 17. in 19. uri. »triglav« primskovo, 21. dec. ameriški vistavision film »ure obupa« ob 19. uri. 22. dec. amer. barv. film »mec in roža« ob 16.30 in 19. uri. naklo, 21. dec. amer. barvni film »mec in roza« ob 19. uri, 22. dec. amer. vistavision film »ure obupa« ob 16. in 19. uri. bled, od 20. do 22. decembra amer. barv. film »stekleni čeveljček«. v petek ob 20. uri. v soboto ob 17. in 20. uri. v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja. radovljica, od 20. do 22. dec. franc. barv. zgodovinski film »šentjernejska noc«. v petek in soboto ob 20. uri. v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. url. ljubno, 21. in 22. dec. italijanski film »na konici meca«. v soboto ob 19.30 in v nedeljo ob 16. in 18. uri. »soka« Skofja loka, od 20. do 22. dec. angl. barvni film »pariz mesto zaljubljenih«. »krvavc« cerklje, 21. in 22. dec. mehiško - francoski film »oholi«. v soboto ob 19.30 in v nedeljo ob 19. uri. V okviru prireditev, ki jih organizira Občinski odbor SZDL v Kranju v počastitev Dneva JLA, je priredil tekmovanje tudi Občinski odbor Zveze rezervnih oficirjev Kranj skupno s pripadniki JLA. To že tradicionalno tekmovanje je bilo organizirano z namenom, da se zbližajo aktivni in rezervni oficirji ter vojni invalidi. Tekmovali so v šahu, kegijanju, streljanju, v nedeljo pa bo še tekmovanje v nogometu. V streljanju so sodelovali aktivni oficirji JLA, rezervni oficirji in vojni invalidi. Prvo mesto je zasedla ekipa L:-DRUŽBA tovarna prešitih odej »odeja« skofja loka sprejme v službo uslužbenko-ca za vodenje skladišča in skladiščne kartoteke za surovine in gotove izdelke. Pogoji: Vsaj 2 letna praksa v vodenju skladiščne kartoteke tekstilne stroke. Prednost imajo uslužbenke iz okolice Škofje Loke. ore Q Čudne čase preživljajo v Mošah pri Smledniku. Koj ko sem slišal o tegobah, ki bojda mučijo vrle Mošane, sem se odpravil tja. Prirnojdunaj, da je res! Trda jim prede — pa amen! Vaščani zaskrbi;eno stikajo glave, pomalem preklinjajo in se ozirajo proti državnemu pose**-vu. Od tam se namreč po celi vasi razliva gnojnica. Takole tarnajo: »Ce bo šlo tako naprej, bomo imeli kmalu še en vesoljni potop, .seveda Tekalnega značaja! Jaz sem> pa takole pogrun-tal: tu ne gre za vesoljni potop, ampak za .povečanje obdelovalne površine. In če se držimo tistih rogelcev o umnem obdelovanju zemlje, tedaj je jasno, da moramo obdeloval1 ne površine tudi gnojiti. Kakšne kulture bodo gO'jVii po vasi, pa zaenkrat nisem izbuhtal. Ko bom kaj pametnega izvedel, bom pa že sporočil. Za vsak slučaj s:i pa le čolne pripravite! O No, če Mošam nisem pr'rca-nesel. momm, da tudi pred Tr-bojami ne bom /aipim1 oči. Tam imam zadrugo. Do tu je vse lepo in prav. Pa tudi zoper namero, kako bi svoje potovanje čimbolj poen.^tav.Vi, se 'he bom usi-jail. Ne gre mi pa v r?čun, da hočejo poslovanje zadruge poenostaviti na ta način, da prodajajo zodnie 6?.^e v pretežni meri pijačo, medtem ko nekaterih sort bW?a sp'oh ne moreš •krniti. Seseda znaio potrošnike čedno potolažili, češ d-\ bedo bVoo čez nekaj dnd dobili. Ko jih ob napovedanem času spet pobarnš, kako je s t.'stirn blagom, te r-pet potolaži i o, češ dn bodo b'ago Cisto z?res čez neka1 dni dobili. Ja. ve-tfe, pa se tfrr.i dnevi tako \< i';:iTiren,T:o v^'eno kot kurje črevo. Ce bom tttftenil, bom vso s*viria a1! štarija? [~I Tole se mi je primerilo prošnji teden na cesta, ki pelje iz Kokri ce proti Preddvoru. Ko sem jo prisekal v bližino Spodnje Bele, sem naletel na možakarja, ki se je razgledoval okrog sebe. Brž me je pobaral: »Slišite vi, kje je pa Spodnja Bela? »Šment, kaj ne znate brati? Tjale na tisto tablo poglejte in preberite,« sem pokazal na prometni znak. Pa mie je možakar začudeno pogledal: »Blagor vam, ko imate tako imenitne oči, da ste lahko prebrali tisto pisanje na tabii. Saj seaa precej dolgo študiral, tistega kar pa na babLi piše, pa le ne morem potuhtati.« »Sirota nepismena!« sem si mislil in se ozrl na tablo. Kar zameglilo se mi je pred očmi. Čeprav pukštabe prav ročno lovim, tistega kar je bilo na tabli, le nisem mogel prebrati. Zob časa je opravil svoje. Tista tabla služi zdaj kvečjemu kot oporišče za pse. — Pa tudi s tistim prometnim znakom, ki naznanja popotnemu, da je pribrenčal v Zgornjo Belo, nI bolje. — Ce bom utegnil, bom ob prilika sam obnovil napise na teh prometnih znakih. □ Kako bi bilo, če bi zdaj še Preddvor in Preddvorčane malo prečesal? — To je bilo tistikrat, ko nas še ni pestilo to desetkrat preklicano deževje. Ne vem kaj me je uščipnUo, da sem pretaknil tisti konec od farov-ža gor za šolo, pa naprej proti Matevžovcu, mimo prosvetnega doma in gostimo »Pri Majču«. Pa nikar ne mislite, da se tisti potok, ki teče za temi poslopji, pni Majču jenja. Kje neki! Prav k'pod hriba priteče. Pravzaprav pa krivico delam, če trdim, da je tisto potok. To je čisto navaden jarek, mlakuža, ki služi Preddvorčco-cm kot 'imieniitruo emetšče. Cesa ne najdeš tam notri! Rečem vam — prava bo- sta smeti! Se črev ne manjka. Kakšne so —1 goveje ali prašičeve, tega ne bi mogel reči. Vem le to, da se vlečejo kot telefonske žice. — Slabo spričevalo za Preddvor, ki pravzaprav slovi kot letoviški kraj. Kar pomnijo ljudje, se menijo o regulaciji tega potoka. Pa je že tako, da vrlim Preddvorčanom o pravem času priskoči na pomoč deževje, ki prav čedno poplakne tisto strugo. □ Kulturno umetniško društvo »Matija Valjavec« ▼ Preddvoru pa spi spanje pravičnega. Ko sem jo mahal mimno posTopja, sem šel prav po prstih, da jih ne bi zbudil. Ja madonca, še tega bi se manjkalo, da bi konec koncev še kakšno igro na oder spravili! □ Mi boste že oprostili, ampak je že toko, da se grem zdajle zdravit. Kamilice bom skuhal. Triko salamensko me po trebuhu zavija, da me bo zdaj zdaj konec. Vem, prav dobro vem, da mi te bolečine marsikdo iz srca privošči. Da ne bo pomote, bom še povedal, zacaj me je tako zonegavilo. V sredo teden je Marjana kupila kruh. Pošteno zagozdo sem si ga odrezal — potlej se je pa začelo. Pa nikar ne mislite, da je Marjana kruh zastrupila. To ne, 'le to je bilo napak, ker je bil kruh v sredini svirov. Ko sem ga prelomil na dvoje, se je testo kar potegnilo. Ja, kaj sem "pa hotel, ko sem bil pa tako lačen, da se je kar skozi mene videlo. — Kaj mi preostane? Kamilice bom kuhal, si z vročo opeko grel trebuh, zraven bom pa preklinjal pekarno kranjiske »Doli-k£ite3e<-, ki mi je tak trcbuhobol zamesi.lia. Pa nasvidenje in tlge držite, da bom čimprej pregnal bolečine iz trebuha! Vas pozdravlja Vaš Bodičar! mestno gledališče jesenice V soboto 21. dec. ob 19.30 in v nedeljo ob 14.30 uri Mladen Sirola »skok, cmok in ei-strok«, pravljična igra v treh dejanjih. — Premiera. Režija: Jože Tomažič, scena Jože Bedič. Zveze z vlaki ugodne. RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05. 6.00, 8.00, 10.19, 13.00, 15.00. 17.00, 22.00 in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19 30 uri, ob nedeljah pa ob 6.05, 7.08, 13.00, 15.00, 22.00 in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19 30 uri. PETEK, 20. DECEMBRA 8.05 Julranji divertimento. 9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe — IV. 9.20 »Praznik« cvetočih češenj« (stare japonske pesmi v novih priredbah). 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe. 11.30 Za dom in žene. 11.40 Napoliianske pesmi poje Benjamino Gigli. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Tinka Hribovšek: Nega dojenčka. 13.15 Od arije do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Lojze Jakopič: Nezanesljivi kurir. 15.40 Iz svetovne književnosti — Wolfgang Bochert: Pred vrati. 16.00 Popoldanski simfonični koncert. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.50 Družinski pogovori. 20.00 Borut Los jak: Melodija iz filma »Zaklad naše zemlje«. 20.15 Tedenski zunanje politični pregled. 20.30 S festivala v Salzburgu. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.40 Plesna glasba iz nočnega zabavišča hotela »Slon« v Ljubljani. SOBOTA, 21. DECEMBRA 8.05 L^p-e.'melodije — znani na-pevL PRED PRVENSTVOM GORENJSKE V NAMIZNEM TENISU V nedeljo, 22. decembra bo na Jesenicah prvenstvo Gorenjske v namiznem tenisu posamezno in v dvojicah. Dosedanji prvak Gorenjske Jeseničan Stana bo imel v Teranu iz Kranja dn Vidmarju z Jesenic resna tekmeca in le malo verjetno, da bo ostal še naprej prvak Gorenjske. Medtem ko bosta Plutova in Teran iz Kranja brez konkurence, je pričakovati hudo borbo tudi v skupini b posamezno pa tudi v dvojicah. Prireditelj tekmovanja Namiznoteniški klub Jesenice je pripravil za zmagovalce razen diplom tudi lepe pokale. ZROJ, drugo ekipa aktivnih oficirjev in tretje ekipa vojaških vojnih invadidov. V šahu so tekmovali aktivni in rezervni oficirji na 13 deskah. Zmagala je ekipa ZROJ z rezultatom 8Vs : 4Vi. Med .posameznimi kegljači je bil najboljši Miro Ambrož:č (aktivni oficir), ki je podrl 120 kegljev, za njim je bil Nikola Dobudža (rezervni oficir) 417 kegljev in Jože Krener (Z V VI) 401 kegelj. V ekipnem tekmovanju je zmagala ekipa rezervnh oficirjev z 2255 keglji, na drugem mestu je bila ekipa aktivnih oficirjev z 2185 in ZVVI 2132 kegljev. V tekmovanju za prehodni pokal so zmagali aktivni oficirji s 327 keglji, za njimi so bili ZROJ 320 in ZVVI 290 kegljev. Prihodnji pokal je osvojila ekipa aktivnih oficirjev JLA. Tekmovanje bo končano v nedeljo, ko bodo v Domu JLA v Kranju svečano razdelili nagrade in pokal najboljšim tekmovalcem.' LJ. tradicionalen dvoboj Kranj, 19. decembra. Včeraj zvečer je bil v Domu JLA v Kranju odigran že tradicionalen dvoboj med šahisti garnizona Kranj in člani ŠD »Kranj«. Srečanje je bilo na 20. deskah. Zmagali so kot tudi prejšnja leta, šahisti kranjskega šahovskega društva, in sicer z rezultatom 12, 5:7, 5. NESREČE med jesenicami in žirovnico Preteklo soboto zjutraj se je na cesti med Žirovnico in Jesenicami zaustavila vrsta avtomobilov; sprva zaradi prekinjenega prehoda, pozneje iz radovednosti. Prišlo je namreč do trčenja med tovornjakom in osebnim avtomobilom. Osebni avto se je zadel v zadnji del tovornjaka in ostal dokaj poškodovan. Za popravilo karoserije, kot so ugotovili, bo potrebno kakih 50.000 dinarjev. ovinki, ovinki! Preteklo soboto, 14. decembra se je zgodila prometna nesreča na glavni cesti v Črnivcu pri Brezjah. Trčila sta tovorni avto in avtobus »Avtoprometa« iz Kranja, ki ga je upravljal šofer Vekoslav Kos. Ko je vozil avtobus proti Kranju, je hotel prehiteti vprežni voz. Toda v tem trenutku je izza ovinka nasproti • pripeljal tovornjak. Nesreča je bila takoj tu. Avtobus je zdrsel vstran in se zaustavil prek ceste ter hkrati trčil v tovornjak, ki je imel največjo škodo, in sicer za približno pol milijona dinarjev, medtem ko se je avtobus izvlekel ceneje. NESREČNO DEKLE POD VLAKOM V soboto, 14. decembra ponoči, je 18-letna Bobri j a Mi.;akovič, rojena v Doboju, iz neznanih vzrokov hotela napraviti samomor. Vlegla se je na železniško progo blizu jeseniške postaje. Tovornjak, ki je pripeljal, ji je na srečo odrezal samo levo nogo pod kolenom. Nesrečno dekle je bilo prepeljano v jeseniško bolnišnico. NEPREGLEDNA CESTA Nesreča, ki se je pripetila ▼ torek popoldan na Petrovem brdu nad Železniki je bila v do-kajšnji meri, kot sodijo, zaradi nepregledne ceste. Trčil je tovornjak tovarne »Iskre« iz Kranja in osebni avtomobil, last Stanka Milivoja iz Ljubljane, ki ima na svojem vc iskrtno čestita vsem občanom de ločni kolektiv podjetja ..TRANSTURiST" Občani Škofje Loke letos že petič praznujejo svoj občinski praznik. Prav v tem tednu se spominjajo velikega dogodka, ki se je dogodil 21. 12. 1941. leta, ko so v nemške uniforme preoblečeni partizani pred očmi gestapoveev osvobodili iz sodnih zaporov svoje tovariše. Da bi letošnji praznik dostojnoj še proslavili, so se občani skrbno pripravili na vrsto prireditev, predvsem pa se z vsemi silami prizadevali pri svojem delu. Prav gotovo pa je bila osrednja prireditev v tednu praznovanja otvoritev nove avtobusne postaje, ki pomeni istočasno največji uspeh šele štiri leta obstoječega podjetja »TRANSTURIST« ie Škofje Loke. OD »TURISTIČNE PISARNE« DO PODJETJA »TRANSTURIST« SKOFJA LOKA Turistično društvo iz Škofje Loke je že vrsto let zelo delavno. 1952. leta je ustanovilo tudi »turistično pisarno«, ki naj bi nudila potnikom, izletnikom in turistom vse potrebne podatke. Z razvojem industrije in turizma in seveda z dejavnostjo »turistične pisarne«, predvsem pa zaradi potreb po prometnih zvezah s Selško in Poljansko dolino, je bilo 1953. leta po decentralizaciji SAP ustanovljeno podjetje »Avlopromet« Skofja Loka. Takrat novo podjetje v Skofji Loki je imelo le 3 avtobuse, ki so bili že več kot napel izrabljeni. Zato se je podjetje že naslednje leto združilo z zadružnim podjetjem »Zadružna špedicija« in preimenovalo v »TRANSTURIST« Skofja Loka. Tako pravzaprav PO ŠTIRIH LETIH OBSTOJA JE »TRANSTURIST« SKOFJA LOKA ZGRADILO NAJLEPŠO POSTAJO V SLOVENIJI Kolikšen razvoj je napravijo podjetje »TRANSTURIST« od ustanovitve do danes, nam lahko najbolje ilustrirajo števil- Lota Podobnik Pavle, predsednik DS podjetja »TRANSTURIST« z velikim prizadevanjem opravlja dolžnost, ki mu jo je poveril delovni kolektiv. lahko šele z letom 1954 govorimo, da je v Skofji Loki podjetije, ki se v pravem smislu besede ukvarja s prometom: prevozom potnikov, turistov in raznega blaga. Koliko časa bo avtobus uporaben za pro-•net v precejšnji meri zavisi od šoferja. Za vzgled kako je avtobus treba čuvati 'e lahko vsem tov. Franc Tavčar, ki je bil že tudi odlikovan z medaljo dela ce. V letu 1954 je podjetje prepeljalo I 284.000 potnikov, medtem ko jih je v le-ošnjem letu že do konca meseca novem-. ">ra 12,890.000 potnikov. Prav tako je pod-etje povečalo tudi blagovni promet, in iicer je za isto časovno razdobje taikšnole ■azmerje: 282.000 tkm : 539.000 tkm. Razumljivo je, da so zadnje številke večje t primerjavi s prvim letom zaradi tega, :er podjetje danes razpolaga z več pre-/oznimi sredstvi in ker je tudi delovni -.olektiv mnogo večji. Podjetje ima danes ■0 avtobusov, ki prevozijo dnevno skupno :.20O km in 11 tovornjakov. Od prvotnih reh stalnih prog (Ziri—Ljubljana, Zelez-ilki—Kranj in Škofija Loka—.Kolodvor) >a je podjetje »TRANSTURIST« razširilo >voje prometne zveze še med: Skofja Lo-:a—Kranj, Skofja Loka—Ljubljana, Cerk-o — Ljubljana, Besnica — Kranj —Zbilje - Ljubljana, Cerklje — Kranj, Kamnik — ■Iran j, Bled — Jesenice, Bistrica — Jose-lice, Begunje — Jesenice, Podnar-t — Je-enice, Riibno — Begunje — Radovljica, Žirovnica — Begunje — Radovljica, Kranj — Jesenice in Beguni; e — Leše. Precej od teh prometnih zvez je namenjenih izključno prevozu delavcev. S šestimi avtobusi pa .podjetje oskrbuje prevoz delavcev jeseniške Železarne. Kljub tolikšnemu razvoju podjetja in seveda tudi zaradi vsak dan večjih potreb po prometnih zvezah in prevozu blaga pa delovni kolektiv, ki šteje danes 67 članov (ob ustanovitvi podjetja jih je bilo le 7) stremi za povečanjem novih zvez, ki bodo tudi udobnejše, predvsem Drug za drugim avtobusi prihajajo in odhajajo. Tako je vsair. dan pred novo avtobusno postajo v Škofij Loki. na Gorenjskem. Razen tega pa predvidevajo, da bo podjetju že v prihodnjem le'Ju uspe'o vzdrževati staJne zveze z morjem (Opatijo, Crikvenice ali Koprom). Dejavnost podjetja »TRANSTURIST« pa je že dalj časa narekovala potrebo po ustrezni avtobusni postaji. Po večletnem prizadevanju je delovnemu kolektivu prav v tem letu uspelo rešiti tudi to vprašanje — preteklo nedeljo je bila že otvoritev nove avtobusne postaje, pred katero se zdaj vsak dan ustavi najmanj 70 avtobusov s potniki. S pridobitvijo nove avtobusne postaje pa je podjetje mnenja, da bo odslej naprej v Skofji Loki še laže pospeševalo in razvijalo turizem. Namreč doslej v Skofji Loki niso imeli primernega gostinskega obrata za turiste. Nova avtobusna postaja pa ima tudi prijetno in dokaj veliko restavracijo. Prav zaradi tega bo podjetje »TRANSTURIST« še laže ustreglo željam domačih in tujih turistov, ki se često kaj radi ustavljajo v tem predelu Gorenjske. Delovni kolektiv podjetja »TRANSTURIST« Skofja Loka se zaveda svojih uspehov, ki jih je dosegel v teh štirih letih, med katerimi je prav gotovo največji uspeh nova avtobusna postaja, kar pa ga ne bo uspavalo, temveč mu bodo dajali prav ti uspehi še več delovnega poleta v prihodnosti. v Ceslit am delovneea 'olauivi „TRANSTURIST" Skofja Loka se ob občinskem prazniku Ločanov pridružujejo: občinski ljudski odbor SKOFJA LOKA občinski KOMITE ZKS SKOFJA Lf ka občinski ODBOR SZDL SKOFJA LOKA občinski KOMITE LMS SKOFJA LOKA občinski odbor zb skofja LOKA »ŠEŠIR« — tovarna klobukov skofja loka gorenjska predilnica Skofja loka »MOTOR« — električni in hladilni stroji, gasilska oprema SKOFJA LOKA »JELOVICA« medzadružni lesni kombinat Skofja loka »ODEJA« tovarna prešitih odej Skofja loka Trgovsko podjetje »LUBNIK« Skofja loka strojno podjetje skofja loka slikopleskarstvo Skofja loka »ELRA« elektro - radio obrtna delavnica Skofja loka mlinsko podjetje skofja loka mesnina skofja loka »KROJ« šivalnica SKOFJA LOKA obrtno kovinsko podjetje Skofja loka komunalno podjetje Skofja loka Gradbeno podjetje »TEHNIK« Skofja loka Veletrgovina »LOKA« SKOFJA LOKA ZELEZNINA SKOFJA LOKA Restavracija »KRONA« SKOFJA LOKA Gostilna »PRI KOLODVORU« SKOFJA LOKA KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA LOKA KMETIJSKA ZADRUGA TRATA KMETIJSKA ZADRUGA ZMINEC KMETIJSKA ZADRUGA LOG MESARSKO PODJETJE OZZ SKOFJA LOKA »GRADIŠ« SKOFJA LOKA PILARNA RETECE KOMUNALNA BANKA SKOFJA LOKA ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA SKOFJA LOKA z željo, da bi imeli občani o prihodnosti še več delovnih uspehov! 3V Sedela sta in čakala. Včasih so se zgoraj odprla vrata in do njiju je prišel Anin glas, tuj, neznanski. Miklavž je nenadoma globoko vzdihnil: „Če to o umrla ..." „Kaj pa govorite?" ga je ostro »zavrnil Aleš. Njegov lepi, mladi obraz je bil čisto spremenjen od strahu. „Tvoja mati je tudi umrla," je neizprosno dejal Miklavž. „Ana ne bo, ne!" je pribil Aleš, kakor bi jo hote1! rešiti s svojo voljo. „Zadnje čase nismo bili z njo, kaikor bi morali biti," je spet rekel Miklavž. Aleš je molče brskal po pepelu. Cigareta mu je ugasnila, ni si je nažgal znova. Mimo njegovih oči so se vrstil« podobe, dolg niz spominov na Ano. — Ana zajema vodo in on se je drži za krilo, Ana odhaja na trg in on ji vrže kepo snega v hrbet... In nestrpno pričakovanje vsakokrat, kadar se je odpeljala v Kranj ali Radovljico, ker je vedel, da mu bo prinesla lecta. In . . . Toliko je bilo spominov, da se je kar utapljal v njih. Zadnje leto je sestro včasih preziral, kdaj pa kdaj jo je celo sovražil zaradi Dominika. Zdaj je vedel: Iz ljubezni jo je sovražil! Zato, ker je šla za Dominikom, ker se je odtrgala od svojih! Ko je stric orne/mil, da niso bili z njo, kakor bi biLi morali biti, bi bil veliki fant najraje glasno tza jokal. „Če umre, bonu verjel, da je prekletstvo nad nami," je spregovoril Miklavž potem, ko sta dolgo molčala. „Ne bo umrla," je krčevito ponovil Aleš. Cas je mineval in oba moža sta še zmeraj sedela in čakala, da se bo nekaj zgodilo, spremenilo se, pretrgalo se, da bo konec njuni grozi. Sedela sta kot bi bila obsojena, Aleš si je spet prižigal cigareto drugo za drugo. Ženske so prihajale in odhajale, nobena ni prinesla dobrih vesti. Ko je zazvonilo poldne in čakanju še ni bilo konca, je stric Miklavž onemoglo zaklel: „Krščenduš, če je kaj moža, naj ji vsaj zdravnika pripelje!" Aleš je planil pokonci, kakor bi ga bila Miklavževa beseda odrešila, „Jaz grem! Kako da se nisem prej domislil!" je vzkliknil z olajšanjem dn stekel iz kuhiinge. Nič ni vprašal Dominika, zapregel je in v diru pognal proti Radovljici. Popoldne se je vrnil !z izdravnikom ki ga odvedel pred vrata sestrine sobe. Sam ni upal pogledati (noter, stal je na mostovžu in drhteč poslušal Anino pojemajoče stokanje. Srce mu je bilo: „Tako je trpela moja mati izame ..." In spet" „Toda Ana ne bo lumrla. . ." Z utripi srca je ponavljal: „Ne-bo-u-mr-la, ne-bo ..." • Na mostovž je prišel Dominik, zdaj je bil tudi on bled in zaskrbljen. Svaka sta skupaj napeto prisluškovala, kaj se godi za vrati. Dominilk ni strpeL odprl je vrata. „Ali bo?" je hlastnil. „Pojdite!" je rezko ukazal zdravnik. Babica je zamorni jala: „Kakor je božja volja ..." Svaka sta se spogledala. Prvič, odkar sta se spoznala, ni bilo v njunih očeh sovraštva. Potem je Dominik krenil po stopnicah, ves siv in mračen v obraia. Aleš ga še nikoli ni videl takega in je za trenutek čutil ljubosumje, ker Dominik prav tako trpi zaradi Ane, kakor on sam. Potem je pozabil na 'to in samo še čakal. Dve minuti pozneje so kladiva v vigencih utihnila. Dominik je ukazal 'ustaviti delo. Aleša je telesno zabolel mir, podoben mrtvaški tišini pokopališča. Toda Ana je še živela in njeni kriki so postajali vse Ibolj prodirni. INSTRUMENTI PRVEGA SATELITA Medtem ko se že širijo govorice, da-bodo Rusi izstrelili v najkrajšem času že tretji satelit, ki bo dvakrat težji kot je bil drugi, je šele sedaj mogoče dobiitl razne podatke o prvih dveh satelitih. Slike, ki jiih danes objavljamo, prikazujejo naprave, ki so bile v prvem satelitu. Zgoraj levo je manometer za registracijo meteoritsklih prebojev sate.i.Lov stene. Zgoraj desno je merikia naprava za ultravijolično žar-kovje. Spodaj levo je sončna celica in merilec »erozije«, to je registrator trkov meteoritov ob satelitov plašč. Spodaj desno je miniaturni radiijelki oddajnik Minitrack za telemetriranje podatkov na Zemljo z dosegom *)400 kilometrov. V Skofji Loki so odkrili portal cehovske trgovine Ko Je podjetje »Sešir« v Skofji Loki nrejalo nekatere svoje prostore, so v hiši na Spodnjem trgu št. 5 slučajno odkrili portal srednjeveške cehovske trgovine, ki ga prikazuje fotografija. Na levi strani je bila izložba, na desni pa ozka vrata. Podjetje »Šešir« Je pokazalo vse razumevanje za pomembno najdbo. To Je zdaj edini primerek portala cehovske trgovine v Skofji Loki. Tak portal so odkrili že pri neki drugi hiši, ki pa so ga Nemci med okupacijo uničili. Nekateri najstarejši škofjeločani pa se spominjajo še enega ail dveh takih portalov v mestu, ki pa sta menda zazidana. ZA RAZVEDRILO MLADOSTNE ŽELJE Pri poliču dobre kapljice sta se pogovarjala dva upokojenca. Pa vpraša prvi: »Ali se ti je v življenju uresničilo dosti mladostnih želja?« »Samo ena,« odgovori drugi. »Katera?« »Kadar so mi v otroških letih umivali glavo, sem si zmeraj želel, da bi bil brez las,« žalostno pripomni drugi. Poseli gre vedno slabše ... če bo šlo tako še naprej, se bo pokazalo, da imam davek pravilen! ISLANDSKI PONIJI V NEVARNOSTI Otok Island je znan kot dežela ponijev, majhnih islandskih konjičkov, ki so izredno krepke konstitucije. Toda idilično vzgajanje teh konjičkov, katere po svetu, odkar je avtomobil tako neusmiljeno pregnal konje s cest, vedno manj kupujejo, je zdaj ogroženo zaradi prevelikega prirastka. Zdaj imajo na Islandu približno- 65.000 takšnih ponijev — tako je letni prirastek prevelik, da bi rja na revnem otoku lahko preredili čez zimo. Zato morajo vsako jesen prodati približno 5000 teh ponijev mesarjem, ki nato njihovo mesto izvažajo v Evropo. V Evropi pa so se zbrali prijatelji teh ponijev, da bi jih rešili pred množičnim klanjem. S posebno organizacijo upajo rešiti problem prevoza živih ponijev z Islanda v Evropo, kjer naj bi jih prodajali po isti ceni, kot jih kupujejo na Islandu mesarji. V ta namen so pokre-nili široko kampanjo med prijatelji konj, naj kupujejo ponije, ki ne potrebujejo čez zimo hleva in tudi pojedo le malo krme. Zanimivosti SE ZA STO MILIJONOV SVETLOBNIH LET DALJE V Sovjetski zvezi so dokončali graditev velikega radiotele-skopa ki je največji in obenem najmočnejši na svetu. Dolg je 130 metrov in ima nad 400 kvadratnih metrov sprejemne površine. Kot je znano, uporabljajo radioteleskope za sprejemanje elektromagnetskih valov, ki jih oddajajo številne zvezde. Na podlagi teh »poročil« iz vesolja si skušajo znanstveniki zgraditi sliko o njegovi prostornosti. Nov sovjetski radioteleskop jim bo omogočil pogled za sto milijonov sveti, let dalje kot doslej. SVETILA BO 100 LET Pred nekaj dnevi so v eksperimentalnem laboratoriju velikega ameriškega podjetja General Elektric prižgali električno žarnico, ki bo po mnenja strokovnjakov svetila nepretrgoma najmanj 100 let. Žarnica je po obliki in velikosti popolnoma enaka prvi Edisonovi žarnici, ki je gorela le 40 ur. Seveda je izdelana iz povsem drugačnega materiala. Nova žarnica ne prihaja v poštev za široko potrošnjo, ker porabi preveč električnega toka. Zato bo slejkoprej ostala le tehnična zanimivost. UMETNO SONCE Sovjetski profesor Babat napoveduje, da bodo sledila umetnim lunam umetna — sonca. To bodo posebne atomske naprave, ki bodo razvijale toploto več milijonov stopinj. Krožile bodo po določeni poti okrog Zemlje in ogrevale določeno področje. Po računih omenjenega profesorja bi zadostovalo okrog 25 kilogramov .vodika, da 'bi tako umetno sonce lahko svetilo in grelo okrog 200 let. Med neštetimi živimi bitji, ki oživljajo svet, je okrog 2500 vrst kač. Kdor se bliže ukvarja z njimi, bo našel pri njih najčudovitejše in zelo zanimive zagonetke. Kača nikoli ne zapre oči, ker nima vek. Požira lahko mnogo večje živali, kot je njen gobec. Kače velikanke, na pr. azijski pitoni, lahko pogoltnejo celo srno. Pik nekaterih strupenih kač, na primer afriške Mambe, je tako hudo strupen, da umori človeka v minuti in celo še prej. Nestrupene kače, ki niso prav nič nevarne, je opremila narava s tako čudovitimi organi, da bi človek skoro ne mogel verjeti. Neka zvrst ima na primer rumeno očesno lečo, ki izloča ultra- Kače, kakršne so v resnici Gad in naočarka ali kobra. Prvi je naša poznana strupena kača; druga prav tako strupena, pa živi v južnih delih Azije, južne Indije, na Kitajskem in na Ccvlonu violetne sončne žarke ter tako zviša ostrost vida. Želodec imajo tako krepak, da prebavijo celo kosti. Prav nič čudno ni tedaj, če je zaradi teh in takih čudovitih lastnosti razširjenih o kačah toliko neverjetnih pripovedk in basni. Tako ni res, da so kače sluzaste. Nasprotno! Njihovo telo je popolnoma suho in zelo snažno. Nobena kača nima »žela« v repu, nobena se ne »vali« naprej kot obroč, nobena ne hipnotizira ptičev. Njen nemirni, sikajoči jezik je čisto neškodljiv in nima s pikanjem prav nobene zveze. Devet desetin vseh kač je nestrupenih. Le prav redke napadejo človeka. Smešna je trditev, da bi kače hodile pit kravam mleko. Trditev, da bi mogel kak človek zmotiti kačo z godbo in jo navezati nase, je popolnoma brez vsake podlage — kajti kače so popolnoma — gluhe. Kakšne so kače v resnici, to je mnogo bolj zanimivo in čudovito, kot vse ono, kar si ljudje o njih izmišljujejo. Predvsem jih loči od drugih živali že dejstvo, da so brez rok in nog. Vendar pa zaradi tega niso preprosta bitja kot so recimo črvi, s katerimi nimajo kače nič skupnega, temveč so visoko razvita bitja, ki imajo pljuča, srce s tremi prekati, ožilje, imajo jebra, žolčni mehur, ledvice. Kača mora svoj plen loviti, mora se braniti pred sovražniki, mora se razmnoževati in »preoblačiti« svojo kožo, v katero je utesnjena kot človek v vrečo, pa je k temu še brez rok in nog. Kače žive v svetu molka. Ker nimajo ušes, ne slišijo, pač pa »prisluhnejo« oziroma dojemajo tresenje tal z vso spodnjo stranjo svojega telesa. Svoje oči lahko usmerijo na kratke razdalje na las natančno kot mikroskop in kače, ki love ponoči, imajo oči kot mačke z navpičnimi zenicami. In jezik kačji? Čudovit organ je to, ki služi kači ne samo kot silno občutljiva »roka«, s katero rahlo otiplje vsako stvarco, s katero pride v dotiko, temveč ji je tudi »nos«. Zakaj pa kača moli kar naprej svoj jeziček iz gobca in ga spet skrije? Kačji jeziček je, kot vam je znano, razcepljen v dvoje tankih vejic. Na te vejice vjame kača iz zraka, zemlje ali vode silno drobcene delce. Tako drobcene, da jih s prostim očesom sploh ne vidimo. Ko potegne kača jeziček vase, položi obe vejici v dva majcena razpor-ka na ustnem nebesu. V tistih dveh raz-porkih pa se nahajajo skrajni končki živca za okus in za vonj in ti fini končki živcev »telegrafirajo« v možgane, na kakšno okusno ali kakšno neokusno stvar je zadel jeziček in kakšnega duha je dotična stvar. Od nosne konice pa do konca repa je kačje telo pokrito z luskami in to tako brez vsake razpoke, da se luske vlečejo celo čez oči, samo s to razliko od drugih lusk, da so one prek oči čisto prozorne. Kako pa se kača premika? Plazi se, boste rekli. Da, toda kako? Hrbtna vretenca so spojena med seboj s pravimi pravcatimi krogličnimi zglobi. Vsakemu vretencu pa je pritaknjeno par reber. (Nekatere kače jih imajo nad tristo). Nimajo pa kače prsne kosti, na katero je pri človeku in pri drugih sesalcih pritrjen večji del reber. Namesto prsne kosti pa je pri kači vsako rebro povezano s pomočjo hrustancev in močnih mišic z luskastimi ploščicami na trebušni strani telesa. In tu tiči zdaj vsa tajna njenega lahkotnega in elegantnega drsenja po tleh. Kača potisne rebra naprej, s tem dvigne trebušne in prsne luske in jih upre ob zemljo, potem pa krepko sune rebra spet nazaj. To vse se godi tako skladno, tako naglo in tako povezano, da se zdi kot da naenkrat koraka na stotine nog v najlepši skladnosti. Če hoče kača prav naglo naprej, se zvija sem in tja in poišče na ta način vse vzbok-line zemlje. S svojimi bistrimi očmi najde vsako, najmanjšo hrapavost na tleh in jo nadvse spretno izrabi, da se vanjo upre. Ce pa še to ne zadostuje, potem sune večkrat z glavo naprej, jo pritisne ob tla in potegne za njo vse telo. Mnogo je kač, ki so izredne akroba-tinje. Plezajo tako izborno, da se morejo po vrhovih grmovja premikati prav tako naglo kot po tleh. Kača plezalka leze po drevesnem deblu, popolnoma navpičnem, samo na ta način, da se opira s svojo spodnjo stranjo telesa na drevesno skorjo. Nekatere kačje vrste kote žive mladiče in to v velikem številu — do 80. Druge vrste pa ležejo jajca kot kure, le da kačja jajca niso obdana s trdo, apnenčasto lupino, temveč s pergamentno ko-žicer, ki je raztezljiva. Iz jajca se izvali mladič včasih v nekaj dneh, včasih pa čez nekaj mesecev. Mlada kačica se izkoplje iz jajca tako kot pišče. Pri strupenih vrstah ima mladič takoj svoje orožje in ga zna tudi takoj uporabljati. V prvem letu življenja zraste kača do dvojne dolžine, v drugem letu celo do trojne, pozneje pa hitrost rasti pojenja, popolnoma pa ne preneha nikoli.