55. Številka. Ljubljana, nedeljo 7. marca. XIII. le<o, 1880.
liintm vsak (Ihd, i/.vzeuisi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejenian z« a v s1 r o - ojje rs k e dežele za celo leto 16 gt, M pol leta 8 g\. wm Alt leta 4 frld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za relo leto 13 pld., m t etri leta 8 gld. ;0 kr., za en mesec 1 jdd. 10 kr. Za poli I janje na dom ie računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za tetrt leta. — Za tuje dežele toliko ve*, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih lol h in %m dijake velja znilmia c-ena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 tfld. M) kr., po pošti prejemati za četrt leta .'i ^rold. — Za oznanila se plačuje od ćetiriBtope petit-vrste (» kr., te se oznanilo enknit tiska, fi kr., ee se dvakrat, iti 4 kr., ee se trikrat ali večkrat trnka. DopiBi naj so izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Fnmc KoIiiiuiion ej biši St. '.i »ffledallik« stolba". Oprav ■ || tv o, na katero naj *e blagovolijo poAiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koliimnovej hiSi.
Upoznajmo se!
Zbog posebnega, svojega položenja in čudnih okolnostij, v katerih se nuhnjemo Jugoslovani, sinov marsičem za drugo Evropo, za vsemi druzimi narodi zaostali. Priznati moralno kar naravnost, da, kar se tiče naobra-žeuja mase jugoslovanskega naroda, nijsmo fie daleč, zaostali smo. Po vsem druzem sveti se jo trudil brat, da je spoznal svojega brata, podal mu roko preko bajonetov in grmenja iz kunouov in preko slaboumnih diplomatskih ovir, kajti kar je naravno, zgodi se, in da se takim nameram zoperstavi celi svet. Nemci ter Vlahi so se združili na račun Avstrije, marsikak avstrijsk Nemec še dandenes zavidljivo gleda svoje brate v sosedstvu, tudi on bi jim rad podal roko; „ltalia irredenta" je opazila, da živi v Trientu, v Trstu in v Istri še nekoliko vlaški govorečih ljudi j, zato reklamuje vse to ozemlje zase. Vsak narod skrbno čuva svojo narodnost a še skrbneje neguje zvezo in prijateljstvo se svojimi drugo živečimi brati, -— a mi Jugoslovani?
Zapadni narodjo nam očitajo neižobraže-nost, a tega se ne spominjajo, da bi tudi njihovo duševno polje ne bilo denes tako obdelano, da jim ga nijso branili Jugoslovani se svojo krvjo proti barbaričnemu vstoku. A naobrazenje narodno je se le posledica narodovemu individuvnlnega u p o z n a n j a, da pa Jugoslovani nijso dospeli še do tega, to je zakrivila zavidljiva sebična nrav zapada, kateremu so Jugoslovani rešili jezik, ž.vot in vse, kar ima denes. Jugoslovani govorimo j eden ter isti jezik, sinovje smo jedne ter iste majke Slave, m vendar, čudno, tuji smo si se denes! JSe samo tuji smo si, nego mej posum-
Slovanska pisma.
IV.
V zdanjem državnem zboru obračajo gotovo največjo p020raost nase zastopniki češkega na ruda, potegujoči se za svoje in družili narodov naravne pravice. Naj bi pač zastopniki uvtokratuega nemškega naroda [»omislili, kuko BUiesnO, ali bolje rečeno, kako kruto nalogo igrajo, koteC biti kulturonoBci in opekuui onega, naroda, ki je razmeroma mnogo inteligentnejši m indiLstnjuinejM od naroda, ki misli da ima omiko kar „katcxoeheii- v najemu, /vlusti bi jaz svetoval nemškim zastopnikom, ki se lako radi hvahsajo se svojimi veleumi naj se uzid na svojega prvega velikana Goetheja, katerega so prejšnja leta — če tudi letos, ne veni — v državnem zboru večkrat citirali. Prouče naj, kaj piše ta pošteni in prvi Nemec v različnih svojih spisih o Čehih in zlasti o
nimi plemeni jugoslovanskega naroda veje veter, kužna sapa. katero so premišljeno vsejali mej nje vragovi tujerodni in domači. Kar so vsi narodje tako negovali, bratstvo, to se mej nami gazi na neodgovoren način. Osobni oziri, zagrizene kaprice, novci izpodrivajo ter ovirajo uresničenje velike ideje: zbliže nje ter spoznanje Jugoslovanov. Tu pa tenke vesti rečemo: Slovenci smo gojiil vestno to idejo, kajti vidimo uže zdavna, ka nam je moč rešiti svojo narodnost samo s tem, da se ona ideja oživotvori, da sami se ne moremo ubraniti tujega nasilja. Zato pa tudi z milovanjem opazujemo separatistiško bedarijo s u šaško ter bi nas naudajala ta tudi se strahom, ako bi ne bili uverjeni, da so to le prenapete glave — osamljene.
Zapadu je zmirom stalo do tega, da se Jugoslovani ne zdramijo iz svojega spanja ter da si ostanejo tuji, baš to bi pa moralo nas vse podvizati, da se zgodi nasprotno. Sloga in bratstvo moralo bi se vzbuditi v Jugoslovani!) j a zopet v sredstvi, kako bi se to doseglo, nijsmo složni. V brošurici: „Upoznajmo se", iz-išlej onega tedna v Zagrebu, odvračajo se uradniki, bogataši, odvetniki in duhovenstvo, kot taki, ki nijso pripravni za izbuditelje naroda jugoslovanskega, a se postavlja princip, da „iz prostoga gradjanstva mora se poroditi sloga i bratsko sporazumljenjo". Da, naj bode, naj se porodi iz prostega meščanstva, mora iz njega iziti, ali kako pa je to mogoče, če baš narod sam nij še dospel do spoznanja svoje narodne individualnosti niti je v njem naravna ljubezen do brata vzbujena, zametava pa se baš inteligencija, ka ona ne bode naroda vzbujala; glede* uradnikov in bogatinov je res, da ti narodu ne koristijo, ali baš du
češkej literaturi, g*>dl>i, industriji, o čeških značajih in učenjakih in o razmerah mej Čehi ter Nemci. Na pr.: ,,1'pajoč, da se bodo pravi prijatelji vseobče literature prepričali, kako zelo je važno, da bi se skrbno priblizevdi k lite rarucj delavnosti slovanskih narodov. Prosimo društvo Češkega muzeja", da bi se tudi na dalje v izda vanj i plodov češkega pesništva i starodobnega i novejšega ne ustavilo. Tem načinom se najgutovejse razširi na Nemškem Bvetlo o teh znamenitih razmerah . . . Želeli bi tudi, da bi se prevodom Kollarovih proizvodov, (a kakšno strašilo je Kollar zdanjiin Nemcem!) tudi priložil orignal; tako bi se podpiralo na Nemškem širjenje slovanskega jezikoslovja . . . Češkemu jeziku so odkazane ožje meje nego li nemškemu, kajti poslednji je dozdaj jezik vladni in omikanih, mej tem ko je češki le v nižjih slojih naroda zastopan. Bojevati ta nejednaki boj in se z vsepii močmi prizadevati za ohranjenje literature češke, za nje  oživljenje in pomlajenjc, je prizade-
hovenstvo in odvetniki so osobito našemu slc^j venskemu narodu toliko pripomogli do vzbu-jenja narodnostnega čuta, da pri nas pravi uže celo prostak z navdušenjem: „Slove ne o sem, živio Slovenec!" nego se je uže precej tudi udomačila beseda .1 iifro s 1 o v an i. Ako razumemo v obče milog svoj in potrebo da priznamo za zbliženjo, dakle mora bas inteligencija stopiti mej prosti narod, navdihniti mu zdravih nazorov in razložiti mu, da smo Slovani, imamo jedno ter isto majko, govorimo jedni ter isti jezik, da mora Srb podati roko Hrvatu, Hrvat Slovencu vsi trije pa da pokličejo v kolo brata Bolgara. „Valja da več jedanput pripoznamo brata za brata, jer inače ćemo morati priznati tudjina za gospodara!"
A narod mora vedeti, kje mu je iskati brata, pokazati mu ga je treba, in, vero-zakon ne bode nigdar ona ovira, ki bi mu za-branjevala bratu roko podati v slogo in sporazumljenje. „Ako ikad, treba danas, da si budu Hrvati, Srbi, Slovenci i Bugari braća na jednom braniku, što ga gradi nužda od navale inorodnih i brutalnih elementa." To u videvamo Slovenci osobito zdaj, ko žalibog opasujemo, da boj, kateri smo imeli bojevati dosle za svojo narodnost, no bode i pod Taat-fejevo vlado ponehal, akopram smo se tega vsaj malo nadejali. Obraniti hočemo si svojo slovansko narodnost, svoj slovanski jezik v javnosti, v uradu, v šoli, v cerkvi; a veliko laglje bil bi ta boj za obstanek našega naroda, mno^o uspešniši, ako bi se prenehala ona mlačnost, ki se je lotila preveč slovanskega juga in katero je Bleivveisova slavnost prodrla samo kot solnčni žarek jesensko meglo. Slovenci smo pred straža Jugoslovanstvu, kot
v a n j e h v a 1 n o , ki terja veliko sumozataje-vanja in ne manj moči, vstrajnosti in obrat-nosti."
Kako* se vjeinajo te besede pravega Nemca, ki je dobro poznal Čehe in njih jezik z letošnjo protispomenico onih (rekel bi bastardnih) Nemcev, ki nehčejo poznati Čehov ?
Ta v zadnjih stoletjih politično tako nesrečni češki narod je tudi slovansk narod „par excellence". Pri njem se je najprva vzbudila narodna zavest, on se je prvi čutil Slovana, pri njem je prva pognala in razcvela ideja slovanske vzajemnosti. Spomnimo se le imen kakor so Dohrovski, Šalarik, Jungmun, Nauka, Palacki, Turkinje in dr. V zapadno-slovansko Moskvo, v zlato Prago so se hodili učit ruski učenjaki, ter se vračali slavisti, ki so potem poučevali v domačih stolicah rojake v jezikih in literaturah slovanskih.
In tudi zdaj, ko se drugi važnejši, bodi si južni, bodi si severni slovanski narodje več ali manje sč subjektivnega stališča ozirajo na
uradniki, mnogo vseučiliščnikov ter obilo ljudstva. Blag mu bodi spomin!
— (Na Dunaj odpeljal) se je minoli četrtek g. deželni predsednik vitez Kallina.
— ((; r a š t i n o „ K r a t j e k" ) , po nemški „\Veinegg" imenovano, blizu Vidma na Dolenjskem, došle svojino neke iz Prusije došle rodovine Otto, je baje za 40 tisoč gold. kupil narodni trgovec v Ljubljani, g. Fort u na.
— (Novačenje) se je pričelo v Ljubljani zadnje dni baš minolega tedna.
— (Mestna k o p e 1 j) v Kolezi ji je mnogo trpela zbog letošnje hude zime; cement, s katerim je tlak in obstenje napravljeno, je popokal in se ruši. Spominjamo so, da je ta na troške ljubljanskega mesta narejena kopelj sila mnogo stala, in da so bili narodni mestni odborniki zoper zidanje te — potrate.
— (Urednika listu „licenciju") toži mariborski škof g. Stepischnigg zavoljo žaljenja česti. Obravnava porotniška bode v Ljubljani.
— (A k a d. društvo „Triglav" v G r a d c i) ima v ponedeljek dne 8. t. m. v „Itestnuration zur Paštete" (Hofgasse 28., I. nadstropje) X. redno zborovanje tb sledečim dnevnim redom: 1. ('itanje zapisnika o zadnjem zborovanji. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji 1. poluletja. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Toročilo knjižničarjevo. 5. Volitev treh revizorjev. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev odbora. S. Pogovori o binkoštnem izletu. 9. Posamezni predlogi. K obilnej udeležbi vabi
odbor.
— (Krasen dar.) Kakor „'/ustava", javlja iz Huda peste, je na prošnjo cerkveno-kongreskega odbora srbski patrijarh-metropolit Prokop Ivačković ves svoj „fundus instrn-ctus", ki ima vrednost do trideset tisoč goldinarjev, poklonil srbskemu narodu.
— (Poboj.) Tukajšnjemu uradnemu listu se poroča iz Železnikov, da so se pri vasi Itudno na (Jorenjskem minole nedelje nekoliko vinjeni fantje stepli, pri čemer je dobil Lovro Jelenec iz Dn'žgoš s kolom po glavi tako težke rane, da je za njimi umrl. Ubijalca njegovega so žandarji uže odveli v uječo.
— (Goldinarji od svinca.) Gra-škemu nemškemu listu se poroča iz Konjic na Štajerskem, da se je v tem trgu in tudi v vasi Oplotnici uže dalje časa rnzpečaval ponarejen, od svinca ulit denar. Naposled je vendar posrečilo se bistroumnemu žandarju Stei-nerju, da je zasledil ponarejevalce — kajžar-
poljski dramaturgi, ampak on je zaslužil ukov. Poljska literatura je visoko vzvišena nad vsako dotikanje takim načinom. Zrasla je cela, kakor je, iz srca poljskega naroda, in prošinjena z vročo ljubeznijo k narodnej svobodi, se je spojila v jedno s poljskim rodoljubjem, in kakor veliko je to, tako velika je ona. Vsak iz poezije velicih poljskih pisateljev preneseni k nam verz bi imel preiti tudi v našo kri, in mi bi tako ne skazovali samo časti poljskoj literaturi, nego ona bi bila naša darovalka."
Tako piše češki lepoznanski list. Mi se ne čudimo niti samozatajevanju poljskih listov, niti samozatajevanju Čehov, ki so pripravljeni rezati na svojem mesu, samo da bi se dobri od-nošaji mej obema narodoma v najmanjoj reči ne skalili. Ko bi vsi Slovanje posnemali Čehe, gotovo bi slovanska vzajemnost uže zdavnaj ne bila več pobožna misel a bila bi zdaj uže blizu prehoda v dejanje če bi ne bila uže — dovršeno d ej an j e.
sko di užino na Pohorji. Žena in trije dečaki so nosili svinčene tolarje mej svet, a jeden dečak je vedno strašil, da kadar hi pretila nevarnost, opozori svojce nanjo o pravem časi. Vse sleparje je zaprlo sodnija.
— (Hiša podrla) seje — kakor se poroča zaderskemu „N. L." — Antonu (ilavami v Via širi na otoku Pragu v noči mej 18. in 10. dnem m. m. Gospodar, žena in trije otroci, izmej katerih je imel najstarši 12, a najmlajši 2 leta, so trdno spali, ko se je pripetila nesreča. Izpod razvalin so drUtegn jutra rešili sosedje jedinega očeta Glavana še živega, dasi težko ranjenega, vsi drugi so našli ondi svojo smrt. Pravijo, da je dež omehčal zemljo, kjer je bil postavljen temelj hiši in da se je zatorej leta sesula.
— (Goveja kuga) se je — kakor čitamo v „Xar. listu" — pokazala zopet v Diku poleg Zadra na Dalmatinskem.
— (Metliški letni in ž i v i n s ki semenj), kateri je vsako leto vtorek po prazniku sv. Jožefa, je letos preložen na vtorek dne 1(3. marca. Teden dnij poznejše, dakle vtorek dne 23. marca, bode pak letni in živinski semenj v (Jrnomlji.
Ra/.ne vesti.
* (Tiskarske pogreške) v nov i na! i, vsak dan izhajajočih, pač nemnjo nikogar motiti, a še manje se jim je čuditi. „llerlinski Tagblatt" pripoveduje, da so se nekateri profesorji v Edinburghu zmenili, da hotd izdati knjigo brez vsakšne tiskovne pomote. Devet učenih in izvedenih gospodov je dakle čitalo prve odtise, in naposled so razpisali po deset funtov šterlingov (1O0 gld) nagrade za vsako napako, katero bi kdo našel v dogo tovljenom delu. In gledi! Uže v naslovu knjigi je nekdo našel napako! Če se zatorej kaj takšnega zgodi tam, kjer devet veščakov z vso pazljivostjo natačno čita vsako vrsto, vsako besedo, ter jih nihče ne priganja, dokle imajo gotovi biti, koli preje se primerja kaj jednakega listu dnevniku, ki se v malo urah spisuje, stavi, popravlja, tiska, šteje, pregiba in razpošilja. To bodi vsem onim našim čitateljem rečeno, katere časih kakšna tiskovna pomota preveč v oči zbode — naj nam odpuste drage volje vse takšne pogreške !
* (Najdražje poštne marke) pro dajejo se v zjodinjenih državah severo-ameri-ških po 60 dolarjev (okolo 120 gld.). Z njimi se frankujo večji zvežnjj novin, kateri se pošiljajo njih   prodajalcem v dalnje tuje dežele.
* (Drva posula) so se pred tednom dnij v Londonu na delavce obeh spolov, kateri so jih žagali, sekali in povezavah. Skladovnica je bila preko 4 o Črevljev visoka, in ko se je podrla, je zagrebla pod soboj petnajst Ijudij. Pet so jih uže našli mrtvih.
* (Umeteljni dež.) Odseku poljedelskemu v senatu VVashingtonskem (v Ameriki) je pred kratkim razjasnjeval general Danijel liuggles svojo patentovano metodo, po katerej bi se umeteljno napravljal dež. Po njegovih nazorih naj bi se v vzduh spuščal balon z eksplozijskimi patronami, katere bi se potem, prišedše v višave, razpoknile ter bi takšnim načinom stisnile tamošnje soparčke, da bi se združili v deževne kapljice.
* (Uzrok, da se je preložila obravnava.) Berlinsk trgovec se je nedavno imel zagovarjati zaradi lihvarstva. Navajal je sicer toženec nekatere slučaje iz svojega življenja, a trdil je odločno, da bi bili ti proti zakonu. Predsednik je zdajci htel pročitati dotična mesta v zakoniku, po katerih glasu bi imel biti trgovec obsojen, toda nobednega zakonika ni j bilo moči najti, ker so bili baš vsi primerki pri knjigovezi. Sodišče je bilo naposled primorano, da je preložilo obravnavo o tej stvari dotle-, da bodo vezani zakoniki.
Javna zahvala.
Slavna hranilnica ljubljanska je letos 7« nakupovanje učnih pripomočkov siromašnim učencem ljudskih šol podarila „Narodnoj Šoli" l.r><) gl. o. v. Za to lepo in zdatno podporo izreka najtoplejšo zahvalo
odbor .,Xarndne šole'*.
Listni«'« uredu i »l »ti. Svojim gospodom d O -pisnikniu se iskreno zahvaljujemo o vsem njih tru-doljiihivcm delovanji ter jih prosimo, naj nas hlago-volč tudi nadalje podpirati po svojih tnoiVh. — Slav. akad. društvo „Triglav* v (5 rade i naj niim v bodOcS izvoli svoja poročila pošiljati v t'ran-kovnnih listih.
Tr/.nr «•<»■■«•
v l.juhjani G m are t c. 1.
Plenfoa hektoliter 10 gld. 60 kr. — rež 6 gld.
99 kr.; — j'ćmen 5 gld. 6» kr.; — ovo« i g'd. 67 kr.;      ajda b gld. 8fi kr ; — proso 6 gld. $9 kr.;
— koru/a *! gid. ho kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gid. 93 kr.; — fižol hektolitar W gld. kr.; miti kilogram gld. HJ kr.; mast — gld. 70 kr.; — š-.eh frilen     g'd. :"•() kr.; ipefa povojen — gld. ti i kr.j
— jajce p> kr.; — nilska liter H kr.; — govednin« kilogram M kr.; - toletnine >0 kr.; - svinj dio meso dO kr. ;   -  lena 100 kilogramov 1 |fld. 87 kr.j
— slame I gld. • !> kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 trlil  t-ti kr.; — mehka f» gld. — kr.
Dunajska borza «J. marca.
BftOtnl drž. dolg v hankovoib .   .   70 gld. 40 kr.
Enotni drž. dolg v arooru   ...   71 „40 „
Zlata renta.........85 „ HO „
lltiO drž. posojilo......1*9 „ 5J „
Akoije narodne buuke    .... 8*1 „ — „
Kreditu« akcije ....... '290 „ 50 „
London..........118 „ 30 „
.Srebro..........— „ — „
Napol...........                                              9 „ 451 , „
(J. kr. cekini  ....       ...     5 „ 58 „
>ržavne marke ....       .   .   58 _ 20
Zahvala.	
Vsem  svojim sorodnikom,  prijatelj eni in znancem,   ki so ob Bmrti in pri sprevodu našega preljuheznjivega, ncpozublji-Vftga Binćku	
Antona	
tolikanj pokazni i svoje soeiitje, tem svojo iskreno zahvalo.	izrekava s
V L o g a t c i, dne 5. marca	1880.
(£9)         Toma/ in Jožefa	Tullazi.
£jnF"~       mv. -i 11 ■ - i i 'anj
oddusta se v najem dva prostorna
magacma ~w
v Kuširjevej hiši št. 27, v 1'rulali, poleg Žahjaka.
Natančneje se izve pri hišnem vlastniku. ___ _(71-3)
ZP&r Prodaji. ~3^£
Zaradi odpotovanja se /a gotove novce pro« (tajajo:   pt»hi'tf»,   ih> vtfl.iui mi. kuhinjski* ot-itttjf  in ftru/ff .ttttti-i.   (V Ljubljani, v gospodskih ulicah, knežji dvor, 1. nadstropje, na levici.) _ _(81-2)
v l,Jiil»lJani,
kongresni trg, na voglu gledaliscne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap;
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
irez poletje v shranjevanje.      (87—1)
Slamnike
pero n premi rej a po nujeleguntnejših novih modelih i u najnižjih cenah
•Tosip 3Ti;i<*fii*L*9
(85—1) sv. Petra cesta fit. 29.
w Velik malin
v Sa-vinjslcoj dolini poleg Celja, s potluil tOCMJi in stopami ter z zemljišeem se prodaje. Natančneje iaveloM Fr. Mtlllerjev Annoncen-Biireau v Izubijani. (83—1)
taki imamo svojo važnost za slovanski j u ur. posledice, uspeh našega boja za svoj obstanek bode tudi nanj uplival, odločeval mu usodo v bodočnosti. In pomislek na to daje našim bratom na jugu „marseh-route", kaže jim pot, s katerega jim nij ukreniti v stran. Da se upoznamo, da stojimo in se postavimo na jedni branik zoper vraga svojega, v to treba i po našem mnenji, da se osnovajo shodi, sestanki, j kjer bi so shajali Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari; na takih shodih so najbolje izražajo razni nazori, iz katerih se razvidi mišljenje dotičnega naroda, ki pa so, ako odobreni, kažipot daljnjemu delovanju. Na um nam prihaje, da pohodi hrvatski „Sokol" v letošnjem poletji naše Blejsko jezero. Ali bi ne bila to najlepša prilika, ki bi se morala porabiti v svrho zbljižeuja Jugoslovanov V Naj hi se ta pohod naših hrvatskih bratov razširil v narodno svečanost; naj bi prišli zastopniki vseh jugoslovanskih plemen, Slovenci naj bi povekšali slavnost h tem, da se zberd v I »ledu pevci z Goriškega, TrŽažkega, in cele Kranjske ter Štajerske. Naj se o tem še kdo oglasi in javi svoje mnenje.
Te vse opazke je prouzročila G u t e š i n a brošura: „Upoznajmo se." Fovršne so sicer, a prihajejo z dobrim namenom : pospešiti, d a s e upoznamo Jugoslovani. R—ski.
Politični razgled.
\ot* 1*1*11 Jo <lc»ž«kl«».
V Ljubljani (J. marca.
V državnom zboru je finančni minister nazaj vzel predlogo o dopolnilnem davku. O stvari prisilnega legalizovanja je zbornica sprejela Adamekovo resolucijo, naj se zakon o odpravi prisilnega legalizovanja izroči razaj odseku, ki naj ga tako pronaredi, da se prisilno legalizovanje odpravi v onih deželah, ki tojtele.
%<»lcznldki od«ck državnega zbora je vladi toplo priporočil, na predlog našega poslanca g. Obreze, naj preudari kako in kdaj bi se železniea iz Ljubljane v Karlovec zidati dala. Radovedni smo, kakih mislij je vlada o tej zadevi. Vsakako smemo zahtevati, da se tudi za Slovence enkrat nekaj stori, saj bo v korist celej državi, ako dobi s tem neposredno zvezo z Bosno in iztokom sploh. Za arlsko železnico bodo zdaj potrošili kakih ;i0 do 40 milijonov, za železnico Ljubljanp-Karlovec pa bi bilo kacih 5 do 10 milijonov uže zadosti.
V Pragi je umrl dne 4. t. m. vodja mla-dočehov dr. Karel Mladkovskv. Od leta 1848 je deloval zmirom neutrudljivo na poli-tiškem polji za blagor  svojega  češkega na-
Slovanstvo, so Čehi jedini, ki vse Slovane z jednako ljubeznijo objemajo, ki vse jednako cenijo, ki ne kažo nikakeršne sebičnosti in ki nemajo nikakeršnih sovražnih predsodkov.
V čeških knjigah in časnikih prihaje dan na dan obilo prevodov iz vseh slovanskih jezikov. Kako se Slo vanje zanimajo za našo slovensko literaturo? Nekaj drobtin je prevedenih na hrvatski in ruski jezik in potem — „basta", a Čehi imajo tudi iz te male literature dosti prevodov, počenši se spisi Slomšc-kovimi do povestij Levičnikovik. Prav lepo se je pa na Češkem te dni pokazala ljubav do poljske literature.
„Gazeta Narodovva" pravi dne 8. febr., da so se nekateri dramatični pisatelji hoteli osla-viti čudnim načinom, namreč, da so prosili češkega pisatelja Hovorko, ki prevaja nekatera dela Kra-:ze\vskega, da bi prevel tudi njih spise. Potem citira list IIoworke, poslan jed-nemu iz varšavskih literatov, glaseč se: In te-
roda. On je bil vrl značaj in poštenjak vse skozi, v čemer se strinjajo vse stranke na ČeSkem. Sladkovskv je, kakor znano, pred dvema letoma pristopil k ruskej cerkvi; blag mož je bil in navdušen do zadnjega trenotka za svobodo svojega naroda. Večnaja mu pamjat!
„Pester Lloydu piše: Tirolsko mestece Cortina ob vlaškej meji je dobilo posadko, katere nij imelo uže od leta 1800. Tja je prestavljen 15. lovski bataljon in sicer zavoljo tega, ker je tudi italijanska vlada preložila v v mejno mesto P ive di Cadore večjo gar-nizijo.
Viliaial«* dr/»ve.
Iz Poforburffrt se poroča, da je bil v četrtek oni napastnik obešen, ki je streljal na grofa Loris-Melikovega.
Francoski ministerski predsednik je čestital grofu Melikovemu na rešitvi iz moril čeve roke.
O Feirvjevega naučnoga zakona načrtu se baje v francoskem senatu denes glasuje; malo je upanja, da dobi večino, ali pa bode sprejet samo z večino malo glasov.
Dopisi.
Ijk Ht. Jariacja na Dolenjskem 4. marca. flzv. dopis ] V nedeljo dno 29. febr. zvečer so sijajno pokazali Št. Jarnejčanje, kaj zamore skupno delovanje, blago srce in bra-toljubje. Na povabilo gospodov V. Z. in gospodi čine M. T. so se zbrali vaščani in okoličani k velikanskej „tomboli", kakeršne še menda nij bilo v Št. Jarneji. Vse sobe Za-gorčeve gostilne so bile natlačeno polne: mi-lodarne roke nanesle so toliko dobitkov, da je bilo moči prirediti tri „tombole", vsako s prav obilno in okusno izbranimi dobitki. Pri tako mnogobrojnej udeležbi bilo je pričakovati precejšnjega čistega dohodka — ali takšnega vspeha se res nij nadejal nihče. Lepo vsoto pet in sedemdeset goldinarjev je dobička dala ta tombola za stradajoče brate Notranjce. Takšna obilna radodarnost bi marsikateremu mestu bila na vso čast. Vam pak, Št. Jarnejčanje, in vsem milodarnikom ter udeležbenikom bodi v imenu onih, katerim ste obrisali solzo, ki jo je pozvala beda in stradanje na bledo lice naših ubogih bratov, bodi izrečena najtoplejša zahvala Isto tako se zahvaljujemo v imeni notranjskih svojih rojakov častitim gostom iz Rudolfovega in Kostanjevice, a slava posebno tudi gospodu županu Zagorcu, ki je blagodušno bre2 vsakeršne nagrade dal svoje sobane in svečavo v podporo blagemu namenu.
Iz Otočca v Hrvatskoj 3. marca [Izv. dop.] Kakor ste uže na kratko omenili v
daj vas prosim: ako bodete v Varšavi govorili s kacim tamošnjim dramaturgom, potrudite se, da bi me ne nadlegovali (nie fatygowali) s prošnjami, da bi prekladal njih spise. Bolan sem in z delom preobložen — sicer sem v pr-vej meri češk literat, potem stopram prevoditelj. Dobil sem v poslednjem meseci od vaših dramatičnih pisateljev listov — lehko rečem — „brez števila". — „Dobor nauk" — pravi Omenjeni poljski list — „za naše zakulisne velikane . . . ."
Znamenito je vedeti, kako sodijo Čehi o tej stvari. Zadnji „Lumir" piše: Poleg „Ga-zete Narodowe" je prinesel to poro'ilo velik del poljskih listov in varšavskih. Mi bi ga ne omenjuli, ako bi ne čutili, da so morale te besede prouzročiti v poljskih literarnih krofih , opravičeno nevoljo. Mi in Poljaki smo takoj i s početka naravnost in z obeh stranij bratski podobni v literarnih proizvodih. V politiki naj se godi karkoli drago, pri nas, in gotovo tudi
svojega cenjenega lista št. 51, so dne 23. m. m, razbojniki napadli in umorili pismonošo Franca Zumbriniča, kateri je uže 10 dolgih let zvesto opravljal svojo službo, ter nosil iz Vrhovine pošto v Otočac. Hudobneži so najbrž sumili, da bodo pri njem našli novcev, zatorej so ga napadli, mu prerezali errlo, dvakrat prebodli vrat in mu ranili na 17 krajih telo, naposled mesarsk nož zasadili v trebuh. Siromak je zapustil vdovo in pet otrok. Kralj, poštar tukajšnji, g. Pran Ravbar. rodom Slovenec iz Rudolfovega, je razposlal vsem poštnim uradom po Hrvatskem prošnjo, da bi nabirali milo-darov za nesrečno družino umorjenčevo, in nadejati se je, da ta blagodušen poziv ne ostane brez vspeha.
Takšnih napadov se je letos bati Se več, kajti imeli smo sila slabo letino. Ubogi graničar nij pridelal niti živeža sebi, niti sena za živino; mnogim vasem preti hud glad. Goveja živina nema nobene cene več, ker nikjer nij dobiti za njo potrebnega setui, prodaje se zatorej govedina uže po 20 kr. in teletina po 30 kr. kilo.
Poštar g. Fr. R'ivbar je tukaj zelo priljubljen mož, ter je tudi duša tukajšnjemu pevskemu društvu. On je ud Ijubljanskej „Glas-benej Matici", dakle nij čuda, da se tudi tukaj doli mej trdimi Graničarji Često peva kakšna slovenska pesnica, kar posebno veseli vsakega Slovenca, kadar zaide mej svoje južne brate. Res je, čem dalje živi človek od domovja, tem gorkejše mu zanj bije srce.
Domače stvari.
— (Drevi) je v deželnem gledališči ljubljanskem „velika akademija", katere čisti dohodek je namenjen stradajočim Istranom in Notrnnjcem ; zatorej — in ker je program vrlo zanimiv — se nadejamo, da bode tudi udeležba mnogobrojna in vsestranska. Začenja se predstava ob 7. uri zvečer.
— (Iz Rudolfovega) se nam piše dne 5. t. m.: Zopet nnm je ugrabila nemila smrt mladega, nadejepolnega rodoljuba in zvestega sinii slovenske domovine. Dno 3. t. m. je namreč v našem mesti umrl g. Fr. Šegula, absol. jurist in rezervni lajtenant, 27 let ime-joč. Dovršivši svoje študije na dunajskem vseučilišči, je hudo zbolel in je po dolgem bole-hanji v cvetočej mladosti preselil se v boljši svet. Pogreb ranjcega je bil denes 5. t. m. zelo krasen. Udeležili so se ga malo ne vsi
pri Poljakih, gospoduje vroča želja, da bi v literaturi delovali zajedno, da bi vse, kar tam ali tu poezija in vednost krasnega prineseta, vzajemno prenašali v svojo shrambo in se tako naučili jeden druzega trajno ceniti. V srcih tako zjedinjenih in očiščenih ljudij se lehko užge ljubezen, iz katere zraste plod, tudi v ostalih oddelih našega narodnega življenja bla-gonosen. Zatorej tudi nas žali, kadar se za kulisami vršo prej omenjene reei — nikakor to, kar so baje činili poljski dramaturgi — (mi prosto rečemo ne verjamemo, da bi kateri zavedni poljski literat takim načinom hlepel po slavi in ne verujemo v eksistenso teh „brez-številnih listov") — ampak to, da je češk bil ta glas, ki se je dotaknil poljskih zadev tako brezobzirno, tako nedvorljivo ! — Niti v čisto privatnoj korespondenci se tako no piše. Mi se zelo čudimo, da so poljski listi pokazali toliko samozatajevanje in da nijso zavrnili pisatelja onih vrstic do meje obče priličnosti. Ne
Prodaja konj in vozov.
I »■!«'- 11. marca meseca, to jo, prihodnji četrtek, m bodi i/. p'uMir roki m dražbi (lieitando prodalo iif* Bsdsai hi 10 teslici ti vo/.nv v Slavini, sadnja poetaja Frestranek pri gospoda
(86—1)
Franji Gržini.
Ure 11 ZV0XlikG in pata Semena in drevesca.
izdelano po najboljših lanajdbah od ohm d sta nov, ljenju tovarne leta 1842., od ne ulitega železa razen mednih tečajev, priporoča h poroštvom po najnižje j ceni
Ivan Pogačnik,
l'oil miri - I* i<>|»ii nit (.urni j«K<-iii.
Popravljajo so tu ti.iii stare ure v /.urnikih. — Da ho pa nova lu^li** preskrbe, dovoljujem plačevanji; na obroke. — Cenilnike pošiljam na zalito vanjo zastonj. (27—h)
t liliji JlIC
zobe in zobovje
postavlja,  no  ila bi  bololo in no ila bi od stranjoval korenino
Sobni zdravnik
A. Paichel,
7"►   '.i) poleg 11 radockega mostu.
Rsaliens
vrtnarska in poljska semena
in nad HIMI lepih mladih pn/1 ali tonili
sadnih drevesc
prodaj a
F. I4«I|MIS,
(GK—9) trgovec.
Celje, 2"». februarja 1880.
Oznanilo.
Tri tarnej oorkvi v ogatcl rt 'erkovskej vasi) no   ho   «<i;»i u i d    fi#»i «•   rr«Hil»ir    %iti hf
20. maroa t. 1. dopohtdna ob 10. uri po draiM oddala. tiHnoMii um 't, mera, provdarek troškov in ■ta v bani pora)! m> v hatotil v Cerkovakej vati na pregled raspolotenl. Kedor to delo leH prevseti, ji povabljen zgorej Imenovani dan k dražbi priti. Logatec, din'' 81. svečana 1880,
(f»5-2)
Stavbeni odbor.
Uova mesnica.
Podpisane? nssnankttn p t. občinstvo, da srn v S I i v a r j o v e j hiši na sv. Petra cesti it. 16 začel
W prodajati meso, "W
za torej so vaaatyaniko uljudno priporočam, sago tov-
Ijiijoč. da bodsU rad postrozal vaukouiu z dobrim UlOHOIll. (84—1)
Jarnej Kregar,
! Znamenito!
Vsakemu, kdor jo uže potreboval zdravniške pomoči v boleznih, n. pr. Koper bramor, suiioo, bolezen na prsih, slabost, nervoznoat, je znano, da (telo najodllcnejie avtoriteti zdravništva (kakor prof. dr. Kchuitzlur, Skoda, I'.rami etc.) priporočajo izključivo
naravne, kristnlno-čisto, /Jalo-žollo,
prirojeno vsled initiisteiMkega ukaza po avstrijskem lekarniškem pravilniku
zdravilno pomuhljevo jetrno mast
iz Kristijanlje v Norvegiji kot najboljšo ribjo mast, kolikor sr je naliHJe v trgovini, in sicer zliog njenih izvrstnih last-noatlj ; — ta jetrna mast prekosi inje boljša, nego ona bela, ki bo je se sopuhniii očistiiH, a pri tem zgubila najboljše snovi.
Dajo ta Jedino prava, kristalno-čista, zlato-žolta ^<li-<« v ilutt pomii li I j o vit i«ti'im m umi ((tadus Callarias Lin. jpoinuhcljl po avstrijskem lekarniškem pravilniku) pravilna, zato je v zalogi zmlrom sveža ter iz prvih in najsolldnejilh izvirnikov v sklonicah po 80 novi., in jo ima
Julij pl. Trnk6czy,
lok ar v Ljubljani, na mestnem trgu štev. I.
(7-1-1)
.1 «»■«>« In'  im ril/./« .ti' s i»4txt ii i //« /mi Srftjvm   nuj h itffjf
Prsne in pljučne bolezni,
naj si bodo kakerAne koli,  odpravi najgotovejšo po z d r a v n i s k e in ukazu pripravljeni
v Avstro-O^erskej, Nemškej, Francosko), AngleSkoj, spanjskej, Uunmnskoj , Holandskej in Portugalskoj varovani
"^7"il]n.el3^LOT7-
snežniški zeliščni alop
od
Fran Willielma, lekar ja v Nciiciikirclniu.
Ta sok je izvrsten in posebno upliven pri bolečinah v vratu in prsih, hripl, hripavostl, kailji in nahodu. Mnogo jih je, ki potrjuj6, ila  hu imajo sumo temu soku zahvaliti ua prijotiiom spanji.
Posebno pozora vreden je ta sok kot vračilo pri megli in slabem vremenu.
/asolj svojega vrlo prijetnega okusa koristi otrokom, in je potreba vsem na pljučah bolnim; potrebno sredstvo je pa pevcem in govornikom soper nejasen govor m hr pavost.
Oni p. n. kupci, ki žele pravi snežniški zeliSčni alop,
katerega ule prir jam od i. iK.">f>., Isvolo naj Izrecno zahtevati
Wilhelmov snežniški zeliščni alop.
Navcd co pridoda vGakcj sklenici.
.ledna zapečatena izvirna sklenici v
ima Emirom fritno
K-
it
It
K-
H-K-»
Hr
H*
rf
H-
:** ****** ** ********&
1 gld. 26 kr., ter
Fran "Vvilhelm, lekar v Neuenkirchnu (Ni/je Avstrijsko).
Zavoj so računa lil) kr.
Pravi \Villn iniov snežnllki zeliščni alop imajo tudi samo moji gg. kupci:
1' Lji ibljaiil: Peter sLaMnlKt Anton i.einiii. lekar \  Postojni: Kanrel (krvnik« lekar v
Klanji;  lr. »I u« lia ,  lekar v Metliki;  lftom. Kizzoli, lekar
(526—9) v Novem mostu.
I*.   II.   (ilicinslK.   lilij    /mi •.in   /.IlIlllVIl   om.IhIo   \\ 11-
li«'l in o v smoinlsltl /iiisnii alop, kor i».« humu |n/ pravo 11 iii in i« su. in ker h** i/«t. ii.i p. <i uminusn juIIuh
i i 1 I t i . t |-,4'\ MM/ll.vl.l /.elist m J.lop s,i no. n< \ i« «1 mi ]M»MII(>-ii.;.ii| ..   |.i «<;  l.i.li i lini   j a/, pii' < lino h%arilll.
"^^^ -^^v sav
I"0    Josip Stadler |
)K stavbeni in galanterijski klepar v Ljubljani, )K
*
no priporoča za prihodnjo dobo za vsakovrstna
stavbena dela, ~Vfi
ter zagotavlja hitro postrcžho in garantira za dobro blago in delo.
Zaloga brezsmradnih stranišč.
Delnlnlca: Prodajalnlcn:
v črevljarskej ulici. na Starem trgu.
^^u^^. .^^.^^
Odpretje trgovine.
SpoStovanemu p. t. občinstvu 1 jiibljiinskoniu in driigeuiu uljudno naznanjam, da sem v ponedeljek, duo I. niunit na tukajšnjem mostnem trgu začel
trgovati z manufakturnim in posamentirskim blagom.
V svojoj zalogi imam vse, kur treba
krojačem, za gosp6 in gospode, "^Ml
kakor tudi mnogo najnovojsega
g|B^~ Ki*<> jiK^aa. I>l2i£*;ii „
rabečoga gospodinjstvu.
Poživljajoč uljudno, da mu p. t. gOBpftda počaste se svojimi dragimi meni obiski, zatrjain da biidoiu VHakoinii poslrozal povsem šolnino, in so zatorej najudimejše priporočam
(75-2;
Henrik Kentla.
i llielmov
rimski, skušeni, pruvi, "vseobčni
M zdravilni in vodni prilep (plcišterj
S glavobol, rane,
soper
in o/rhliiio.
Ta prilep ji' privilegiran od Nj riinsk. kat. VoHoanstva. Mod in učinek tega prilep.i je posebno Ugodon pri globokih in raztrganih ranah Vflod uboda ali udara, pri hudih ulesih, neodpravljivih bezgavkah, pri skoledih izpustkih, pri črvu, vnetih hi oguljenih prsih, spoklinah, kurjih očesih, otiskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja m jednakih bolečinah.
Jedna škatljiea stane 10 kr. av. volj.   Menj, nogo dve škatljiei 80 no pošiljati in staneti s kolekoni in poSiljat\ijo 1 gld, av. volj. Ta prilep pravi ima samo
lekarna Fran Wilhelma v Neuonkirchnu pri Dunaji.
Nadalje ima tudi:
V Ljubljani: Poter Lassnik. (527-0)
Izdattdj in urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
61
1863