iiele
kuverte
LEPO JE BILO IN LEPO JE, CE TI ZNANEC ČESTITA K ROJSTNEMU DNEVU. Leta 1963 smo tudi v našem kolektivu vpeljali navado čestitanja ob rojstnem dnevu. Pri uresničitvi zamisli smo se zgledovali po kolektivu tovarne Dekorativnih tkanin v Ljubljani. Naročili smo ustrezne čestitke s tekstilnim motivom. Čestitke podpisuje direktor, tovariš Marinc. Uslužbenka v kadrovski službi napiše na ovojnico naslov jubilanta ter jo odnese obralo vod ji oziroma nadrejenemu šefu, da jo izroči jubilantu.
V treh letih se naj lepša zamisel izrodi. Podobno se je zgodilo tudi s čestitanjem oziroma z čestitkami v našem kolektivu. Administrativno je tudi dandanašnji vse v najlepšem redu. Zal pa je le obratovodja pre-
dilnice izjema, ki BELE KUVERTE osebno izroča prejemniku. Morda je tako še kje drugod vendar ne v obratih.
Ovojnice ležijo po mizah in romajo iz rok v roke, dokler jih slednjič ne prejme »veliko prepozno« slavljenec.
V takšnih okoliščinah tudi dobronamerno čestitanje nima nobenega pomena. Bolj prav bi bilo če s to, pred leti lepo navado, prenehamo ter zmanjšamo stroške, ki smo jih imeli z naročilom belih kuvert in z administrativnim delom.
Morda pa velja upoštevati naslednji predlog: naročimo vsako leto drugačne čestitke (oblika, risba, barve ...) in te potem po pošti dostavimo na zasebni naslov slavljenca.
Otmar Lipovšek
vsebina:
Bele kuverte
Resna vloga občinske skupščine Domžale
29. XII. sedma seja delavskega sveta
L. Zabukovec — V letu 1965 ni šlo vse gladko
L. Zabukovec — Proizvodnja v decembru 1965
J. Mavko — Prodaja v decembru 1965
Vzponi in padci dinarja Dr. F. Jerovec — Predstavljamo vam novo računovodkinjo D. Pavlinova — 8. marec, dan žena Vesti
Pismo Planinske zveze Slovenije Tečaj novega dinarja v tujih va- ' lutah
Bodite še psiholog
Spremembe pri uredniškem delu
Poročila se je
V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe Zahvali
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Prtljaga himalajske odprave je bila omotana v naše platno
Resna vloga Občinske skupščine Domžale
Občinska skupščina Domžale je lahko v Domžalah uredili šolsko
naslovila na Induplati (m druge) vlogo, s katero prosi za finančna sredstva. V primeru, da bi vsi naslovniki resno pristopili ik predlagani dotaciji finančnih sredstev, bi
2 816 991 din (starih) 14 278 000 din (starih) 5 000 000 din (starih) 5 700 000 din (starih)
Francka Marinšek, računovodja v Induplati, je pripomnila, da moramo prvo zagotoviti sredstva za lastno proizvodnjo šele nato za druge. Že z delnim prispevkom bomo pomagali, zato smatram, da bi bilo primerno dotirati v ta namen 2 000 000 starih dinarjev za šolstvo. V diskusiji sta sodelovala še tovariša Deržič in Marinc ter predsednik, ki je menil, da je treba predlog računovodje ustrezno formulirati. Direktor Marinc je dejal, da je treba prvo pregledati, s kakšnimi fondi sploh razpolagamo. V načrtu imamo 256 milijonov starih din, rabili bi pa več sto milijonov; želja je namreč še in še. Vsekakor moramo v letošnjem letu po-
vprasanje, otroško varstvo, gradnjo bolnice v Ljubljani in dograditev zdravstvenega doma v Domžalah.
V vlogi (po razdelilniku) navajajo, da naj Induplati prispeva
za šolstvo
za otroško varstvo
za gradnjo bolnice v Ljubljani
za dograditev zdravstvenega doma
v Domžalah
spešiti stanovanjsko izgradnjo. Osnovna naloga je, da dobro gospodarimo doma.
Ana Testenova je dodala, da je dolžna plačati mesečno 9100 din za svojega sina. Del zahtevanih stroškov bo plačal Zavod za socialno varstvo, vseeno pa je nerazumljivo, zakaj za otroško varstvo tolikšna sredstva, če so v poedinih primerih vsa finančna bremena na ramah staršev.
Predsednik DS Klešnik je nato predlagal, da se podpisniku vloge odobri prispevek v višini 2 milijonov starih dinarjev za šolstvo. Delavski svet je predlog osvojil 'kot sklep.
V letu 1965 ni šlo vse gladko
Ko kritično ocenjujemo količinsko proizvodnjo v lanskem letu, ne smemo mimo dejstva, da sta v tem letu dva važna dogodka vplivala na vse naše gospodarjenje in seveda tudi na nivo naše proizvodnje. Za-mrznjenje cen spomladi in gospodarska reforma v juliju, sta precej zavrla prodajo naših izdelkov in se je s tem povečala zaloga gotovih izdelkov in vezava naših denarnih sredstev. Tako zmanjšana obratna sredstva niso več zadostovala za kritje surovin pri polnem obratovanju, zato smo v aprilu zmanjšali
Plan
1965
naš plan proizvodnje. Zmanjšani plan proizvodnje je narekoval tudi zmanjšanje števila zaposlenih v proizvodnji od 1. januarja do 31. decembra 1965, za 120 ljudi.
Kljub zmanjšanemu količinskemu planu pa finančni rezultat vseeno ni slab. To smo dosegli s spremembo asortimenta artiklov in z drugimi ukrepi. O tem je bilo govora že v prejšnji številki našega glasila.
V spodnji tabeli je upoštevan prvotni, nezmanjšani, plan količinske proizvodnje. V posameznih obratih so dosegli naslednje rezultate.
Indeks na 1.1964
Proizvodnja Proizvodnost
Predilnica	95 «/o	62,3 %	73,5 o/o
Tkalnica	81,3%	83,8 o/o	93 ”/o
Oplemenitilnica	82	»/o	86,1 %	85,8 »/o
Tiskarna tm		126,2 ”/o	90,5 ®/o
bm		142,1 ”/o	100,5 0/o
Konfekcija	69,6 »/o	83,2 ”/o	82 %
Sorazmerno slabemu uspehu predilnice je na eni strani vzrok višja povprečna Nm; po drugi strani pa je bila proizvodnja v predilnici občutno zmanjšana z odtujitvijo pre-dilnega sistema za predenje -konoplje. Veliko je bilo tudi zastojev zaradi nezadostne in neredne oskrbe z lanenim vlaknom iz uvoza.
V tkalnici so se skozi vse leto otepali s pomanjkanjem bombažne preje in s slabo kvaliteto nekaterih številk preje. V ilustracijo navajam,
da so se zastoji zaradi pomanjkanja materiala, v tkalnici povečali, v primerjavi z letom 1964, za 26% če pa vzamemo samo avtomatsko tkalnico, pa celo za 91 *’/o.
Zaradi slabe kvalitete bombažne preje, posebno 21/1, se je v avtomatski tkalnici zmanjšalo izkoriščanje strojev za 10%>, računano na efektivno statveno uro. Od skupno razpoložljivih statvenih ur, smo v lanskem letu izkoristili le 67,5 % naprarn 79,4 %> v letu 1964. Vzroki
za to so, kot sem že prej omenil, pomanjkanje in slaba kvaliteta preje.
V oplemenitilnici je proizvodnja potekala normalno, sporedno s proizvodnjo tkalnice. Manjše težave so bile s sušenjem tkanin in občasnim pomanjkanjem nekaterih kemikalij.
Tiskarna je zopet obratovala v dveh izmenah in ni bilo večjih zastojev. Težave povzročajo le slabe tiskarske mize.
Konfekcija je bila v prvi polovici leta -brez pravih naročil, in je šele z usmeritvijo k proizvodnji izdelkov za izvoz, v zadnjih mesecih lanskega leta, začela obratovati s polno zmogljivostjo.
Povečane strojne zmogljivosti in povečano število ljudi v konfekciji v zadnjih mesecih niso mogli nadoknaditi is-pada proizvodnje v -prvih mesecih, .posebno, ker so se ljudje šele priučevali na novo delo. Pripominjamo, da smo zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje v predilnici prekvalificirali 30 predic v šivilje.
Kvaliteta izdelkov se je, razen v predilnici, v vseh obratih nekoliko izboljšala v primerjavi s prejšnjim letom. Pičle zaloge lanenega vlakna in slabša kvaliteta istega, v predilnici niso dovoljevale pripravo ustreznih mešanic, zato je kvaliteta preje nihala s kvaliteto lanenega vlakna na zalogi.
Na kvaliteto izdelkov ostalih obratov je, -poleg slabe kvalitete surovin, vplivala premajhna kontrola proizvodnih procesov in nemalokrat tudi slab odnos do tkanin. To zadnje velja še posebno za tkanine iz sinte-tike in polsintetike, saj imamo tam manjvrednega izdelka več, kot pri ostalih grupah tkanin.
Vhod v upravo obrata za družbeno prehrano je sedaj drugod. Tja vodijo stopnice, na vzhodni strani stavbe Zg. Jarše 21
29. XII. 1965
Predzadnji delovni dan v lanskem letu se je zbral delavski svet Indu-plati po dveh mesecih na redno sejo. Daljši premor in pomembna vprašanja, ki so čakali rešitve, bi dali upanje na večjo udeležbo. Članstvo v delavskem svetu ni samo častno temveč odgovorno. S sodelovanjem, pri reševanju tekočih vprašanj, izpolnjujejo člani dolžnost, katero jim je zaupala družba. Pri tem je delavski svet predstavnik delavskega samoupravljanja, našega največjega dosežka, okoli katerega se razpleta vse naše družbenopolitično in gospodarsko življenje.
Na sedmi seji je podal uvodno poročilo o gospodarskem stanju podjetja direktor Kamilo Marinc. Analiziral je dogodke, ki so v določeni obliki vplivali tudi na poslovno politiko naše tovarne. Leto je bilo zelo burno, je rekel direktor. V drugi polovici marca je bil izdan odlok o za-mrznjenju cen, kar je v določeni meri za vrlo prodajo. Petindvajsetega julija je bila uveljavljena napovedana gospodarska reforma. Z njo so se spremenili proporci. Težave nas sicer spremljajo že dalj časa, vendar nas reforma ni našla nepripravljene. Do konca leta smo uspeli povečati osebni dohodek za ca. 21 °/o in sklade za 37 o/o, napram lanskoletnemu povprečju. Presoja situacije za letošnje (1966) leto pa ni najbolj vzpodbudna. Družba bo tekstilni industriji zagotovila le 50 o/o potrebnih sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala in surovin, s preostalo polovico se morajo podjetja oskrbeti neodvisno in samostojno. Toda, tudi delež družbe je pogojen od gospodarjenja v drugih vejah industrije. Naša naprezanja za zagotovitev potrebnih deviznih sredstev pa so zaenkrat uspešna, saj smo že uspeli pogoditi se z inozemskimi kupci za prodajo mnogih naših izdelkov. S tujino zaključeni posli bodo omogočili podjetju Induplati nemoteno delo.
Posebnih investicij letos ne bomo podvzemali. Osrednje vprašanje bodo obratna sredstva. Nekaj predelovalnih surovin imamo na zalogi; težave pa bodo pri oskrbi z bombažno prejo, katero nam dobavljata predilnici v Litiji in Škofji Loki.
Ocena tržišča je srednja. Kupcev v klasični podobi trenutno ni. Prodaja ne teče, niti ne bo tekla tako brezhibno; zato naraščajo tudi zaloge gotovih izdelkov doma. Tržne prilike bomo morali spremljati zelo budno in stalno iskati kupce, za naše izdelke.
Težnja vseh pa je, da tudi v tem letu (1966) izboljšamo osebne dohodke in pospešimo stanovanjsko izgradnjo.
»Plan proizvodnje in investicij,-« je zaključil direktor, »bo delavski svet dobil v razpravo in potrditev na eni prihodnjih sej.«
Predsednik delavskega sveta Jože Klešnik je nadaljeval sejo in pripomnil, da je priporočljivo za vse bodoče graditelje stanovanjskih hiš, če le ti gradnjo naročijo pri gradbenem podjetju, ker je v tem primeru
- VII. seja DS
gradnja, zaradi nekaterih olajševalnih okoliščin, cenejša za 29 %>.
Pri drugi točki dnevnega reda je dal dipl. pravnik Albin Gnidovec izčrpno poročilo o popravkih in dopolnitvah našega statuta, o čemur pa smo že podrobneje pisali v januarski številki Konoplana. Omeniti velja morda le še nekatere posebnosti kot:
— v statutu so nova določila, ki točno določajo zahtevek po obveznem razpisu vseh vodilnih delovnih mest, kamor so Vključena vsa ona, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo.
Montža drugega predilnega stroja
—	spopolnjeni statut ne precizira pogojev za nastavitev direktorja, ker navaja podrobnosti ustrezni zakon.
— Nova so določila o prenehanju delovnega razmerja. Konkretno navaja naš statut šest primerov prenehanja delovnega razmerja.
— Novim temeljnim zakonom so prilagojene še določbe o odmoru, dopustu in nadurnem delu,
—	o higiensko tehničnem varstvu pri delu, o zdravstveni zaščiti, prevozih delavcev na delo v zimskem času, o prehrani in počitniških domovih.
— Spremembe so vnešene tudi v razdelek, ki govori o prekvalifikaciji in izobraževanju.
— Več in podrobneje, kakor doslej je v statutu omenjena disciplinska in materialna odgovornost delavcev in končno
—	navaja novi statut organe, ki odločajo o pravicah in dolžnostih delavcev v podjetju.
Delavski svet je nadaljeval razpravo, katero je načel šef kadrovske službe Ivan Deržič. Tovariš Deržič je predlagal ustanovitev nove ekonomske enote, katere naloga bo upravljanje, vzdrževanje in urejanje odnosov med nosilci stanovanjskih pravic v stanovanjih, ki so v druž-
beni lasti. Delavski svet se je s predlogom, katerega je podprl predsednik upravnega odbora Pavle Zupan, strinjal in imenoval za vodjo novoustanovljene ekonomske enote upokojenca Franca Goloba. K ustanovitvi je bil sprejet cenzus, 'ki navaja, da se samostojna ekonomska enota, vkljub težnjam, ne more odcepiti od Induplati Jarše.
Šef proizvodnje Lado Zabukovec je delavskemu svetu predlagal sprejem nekaterih sprememb v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Popravke je pripravila ustrezna komisija, nanašajo pa se predvsem na zmanjšanje deleža, kd pripada upravi podjetja za delitev osebnega dohodka od 22 «/o na 20,5 ®/o ali skratka, zmanjša se za 1,5 ®/o. Obenem se poveča delež za delavce iz ekonomske enote za vzdrževanje od sedanjih 14,5 o/o na 16 %>.
Povezano z vprašanjem o delitvi osebnega dohodka je tudi enotno vrednotenje višine dnevnice za vse delavce v Induplati Jarše.
Člani delavskega sveta so sklenili, da se izplača vsem upravičenim v prihodnje enotna dnevnica v višini 40 ND.
NOVI KOMISIJI DELAVSKEGA
SVETA
Delavski svet je nato imenoval Jožeta Klešnika, Jankota Ukmarja in Venclja Penkota v 'komisijo za izvedbo razpisa o reelekciji in imenovanju novega direktorja. Komisija zastopa kolektiv v paritetni komisiji, za izvršitev te naloge.
Člani komisije so dolžni poročati delavskemu svetu o zaključkih, katere bodo sprejeli v tej zvezi.
Delavski svet je na predlog tovariša Deržiča imenoval tudi komisijo, katere naloga je ugotoviti strokovnost za poedine primere, ko službe ugotavljajo, da njeni delavci niso strokovno sposobni opravljati svoje delo. Člani komisije so inž. Nino Matičič, inž. Franc Verhovec in Lado Zabukovec.
NAKUP STANOVANJ
Z enotretjinsko udeležbo je delavski svet privolil v nakup dveh stanovanj, katere bodo zasedli uslužbenci IBM centra na Duplici. Novi stanovalci že dalj časa delajo v centru, kjer opravljajo tudi mehano-grafske izračune za Induplati. Preostali tretjini plačata v enakem deležu podjetji Stol Duplica in Titan Kamnik.
PONOVEN ODKUP »BALE«
Naneslo je, da je moral delavski svet razpravljati o ponovnem odkupu naše (in od tovarne Dekorativnih tkanin Ljubljana) trgovine Bala v Ljubljani. Člani delavskega sveta so zahtevali podrobnejša pojasnila, katere je podal tovariš Mavko, šef oddelka in poudaril, da ne gre za ponoven nakup istega lokala temveč za odkup, ker so se med tem, odkar posluje Bala, nekatera določila spremenila, med njimi tudi tisto, o prodaji in odkupu lokala na Titovi cesti 3.
Vzponi in padci — dinarja
V sedeminosemdesetih letih je preživel več, kot eno generacijo im ostal 'kljub temu priljubljen pri revnih in premožnejših.
V	letopisih je zapisano leto 1879 kot rojstna letnica dinarja. Zgnetli so ga iz kovine, kateri so prid j ali 5 g srebra in ga vrednostno vzpore-dili s francoskim frankom.
Padec vrednosti srebra, je leta 1882 povzročilo tudi padec vrednosti dinarja. Entisočosemstoosemdesetega so uvedli zlato valuto. Od takrat poznamo zlatnike. Tudi dinarju so pri-mesili 29 g zlata. »Zlati dinar« je bil tedaj vreden prav toliko kot na-poleondor; kilogram zlata pa 3449,2 din.
Deset let po rojstvu dinarja so ustanovili privilegirano Narodno banko kraljevine Srbije — smatramo jo lahko za predhodnico sedanje Narodne banke. Po tej ustanovitvi se pojavi prvi papirnati denar, ki ni žel prevelikega zaupanja. Kaj radi so ga zamenjavali za kovance.
V	prvi svetovni vojni je bila v obtoku avstrijska krona. Po vojni so jo zamenjali za prosto papirnato dinarsko valuto.
Kraljevina Jugoslavija je težila za tem, da leta 1931 ponovno uvede zlato valuto za dinar. Stabilizacijsko posojilo za to akcijo, v znesku 1 milijarde 25 milijonov zlatih frankov je prispevala Francija. V dinarju je bilo 2,65 g zlata, ali kilogram zlata je veljal 37 735 dinarjev. Dve leti kasneje pa so morali dinar devalvirati. Veljal je le še 1,9 g zlata, oziroma kilogram zlata 55 000 dinarjev.
V	šestnajstih letih je vrednost dinarja padla na petnajstino njene rojstne vrednosti. Razvrednotenje pa se je nadaljevalo, zaradi priprav na vojno — tako, da je vrednost sicer ostala, padla pa je kupna moč.
Po drugi svetovni vojni smo imeli novi dinar DFJ, katerega so tiskali v Sovjetski zvezi. Vrednost je bila izražena s ceno 56 300 dinarjev za 1 kilogram zlata oziroma 1,77 g zlata za en dinar.
V tem času se je uveljavilo tudi izražanje vrednosti denarja v odnosu na US dolar. Za dinar je bilo to v razmerju 50 din za 1 US dolar.
Izgradnja gospodarstva je zahtevala vedno več denarja, zato se je obtok povečal od 6,5 milijarde dinarjev v letu 1945, na 147 milijard v letu 1951. Posledica je bil vedno večji razkorak med kupnimi in blagovnimi fondi.
Vrednost našega denarja je seveda, zaradi tega, občutno padla. Dinar je bil devalviran na vrednost 0,296 g zlata. Kilogram zlata je v tem času veljal torej 337 583 dinarjev. Več, kot deset let je poteklo do danes, ko smo dinar znova devalvirali.
Tu ni umestno govoriti o določanju vrednosti dinarja, ker se vrednost denarja ne določa z državnimi akti, ampak se more z državnim aktom devalvacije samo uskladiti nominalna vrednost denarja z njegovo realno vrednostjo, ki pa je določena z razpoložljivimi blagovnimi fondi. Realna vrednost dinarja je bila sredi lanskega leta takšna, da je izražena v zlatu enaka 0,07109368 grama, kar ustreza ceni zlata 1 milijon 456 tisoč 594 din in 70 para (vrednost v starih dinarjih) za 1 kilogram in je temu ustrezno razmerje do dolarja izraženo v njegovem tečaju 1250 (starih) dinarjev.
Sklepna ugotovitev je, da je bil dinar pred devetdesetimi leti 400-
krat več vreden, kot danes. Nenavaden pojav, če hkrati pomislimo, da se je standard naših prednikov in naš — vkljub temu neverjetno dvignil. Vkljub temu, da plačujemo z revnejšim dinarjem, je naše življenje dandanes bogatejše. Nova vrednost dinarja nima neposrednega vpliva na naš standard, ker bomo plačali z enim dinarjem tisto, kar smo prej plačali s 100 dinarji. S sedanjo denominacijo dinarja bo le ta vreden nekaj več, kot 7 g zlata ali točneje 7,109368 grama.
Otmar Lipovšek
Novi denar
Jože Kleinih, predsednik delavskega sveta, in S. Pirčeva, zapisnikarica na 8. seji DS
PROIZVODNJA
V DECEMBRU 1965
Decembrska proizvodnja ni bistveno odstopala od proizvodnje v prejšnjih mesecih. Predilnica je bila sicer zadovoljivo preskrbljena s surovinami, v tkalnici pa je spet primanjkovalo preje, posebno bombažne tako, da se niti s prezalaga-njem strojev ni bilo mogoče izogniti precejšnjim zastojem.
Po obratih je bila dosežena naslednja proizvodnja:
	Plan december 1965	Indeks december 1965
Predilnica	100,01 °/o	39,10 °/o
Tkalnica	72,90 «/o	76,80 %
Plemenitilnica	73,70 «/o	77,40 »/o
Tiskarna	—	146,10 «/o
Konfekcija	56,90 o/«	84,00 »/o
Velika razlika med proizvodnjo predilnice v lanskem in letošnjem decembru gre na račun povečanja Nm, od lanske Nm 7,45 na Nm 11,66 v letošnjem decembru.
Kvaliteta izdelkov je bila nekoliko slabša, kot v prejšnjem mesecu; adjustirano je bilo 0,90 °/o manj tkanin I. vrste. Relativno je še vedno največ tkanin z napakami med sintetičnimi in polsintetičnimi tkaninami. Precej nam k temu pripomorejo tudi podjetja, ki nam usluž-nostno plemenitijo tkanine (MTT, Prebold).
PRODAJA
V DECEMBRU 1965
Kakor je bilo pričakovati, prodaja v decembru ni bila na višku in tudi plan prodaje ni bil dosežen. Realizirali smo le 79 ”/o postavljenega plana. Glavni vzrok je v tem, da se trgovska mreža ni hotela založiti z blagom zaradi letne inventure, da je prikazala čim manjše zaloge in s tem boljši letni zaključek. Letni plan prodaje smo izpolnili z 93,13 °/o. Ta odstotek ni razveseljiv, vendar je zadovoljiv, glede na vse spremembe, ki so se v letu 1965 vršile.
Bežni pregled na prodajo po sektorjih nam pokaže, da je bilo beograjsko tržišče izredno slabo v IV. tromesečju, kar ni bilo v prejšnjih razdobjih. Verjetno je glavni vzrok v tem, da je bilo to tržišče v zadnjih mesecih leta pod vplivom integracije in se nihče od grosistov ni hotel zalagati z blagom. Prav tu nam manjkajo dragoceni odstotki za stoodstotno dosego prodajnega plana.
Makulature smo v decembru imeli 5789 m2.
Plan izvoza smo v decembru dosegli le 22,20 ®/o, to pa ni večjega pomena, ker smo letni plan presegli za 63,4 «/o in je največ, kar je bilo do sedaj doseženega. Skupno smo izvozili za 196 079 US $. V novo leto stopamo z boljšimi upi, ker imamo že predvidene in zaključene večje dobave.
Enotne nagrade za nase vajence
Strokovna komisija delavskega sveta je pripravila predlog, po katerem se naj v prihodnje izplačajo vajencem naslednje nagrade za njihovo delovno prizadevnost.
Po predlogu naj prejmejo vajenci:
za 1. leto uka 10 000 starih din za 2. leto uka 14 000 starih din in za 3. leto uka 18 000 starih din
Pravilnik pravi v nadaljevanju, da prejme vajene« za dober uspeh v šoli dodatno 3 000 starih dinarjev mesečno (po priložitvi spričevala — za nazaj), po uspešno končanem drugem letniku prejme, pod enakimi progo ji, dodatno 5 000 starih dinarjev in po 3. letniku 7 000 starih dinarjev mesečno.
Člani delavskega sveta so predlog osvojili kot sklep.
I (Pred letom dni v našem gla-! šilu nismo nič pisali o tem praz-1 niku žena, zato je sodelavka Dana Pavlinova pripravila sestavek, katerega objavljamo s popravkom v uvodu — op. ured.)
Kako smo praznovale DAN ZENA pred letom dni? Lahko rečem da lepo. Program, ki so nam ga priredili v dvorani je bil prav lep, kakor tudi govor tovariša direktorja. Tudi postregli so i nam dobro z jedačo in pijačo. Ob zvokih glasbe pa smo se lahko zavrtele tako, da je bilo razpoloženje res veselo.
Vendar to ni celotni pomen in namen tega praznika — 8. marca. Drage sodelavke bi hotela na kratko seznaniti, kam segajo njegovi začetki. To je leto 1910. Takrat je Klara Zetkin, zgled žene, matere in bojevnice, predlagala Drugi ženski mednarodni konferenci, naj se vsako leto praznuje I poseben ženski dan, posvečen l agitaciji za žensko volilno pra-7 vico, ki naj bo prikazana v zvezi 1 s celotnim ženskim vprašanjem. L Temu klicu Klare Zetkin je pri-/ sluhnilo nešteto žena po vsem
8. marec ~ dan žena
svetu. Množice žensk so se v znamenju tega dne združile v solidarnosti skupnih načel in boju za enakopravnost.
Od takrat je preteklo že precej časa. Naša generacija že čuti in uživa sadove tega boja. Današnja žena se ekonomsko osamosvaja. To ji daje in zagotavlja varnost in gotovost, dasi ji težave in naporno življenje poklicne delavke, matere in gospodinje, prenekate-rikrat zamegljujejo te vrednote. Danes se ženske množično vključujejo v delovna razmerja. Udeležba žensk v proizvodnji in družbenem življenju postaja nujnost. S tem pa se poraja vrsta t problemov, katere bomo lahko rešile le s skupnimi napori. Skrbeti moramo, da dobimo čim več družbenih služb in servisov, ki ne bodo samo razbremenjevale žene, temveč pripomogle s tem tudi k harmoničnemu družinskemu življenju ter nudile možnosti za vzgojo otrok.
O tem bi se dalo še veliko pisati, vendar naj bo za enkrat dovolj. S tem svojim člankom želim doprinesti samo majhen delež, da ta svetovni dan žena, 8. marec, tudi v našem listu Kono-plan ne bo šel, kar tako, mimo.
jm W m
E S T I
v.v.v.v.v.v.v.v.v

lili
Na 8. seji je letos delavski svet sklenil, da se za potrebe podjetja kuipi avtomobil mercedes 200; veljal bo okoli 60 000 novih dinarjev. S tem je dopolnjen sklep, ki ga je sprejel delavski svet na svoji 7. redni seji konec leta 1965.
RABLJENI STROJI —
NAMESTO NOVIH
Na velike investicije ne moremo misliti, zato je delavski svet sklenil, da kupi razpenjalni stroj, dve statvi-listovki in mešalec za barve za cenilno vrednost. Prodajalec strojev je tovarna Svilanit v Kamniku.
Predvsem z razpenjalnim strojem nam bo mogoče egalizirati širine težjih tkanin, katere tkemo v naših tkalnicah.
če, ker lahko izplačamo le tisto, kar imamo, 'kar si zagotovimo z ustvarjenim delom. Za ureditev proporcev pri izplačevanju osebnih dohodkov pa nam bo služila analitična ocena delovnih mest. To študijo smo naročili pri 'zunanjih sodelavcih. Delo mora biti gotovo do 1. junija letos.
DELO ZA MLADE LJUDI IN
VEČERNA ŠOLA
Viki Pogačar, predsednik mladinske organizacije v Induplati, je vprašal člane delavskega sveta, kdaj bomo »odprli vrata« za mlade ljudi, ki sedaj nimajo dela. Vprašal je nadalje, zakaj ne bi še v Induplati ustanovili večerno šolo za vse tiste, ki v rednem času niso končali obvezno osemletno šolanje.
Glede sprejema mladih ljudi je zadeva takšna: zastavljeni načrt o povprečju 65 000 starih din osebnih dohodkov, bo mogoče doseči le, če bomo izpolnili tudi načrt zaposlene delovne sile, ki predvideva 1000 zaposlenih v Induplati. Sedaj nas je še vedno 1046 ali, še 46 ljudi preveč. Kako torej sprejeti novo delovno silo!
K vprašanju ustanovitve večerne osnovne šole v Induplati pa je rekel Otmar Lipovšek, da s takšno šolo le podpiramo nedelavnost otrok v času rednega šolanja, ker zapuščajo osnovno šolo v svesti, da bodo v »najkrajšem času in brez rizika« nadoknadili vse, v večerni šoli. V neenakopravni položaj postavljamo dobrega učenca s tistimi, ki niso dobri in jim omogočamo, da »hitro« naredijo več razredov — padel pa doslej v večerni šoli še ni nihče.
Dokončnega stališča delavski svet k temu vprašanju ni zavzel.
RAZSTAVLJAMO
V	MUNCHNU
V	januarju letos bo v Munchnu (Zahodna Nemčija), razstava izdelkov za notranjo opremo stanovanj. Induplati bo na tej razstavi iztožil ustrezne tkanine. Delež, ki ga moramo zato plačati je minimalen in znaša 100 DM dnevnic (2 dnevnice) za ing. Ivanška ter še okoli 100 DM za ostale stroške.
Člani delavskega sveta so se s predlogom strinjali.
POROČILO O IZPLAČILU NADOMESTKA ZA SLUŽBENE
VOŽNJE
Kristjan Drašček je želel pojasnila, koliko dobijo izplačano poedin-ci, kot nadomestilo za službene vožnje z lastnimi vozili. Zahtevanih podatkov ni bito mogoče podati, zato je bito sklenjeno, da se o tem poroča v prihodnje, na sejah delavskega sveta.
JE »BALA« NAŠA TRGOVINA
Je »Bala« naša trgovina, je postavil vprašanje Kristjan Drašček, član delavskega sveta. Ustrezno tolmačenje je podal na to direktor Marinc in pojasnil, da gre gotovo za osebne dohodke v tej trgovini. Bito je to točno, kar se je zvedelo (poslovodja je prejel preko 200 000 starih dinarjev osebnega dohodka, računovodkinja 190 000 starih dinarjev itd.). Tovariš direktor je rekel, da so o zadevi že razpravljali s kolektivom te trgovine in zahtevali drastične korekture. Napako v tem smislu pa nismo zagrešili samo mi, je še pripomnil tovariš Marinc, ampak vsi v Jugoslaviji.
NAŠI OSEBNI DOHODKI
Predvidevamo, da bomo že letos lahko izplačali 65 000 starih din povprečnih osebnih dohodkov v našem kolektivu. Zaenkrat to še ni mogo-
JDismo planinske zveze ^Slovenije
Cenjeni tovariši
V prijetno veselje nam je, da se vam in vsemu vašemu kolektivu zahvalimo po vrnitvi naše letošnje odprave v nepalsko Himalajo.
Vaša materialna in moralna pomoč je mnogo pripomogla k izvedbi odprave in njenim dosežkom. Zato dovolite, da vam v znak hvaležnosti posredujemo propagandne barvne posnetke z željo, da kar najbolj pripomorejo k poslovnemu uspehu vašega podjetja.
Izkoriščamo priliko ter vam in vašemu kolektivu želimo srečno novo leto 1966, mnogo uspeha pri delu, zadovoljstva in osebne sreče.
Komisija za odprave
v tuja gorstva	Planinska zveza Slovenije
Načelnik:	Predsednik:
ing. Pavle Šegula l. r.	dr. Miha Potočnik
H:':-
V oddelku za izdelovanje ogrodij za šotore
Predstavljamo
vam
NOVO RAČUNOVODKINJO V INDUPLATI
Tečaj novega dinarja v tujih valutah
Tečaj novega dinarja, ki so ga uvedli v obtok 1. januarja 1966, je v tujih valutah naslednji:	Ndin
S 1. novembrom 1965 je na-	Avstrija	100	šilingov	=	48.0769
stopila službo v Induplati tovari-	Belgija	100	frankov	=	25.—
šica Francka Marinšek, na delov-	Kanada	1	kan. dolar	—	11.5625
nem mestu šef računovodstva, ki	Danska	100	kron	=	180.9721
je ostalo po odhodu tovarišice	Finska	1	marka	=	3.9062
Milene Debevc nezasedeno. Tova-	Francija	100	frankov	=	253.1871
rišica Marinškova se je rodila	Zah. Nemčija	100	DM	=	312.5
leta 1932. Ekonomsko šolo je do-	Vel. Britanija	1	funt štcrling	=	35 —
končala leta 1952. V istem letu	Grčija	100	drah	=	41.6666
se je zaposlila, tako, da bo v le-	Nizozemska	100	guldnov	=	345.3038
tošnjem letu imela že štirinajst-	Italija	100	lir	=	2,—
letno prakso. Do leta 1954 je bila	Norveška	100	kron	=	175.—
zaposlena kot knjigovodja v knji-	Španija	100	pezet	=	20.8333
govodskem centru v Črnučah. Od	Švedska	100	kron	=	241.6294
tedaj dalje pa v Skladu za reor-	Švica	100	š. frankov	=	285.8645
ganizacijo bančne službe, najprej	ZDA	1	dolar	=	12.5
v Komunalni banki v Domžalah
Francka Marinšek, novi računovodja IPI
kot šef družbene evidence, nato pri Narodni banki v Domžalah, kot šef kontrole in končno do nastopa službe v Induplati, pri Službi družbenega knjigovodstva (SDK) v Domžalah, kot pomočnik direktorja in zadnje leto kot finančni inšpektor.
Ne glede na njeno bogato prakso, predvsem glede poznanja finančnih predpisov, nam je bila tovarišica Marinškova že dolgo let poznana, kot natančna in vestna delavka.
Na novem službenem mestu ji želimo, da bi se med nami dobro počutila in dosegla pri svojem delu še nove uspehe.	4
Redni letni dopusti po novem
Nova zakonska določila omenjajo tudi redne letne dopuste, je dejal v uvodu tolmačenja tovariš Albin Gnidovec, dipl. pravnik. Ustrezno predpisom, smo uskladili tudi naš statut, tako da bomo določili dopuste v prihodnje enotno, ne glede na proste sobote.
Po statutu bi ločili le dvoje: delovno dobo in delovne pogoje. Težavne delovne pogoje priznavamo samo delavcem, ki so zaposleni v mokri predilnici. Tako predlagam, je dejal tovariš Gnidovec:
od	0	do	5	let
od	5	do	15	let
od	15	do	25	let
nad	25	let
delovne dobe 14 delovne dobe 16 delovne dobe 20 delovne dobe 25
del. dni dopusta del. dni dopusta del. dni dopusta del. dni dopusta
(mokra 16 dni) (mokra 19 dni) (mokra 24 dni) (mokra 30 dni)
Statut navaja še izredne plačane dopuste za primer smrti v družini, za rojstvo in selitev. Nova kategorizacija dopustov, predvideva nadalje dopuste za borce NOV. Le-ti doslej niso mogli koristiti tega dopusta če so že imeli po naših določilih zagotovljenih 30 delovnih dni dopusta. V prihodnje - bo to mogoče.
Skrajna meja za letni dopust pa je slej kot prej, 30 delovnih dni, kakor postavlja zahtevo tudi zakonsko določilo.
Člani delavskega sveta so na 8. redni seji v četrtek 13. januarja 1966 sklenili, da osvojijo predlog, kakor ga je podal tovariš Gnidovec.
Prometni znak »parkiranje prepovedano« pred našo menzo ne velja za vse
Spremembe
pri uredniškem delu
Vstopi :
V preteklem mesecu ni bilo vstopov.
Izstopi :
1.	Dolenc Mihaela, snažilka v priprav., upokojena dne 31. 12. 1965,
2.	Janežič Marija, šivilja, izstopila 31. 12. 1965,
3.	Kokalj Viktor, mojster izmene, upokojen dne 31. 12. 1965,
4.	Loboda Marija, čistilka blaga, in-val. upokoj. 31. 12. 1965,
5.	Orehek Verena, uslužbenka, izstopila 31. 12. 1965.
NESREČE
v decembru 1965
V mesecu decembru je bilo najmanj nezgod in najmanj izgubljenih delovnih dni. Nezgode so bile tri (3), izgubljenih pa je bilo 37 dni.
Bodite še
V polnem zamahu Izvajanja gospodarske reforme postaja prodaja važna komponenta gospodarjenja. Morda najvažnejša. Kupna moč potrošnikov se je zmanjšala. Neizogibni Izdatki so le še za prehrambene Izdelke, za stanovanje ter delno za oblačila In obutev. Povsod drugod bo potrošnik tehtno premislil, pred-no se bo odločil za nakup te ali one dobrine.
Prodaja Izdelkov naše tovarne je v mnogočem odvisna od pravilne demonstracije ponudbe in prepričevanja kupca, kl ni neobhodno primoran nabaviti naše Izdelke.
Prepričevanje kupca in postopek pri prodaji sta vzrok, da sem priredil naslednji sestavek, katerega sem povzel lz Textil-sehnell-Reporta. Razumljivo je, da izključujem sestavek kot novo odkritje, prej kot staro odkritje. Menim le, da je prav, če ga prečitate in se pri tem zamislite, da je eno ali drugo vredno posnemanj a.
Ob izpuščenem uvodu pravi sestavek:
Pravilno zadržanje se prične takoj zjutraj, ko vstopite v poslovne prostore. Prijazni pozdrav predpostavljenega, z drobnimi pohvalnimi dodatki, zrahlja klimo in prispeva k boljšemu poslovanju. Nejevolja predpostavljenega pri vstopu v poslovne prostore vpliva na podrejene in, to je dokazano, tedaj je delovna vnema neprimerno slabša in prodaja v prodajalnah samo zaradi tega manjša. Kupci, ki so slučajno kupovali ta dan, nemalokrat zamenjujejo kupljeno, ker so bili površno in celo slabo postreženi.
Odnos do poslovnih strank Je dober le če smo sposobni vživeti se v vsakdanjost. V dobrih trgovskih poslovalnicah je predpostavljeni komaj kdaj v »svoji pisarni«. Pretežni del časa je v prodajalni, kjer komaj opazno nadzoruje svoje podrejene. Vso pozornost pa posveča strankam, katerih večino osebno, pozna. Po prijaznem pozdravu in izmenjavi običajnih besed in vprašanju po želji, priporoči dobri poslovodja stranko ustreznemu prodajalcu ali prodajalki.
Dober in pameten poslovodja se ne boji konkurence večjih blagovnih hiš v
Vzdrževalni obrati
Narat Jože (34), steklar. Ko se je po poledeneli cesti peljal s kolesom v službo, mu je spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval ramo.
Predilnica
Zučko Milena (36), predica. Ko se je pretrgala nitka pri stroju, je z roko ustavljala vreteno, pri tem pa jo je krilce sosednjega vretena udarilo na kazalec desne roke.
Tkalnica
Zupan Anton (25), pomočnik tkalskega mojstra. Na poti domov se je peljal z avtobusom do Prevoj, potem pa je nadaljeval vožnjo s kolesom. Ker pa je bila slaba cesta, ga je zaneslo v jarek, pri tem pa ga je krmilo pritisnilo na rebra.
- psiholog
isti ulici ali na isti cesti. Nasprotno, celo všeč mu bo takšen položaj, ker se bo zaradi obiskovanja velikih trgovskih hiš, kl pritegnejo predvsem kupce s podeželja, posredno povečal tudi obisk njegove prodajalne in število stalnih strank. Velike trgovske hiše pritegnejo kupce, to je dejstvo toda, kupci se že v kratkem času odločijo, predvsem pri večjih nakupih za specializirane trgovine, kjer je izbira solidnih izdelkov večja in postrežba bolj strokovna.
Sonja Pirčeva, nova tajnica direktorja Induplati
'N
Na svoji redni seji v četrtek, 20. januarja letos, je uredniški odbor sklenil, da se iz sedanjega uredniškega odbora imenuje člane, ki bodo sestavljali REDAKCIJSKI ODBOR KONOPLANA.
Urednik je predlagal v redakcijski odbor naslednje člane:
Otmar LIPOVŠEK — urednik, Cilka MRDŽENOVIC — blagajnik Konoplana,
dr. Prane JEROVEC — ekspert za ekonomiko v IPI,
Lado ZABUKOVEC — strokovnjak za proizvodna vprašanja v IPI, Albin GNIDOVEC — ekspert za pravna vprašanja,
Majda ŠKRINJAR — ekspert za preventivno zdravstvo,
Marjan REGENT — sekretar OO ZK Induplati,
inž. Franc VERHOVEC — predsednik sind. podružnice Induplati.
Predlog je bil sprejet; tako bodo že odslej seje v manjšem okviru, kar je bilo osnovno vodilo za sprejem te spremembe. Seje uredniškega odbora so namreč med delovnim časom, zato je nasprotno duhu naše ekonomske reforme, zadržati večje število ljudi na seji, ki nemalokrat traja tudi dve uri.
Člani uredniškega odbora pa ostanejo vsi tisti, ki so to bili doslej. Uredniški odbor se bo sestal po potrebi. V takih primerih bodo dobili člani običajna vabila za sejo.
Uredništvo
Sindikalni podružnici in sodelavkam iz mokre predilnice, posebno tovarišici Mariji Vrcbec, izrekam iskreno zahvalo za pomoč, pozdrave in darilo. Najlepša hvala tudi dr. Mariji Šiški, ki se je zavzeto zanimala za moje zdravje v času, ko sem bila v bolnišnici.
Vsem želim mnogo uspehov v letu 1966.
Marija Vozel
Prve dni v letošnjem letu smo prejeli naslednjo zahvalo, katero je naša sodelavka naslovila na sindikalno podružnico.
ZAHVALA
Iskrena hvala za vašo pozornost, katero ste mi izkazali ob moji bolezni. Vsem članom delovnega kolektiva INDUPLATI želim sreče in uspehov v tem letu
'POROČILA SE JE
Homar Marta, tkalka, poročena URBANIJA
V
Kolektiv ti čestita in želi mnogo sreče na novi življenjski poti!
J
Mengeš, Glavni trg 9
Minka Skok