Za nami so počitniški dnevi. Priznajte, bili so vroči, bolj kot kdajkoli doslej. A ne le zaradi tropskih temperatur, ki so mnoge odgnale v debelo senco in prijetno sanjarjenje, temveč zaradi dogajanj tako na ekonomskem kot družbenem področju. Predramila so vse. In ob njih smo se potili ves julij in avgust. A kot kaže, se bomo tudi v teh mesecih, saj smo, iščoč informacje za prvo jesensko številko Javne tribune, spoznali, da so se skorajda vsi poletni dogodki prevesili v jesen.
Najbolj so se potili seveda delavci, ki poletnega počitka niso poznali. V boju za obstanek in golo preživetje so iskali izhod v shodih na ulicah, v naših častitljivih ustanovah, a ga žal niso našli. Obljube, obljube in samo obljube. Nezadovoljstvo delavcev pa vse večje. Standard pada, cene rastejo, inflacija je že zdavnaj prekoračila ciljno, ukrepi zvezne vlade po 15. maju
Potili smo se in še se bomo
pa še ne dajejo sadov. V naši občini je kar 12 organizacij združenega dela v tem polletju pridelalo izgubo v višini 19 in pol milijarde dinaijev. In v kaj še verjeti? Vlada trdi, da v njo, saj ti zadnji ukrepi morajo obroditi sadove, samo potrpežljivi moramo biti. A kako potrpeti s praznim želodcem, se sprašu-jejo delavci. Socialnih progTamov še nimamo izdelanih, moramo pa vzdržati, ker druge poti, trdi vlada, ni, če želimo tržno naravnano in odprto ekonomijo, usmerjeno v iskanje novih programov in v mednarodno menjavo.
Potijo se tudi kmetje, ki bi radi pndelali več, če bi jim njihov pridelek navrgel toliko, da bi lahko sodobno kmetovali. Zdaj dobijo le toliko, da lahko životarijo. V poletnih mesecih so še posebej, saj jim je suša pobrala skorajda ves pndelek. V Šiški je denimo pridelek manjši za več kot polovico, škoda pa velika po prvih ocenah - 9 milijard dinarjev.
V potokih je lil znoj tudi tistim, ki so v poletni Ljubljani protestirali proti ravnanju vojaškega sodišča, ko je v priporu držalo četverico njihovih sodržavljanov. Politizacija okoli pri-pora Janše, Tasiča in Borštnerja, pa tudi dogodki pred in med procesom so zbudili zaskrbljenost in veliko vprašanj med občani. Ob tem se tudi v naši o'?čini netijo iskre nacionalne nestrpnosti nekaterih odnosov do vojaških osb in njihovih dmžin. V zadnjem času pa zbujajo skrb tudi dogodki na Kosovu. Pohodi naših državljanov in politična reagiranja zno-traj republike Srbije so prestopila vsako razumno mejo. In kaj lahko pomenijo? Vsekakor nič dobrega, saj so ti dogodki potisnili v ozadje gospodarstvo - to edino rešUno bilko za vso Jugoslavijo. Upamo lahko le, da bo prevladal zdrav razum in trezna presoja.
Vera Vogrinčič